PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-i j/\ ia At>b. postale i gruppo - Liena 40 lir Leto XX. Št. 72 (5755) TRST, sreda 25. marca 1964 OB 20 LCTNKI NACISTIČNIM POKOLA PRI FOSSl ARKA TINI Predsednik republike Segni se je poklonil spominu talcev Svečanosti so se udeležili številni ministri, podtajniki in elani diplomatskega zbora Govor predsednika vlade - Giolitti poroča na današnji seji vlade o stanju gospodarstva - Sporazum glede Federconsorzi • Raztegnitev proporcionalnega sistema RIM, 24. — Predsednik republike Segni se je udeležil danes Spominske svečanosti ob priliki 20-letnice nacističnega pokola pri Posse Ardeatine v bližini Rima, kjer so leta 1944 ustrelili 335 tol rt,, __________1^.1 .silit X a A.. j 1 ^ t — l_i _—--1 __ j talcev. Svečanosti so se udeležili tajniki in parlamentarci, med njimi Spataro, Terracini, Amen-dola, Angelli, Santi in Novella, številni rabini in člani diplomatskega zbora, predvsem diplomatski predstavniki tistih dežel, iz katerih so bili nekateri talci (Belgija, Libija, Francija, Madžarska, Ukrajina in Nemčija). - Pr°s(avi sta govorila rimski župan Petrucci jn predsednik rimske pokrajine Signorello, daljši govor pa je imel tudi predsednik vlade Moro, ki je poudaril med drugim, da tudi ta tragični dogo-dek potrjuje, da je svoboda naj-visja vrednota človeškega življenja, nato pa je pripomnil, da je treba Draniti svobodo, ker je vedno v nevarnosti; tudi danes jo moramo braniti pioti sebičnosti poe-dlncev, kajti svoboda se uresničuje v socialni pravičnosti: «Hočemo pravičnost v pravičnejši porazdelitvi dobrin m oblasti; od vseh zahtevamo zavestnost in čut odgovornosti, toda od nikogar nočemo in ne moremo zahtevati več kot to, kar je pravično v okviru splošne obveze in splošne odgovornosti«. Mero je zaključil: «Moramo na-Prej, moramo nadaljevati. Globoko Sfnjoni se spominjamo mrtvih, da bi sli naprej. Kajti to je naša dolžnost. Sprejemamo nauk žrtvovanja, da bi poudarili človeško dostojanstvo, da bi idejno hranili svojo dejavnost. Tu, na teh grobo-V1h, s temi spomini in nameni, preneha sicer upravičena dialektika mnenj in nasprotujoči napor v iskanju in nakazovanju najboljše Poti za skupni blagor. Tu sta vlada in narod solidarna in dežela čuti, da ima eno samo obličje in eno samo usodo; eno samo dušo! dušo pravične, demokratične Italije, pripravljene na srečanje, po-bornice miru, okrepljene z žrtvijo svojih sinov, pripravljene, da združena koraka za svojo prihodnost«. Predsednik odbora, ki je moral izdelati regulacijski načrt za obnovo Lpngarona, prof. Samona, je v spremstvu župana iz Longarona Arduimja predložil ministru za javna dela Pieracciniju ta regulacijski načrt, ki so ga odobrile vse zainteresirane občine. Sedaj ga bodo razobesili na občinski razglasni deski, kjer bo ostal petnajst dni, nato pa ga bodo poslali v Rim z morebitnimi ugovori, da bi ga Proučil višji svet ministrstva za J_avna dela. Računajo, da bodo zaceli z deli že v maju. Proračunska kofnisija je dala u-godno mnenje za uzakonitev vladnih ukrepov proti gospodarski konjunkturi, ki jih je proučila danes popoldne finančna in zakladna komisija poslanske zbornice in jih odobrila v istem besedilu, ki ga je že odobril senat. Poslanska zbornica bo razpravljala o teh u-krepih po velikonočnih praznikih, namreč 7. aprila. Ko je finančni minister Tremelloni pripomnil v razgovoru z novinarji, da je pristojbina na nakup avtomobilov začasnega značaja, je dodal da se je vlada obvezala zahtevati ukinitev tega ukrepa, ko ne bo več razlogov za njegovo uveljavljenje MSI in PLI sta predložila kakih 15 popravkov k vsem trem ukrepom. Poslancem so dostavili zakonski osnutek, ki predvideva poostritev sankcij za primere, da davkoplačevalec ne prijavi dohodkov, ki mu pritekajo od vrednostnih papirjev, prem.čne ali nepremične imovine v tujini, da bi se tako tzognil plačanju neposrednega davka na dohodek. V takem primeru se denarna kazen odmeri v vi. šini neplačanega davka, hkrati s šestmesečnim priporom. Poslancem so hkrati dostavili zakonski osnutek, s katerim se lignja državni monopol nad prodajo panan s 1. januarjem 1965. Liberalna poslanca Baslini in Botta sta predložila zakonski pred. log, na podlagi katerega naj ni uvedli legalni uro od polnoči 31. maja do polnoči 15. oktobra s tem. da bi sončno uro anticinirali za 60 minut. Prednosti legalne ure so; znaten prihranek v industrija izboljšanje življenjskih pogo-J*v za tiste, ki delajo v zaDrtih prostorih in nimajo mnogo sonca; s Podaljšanjem dnevnih ur, se številni ministri, državni pod- mnogi utegnejo odločiti za počitnice v jesenskih mesecih; daljša dnevna svetloba bo zmanjšala nevarnost prometa v večernih urah. Predsednik vlade Moro je imel danes sestanek v palači Chigi, katerega so se udeležili; podpredsednik vlade Ncnni, minister za državni proračun Giolitti, zakladni minister Colombo, minister za državne soudeležbe Bo in guverner državne banke Carli. Proučili so vprašanja, ki zadevajo industrijska podjetja z državno soudeležbo. Na ministrstvu za državni proračun pa je minister Giolitti predsedoval ožjemu odboru profesorjev; seje se je udeležil tudi zakladni minister Colombo. Na seji so proučili poročilo o stanju gospodarstva, kj ga bo Giolitti predložil jutri na seji ministrskega sveta. V razgovoru z novinarji na Mon-tecitoriu je tajnik PSDI Tanassi dejal med drugim, da je stanje gospodarstva po njegovem mnenju danes boljše od stanja pred petnajstimi dnevi. Glede vprašanja Federconsorzi je dejal, da so štiri pomnil, da bodo verjetno opustili določbo Realejeva osnutka, ki predvideva posredno izvolitev deželnih svetov (volivci deželnih svetov so le pokrajinski svetovalci), ker bi tak sistem spremenil značaj pokrajinskih volitev. Glede občinskih volitev pa je prevladalo stališče, da se proporcionalni volilni sistem raztegne tudi na občine, ki imajo vsaj 5000 prebivalcev, in proučujejo možnost njegove raztegnitve tudi na občine, ki imajo od 3000 do 5000 prebivalcev, z edino omejitvijo, da bi stranka morala prejeti najmanj 10 odst. vseh oddanih glasov, da bi mogla par-ticipirati pri razdelitvi mest v občinskem svetu. Berio pri Rankoviču BEOGRAD, 24. — Podpredsednik republike Aleksander Ranko-vič je sprejel danes dopoldne na poslovilen obisk dosedanjega italijanskega veleposlanika v Beogradu Alberta Beria, ki odhaja iz Jugoslavije na novo službeno me-sto. Ob tej priložnosti je podpredsednik Rankovič izročil italijanskemu veleposlaniku Red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je predsednik republike stranke dosegle popoln sporazum I maršal Tito odlikoval za zasluge o ločitvi javnega poslovanja od v razvoju in utrditvi miroljubne, zasebnega poslovanja. Kar zadeva ga sodelovanja in prijateljskih od-deželni volilni zakon pa je pri- ' nosov med Jugoslavijo in Italijo. nun.. Znižala se bo cena zdravil za povprečno 25 odstotkov Gre za prvo vrsto 650 specialitet . Izjava ministrov Medicija in Mancinija . V Italiji se porabi za 400 milijard lir zdravil letno SPLOŠNA RAZPRAVA JN DELO KOMISIJ NA KONFERENCI OZN O TRGOVINI Zanimivi predlogi tajnika konference Giscard d’Estaing obrazložil francoski načrt RIM, 24. — Medministrski odbor za cene je na svoji današnji seji pod predsedstvom ministra za industrijo Medicija sklenil znižati ceno za nad šeststo zdravil široke potrošnje. Cena se je znižala povprečno za 25 odstotkov. Za nekatere specialitete pa se je cena znižala tudi za 35 odstotkov in še več. Uradno sporočilo pravi, da cene zdravil, za katera je bilo že izdano dovoljenje za prodajo za cene, ki so nižje od novih osnovnih cen, ostanejo nespremenjene. Razen tega so sklenili uskladiti poedi-ne višje cene z osnovnimi cenami, tako da se bo cena za nekatere proizvode znižala tudi več kot petdeset odstotkov. Minister za industrijo Medici je nocoj izjavil, da današnji sklep za povprečno 25-odstotno znižanje cen zdravil, ki spadajo v skupino antibiotikov, sulfamidov in diurek-tikov, in ki doseže tudi trideset in celo 35 odstotkov za posamezna zdravila, predstavlja dejanje, ki je plod temeljitega raziskovanja, katerega namen je predvsem ustvariti pravilno razmerje cen s proizvodnimi stroški. Minister je dodal, da znaša vrednost proizvodnje zdravil v Italiji 400 milijard lir, to se pravi, da italijansko prebivalstvo potroši 400 milijard lir letno za zdravila. Od teh 400 milijard jih porabijo bolniške blagajne 250, ostalo pa porabijo posamezni državljani. Minister je dalje izjavil, da še zdravila, ki so zelo številna in ki so plod nenehnega raziskovanja, lahko uvrstijo v dve temeljni kategoriji; zdravila, katerih uporaba se je že ustalila in ki se široko uporabljajo, in katerih učinkovitost je priznana; v drugo kategorijo pa spadajo nova zdravila, ki so plod raziskovanj. Prav zaradi - tega nastajajo tako velike spremembe v cenah zdravil. »Mi smo komaj začeli to težavno delo revizije vseh cen zdravil,« je nou-daril minister in pripomnil: »Smo komaj začeli, ker 650 zdravil predstavlja samo majhen del zelo številnih specialitet, ki se uporabljajo v naši deželi. Upoštevati je treba, da isto zdravilo lahko ima različna imena in različne cene, kar pa se ne bi smelo dogajati. Moral bi se doseči rezultat, naj bi zdravilo, ki ima isto sestavo, imelo *niiiiiiii|,lmilllmillllllllltll,ll|lllt|ltl,„(„|l|„|limll„lll„|lllnllt|lll|tHlllltltlltl|lllt||||t)h||m||)l||||lnt|| ATENTAT NA POSLANIKA ZDA V JAPONSKI PRESTOLNICI Zabodel ga je mlad Japonec ciz maščevanja proti slabi politiki ZDA* - Poslanik ni hudo ranjen - Opravičilo japonske vlade TOKIO, 24. — V nekem predmestju japonske prestolnice je mlad Japonec zabodel davi ameriškega poslanika Edwina Reischau-eUa v stegno. Poslanika so takflj odpeljali v bolnišnico, toda njegovo življenje ni v nevarnost. Zva-c*r je predstavnik ameriškega poslaništva izjavil, da je poslanik Beischauer izven nevarnosti in da J* možnost naglega ozdravljenja »Izvrstna«. Poslanik se je pravkar priprav-IJal, da vstopi v svoj avtomobil dvorišču ameriškega poslaništva, ko se je zagnal proti njemu mlad •'sponec in ga zabodel z bodalom v desno stegno. Kakih dvajset o-svb, ki so čakale pred vhodom avtomobil poslanika, se je zagnalo n* napadalca, ranjenega poslanika P* so nujno odpeljali v bližnjo bolnišnico, . Med zasliševanjem je atentator 'siavil, da se imenuje KoWa Shio-Jsni in je dejal, da je izvršil atentat «iz maščevanja proti slabi po- litiki ZDA«. Atentator je brezposeln in skoraj slep. Prevladuje vtis, da gre za nenormalnega človeka. Policija meni, da atentator ni imel nobenih jasnih političnih razlogov za svoje delanje. V Tokio je prišel z vlakom Iz nekega mesteca, ki je oddaljeno 150 kilometrov, nekaj ur pred atentatom. Preskočil je zid dvorišča ameriškega poslaništva in se skril v poslopju ter čakal, dokler se ni poslanik pojavil na vratih. Japonski zunanji minister je takoj odšel v bolnišnico k ranjenemu poslaniku. Predsednik japonske vlade Ikeda je odšel v ameriško poslaništvo in se opravičil poslanikovi ženi. Japonska vlada ja poslala opravičilo ameriški vladi. Eno uro po atentatu je japonska vlada objavila izjavo, v kateri izraža veliko obžalovanje zaradi na. pada in dodaja, da bo sprejela potrebne ukrepe, da prepreči morebitne podobne, atentate proti drugim tujim diplomatom. tudi isto ceno, čeprav ima dozdevno drugačno ime in zavoj.« Takoj po seji omenjenega odbora je minister Medici izjavil, da .se zaradi vprašanja cen ne sme pozabiti, da so potrebne tudi druge intervencije, da se zaščiti prisotnost proizvodov in njihova učinkovitost. Preprečiti je treba sleparije, ki jih omogočajo težave, ki jih ima potrošnik, ker ne more neposredno izvrševati nadzorstvo. Minister za zdravstvo Mancini pa je izjavil: »Ukrep sprejema razen majhnih sprememb predloge ministrstva za zdravstvo, in gre za proizvode široke potrošnje, ki zavzemajo vidno mesto med predpisanimi zdravili in v odstotku na farmacevtskem trgu.« Minister je dodal, da je zadovoljen, ker je bila pobuda njegovega ministrstva naglo izvedena. Poudaril je, da se s tem ukrepom dejavnost ministrstva za zdravstvo ni zaključilo, kar se tiče farmacevtskega sektorja, in da bo_ potrebno resno in skrbno proučiti vse druge važne plati ob upoštevanju interesov skupnosti. v Številni govorniki so včeraj žago-var j ali najrazličnejše teze ŽENEVA, 24. — Na svetovni konferenci o trgovini in razvoju so danes začeli splošno razpravo, posamezne skupine in komisije pa so imele ločene seje. Se pred plenarno sejo so se danes že drugič sestale delegacije afriško azijskih držav, da spo polnijo sinočnji sklep, da bodo konferenci predlagale izključitev južnoafriške delegacije. ------------ Pred sejo so se sestali tudi predstavniki šestih držav zahodnoevropske gospodarske skupnosti in se sporazumeli o skupnem stališču. Na plenarni seji je prvi govoril glavni tajnik konference, argentinski predstavnik Raul Pre-biseh, ki je pripravil uradno poročilo. Svoje poročilo in svoje predloge naslanja Prebisch na dejstvo, da še višajo cene blaga, ki se uvaža v razvijajoče se dežele, medtem ko padajo cene surovin, ki jih te dežele Izvažajo. Zato predlaga ustanovitev kompenzacijskega-sklada, v katerega bi se stekali prihodki davkov na surovine, ki jih uvažajo industrijske države. Dodal je. da bi s tem lahko finansirali tehnično pomoč in razpolagali s stalnimi in avtomatičnimi sredstvi. Za upravljanje tega sklada predlaga Prebisch ustanovitev nove mednarodne finanč. ne oblasti. »Industrializirane države, je poudaril Prebisch, bi se morale odpovedati represalijam proti razvijajočim se deželam, ki so sprejele ukrepe, da uredijo proizvodnjo goriva in rudarskega bogastva.« Z drugimi besedami je Prebisch poudaril, da je treba sprejeti nacionalizacijo petroleja in rudnikov. Dalje se Prebisch zavzema za razvoj trgovine nerazvitih dežel z vzhodnimi državami. Poudaril je, da po njegovem mnenju dvostranski trgovinski sporazumi z Vzhodom «niso ne slabši ne boljši« od sistemov, ki jih uporabljajo zahodne države. Stališče šestih držav zahodnoevropske gospodarske skupnosti je obrazložil belgijski minister za trgovino Maurice Brasseur. Pri tem je poudaril štiri glavne točke: 1. Skupno tržišče predstavlja sedaj enega največjih uvoznikov na svetu. Akcija tega tržišča se je polagoma razvijala zlasti v smeri nezadostno razvitih dežel. Dodal je, dr" številke to potrjujejo, in da je ta skupnost odločena iti dalje ter spodbujati svoje programe za sodelovanje v korist manj razvitih dežel. Pripravljena je tudi i-skati nove učinkovitejše formule, da se doseže stabilizacija cen o-snovnih proizvodov. 2. Načelo pri-druženja nekaterih dežel it zahodnoevropski gospodarski skupnosti je tudi pozitivno dejstvo, ki ga je treba poudariti. Dejal je, da statistike kažejo, da to pridruže-nje nikakor n= nasprotuje intere. som dežel, ki niso včlanjene, pripomnil je, da se je uvoz te skupnosti iz afriških nepridruženih držav hitreje povečal kakor izvoz iz pridruženih držav. 3. Skupina šestih držav je glede končnih izdelkov ali polizdelkov pripravljena skrbno proučiti formulo največje ugodnosti in začasne ali postopne selektivne preference. 4. Skupina je pripravljena spodbujati sporazume regionalnega sodelovanja v prepričanju, da je ta for- mula lahko v veliko pomoč razvijajočim se deželam. Voditelj kolumbijske delegacije Restrepo je. podrobno govoril o položaju v razvijajočih se deželah in pozval konferenco, naj bi Se mednarodni dohodek pravičneje razdelil, da vse človeštvo »lahko pride v dobo pravega social-nega napredka in miru«. Francoski finančni minister Giscard D’Estaing pa je popoldne obrazložil francoski načrt petih točk v korist razvijajočim se deželam. Načrt predlaga predvsem reorganizacijo trgov, tako da bi mogli s tem regulirati cene, zajamčiti tržišča in proizvodne pogoje ter zmanjšati nihanja. Druga točka francoskega načrta se tiče svetovnih cen živil, ki prihajajo iz zmernih pasov, in predlaga zvišanje svetovnih cen na raven cen, ki dejansko veljajo v industrializiranih državah. Z zneski, ki bi jih s tem dosegli, bi morali finansirati programe za pomoč v živilih državam, ki teh živil nimajo. Tretja točka predlaga razširitev mednarodnih sporazumov na nove tropske proizvode (čaj, kava, ka-kao) in na druge industrijske surovine. Francoski minister je s tem v zvezi izjavil, da Francija želi predvsem razširitev sedanjih regionalnih sporazumov na celotni svetovni trg in zvišanje cen tropskih proizvodov, da se s tem omogočijo dohodki držav proizva-jalk, ki so povečini razvijajoče se dežele. V četrti točki predlaga francoska vlada, naj se sestavi seznam proizvodov, katerih cene bi se morale zvišati. Minister je izjavil, da gre za delo, ki bi ga morala o-praviti prva komisija konference. Peta točka francoskega načrta pa govori • o ukrepih, ki bi bili potrebni glede končnih izdelkov ali polizdelkov manj razvitih držav. Za polizdelke pradlaga, naj se znižajo nekatere carine, ki so previsoke. Za končne izdelke pa predlaga zvišanje uvoza iz Azije, A-frike in Latinske Amerike. To bi morale napraviti predvsem države zahodnoevropske gosp. skupnosti, EFTA, 2DA, Japonska in industrializirane države vzhodne Evro-pe. Na popoldanski seji je govorilo šest govornikov, ki so obrazložili stališče svojih vlad glede ukrepov za pomoč gospodarstvu razvijajočih se držav. Prišle so do izraza naj-različnejše teze: od politike organizacije trgov, ki jo zagovarja Francija, do liberalizacije trgovine, ki Jo predlaga Kanada; od odprave carin, ki jo zahtevajo nekatere razvijajoče se dežele, do politike pravičnosti, ki jo podpira Brazilija. Hkrati se Je sestala prva komisija (trgovina z osnovnimi proizvo-dl), ki Je pripravila svoj delovni spored. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. IZJAVE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA JOHNSONA «Svet pričakuje od nas mnogo več kakor razkazovanje surove sile» Predsednik je poudaril, da si danes ni moč misliti splošne vojne - 215 črncev aretiranih v Jackonsvillu zaradi protifašističnih demonstracij WASHINGTON, 24. — Ameriški predsednik Johnson je govoril danes na kongresu sindikatov gradbincev. Poudaril je, da v sedanji atomski dobi ni mogoča splošna vojna. O stališču tistih, ki bi hoteli, naj bi odredil odhod ameriških čet na vsak kraj, kjer pride do mednarodne krize, je predsednik izjavil: «Morda je bila doba, ko je vrhovni poveljnik lahko ukazal vojakom, naj korakajo. Toda svet se je menjal, in tako se je tudi menjala metoda za obravnavanja kršitve miru. Mi smo najmočnejša država na svetu, in kot taki sl lahko dovolimo biti potrpežljivi. Svet pričakuje od nas mnogo več kakor razkazovanje surove sile.« Omenil je nato Kubo in prekinitev dobavljanja vode oporišču Guantanamu in dejal, da se je kriza preprečila, ker so ZDA »namesto da bi poslale na kraj svoje vojake, sklenile odpovedati se dobavljanju vode (n oskrbovati oporišče s tankerji«. Takoj zatem pa je v zvezi z različnimi mnenji glede ameriške politike v Južnem Vietnamu izjavil, da je ameriška vlada »pripravljena pomagati Vietnamcem, da branijo svojo neodvisnost, in preprečiti, da bi jih absorbiral komunizem«. Johnson se Je zavzemal za konec plemenskega razlikovanja in dejal: »Ne bo moč premagati niti brezposelnosti niti revščine, če ne porazimo njihovega starega zaveznika, ki je diskriminacija.« Ponovil j® zatem, da v sedanji dobi ni mogoča vojna. »Nekoč, je izjavil, so se lahko bile večje vojne, ne da bi civilizacije v »voji celoti bila v nevarnosti. Danes ni več tako. Danes si ni moč misliti splošne vojne, kajti v eni sami liri jedrskega spopada se lahko u-1 niči polovica prebivalstva in o- zemlja ZDA, in enaka škoda bi se prizadejala morebitnemu sovražniku. Zato je temeljne važnosti reševati mednarodne spore na drugačen način. Sicer pa narodi vse-ga sveta želijo, naj vlada mir in ne vojna.« Johnson je zaključil! «Moja vroča želja je, truditi »e, naj vsak otrok živi za avojo domovino, namesta da bi. umrl zanjo. ZDA in druge države morajo iskati mir in ne vojno. Z naše strani moramo nuditi pomoč, namesto da bi vihteli meč.« V Jacksonvillu na Floridi je prišlo včeraj in danes do hudih rasnih incidentov, med katerimi je policija aretirala 215 oseb, povečini črncev. Zvečer je sodišče obsodilo vse aretiran*, ki ao Starejši od 17 let, na 25 dolarjev globe in sedem dni zapora vsakega. Incidenti so se začeli zjutraj, ko so demonstranti odvrgli proti uradom župana Burnsa eksplozivne Bnovi, ker je ta prepovedal proti-rasne demonstracije v hotelih, restavracijah in v drugih javnih krajih Črnci sc podnevi šli v sprevodu po mestnih ulicah in vzklikali, da hočejo svobodo. Pozneje je prišlo do še hujših incidentov, ker je policija vdrla v združenje za napredek barvastih ljudi in a-retirala okol, 20 črncev Med popoldanskimi neredi je bila ubita ena črnka. Prišlo je do številnih spopadov med črnci in belci. Več oseb j* bilo ranjenih. Pozneje Je prišlo do novih spopadov med črnskimi študenti m policaji pred neko Solo. Študentje so zažgali avtomobil, ki je bil last nekega kiajevnega časopisa. Včeraj umri beograjski nadškof dr. Josip Ujčič BEOGRAD, 24. — V svoji rezidenci v Beogradu je danes opoldne po daijši bolezni umrl beograjski katoliški nadškof dr, Josip Ujčič. Dr. Ujčič se je rodil 10. februarja leta 1860 v Starem Pazinu. Po končani gimnaziji v Pazinu in semenišča v Gorici je bil leta 1902 posvečen za mašnika. Študije je nadaljeval na Dunaju, kjer je ltta 1906 diplomiral za doktorja teologije. Od leta 1908 do 1912 je bil najprej dvorski kaplan, zatem pa študijski ravnatelj dunajskega Augustineuma. Nato je služboval najprej kot profesor v Gorici, zatem pa na teološki fakulteti v Ljubljani ter je zavzemal razne visoke cerkvene položaje. Leta 1936 je bil imenovan za beograjikega nadškofa. Pokojni beograjski nadškof dr. Ujčič .kot poudarja tiskovna agencija Tanjug, je vse svoje delo .n življenje posvetil blaginji Cerkve in Jugoslavije. Kot ugledni visoki prelat rimskokatoliške cerkve in državljan SFRJ se je s svojim stališčem m delom v»e do svoje smrti zavzemal za dobre odnose med državo in katoliško cerkvijo. Za njegove zasluge pri razvijanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in za ureditev odnozov med rimzkokatoliiko cerkvijo in državo ga je predsednik Tito ob njegovi 80-letnic! leta 1960 odlikoval z visokim odlikovanjem, Redom zasluge za narod I. stopnje. Predsednik švicarske konfederacije von Moos pozdravlja udeležence konference . 1 HM IM III lil 1 lili IIII IM 1111111 MN I lil lin llllllll lil lil! m I m IIIIIIUIIIIII lil 1 Ml I lil Milili Mllllll Uluilllllllll lllllll II II11111111111111II1111111111111111111 |l 11111K Novi predlogi Brazilije in Indije na razorožitveni konferenci Prekinitev vseh jedrskih poskusov, univerzalna nenapadalna pogodba, skrčenje vojaških proračunov in načelen sprejem ŽENEVA, 24. — Brazilski delegat Araujo Castro je na današnji seji razorožitvene konference postavil tri jasne predloge: 1. PrekfnlfSv vseh jedrskih po- skusov ; ker pa ni moč premagati nesoglasij glede nadzorstva, naj se začne s prekinitvijo močnih podzemeljskih jedrskih poskusov, ki se dajo laže ugotavljati. 2. Sklene naj se univerzalna nenapadalna pogodba. Castro je poudaril, da gre za koristno idejo, ki bi lahko odpravila sedanje težave, ki jih imajo s predlogom za nenapadalne pogodbe, ki naj bi bile omejene na določena zemljepisna področja sveta. 3. Skrčenje vojaških proračunov. Ta predlog je brazilska delegacija že postavila konferenci, in danes je brazilski predstavnik o njem podrobno govoril. Izjavil je, da bi morali ustanoviti gospodarski sklad za razvijajoče se dežele in to s prihranki pri vojaških izdatkih. Ta sklad, je pripomnil Castro, ne bi smel biti vezan na obvezna znižanja proračunov, temveč na načelo, da je treba vsak zadeven prihranek, tudi prostovoljen, določiti za ta sklad. V svojem uvodu je brazilski predstavnik ugotovil, da se je v preteklosti vsak sporazum o razorožitvi zdel sploh nemogoč, kajti vse, kar je prihajalo z vzhoda ali z zahoda, so na eni ali na drugi strani zavračali, medtem ko izven-blokovske države niso postavljale predlogov. Castro je poudaril, da se je položaj danes izboljšal zaradi moskovskega sporazuma o prekinitvi Jedrskih poskusov v ozračju. Vendar pa je pri tem poudaril, da je svetovna javnost razočarana zaradi zastoja na ženevski konferenci, in je pozval odbor, naj preide iz razpravljanja o splošnih idejah na konkretna pogajanja, ter je nato postavil omenjene tri predloge. Indijski delegat Trevedi je predlagal, naj bi konferenca načelno sprejela »jedrski dežnik«. Pripomnil je, da ta načelni sprejem ne bi pomenil, da Se predlog avtomatično sprejema. Vendar pa bi to omogočilo, da začnejo zadevo temeljito obravnavati, kakor so 'predlagale zahodne države. Dejansko je indijski delegat predlagal, naj bi podrobno razpravljali o Gromikovem predogu, ki naj bi ga še poprej, vsaj načelno sprejeli. S tem v zve-zi Je omenil predlog italijanskega delegata Cavallettija, naj bi odbor začel razgovore o sovjetskem predlogu ob upoštevanju točno določenega vrstnega reda vprašanj, ki jih omenjeni predlog postavlja: ravnotežje, nadzorstvo in ohranitev miru. Na koncu je Trevedi poudaril, da, če bi se pokazalo, da se Gro-mlkov predlog ne da uresničiti, bi konferenca lahko začela proučevati druge razorožitvene načrte. Tajnik OZN U Tant je imel davi pred začetkom seje razorožitvene konference dolg razgovor s predsednikoma konference, sovjetskim delegatom Carapkinom in ameriškim delegatom Fisherjem. Dosežen sporazum o posredovalcu na Cipru ŽENEVA, 24. — Finski poslanik v Stockholmu Sakari Tuomioja je sprejel Imenovanje za posredovalca na Cipru. Po razgovoru z U Tan-tom je Tuomioja izjavil čalsnlkar- jem, da še čakajo dokončen odgovor prizadetih vlad. Jutri se bo Tuomioja vrnil v Stockholm. Tajnik OZN U Tant pa se je danes najprej sestal z dr. Spinellijem, ki je prišel nalašč za to iz Nikozije, in s poveljnikom sil OZN na Cipru generalom Džanijem. Zatem je U Tant potrdil, da je dobil ugoden odgovor od Velike Britanije in Turčije glede imenovanja finskega diplomata za posredovalca. Dodal je, da bo uradno javil imenovanje, takoj ko bo dobil odgovor tudi od Grčije in Cipra. U Tant je sporočil, da bo jutri odpotoval v New YOrk. Grški zunanji minister Kostopu-los je v Atenah sporočil, da je grška vlada sprejela imenovanje finskega diplomata za posredovalca. Dodal je, da je dobil brzojavko s Cipra, da je tudi Makarios sporazumen z imenovanjem. U Tant se bo jutri razgovarjal s ciprskim zunanjim ministrom Ki-prianom, ki je v New Yorku. General Džani je odpotoval danes v Nikozijo. Na Cipru Je danes mimo. Turki so izpustili na svobodo štiri grške pastirje, ki so jih bili zajeli kot talce. V Nikoziji menijo, da se bo prava dejavnost sil OZN začela jutri ali pojutrišnjem, ko se bo vrnil general Džani. Združenje bivših ciprskih borcev pa je danes pozvalo prebivalstvo, naj na vsem otoku praznuje jutri obletnico neodvisnosti Grčije, da pokaže, da «Je Ciper grški in bo ostal grški«. Novo naselje montažnih hiš v Skopju SKOPJE, 24. — V skopski našel, bimi Tastalidže so danes slovesno izročili v uporabo 20 montažnih hiš, darilo organizacije »Ljudska pomoč« norveškega Rdečega križa prizadetemu prebivalstvu Skop. ja. V tej bodoči mednarodni naselbini, ki bo imela 5000 prebivalcev, je poleg 20 hiš norveške, ga Rdečega križa že končanih 40 montažnih hiš poljske in Švicar. t v i/u v. no delo na ostalih 133 montažnih hišah, ki so jih podarile Češkoslovaška. Mehika, Francija, Italija, Finska; dograjena je tudi klinika, ki je darilo romunske vlade. DANES i Včeraj se je vsa demokratična Italija spomnila nacističnih žrtev — 350 talcev, ki so jih nacisti pri Rimu v Ardeatlnskili jamah divjaško pobili na včerajšnji dan pred dvajsetimi leti. Komemoracija, katere se je udeležil tudi predsednik vlade, je še bolj poudarila zgodovinske vrednote antifašističnega odporniškega gibanja. V mednarodnem dogajanji^ pa sta v središču obe ženevski konferenci i— za trgovino in razvoj za razorožitev. Na prvi so bila včeraj važna tri poročila: predstavnikov Argentine, Belgije in Francije. Prvi, ki je hkrati glavni tajnik konference, je predlagal ustanovitev kompenzacijskega sklada, v katerega bi se stekali dohodki davkov na surovine, ki jih užavajo industrijske države. Drugi je v imenu skupnega evropskega tržišča v štirih točkah poudaril njegovo stališče: SET predstavlja enega največjih uvoznikov na svetu; SET poudarja pozitivno načelo pridruženja nekaterih dežel; SET je glede končnih izdelkov in polizdelkov pripravljeno proučiti formulo naji-večje ugodnosti in končno: SET je pripravljeno spodbujati sporazume regionalnega sodelovanja. Francoski predstavnik pa je v petih točkah obrazložil svoj načrt za države v razvoju, in sicer: reorganizacija trgov; zvišanje svetovnih cen na raven tistih, ki dejansko veljajo v industrializiranih državah; razširitev mednarodnih sporazumov na čaj, kavo in ka-kao in na druge industrijske surovine; sestava seznama proizvodov, katerih cene bi se morale zvišati; nekatere carine za polizdelke naj se znižajo, ker so previsoke, za končne izdelke pa je treba zvišati uvoz iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Na razorožitveni konferenci je brazilski delegat včeraj jasno in odločno zahteval: prekinitev vseh jedrskih poskusov; 2. sklene naj se univerzalna nenapadalna pogodba In 3. skrčijo naj se vojaški proračuni in ustanovi naj se gospodarski sklad za dežele v razvoju, in sicer s prihranki vojaških proračunov in z vsemi prihranki, ki so v zvezi z vojaškimi izdatki. —- Indijski delegat pa je predlagal, naj bi konferenca načelno sprejela »jedrski dežnik«. U Tant, ki še je sestal včeraj z vsemi načelniki delegacij razorožitvene konference, je odločno vztrajal, naj bi konferenca končno vendarle začela obravnavati kak ukrep, o katerem se kaže možnost sporazuma. V ZDA, kjer je včeraj na Floridi prišlo do ponovnih rasnih incidentov, in kjer je bila ubita ena črnka, več oseb pa ranjenih, je predsednik Johnson ponovno poudaril, da danes vojna ni mogoča, in dejal: »V eni sami uri jedrskega spopada se lahko uniči polovica prebivalstva in ozemlja ZDA, in enaka škoda bi bilo povzročena tudi morebitnemu sovražniku. Moja vroča želja je, naj bi vsak otrok živel za svojo domovino, namesto da bi zanjo umrl. ZDA in druge države morajo iskati mir in ne vojno in z naše strani moramo nuditi pomoč, namesto da bi vihteli meč.« Na Cipru je bilo včeraj zopet mirno, in Turki so izpustili na svobodo štiri grške talce. Vse pri-zadete države so sprejele imenovanje Finca Sakarija Tuomioje za posredovalca OZN na Cipru. Prava dejavnost sil OZN se bo zače-la danes ali jutri, ko se bo vrnil poveljnik sil OZN, indijski general Džani. V Tokiu je neki brezposelni državljan, ki je skoraj slep, zabodel v stegno ameriškega poslanika Relschauerja. Policija meni, da atentator ni imel jasnih političnih razlogov za svoje dejanje, čeprav je izjavil, da je izvršil atentat «iz maščevanja proti slabi politiki ZDA«. Vreme včeraj: naj višja temperatura 14.5, najnižja 7.2, ob 19, uri 12.4; zračni tlak 1011.7 raste, vlage 64 odst., veter severozahodnih 2 lom, nebo 1 desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.2 stop. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 25. marca Czn, M. D. Sonce vzide ob 6.00 to zatone ob 18.24. Dolžina dneva 12.2.4. Luna vzide ob 15.28 in zatone ob 5.11 Jutri, ČETRTEK, 26. marca Maksim PRIPRAVE ZA DEŽELNE VOLITVE Dr. Mazza je včeraj umestil z odbor za volilno premirje Predstavnik KPI se je pritožil, ker ne bodo dovoljena zborovanja na Trgu Unita - Zakonski predlog poslanke Bernetičeve za popuste na prevoznih sredstvih Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj na prefekturi umestil odbor za volilno premirje Pri tem so bili poleg predstavnikov strank navzoči tudi podprefekta dr. Molinari in dr. Pasino, župani občin tržaškega področja, kvestor dr. Pace in poveljnik karabinjerjev polk. Giglio Pri umestitvi odbora je bilo zastopanih 13 strank in skupin: KPI, PSI, PSIUP, PSDI, KD, PRI, Slovenska katoliška skupnost (njen predstavnik je zastopal tudi SDZ, krščanske socialne in neodvisne Slovence), PLI, PDIUM, MSI, FRN ter obe skupini indipendentistov. Podprefekt Molinari je prebral predpise o volilni kampanji. Nato je predstavnik KPI kritiziral dejstvo, da so tudi tokrat izločili Trg Unitk iz seznama trgov, na katerih bodo volilna zborovanja. Predstavnik KD in župan dr. Franzil sta v zvezi s tem izjavila, da ne bodo s tem ovirali pravic nobene stranke, češ da veljajo za vse enaki pogoji. Zadnji je spregovoril dr. Mazza, ki je izrekel upanje, da bo volilna kampanja tudi tokrat potekala v miru in redu, saj so Tržačani že večkrat dokazali svojo politično zrelost in visoko stopnjo omike. Včeraj sta položila na prefekturi svoja volilna znaka tudi PSDI in MSI. Doslej je torej položilo zna-de 9 strank in skupin. Marija Bemetič in nekateri drugi poslanci so predložili te dni v poslanski zbornici zakonski predlog, po katerem naj bi tudi za deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini priznali volivcem popuste na vozov, nicah, kakor je bilo določeno z zar konom iz leta 1961 za državnozborske volitve. Na ta način bi imeli volivci, ki bivajo v drugih krajih v državi, pravico do 70-od-stotnega popusta, volivci, ki žive v inozemstvu pa 100 odstotkov popusta od meje do svojega volišča. Seja občinskega odbora Na sinočnji seji je župan dr. Franzil sporočil, da mu je dr. Hausbrandt poklonil lastnoročno pismo skladatelja Giuseppa Verdija. Odborniki so bili ob tej vesti naravnost vzihčeni in so sklenili, da podarijo pismo gledališkemu muzeju. Nato je župan sporočil, da'bodo danes'ob 11. uri ot-vorili podvoz v Ulici Sv. Marka. Odbor je sklenil, da se bo zastopstvo tržaške občine udeležilo zasedanja sveta evropskih občin v Strasburgu 10. in 11. aprila. Zatem je odbornik Verza poročal o obisku občinskih strokovnjakov v Kalabriji, kjer so proučili naprave za predelovanje mestnih odpadkov. Odbor je nato sklenil, da bo občina kupila dva kamiona za odvažanje smeti za 18 milijonov lir. Občina bo tudi kupila prostore v Ul. Cadorna za namestitveni urad. Končno so sklenili, da bodo kupili 3.00p doz tvicilina za kardio-revmatični center, ki bo razdelil zdravilo revnim meščanom. Stiki sen. Bonacine z občinskimi upravami PSI sporoča da Je imel senator Bonacina te dni sestanke z občinskimi upravniki in župani v Prati pri Pordenonu in Rudi v videmski pokrajini ter v Škocjanu ob Soči v goriški pokrajini. V teh občinah so mu predložili nujnost raznih javnih del. Senator je zagotovil, da bo posredoval pri osrednjih oblasteh, da sprejmejo zahteve občin po prispevkih ali posojilih za izvršitev raznih javnih del, zlasti tistih, ki se tičejo higienskih naprav in cest. Senator Bonacina Je razpravljal z občinskimi možmi tudi o nadomestilu za ukinjeno trošarino na vino, zaradi česar so zgubile občine važno postavko dohodkov. Podelitev nagrad za zvestobo delu Upravni odbor trgovinske zbornice je sklenil, da bo tudi letos trgovinska zbornica podelila zlate kolajne in diplome kot nagrade za zvestobo delu. Nagrajenci so po pravilniku razdeljeni na štiri kategorije. V prvo kategorijo spadajo delavci in uslužbenci, ki so nepretrgoma 25 let v službi pri istem podjetju, v drugi kategoriji so dela avci in uslužbenci, ki so že 50 let pri istem podjetju, v tretjo spadajo tista podjetja, ki so uvedla znatne tehnične izboljšave social- nega značaja, v četrto kategorijo pa spadajo tisti, ki so v letošnjem letu dosegli kakšen industrijski patent, ki ima poseben socialni po- 100 men. pno b( tih kolajn in diplom. Zadevne prošnje je treba nasloviti na trgovinsko zbornico — Bozni trg 14, do 12. ure 30. aprila. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je o-dobrfl ' vrsto upravnih■< sklepov)-Med njimi so tudi naslednji sklepi: Tržaška občina: obnovitev opornih zidov raznih ulic in cest za 30 milijonov, 15 milijonov prispevka avtonomni letoviščarski ustanovi za obnovitev gledališča »Politeama Rossetti«, plačilo najemnin za družine, ki so jih prisilno izselili iz VELIČASTEN POGREB VČERAJ V BAZOVICI Velika množica je spremljala Klavdija in Stojana na zadnji poti y sprevodu 25 belih vencev - Pevski zbor «Lipa» je zapel umrlima fantoma v zadnje slovo več zalostink Klavdij De Nardo in Stojan Li-panjje od včeraj popoldne počivata v večnem spanju na domačem pokopališču v Bazovici. Ogromna množica vaščanov se je že zjutraj poklonila spominu mladega Klavdija na njegovem domu, popoldne pa so v Bazovico prišli ljudje iz bližnjih vasi in iz mesta, da sipremLjajo oba nesrečna fanta na zadnji poti. U- ka- cepiva prve vrste. 5.000 doz so kupile občina, pokrajina in zveza za borbo proti poliomielitisu. Na poti je še 7.000 doz cepiva prve vrste. Prihodnji teden bodo začeli cepiti otroke v osnovnih šolah. »lužbenci podjetja IRET. pri terem je bil zaposlen Klavdij, so --1--' ------J - mm •'olno- včera.j zapustili delo in se po številno udeležili pogreba. Klavdija De Narda so v Bazovico prepeljali že zjutraj ob 8.30 in ga položili na oder v stričevem domu. Qd tam se je ob 16.45 razvil sprevod do cerkve, kjer so skavti položili krsto. Velika množica vaščanov je nato šla do odcepa ceste za Pesek, kjer so počakali na Stojana Lipanja. Iz mrtvašnice so ga prepeljali ob 17. uri in od tam so ga skavti na nosilih prenesli v cerkev. Po cerkvenem obredu se je iz,-pred cerkve razvil žalni sprevod. Spredaj so hodili v belo oblečeni otroci, ki so nosili cvetje, za njimi so bazoviški fantje in dekleta nosili skupno 25 velikih belih vencev. Za venci so hodili pevci PD (tLipa», ki so obema fantoma zapeli v slovo doma, na cesti in v cerkvi. Za pevci so šli skavti im skavtinje nato so fantje iz Ba-zov.ce nosili obe beli krsti, pred katerima so v športnih dresih hodili člani nogometnega kluba *Silvania», pri katerem je igral Stojan Lipanje, za krstama pa u-žaloščeni sorodniki. Predvčerajšnjim je iz Rima prihitel De NaT-dov oče, včeraj pa je iz Švice prišla tudi njegova užaloščena mati. Žalni sprevod se je vid po cesti do bazoviškega pokopališča, kjer »o Klavdija in Stojana položili k zadnjemu počitku. Tam so jima ob odprtem grobu pevci zapeli »Poljana toži«, slovenski skavti pa Premruievo «Slovo», nato sta spregovorila Miro Prešel in prof. Ivan Teuerschuh. Klavdij in Stojan, bodi vama lahka domača zemlja! 17.000 otrok cepljenih s cepivom Sabin V prvih treh tednih so cepili na Tržaškem s cepivom Sabin 17.000 otrok. Dejansko so imunizirali proti poliomielitisu 70 odstotkov otrok do 6. leta starosti. Otrok nad 6. letom starosti pa so cepili okrog 5.000. V kratkem pride v Trst 15.000 doz cepiva za drugo fazo cepljenja. Doslej je prispelo v Trst 25.000 doz Vespist podrl upokojenca Včeraj zvečer okrog 19.30 se je v bolnišnici zglasil 74-letni upokojenec Mario Valenzin iz Ul. Gatteri in zaprosil za zdravniško pomoč za. radi hudih bolečin v levem kolenu, ki so bile posledice močnega udarca. Valenzina so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Povedal je, da ga je včeraj zjutraj na Trgu Stare mitnice pred trgovino Donda na prehodu za pešce podrl neki vespist, ki se je vozil proti Ul. Car-ducci. Po nesreči je vespist priskočil na pomoč upokojencu, toda ker je Valenzin mislil, da se sploh ni poškodoval, Je odslovil vespista. Se. le popoldne se je Valenzin odločil prositi za zdravniško pomoč, ker so bolečine postajale vedno hujše. nevarnih hiš (1.974.280 lir). Tržaška pokrajina: najemnina za prostore v Ul. Lazzaretto Vecchio št. 9/ kjer je slovenska realna gimnazija, ustanovitev krožnega sklada za zidanje stanovanj pokrajinskim uslužbencem Nabrežinska občina: javne razsvetljave. Razširitev Popolnoma uspela stavka v železarni Včeraj je bila po vsej državi stavka delavcev in uradnikov železarn Italsider. V škedenjski železarni se je udeležilo stavke 99 odstotkov delavcev in nekaj uradnikov. Stavka se nadaljuje tudi danes. Delavci stavkajo predvsem zaradi nerazumevanja podjetja glede proizvodne nagrade. LETNI OBČNI ZBOR BLAGAJNE OBRTNIKOV a zdravniško pomoč 9923 članom je blagajna potrošila 22.3S5.529 lir V bolnišnicah se je zdravilo 1065 čla-nov, kar je stalo nad 73 milijonov lir V nedeljo je bil v dvorani trgovinske zbornice letni občni zbor ge, ki jih nudi bolniška blagajna .svojim članom, nato pa je omenil vzajemne bolniške blagajne obrtni- bodoče naloge in delo. Pri tem je kov, ki je proučil in odobril obra- fsporočil, da je bil v Rimu pred čun za leto 1963. Predsednik blagajne Ottavio Mazaroli je v svojem poročilu opisal delovanje te ustanove v preteklem letu v okviru splošnega ekonomskega stanja in dviganja cen ter je navedel nekaj statističnih podatkov in doseženih uspehov. V bolniški blagajni je vpisanih 10.835 rednih članov in 93 upokojencev. Specialisti so nudili zdravniško pomoč 9923 članom, ker je stalo skupno 22.385.529 lir. Skoraj dvem tretjinam teh članov so nudili zdravniško pomoč v ambulanti, ki jo vzdržuje blagajna. Razen tega je bolniška blagajna poskrbela za zdravniško oskrbo v bolnišnicah 1065 članov za skupno vsoto 73.046.800 lir; za članice — porodnice pa je blagajna izdala 478.600 lir. Predsednik je opisal razne uslu- kratkim ustanovljen koordinacijski odbor «Intermutue», v katerem so predstavniki treh avtonomnih bol. niških blagajn, in sicer neposrednih obdelovalcev zemlje, obrtnikov Za njim je ravnatelj dr. Cechet imel finančno poročilo ki so ga soglasno odobrili. 30. marca zaprti časopisni kioski Na velikonočni ponedeljek, 30. marca bodo zaprti časopisni kioski. Zato tudi ne bodo izšli ta dan časopisi. Redno pa bodo zopet izšli v torek, 31. marca. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Državni pravdnik zahteva ponoven pregled Primija Sodišče se bo izreklo o tem danes • Zaslišanje nekaterih prič «Ce bi kazenski zakon še predvideval smrtno kazen, ne bi imel nobenega pomisleka, da bi jo zahteval« — je dejal sinoči javni tožilec dr. Ballarini na obravnavi pro- vam — je zaključil zagovornik — da porota odbije tožilčeve zahteve.« še pred tožilčevim govorom je odv. Poilucci zahteval ponoven laboratorijski pregled nekega robca, ti Mariu Primiju, ki je obtožen^ da ki so ga našli v žepu žrtvinega je umoril lastno sestrično Ado Spa- plašča. Po mnenju zagovornikov je daro. «Gre namreč — je nadaljeval javni tožilec — za zverinski zločin, ki zasluži najstrožjo kazen. Pri tem pa bi hotel, da bi bila moja vest mirna, kar pa se v tem trenutku ne dogaja. Zato zahtevam od porotnikov, naj imenujejo komisijo treh uradnih izvedencev, ki naj še enkrat preiščejo obtoženca ter ugotovijo, kakšno je njegovo dejansko duševno stanje.« Te zahteve je javni tožilec postavil takoj v začetku včerajšnjega popoldanskega zasedanja, čeprav se je že zjutraj utegnilo sumiti, da je nezadovoljen z mnenjem uradnega zdravniškega izvedenca ' prof. Manta, ki je lani od a,vgu*ta do -ojjtobra proučevalcu^ šp\no stanje .obtoženega Primija V kriminalni umobolnici v Reggiu Emilij. Zakaj je javni tožilec nezadovoljen z izvedenčevim mnenjem? Po njegovem mnenju je ustrezno zdravniško poročilo nepopolno, ker dr. Manto baje ni opravil nekaterih pregledov, ki so po tožilčevem mrenju bistvenega pomena. Se huje pa je dejstvo, tudi po tožilčevem mnenju, da je poročilo samo protislovno. Dr. Ballarini je izjavil, da uradni izvedenec trdi na eni strani, da je Primi shizoid (kar predstavlja predstopnjo shizofrenika, se pravi človeka, ki je duševno lazklan), na drugi strani pa pravi, da gre v tem primeru za ((psihično epilepsijo«. Ta dva patološka pojava pa sta si popolnoma nasprotna ter tako rekoč izključujeta drug drugega: ali je Primi shizoid, ali pa boleha za psihično epilepsijo. Javni tožilec je zato sklepal, da ni mogoče govoriti o epileptični zamračenostl, ki bi pogajala strahoviti zločin nad Ric-manji. V začetku svojega govora je dr. Ballarin izjavil, da je Primi podal svojo drugo verzijo o zločinu izključno sebi v korist. Po njegovem je torej obtoženec popolnoma priseben. Kljub temu pa ga je treba ponovno pregledati, zato da bi mu lahko sodniki sodili z mirno vestjo. Proti tej zahtevi sta nastopila oba obtoženčeva zagovornika. Odv. Poillucci je obravnaval zadevo s čisto pravnega stališča, medtem ko je odv. Girometta poudaril vsa bistvena vprašanja, ki govorijo proti ponovnemu zdravniškemu pregledu. «Ce boste sklenili, naj zdravniška komisija ponovno pregleda Primija — je dejal zagovornik — se boste znašli pred dvema možnima odgovoroma ali bo komisija potrdila mnenje dr. Manta, ali pa ga bo zavrnila. Ce ga bo potrdila. potem je njeno mnenje odvečno, če pa ga bo zavrnila, se boste znašli pred vprašanjem komu verjeti: ali dr. Mantu ali pa komisiji treh zdravnikov. Zato zahte- iiiiiiiiiiiimiiliuitiiiiiliiilliiiimiiimiHiiiiiiiiiminuiliiKiMiiiiiiiiiMlitniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii ARETACIJA AVSTRIJSKIH ŠOFERJEV 20 Ion kave sla holela preliholapili v Italijo Financarji vodijo preiskavo, da bi ugotovili, komu je bila kava namenjena Finančni stražniki so predvčerajšnjim zasačili dva avstrijska šoferja, ki sta na tovorniku s prikolico N 17564 pripeljala iz Jugoslavije 335 vreč kave, skrite pod tovorom umetnih gnojil. Robert Prinz in Franz ZekaJ, oba z Dunaja sta predvčerajšnjim popoldne privozila s tovornikom na mejni blok pri Pesku in finančnim stražnikom pokazala carinske dokumente TIR, iz katerih je bilo razvidno da prevažata fosfate. Stražnikom so se zdeli mednarodni dokumenti, ki omogočajo prehod mejnih blokov brez carinske kontrole, sumljivi, ker so opazili, da so bile nekatere postavke Izbrisane in nanje napisane nove. Zato so šoferjema ukazali, naj zapeljeta tovornik v Staro prosto pristanišče, kjer so razbili plombe ln preiskali tovornik. Skrite med vrečami fosfatov so finančniki našli 20 ton kave, v vrednosti približno 20 milijonov lir, ki sta jo šoferja nameravala preti- hotapiti v Italijo in jo peljati v neko mesto sredi države. Stražniki so šoferja aretirali in Ju zaslišali. Zasliševanje se je s pomočjo tolmača nadaljevalo tudi včeraj. Prinz in Ženka j sta kavo natovorila v reškem pristanišču in jo skrila pod fosfate, nato sta ponaredila mednarodne carinske dokumente, ker sta tako upala, da bosta brez zatikljajev pretihotapila kavo v Italijo. Prvotno so preiskovalni finančni organi mislili, da hočeta kavo pretihotapiti v Avstrijo skozi Brennerskt blok, toda izkazalo se je, da sta šoferja bila namenjena v Italijo in da sta nameravala šele po izročitvi pretihotapljenega tovora odpotovati v Avstrijo. Finančni stražniki nadaljujejo preiskavo, ker hočejo priti na sled tistim, ki so kavo natovorili na Reki, in tistim, ki bi jo morali v Italiji sprejeti. Oba šoferja sta v ko-ronejskih zaporih. ta pregled nujen, ker bi utegnil o-prostiti njunega varovanca v pogledu obtožbe posilstva. Porotno sodišče je sinoči sklenilo, da bo o teh zahtevah sklepalo na začetku današnje razprave. Včerajšnja razprava se Je začela s kratkim zasliševanjem obtoženca. Predsednik Rossi je vprašal Primija glede nekaterih okoliščin, ki so v zvezi z obtožbo posilstva. Primi je zanikal obtožbo. Pred porotniki so se nato zvrstile priče: obtoženčeva teta Luigia Spa-daro por. Ferlat je povedala, da ji je Primi telefoniral iz nekega me-sta v Severni Italiji 1. decembra 1962, in sicer ob 18.45. Zenska je pojasnila, da jo je nečak vprašal najprej, če se je v družini zgodila kaka nesreča. Nekoliko pozneje ji Je telefoniral Adin brat Marcello Spadaro, ki jo je vprašal, če Je videla dekle. Ona ga je tedaj obvestila o telefonskem pogovoru z Mariom. Nato je pričevala Egidia Spadaro por. Rassini, ki je tudi obtoženčeva teta. Ta je predvsem poudarila, da je bila Ada resno dekle, ki je skrbela le za dom. Nato je bila na vrsti Primijeva žena Leonide Biecher, ki je izjavala, da noče pričevati. Javni tožilec pa je rekel, da Jo lahko na podlagi kazenskega postopka prisilijo, da priča, ker je ((bližnja sorodnica« žrtve. Pri tem vprašanju je prišlo do precej ostrega besednega spopada med javnim tožilcem in odv. Poiluccijem. Medtem ko je dr. Ballarini trdil, da se mora smatrati Biecherjeva za bližnjo sorodnico žrtve, Je obramba trdila nasprotno. Potem ko je predsednik prečital ustrezni člen kazen-sicega postopka, so ugotovili, da je imela prav obramba. Nato je bil na vrsti vodja letečega oddelka kvesture dr. Cappa. Med' njegovim pričevanjem je Primi večkrat vzkipel »zapomnite si — je Primi dejal Cappi — da sem se jaz prostovoljno javil na policiji. Ker ste prisegli morate govoriti resnico. Izjave pa, ki mi jo^rip^ sujete ob priliki prvega žencem ln pokojnico) jaz nisem podal. Dr. Cappa pa je pribil: ((Zapisnik zaslišanja vemo odraža obtoženčeva izjave, katere je ta podal prostovoljno.« Do podobnega prerekanja je prišlo tudi pri zaslišanju Cappovega pomočnika dr. Morandi-nija ter se je potem še stopnjevalo pri zaslišanju agenta Pipana, ki je obtoženca tedaj zasliševal. Na koncu so porotniki zaslišali še policijskega zdravnika dr. Nicolini-ja, ki je podal izčrpno poročilo o Adini smrti in o vseh okoliščinah, v katerih se je ta zgodila. Zaslišanje arhivarja na procesu bolnišnic Včeraj se Je pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strtppoll) na. daljevala obravnava proti dr. Stenu in ostalim soobtožencem, ki so obtoženi številnih prekrškov v zvezi s škandalom v združenih bolnišnicah. Na včerajšnjem zasedanju so sodniki zaslišali arhivarja Domenica Bassija, kateremu je bila poverjena naloga, da skrbi za arhiviranje sklepov upravne komisije in drugih važnih dokumentov uprave združenih bolnišnic. Zaslišanje Je trajalo več kot tri ure. Sodniki so prelistali dokumente, listine in sklepe. Prav posebno so Jih zanimala vsa mesta, kjer-je bilo opaziti, da so bile brisane posamezne besede ali stavki. Bassi je poudaril, da mu Je dr. Steno ukazal, naj opravi določene popravke. «Ali ste se zavedali, ga je vprašal predsednik — da ste s tem zagrešili kaznivo dejanje?« Ce bi vedel — Je odvrnil priča — bi tega ne storil. Na vsak način mi Je to ukazal dr. Steno. Ko sem nekoč rekel, da se tako ne bo moglo nadaljevati mi Je dr. Steno odgovoril, naj se ne vtikam v zadeve, ki niso v moji pristojnosti«. Danes bodo sodniki zaslišali ka- rabinjerskega poveljnika kap. zaglio. Trgovinski razgovori med Trstom in Avstrijo Včeraj so se pričeli na tržaški trgovinski zbornici stiki med predstavniki tržaške in zvezne avstrijske gospodarske zbornice z Dunaja. Na prvem sestanku So proučili stališči obeh zbornic, na prihodnjih sestankih pa bodo razpravljali o tarifah in manipulativnih stroških za avstrijsko tranzitno blago, ki gre skozi tržaško pristanišče. Avstrijsko delegacijo vodi dr. Arnold Friesz, tržaško pa dr. Caidassi. Padec v stanovanju Žrtev nerodnega padca v stanovanju je postala včeraj ponoči 79-letna gospodinja Maria Martinuz vd. Ivavich iz Ul. Marchesetti 14, ki si je pri padcu zlomila levo stegnenico. Na ortopedskem oddelku se bo Martinuzova morala zdraviti 70 dni; v bolnišnico so jo pripeljali z avtom RK. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Lep «Kosovelov večer» v Gregorčičevi dvorani 0 pesniku je govoril prof. Alojz Rebula, pesmi pa so recitirali člani Slov. gledališča ob spremljevalni glasbi Pavla Merkuja Gledališča VERDI Zaradi prekinitve stavkovnega gibanja nameščencev opernih gledališč 1. . Ji- cvH on f /v* Slovenski klub je priredil sinoči v Gregorčičevi dvorani «Kosovelov večerit v počastitev pesnikovega spomina ob 60-letnici njegovega rojstva. V uvodu je dr. Robert Hlavatg •pozdravil predavatelja prof. Alojza Rebulo, sodelujoče člane Slovenskega gledališča in vse navzoče, med katerimi posebej sestro pokojnega pesnika, ki je prišla na ta večer na izrecno pouabilo Slovenskega kluba. Prof. Alojz Rebula je razgrnil pred izredno številnimi in pozornimi poslušalci lik Srečfca Kosovela na povsem svojstven, dejal bt neobičajen, nekonvencionalen način. Pri tem se je pokazal ne samo dobrega poznavalca Kosovelovega življenja in njegovega pesniškega opusa, temveč tudi tankočutnega in globokega občudovalca tega velikega pesnika, katerega je že takoj v uvodu svojih izvajanj označil za fenomenalni pojao v slovenski literaturi. V prvem delu svojega predavanja je prof. Rebula govoril o pesnikovem življenju, pri čemer je poudaril, da je bilo, to kar najbolj skromno. Zaustavil se je pri glavnih trenutkih iz njegovega kratkega življenja, pri rojstvu, šolanju na realki, pri njegovih izletih o Zagorje in drugam, pri slavističnem seminarju, ki ga je obiskoval, pri menzi «Domovina», kjer se je hranil, pri akademskem kolegiju kjer je nekaj časa bival in spet pri izletu v Zagorje, kjer naj bi njegovo že itak šibko zdravje zadobilo usodni udarec in z njim smrt. Ta del Rebulovega pripovedovanja sta z nekaj živimi slikami dopolnila dr. Robert Hlavaty in prof. Turina, ki sta nekaj časa živela v neposrednem stiku s Srečkom Kosovelom v študentovskih letih v Ljubljani. Drugi del svojega predavanja pa je prof. Rebula posvetil Kosovelovemu literarnemu delu, osvetlitvi časa in literarnega okolja v katerem je delal in živel, ter ideološkemu zorenju Srečka Kosovela v zavestnega pesnika socialne revolucije, v zavestnega marksista, pri čemer pa je poudaril, da pri resničnem pesniku, in pri Kosovelu Še posebej, ni važno to, kar hoče, kar izjavlja da hoče, marveč to kar diha iz njegovih poezij. Govoril je še o njegovi notranji geografiji, v kateri je na prvem, vodilnem mestu Kras, z vsem tem kar nudi iskreni pesniški duši in kar je našlo najlepši odraz v Kosovelovih pesmih, zaključil pa je nekako s prikazom dveh 'smeri, ki se izražata v njegovi pesniški zapuščini, t. j. po eni strani smer socialnega revolucionarja~ 'po drugi strani pa smer neke notranje mističnosti, skratka - neka čudežna polivalenca revolucionarja - metafizika. Po predavanju prof. Rebule, ki so ga prisotni nagradili z obilnim ploskanjem, je najprej pesnik Fili-bert Benedetič recitiral svojo pe- MlimimiimtiliiiitiiliimiiiiMiiniliiiiuimimmiiiiimiiiiimiitniiinintiiiHmiiiMimHimiiitiimitimiiiili POLICIJA PRIJELA ŠTIRI LJUBITELJE TUJE LASTNINE Med tatovi je tudi bivši policijski agent Zakrivili so 19 tatvin in si nabrali za nekaj milijonov lir plena S hitro akcijo so včeraj agenti letečega oddelka policije aretirali štiri tatove, med katerimi tudi bivšega policijskega agenta Duilia Furlana, ki je od leta 1961 v civilni službi na inšpektoratu za delo. Izvršili so kar 19 tatvin predvsem v tobakarnah in drugih trgovinah. Tatvine so Furlan in ostali izvršili v Trstu, Gorici in Vidmu ter so se za svoje nepoštene podvige posluževali ukradenih avtomobilov,, ki so jih po opravljenem delu zapuščali v skritih ulicah. Agenti le- tečega oddelka so štirim tatovom prišli na sled pred nedavnim in jih z lahkoto prijeli, ker se Furlan in pajdaši niso nadejali hitre akcije policije. Pri svojih podvigih (gre ca intimne odnose med obto s0 si tatovi nabrali za nekaj mi- lijonov lir plena. Po zaslišanju so vse štiri prijavili sodnim oblastem zaradi tatvin z obtoževalnimi okoliščinami ter jih prepeljali v koronejske zapore. Na letečem oddelku policije nadaljujejo še s preiskavo, ker skušajo prijeti še druge člane tolpe, ki so predvsem delovali v Gorici in Vidmu. Iz teh razlogov agenti niso hoteli dati jasnejših pojasnil o poteku akcije za aretacijo štirih tatov, ker upajo, da bodo v kratkem izvršili še druge aretacije. Z avtom podrl dijakinjo Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 12-letno dijakinjo Nadio Slavlch iz Ul. Casale 173 zaradi verjetnega zloma desne stegnenice in vrtoglavice. Slavichevo, ki se bo morala zdraviti od 10 do 60 dni, Je malo prej v Ul. Flavia pri hiSni štev. 20 z avtom TS 23451 podrl 27-letni pek Remigio Ceppa od S.M.M. Spodnje 1799, ki je vozil proti središču. Ceppa je ponesre-čenki priskočil na pomoč in Jo s svojim avtom prepeljal v bolnišnico. Sin okradel materinega podnajemnika Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so predverajšnjim prijavili sodnim oblastem 20-letnega Marina Bonazzo iz Ul. Scarlicchio 28 zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Zgodilo se Je 7. marca, ko Je prišel na komisariat 55-letni Glovanni Bonazza, ki stanuje v podnajemu pri Bonazzovi 38-letni materi Gio-vanni ter agentom povedal, da mu je nekdo ukradel 230.000 lir, ki jih je hranil v zaprtem kovčku. Agenti so takoj osumili Marina Bonazzo (med njim in Giovannljem ni nobene sorodstvene vezi), ker Je prav na dan tatvine izginil nezna-nokam, ne da bi imel tehtne razloge za odhod. Prejšnji petek se je Marino vrnil domov in njegova mati ga Je takoj poslala na komisa- riat. Po dolgem zaslišanju je končno izpovedal, da Je ukradel denar, ker je hotel za nekaj časa poskusiti življenje pravega lahkoživca. Vseh 230.000 Ur, saj niso bile njegove, je potrošil v dveh tednih med Vidmom in Trstom, kjer je hodil v najbolj luksuzne lokale in vsak dan menjaval hotele. Ker bi se gotovo razočaral, če bi obiskal še «hotel» v Ul. Coroneo, so agenti Bonazzo pustih na začasni svobodi. Težko življenje za vinske bratce 60-letni tapetnik Augusto Cossetto iz Ul. Revoltella 30 res nima sreče. Najprej ga je gostilničar vrgel nacesto, ker je bU pijan. Komaj pa je bil na ulici, se je že znašel pred agenti letečega oddelka, ki so tedaj šli mimo. Cossetto je v nedeljo zvečer prišel v neko gostilno na Trgu Stare mitnice in zahteval vina, toda gostilničar mu ni hotel ustreči, ker je opazil, da Je bil že pijan, Cossetto se Je ujezil in začel razgrajati, toda gostilničar ga je vrgel na cesto naravnost v objem agentom, ki so v tistem trenutku privozili mimo s patruljnim avtomobilom. Agenti so Cossetta posadili v avto ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa na kvesturo, kjer so ga po zaslišanju aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in motenja Javnega miru. Manj sreče je imel 33-letni delavec Marino Ambrosi iz Ul. Del-l’Acqua 22, ki je zaradi enega izpitega kozarca vina odveč povzro čil prometno nesrečo, se ranil in se bo moral sedaj še zagovarjati pred sodniki. Bilo je 29. februarja zvečer, ko se je Ambrosi vozil s svojo vespo TS 30624 po Drev. D’An-nunzio proti Senenemu trgu. Ker je bil pijan, ni opazil, da stoji pred njim avtobus podjetja ACNA TS 26944, ki je bil parkiran na desni ter se je zaletel v zadnji del težkega vozila. Z avtom RK so tedaj Ambrosija prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi mnogih ran po obrazu in rokah ter pijanosti. Ambrosi je okreval v enem tednu, nato se je moral zglasiti na letečem oddelku policije, kjer so ga zasli-šaU in seveda tudi prijavili sodišču zaradi pijanosti in vožnje vespe v pijanosti. 9 Tržaško županstvo sporoča, da bo od Jutri dalje na Borznem trgu pred hišo št. 15 in v Ul. Beccaria na strani hiš z lihimi številkami od Trga Oberdan do Trga Piave obvezno časovno omejeno parkiranje. sem ePoklon pesniku«, ki jo je avtor posvetil Srečku Kosovelu, nato pa so člani SG Leli Nakrsto-va, Miranda Caharija, Jožko Lukeš in Alojz Milič občuteno podali več Kosovelovih pesmi, zvrščene v vse. binske ciklue (ljubezenske, socialne, konstruktivistične). Med recitacijami smo poslušali na traku posamezne stavke «glasbe za goda-la», ki jo je tržaški skladatelj Pavle Merku napisal na Kosovelovo pesem «Kako lepo«. bo danes o-b 20. uri (zaključek o-krog 24, ure) druga predstava Wag-nerjeve opere »Parsifal« za red C v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah, z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Arthur Grueber. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za vse tri predstave. Za lep in vsekakor izviren večer zaslužijo vsi sodelujoči največje priznanje. POUČNA PREDSTAVA «Lisijevi govori» v gledališču «Moderno» Tudi letos nastopa v gledališču «Moderno» pri Sv. Jakobu gledališka družina iz Turina «Compagnia ltaliana di prosa«, ki jo vodi igralec in režiser Renzo Giovampietro in ki nas je lani tako simpatično seznanila z Apulejevim uProcesom zaradi čarovništva». Sinoči smo videli in slišali, kako je bilo na sodišču v Atenah, ko je živel znameniti Sokratov prijatelj, odvetnik Lisija. Pod naslovom «Lisijevi govori« nam je družina prikazala štiri, od katerih je prav v današnjih časih procesov proti nacistom, aktualen zlasti prvi eProti Eratostenu« v odlični interpretaciji samega R. Giovampietra, ki je predstavo tudi zaključil z zagovorom «Umora Eratostena)). Ostali — prav tako izvrstni igralci — pa so podali vloge med prvim govorom ter zagovora ( B0LJUNEC predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 uri film: «Gli strangolatori di Bombay» (Morilci iz Bombaya) Igrajo: GUV ROLFE, ANDR EW CUTHBERTSON, ALLAN CRUIKSHANK in JAN HOLDEN KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 url film: «IL CAMBIO DELLA GUARDIA (Izmena straže) Igra: G. CERVI in FERNANDEL Kine na intb im predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri Lux film: Mare matto Igrajo: GINA LOLLOBRIGIDA JEAN PAUL BELMONDO TOMAS MILI AN EDOARDO SPADARO IZ GOSPODARSKEGA RAZVOJA SOCIALISTIČNIH DEŽEL Izboljšane proizvodne oblike bolgarskega poljedelstva Kaj pomeni izraz «stopanska smetka * Nujnost in potreba po okrepitvi načela gospodarskega računa - Zanimiv poizkus, ki so ga izvedli v plov-divskem okrožju - Po čem se bodo v bodoče ravnuli dohodki v poljedelstvu Rezultati večmesečne debate o boljšem gospodarjenju in načrtovanju v okviru obstoječega sistema dobivajo zdaj v posameznih panogah’ bolgarskega gospodarstva že jasnejše obrise. V iskanju neobhodne učinkovitosti in boljših uspehov, je nacionalno vodstvo odločno stopilo na stran novega načina gospodarjenja. Ta Unija je osredotočena v trenutno najpogosteje uporabljenem izrazu «stopanske smetke (gospodarskega računa) na slehernem mestu«. In nasploh še čedalje bolj čuje, kako posamezna podjetja ali panoge tako v gospodarstvu kot izven njega čedalje bolj prehajajo no novi način dela in načrtovanja. Načelo gospodarskega računa, razumljivo, ne predstavlja novosti niti za bolgarsko industrijo kot tudi ne za poljedelstvo. Zato ga tudi ni treba — kot poudarjajo bolgarski gospodarstveniki — preizkuševati, temveč samo okrepiti in ga v bolj množični obliki uporabljati. Toda, zdi se, da določene tež-koče prihajajo tudi od tega, ker so bolgarski gospodarski kadri Predolgo bili vajeni sprejemati natančna ,n nadrobna napotila iz centrov. Zaradi tega je razumljivo, da se zdaj ogibajo naglim obratom, se pravi spremembam in prehajanju na novo. Toda jasno je bilo postavljeno in rečeno, da pot k uspehu gre samo skozi samostojnejše poslovanje, opirajoč se pri tem na materialno spodbudo in — o čimer se prej nikoli ni mnogo govorilo aktivno udeležbo delavcev v upravljanju in načrtovanju proizvodnje, ob istočasni povečani vlogi države, ko gre za vprašanje razvoja ekonomike. Semafor bolgarskega načrtovanja in upravljanja v gospodarstvu je letos brez rdečega signala. Leto bo poteklo v zaporednem izmeničnem odpiranju poti posameznim podjetjem in pa v dajanju rumenega signala pripravljenosti ostalim, da bi, morda, prihodnjo pomlad startala s tem 'Večjo gotovostjo. Tako eni kot drugi bodo sku-Paj z osrednjimi organi ves ta čas ostali s sferi iskanja poti ter preizkuševanja, katere od teh so krajše in katere daljše. Zgodil se je primer, da se je v Pogledu poljedelstva eno celo bolgarsko okrožje — plovdivsko ~ odločilo, da bo kar se da naglo obvladalo poizkusno fazo samostojnejšega načrtovanja, namesto da bi pristaše «stopanske smetke« posamezno iskalo med zadružnimi gospodarstvi, plovdiv-skemu okrožju je država določila samo vrednost letošnje poljedelske proizvodnje za domače in tuje tržišče. Priporočeno je bilo tudi, naj bo vse povezano s pro-izvodnimi rezultati in možnostmi plasmaja, kakor tudi, da naj zadružna gospodarstva kar najbolj samostojno izdelajo svoje načrte in določijo, s katerimi proizvodi bodo najustrezneje uresničila predvideno vrednost državnih naročil. Sledeč poti, po kateri je stopila država, je okrožno vodstvo v Plovdivu vsako posamezno zadrugo seznanilo s tem, kakšno vrednost proizvodnje in plasmaja ima doseči v skladu s krajev-uimi možnostmi in pogoji. Zahteve se niso nanašale niti na Poševne površine niti na posamezne kulture, marveč, da se izdelava načrtov in proizvodnih Programov začne od delovnih brigad, y kolikor bi tako prišla do izraza tudi pobuda zadružnikov. Ker je »stopanska smetka« prej predstavljala nekakšno osnovo celotne dejavnosti brigad, se je prav v teh razvila najkoristnejša debata. Zadružni proizvajalci so radi izkoristili mož-nost, da izrečejo svojo besedo o tem, kako in koliko se lahko Pridela, kaj je najrentabilnejše Plasirati na tržišču in kako izpolniti obveznosti do države. Materialna zainteresiranost zadružnikov plovdivskega okrožja je vsekakor omogočila boljšo analizo najbolj perečih vprašanj poljedelskih del čez poletje, kakor je tudi privedla do določene spremembe v strukturi proizvodnje in do tega, da se je začela posvečati večja pozornost mehanizaciji del. Da bi si zagotovili kar najboljši proizvodni program, so bili postavili na tehtnico delovne kvalitete in sposobnosti vseh članov brigade in tudi samega brigadirja kot organizatorja proizvodnje. Bili sp primeri, ko se brigadirji sploh niso ozirali na uasvete in priporočila uprave zadružnega gospodarstva, temveč so kar na lastno pest menjali brigadirja. Okrožni ljudski odbor je s tro-mesečno dejavnostjo zadrugarjev zadovoljen in je spričo tega tudi odobril proizvodne načrte zadrug na svojem področju. S tem je bil del akcije opravljen, a zdaj bo treba napraviti še korak naprej. Stremljenjem, da bi se izboljšala organizacija poljedelske proizvodnje, je v Bolgariji nasproto- vala dosedanja praksa, po kateri nagrajevanje strokovnjakov, predsednikov zadrug in njihovih pomočnikov ni bilo odvisno od izpolnitve proizvodnega načrta in plasmaja blaga. Ti so v vsakem primeru prejeli, kar jim je pripadalo. V okrožju pa se je zdaj postavilo vprašanje ne samo, kako bi se preprečilo slabljenje pobud vodilnega, strokovnega in upravnega kadra, marveč, kako bi se te še povečale, kot je to primer pri neposrednih proizvajalcih. Rešitev se je našla v povezavi njihovih plač in dopolnilnih dohodkov s tem, kako in v koliko sta bila uresničena proizvodni načrt in pa načrt dobav blaga državi. Predvideno je bilo tudi, naj bi celo nagrajevanje občinskih partijskih sekretarjev bilo bolj ali manj odvisno od tega, kako so njihove občine uresničile predvidene načrte, D. PACLOVIC MOTIV Z NASE LEPE OBALE (Foto M. Magajna) DOMNEVA NOVOZELANDCA ROGERSA PRIDOBIVA NA VREDNOSTI Pri nastajanju «črnega zlata» - nafte atomsko žar cen j e odločilno Prvi poskusi v Belgiji in ZDA ■ Drugi poskusi v ZDA, toda rezultat za Ro-gersa negativen - Dognanja italijanskih strokovnjakov - Najnovejši sklepi Nafta je danes tako dragocena, da ji pravimo tudi «črno zlato«. Kako bi tudi ne bila dragocena, ko pa preko svojih derivatov poganja ves motorizirani svet — nad 120 milijonov avtomobilov, okoli 50 milijonov motornih koles, da ne govorimo o letalih ter'o neštetih drugih motorjih in strojih, ki dajejo pečat sodobni civilizaciji. Je to ena tistih osnovnih pogonskih sil. brez katere bi si normalnega življenja ne mogli več zamisliti, podobno kot si ne moremo več za- misliti normalnega življenja brez elektrike. Drugi element, ki daje nafti to pomembnost, je tudi ta, da terja črpanje nafte dokaj velike stroške, še posebno tam, kjer se njeni viri ali točneje njene zaloge šele iščejo. Poleg tega črpajo zaloge nafte v zemlji svojo mero, kajti ob sedanjem izkoriščanju vrelcev, ob sedanji porabi njenih derivatov bo človeštvo v ne tako daljni bodočnosti ostalo brez tega danes tako pomembnega goriva. Seveda ne smemo obupati, kaj- iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiniimtiiuiiumiiuimiiiiiiiiiiiimitiuiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuuumiiiiiiiii IZ UMETHOSTNIH GALERIJ Bomben in Talleri v Občinski Občinsko galerijo si tokrat delita Ottavio Bomben in Giovan-ni Talleri, Bomben prikazuje 12 olj in tri risbe. Ako smo prej Bomben a poznali večinoma kot učinkovito podajajočega slikarja ulic in hišnih skupin, je od takih slik tule samo drzni Čedad-ski Hudičev most. V ostalih pa slikar oblikuje dekleta, lovca, vojaka, viničarja in glumača. Vendar pa je tudi v take podobe prešla prejšnja ploskovita obdelava in v štirikotnike vklenjena predmetnost črno začrtanih obrisov, kar daje Bombenovemu ekspresionizmu močan kubistični priokus, ki pa povsod doseže skladno sožitje, V tem je zlasti dobro uspel v podobi dekleta ob luninem svitu, ki Je gotovo najmočneje slikarsko občuteno delo njegove razstave, poleg slik «Belo in črno cvetje» ter sCitajoča petnajstletnic a«. Značilne za Bombena so tudi slike vozov, ki ne spadajo več na mestne ulice. Zato tudi tu ne manjka en tak primer, v katerem podaja ono snovno mirovanje ne več uporabnih reči. Je to kočija starinskega videza v sliki «Cas se je ustavil« v kateri doseže slikar višek zastoja poteka časa s štirioglatost-jo koles. Sploh pa nagiblje Bomben že po temni barvitosti k dramatičnosti podajanja. Slike ePrazna čutara« z vojakom, ki je zabredel v puščavi, z glumačem, fci za kot kruha tvega zlom vratu, z lovcem, ki ob zori nosi smrt gozdnim živalim so zgovoren dokaz tega. A temu ostaja slikar zvest tudi v dveh bolj abstraktnih slikah eOkameneli g ozd« in »Velika erozija«, ki morda že nakazujeta nova ebzor. ja Bombenovega slikarstva. Cisto drugačen, življenjsko pritrjujoč pa se je pokazal na tej razstavi Giovanni Talleri. Od njegovega prejšnjega podajanja turobnih strani našega okolja je še mnogo v 45 tuširankah njegove mape. Toda 13 olj nam ga odkriva kot izredno žarečega ko-lorista, ki si je prisvojil zelo učinkovit slikarski način. Ta je sicer v bistvu isti, kot v njegovih tuširankah, v katerih se črnina slikovito obilno razliva po mokrem papirju. Doseči enako razlivanje v olju pa seveda ni tako enostavno. Uspel pa je v tem Talleri, ko nam sedaj podaja dirkajoče konje in razjarjene bike, torej nekaj, kar do sedaj še ni tvorilo osrednje zanimanje njegovega slikanja. Priznati pa moramo, da je tudi v tem dobro uspel; živahnost barv se smotrno dopolnjuje z razgibanostjo risbe, ker je pač pri Talleri ju oblika povsem podrejena barvi, saj je slikar zrasel v takega predvsem iz risarja. Čeprav v oljih prevladujejo živali, pa Talleri v odlični lastni podobi in oni žene ponovno potrjuje, da se bo njegova slikarska pot še vedno vila navzgor sredi utripajočega življenja obdajajočih ga ljudi, MILKO BAMBIČ ....................... ummiiihi iiniiiiiHiiiiiiiiiMHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuiimiliHiHU'1'mimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiui se-za po- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nobenih novosti še ne bo v zvezi z vašim napredovanjem. Odvečen po-„?* »i najprimernejše sredstvo za utrditev družinske sreče. BIK (od 21.4. do 20.5.) Braniti uoste morali svoj poslovni položaj proti zelo nevarnim tekmecem. Okušajte kar najbolj skrbno staviti proračun izdatkov čitnice. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V teku jutra boste dosegli nekaj manjših finančnih uspehov. Bodite bolj spravljivi, kljub provokacijam, RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo ugodne perspektive za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Veliko zadoščenje spričo uresničitve neke vaše zamisli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite v svojem delu preveč nestrp- HOROSKOP ni, ker vam je uspeh zagotovljen. Glede napak, pometajte predvsem pred svojim pragom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dober del svojih nalog boste opravili na nekem potovanju. V čustvenem pogledu upoštevajte nasvet nekega prijatelja. TEHTNICA (od 28.9. do 22.10.) Posvetite se predvsem reševanju nekaterih obsežnih nalog. Zelo vas bo razveselila dobrosrčnost neke drage osebe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Stopajte dosledno po poti, ki vodi k postavljenemu cilju. Vaša čustvena zadeva bo v kratkem do- zorela. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V kratkem bo prišlo do sprememb, ki bodo močno povečale vaše odgovornosti. Najlepše možnosti za dokončno uveljavitev nekega čustvenega stremljenja. KOZOROG od 21.12. do 20.1.) Po krajšem obdobju omahovania, se boste odločili za najpravilnejšo pot. Srečne ure v družinskem krogu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naleteli boste na zapreke, ki vam jih bodo postavili vaši tekmeci. Neki sorodnik vas bo ostro napadel. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V kolikor ste obkroženi od zelo spretnih poslovnih oseb, se jim skušajte čimprej prilagoditi. Vaša ljubezenska sreča je odvisna od popustljivosti* ti za našo generacijo in tudi za ono, ki pride za nami, bo nafte dovolj. Z druge strani pa gre znanost naglo naprej in če danes trdimo da živimo v atomski dobi, je to bolj teoretična atomska doba, kar pa še ne pomeni, da ne bo bližnja bodočnost tudi praktično atomska doba, ko bo atomska energija zamenjala razne vire sedanjih pogonskih sil, morda vse hkrati; tako premog, kot nafto in elektriko. So pa tudi hipoteze, ki govore, da bi se mogla nafta tudi praktično pridelovati, proizvajati, vsekakor pa vsaj »izboljševati«. Preden bomo povedali kaj več o tem, se moramo vrniti nekoliko nazaj, 2e dolgo so se znanstveniki spraševali, od kod nafta, od kod velikanska jezera temne goste tekočine v večjih ali manjših globinah pod zemljo. Nekateri so trdili, da ni nikakega dvoma, da gre za derivate, točneje za predelane tolšče živali in rastlin, ki so jih ob kakšnih velikih katastrofah na zemlji zasule plasti nanaškov in so se ti organizmi tam počasi razkrajali in se je del njih skozi milijone let spremenil v sedanje črno zlato. Toda kako? Med hipotezami, fci govore o nastanku nafte ali petroleja, je bila ena najbolj zanimivih ona, ki je pred nekaj desetletji vzbudila v znanstvenih krogih precej zanimanja. Tezo je postavil novozelandski strokovnjak Ro-gers, ki je tam okoli leta 1930. objavil svojo trditev, da so žar-čenja alfa in beta, ki so jih oddajali razni radioaktivni elementi iz družine urana in torija, povzročila počasno spreminjanje organskih elementov (živali in rastlin) v tekoči petrolej in plinast metan. Dejstvo, da posamezne sedimentne skale, ter dejstvo, da tudi določene plasti ilovice vsebujejo večjo ali manjšo dozo radioaktivnosti, ki pride še posebno v poštev v velikanskih razdobjih geoloških dob, je govorilo v prid tej tezi novozelandskega strokovnjaka, da je atomsko žarčenje odločilno pripomoglo k ustvarjanju nafte, odnosno petroleja. Rogersova hipoteza pa ni temeljila le na teoretičnih študijah, pač pa tudi na laboratorijskih poskusih, o katerih so v dobi med 1924 in 1929, govorili belgijski in ameriški znanstveniki, ki jim je uspelo z obsevanjem z žarki alfa »proizvesti« iz metana, etana in propana neko zapleteno zmes tekočih ogljikovih hidratov, podobnih naravnemu petroleju, odnosno nafti. Ne bomo se spuščali v strokovno razlago tega, ker je to preveč zapleteno delo in težko razumljivo zaradi za laika nerazumljivih formul. Toda povedali bomo, da so prav odkritja raznih ležišč zemeljskih plinov v dobi okoli leta 1930 še pripomogla k upoštevanju te teorije in mnogi strokovnjaki so vprav ta nahajališča plinov smatrali kot odločilni dokaz, ki da govori v prid Rogersovi teoriji. Na osnovi tega je American petrolčum institute ob podpori države in velikih ameriških petrolejskih družb začel leta 1940 obsežne znanstvene raziskave, s katerimi naj bi ugotovil tudi to, koliko nafte, koliko petroleja morejo razna žarčenja proizvesti. Ta znanstveni program je bil uresničen med drugo svetovno vojno in v prvih povojnih letih, ko so znanstveniki dobili na razpolago tudi prve ciklotro-ne, npr. ciklotron na tehničnem inštitutu v Massachusettsu. Pri teh raziskovalnih delih, pri katerih so sodelovali fiziki, kemiki in geologi, pa se je ugotovilo, da energija, ki jo sproščajo žarčenja alfa in beta, pride v tem procesu nastajanja nafte v poštev le v neznatni meri, to se posredno pravi, da je produkt žarčenja dejansko neznaten in da v 50Q milijonih let, kolikor nas loči od kambrija, ne bi mogle nastati one ogromne zaloge nafte izključno od tega, izključno pod vplivom žarčenj alfa in beta, Iz tega so izvajali logično posledico, da atomska žarčenja niso edini element, ki je pripomogel, da je iz organskih »surovin« mogla nastati nafta. V najnovejšem času pa so se tega problema lotili z drugega .zornega kota in sicer v zvezi z raziskovanji o prirodni evoluciji in v zvezi z geokemičnimi spremembami v nafti sami. Skupina italijanskih strokovnjakov, ki delajo v laboratorijih inštituta Do-negani, je obsevala z žarki gama ter z nevtroni iz reaktorja Avogadro posamezne ogljikove hidrate v obliki nafte toda ob prisotnosti voda in sedimentnih plasti razne sestave, da bi se tako ustvarilo čim primernejše geološko okolje, poleg tega pa tudi kar se tiče celotne količine radiacij v mnogo daljšem razdobju, že v razmerju nekakšnega geološkega razdobja. In raziskave so dale nedvomen dokaz glede radiolize petroleja. Iz povprečne nafte se z obsevanjem pridobijo višje vrste nafte. Na eni strani se dobi nekakšen plinast proizvod, sestavljen iz vodika in lahkih vodikovih hidratov, na drugi pa vedno bolj gost in lepljiv katran, ki je po svoji strukturi bolj zapleten kot navadna nafta. Tudi tu bomo morali strogo strokovno opisovanje poskusov opustiti, pač pa bomo zabeležili zaključno ugotovitev, da so »atomska obsevanja odločilno sodelovala v prirodnem procesu nastajanja nafte«. Sedaj pa logičen zaključek, ki smo ga napovedali v začetku: Iz podatkov, ki smo jih navedli, se da sklepati, da se bo v ne tako daljni bodočnosti moglo posegati v kemično strukturo nafte in sicer tako, da jo bomo mogli »plemenititi« in sicer tako, da bomo mogli posamezne slabše kakovosti nafte popravljati, boljšim vrstam pa dodajati še višje kakovosti, kar se v praktičnem smislu izraža v kakovostno boljšem derivatu nafte, t. j. višjeok-tanskem bencinu, v kolikor bi hoteli ostati le pri trenutno glavnem derivatu nafte. Na sliki vidimo «cirkuški krst« Claudie Cardlnale. Krst je bil javen in »svečan«, potekal pa je med splošnim veseljem vseh prisotnih. V resnici gre za običaj, ki se mn morajo podvreči vsi klovni na svetu. In ker je Clau-dla Cardinale v filmu Samuela Bronstona »Cirkuški svet« nastopila v vlogi klovna, se tudi sama ni mogla ogniti omenjenemu običaju. Vendar je bila, zaradi svoje ljubkosti, deležna bolj milega vodnega curka OB 150-OBLETNICI ROJSTVA T. ŠEVČENKA Pesnik svobode vseh narodov V proslavi tega velikega moža sodeluje tudi UNESCO Stopetdesetletnica rojstva Tarasa Ševčenka je velik datum v kulturnem življenju vsega sveta. Pri proslavi tega jubileja sodeluje tudi Unesco. Sedaj pripravljajo v Sovjetski zvezi za tisk dva jubilejna zbornika del tega velikega ukrajinskega pesnika. Izšla bosta v francoščini. Poleg tega Unesco pripravlja v raznih svetovnih jezikih tri radijske programe, posvečene u-stvarjalnosti velikega ukrajinskega pesnika. Ti programi v raznih jezikih bodo poslani v vse dežele — članice Unesco in jih bodo tam oddajali v domačih radijskih oddajah. V časopisu tCourier U-nescos in v drugih listih te organizacije bo objavljena snov, povezana z dejavnostjo in ustvarjalnostjo Tarasa Ševčenka. V ustvarjalnosti Ševčenka so žive velike ideje osvoboditve . človeštva, enotnosti in prijateljstva med narodi, zato se Ševčenko more z vso pravico slaviti kot pesnik vsega človeštva. Od prve do poslednje kitice so pesniška dela Tarasa Ševčenka prežeta s plamenom ljubezni do svobode narodov, ljubezni do njihovega prijateljstva in bratstva. Ti občutki so živi v pesniku, sinu tlačana, od najzgodnjih let njegovega življenja, pa do smrti. Jarem tlačanstva je bil težak za vse, ki so ga morali nositi, toda še posebno je bil težak in moralno neznosen onim, ki jim je u-speto iz vrst tlačanov povzpeti se v vrste razumnikov — tlačanov. Nekateri veleposestniki so imeli svoja gledališča, svoje orkestre in slikarje, ki so prihajali iz teh slojev in vrst. Posebno bolj talentiranim so veleposestniki včasih nudili možnost, da se šolajo. Imena nekaterih slikarjev tlačanov so postala zelo znana, toda umetniki sami so se popolnoma zavedali svojega poniževalnega položaja. V vsakem trenutku je mogel razsrjeni mecen talentirano umetnico pognati, svojega izredno sposobnega glasbenika pa kaznovati s šibanjem, ali pa ga poslati v vojsko. Ruska napredna književnost je to strašno stanje zabeležila in opisala. Bralce je razburila usoda talentiranih umetnikov, ki so slabo končali. V zgodbi samega Ševčenka, ki nosi naslov^ »Glasbenik«, se govori o tragični usodi «tlačana-Paganinija». Tej skupini intelektualcev je pripadal tudi Taras Ševčenko. Bil je to mladenič, ki ga je njegov zemljiški lastnik Engelgardt povedel s seboj v Petrograd in ga tu zaposlil v delavnici sobosli-karja Štirjajeva. Ševčenku pa je uspelo povzpeti se v krog petro-grajskih umetnikov in pisateljev. Njegov talent sta ocenila pesnik V. A. Žukovski ter slikar' K. P. Brjulov, Ševčenko je bil sprejet kot študent na umetniško akademijo. Zaradi tega je še težje občutil spone, ki so ga vezale na njegovo socialno stanje. Njegovo sovraštvo do družbene ureditve, ki še vedno dopušča tlačanstvo, se jr Se bolj razvnelo. Prijatelji so zbrali potrebno vsoto, da bi Ševčenka odkupili od njegovega zemljiškega gospodarja, manjšo vsoto so dali tudi dvorjani, celo člani carske družine, tipali so, da bo to «omehčalo» stališče bivšega tlačana. Toda Taras Ševčenko se ni počutil svobodnega, ko pa je še toliko njegovih ljudi trpelo v tlačanstvu. Tudi njegova sestra je še vedno bila Engelgardtova tlačanka. Revolucionamo-demokratske ideje Ševčenka so se jeklenile v družbi napredne ruske in ukrajinske inteligence. Živel je v idejnem vzdušju krožkov Bjetin-skega in Petraševskega. V tem vzdušju se je razvijal in utrjeval njegov p ogled na svet. Leta 1846 je Taras Ševčenko stopil v Kijevu v ilegalno organizacijo Ciril-Metodijsko bratstvo. Glavna točka programa tega bratstva je bila zveza vseh Slovanov pod vodstvom Rusije. Program je bil zmerno liberalen. Ko je stopil v bratstvo, je Ševčenko prinesel s seboj svojega nezlomljivega revolucionarnega duha. Za njega je bila zveza slovanskih narodov je prvi korak na poti k svetovnemu bratstvu svobodnih narodov. Navduševal se je nad Idejami revolucionarnih uporov proti tlačiteljem. Te misli so jasno prikazane v njegovih spevih «Heretik», «Kavkaz», «Sen» itd. Ševčenkovi spevi so se ilegalno širili na vse strani in zanje so zvedele carske oblasti. Ko je zadušila Ciril-Metodijsko bratstvo, je carska vlada posebno ostro kaznovala Tarasa Ševčenka. Liberalni člani društva Kostomarov, Kuliš in nekateri drugi so bili izgnani v razna mesta centralne Rusije, mogli pa so še nadalje ostati v državni službi. Ševčenko pa je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je moral prestati kot nikolajevski vojak » Oremburški guberniji. Car je prepovedal pesniku, da bi se ukvarjal s pesnikovanjem in slikarstvom. Oblasti so hotele ime Ševčenka izbrisati iz književnosti, ho. tele so, da bi ga pozabili tako v Rusiji, kot na svetu sploh. Toda prevarale so se. Nič ni moglo zlomiti neuklonljive pesnikove borbenosti. Njegovi stihi so se še nadalje ilegalno širili po vsej Rusiji. In ko se je po desetih letih Ševčenko vrnil v Petrograd, ga je vsa Rusija slavila kot velikega pesnika. Proslava 150-letnice rojstva Tarasa Ševčenka pada v dobo, ko se vodi poslednja borba proti kolonializmu, rasizmu in onim, ki se še ukvarjajo s trgovanjem s sužnji. Leta 1860 je Marx v pismu En- TARAS ŠEVČENKO gelsu opozoril na zanimivo vzpo-redje v zgodovinskem razvoju Združenih držav in Rusije. Po Marsovem pisanju «najbolj veličasten dogodek na svetu v sedanji dobi je — upor ameriških sužnjev... in upor sužnjev v Rusiji«. V Ameriki se je borba proti lastnikom sužnjev kmalu spremenila v državljansko vojno. V Rusiji so kmečki nemiri proti veleposestnikom tbr revolucionarni nastopi krožkov naprednih razumnikov očrtali revolucionarno situacijo že sredi preteklega stoletja. V tej dobi se je razvilo globoko prijateljstvo velikega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka in slovitega črnskega umetnika Ira Aldridgea. črnec ameriškega porekla Al-dridge je bil umetnik svetovnega slovesa. Osebno je bil svobodnjak, toda podobno kot Ševčenko je občutil težo usode svojih bra-tov-sužnjev. Njegovo gledališče, v katerem je nastopal ansambel afriških črncev, so razbili ameriški gospodarji sužnjev. On sam je bil prisiljen pobegniti iz Amerike, da bi si rešil glavo. Toda v esvobodni» Angliji so ga rasisti izobčili. Nasprotno pa so ga navdušeno sprejeli napredni razumniki v Moskvi in Petrogradu. Rusija je postala genialnemu črnskemu umetniku druga domovina. Iskrenega in zvestega prijatelja je Aldridge našel v Tarasu Ševčenku. Združevalo ju je skupno sovraštvo proti tlačiteljem. A l-dridgeovi sorodniki in rojaki so bili sužnji, Ševčenkovi pa tlačani. Oba je nevduševala ideja o osvoboditvi vseh tlačenih. Postala sta velika prijatelja in dolge ure vsak dan preživela skupaj. Ševčenko je izdelal tudi Aldridgeov portret, ki je eno najboljših njegovih likovnih del. ,(«Novoje vremja«, Moskva) v»(wMm1 SRED«, 25. MARCA 1964 D/iitin fivt š 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Lo- Kmetijski nasveti; 12.25 Lahek nuulu II3J M catelli in Mozart; 13.25 Lahka spored; 13.30 Iz dežele v deželo; r; 7.30 Jutranja glasba; 14.55 Vreme na ital. mor- 14.05 Šola; 14.35 Popevke iz SZ; Šopek slovenskih; jih; 15.15 Filmske in gledališke 15.15 Zabavna glasba;; 15.40 Ko- 7.00 Koledar; glasba; 11.00 Sc,,wv _____________ ---------- ---------— „------------ 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Zgodo- novosti; 16.00 Program za naj- vinske zanimivosti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbrali smo; 17.00 Ansambel C, Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.3o Skladatelj Franz Schubert; 19.00 Zbor »Antonio Ulersberg; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Postni govori; 19.45 Tamburaši; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Simf. koncert; v odmoru Iz pesniških gajev; nato Znani tangi. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Komorna glasba; 13.50 Glasbena tragedija: »Assassinio nella cattedrale«. mlajše; 16.30 Koncert; 17.25 O-perna glasba; 18.25 Knjiga meseca; 18.50 Nabožna oddaja: 19.05 morni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopinove skladbe; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Mojstri __ t b.a. n • . . . —■ v j_i_* .~ avvu, j. vj v/ z« uvvfuAtu —. * v-«— - - — , - j — Kmetijska oddaja; 19.15 O mor- orkestrske igre; 18.45 Ljudski par-ju in pomorščakih: 20.25 Lahka lament; 19.05 Glasbene razgled-glasba; 21.05 V. Caioli; »Li Mat- niče; 20.00 Bruch; Koncert št. 2 teu dei grande occidente«; 22.15 v d-molu; 20.30 Skladbe Slavka Osterca; 21.30 Lepe melodije; 22.1o Popevke; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Plesni zvoki. Ital. televizija 8.30 Šola; 15.30 Prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 ,TV razprave; 20.15 Šport; 20,30 Dnevnik: 21.00 Rubrika »Skupno živ- Fianistka A. Fischer. N. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Emi-lio Pericoli; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Kol. dirke; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Koper Lahka glasba; 18.35 Enotni raz- ljerije«; 22.15 Romanje Pavla VI. red; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 v Izrael; 23.05 Dnevnik, 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Pre-nos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 O-poldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arijg; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz Verdijevih oper; 16.15 Pevci: 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Or; kester Conniff; 17.40 Operetni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Thielmans; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestralna glasba; 22.40 Dve skladbi. Simf. glasba; 20.35 Filmske novosti; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz. III. program 18.00 Pregled filozofije; 18,45 Galluppijeve skladbe; 19.00 Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Debussyjeve skladbe; 21.30 Bachove kantate; 22.10 O Italu Svevu. Slovenila 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.25 Zabavna vokalna glasba; 10.15 Pesmi iz Češkoslovaške; 10.45 Človek 6.30 Vreme na ital. morjih 8.25 in zdravje; 10.55 Glasbena med-Naš pozdrav; 9.15 Pesmi; 10.00 igra; 11.00 Pozor, nimaš predno-Operna antologija; 10.30 šola; stil; 12.06 Zabavna glasba; 12.16 Nacionalni program DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba: «Proces proti 22»; 22.05 Črnske pesmi; 22.40 Oddaja o športu; 23.10 Športne vesti. Jug. televizija 17.30 Angleščina na TV; 18.00 Poročila: 18.05 Margaret Seman: «Ribičeva hčerka«; 18.20 Pionirski TV studio; 19.00 TV obzornik; 19.30 Sprehod skozi čas — dokumentarna oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 «Po vseh morjih sveta« — TV reportaža; 20.45 «Na kraju samem«; 21.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 22.00 Kulturna tribuna (Ljubljana); 22.30 «Mrtvec brez listnice« — film; 23.00 Poročila. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Za obračun 1962 so glasovali samo demokristjanski svetovalci Izdelovalec urbanističnega načrta Gorice arh. Piccinato bo v petek na sestanku s svelorulci V ponedeljek zvečer je bila seja občinskega sveta v Gorici. Otvoril jo je župan Franco Gallarotti, ki je najprej seznanil prisotne s sestankom zaradi vojaških služnosti Napovedal je prihod izdelovalca regulacijskega načrta za Gorico arhitekta prof. Luigija Piccinata, ki bo imel v petek sestanek z načelniki skupin. (Mimogrede naj povemo, da bo Piccinato predaval o problemih goriškega urbanističnega načrta v četrtek 26. marca •b 18.30 v dvorani trgovinske zbornice; predavanje bo priredilo središče za proučevanje političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj »Senator A. Rizzatti.*) Na začetku seje so se svetovalci spoprijeli z interpelacijami. Na vrsto »ta prišli dve, obe izpod peres komunističnih svetovalcev. V prvi je dr. Battello zahteval u-Činkovite ukrepe proti posledicam vojaških služnosti. V resoluciji, ki jo je predložjl po obrazložitvi interpelacije, predlaga ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj se ukvarja z zgoraj omenjenimi vprašanji. Drugo komunistično interpelacijo je pojasnil svetovalec Bergomas. Zahteval je več uslug za prebivalstvo mestne četrti Stražice. Odgovoril mu je podžupan Lupieri, ki je dejal, da je posamezne prizadete ustanove obvestil o njegovih zahtevah. Nislednja interpelacija, ki jo je nameraval župan proučiti, bi bila vloga svetovalcev SDZ proti razširitvi industrijske cone na Stand-rež in Sovodnje, ker bi izvedba takšnega načrta predstavljala raznarodovanje slovenske manjšine. Zaradi odsotnosti vseh svetovalcev te skupine so opustili obravnavo vloge ter prešli na proučevanje obračuna Za leto 1982, o katerem je poročal novi odbornik za finance De Simone. O njem so na kratko spregovorili vst načelniki skupin. Liberalec Chiozza je kritiziral delovanje INCIS, ustanove, ki pobira trošarino, Socialdemokrat Zucalli je napovedal svoj negativni glas obračunu, čeprav so glasovali za proračun 1962. Obračun je bil sprejet S 15 glasovi KD proti 11 glasovom vseh ostalih skupin (FLI, MSI, PSDI, K Pl in PSD. V naslednji točki dnevnega rede naj bi določili nagrado za odbornike. Ker so o njej pristojni govo- ■■lilimmiliilltlllli.limiliiilililililiillllllMIlliiiiiiilB VERDI. 17.16: «L’UOmo ohe vinse la mortes, P. Van Eyok in A. Hey-wood. Angleški čmobell film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.IS: «11 cucciolo«, G. ?eck in J. Wymann; ameriški technicolor. VITTORIA. 17.30: «Gli avampostl della gloria«, V. French in L. Mas-sed. Cmobeli ameriški film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «11 rifugio dei dannati«, J. Scott in S. Burrell. Cmobeli ameriški film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr ta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia St. 10, tel. 23-78. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 18,4 stopinje nad ničlo ob 14.15 in najnitjo . . 1 stopinjo nad ničlo Ob 8.15. Pov-1 jemke, socialne dajatve INPS itd. prečna dnevna vlaga Je dosegla 50 Na takšen način se Je ravnal po at-odstotkov. kanu, ki predvideva vajensko dobo riti samo svetovalci in bi odborniki morali med debato zapustiti sejo, ni bilo v dvorani zadostnega števila svetovalvecv in so zaradi tega odločitev preložili na prihodnjo sejo. Pogajanja o nagrad! za delavce SAFOG Danes ob 12.20 bo FlOM-CGIL priredila pred livarno SAFOG sindikalno zborovanje, na katerem bo pojasnila svoje stališče do pogajanj o izplačilu proizvodne nagrade. Prvi sestanek med sindikalnimi zastopniki in ravnateljstvom SAFOG na Intersindu v Trstu je bil 16. marca. Ob zaključku sestanka je ravnateljstvo bilo pripravljeno sprejeti izplačilo nagrade, ki naj se zaračunava po delovni storilnosti. Nadalje je bilo pripravljeno Izplačati za veliko noč 15.000 lir predujma kakor tudi doklade, ki so »dozorele* prve mesece tega leta. Prekinitev tedenske zapore javnih lokalov Na predlog pokrajinske zveze trgovcev je goriški prefekt dovolil začasno prekinitev tedenskega počitka za javne lokale na področju goriške pokrajine za velikonočne praznike in sicer v času od 23. do 30. marca. Tedenska zapora v tem obdobju je torej samo prostovoljna. Gospodarsko načrtovanje Treh Benečij Zveza trgovinskih zbornic Treh Benečij je sprejela predlog Zbornice iz Verone ter bo začela pogovore predstavnikov gospodarskih kategorij in trgovskih ustanov, dk se proučijo najvažnejša vprašanja Treh Benečij v okviru gospodarskega načrtovanja. Prvi takšen sestanek bo 8. maja na Sedežu trgovinske zbornice v Veroni. Poroče- iUlimiUilUlllhHMUlii -•'»’»»»«. JMlU IIIIIIIIIIIIIiltnilllllllllllUlllllllllllllllIltllllllllllMIIIIIlIfMIlUllllllllllllimilllllllUUIIIIIIlailllllKHIlIMKIHIII IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA valeč bo odv. Mario Valeri Manera iz Benetk, ki bo obsežno govoril o svetlih in senčnih straneh gospodarstva Treh Benečij. Goriška trgovinska zbornica je na voljo za pojasnila vsem, ki jih vprašanje zanima. Usoden padec po stopnicah Ko je šel včeraj popoldne okrog 15. ure 67-letni Arturo Bertoncin, ki stanuje v Gorici, Ul. XXIV. maja št 8 po stopnicah svoje hiše, je padel tako nesrečno, da se je precej močno pobil. Takoj so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili zlom nekaj reber na levi strani in druge poškodbe ter so ga pridržali na zdravljenju. Podpisovanje za kandidatno listo PSI Tiskovni urad goriške sekcije PSI sporoča, da se bo vršilo podpisovanje za kandidatno listo PSI za volitve prvega deželnega sveta na področju goriške občine po naslednjem redu: V PEVMI, v dvorani prosvetnega društva, danes 25. marca od 19. do 20. ure. Na OSLAVJU na domu Jožefa Primožiča, Ul. Madonnina 1, danes 25. t. m. od 20. do 20.30 ure. V GORICI na sedežu PSI Ul. XXIV maja št. 1/1., jutri v četrtek 28. t. m., od 18. do 19.30; V STANDRE2U, v dvorani prosvetnega društva, prav tako jutri od 20. do 21. ure. PSI vabi se svoje člane in somišljenike naj pridejo podpisat njeno kandidatno listo in naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. Jutri sejem v Gorici Jutri bo v Gorici za ljudskim vrtom običajen četrtkov sejem. Ker je bil tokrat presledek treh tednov, pričakujejo potujoči trgovci še večji obisk kot po navadi zlasti še, ker je sejem tik pred velikonočnimi prazniki. MNiiiiittiiimiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiinrtuiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiitiiii PREDLOŽEN JE ZAKONSKI OSNUTEK 250 milijonov lir za pristanišči v Tržiču in v Gradežu V pristanišču Portorosega bodo podaljšali operativno obalo Goriška federacija PSI sporoča: «Znan je kritičen položaj pristanišč v gornjem Jadranu (Trst, Tržič, Gradež in druga manjša) ki po zakonu niso klasificlrana, kar bi obvezovalo krajevne organe da prevzamejo del stroškov zanje. Po ugotovitvah računskega dvora niso mogla od finančnega leta 1959-60 dalje biti izvedena nikakršna javna dela v pristaniščih, ki ležijo onstran državne meje, katera j« bila v veljavi do leta 1915. Zato tudi niso šli v podpis in izvedbo odloki, ki so bili pripravljeni za pregled in izvedbo nekaterih nujnih del, ki so bila določena za pristanišča v Tržiču in Gradežu. Toda medtem ko so za Trst poskrbel) s primernimi upravnimi u-krepl, m bilo za Tržič in Gradež storjenega ničesar izven navadne uprave. Minister za javna dela Pleraccini od PSI je na pobudo socialističnih poslancev naše deže- li|iSitnoneta B. 2:8 (21U5, 21:14) Škerlavaj - Milič 2:0 (21:16 , 22:20) Sosič . Živec 1:2 (17:21, 21:18, 19:21) škerlavaj - Simoneta B. 2:0 (21:14, 21:14) Sosič - Milič 2:1 (17:21, 22:20, 21:17) Gulič - Živeo 0:2 (19:21, 17:21) B SKUPINA Kokošar . Simoneta V. 2:0 (21:8, 21:13) Grilanc -Hrovatin 21:11) Kokošar Grilanc -21:12) Hrovatin 21:14) Kokošar . Simoneta Z. 2:0 (22:20 21:17) Grilanc 21:19) Hrovatin Kobal 2:0 (21:10, 21:14) - Simoneta Z. 2:0 (21:9, - Kobal 2:0 (21:13, 22:20) Simoneta Z. 2:0 (21:14, - Simoneta V. 2:0 (21:10, Simoneta V. 2:0 (21:3, Kobal 2:0 (21:10, 21:19) BORIS SIMONETA ZA SVETOVNI POKAL Datumi tekem kvalifikacijskega tekmovanja RIM, 24. — Tiskovni urad F1GC je danes javil, da so se na pobudo italijanske nogometne zveze zbrali v Amsterdamu predstavniki Italija, Finske, Poljske in Škotske. Namen sestanka je bil določitev datumov kvalifikacijskih tekem za finalno k«lo svetovnega prvenstva 1966. ltta. Predstavniki nogometnih zvez so se sporazumeli za naslednje datume: sreda 21. oktobra 1964 Škotska -Finska sreda 4. novembra Italija - Finska nedelja 18. aprila 1965 Poljska -Italija nedelja 23. maja Poljska . Škotska četrtek 27. maja Finska - škotska sreda 23 junija Finska Italija nedelja 26. septembra Finska Poljska sreda 13. oktobra Škotska nedelja 24 oktobra Poljska ponedeljek 1. novembi Poljska . Finska Italija - 1. novembra Poljska Za tekmi Italija • škotska so predstavniki FIGC predložili datu me 1. maja 1965 za dvoboj v Italiji in 9. novembra za povratni spopad. Predstavniki Škotske predloga niso sprejeli, ker bodo o njem Še razpravljali v okviru svoje zveze. som na čelu in s Košuto na drugem mestu. Peres je mimo nadaljeval tek, lažjo krizo pa je preživljal Košuta, katerega je po dolgem zasledovanju dohitel Di Fant. Kazalo je že, da tokrat slovenski atleti ne bo osvojil običajnega drugega mesta. 500 m pred ciljem je skušal Di Fant uiti, Košuta pa je odločno odgovoril na napad in sam povedel. Di Fant je v dolgi ciljni ravnini še enkrat skušal priti na drugo mesto, Košuta pa je bil nepremagljiv. Zaostanek za Peresom je bil samo 7 sekund in 2 desetinki, medtem ko je v vseh prejšnjih tekih Peres zmagoval- z najmanj 30 sekundami naskoka. Zelo dobro je tekel tudi Boris Košuta, ki pa zaradi bolečine na nogi ni mogel više od 11. mesta. Zadovoljil je tudi Milan Pahor z zelo požrtvovalnim tekom. Mladinci in člani so imeli pred seboj 6 km. Za najboljše člane razdalja, ni bila problem, občutili pa so Jo predvsem mladinci. Borov atlet Sancin je namreč preveč zaupal v svojo sposobnost in se v prvih treh krogih držal na prvih mestih. V četrtem krogu je bil tako utrujen, da ni zmogel več ofenzivne taktike in je tako izgubil mnogo mest in časa. V zadnjem krogu je še zbral preostale moči in prehitel celo vrsto tekačev, za boljše mesto pa je bilo prepozno. Na končni lestvici je bil 21., med mladinci pa 6., vsekakor najboljši od Tržačanov. Tek sam je bil monolog Daneluttija, ki si je diktiral zelo oster tempo in pustil Mianija za seboj za več kot pol minute. Miani ni bil v najboljši formi, zelo dober vtis pa ie napravil Maie-ron. Od mladincev je bil najboljši Martinuzzi iz Vidma, ki je zasedel 6. mesto. Ekipno Je med mlajšimi mladinci zmagala Udinese pred Borom in CSI. V teku za mladince in člane je nabral največ točk Acegat. IZIDI Mlajši mladinci 1500 m: 1 Peres (CSI) 4’42”2, 2. Košuta A. (Bor) 4’50”, 3. Di Fant (Udinese 4’51”2. Ekipno: 1. Udinese, 2. Bor, 3. CSI. Mladinci in člani 6000 m: 1. Danelutti (Udinese), 2. Miani (CRDA Tržič), 3. Maieron (Aldo Moro, Pa-luzza). Ekipno: 1. Acegat, 2. S. Giacomo ________ ' IM O1 <>j j -• . V AMERCII Oster odpor proti predlogu WB A za odvzem naslova Cassiusu Clayu Člani vodstva «svetovnega boksarskega sveta* so se ostro protivili namenu predsednika WBA, da odvzame svetovni naslov Clayu in ga skupno z Llstonom izbriše iz seznama najboljših boksarjev. «To je krivično ln nima ničesar opraviti s športom«, je rekel predsednik zdru. ženja Lui§ Spota, ki je dodal, da WBA nima te pravice in njen predsednik ne bi smel dati brez privoljenja svetovnega boksarskega sveta nobenih izjav. Spota je spomnil člane WBA, da je treba boksarske probleme reševati s sodelovanjem ostalih članov sveta in sicer britanske zveze, EBU, vzhodne zveze itd. V ZDA Je predlog predsednika WBA, da odvzame naslov Clayu, na. letel na oster odpor Atletska komisija New Yorka Je že Javila, da bo še nadalje priznala Clayu svetovni naslov ln da bo celo organizirala, za določitev Clayevega 1zzi-vača, izločilni turnir. K temu pa ne bo pripuščen Liston In to zaradi ne preveč »čiste* preteklosti. -v-v-v JOŽA MOR VA T: Včasih pristopi k bobnu ta ali oni borec, ga previdno ogleduj«, se nad njim zamisli in ko doume sramotno vlogo, ki Jo igra ta boben v osvobodilni vojski, brcne v oslovsko kožo in prisluhne tistemu čudnemu, zahrbtnemu zvoku. Zmeraj se ob tem zvoku oglasi lastnik in opozori: — Tovariš, prosim, ne do tikajte se inštrumentov, to Je narodna lastnina! Ne daleč od Kapare je sedela za mizo njegova desetnija, sami hudi nsi: Vodenjak, Kapsula, Tamburica, Martin, Kočija«, Djak, Stevica, Brico, Repica, Falačec... in med njimi — momarl Tisti zavedni. Ostal je, ostal pri partizanih ln Kapa-ra ga je takoj uvrstil v sestav svoje desetnije. Vsi skupaj so prišli, a borci niso hoteli sesti za isto mizo s komandantom in komisarjem bataljona. Oni vedo, da imajo starešine svojih skrbi, vojaki pa svojih. Tako, na primer, Brico — vzdigne se, pokliče natakarja vstran in b njim zaupno šepeta ter zbira podatke... — Godba Igra vsak dan? — Ne. Ob sobotah in nedeljah. — imate pevce? — Samo pevačioo. — Eno? — Da. — Kako Ji Je ime? — Lenka. — Lsnka...? Da, to J« tieta! — pokima Brico, kakor da Je prav njo iskal že osem mesecev. — Kje pa stanuje? — Gori v prvem... Brioo pogleda polkrožne stopnice, ki so se tu blizu vzpenjale. — Katera soba? — Tri. Pa je bolna. Ne sprejema. — Vem, da je bolna — se ne da zmesti Brico — ravno zato moram k nji. Moram jo pregledati. Naša vojska ostane dalj časa v Zeleni Mrkvioi pa Jo moram pregledati, ker mora biti vse v redu. Jas sem zdravnik. Natakar skomigne z rameni. Kaj sicer to njega zadeva in — gre. Brioo se vrne k svojim in pokliče VodenJaka. — Slišiš, tu v prvem nadstropju imam britje, kmalu se vrnem. Ce bo pohod, me pokliči, ja« sem v sobi številka tri. Komandant in komisar bataljona sta šla v štab ln Kapara Je ostal sam pri mizi. Zadovoljnost zaradi nocojšnjega uspeha je že zdavnaj Izginila. Stari partizanski maček je dobro slutil, da utegne biti tu še marsikaj hudega. Ce sta ponoči propadla dva Juriša, menda tisti v štabu divizije ne mislijo podvzett še tretjega in to celo podnevi. A kdo ve! Ce pride do meteža, bi si utegnil S« Kapara pri tem osmoditi brke. Kjerkoli Je bilo treba z vetrom brisati zadnjico, je bil on zraven. Tako je bilo zmeraj in tako bo tudi danes. Popij žganje, Kapara, napolni čutarloo. operi si pregrešni jezik in se pripravi za v nebesa... Ce bodo koga poslali na tiste mine, če bodo koga poslali, naj razplete tiste zamešane bodeče žice, boš to gotovo ti. Morda pa ne bodo. Morda bodo pa le toliko pametni In bodo pustili legionarje pri miru. Vse naj gre k zlodeju, kaj mu mar! Ni njegova stvar, da o tem razmišlja, za to so komandanti in komisarji. Zdaj bi bilo najbolje zapreti oči in zaspati. In tako tudi naredi. Nasloni glavo na mizo zraven šlema, spusti veke in zadrema. V sanjah se je Kapara znašel na reki, kjer ribari in lovi krape. Voda se komajda premika, motna je, polna žab ln smeti. Krapi prijemajo, plovec poskakuje in kadar vrže kakšnega krapa na breg in ga sname s trnka, se krap spremeni v ptiča, prhne S krili in odleti. A Kapare to ne moti, ne jezi ga in on se vsemu temu ne čudi, samo lovi krape, lovi in kdo ve do kdaj bi jih lovil, ko ne bi skozi sanje začutil, kako ga nekdo trese in ogovarja: — Vstani, prebudi se! — Kapara komaj odpre oči in obme glavo. Kot vesela, ognjena pogača se je smehljalo na oknu jutranje sonce... Obme oči: kavama skoraj prazna. Nekaj domačinov, njegova desetnija in to je vse Kdo ga Je zbudil? Nad njim rdeč obraz, zvezda, srp in kladivo... Ne more in ne more se spomniti, kako je prišel sem in kdo je ta obraz nad njim. — Te ni sram! — sliši Kapara, kako sika tisti rdeči obraz in po barvi glasu naposled združi rdečico — paradižnika — in se spomni, da je ta nad njim Rukljač, novi komisar čete. Da, on! Kapara poskoči, zagrabi šlem, nagloma pokrije glavo in odločno raportira: — Tovariš komisar, obvestil sem komandirja, da sem tu, zdaj dremam in čakam nadaljnjih naredb. — Dremaš — zasika paradižnik. — Kako da te ni sram! Medtem ko se bataljoni pripravljajo na juriš, medtem ko se iz vse brigade zbirajo prostovoljci bombaši, se je tvoja desetnija tu vgnezdila, poležuje, pije in to pred očmi teh domačinov, naših simpatizerjev. Ali je to zavest partizana, je to podoba desetarja narodne vojske? — Rukljač je govoril tiho, le Šepetal Je, a po obrazu, po tistih stisnjenih zobeh je Kapara uganil, da Se je zgodilo ali pa se pripravlja nekaj posebnega. Velikega in nevarnega. Komisar je še vedno razburjeno in z grozečim glasom meril Kaparo: — Srajco imaš umazano, bluzo odpeto, poglej se! Sram te bodi! Ali si ti partizan? Kaj imaš v čutarici? — Prazna je, tovariš komisar. Izvoli, pa poglej! V tem hipu se Je prikazal Brico. Počasi Je prihajal po stopnicah, pa ne sam. Z njim je bila očarljiva črnooka lepotica Lenka, držala se ga je pod roko in se zapeljivo smehljala. Napudrana, urejena, zdrava kot riba, oborožena z dvema tež-komitraljesklma gnezdoma na prsih je nastopala v popolnem sijaju in je postala na zadnjih stopnicah, da še bolj privleče pozornost dvorane na svoj triumfalni prihod. Se ji je smeh- ljaj poigraval na koralnih ustnicah, ko Je Brico opazil komisarja. Zaklecala so mu kolena, prebledel Je, odrinil lepotico, a bilo je že prepozno Pozno, prepozne! Nič ni tako skrito, da ne bo kdaj očito... Komisar vzdigne roko, pokaže na Brica in vpraša' — Kje je bil tale? Kapara ne odgovori Predobro Je poznal svojega tovariša Brico, da mu ne bi bilo Jasno, kje Je bil, a kaj mu je to pomagalo Molčal je. — Pridi sem! Brico pristopi in pozdravi Obraz Je imel zaskrbljen, trar past, kakor tat, ko se ove, da je šel z roko v žep policaju. - Kje si bil? — Tovariš komisar, bil sem... bil sem tu gori, v prvem nadstropju. — In kaj si delal gon? — Kaj sem delal...? Tale pevačica... Lenka Je zvedela, da sem frizer pa me je poklicala, ker Je mislila, da znam ondu-liratl, hotela si Je urediti frizuro... prišla je narodna vojska pa se je hotela polepšati Rekel sem Ji, da to ni moja stroka. Jaz sem res brivec, a brijem samo komandanta brigade in svojega desetarja Kaparo To je vse. Komisar ga preseka s pogledom in doda tiho — Javi se zdravniku I — Brioo mu odgovori še tiše: — Ni potrebno, to- variš komisar, vse orodje nosim zmeraj s seboj... , J(»ej-(,taJt lopov sj! t- pomisli komisar, a požre besedo. Ni' 8e hotel prerekati pred domačini, obrne se h Kapar! ih ukaže: — Vzml dešetnijč in v smer proti cerkvi! O vsem drugem se bomo pogovorili o prvi priliki. Kapara zbere desetnijo ln odide na čelu svojih herojev. Prekleti Brico, zaradi njega ni mogel še čutarlce napolniti. Plačal bo to! Na vratih Jih ustavi kurir brigade in ves zaripel zagrabi Kaparo za rokav in mu zakriči: — Kje si? Povsod te iščem! Nujno v štab, kliče te komandant! (Nadaljevanje tledl) UREIINI8T40: TRST - UL. MONTECCHI 8 II. TELEFON litIU8 Ul 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 8ilvlo Pelllco t II Telefon 33 8* - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA It 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna «00 lil - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, poiletnB 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 dlrt, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Za SFRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, Stari tri J/L, telefon 22-207, tekoči rBčun pri Narodni banki • Ljubljani 600 14-603 86 - OGLASI: Cen« oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške In goriške pokrajine »• naročajo pri upravi, — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcttš Italiana* — Odgovorili urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst