ISSN 0350-5561 za konectedna Spremenljivo do pretežno oblačno bo s krajevnimi plohami. 5S let številka 20 četrtek, 22. maja 2008 1,30 EVR IIADIO VELENJE zeCene doCine Mlekarna Celeia VABLJENI! Likovni svet otrok - prave male mojstrovine mtm Prvi z daljinskim sistemom hlajenja Referendum brez vprašanja? Milena Krstič - Planine Velenje - Mestni svetje na majski seji sveta sprejel soglasje »za uvajanje dobave in odjema hladu iz distribucijskega omrežja.« Če to prevedemo v bolj ljudski jezik, so s tem dali soglasje Komunalnemu podjetju Velenje za izgradnjo daljinskega sistema hlajenja zgradb. Tako kot je bilo Velenje prvo v nekdanji državi, ki je že pred 48 leti začelo graditi daljinski sistem ogrevanja (toplovod), tako je mesto sedaj prvo v državi, ki gradi daljinski sistem hlajenja. Zato naj bi v času poskusnega obratovanja v občinski zgradbi, ki naj bi jo začeli hladiti že med 16. in 20. junijem, na ogled prišlo veliko predstavnikov slovenskih mest, kjer že imajo vzpostavljen daljinski ogrevalni sistem, ki bi ga lahko tudi oni uporabili tudi za hlajenje zgradb. Na mestnem otroškem igrišču medtem hitro rastejo nove zgradbe, del jih je tudi pod nekdanjim letnim bazenom, v katerih bodo namestili vso potrebno opremo, da bodo lahko s pomočjo vroče vode ustvarjali hlad v zgradbah. Že kmalu naj bi se tako hladili še v 11 javnih zgradbah v središču mesta, kasneje pa verjetno tudi v blokih in individualnih hišah. Sistem naj bi bil cenejši kot uporaba klima naprav, ki jih poganja elektrika, pa tudi ekološko veliko bolj prijazen. bš GOD Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco domai www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 © asistenca doma Deseto srečanje gospodarstva Pred regijo Saša velik investicijski zalogaj -Osrednjo pozornost mu bodo namenili na letošnjem 10. srečanju malega in velikega gospodarstva Savinjsko-šaleška razvojna agencija, regijska gospodarska zbornica ter obe obrtni zbornici pripravljata osrednji skupni dogodek, to je tradicionalno srečanje malega in velikega gospodarstva, ki ga bodo letos zaradi številnih odprtih aktualnih vprašanj pripravili že v pomladanskem času, in sicer prihodnji četrtek. To bo že deseto tradicionalno srečanje, namenjeno predstavitvi razvojnih snovanj velikih in majhnih, iskanju sinergij in morebitnega skupnega sodelovanja. Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške razvojne agencije, ena od organizatoric srečanja, pravi, da so se z letošnjim programom in terminom srečanja skušali čim bolj prilagoditi gospodarstvu. Vse dogodke srečanja so skoncentrirali na en dan, osrednje teme pa bodo tretja razvojna os, ki jo tukajšnje gospodarstvo za svoj visoko zastavljen razvoj nujno potrebuje, in seveda naložbeni ciklusi, ki bodo v veliki meri zaznamovali prihodnje desetletno obdobje. ■ Mira Zakošek Pa bodo šli spet trije milijoni evrov! Toliko naj bi stal referendum o pokrajinah. Poslanci državnega zbora so se namreč odločili, da se bodo o pokrajinah v Sloveniji posvetovali z volilci. Posvetujejo pa se lahko le tako, da razpišejo referendum. Za začetek so se odločili, da ta bo. Za vsako ceno. Pa maga-ri znese račun tri milijone. Čeprav jim v ponedeljek, ko so tak sklep izglasovali, še ni bilo niti približno jasno, o čem naj bi spraševali nas volilce, nam pa še manj. Jih zanima, ali smo za pokrajine ali ne? Odgovor na to vprašanje bi po dolgotrajnem rojevanju pokrajin in z njimi povezane pokrajinske zakonodaje (vsaj) načeloma že lahko poznali. Jih tudi zanima, za koliko pokrajin bi bili volilci? Bo potemtakem referendumsko vprašanje izzvenelo kot loto listič: 14, 13, 8, 6... Se hecam. Ker to ni mogoče. Možno je najti le vprašanje, na katerega bomo lahko obkrožili ZA ali PROTI. Po razpravah, ki so si predhodno sledile odločitvi o referendumu, je bilo glede števila pokrajin že v parlamentu mnenje (raz)cepljeno. Cepilo pa se je - najbrž pa se še bo, kakor stvari izgledajo danes -iz meseca v mesec. Občutek je, da je razmišljanj o tem, koliko pokrajin bi Slovenija potrebovala, že skoraj toliko kot poslancev. Vsak zagovarja svoje. In vsak ima v čem prav. A kaj ko se skupaj obnašajo, kot da ne vidijo gozda zaradi dreves. Po tem ponedeljku je jasno le, da referendum bo. Kaj bi utegnilo zanimati poslance, o čem bi se radi posvetovali z nami, pa še sami ne vedo. Vprašanje, na katerega bomo volilci odgovarjali, če se bomo odločili, da gremo na referendum, bodo šele oblikovali v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Tam bodo določili tudi datum referenduma. Lepo in prav, da se tisti, ki ima v rokah škarje in platno, želi posvetovati s tistimi, ki so mu oboje položili v roke, le da je čas krojenja (pokrajin) marsikateremu volilcu sporen. Ta državni zbor počasi zaključuje mandat. Računati na to, da bi v njem uspel speljati vse postopke, potrebne za ustanovitev pokrajin, pa skorajda ni pričakovati. Ni ne realno in ne resno. Vsaj jaz mislim tako. 9770350556014 lokalne novice Kje je Lokalna agenda 21? Velenje,14. maj - Prejšnjo sredo je v dvorani Nove potekala javna obravnava Lokalne agende 21 v organizaciji Inštituta za ekološke raziskave ERICO Velenje in Mestne občine Velenje. V Lokalni agendi 21, dokumentu, ki ga je Mestna občina Velenje sprejela leta 2004, so opredeljeni cilji in ukrepi na okoljskem, gospodarskem in socialnem področju. Štiri leta po sprejemu Lokalne agende 21 je ERICO izdelal poročilo o uresničevanju v agendi predlaganih ukrepov in ciljev, v katerem ugotavljajo, daje Mestna občina Velenje dosegla velik napredek na vseh obravnavanih področjih. Na delavnici, na kateri so sodelovali predstavniki javnih ustanov in društev, so cilje pregledali, jih dopolnili ter podali nove predloge za spodbujanje nadaljnjega trajnostnega razvoja mestne občine Velenje. ■ bš Sre diš če tudi u rad no Šoštanj, 21. maja -Vprvem nadstropju šoštanjske upravne stavbe deluje Središče za samostojno učenje. V njem se lahko obiskovalci učijo tujih jezikov, uporabe računalnika ... Učenje je brezplačno, obiskovalcem pa je na voljo tudi pomoč svetovalca oziroma mentorja. Poleg samostojnega učenja potekajo v središču tudi organizirani tečaji. Središče je v sredo, v tednu vseživljenjskega učenja, občanom Šoštanja uradno predal župan Darko Menih. VrtecŠ oštanj ne boo dklanjal otrok Šoštanj, 14. maja - "Starši lahko še naprej, kljub temu da je bil uradni del vpisa v vrtec že zaključen, še vpisujejo otroke," je sporočila Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Šoštanj po sestanku, ki gaje imela sredi prejšnjega tedna z županom občine in predstavnico sveta zavo da. "Dogovorili smo se, da se bomo potrudili in skupaj zagotovili vse potrebne pogoje za odprtje novih oddelkov. Otrok ne bomo odklanjali ne glede na to, da je uradni vpis že potekel," dodaja. V uradnem delu so za novo šolsko leto vpisali 70 otrok v Vrtec Šoštanj, od tega 55 otrok v enote v Šoštanju (Brina, Barbka, Lučka). Iz teh enot bo vrtec zapustilo 52 otrok. "Glede na že povečan vpis v aprilu so vse enote zasedene. Pri tej zasedbi je že upoštevan tudi povečan normativ za dva otroka v vsakem oddelku. Zato je treba pristopiti k iskanju in urejanju nove lokacije, kjer bi lahko zagotovili vzgojo in varstvo vsem predšolskim otrokom, ki to potrebujejo. Sem sodijo tudi otroci letnika 2008, ki so šele rojeni, bodo pa v vrtec prihajali že novembra letos in v prvi polovici prihodnjega leta." ■ mkp Več kot6 0pri reditev V aktivnosti Tedna vseživljenjskega učenja se od vsega začetka vključuje tudi UPI Ljudska univerza Žalec. Na novinarski konferenci pred začetkom tedna je direktorica univerze Franja Centrih med drugim povedala, da se že kažejo učinki večletnega izvajanja aktivnosti. Savinjska regija namreč sodi po številu izvajalcev prireditev v tednu na drugo, po število obiskovalcev dogodkov pa na tretje mesto v Sloveniji. Lani so skupaj s partnerji organizirali v projektu več kot 40 aktivnosti, na njih pa je sodelovalo več kot 1200 ljudi vseh generacij. Tudi letos bodo teden zaznamovali z zelo pestrimi in privlačnimi dogodki oziroma prireditvami. Teh bo več kot 60, od ustvarjalnih delavnic, predavanj, pogovornih uric, razstav do javnih nastopov. Ker pa je aktiven pristop do učenja tudi eden od ciljev dobro končanega prvega obdobja delovanja Centra vseživljenjskega učenja Savinjske, so se na UPI Ljudski univerzi Žalec odločili, da bodo za posebne učne dosežke posameznikom v okviru organiziranega samostojnega učenja podelili oskarja za učenje. Prejele so ga: Mirica Vasle, Janja Tajnšek in Sonja Šket. ■ Tp Zn ovinarskek onference Novid irektorp ridej eseni Svet zavoda Mladinski center Velenje j e po seji mestnega sveta, na kateri so potrdili novega direktorj a, na mesto v. d. direktorice imenoval Majo Hostnik Velenje - Na aprilski seji sveta MO Velenje je mestni svet na mesto direktorja Mladinskega centra (MC) Velenje imenoval Marka Prit-ržnika. Ta je sicer dal pisno zagotovilo, da je pripravljen mesto direktorja zasesti takoj. Ker pa je učitelj (in tudi razrednik) na osnovni šoli MPT, se je svet zavoda po seji mestnega sveta odločil, da naj novi direktor korektno konča delo v šoli in zaključi šolsko leto, do 1. septembra pa bo MC Velenje vodila Maja Hostnik. Na vprašanje, ali je izziv sprejela brez težav, je povedala: "Izziv sem sprejela brez težav, saj sem se nenazadnje prijavila tudi na razpis za direktorja MC-ja. Delo že dobro poznam, ker sem na programih veliko delala tudi kot programski vodja v MC-ju. Tako sem namreč spoznala celotno poslovanje in strukture, ki so povezane s centrom. Dejstvo pa je, da smo kadrovsko vtem trenutku zelo šibki, vrstijo se bolniški izostanki in tudi dopusti zaposlenih. Lahko rečem, da je po svoje kar kriza, delamo zelo veliko, pred nami pa je nekaj velikih projektov. Med drugim se prijavljamo na razpis za mladinski hotel, ki ga bomo uredili v nekdanjem Domu učencev. Tam bo tudi nov dnevni center za mlade." Ob tem je Maja dodala, da imajo k sreči v svojih vrstah MajaH ostnik bo do 1.s eptembrav odila velenjskiM ladinskic enter. kar nekaj zelo pridnih prostovoljcev, ki pomagajo na številnih področjih. V tem mesecu v MC-ju veliko delajo tudi pri organizaciji letošnjih 18. Dnevov mladih in kulture, pri katerih pomagajo ŠŠK-ju. Kmalu bodo gostili tudi konferenco z naslovom "Delujmo lokalno", za katero se povezujejo z Mrežo mama. Gostili bodo strokovnjake z Urada za mladino RS in agencijo Movit. Dogodek bo 25. maja od 14. ure dalje, v dvorani Nove. "Junija bomo organizirali niz klubskih večerov, če nam bo vreme naklonjeno tudi pred mladinskim centrom. Potem bomo gostili mladinske delavce iz 45 držav sveta. Pri nas bo namreč pote kal izobraževalni seminar, potekal pa bo od 2. do 8. junija. V tem času jim bodo pripravili dva družabna dogodka." Največji organizacijski zalogaj za MC Velenje je vsako leto priprava in izvedba festivala mladih kultur Kunigunda. "Letos bo lepa čarovnica v mestu od 22. do 30. avgusta. Program je zasnovan, poskrbeli bomo za veliko gledaliških in glasbenih dogodkov. Nameravamo pa narediti tudi dan performansa, ki bo neprekinjeno potekal 12 ur skupaj. Letošnji festival bo 11. po vrsti, odločili pa smo se, da bo tudi tokrat festival večinoma potekal v središču mesta v okolici kulturnega doma Vele nje." ■ bš Menjujejo kamnite fasadne plošče Vele nje - Prejšnji teden so delavci postavili gradbene odre na levi, torej zahodi strani ob glavnem vhodu doma kulture Velenje. Lani je bila opravljena nujna sanacija vzhodne fasade objekta. Pri tem so izvajalci opravili dodatno pritrjevanje (sidranje) vseh plošč iz kamnine zelenega tufa. V sredini maja 2008 pa nadaljujejo obnovo zahodne fasade, ki je zahtevnejša, saj je potrebno zamenjati več dotrajanih in poškodovanih plošč. Nove plošče bodo iz enakega materiala in celo iz istega kamnoloma kot obstoječa obloga fasade. Gre za avtohtono kamnito oblogo - zeleni tuf iz okolice naselja Gorenje. Hkrati bodo vse stare plošče tudi dodatno pritrjene. Dela na fasadi bodo končana do poletja, opravilo pa jih bo podjetje Marmor iz Hota-velj. Investitor del je Mestna občina Velenje z dvajsetodstotnim deležem ministrstva za kulturo Republike Slovenije, saj je objekt zaščiten kot kulturni spomenik. ■ bš Gradbeni odri bodo ob zahodnif asadis tali vse do polet ja, saj bo o bnova tega delaf asadez aradi dotrajanostiz ahtevnejša, kot je bila nav zhodnis trani. Vendarle še enas topnička do Saše Koalicij a j e rekla da, kaj poreko ljudj e - SOS o financiranju občin - Koroška tretj a os do Arje vasi? pri škropljenju res niso "pridni kot čebele"? Eni Ko so v vladnih strankah ponavljali, da glede ustanavljanja pokrajin še niso vrgli puške v koruzo, so očitno mislili resno. Kljub močnemu nasprotovanju opozicije, kije tudi strnila sile, so poslanci koalicije v ponedeljek izglasovali posvetovalni referendum o pokrajinah. Eni menijo, da to pomeni, da so breme odločanja s svojih ramen prevalili na ramena državljanov. "Pa saj to je najbolj demokratično!" bodo zagotavljali drugi. In od tu do očitka, da tisti, ki so bili proti referendumu, niso za tovrstno demokratičnost, ni daleč. A v opoziciji opozarjajo na več vsebinskih vprašanj, ki da bi jih bilo treba razrešiti prej. A zdaj je, kar je, in ljudje bodo glasovali, kakor pač bodo. Te dni smo s koroškega konca slišali, da je njihov nadaljnji razvoj odvisen prav od tega, da postanejo samostojna pokrajina in da dobijo hitro cesto. Ob slednjem pa je zanimivo, da je (če sledimo poročevalcem) več govorcev, tudi "visokih", poudarjalo potrebo po taki povezavi med Koroško in Arjo vasjo. Ne Šentrupertom, kot večinsko govorijo na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Razen nekaterih, ki še vedno menijo, da bi bilo moč tudi sodobno cesto res speljati po sedanji trasi med Velenjem in Arjo vasjo. Niso pa nič govorili o ustanavljanju pokrajin na srečanju županov Skupnosti občin Slovenije. V razpravi, na kateri se jim je v Rogaški Slatini pridružil tudi "lokalni" minister Ivan Žagar, so se spustili na nižjo raven. Na raven županov, saj so govorili o financiranju občin. Tudi o tem so mnenja med občinami kar močno različna. Saj je očitno, da imajo razvite na to drugačne poglede kot revnejše. Na srečo imajo vse skupen vsaj en imenovalec: vse bi rade več denarja. Res pa je tudi, da si nekatere prizadevajo za to, da bi ga imeli malo manj občani. Saj želijo, da vlada privoli na zvišanje cen komunalnih storitev. Občani seveda želijo, da bi bila vlada pri tem nepopustljiva. Saj jih razne podražitve že tako premočno tolčejo po žepu. Ta teden nam je spet malo močneje zasmrdel bencin. Tekoče zlato res dobiva vse bolj žlahtno ceno. Zaradi stalnih podražitev kurilnega olja pa bodo imeli nekateri pokvarjene že poletne dopustniške dni. Ob taki rasti tega olja bodo že poleti več mislili na zimo in ogrevanje. Že res, da so na sejmu o energetiki v Celju veliko govorili tudi o velikih energetskih možnostih, kijih daje sonce, a pot do izrabe tega energenta je za navadne občane še vedno težavna. Naložba je namreč precej "težka", tako da tudi nekatere ugodnosti, kijih nudijo nekatere organizacije, ne pomenijo veliko. Vsaj tisti, ki lahko, spet bolj pogledujejo proti gozdovom. Čeprav je tudi res, da so tudi prodajalci drv "prisluhnili" večjemu povpraševanju in se začeli obnašati bolj tržno. Ve se, kaj pomeni to za kupce. Vsaj pri nas večje povpraševanje po lesu naj ne bi še pomenilo, da bi s povečanim sekanjem premočno posegli v naravo, saj gozd še vedno bolj sili na dosedanje negozdne površine, kot da bi gozdove nekontrolirano krčilo. Razen ko se kdo loti kakšnega nepremišljenega goloseka. Je pa zadnji čas veliko vprašanj o tem, ali je kdo res močno kvarno "segel" v naravo, kar naj bi čutile čebele. Števila mrtvih ni moč prešteti. Zdaj, ko še ni podatkov analiz, kijih opravljajo strokovnjaki, čebelarji postrani gledajo kmete in jih vsaj potihoma obtožujejo nepremišljenega škropljenja. Drugi menijo, da so večji grešniki razni vrtičkarji in lastniki "peščice" dreves, ki v skrbi za te svoje nasade ne varčujejo z raznimi škropivi, da bi si pridelali svojo naravno hrano. La kaj pa bi si mislili obiskovalci, če bi videli na njihovih vrtičkih piškave pridelke?! ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Več denarja za pločnike in ceste Zaradi obnove mestne hiše je mestni svet zasedal v dvorani Nove - Letošnji proračun bo imel 40 milijonov 483 tisoč evrov prihodkov in 840 tisoč evrov več odhodkov - Zagotovili tudi sredstva za plačilo funkcionarjev v krajevnih skupnostih Bojana Špegel Velenje - Torkova seja velenjskega mestnega sveta - bila je 15. po vrsti - prvič ni potekala v mestni hiši. Zaradi obnovitvenih del so namreč sejno dvorano občine spremenili v pisarno. Svetniki pa so se zato zbrali v dvorani Centra Nova. Dnevni red so v uvodu še razširili in nanj uvrstili kar 37 točk, kar zveni veliko, a so bile mnoge od točk vsebinsko kratke in zato tudi niso vzele veliko časa za obravnavo. Tako so med drugim po hitrem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi Urada za okolje in prostor regije SAŠA, prav malo časa pa jim je vzelo tudi spreminjanje ureditvenega načrta za centralne predele mesta Velenje, s čimer so dali zeleno luč investitorju Tomažu Roč-niku, ki bo na mestu sedanje tržnice ob Cankarjevi cesti zgradil nov poslovno-stanovanjski objekt, za njim pa veliko garažno hišo. Svetniki so prejeli tudi pismo stanovalca Cankarjeve 1, bloka tik ob tržnici, ki se boji hrupa, prahu in tresljajev ob rušenju stare tržnice. A so na to le opozorili, v prepričanju, da bo investitor poskrbel, da zgradba ne bo ogrožena. »Da« za pločnik proti Škalskemu jezeru Naj po memb nej ša točka maj ske seje velenjskega mestnega sveta je zagotovo bila obravnava sprememb proračuna za letos. Predstavila jih je Amra Kadric, vodja urada za finance. Z rebalansom so mnogi proračunski porabniki dobili nova sredstva, nekatera pa so prerazporedili, ker projekti letos ne bodo izvedljivi. Z nekaj prenosi sredstev iz lanskega proračuna, ker določene investicije niso bile končane, še bolj pa s prodajo občinskih zemljišč novim investitorjem, so se prihodki proračuna povečali na 39 milijonov 642 tisoč evrov. Proračunski porabniki naj bi letos porabili nekoliko več, odločili pa so se, da se lahko proračun zadolži za en milijon evrov, predvsem za nakup novih stanovanj. Svetniki LDS so vložili edini amandma na predlog stev za ta namen. Župan pa je predlagal drugače. 10 tisoč evrov bodo zagotovili iz postavke za izgradnjo pločnika ob cesti Simona Blatnika v Stari vasi, kjer pločnika letos ne bodo uspeli zgraditi, ker se zapleta pri odkupu zemljišč. Drugih večjih sprememb svetniki niso predlagali, na koncu pa so rebalans tudi potrdili. S tem, da je letošnji proračun dokončno oblikovan, je bil zado- zemljišča, kijih potrebuje za razvoj, in prodaja zemljišča, kjer gradijo novi investitorji, se mi zdi prava. Vesel sem, da so jo podprli tudi občinski svetniki. Druga sprememba je na področju višine osebnih dohodkov, saj spreminjamo izhodiščne plače, nekaj tudi v dogovoru s sindikati. Z rebalansom smo zagotovili tudi 500 tisoč evrov, ki jih bomo sofinancirali pri izgradnji velikega krožišča pod skakalnica- vati sami. Tu gre tudi za Vilo Bian-ko, Mayerholdovo hišo, star Rudarski dom ... Z vlado smo v dogovorih o investiciji v višini 90 tisoč evrov v komunalno infrastrukturo. Sredstva pričakujemo iz kohezij-skih skladov, razpisov pa žal ni pravi čas, kar je velika pomanjkljivost. Naj poudarim, da je pomembno tudi čim prej več narediti na cesti Arja vas-Velenje, saj se tretja razvojna os in z njo nova hitra cesta prepočasi umešča v prostor. Pri vsem tem moramo misliti tudi na okoliške krajevne skupnosti in jim omogočiti hitrejši razvoj, da se ne bodo počutile prikrajšano. To pa ni naša namera.« Z rebalansom proračuna so v njem zagotovili tudi sredstva za izplačilo denarnih nagrad predsednikom svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, plačani pa bodo za majhna sredstva in prepričan sem, da v krajevnih skupnostih ljudje ne delajo zaradi tega, da bi bili plačani. Takšna odločitev je pač bila sprejeta, sveti krajevnih skupnosti pa se še vedno lahko sami odločijo, kaj bodo naredili s temi sredstvi.« Novi kadri Seja je prvič potekala v dvorani Nove, saj je občinska sejna soba postala velika pisarna. razdelitve občinske blagajne. Predlagali so, da čim prej začnejo teči aktivnosti za izgradnjo pločnika in kolesarske steze od Koroške ceste do Škalskega jezera, kjer je veliko pešcev in kolesarjev, ki nadaljujejo pot v rekreacijsko področje v okolici jezer ali pa v Medpodjetniški izobraževalni center. Predlagali so, da denar za izdelavo projektov, ki bi jih lahko pripravili še letos, vzamejo iz postavke za izgradnjo mladinskega hote la, saj država še ni objavila razpisa za dodelitev sred- voljen tudi župan Srečko Meh. Povedal nam je: »Svetniki so danes podprli letošnji proračun, saj smo v prerazporeditvi sredstev upoštevali veliko tistega, kar je bilo predla ga no že pred la ni, pa zara di pomanjkanja sredstev nismo mogli upoštevati. Z rebalansom se povečujejo tako prihodki kot odhodki proračuna. Največ prihodkov imamo pri prodaji zemljišč in stano -vanj, pa tudi odhodkov bo največ zaradi nakupov za nove investicije. Politika MO Velenje, da kupuje mi. Kar nekaj sredstev imamo rezerviranih za nakup stanovanj, ki jih še nimamo, tudi zaradi dolgih denacionalizacijskih postopkov. Vlagali pa bomo v obnovo Aškerčeve in Tomšičeve ceste in še nekatere druge odseke krajevnih cest. Več kot 50 % proračunskih sredstev bomo namenili investicijam, vendar smo pri tem močno odvisni od državnih in evropskih razpisov. Ker niso končani postopki, ne vemo, koliko sredstev bomo dobili in koliko jih bomo morali prispe- Obnovitvena dela so namreč v polnem teku. tudi člani teh svetov. Doslej so namreč to delo opravljali prosto-volj no. Župan je dodal: »Sredstva za ta plačila so sedaj zagotovljena. Oseb no se s tem, da bodo po novem plačani, ne strinjam, saj gre Svetniki in svetnice so na majski seji imenovali tudi številne nove člane svetov javnih zavodov. V svet novega zavoda Festival Velenje so imenovali Aleksandra Aleksica, Aleša Dremlja in Rolanda Kaligara. Pri imenovanju člana v svet Doma za varstvo odraslih se je spet rahlo zapletlo. Po tem, ko na prejšnji seji Franc Sever ni dobil podpore mestnega sveta, je bil tokrat spet kandidat. Njegov protikandidat je bil Gašper Koprivnikar. Ker se na seji komisije za kadrovske zadeve in imenovanja niso odločili, koga predlagati svetu v sprejem (oba kandidata sta dobila enako število glasov), so svetniki novega člana sveta izbirali z javnim glasovanjem. Več glasov je dobil Gašper Koprivnikar, kije bil član sveta zavoda že doslej. V Nadzorni odbor MO Velenje je mestni svet imenoval Barbaro Valerijo Tori, v svetu Vrtca Velenje pa bodo sedeli Stanislava Novak, Željko Matanovič in Dejan Valen-čak. V svetu OŠ Gustava Šiliha bodo po novem Janez Podbornik, Drago Kolar in Katarina Praznik, v svetu OŠ Gorica Bojan Škarja, Matjaž Rotovnik in Tadeja Dremel, v svetu OŠ Šalek pa Simon Dobaj, Damjana Ferlic in Danijela Ožir. Nove člane sveta je dobila tudi OŠ Antona Aškerca. To so Gašper Koprivnikar, David Geršak in Ludvik Hribar. V svetu OŠ Livada pa bodo sedeli Jožef Hudej, Robert Bah in Gabrijela Fidler ... Balkoni bodo še bolj cvetoči Med Velenjčane j e MO Velenje razdelila 3200 sadik pelargonij in bršljank Velenje, 17. maj - V soboto dopoldne je velenjski Titov trg spet postal cvetlični trg, saj je bil odziv Velenjčanov in Velenjčank, ki so med tednom v poštne nabiralnike dobili bon za brezplačno sadiko bršljanke ali pelargonije, velik. Mestna občina Velenje je namreč v želji, da spodbudi prebivalce, da s cvetjem olepšajo svoje bivalno okolje in tako tudi sami prispevajo k lepši podobi mesta, letos prvič vsakemu gospodinjstvu - skupaj jih je 11 tisoč - namenila po eno lončnico. Ob 10. uri, ko so začeli deliti sadike, je bila na Titovem trgu prava gneča. Odziv občanov je bil lep, do 12. ure pa so uspeli razdeliti skoraj vse pripravljene sadike. Na začetku jih je občanom delil tudi župan Srečko Meh, ki je bil z odzivom ljudi zelo zadovoljen. Kar nekaj občanov je prišlo po lončni- co tudi brez kupona, saj naj jih ne bi dobili v nabiralnik. Tudi takim so jo podarili. Vsi pa, kot je bilo za prvič tudi pričakovati, niso prišli po svojo rožo. Da je bil dogodek še lepši, je Turistična zveza Velenje pripravila kul- turni program, v okviru katerega so nastopili harmonikarski orkester, Ansambel Franca Borovnika, har mo ni kar Sta ne Grud nik in Aljaž Sadovnik s prijatelji. Obiskovalci so lahko dvignili tudi razpisno dokumentacijo in izpolni- li prijavnico za tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v občini pod naslovom "Velenje, mesto cvetja 2008". Člani Turističnega društva Vinska Gora pa so pripravili tudi degustacijo kmečkih dob rot, ki so šle dobro v slast. ■ Bš Eni so seo dločali zabr šljanke,d rugi zap elargojije,v sekakor pa bo tudiz aradis obotne akcije nab alkonih letos več rož. Teden vseživljenjskega učenja Slogan letošnjega tedna enak lanskemu, Slovenij a - učeča se dežela MilenaK rstič -P laninc Od 19. do 25. maja poteka v Sloveniji pod pokroviteljstvom Vlade Republike Slovenije in sloganom Slovenija - učeča se dežela teden vseživljenjskega učenja. Denarno ga omogočata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za šolstvo in šport. Poslanstvo tega tedna je v promociji pomena, vloge in možnosti učenja ter izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, kijih človek v življenju prevzema. Prirediteljev je več, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ljudskih univerz in izobraževalnih centrov, občin, podjetij, društev in interesnih skupin, knjižnic, kulturnih domov, glasbenih in plesnih šol, turističnih društev in drugih. "Letos poteka dejavnost tedna vseživljenjskega učenja že trinajsto leto. Prvi teden je bil izveden leta 1996 s 74 izvajalci, med katerimi je bila tudi naša ljudska univerza. Prvič je bilo izvedenih 500 različnih prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 10.000 obiskovalcev. Iz leta v leto pa sta se širila tako dejavnost kot število prireditev in v lanskem letu je različne izobraževalne dejavnosti v okviru tedna ponudilo že preko 400 izvajalcev, ki smo skupaj ponudili 3.770 različnih prireditev. Obiskalo jih je več kot 70.000 ljudi," pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Miljam Šibanc. Doslej je festival, kot ga imenujejo eni, potekal v oktobru, letos prvič v maju, tako se ta teden po Sloveniji vrsti vrsta izobraževalnih, promocijskih, informativno-svetovalnih, družabnih in kulturnih dogodkov, ki udejanjajo idejo, daje vseživljenjsko učenje nujnost za vsakega, ne glede na poklicno področje ali že doseženo izobrazbeno raven. Na Ljudski Univerzi Velenje, ki se v teden vseživljenjskega učenja vključuje že od začetka, torej trinajst let, so za ta teden pripravili vrsto dejavnosti in brezplačnih delavnic, ki so potekale in še potekajo v Velenju, Šoštanju in Nazarjah. 4 GOSPODARSTVO 22. maja 2008 Nov odkop v jami Pesje V j ami Pesje Premogovnika Velenje so 12. maja zagnali nov odkop, imenovan Y - V njem naj bi pridobili okoli 1,7 milij ona ton premoga MilenaK rstič -P laninc Velenje - Proizvodnja v Premogovniku Velenje teče v prvih mesecih letošnjega leta po načrtu, pravi direktor dr. Milan Medved. Obveze glede dobave premoga za potrebe proizvodnje električne in toplotne energije izpolnjujejo v celoti. April in maj sta bila v Premogovniku meseca prestavitve odkopnega podporja z zaključenih odkopov na nove. Povzroča to kaj težav? "Težave so že, težave ... Vendar so sodelavci dobro usposobljeni. Premontaža je potekala po predvidevanjih in točno po začrtanem datumu, v ponedeljek, 12. maja, se je začel nov odkop, ki smo ga imenovali Y. To je zadnji odkop v talinskem delu jame Pesje, v njem pa bomo pridobili, tako računamo, 1,7 milijo na ton pre mo ga." Kako dolgo bo ta odkop obratoval? "V naslednje leto. Prav zdaj čaka zaustavitev odkopa G2 A, v severozahodnem predelu jame Preloge. O njem smo govorili, daje s 160 metri najdaljši odkop v zgodovini premogovnika. Ta odkop je svoje opravil, zdaj se pripravlja montaža novega, sosednjega odkopa, ki so mu dali naši projektanti ime G2 B. Ta bo ponovno rekorden po marsičem: po zelo sodobni odkopni opremi in z 210 metri tudi po dolžini. Kaj takega v Šaleški dolini še nikoli ni bilo. Vesel sem teh dosežkov. Vodenje odkopa takih dimenzij je vrhunsko logistično delo, zahteva dobro organiziranost in ustrezno pripravljenost za delo. Pa tudi sama oprema bo imela kar nekaj novosti. V kratkem bo začel obratovati prvi brezžični prenos podatkov iz podzemnega stroja, ki reže in pridobiva premog v računalniški sistem. Po izjavah dobaviteljev opreme je to prvi tak primer v svetu." Veliko vlagate v opremo in posodobitve? "Veliko. A je to nujno. Delo v rudniku je delo v zahtevnih razmerah in terja posebne napore, zato mora biti oprema najsodobnejša tako zaradi doseganja dobrih odkopnih rezultatov kot zagotavljanja varnosti pri delu in ustreznih pogojev za delo. Menim, da temu kar ustrezno sledimo." NS potrdil dobro poslovanje Premogovnika Velenje, 14. maja- Nadzorni svet Premogovnika Velenje je potrdil letno poročilo družbe za 2007 in konsolidirano letno poročilo 2007 z mnenjem revizorja. Premogovnik Velenje je lani posloval pozitivno in ustvaril dobrih 905.000 evrov dobička, ki ga bo porabil za pokrivanje izgub iz preteklih let. Lani so pridobili 4,037 milijona ton premoga, kar je bilo 2,6 odstotka več kot leto prej, in pro da li 45,854 milijona GJ energije, kar je bilo 3,2 odstotka več kot v letu 2006. Celotnega prihodka so ustvarili dobrih 120 milijonov evrov ali 0,7 odstotka več kot v letu 2006, odhodkov pa so imeli skoraj 118 milijonov evrov ali 0,2 odstotka manj kot leto prej. Pomembni sklepi so bili na seji nadzornega sveta sprejeti v zvezi s kupoprodajnimi pogodbami, in sicer o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE, TEŠ in Premogovnikom Velenje, ter v zvezi s pogodbama za električno energijo in o nakupu premoga za proizvodnjo električne energije in toplote. Predsednik NS Simon Tot je poudaril, da so te pogodbe zelo pomembne, saj omogočajo uresničevanje poslovnega načrta v zastavljenih okvirih, tako finančnih kot količinskih. "Najbolj pomembna je tripartitna pogodba, h kateri je bilo dano soglasje in so jo že potrdile vse tri stranke. Ta pogodba za letos predvideva prodajo 45.117 TJ energije Termoelektrarni Šoštanj. Potrjeni sta bili tudi drugi dve pogodbi." Oprema je že v Tuzli Premogovnik Velenje bo z montažo opreme v jami Mramor Rudnikov Kreka pričel 12. avgusta MilenaK rstič -P laninc Vele nje - V Premogovniku si že vrsto let prizadevajo za prenos in prodajo svoje tehnologije in znanja v druge premogovnike, predvsem premogovnike v jugovzhodni Evropi. Pogodba, ki sta jo sklenila Premogovnik in njegova hčerinska družba HTZ z Rudniki Kreka za jamo Mramor v Tuzli v Bosni in Hercegovini, pa je bila prvi konkretni in največji korak na tej poti doslej. Zajema revitalizacijo dela stare odkopne opreme v jami Mra-mor, nadgradnjo dela stare opre- me z novo, zagotavljanje rezervnih delov, izobraževanje delavcev ter uvedbo nove tehnologije v jamo. Projekt je za Premogovnik Velenje izjemnega pomena, saj bodo v začetni fazi prevzeli tudi vodenje odkopa in zagotavljanje proizvodnje v drugem premogovniku. "Mi smo že izpolnili obveznosti, ki so bile predvidene doslej. V Tuzli je že tudi vsa oprema. Zdaj je treba pripraviti prostore v sami jami Mramor in potem izvesti montažo opreme ter zagotoviti poskusno obratovanje. Zaradi zahtevnih hid-rogeoloških pogojev je v Tuzli pri- šlo do manjše zakasnitve pri pripravi prostorov. Prejšnji teden smo se s tamkajšnjim vodstvom dogovorili, da bo začetek del 12. avgusta, torej takoj po našem kolektivnem dopustu," je povedal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. V tem delu bo namreč sodelovalo blizu šestdeset zaposlenih Premogovnika. Ekipa je izbrana, naloge razdeljene. "Naša odgovornost za varno in zanesljivo delo pri tem je precejšnja. Konec koncev gre za edini tako celovit projekt Premogovnika doslej, čeprav smo nekaj manjših zadev izvedli že pred letom 2000. Lahko pa z zadovoljstvom povem, da je na vidiku že drug podoben projekt, v drugem rudniku, celo v večjem obsegu, kot je ta. Več pa za zdaj ne morem razkriti," še pravi dr. Medved. Dr. Milan Medved član inženirske akademije Velenje - Dr. Milan Medved, direktor velenjskega premogovnika, je bil izvoljen v inženirsko akademijo. "Moram reči, da sem tega zelo vesel, saj sem prepričan, da imamo Slovenke in Slovenci ogromno inženirskega znanja, merjeno tudi na svetovni ravni, a tega ne znamo dovolj promovirati," je med drugim dejal in dodal, da je rezultat tega tudi nezanimanje za izobraževanje za inženirske poklice in preslaba popularizacija inženirskih znanj. " Pa vendar bomo ta znanja v prihodnje še kako potrebovali. Naša osnovna naloga bo torej popularizacija inženirskih poklicev." Čakajo na terminski načrt Gospodarstveniki Savinjsko-šaleš-kega območja so bili prejšnji teden veseli odgovora ministrstva glede možne trase hitre ceste tudi po nasipu med obema jezeroma. Stroka je namreč zagotovila, da bodo cesto umestili po nasipu med obema jezeroma takoj, ko bodo dobili od Pre- mogovnika jasna zagotovila, daje to možno. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je povedal, da se to območje zelo hitro umirja, saj že dolgo ni eksploatacijsko. Natančen odgovor pa bodo lahko dali, ko bodo prejeli od ministrstva terminske načrte, iz katerih bo razvidno, v katerem časovnem obdobju lahko pričakujejo posege na omenjenem področju. Prav zato so na seji odbora prejšnji teden tudi vztrajali pri izdelavi terminskega plana. Odbor za razvoj Savinjsko-šaleške regije pričakuje odgovore v kratkem, za temo pospešitve izgradnje hitre ceste pa se bodo dobili spet sredi prihodnjega meseca. Kolesniki po zastavljenem načrtu V strukturi prihodkov Gorenja predstavljaj o kolesniki en odstotek MiraZ akošek V osrednju zanimanja so ta čas oklepniki, ki jih sestavljajo v novi Gorenjevi tovarni v Šoštanju. Tako je seveda zaradi zelo odmevnega dela parlamentarne komisije kot tudi zaradi zadnjih aretacij, povezanih s tem poslom na Finskem. Direktorica za stike z javnostjo iz Gorenja Urša Menih Dokl nam je pojasnila, da potekajo vsi posli v Gorenju po zastavljenih načrtih. Za to proizvodnjo so se odločili, ker je eden od programov, pri katerem lahko izkoriščajo Gorenjeve bogate izkušnje, znanje, tehnologije in proizvodne kapacitete. Pomenijo tudi višjo dodatno vredn-sot, kar je v skladu z njihovimi strateškimi usmeritvami. S strojegradnjo in orodjarstvom se v Gorenju ukvarjajo že vse od ustanovitve Gorenja, zadnjih petnajst let pa še bolj intenzivno, saj so ju tržno naravnali. Orodja in opremo tako izdelujejo za svoje potrebe, pa tudi za avtomobilsko indu strijo, skla dišč no teh ni ko, rudarstvo.. Od lanske jeseni tako proizvajajo tudi kolesnike za sloven sko voj sko. Za te name ne pa tudi zaradi vse večjih potreb teh programov so zgradili v Šoštanju novo kar 3500 kvadratnih metrov veliko tovarno. Tretjina zmogljivosti proizvodne hale Gorenja Indop v Šoštanju je namenjena programu vojaške industrije, ki bo predstavljala v strukturi prihodkov Gorenja en odstotek. "V skladu z dogovorom z naročnikom - Patrio, smo doslej ogled proizvodnje in montaže omogočili vsem predstavnikom organov oblasti in jim ob tem pojasnili, da v predmetnem projektu sodelujemo kot podizvajalec in zato ne razpolagamo z informacijami o pogodbenih obveznostih med partnerji v projektu in naročnikom, Ministrstvom za obrambo. Predsednik preiskovalne parlamentarne komisije g. Milan M. Cvikl je to povabilo v medijih zlorabil. Da proizvodnja in montaža kolesnikov AMV 8x8 v Šoštanju potekata v skladu s termin skim pla nom letos oz. pred njim, so se v marcu in aprilu letos oseb no pre pri ča li minis ter za obrambo RS Karl Erjavec, člani parlamentarnega odbora za obrambo s predsednikom Antonom Anderličem in predstavniki Slovenske vojske," pravi Menih Doklova. Predn edavnim si jep roizvodnjo vŠ oštanjuo gledalm inister zao brambo KarelEr javec in bil zeloz adovoljen.( foto vos) Futuristična kuhinja navdušila Francoze Gorenje Ora-Ito navdušilo francosko javnost - Poseben dosežek: nominacij a za inovacij o leta Mira Zakošek Gorenje je uspešno predstavilo svojo futuristično kuhinjo na pariškem sejmu Foire de Paris. V kuhinjo so vgrajeni aparati trendovske kolekcije Gorenje Ora-Ito. Otvoritve se je udeležil tudi oblikovalec kolekcije Francoz Ora-Ito. Futuristična kuhinja je kot poseben dosežek prejela nominacijo za inovacijo leta in se s tem uvrstila na osrednji razstavni prostor inovacij - Podium de l'innovation. Obli kova lec Ora-Ito je bil nad predstavitvijo navdušen. "Kolekcija demokratizira dizajn, saj je namenjena širšemu krogu potrošnikov. Izkoristili smo izjemno priložnost, združili talente in skupaj ustvarili kolekcijo aparatov in futuristično kuhinjo, ki predstavlja mejnik v zgodovini oblikovanja kuhinj. Prepričan sem, da ti aparati že danes predstavljajo klasiko kuhinj jutrišnjega dne, je med drugim dejal." Matjaž Geratič, direktor podjetja Gorenje France, je bil seveda zelo zadovoljen. V tej državi je Gorenje lani dvignilo rast prodaje, tako količinsko kot vrednostno, za 10 odstotkov. Promet od prodaje je dosegel rekordnih 60 milijonov evrov. Največ prodajo hladil-no-zamrzovalnih aparatov, sledijo pralni stroji in kuhalni aparati. Pred tremi leti so uspešno prodrli na trg tudi s kopalnicami in sanitarno opremo, razmišljajo pa tudi o uvajanju ostalega pohištvenega programa. Rast dosegajo tudi s širitvijo prodajnih kanalov, lani so vstopili v dve večji pomembnejši verigi trgovin Concerto ter Snai-dero. S kolekcijo Gorenje Ora-Ito pa so vstopili tudi v prestižni pariški salon Galeries Lafayette. Futuristična kuhinja je prepotovala že 13.000 kilometrov. Po lanskih predstavitvah po evropskih prestolnicah je marca gostovala na znamenitem trgu Herojev v centru Budimpešte in nato na sejmu Foire de Paris. Zdaj pa se vrača v Velenje, kjer bo ponovno razstavljena. Strokovnjaki ino biskovalcip ariškegas ejma so bili nad Gorenjevof uturističnok uhinjon avdušeni. Delničarjem Gorenja 45 centov na delnico Za 11. junijaje sklicana skupščina delničarjev Gorenja. Na njej bodo med drugim odločali o predlogu nadzornega sveta, da bi od 15,5 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend namenili 6,3 milijona evrov. To bi pomenilo, da bi izplačali na delnico 45 centrov, kar je malenkost več kot lani. Za nagrade predsedniku in članom nadzornega sveta naj bi namenili 129.052 evrov, 4,5 milijona evrov pa naj bi bilo namenjeno za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, prav toliko dobička pa naj bi ostalo nerazporejenega. Delničarji bodo na junijski skup- ščini odločali tudi o tem, ali pooblastiti upravo za pridobivanje in prodajanje lastnih delnic Gorenja. Nadzorni svet predlaga, da bi pooblastilo veljalo 18 mesecev, in sicer za 1.403.000 delnic družbe, ki predstavlja desetino osnovnega kapitala podjetja in vključuje delnice, ki jih ima druž ba že v las ti. Družba bi lahko pridobivala delnice s posli na organiziranem trgu kapitala po vsakokratni tržni ceni delnice. Če pa teh delnic ne pridobiva na organiziranem trgu kapitala, cena tako pridobljenih delnic ne sme biti nižja od njihove knjigovodske vrednosti in ne sme presegati cene, ki je višja od povprečnega dnevnega enotnega tečaja delnice v zadnjih 12 mesecih pred dnevom skupščine, na kateri je bil izglasovan ta sklep, povečanem za največ 25 odstotkov. Uprava Gorenja bi tovrstne delnice uporabila za zamenjavo za manjšinske lastniške deleže v odvisnih družbah skupine Gorenje, za zamenjavo za lastniške deleže v drugih podjetjih in za morebitno odprodajo strateškemu partnerju na osnovi vnaprejšnje odobritve nadzornega sveta podjetja. ■ MiraZ akošek mz AKTUALNO "Za nas je tudi gostilna razvojni trenutek" V občini Solčava letos pospešeno pristopaj o k uresničevanju turističnih razvojnih proj ektov Prij ave le na razpis s 15-odstotno udeležbo lokalne skupnosti - Letos idejni načrti za telovadnico, ki bo lahko služila tudi za kulturne in turistične prireditve TatjanaP odgoršek V občini Solčava so letos - po zagotovili tamkajšnjega župana Alojza Lipnika - vse sile usmerili v čim prej-šnjo zagotovitev potrebne turistične infrastrukture. "Turizem je naša prihodnost in priložnost, zato si bomo letos pospešeno prizadevali za tovrstne projekte. Nenazadnje tudi zaradi uspeha na raz pi su," je pove dal. Lani se je občina prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, ki jih namenja vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ter dobili odobrenih 600 tisoč evrov. Z njimi želijo odpraviti ozka grla na štirih turističnih točkah. Bolj konkretno: na koncu Logarske doline, kjer je danes dotrajan leseni objekt, naj bi postavili novega, ki bo služil kot prodajni ter razstavni prostor za izdelke Solčavskega kot informacijska točka. 'Vas Solčavo moramo oživiti. V njej je 16 hiš, v katerih živijo predvsem starejši občani, na katere bi pri turističnem razvoju težko računali. Tu nameravamo urediti prireditveni prostor v bližini podružnične osnovne šole, ki bo služil tudi za potrebe šolarjev. Načrtujemo še ureditev za naše razmere malo večjega parkirišča za približno 40 avtomobilov ob cerkvi. Slednjo pospešeno obnavljamo, saj bo to ena od pomembnejših turističnih ponudb kraja." Poleg tega imajo v načrtu ureditev parkirišča ob vhodu v Robanov kot. Avtomobile naj bi obiskovalci pustili pri Rogovilcu in se odpravili v Robanov kot po sprehajalni poti. "Te projekte moramo uresničiti do septembra prihodnje leto. Za nas bodo velik zalogaj. Sploh ker name-ravamo kakovost življenja občanov izboljšati še z nekaterimi vlaganji v komunalno infrastrukturo, kot sta izgradnja vodovodnega omrežja in čistilna naprava. Slednja sicer že deluje z večjimi in manjšimi težavami, vendar jo bo potrebno "spraviti" v polni pogon." Letošnji občinski proračun je težak blizu 800 tisoč evrov, od tega jim za naložbe ostane borih 150 tisoč evrov. Naložbeni denar se tru- dijo oplemenititi čim bolje tudi z evropskimi in državnimi sredstvi, pridobljenimi na razpisih. Lani so bili pri tem zelo uspešni. Prijavljajo pa se le na razpise, pri katerih mora lokalna skupnost prispevati le 15 odstotkov sredstev. Če pa je potrebna večja udeležba, imajo pomisleke, če se jim prijava spla ča. Že z ureditvijo prireditvenega prostora pri podružnični šoli, parkirišča v središču vasi, bo Solčava precej spremenila podobo. Še bolj celovito naj bi jo z izgradnjo načrtovane telovadnice. Kot pravi Lipnik, so realni in se zavedajo, da zaradi finančnih omejitev k izgradnji slednje letos zanesljivo ne bodo pristopili. Pričakujejo, da bodo letos "spra- AlojzL ipnik, županO bčine Solčava:" Žep rihodnje leto boS olčavap recej spremenilas vojop odobo." vili" skupaj idejne načrte zanjo, za kar so v proračunu predvideli nekaj denarja. "To ne bo tipična telovadnica. Razmišljati moramo o kombinaciji telovadnice in kulturnega doma. Želimo pospešiti turistično ponudbo v vasi Solčava, z njo spodbuditi storitvene dejavnosti in tako raztegniti turi-stično sezono. Smo že povezani z ministrstvom za šolstvo in šport, na katerem se obetajo tudi v naslednjih letih ugodni razpisi. Takšen projekt je hitro težak milijon evrov in pri njih je že plačilo DDV za našo občino težava." Sredi prejšnjega tedna so znova poslali prijavo na razpis službe vlade za regionalni razvoj. Tudi tokrat upajo, da bo uspešna, pridobljeni denar pa naj bi porabili za izboljšanje osnovne ponudbe v vasi Solčava. "V to solčavsko zgodbo smo vključili tudi ZKZ Mozirje. Ta bo sodelovala finančno, hkrati pa razmišljajo še o izgradnji novega gostinskega objekta. Naj se sliši še tako nenavadno: za naše okolje je lahko tudi gostinski objekt razvojna priložnost. Namreč več kot 100 tisoč obiskovalcev, ki se evidentirano pripelje v Logarsko dolino, se v Solčavi ne ustavi. Če pa bomo zagotovili že na zunaj lep objekt, poskrbeli za dobro kulinarično ponudbo, bo turistov več, kar bo spodbudilo k drugačni ponudbi kmete, soboda-jalce in še koga," je sklenil pogovor solčavski župan Alojz Lipnik. ■ Lepapri dobitev zao bletnici Ob 80-letnici delovanja NK Šmartno 1928 predali namenu nove športne garderobe TatjanaP odgoršek Šmartno ob Paki, 13. maja - Nogometni klub Šmartno 1928 praznuje letos 80-letnico delovanja. Kaj lepšega bi si lahko - poleg ureditve finančnih zadev - želeli za jubilej tamkajšnji nogometaši in tudi nogometni zanesenjaki v kraju kot novih garderob. Načrtovali so jih namreč že dalj časa, tudi nekaj prahu so dvignile, naposled pa jih imajo. Svojemu namenu so jih predali na slovesnosti pri tamkajšnji osnovni šoli. Ob tej priložnosti je predsednik Nogometnega kluba Šmartno 1928 Jožef Pokleka izrazil zadovoljstvo ob pridobitvi, saj bodo nove športne garderobe pomembno prispevale k uresničevanju nadaljnjega razvoja nogometa v kraju. "Zaradi različnih pogledov pri reševanju izstopajočih in ovir pot do njih ni bila kratka, enostavna in brez težav. Doživeli smo dan, ko se lahko postavimo in rečemo: zmagali smo. Na pridobitev smo lahko ponosni. Tudi tako sledimo hitremu razvoju in se prilagajamo novim zahtevam. "Nov objekt - po mnenju Pokleka - prinaša tudi nove naloge. Pred njimi je velik izziv, kot je odgovorno in strokovno delo v društvu. Na zgrajenih trdnih temeljih so usmerili trud v dolgoročno prepoznavnost nogometa tudi navzven, k organiziranemu vodenju in finančnemu poslovanju, strokovnemu delu z mladimi igralci, med prednostnimi nalogami pa je tudi sodelovanje z drugimi klubi."Le tako bodo izpolnili pričakovanja gledalcev, navijačev, trenerjev, predvsem pa sponzorjev in donatorjev." Pokleka je še menil, da udobje in materialno stanje samo po sebi ne prinašata rezultatov. Ti se zgodijo samo tam, kjer igralci, vodstvo in strokovni kader skupaj gradijo pristne odnose in uživajo vrednote, če tudi ni vsega v materialnem izobilju. "Če nam v ta Otvoritveni trak sop rerezališ marški župan AlojzP odgoršek, predsednik NKŠ martno1 928 Jožef P okleka ink apetan članske ekipe Dragan Vasič. Domačiš portniki ing ostjei majo sedaj na voljo lepe slačilnice. objekt ne uspe "vzidati" naših duš, bo to mrtva stavba, ki bo sicer izpolnjevala zahtevane tekmovalne pogoje, ne bo pa dala tekmovalcem prave vrednosti". Zahvalil seje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi res potrebne naložbe. Od ideje do uresničitve je minilo sedem let, samo gradnjo novih garderob, ki so jih uredili v prizidku šmar-ške osnovne šole, pa so začeli leta 2004. Tovrstna vlaganja je narekovalo licenciranje klubov. "Dosedanje garderobe so služile svojemu namenu od leta 1972 dalje. Nove so prilagojene vsem zahtevam mednarodnih nogometnih združenj," je pove dal župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Dohodninski kotiček (5) Nova vprašanja, novi odgovori. V pomoč so nam bili na Davčnem uradu Velenje, kamor smo posredovali vaša vprašanja. Zdaj najbrž v zvezi z informativnimi izračuni veste že (skoraj) vse, kar vas je zanimalo. Nova vprašanja, če so res nova in ne taka, na katera smo že odgovarjali, bomo sprejemali do ponedeljka, 26. maja, do 10. ure na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje. Na podlagi česa Davčni urad sklepa, da bi vzdrževanega družinskega člana (otroka) starša uveljavljala vsak po šest mesecev? Sprašujem zato, ker je v dohodnini za leto nazaj olajšavo koristil le eden, informativni izračun pa jo je zdaj samodejno razdelil? ODGOVOR: Pri sestavi informativnega izračuna je davčna uprava upoštevala podatke o vzdrževanih družinskih članih, ki so jih davčni upravi posredovali izplačevalci, in podatke iz vlog za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki so jih zavezanci sami do 31. januarja predložili davčni upravi. Zakon o dohodnini določa, da se za istega vzdrževanega družinskega čla na v davč nem letu pri zna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo od njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. V vašem primeru sta olajšavo verjetno uveljavljala oba starša, zato je bila priznana v sorazmernem delu obema. Davčna uprava samodejno ned oloča uveljavljanja olaj šav. Kdaj nove odločbe za tiste, ki so našli napako v informativnem izra ču nu? ODGOVOR: Davčna uprava RS bo ugovor obravnavala v odmernem postopku in izdala odločbo o odmeri dohodnine v skladu z zakonom najkasneje do 31. oktobra 2008. Če si »pozabil« uveljaviti družinskega člana, pa si to zdaj ugotovil, ali še lahko stvar popraviš? ODGOVOR: Zave zan ci, ki med letom posebne olajšave za vzdrževane družinske člane niso uveljavljali in tudi do 31. januarja davčnemu organu niso predložili posebne vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007, lahko olajšavo uveljavljajo v ugovoru zoper informativni izračun. Kako so obdavčene obresti na davčne depozite? ODGOVOR: Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU, so v letu 2007 obdavčene nad 1000 evrov kot dohodki iz kapitala po stopnji 15 odstotkov. Za dohodke iz kapitala so morali zavezanci oddati posebno napoved do 28. februarja. Vletu 2008 bodo obresti (nad 1000 evrov) obdavčene po stopnji 20 odstotkov. Dohodki iz kapitala se ne vštevajo več v skupno letno dohodninsko osnovo. Z ženo sva dobila informativni izra čun v maju. Kdaj je rok za doplačilo dohodnine, kdaj pa se bo dohodnina vrnila (žena ima vračilo)? ODGOVOR: Za vse zavezance iz druge skupine informativnih izračunov z datumom odpreme 9. 5. 2008 je rok za doplačilo dohodnine 14. 7. 2008, vračila dohodnine pa se bodo na transakcijske račune zavezancev pri bankah oziroma hranilnicah predvidoma izvršila 30. 6. 2008. Kdaj je rok za ugovor za drugo skupino informativnih izračunov? ODGOVOR: Zavezanci, ki so jim bili informativni izračuni odpreml-jeni 9. 5. 2008, lahko vložijo ugovor zoper informativni izračun do 13. 6. 2008. Kaj če še vedno nisem dobil informativnega izračuna? ODGOVOR: Naslednja skupina informativnih izračunov bo odprem-ljena dne 26. 5. 2008. Podgoršek in nadaljeval: "Verjamem, da bo 384 kvadratnih metrov površin služilo svojemu namenu učencem šole, mladim športnikom, gasilcem ... Skratka vsem tistim, ki jih bodo uporabljali. Vsi bodo dobrodošli." Naložba je veljala 600 tisoč evrov, glavnino denarja pa so zanjo prispe- vali donatorji, sponzorji, nekaj je primaknila Fundacija za šport ter občinski proračun. "Pomoč še pričakujemo. Prepričan sem, da se v nogomet v Šmartnem ob Paki splača vlagati," je še poudaril Alojz Podgoršek. Priložnostni kulturni program sta pripravila Pavel Fužir in Klemen Hrastnik, blagoslovitveni obred pa šmarški župnik Ivan Napret. Slovesnost so sklenili z nogometno tekmo med domačo enajsterico in celjskim prvoligašem MiK Celje. Zmagali so gostje s 5:0. Ob rob pa še tole: takšne garderobe, kot so jih predali svojemu namenu tokrat, so sanjale generacije nogometašev v Šmartnem ob Paki, zato toliko bolj preseneča skromna udeležba na otvoritveni slovesnosti. Po informacijah naj bi organizatorji za slovesnost odposlali blizu 150 vabil. Prejeli naj bi jih tudi bližnji in malo manj bližnji nogometni klubi. Nikomur med njimi se vabilu ni zdelo vredno odzvati. 6 UTRIP 22. maja 2008 ll 16, '1 Od srede do torka - svet i n domovina a i Sreda, 14. maja Na razpravi v državnem svetu glede meje s Hrvaško so se zbrali člani Zavoda 25. junij, kartografi in avtorji publikacij o tej temi. Po pregledu zemljevidov so si bili enotni, daje sporno ozemlje slovensko, ob tem pa pozvali vlado, naj bolje zagovarja nacionalne interese. Udeleženci so še dejali, da so še druge možnosti za rešitev meje, ne le arbitraža, ki je zadnja možnost za reševanje takega vprašanja. Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je napovedala, da bodo sodniki od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali. Sodniki še naprej zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so plače primerljive s plačami poslan cev in minis trov ter da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova odobrili. Od uprave, ki jo vodi Tomis-lav Nemec, nadzorniki pričakujejo, da se bo z izvajalcem del dogovorila tako, da bo cena del ostala v okviru 11 milijonov, čeprav se strinjajo, da so dodatna dela glede na evropsko direktivo o prometni varnosti potrebna. Nadzorniki pod vodstvom Francija Slaka so prepričani, da bo zaradi prihrankov, ker ne bodo zgradili polnega priključka na Celovško cesto, 11 milijonov evrov dovolj. Medtem ko so se Izraelci spominjali ustanovitve svoje države, so Palestinci zaznamovali 60. obletnico al nakbe oziroma katastrofe. V televizijskem nagovoru je palestinski predsednik Mahmud Abas dejal: »Dva milijona ljudi živita na tej ljubljeni zemlji - en milijon praznuje neodvisnost, drug pa se z bolečino spominja al nakbe. Te obletnice se spominjamo kot dolgega in veličastnega boja palestinskega ljudstva, katerega rane, bolečina in trpljenje jih niso odvrnili, da se ne bi ponovno dvignili kot feniks.« Na tisoče Palestincev se je zbralo v Ramali in na Zahodnem bregu, kjer so vihrale palestinske zastave, v zrak pa so spustili 21.915 črnih balonov - vsakega za en dan od ustanovitve Izraela. Sodniki bodos tavkaii. Petek, 16. maja realna vrednost.V sklepu o začetku stavke je zato stavkovni odbor zapisal, da si bo ves čas od napovedi do izvedbe stavke prizadeval, da bi se zadeva rešila mirno, s pogajanji, in da bo za to storil vse potrebno. Stavko bodo odpovedali, če bo dogovor z vlado tak, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditev sodniških plač. LDS je zapustil vodja odbora za enake možnosti invalidov Luj Šprohar, o izstopu pa sta razmišljala tudi Viktor Žakelj in Meta Vesel Valentinčič. Luj Šprohar je v izstopni izjavi zapisal, da stranko zapušča, ker ta »opušča socialno noto in usmeritev«. Zapisal je, da razume, da država potrebuje močno stranko kapitala, a njega takšna usmeritev ne privlači. Minister za javno upravo Gregor Virant je odpovedal podpis kolektivne pogodbe za javni sektor. Virant je podpis, ki gaje sicer napovedal za četrtek, odpovedal zaradi protesta sindikatov policije in carinikov. Namesto podpisa je napovedal, da se bo sešel s sindikati, da bi skupaj poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in bi ponovno vzpostavila enotnost v plač-nem sistemu. Če do podpisa ne bo prišlo, je Virant napovedal, da bo nepreklicno odstopil. Četrtek, 1 5. maja Novinarji novoustanovljenega tednika Repor ter so opzo ri li, da jih sku ša lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot ustaviti. Časopisna hiša Delo je nekaj dni potem, ko so nekdanji novinarji Maga in Dela javnost obvestili, da ustanavljajo Reporter, na urad za intelektualno lastnino vložila vlogo za registracijo blagovne znamke Reporter. Novinarji so v sporočilu še navedli, da poskus ne bo uspel, saj prva števil ka Reporterja izide že čez nekaj dni. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman je zatrdil, daje bila nabava oklepnikov patria izvedena strogo po črki zakona. Pomisleki javnosti glede njihovega nakupa so po njegovem mnenju popolnoma neupravičeni, saj bo Slovenska vojska opremljena s sodobnimi bojnimi vozili, ki bodo predstavljala ogrodje bojne tehnike SV-ja v naslednjih 30 letih. Sicer pa je 15. maj - svetovni dan družine - minil v znamenju očetov. Izvedeli smo, da se slovenski očetje z otroki ukvarjajo povprečno 12 minut na dan. Kot so mediji še poročali, pa gre vendarle na bolje. Raziskave kažejo, da so današnji očetje vseeno dejavnejši pri Zaznamovali smo svetovni dand ružin. vzgoji otrok kot njihovi očetje. Ministrica za delo družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v poslanici poudarila, da osnovna vloga in pomen družine skozi zgodovino ostajata enaka, vendar seje v času, ki ga zaznamujejo velike in nagle spremembe, močno spremenila dinamika družinskega življenja. Nadzorniki Darsa so obravnavali zahtevek SCT-ja, ki za dodatna elektrostroj-na dela pri predoru Šentvid zahteva dodatnih 7 milijonov. Zahtevka niso Zveza upokojencev je pri ZSSS--ju zahtevala, da se ustavi slabšanje razmerja med plačami in pokojninami ter da se zviša varstveni dodatek. Predsednik sindikata upokojencev Branko Pintar je tudi opozoril, da bi lahko le z vzpostavitvijo razmerja med plačami in pokojninami, ki bi znašalo 1: 0,725, zagotovili, da se ne bi gmotni položaj upo kojen cev še naprej slab šal. Pin tar je tudi opozoril na zaskrbljujoče podatke, da namesto znižanja razmerja med plačo in pokojnino za 0,6 odstotka znaša razlika 1,9 odstotka. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je opozoril tudi na nizke plače delavcev, saj je po njegovih besedah v Sloveniji 180.000 delavcev, ki prejemajo neto plačo do 500 evrov. Oglasili so se člani stranke Zares, ki menijo, da si predsednik DZ France Cukjati zaradi kršenja poslovnika zasluži glasovanje o »zaupnici«. Številne kršitve poslovnika naj bi Cukjati zagrešil predvsem pri postopkih sklicevanja izredne seje parlamenta o predlogu za razpis referenduma o ukinitvi protiko-rupcijske komisije. Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik pa je ob tej priložnosti omenil možnost naknadnega zakonodajnega referenduma o ukinitvi proti-korupcij ske komisije. Minister za JeCukjatires obrambo Karl kršil Erjavec je prote- ¡„„„¡LrO stiral proti trdit- poslovnik? vam, da sta ministrstvo in vojska kriva za odpoved podpisa kolektivne pogodbe. Kot je pojasnil, je v okviru razprave o sistemu plač v javnem sektorju le branil pridobitve, ki so bile zagotovljene že z zakonom o službi v Slovenski vojski. Poudaril je, daje bil zakon o službi v SV lani sprejet s soglasjem vseh tedaj prisotnih poslancev. Dejal je še, da bi sprejetje zakona onemogočilo rešitve, ki prispevajo h kadrovskemu načrtu voj ske. Ministrstvo za zdravje in SCT sta se dogovorila za nov, 3 milijone evrov vreden aneks k pogodbi za gradnjo nove pediatrične klinike. Kot je sicer ob ogledu gradbišča povedala ministrica Zofija Mazej Kukovič, je pri gradnji opaziti organizacijski napredek, vendar pa bo treba z deli pohiteti, če naj bi bil projekt končan do trenutnega roka, ki je 15. avgust. »Če ne bo vsak dan vidnega napredka, je poletni datum lahko zelo ogrožen,« je poudarila. Pojasnila je še, da to pomeni, da bodo morala vsak dan v vseh etažah potekati intenzivna gradbena in inštalacijska dela. Pri tem mora biti večina del končanih v 60 dneh, od 20 do 30 dni pa je potrebnih za zaključ na dela. EU je priznala, da nameščanje njenih predstavnikov na Kosovu ne poteka po načr tih in evrop ska misija junija ne bo prevzela nadzora nad državo. Glavni razlog za težave misije je nasprotovanje Srbije in Rusije, ki ne priznavata neodvisnosti Kosova, in trdita, da je bila ta razglašena v nasprotju z mednarodnim pravom, medtem ko sta misijo označili za nezakonito. Odslej bodo nad oločenih mestih plapolale vedno. nja. Določilo ne velja le za osnovne in srednje šole, temveč tudi za vrtce, glasbene in višje šole, dijaške domove ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Spomnili smo se dne, ko je bila leta 1993 ustanovljena Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Praznik so veterani zaznamovali s slovesnostjo vVačah. Kot je poudaril osrednji govornik na slovesnosti, minister za obrambo Karl Erjavec, odločitev za upor zvezni oblasti 17. maja 1990 ni bila lahka in je zahtevala veliko poguma, a narod je bil enoten in je izkoristil edinstveno priložnost za osamosvojitev. Dodal je, daje imela odločitev za lastno državo za podlago tudi partizanski boj, veliko vlogo pa je imel tudi gene ral Rudolf Mais ter, borec za severno mejo. V Srbiji je vladala zmeda - očitno nikomur ni bilo jasno, kdo je bližje sestavi vlade - medijem pa še najmanj, saj so ves čas prihajale povsem nasprotujoče si informacije. Blic, ki je že pred dnevi pisal o tem, daje Tadic že dosegel načelni dogovor s socialisti, je tokrat povzemal izjavo podpredsednika Socialistične stranke Srbije Milutina Mrko-njica, kije izjavil, da so pogajanja o sestavi vladajoče koalicije z radikalci in narodnjaki povsem na začetku, zato prejšnji pogovori »ne pomenijo še čisto nič«. Na območju na Kitajskem, ki gaje prizadel hud potres, so izvedeli, da jim grozi nova nevarnost - bližnje jezero bi lahko preseglo bregove in poplavilo mesto Bejčuan. Iz okolice mesta v hudo prizadeti pokrajini Sečuan je zato zbežalo na tisoče ljudi, ki se bojijo, da bo gladina jezera tako narasla, da bo podrla nasipe in zalila celotno mesto. Kitajski predsednik Hu Džintao je reševalce pozval, naj pospešijo iskanje morebitnih preživelih pod ruševinami, hkrati pa se začenja tudi evakuacija z najbolj ogroženih predelov. Šlo naj bi kar za dober milijon ljudi, umakniti pa se morajo tudi reševalci. Nedelja, 1 8. maja Nejevoljni prebivalci Neaplja so bili znova na ulicah. V znak jeze zaradi neznosnega smradu smeti so znova zaba-rikadiral ulice mesta. Ceste so zasuli z odpadki, zanetili požare v smetnjakih, ponekod pa tudi metali kamne na gasilce, ki so skušali pogasiti požare. Najnovejši protest so organizirali le dan pred zasedanjem nove vlade, ki gaje premier Silvio Berlusconi sklical v Neaplju. Vprašanje ravnanja z odpadki je izbruhnilo lansko pomlad, ko so se neapeljske komunalne službe izkazale za zelo neučinkovite. Po zadnjih podatkih se na ulicah tega južnega italijanskega mesta kopiči več kot 5 tisoč ton gospodinjskih odpadkov, še več, kar 45 tisoč ton, pa jih je ob cestah v Campanii. Le nekaj dni po tem, ko je Chavez za Merklovo dejal, daje politična naslednica Adolfa Hitlerja, se je na vrhu EU -Latinska Amerika v perujski prestolnici z njo rokoval in seji ob tem opravičil za izrečene besede. »Sem nisem prišel, da bi se bojeval, in zadovoljen sem, da sem se rokoval z nemško kanclerko,« je dejal Chavez, ki je že večkrat vznemiril javnost s svojimi izjavami na račun drugih voditeljev, še posebej ameriškega predsednika Georgea Busha, ki gaje med nastopom pred Generalno skupščino ZN označil celo za hudiča. Kosovski politiki so zavrnili poziv Rusije, Indije in Kitajske za nove pogovore o statusu Kosova, saj je za njih stvar končana. Kosovska pravosodna ministrica Nekiba Kelmendi v pozivu treh držav ne vidi toliko želje po novih pogajanjih med Prištino in Beogradom, ampak bolj poskus vplivanja na države, ki niso priznale neodvisnosti Kosova. Prvič po divjanju Nargisa sije opus-tošena območja ogledal vodja vladajoče hunte Tan Šve. 75-letni voditelj je obiskal eno od zasil nih zato čišč na obrobju Jangona. Ugotovil je, da bi številne humanitarne organizacije rade pomagale Mjanmaru, ki gaje prizadel ciklon, a pri tem delo onemogoča vojaška hunta. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je v Mjanmaru že večkrat skušal posredovati, a njegovih telefonskih klicev niso sprejeli, se je odlo čil, da sam odpotuje tja. Sobota, 1 7. maja Ponedeljek,1 9. maj ll nni m i tKaí* i a aK nhctniW«« ArtA7i man (DeSUS). Glasovanja seje vzdržal Franc Žnidaršič (DeSUS). Ta je povedal, da kljub prekinitvi seje niso mogli uskladiti stališč in navezati stika s predsednikom stranke, zato je vsak glasoval po svoji vesti. Podporo razpisu referenduma so sicer napovedali v koalicijskih SDS, SLS in NSi, medtem ko je opozicija nasprotovala. Karl Erjavec in Gregor Virant naj bi našla kompromisne rešitve glede zapleta pred podpisom kolektivne pogodbe za javni sektor. Po besedah obrambnega ministra, ki pričakuje dokončno rešitev v prihodnjih dneh, se razhajata le še v eni točki. Do zapletov je sicer prišlo, ker je Karlu Erjavcu znotraj nove ga plačnega sistema uspelo doseči, da je bila v predlog plačnega sistema uvrščena vrsta ugodnosti za vojake, in to brez dogovora s sindikati. Končala se je sanacija še zadnjega predora pri Dekanih, tako daje zdaj v Veljati je začela vladna uredba, damora sloven ska zastava vsak dan viseti pred vsemi vzgojno-izobraževalnimi zavodi v državi. Vlada je uredbo sprejela zaradi uskladitve z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževa- Državni zbor je ob obstrukciji opozicijskih poslanskih skupin sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah. Predlog je podprlo 44 poslancev, proti pa sta glasovala Stanislav Brenčič (SLS) in Vili Rez- 22.j unija bomogl asovali o pokrajinah. vseh slovenskih predorih omejitev znova 100 km/h. Družbe DDC, SCT in Dars še vedno niso pojasnile, zakaj so nastale nevarne razmere v predorih, so pa soglasno ugotovile, da nihče med gradnjo zaradi objektivnih okoliščin ni mogel predvideti, da bo prišlo do takšnih težav, zaradi česar ne morejo nikomur pripisati krivde. Na Kitajskem seje začelo tridnevno žalovanje za žrtvami potresa, ponoči pa je provinco Sečuan stresel nov popo-tresni sunek. Potres, kije pred tednom dni prizadel jugozahod Kitajske, je zahteval že več kot 32 tisoč žrtev. Kitajske oblasti so tako v naslednjih dneh odpovedale vse javne prireditve, zastave so bile po vsej državi spuščene na pol droga, za tri dni so ustavili tudi potovanje olimpijskega ognja po državi. Žrtvam potre sa, ta je naj huj ši na Kitaj skem v zadnjih 30 letih, se je vsa Kitajska poklonila s triminutnim molkom. Po vsej državi so v spomin na žrtve ob 14. uri in 28 minut po tamkajšnjem času, ko je potres pred tednom dni stresel Kitajsko, zazvenele sirene ter trobila avtomobilov, vlakov in ladij. Za tri minute so ustavili tudi vsa trgovanja na borzi. Torek, 20. maja Minister Žerjav je odboru za spremljanje gradnje avtoceste v Pomurju, kije zahtevo podalo, sporočil, da so predstavniki Darsa, nadzora in izvajalcev preučili možnosti za skrajšanje roka gradnje, vendar to ni mogoče. Minister je poudaril, da bo storil vse, da bodo avtocestni kraki v Pomurju dograjeni v obljubljenih rokih: odsek Beltnici-Lendava-Pince do avgusta in odsek Lenart-Vučja vas do oktobra. Če bo odbor vztrajal pri zahtevi, kije ni mogoče izpolniti, bo odstopil, je zagotovil Žerjav. Državni zbor je ob vnovičnem glasovanju zaradi veta državnega sveta sprejel novi kazen ski zako nik in nove lo zakona o odvetništvu. Za novi zakonik je glasovalo 49 poslancev, proti je bilo 26 poslancev. Za novelo zakona o odvetništvu je glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 33. Novi kazenski zakonik med številnimi novostmi prinaša tudi možnost dosmrtnega zapora za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega umora, za katera je trenutno zagrožena kazen 30 let zapora, bi po novem dobili dosmrtno kazen. Na Finskem so zaradi suma podkupovanja aretirali še tretjega uslužbenca Patrie, Katarina Kresal pa je ministra Erjavca pozvala k odstopu. Finski policisti so torej v preiskavi korupcije pri prodaji osemkolesnikov do zdaj priprli tri osebe, dve so po zaslišanju izpustili. Zadnji priprti naj bi dobro poznal posle s Slovenijo, a zaradi zaupnosti postopka podrobnosti niso znane. Izraelski mediji pa so poročali, da namerava ameriški predsednik Bush pred iztekom svojega mandata januarja napasti Iran, kar je Bela hiša sicer zanikala. Članek v Jerusalem Postu je navajal poročilo izraelskega vojaškega radia, ki je citiral »višjega uradnega predstavnika v Jeruzalemu«, češ daje »višji član predsednikovega osebja« zatrdil, da Bush in podpredsednik Dick Cheney menita, da je vojaška akcija proti Teheranu potrebna. žabjor perspektiva 1 Svoboda, enakost, bratstvo... Špela Kožar Geslo francoske revolucije naj bi bilo nekakšen evropski nad-simbol; rojstvo Unije je bilo polno tovrstnih besed (in zdaj je polno upanj novih in bodočih članic ter želja »starih«). Pravkar je po televiziji prvi polfinalni izbor za zmagovalko na Evroviziji. Še ena evropska manifestacija, kot tudi geslo. Ali lahko geslo prenesemo na evrovizijski večer? Svoboda se zdi kot zagotovljena: svoboden si, ker poješ; svoboden si, ker se lahko v treh minutah izraziš pred milijonskim občinstvom. Podobno je z bratstvom: bratski si, ker za teboj stoji tvoj bratski narod; bratski si, ker stojiš na bratskem »evropskem odru«. Ce se zdita svoboda in bratstvo dve plati ene medalje, ima ta še tretjo, zato ni čudno, da »uničuje« geselsko ravnovesje. Kot pevec nisi enak z drugimi pevci in kot pripadnik naroda nisi enak z drugimi narodi. Kdo že glasuje za Slovenijo? Evrovizija je bila vedno politična platforma - poznate škandal, ki ga je »zakuhal« sam general Franco? Cliff Richards je bil veliki poraženec tistega večera leta 1968, ko je Francova intervencija pomenila zmago španske predstavnice. In to edinkrat v 52-letni zgodovini. Ker se Slovenceljni ne moremo nasloniti na kakega političnega veljaka, mislite, da bi se lahko »zgovarjali« na predsedovanje Uniji? Zakaj nas Evropa ne bi nagradila za menda tako zelo uspešno izpeljavo predsedovanja? Hja, pravkar so po televiziji sporočili, da je našo Rebeko »vrag vzel«. Kaj, če to res pomeni, da je naše predsedovanje neuspešno? Kaj, če smo zamudili zlato priložnost, ker nismo znali izkoristiti najbolj neposredno »dane« promocijske injekcije? V letu medkulturnega dialoga bi bil pravi čas za drugouvrščene na Emi - cigansko skupino Langa. Poslali smo že transseksualce, a še vedno imamo težave z Romi, Cigani, po domače. Toliko o enakosti. Je pa enakost vsekakor tista kategorija, ki jo Evrovizija želi poudarjati. Pred desetletjem je zmagala Dana International, Evrovizija pa je medtem postala največji gejevski dogodek - v Beogradu jih menda pričakujejo kar 20.000, napovedana gejevska evrovizijs-ka parada 25. maja pa je že vprašljiva. Pa smo spet pri enakosti. V bistvu Evrovizija pod vprašaj postavlja tudi svobodo in bratstvo -če namreč nisi enak, tudi drugi dve načeli ne moreta biti popolnoma izpolnjeni. Francoska revolucija je izšla iz pobijanja zaradi verskega prepričanja. Hkrati pomeni prvo »evropsko ustavo«. Unija je potemtakem prevzela dvomljivo vrednostno sporočilo in kredibilnost njenih institucij je morda le navidezna. Tudi Evrovizija, največji evropski šov, se zdi le navidezno sožitje Evropejcev. Vsako leto vse več držav, kot je vse več novih članic Unije; vsako leto vse več podobnih zakulisnih igric, kot je vse več podobnih političnih zakulisij. Že same melodije so si neznansko podob ne. Evrovizija je velika simbioza ne le dveh, ampak vseh evropskih narodov. Vsaj navidez. In vsaj navidez pozabimo, da v Uniji nismo svobodni, nismo enaki in nismo bratje. Pravzaprav je Evrovizija najprimernejša manifestacija slovitega gesla. Ker, ko navideznost izgine, ostane zmaga le še na papirju za zgodovino. Kot francoska revolucija. LINEA, Stanovanjsko podjetje d.o.o., Prešernova 8,3320 Velenje, e-mail: ¡nfo@linea.si Razpisujemo prosto delovno mesto: Hišnik poslovno stanovanjskih objektov - enoizmensko delo za polni delovni čas Pogoji: - brez oz. nižja izobrazba - delovne izkušnje - vozniški izpit B kategorije Zainteresirani kandidati naj se javijo v roku 8 dni osebno na sedežu podjetja oz. na telefon 5869-435. ni ko L i sami 107,8: V SREDISCU Prave male mojstrovine Le dobre in uspešne stvari preživij o in dočakaj o visok jubilej -Razstavljeni izdelki 40. Likovnega sveta otrok so rezultat uspešnega učnega procesa likovne vzgoj e MilenaK rstič -P laninc Šoštanj, 16. maja - V petek so v Osnovni šoli Šoštanj odprli 40. Likovni svet otrok. Čast otvoritve je pripadla soprogi predsednika Republike Slovenije Barbari Miklič Türk, ki je bila nad razstavo in tudi nad šolo, ki si jo je ogledala, navdušena. Sploh pa je bila navdušena nad kreativnostjo mladih likovnih ustvarjalcev in tistih, ki jih pri tej kreativnosti usmerjajo. Ravnateljica Osnovne šole Šoštanj mag. Majda Zaveršnik - Puc je posebej podčrtala, da to, da se v Šoštanju srečujejo že štirideseto leto zapored, dokazuje, da premorejo na šoli veliko entuziazma in čuta za vzgojo estetike pri mladem človeku. "Ta čut pa vzgajajo tudi likovni pedagogi po drugih osnovnih šolah, po vrtcih in zavo dih, od koder redno prihajajo izdelki," je rekla. Zadnja leta pred otvoritvijo razstave potekajo delavnice in predavanja. Tokrat so k sodelovanju povabili znanega slovenskega esteta dr. Leva Krefta, kije predaval na temo Duchamp in Warhol. Likovni svet otrok je eden osrednjih dogodkov, vezanih na otroško likovno ustvarjalnost pri nas, saj se vsakič s kakovostnimi likovnimi deli odzovejo na razpis mnogi predšolski otroci, učenci osnovnih Barbara Miklič Türk si jer azstavoo gledala vs premstvur avnateljice šoleMaj deZ averšnik - Puc,ž upanaD arkaMe niha inp oslancaD ragaK orena. AlenkaV enišnik, dr.Tonka Tacol, dr. Lev Kreft in Mija Žagar šol in gojenci zavodov ter šol s posebnimi potrebami. Nič drugače ni bilo tokrat, saj se je na javni natečaj odzvalo 77 šol in vrtcev, ki so na natečaj poslali preko 2.300 izdelkov. Žirija v sestavi dr. Tonka Tacol, Dragica Čadež Lapajne in dr. Matjaž Duh je za razstavo odbrala 440 likovnih del iz 59 šol in vrtcev in tako kot vsakič med množico tenkočutno oblikovanih otroških likovnih del za kolekcijo likovnih izdelkov nagra di la naj bolj izvir ne. V kakovostnem otroškem likovnem delu se odraža tudi dobro delo učitelja oziroma mentorja, zato so bili nagrajeni in pohvaljeni tudi ti. Nagrajene šole oziroma vrtci pa so: Vrtec Slovenj Gradec, enota Podgorje (vzgojitelji: Poldika Praprotnik, Tanja Žvikart, Irena Pijovnik, Dejan Gutman); Osnovna šola Mihe Pintaija Toleda Velenje (likovni pedagog Robi Klan-čnik), II. osnovna šola Celje (likovna pedagoginja Marija Cenc), Osnovna šola Šoštanj (likovna pedagoginja Mija Žagar) ter še enkrat Osnovna šola Šoštanj (likovna pedagoginja Alenka Venišnik). Več šol pa je bilo pohvaljenih: Osnovna šola Šalek (likovni pedagog Boris Oblišar), Osnovna šola Sveti Jurij Rogaševci (likovni pedagog Matej Gider), Osnovna šola Dutovlje (likovna pedagoginja Miranda Rudež), Osnovna šola Otlica (likovna pedagoginja Silva Copič) in Osnovna šola Belokra-jnskega odreda Semič (likovna pedagoginja Vlasta Henigsman). K temu dodajmo še, da je bila tema letošnjega natečaja Moja zgodba v sliki in besedi in da je tudi ob tokratni razstavi izšel bogat katalog. Naslovnico krasi delo z naslovom Loki, učenke 8. razreda Osnovne šole Šoštanj Sergeje Host-nik, ki so jo na svečanosti posebej nagradili. In čeprav so en Likovni svet otrok komaj odprli, so se že pričele priprave na novega. Tema enainštiri-desetega bo Od reliefa in plastike k materialni sliki, risbi, grafiki. MajdaL esničar( prva z leve) je bila pred4 0 leti ena odp obudnicl ikovnegas veta. Ob njej že večkratn agrajeni RobiK lančnik inv rstag ostov, ki so ss vojimo biskomp očastilip rireditev. Praznovali delovno Slovenski odbor ICOMa, Mednarodnega muzejskega sveta, je tudi letos povabil muzeje k delovnemu praznovanju 18. maja, mednarodnega dneva muzejev. V Muzeju Velenje smo na ta dan pripravili Dan odprtih vrat na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah pri Šoštanju. Ta izjemen muzej ljudske arhitekture na prostem, kjer v dimnici začutimo življenje naših prednikov pred 400 leti, si je na ta dan brezplačno ogledalo deset obiskovalcev. Večji interes pa je bil za Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. Enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk in tri občasne razstave je na enem najlepših gradov v Sloveniji želelo videti 106 obiskovalcev. Deževno vreme pa ni zmotilo zagnanih Mladih muzealcev, ki so prišli skupaj s starši na Nedeljsko muzejsko ustvarjalnico »Na obisku pri mlinarju« v Vovkov mlin v Lokovino pri Dobrni. V zelo lepo obnovljenem mlinu jim je prijazen mlinar razložil in prikazal postopek mletja in pridelavo moke, kar lahko vidimo le redkokje. Ob razlagi Draga Pungartnika so se sprehodili tudi do drugih mlinov in do izvira Temnjaškega vrelca. Strmeli so v veliko luknjo, kamor je ob lanskoletni ujmi skoraj povsem pobegnil Tem-njaški vrelec in tako videli, kako si lahko narava premisli in reko vzame nekemu področju. V delavnici pod kozolcem so si otroci za spomin napolnili in okrasili svojo vrečko moke. Druge delavnice, ki bi bile na prostem, bodo počakale na drugič.Ob koncu sta teknila slastna žemlja in malinovec. Večina staršev je bila vtem koščku naše dežele prvič in spet smo si bili edini, da svojo bližnjo okolico slabo poznamo in smo vedno znova veseli, ko jo lahko občudujemo. ■ Aca Poles,f otografija: BlažV erbič Zlate godbe s tekmovanja v Laškem V Šaleški in Savinjski dolini so doma odlični godbeniki MilenaK rstič -P laninc V Laškem seje v nedeljo končalo 28. tekmovanje slovenskih godb v prvi in tretji težavnostni stopnji. Udeležilo se ga je 23 godb s preko 1.500 godbeniki. Med njimi jih je pet v prvi težavnostni stopnji doseglo najvišje možno priznanje, zlato plaketo s pohvalo. Med dobitniki zlatih plaket s pohvalami so tri z našega območja: Godba Zgornje Savinjske doline, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki je bil tudi najbolje ocenjeni orkester. Sicer pa sta si v prvi težavnostni stopnji zlato s pohvalo priigrali še postojnska godba in Laška pihalna godba. Tekmovalna žitija, ki ji je predsedoval Alojz Zupan, je bila sestavljena iz uveljavljenih in priznanih glasbenih strokovnjakov. V žiriji so sedeli: Tomaž Habe, Miro Saje, Walter Rescheneder iz Avstrije in Friz Neukomm - Wyder iz Švice. Devet godb je tekmovalo v tretji težavnostni stopnji, štirinajst pa se jih je pomerilo v prvi. Največji uspeh Zarje doslej Izjemen uspeh na tekmovanju je dosegel Pihalni orkester Zarja Šoštanj pod taktirko Mirana Šumečnika, ki je v najvišjem kakovostnem razredu nastopil prvič. V 83-letni zgodovini pihalnega orkestra štejejo to v Šoštanju za največji uspeh doslej. "Večmesečni trud članov in nekaj polomljenih dirigentskih pali čic je bil popla čan s tem *, Miran Šumečnik pomembnim priznanjem strokovne žirije. V teh dneh še zbiramo vti se, bomo pa uspeh pri merno proslavili. Zagotovo. Sicer pa časa za počitek ni. Nadaljujemo po zastavljenem planu," je bil kratek, jasen in neizmerno vesel dirigent Miran Šumečnik. Veseli smo, ni kaj Matjaž Emeršič, dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje: "Uspeh v Laškem je bil po svoje pri ča kovan. Kar nekaj let se naš orkester ni udeleževal tekmo- Matjaž Emeršič vanj a, ki ga pripravlja slovenska Zveza godb na pihala. Bolj smo se osredotočali na večja mednarodna tekmovanja. Letos smo se odločili, da spet sodelujemo, že zato, da smo zraven. Dosegli smo najvišje število točk med orkestri v prvi kategoriji in prejeli zlato plaketo s priznanjem. Uspeha smo bili veseli, ni kaj. Na tekmovanju smo predstavili predvsem program, ki smo ga naštudirali za naš pomladanski koncert, sedaj pa smo že sredi priprav na dogodke ob rudarskem prazniku. Ob dnevu samostojnosti pri lipi na promenadi pripravimo promenadni koncert in tudi letos bo tako. Po poletnih počitnicah pa bomo vse sile spet usmerili v novo sezono." " Zelo sem vesel, da nam je uspelo!" Uspeh godb iz regije Saša je dopolnila tudi Godba Zgornje Savinjske doline, ki sije za nekaj manj kot 96 osvojenih točk prislužila zlato plaketo z medaljo. "Zelo sem vesel, da nam je uspe lo," je komentiral nastop kapelnik Tomaž Guček in nadaljeval: "Vidno smo izboljšali uspeh, ki smo ga dosegli na tekmovanju v Ilirski Bistrici leta 2002. Vsa zahvala in pohvala Tomaž Guček godbenikom in tistim, ki nam stojijo ob strani." Guček je še dejal, da jim bo zlata plaketa s pohvalo velika spod-bu da za nadalj nje zavzeto delo, saj - kot se je izrazil - volja in zagnanost nista vedno dovolj. Potreben je tudi denar, in če ni uspe ha, tega ne morejo pričakovati. ■ mkp, bš, tp X 22. maja 2008 8 _OKOLJE PUP nima prostora za sortiranje odpadkov Kmalu odvoz odpadkov v Celje, prostor za njihovo sortiranje pa še ni določen - Koncesij e dodeljene na prekratek rok - Poskrbimo, da bo odpadkov čim manj Mira Zakošek Podjetje za urejanje prostora PUP Velenje, d. d., sije za letos po uspešnem lanskem letu, ko so dosegli vse zastavljene cilje (presegli so 7 milijonov evrov prihodkov in od tega okoli 2 % bruto dobička), zastavilo še večje načrte, in to na vseh področjih svojih dejavnosti. Še posebej so upali, da bodo vendarle hitreje stekle aktivnosti za dejavnost zbiranja in odlaganja odpadkov. Direktor Jože Mraz je zato nezadovoljen, ker se lokalne skupnosti mnogo prepočasi odzivajo. "V želji, da bi bili na napovedane izzive na tem področju pravočasno in dobro pripravljeni, smo to dejavnost zaokrožili v našem hčerinskem podjetju PUP Saubermacher, d. o. o., skupaj z našim uglednim poslovnim partnerjem iz Avstrije. Bili smo prepričani, da nam bodo Mestna občina Velenje in tudi druge obči ne Saša regije pode li le potreb ne kon ce sije, da bi potem lahko zgradili nujno infrastrukturo, ki jo predvideva zakonodaja. To je predvsem izgradnja zbirno--sortirnega centra, kjer bi prebrali odpadke, jih razdelili na tiste, ki jih je mogoče predelati, preostanek pa odpeljali na regijsko odlagališče. Na začetku novega tisočletja smo na tem področju že intenzivno delali, uvajali smo ločeno zbiranje odpadkov pri uporabnikih, poskrbeli za organizacijo sistema in veliko storili za večjo ozaveščenost občanov. Toda do lokacije za zbirni sortirni center in podelitve koncesij zaenkrat še vedno nismo prišli. Čas, ki ga za ureditev teh vprašanj predvideva zakonodaja, pa se nezadržno izteka. Mi sedaj lahko Jože Mraz le čakamo odločitve, ne moremo pa brez njih izvesti potrebnih rešitev." Pravite, da potrebujete koncesije, kaj jih nimate? "Ravno v tem času se jih večina izteka, nekatere smo pridobili za prekratek rok. Večina občin nam jih podeljuje za deset let, velenjska pa nam jo je le za pet let. To je odločno premalo, da bi se lahko ustrezno organizirali in opremili. Zato bi potrebovali koncesije vsaj za dvajset let. Naročniki zaradi takš- nih pogodb ne bi prav nič izgubili, saj so te vedno sestavljene tako, da jih je mogoče, če koncesionar dela ne opravlja dobro, prekiniti. Sicer pa mislim, da smo zadnjih deset let vsem dokazovali, da svoje delo dobro opravljamo in da ni bojazni, da ga tudi v prihodnje ne bi." Z odpadki imate veliko izkušenj. S to dejavnostjo pa se želite ukvarjati tudi v prihodnje. So odpadki tržno blago? "Seveda. A naj ob tem najprej poudarim, da gre predvsem za pomembno ekološko vprašanje. V prvi vrsti moramo povsod naredi- ti vse, da bo odpadkov, ki jih ni mogoče predelati in s katerimi obremenjujemo naravo, čim manj. Zaenkrat odpadke še vozimo na komunalno deponijo ob Velenjskem jezeru, v prihodnje pa jih bomo vozili na skupno regijsko odlagališče v Celje. Po mojem mnenju bi morali že zdavnaj izdelati takšen tarifni sistem plačevanja storitve odvoza in odlaganja odpadkov, da bi si občani odpadke sortirali in jih odlagali ločeno po posameznih frakcijah in da bi bilo torej tistih, kijih odlagamo v okolje in jih ni mogoče predelati, čim manj. Odpadki, ki jih je mogoče predelati, pa so vsekakor dobro tržno blago. Tega se v mnogih podjetjih že zelo dobro zavedajo in z mnogimi že imamo sklenjene sporazume." Imate že kakšne konkretne načrte? "PUP Saubermacher, d. o. o., intenzivno pridobiva nove stranke po vsej Sloveniji. Z velikimi trgovci se pogajamo za prevzem njihovih odpadkov, nekatere pa tudi že sprejemamo. Veliko projektov je možnih, a naša težava je, da nimamo prostora za potrebno sortira- nje. Upamo lahko le, da bodo lokalne skup nos ti raz ume le, da je to naša skupna potreba za uspešno in okoljsko odgovorno delo in življenje tudi v prihodnje. In to čim prej." Občani zadovoljni s PUP-om Podjetje PUP Velenje, d. d., želi svoje storitve kar najbolj približati občanom, zato že nekaj let izvajajo anketo o zadovoljstvu občanov. Tudi letos so jo. Kar 29 odstotkov anketiranih jih je ocenilo z odlično in nadaljnjih 47 s prav dobro oceno. Le odstotek pa je bil takšnih, ki bi jim dali nezadostno. Pa poglejmo še posamezna področja njihovega dela. Za urejenost javnih površin je bilo odličnih sicer le 14 odstotkov ocen, prav dobrih pa kar 54 in dobrih nadaljnjih 25 odstotkov. Tudi na tem področju je bil le odstotek tistih, ki bi jim prisodil oceno nezadostno. Kaj pa zimska služba? Odlično jih je ocenilo 28 odstotkov občanov, prav dobro pa 43 odstotkov. Dva odstotka je takšnih, ki bi jim dala enico. Zelo podobni so tudi rezultati na področju čistoče javnih površin, še bolje pa so jih občani ocenili za skrb za urejenost strojev in vozil ter odnos njihovih delavcev pri opravljanju javnih služb. Petic je bilo kar 38 odstotkov, štiric pa 52 odstotkov. Zelo podobni pa so tudi rezultati o urejenosti cvetličarn ter poslovnih enot vrtnarstvo ter Gradnje in vzdrževanje površin. Anketa, kije opravljena na dovolj velikem vzorcu (preko 300 anketirancev), nedvoumno kaže, da ima podjetje PUP Velenje, d. d., dober ugled med prebivalstvom. ZADOVOLJSTVO OBČANOV S STORITVAMI PUP VELENJE d.d. 29% 19% 47% ■ nezadovoljivo □ zadovoljivo □ dobro □ zelo dobro ■ odlično Graf p rikazuje, da kar2 9o dstotkova nketirancev meni, dap odjetje PUPs vojes toritve opravlja odlično. 47 odstotkov bi jih ocenilo s prav dobro, 19 odstotkov z dobro, 4 odstotki zz adostno. Le eno dstoteka nketirancev pa je menil, dao pravljajos voje storitven ezadovoljivo in siz aslužijoo cenon ezadostno. Pobrali cel kup smeti Vsaj 100 občanov j e v petek čistilo Sončni park, okolico Velenjskega jezera in druge lokacij e v mestu Vele nje - V aprilu so v MO Velenje potekale številne čistilne akcije okolja, ki so jih pripravili tako v posameznih krajevnih skupnostih kot v nekaterih društvih. Ena večjih je bilo čiščenje okolice velenjskega gradu, ki je tudi po zaslugi te akcije postala veliko lepša. V petek popoldne pa je MO Velenje v sodelovanju z društvi pripravila še eno čistilno akcijo. Z njo so očistili še Sončni park, čolnarno ob jezeru in nekaj drugih lokacij v mestu. Malo po 16. uri sem obiskala Velenjsko jezero. V čolnarni je bil vrvež precejšen, člani klubov pa so čistili tudi notranjost stavbe. Akciji se je pridružilo tudi nekaj gasilcev, ki so pobirali smeti na obrežju jezera. Iz vode so, čisto pri pomolu, potegnili tudi kolo. Pod gladino jezera se očitno skriva marsikaj, kar vanj ne sodi. Veliko večji odziv občanov je bil Največji vrvež priV elenjskemj ezeru je bil vo kolicič olnarne. v Sončnem parku. Tu se je zbralo okoli 60 občanov, ki so pobirali smeti in ob poteh tudi poskrbeli za grmovje, ki se je razraščalo na poti. V skupinah po dva ali tri je tako na tere nu dela lo kar nekaj ekip. Med njimi je bilo veliko mladih socialnih demokratov, pa tudi predstojniki občinskih uradov in nekaj direktorjev javnih zavodov je poprijelo vreče za smeti, ki so jih pridno polnili. V Sončnem parku se je udeležencem pridružil tudi podžupan Bojan Kontič... Vabilu k sodelovanju se je, kot nam je povedala Alenka Rednjak, vodja urada župana, skupaj odzvalo okoli 100 ljudi. Niso pa čistili le že omenjenih lokacij; člani Društva zeliščaijev Velenje in Turističnega društva Vinska Gora so očistili in uredili okolico Grilove domačije, člani turističnih društev Velenje in Šalek pa obrežje Pake . ■ bš Na{ čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje F~1 MINERVA ŽALEC, d.d. L_J predelava plastike in kovin - Ložnica pri Žalcu 37 - 3310 Žalec My tel.: +386 (0)3 71 36 200 - fax: +386 (0)3 71 36 288 L_i 1 . E-mall: uprava@minerva.si - http://www.minerva.si SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI 35% DO v /U POPUSTA NA BLAGO II. KVALITETE IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE VS ončnemp arku niso lep obiralis meti,o bstrigli so tudi nekaj grmov, ki so ser azraslio b pešpoti. NAŠI KRAJI IN LJUDJE Odmevni rezultati gimnazijcev Dijaki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje so na letošnjih državnih tekmovanjih iz različnih znanj dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Najbolj so se izkazali Lana Semečnik in Nejc Arlič, ki sta osvojila zlato priznanje na tekmovanju iz matematike, ter Spela Rehar, kije prejela zlato Cankarjevo priznanje v znanju iz materinščine. Njihovo bero je dopolnila ekipa dijakov, kije na državnem tekmovanju iz znanja geografije osvojila 3. mesto. In kaj so povedali najboljši med najboljšimi? Lana Semečnik, 3. letnik: "Tretjič sem sodelovala, tretjič sem osvojila zlato priznanje. Ne morem reči, da je bilo zahtevno, pač glede na stopnjo. Prav posebej se nanj nisem pripravljala. Rešila sem naloge, ki mi jih je prinesla mentorica Sonja France, to pa je bilo praktično tudi vse. Mi je pa sodelovanje na državnih tekmovanjih prineslo kakšno izkušnjo več pri logičnem načinu razmišljanja. Čeprav mi matematika "leži", ne razmišljam, da bi po končani srednji šoli nadaljevala študij v tej smeri. Bolj me vleče kemija. Počitnice? So pred vrati, bodo zaslužene in se jih že veselim." Nejc Arlič, 2. letnik: "Sodelovanje na državnem tekmovanju iz matematike je bila zame prva tovrstna preizkušnja pri tem predmetu. Se je bilo potrebno kar potruditi. Splačalo se je, za mano je prijetna izkušnja. Reči mora, da nisem pričakoval ničesar, rešil sem, kar sem znal. Dokler nisem videl rešitev, sem imel dober občutek. Ob koncu razglasitve pa še boljšega. Z rezultatom sem razveselil tudi mentorja Branka Krstuloviča. Končna ocena pri matematiki je znana, pri ostalih predmetih pa sem bom pustil presenetiti. Vsekakor pa se veselim počitnic." Spela Reher, 3. letnik: "Na državnih tekmovanjih sem kot osnovnošolska tekmovala tudi iz znanj iz matematike, tako da je za mano že kar nekaj tovrstnih izzivov. V znanju iz materinščine sem nastopila kot dijakinja prvega in drugega letnika, vendar sem dosegla srebrno priznanje, letos pa sem napredovala in zbirko priznanj dopolnila z zlatim. V primerjavi z minulimi se je letos spremenil način tekmovanja. Pisali smo le esej, osnovna tema pa je bila Svet drugega, drug svet. Malo sem se že pripravljala na tekmovanje pod vodstvom mentorice Jelke Kvartič, priznanje pa pomeni, da sem se učinkovito. Izkušnja več mi bo zelo dobrodošla pri maturi prihodnje šolsko leto. Zlato priznanje je zame tudi spodbuda za morebitna nadaljnja tekmovanja. O tem v tem trenutku ne razmišljam. Bolj o počitnicah, ki jih težko čakam. Izkoristila jih bom, kolikor jih bom lahko, tudi z letovanjem na morju." ■ tp V tretje gre rado Primož Benko, dijak zaključnega letnika Poklicne in tehniške strojne šole Šolskega centra Velenje, si je nekaj izkušenj na najzahtevnejših tekmovanjih že nabral. Naj več na tekmovanju iz znanja matematike, na katerem je tudi letos med dijaki poklicnih šol Slovenije osvojil zlato priznanje. "V tretje gre rado. Tudi neka ko odlo čen sem bil, da ga hočem osvojiti. Nanj se nisem posebej pripravljal, za vajo sem rešil test, ki mi ga je dala mentorica Bojana Miklavžina. Vsaka taka preizkušnja je izziv. Mi koristi, čeprav ne toliko glede znanja, bolj za štipendijo," je povedal dan po podelitvi priznanja. Kljub uspehu v znanju iz matematike na poti izobraževanja se Primož v poklicu s področja strojništva v prihodnje ne vidi. Bolj bo gradil svojo življenjsko pot v glasbi. "Vzporedno se izobražujem tudi v igranju na violončelo. Na velenjski glasbeni šoli bom končal srednjo stopnjo, nato pa se vpisal na glasbeno akademijo." O počitnicah vtem trenutku toliko ne razmišlja. Pravi samo, da bodo zaslužene in bolj delovne. ■ Tp Primož Benko se je letos že tretjič udeležil državnega tekmovanja iz znanja matematike dijakov poklicnih šol Slovenije in tudi tokrat osvojil zlato priznanje. Navdušeni nadV insko Goro Žalec, Vinska Gora, 9. maja - V petek je v Žalcu potekalo 12. srečanje turističnih društev podeželja. Povabila TZ Slovenije se je udeležilo 65 predstavnikov društev iz vseh predelov Slovenije. Na dopoldanskem plenarnem delu je bilo predstavljenih 5 primerov dobrih praks, predstavljen je bil tudi pomen ohranjanja arhitekture pri razvoju turizma. Popoldne so se udeleženci srečanja z avtobusom odpeljali v Vinsko Goro, kjer so si ob vodenju Ani- ce Drev kot primer dobre prakse ogledali turistično ponudbo kraja. Najprej so obiskali oboro divjadi pri Lamperčku in edini delujoči mlin v MO Velenje pri Vovku. Pri cerkvi sv. Janeza Krstnika sta goste pozdravila župnik Tone Krašovec in predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar. Na turistični kmetiji Tuševo je predstavnike turističnih društev najprej pozdravil predsednik Turistične zveze Velenje Franc Spegel, podžupan MO Velenje Mihael Letonje pa jih je seznanil z razvojem turizma in s turistično ponudbo mesta. Navzoči so bili nad ponudbo navdušeni in so se v družabnem delu, ob nastopu skupine Reber in harmonikarja Aljaža Sedovnika, zabavali do večernih ur. Udar ništvo šeo bstaja Kljub večnemu pomanjkanju časa, ki dandanašnji pesti večino ljudi, smo bili v Vinski Gori minuli četrtek prijetno presenečeni. Ob vrt cu in podruž nič ni šoli namreč urejamo otroško igrišče, kateremu do končne podobe in otvoritve manjka še precej delovnih ur pri dnih rok. Za postavitev ograje, namestitev novih igral in zasaditev z rastlinjem sta se vodstvi šole Gorica in Vrtca Velenje odločili že v lanskem letu. Ob pomoči KS Vinska Gora in gospoda Franca Severja, kije naredil izkop ter nam podaril ograjo, je igrišče začelo dobivati novo podo bo. V četrtek je dvanajst pridnih očetov in dedkov polagalo robnike, oblikovalo brežino, prevažalo zemljo ipd. Moškim so se pridružili tudi ravnatelj centralne šole s hiš- nikom, predsednik KS Vinska Gora s svojim hišnikom ter gospod Sever s svojo mehanizacijo, s katero je olajšal težka fizična dela. Sodelovalo je tudi osem žensk, delavk šole in vrtca, ki smo oplele gredice, ravnale zemljo in zasejale travo. In poskrbele smo tudi, da nih če ni bil žejen in lačen, saj je bil popol dan vroč, dan pa dolg. Z narejenim smo bili ob zaključku dneva izredno zadovoljni. Da pa je bilo druženje ne le koristno, ampak tudi prijetno, pove podatek, da smo se raz šli šele ob pol enaj stih zve čer. Iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu na delovno akci- jo. Lepo je vedeti, da so ljudje še pripravljeni delati, ne da bi pričakovali plačilo. Največje plačilo bodo naši zadovoljni otroci, pridni učen ci, ki bodo zras li v dob re krajane, občane in državljane. ■ Nada Štravs, Tudi v pokoju se izobražujejo Velenje - Upokojeni knjižničarji in organizatorji prireditev v nekdanjem Kulturnem centru Ivana Napotnika in nekdanji Knjižnici Velenje so ustanovili Seniorski klub, ki šteje 7 upokojenih strokovnih delavcev. Namen kluba je, kot pravi član kluba Marjan Marinšek, druženje nekdanjih kolegov na pri- J IT .7 \ Članices eniorskegak luba,u pokojenek njižničarke, v protestantskic erkvi vM oravcih. Vs redini jet amkajšnja duhovnica. reditvah, ogledih razstav in zlasti prirejanje izletov in ogled krajev ter institucij, ki so povezani z njihovo nekdanjo dejavnostjo. Doslej so si v družbi z Aleksandrom Videčnikom in direktorico mozirske knjižnice Ano Lamut ogledali Mozirje in njegove znamenitosti in stalne zbirke. Potem so v začetku marca šli po Jurčičevi poti -od Višnje Gore do Muljave, pretekli torek pa so, ker je letos Trubarjevo leto, obiskali eno od prekmurskih protestantskih župnij v Morav-cih, si ogledali nov etnološki muzej v Murski Soboti in najnovejše turistične znamenitosti Razkrižja. ■ bš Miadidop isnrnip oročajo Ekozastava OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki, 12. maja - OŠ bratov Letonja, ki sodeluje v projektu Ekošola kot način življenja dve leti, si je letos z uspešnim delom na naravovarstvenem področju prislužila mednarodni certifikat: Ekozastava 2008. Priznanje je rezultat uspešnega udejstvovanja učencev in zaposlenih skozi vse šolsko leto. Tako so na šoli potekali in bili uspešno izvedeni naslednji projekti: varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije, ekologija medsebojnih odnosov, zbiranje izrabljenih toneijev in kartuš, ekobralna značka ter ekovoščilnice - če omenimo le nekatere. Avtomate z osvežilnimi pijačami smo nadomestili s pitniki, v oktobru podpisali ekolistino ter v marcu in aprilu izvedli ekodan in čistilno akcijo. S projektom Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov pa so si učenci 7. razreda prislužili glavno nagrado. Svečana podelitev je potekala v Ljubljani 10. maja, v lepem okolju parka Tivoli. Certifikat, ki ga ima 283 slovenskih šol, nam je v veselje in potrditev prehojene poti. Obenem pa tudi spodbuda za prihodnje: zastave namreč nismo dobili v trajno last, temveč - tako kot našo zemljo - le na izposojo, saj jo moramo z vestnim ekološkim delom potrjevati vsako leto. ■ J. P. Uspeh je poplačal trdo delo Mladi velenjski glasbeniki izjemno uspešni na mednarodnem tekmovanju v Ital ij i Velenje, Cogoleto - Od 9. do 11. maja je bilo v Italiji, v kraju Cogoleto blizu Genove, mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov v glasbeni interpretaciji. Organizira ga Societa di Jupiter in vsako leto se zbere množica virtuozov, ki tekmujejo v sekcijah komorna glasba, strunski instrumenti in pihala, solo petje in klavir. Letos so se tekmovanja udeležili mladi glasbeniki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in dosegli izjemne rezultate. fjU J. » J À i 1 Na tekmovanju so se predstavili violinisti mentorjev prof. Danice Koren in prof. Igorja Ulokina. Tekmovali so v sekciji strunskih instrumentov in pihal ter komorne glasbe. V starostni skupini A je tekmovala violinistka Hana Pačnik in osvojila drugo nagrado ter dosegla 93/100 točk. Hanina mentorica je prof. Danica Koren. V starostni skupini violina B sta tekmovala dva učenca. Violinistka Margerita Ulokina, njen mentor je prof. Igor Ulokin, je osvojila drugo nagrado ter dosegla 93/100 točk, in violinist Jure Oštir, ki je z osvojenimi 99/100 točkami dobil prvo nagrado in postal absolutni zmagovalec v svoji kategoriji (v tem šolskem letu si je na mednarodnih tekmovanjih priigral že drugo zma- go. V decembru je na mednarodnem tekmovanju dobil prvo zlato nagrado, 97/100). S svojo tehnično dovršenostjo, muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo je očaral strokovno žirijo in si s tem priigral tudi denarno nagrado ter nastop na zaključnem koncertu zmagovalcev. Njegova mentorica je prof. Danica Koren. Tudi v starostni skupini violina C sta nastopili dve naši violinistki, in sicer Špela Ramšak, ki je osvojila 4. nagrado z osvojenimi 83/100 točkami, ter Ajda Hribar, kije osvoji la dru go nagra do in dose gla 93/100 točk. Mentorica Špele je prof. Danica Koren, Ajdin mentor pa je prof. Igor Ulokin. V kategoriji violina E se je uspešno predstavila tudi prof. Inga Ulokina in dosegla 98/100 točk in tako kot Jure tudi ona nastopila na zaključnem večeru zmagovalcev. V sekciji komorne glasbe se je predstavila komorna zasedba, in sicer klavirski trio, ki ga sestavljajo violinista Špela Ramšak in Jure Oštir ter pianist Miha Oštir. Osvojili so drugo nagrado in dosegli 94/100 točk. Omenjeni trio je letos na regijskem temovanju dobil zlato, na državnem pa bronasto priznanje. Mentorica zasedbe je prof. Danica Koren, mentorica pianista Mihe Oštirja, dijaka umetniške gimnazije, pa je prof. Katja Marin Žličar. Vsekakor so ti uspehi posledica trdega in načrtnega strokovnega dela z mladimi na glasbeni šoli. ■ Ms V razstavišču Barbara Milena Braniselj Kiparka s prepoznavnim izrazom kinetičnih mobilnih plastik Velenje, 15. maja - V razstavišču Barbara v upravni zgradbi Premogovnika Velenje na Partizanski so v četrtek odprli novo razstavo. Tokrat se predstavlja akademska kiparka Milena Braniselj, ki v slovenski, sicer bolj tradicionalni prostor, vnaša tridimenzionalno kiparstvo. Uveljavlja se z avtorsko prepoznavnim likovnim izrazom v izrazito kinetičnih mobilnih plastikah. Ljubitelji kiparstva so se z Mileno Braniselj in njenimi svojstvenimi stvaritvami imeli priložnost spo- Direktor dr. MilanM edvedč estitak iparkiM ileniB raniselj. Prip ostavitvi pa se jei zkazal tudiS tojanŠ pegel s Premogovnika. znati že pred leti, ko je razstavljala v šoštanjski Mestni galeriji. Nič manj navdušujoča kot takrat pa ni tokrat. "Vesel sem teh dogodkov v naših pro sto rih, tako kot sem vesel tudi sprememb, prehodov iz enega žanra v drugega. Sam sem velik pristaš tega, da je treba tudi v delovnem okolju znati polepšati vsakdanjik. Malo se mi zdi sicer škoda, da te naše razstave niso odprte širši javnosti, a je to nemogoče, saj so postavljene v poslovnih prostorih. Namenjene so zaposlenim in obiskovalcem, ki pridejo k nam na uradni obisk. Ttudi to nekaj šteje," je novo otvoritev - razstavo je tudi odprl - komentiral direktor Premogovnika dr. Milan Medved. O avtorici in njenih delih je spregovorila likovna kritičarka Polona Škodič, v kulturnem programu pa so nastopili dijaki glasbene šole Velenje. Razstava dels likarja,a kademikaA lojzaA damljeta Šoštanj, 13. maja - V torek so v Mestni galeriji Šoštanj predali ogledu razstavo del odličnega slikarja, akademika Alojza Adamljeta, najvidnejšega predstavnika nadrealizma in surrealizma pri nas v zadnjem desetletju. LojzeAdamlje je rojen leta 1955 v Ljubljani in se je po šolanju na grafični šoli vključil v študij umetniške grafike na ALU v Ljubljani in se specializiral za tehnike jedkanice in lesoreza. Že zelo zgodaj je potoval po svetu in se s svojimi deli predstavljal na tujem in doma, njegova dela že danes tvorijo zgodovinske zbirke galerij in zaseb- nikov. Je prejemnik številnih nagrad, med njimi je najvidnejša nagrada, ki jo je prejel na sve- tovni razstavi nadrealizma leta 1998 v Kasslu v Nemčiji. V Šoštanju je spregovoril o svojem slikanju, o svoji zgodbi in obiskoval cem v gale riji, ki so bili preprosto navdušeni nad tokratno razstavo, predstavil svoje delo in način ustvarjanja preko slike, za katero je prejel nagrado. V kulturnem programu je sodeloval Simon Gorišek. Razstava bo na ogled do 7. junija, organizatorji še posebej vabijo k ogledu šoloobvezno mladino. ■ Milojka Komprej Foto DejanT onkli Iztok Šmajs Muni v celjski Galeriji sodobne umetnosti Te dni je v celj ski Galeriji sodobne umet nos ti na ogled raz stava likovnih del Iztoka Šmajsa Muni-ja. Neumorno vdinjanje likotvor-nosti ga zaznamuje skozi trideset-letje in celo več. Tako so lahko njegovi meditativno zaokroženi sklopi predstavljeni kar v štirih prostorih Centra za sodobno umetnost v Celju. Postavitev Iztok Šmajs Muni opredeljuje takole: "Moja predhodna faza "risbotvorja" (1979-1997), ki botruje poskusom nastajanja univerzalnega vzorca, je z mero občutka do prostora izpostavljena na samem začetku ob vstopu v galerijo. Enoznačno struk-turirani drugi in tretji prostor galerije nato aktualizirata razširjeno sliko in prostor kot poseben patos vživetja. Na delu so slikarske redukcije, sublimnost in še marsikaj. Ima- mo torej z barvno poetiko čustveno nabita prostora. Lahko bi rekli, da predstavljata nekakšen vzvod terapevtsko meditativnim prostorom. Tretji prostor prežema "enoznačna slikovna tavtologija" in analiza slikovnih orkestracij. V četrtem prostoru pa vzpostavljam miniaturo; gledalca metodološko nagovarjam in sintetiziram slikarsko-risbotvorno izkušnjo krajšega obdobja. Tokrat ni sledov o "avto-ironiji", ki včasih spremlja mojo "situacionistično" poetiko. Sicer pa pokukajte v mojo zeleno knjigo, ki mednarodne primerjave razširja v fotografskem mediju in je na voljo v matični galeriji." Razstava bo odprta do 7. junija. KOLONA Poklon Alojzu Zavolovšku Nataša T ajnikS tu par Slikarja Alojza Zavolovška sem spoznala v tretjem letniku gimnazije. Ker se je moje zanimanje že takrat nagibalo k likovni umetnosti, sem iskala karkoli in kogarkoli, ki bi lahko moje takratno skromno znanje in informacije o likovni umetnosti obogatil in nadgradil. Takrat, pa čeprav še ni dolgo tega, je bilo zelo drugače kot danes. Lahko bi rekla, da je bilo Velenje takrat kot "slepo črevo" pretoka profesionalne kulture in umetnosti. V glavnem, Alojz Zavolovšek je bil ob seznanjenju čisto navaden človek in ni nikakor spominjal na nekega čudaškega umetnika čudnega izgleda in prepričanja. Name je deloval pomirjujoče, zanesljivo in zgledno, saj sem se odločila za umetniški poklic. Biti slikar v časih železne zavese ni bilo lahko, saj je bilo treba preživeti in se znajti tudi zunaj svetovnih prestolnic, mamljivih biografij umetnikov iz leksikonov in zgodb o uspešnosti in gradnji novih obdobij in stilov likovne umetnosti. In s to zavestjo živeti v Mozirju in slikati podobe, ki so bile ljudem všeč in ki so jih kupovali. Seveda takrat tega nisem razumela in tudi razmišljala nisem o tem. V umetnosti je čas sito, na katerem se obdržijo tisti najbolj vztrajni in zavzeti, in Alojz Zavolovšek je zagotovo med njimi. V aprilu je bila v Galeriji Velenje otvoritev razstave ob slikarjevi 80-letnici. Razstava je zasnovana kot predstavitev slikarja in učitelja med učenci. Razstavljena so Zavolovškova dela iz zadnjih nekaj let, ki so kot abstrahiran poklon tematiki slovenskega kozolca, s katero se avtor ukvarja že desetletje. Pomen Alojza Zavolovška za naše okolje je tudi v omenjenem kontekstu učitelja med učenci, saj je sprožil plaz zanimanja za umetnost in posledično tudi razvoj slikarske scene Šaleške doline, saj je močno vplival na mladi rod, ki se je odločal za študij likovnih umetnosti. Pred dvajsetimi leti je Šaleška dolina premogla umetnikov, ki sijih preštel na prste ene roke, danes pa se število aktivnih umetnikov približuje številu dvajset in trdim, da je zasluga za to tudi Zavolovškova, saj je v osemdesetih zbral okoli sebe kup ljubiteljskih entuziastov, ki so formirali Društvo šaleških likovnikov. Glavna dejavnost DŠL-ja je bilo ustvarjalno druženje ob nenehnem izobraževanju z različnimi mentorji - umetniki, ki so tudi v odmaknjeno Velenje nosili likovno znanje in informacije. Društvo šaleških likovnikov je bilo tako ena prvih stopničk, ki so vodile veliko mladih bodočih likovnih ustvarjalcev na pota profesionalne likovne ustvarjalnosti. A vendar Zavolovšek ostaja v prvi vrsti slikar, ki ne-manipulativno predstavlja podobe svojega notranjega sveta, ki po resnici govori zgodbo o slikarjevem uvodu, zapletu, vrhuncu in razpletu, brez medijske ambicioznisti in pretencioznosti, z željo po znanju, lastni rasti, razvoju in legitimnosti avtonomne likovne poetike. Mlajši umetniki si ga lahko vzamemo za vzgled, saj ga odlikuje kup lastnosti, ki so današnjemu pohlepnemu, oportunističnemu umetniku zelo tuje. Alojz Zavolovšek ne potrebuje bleščečih avtobiografskih zapisov, ki bi jih sam posredoval publiki, ne potrebuje težkih razprav o pomenu in smislu umetniškega početja, tudi ne potrebuje umetniškega imidža in digitalnih inovacij in patentov, saj je discipliniran slikarski garač, o katerem govori njegovo slikarsko delo samo po sebi, s kvaliteto in kontinuiteto reševanja njemu zanimivih likovnih vprašanj. Ko likovnemu ustvarjalcu postane ustvarjanje samo ubijanje časa ali "killing time", ko postanejo njegove "vrhunske"stvaritve le neuspelepobarvanke in nanizanke vzorč-kov, krogcev in črtic, je verjetno čas za zazrtje vase. In na tem mestu si lahko pomagamo z zgodbo o slovenskem kozolcu, kije po Zavolovškovih besedah kot piramida za Egipčane. Slovencem daje mano, tako fizično kot intelektualno, njegove metamorfoze pa vzpodbujajo drzno spogledovanje z globinami nepoznane lastne ustvarjalnosti. Alojz Zavolovšek, na zdravje in še na mnoga leta! "îiîîfîr 'tHKfF!-! i * I fj»W fffttt * t * * -i » t itêêtti ï : i i filmlt) ; = 107,8 MHz IAdOjSkO IDO i/ùs© pO SRO I Glasbene novičke Poletje v Šaleški dolini Do poletja je še slab mesec in glede na to, kako hitro dnevi tečejo, bo zdaj zdaj tu. Že nekaj let zapored se na njegov prihod »pripravimo« tudi v našem uredništvu, in sicer s prilogo tednika Naš čas Poletje v Šaleški dolini. Brošura bo izšla 19. junija, prejeli pa jo bodo - poleg naših naročnikov - tudi obiskovalci večjih prireditev. V njej bo obilo prijetnega branja. Poleg tega, kaj se bo čez poletje dogajalo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, bomo predstavili tudi njihov kulturni in športni utrip, njihove zanimivosti. Povedano drugače - predstavili bomo dejavnost nekaterih klubov in društev, ki bodo s svojimi bolj ali manj tradicionalnimi prireditvami vidno zaz- namovali dni od začetka poletja do zgodnje jeseni v svojem okolju. Ker bo brošura, vredna prebiranja in iskanja zanimivih informacij, imela večjo naklado in stiskana na kakovostnem barvnem papirju, bo kar velik finančni zalogaj. Želimo si, da bi jo vzelo v roke čim več občanov in občank Šaleške doline, zato jim jo bomo poskušali približati tudi s pomočjo večjega števila reklamnih sporočil. Zato nikar ne postanite slabe volje tisti, pri katerih bomo v naslednjih dneh potrkali zaradi tega na vrata. Hvala za sodelovanje! ■ tp ... na kratko... ČUKI Potem ko so aprila na radijske postaje poslali skladbo Uuu, ki napoveduje novo glasbeno in ustvarjalno obdobje v njihovih vrstah, so zdaj zanjo posneli tudi videospot. Pod režijo videospota se je podpisal Miha Tozon, ki je v zadnjem obdobju sodeloval že pri številnih spotih Čukov. DOMEN KUMER Njegov zadnji single Meteorje dobil še remiks. Nova različica skladbe, ki jo Domen opisuje kot še bolj energično in še bolj primerno za poletne dni in noči, je nastala med njegovim nedavnim obiskom Združenih držav Amerike SAŠA LENDERO Saša Lendero se po izjemnih uspešnicah Ne grem na kolena in Levi nja vra ča z novo pes mi jo Nedosegljiva, ki je delo ustvarjalne ekipe v sestavi Andrej Babič, Miha Hercog, Saša Lendero in Sewer Nuhi. ŠPELCA Nekdanja članica Atomik harmonik, ki je lani poslu šal cem predstavila pesmi Vrni se nazaj, Lady Casanova in Ne išči me več, je s svojo producentsko ekipo pripravila novo skladbo. Za A si me sanjal sta aranžma in produkcijo podpisala Raay in Goran Belenko, besedilo pa je prispeval Trkaj. I.C.E. Mlada skupina I.C.E. po uspešnem prvem singlu Na liniji z njihovega istoimenskega debitatnske-ga albuma tokrat stavi na pesem, ki nosi naslov Dej zaplešiva. Njihova pevka Renata Mohorič je med tem z bala do nav du ši la na letoš njem izbo ru Miss Uni ver se, kjer jo je na klavirju spremljal Luka Čadež, sicer bob nar sku pi ne I. C. E. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. BON JOVI-Whole Lot Of Leavin' 2. KELLY ROWLAND feat. TRAVIS MCCOY-Daylight 3. XPLOSION& OLIVER DRAGO-JEVIC - Više mi nije važno Whole Lot Of Leavin' je naslov nove ga sin gla z zad nje ga albuma Lost Highway ameriške rock sku pi ne Bon Jovi. Zased ba bo danes, 22. maja, s koncertom v Gelsenkirchnu v Nemčiji začela evrop ski del turneje Lost Highway, v okviru katere bo nastopila na 22 nastopih. Turneja se je sicer zače la že oktob ra lani v ZDA, skupina pa se bo po koncertih v Evropi tja tudi vrnila in turnejo zaključila s koncertom v New Yorku. I------ ■ lestvica domače Así Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Navihanke - Gasilec 2. Ans. Erazem - Hvala za ljubezen 3. Polka punce - Čokolada 4. Ans. Vrisk - Oj, ta mazurka 5. Ans. Tonija Verderberja - Čaša sreče 6. Ans. Roka Žlindre - Najlepše je kadar sva skupaj 7. Šmarski muzikanti - Blizu srca 8. Ans. Sicer - Gospodar življenja 9. Ans. Rubin - Naj presodi bog 10. Gašperji - Prijatelji, ostanimo prijatelji ... več na: www.radiovelenje.com Brez Toševega spota Evropska radiodifuzna unija (EBU) ni sprejela predloga TV Srbije, da bi v finalu tekmovanja za evrovizijsko popevko prihodnji teden v Beogradu v neposrednem prenosu predvajali spot z doslej neznano pesmijo tragično premi- NOVO! Bayer Schering Pharma nudi 25 % popust pri urološkem pregledu prvim 100 moškim v novi samoplačniški ambulanti za erekcijske motnje, VASACOR, d.o.o., Specialistična kardiološka ambulanta, ki se nahaja v Naravnem zdravilišču Topolšica. Za naročanje se lahko obrnete na telefonsko številko: 03 896 31 33 in sicer vsak ponedeljek: 12.00-19.00 četrtek: 7.00-15.00 petek: 10.30-15.00 fr glasbeno dogajanje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Alenka Gotar na Splitskem festivalu Prvič po dvaj setih letih bo na znamenitem Splitskem festivalu spet nastopil slovenski izvajalec, in sicer bo to Alenka Gotar, ki bo tam nastopila na povabilo organizatorjev. Alenka se na festivalu predstavlja tudi kot avto ri ca, saj je za svojo pesem Nek te voli kao ja napisala tekst in glasbo, aranžma pa je prispeval Boštjan Grabnar. Letošnji Splitski festival bo potekal med 3. in 5. julijem. Gostil bo največja ime- nulega makedonskega pevca Toše-ta Proeskega. Ta je pesem posnel na Jamajki v angleščini, izšla pa naj bi na plošči, ki jo je pevec načrtoval za nadaljnji mednarodni prodor. EBU pobu de, ki so jo spo mla di sprožili Tošetovi fani, kljub vztrajanju RTS ni sprejela. Predstavnik EBU je izjavil, da so se tako odločili zato, ker z nekajminutno predstavitvijo spota ne bi dostojno počastili lika in dela Proeskega. Hommage Tošetu bodo zato umestili v enega od treh intervalnih šo-vov, kijih bodo predvajali na festivalu in ki bodo trajali po 24 minut. Police v Beogradu alci Inmate, ESF (zmagoval letošnjega Rock Izziva) in Big Addiction (nekdanji Šnorkl band). Dan kasneje, v soboto, pa bo ob Velenjskem jezeru še en velik glasbeni dogodek, na katerem bodo nastopili slovenska superskupina Rock Partyzani, velenjski raper 6 Pack Čukur & Pimpantersi, ska zasedba D'neeb in domača skupina Portico iz Šmartnega ob Paki. Obe prireditvi se bosta pričeli ob ¡mm 20. uri, v slabem vremenu pa bosta oba koncerta pod šotorom ob Velenjskem jezeru. Enrique bo pel himno Na beograjskem Ušcu bo 24. junija koncert skupine The Police, ki se je po dolgih letih nedelovanja lani ponovno odpravila na turnejo. Tako je napovedal znani organizator koncertov Raka Maric, lastnik glasbene hiše Music Star Production, ki je kot posebne goste napovedal tudi skupino Counting Crows. V prodajo so dali 52.000 vstopnic, pričakujejo pa, da bodo pošle najmanj teden dni pred koncertom. Turneja skupine The Police seje začela lani, ogromni uspeh njihove svetovne turneje pa potrjuje nagrada za najboljšo turnejo leta. Skupina, na čelu katere je znani glas be nik Sting, je zače la delovati v drugi polovici sedemdesetih let, zaznamovala pa je predvsem na hrvaške glasbene scene, 26 izbranim skladbam pa se bo pridružila tudi Alenka, ki je kot prva Slovenka v zgodovini dobila tudi nagrado na festivalu Sunčane skale. Bogat koncertni vikend Ta vikend prinaša vrhunec glasbenega dogajanja na letošnjem 18. Festivalu Dnevi mladih in kulture, ki poteka v organizaciji Šaleškega štu dent ske ga klu ba. Že jut ri, v petek, 23. maja, bo na prizorišču ob Velenjskem gradu veliki rock koncert, na katerem bodo nastopili MI 2, velenjski prvaki garažnega rokenrola Res Nullius, met- 33-letni španski pop zvezdnik Enrique Iglesias bo zapel uradno himno letošnjega nogometnega evropskega prvenstva, ki ga bosta od 7. do 29. junija skupaj gostili Avstrija in Švica. Pesem z naslovom Can You Hear Me bo prvič predstavil 6. junija, zapel pa jo bo tudi 29. junija na finalu Eura 2008. Skladbo sicer lahko najdemo na ponovni izdaji njegovega zadnjega studijskega albuma Insomniac, ki je sicer prvič izšel junija lani. CD VASACOR \ ^r Družba za storitve v zdravstvu, d.o.o. Od štafete modrosti do glasbenih spektaklov ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Velenje, 19. maj - V Velenju se za mlade, rokerje, ljubitelje gledališč, športne navdušence in vse, ki jih zanima lepota kulture ter se radi zabavajo na prostem, čaka res pester in zanimiv konec tedna. Tokrat bo Velenje deležno dveh velikih glasbenih spek-taklov na dveh atraktivnih in zanimivih lokacijah. V petek na Velenjskem gradu, v soboto pa ob Velenjskem jezeru, kjer se bo športni program pričel že ob 12. uri. V petek, 23. maja, bo ob 9. uri v Kum-rovcu tudi pričetek tradicionalne štafete modrosti, v kateri sodeluje na poti od Kumrovca do Velenja kar 6 študentskih organizacij. Štafeta modrosti se bo zaključila ob 20. uri na Velenjskem gradu z rock spektaklom. Nastopili bodo Velenjčani, Res Nullius, MI2, lokalna skupina Inmate, ESF in Big adiction. V soboto se študentski festival prestavi ob Velenjsko jezero, kjer se bodo ob 12. uri pričele tradicionalne športne in družabne igre, ki bodo trajale vse do večera, ko se bo pričel koncert z velenjsko legendo hip hopa 6 Pack Čukur-jem in s Pimpantersi. Nastopili bodo še Rockpartyzani, skupina D'neeb in Portico. Ob slabem vremenu se prireditev prestavi pod šotor ob Velenjsko jezero, v soboto pa bo v vsakem vremenu pod šotorom. Vstopnine ni. Organizator Šaleški študentski klub in njegov partner Mladinski center Velenje pa sta ta konec tedna poskrbela tudi za ljubitelje gledališč. V soboto bo v sklopu gledališkega abonmaja predstava Iz zadrege v zadrego. Pričela se bo ob 19. uri v domu krajanov Kono-vo. V nedeljo, ko se bodo študentje za eno leto poslovili od tradicionalnih prireditev, pa bodo naprej organizirali konferenco Deluj-mo lokalno, s pričetek ob 11. uri v dvorani Nove, nato pa ob 14. uri sprejem lokalnega akcijskega plana za mlade z odločevalci. Nadaljevali bodo z gledališko predstavo v kulturnem domu ob 18. uri, in sicer s komedijo Hamlet. Po predstavi pa vsi vabljeni na zaključek študentskih in mlad sinkih prireditev z jazz skupino Nanook. Kakorkoli že, naj se zgodi, da se vidimo v Velenju, kjer bo ta konec tedna pestro in zanimivo. RAD/O VÉLÉNJÉ 22. maja 2008 ^ Zakonca Oto Blatnik in Dušanka Janežič - Blatnik že vesta, kaj dobro vpliva na človeško dušo. Ob obilici dela, kjer zdravnika nemalokrat tudi svetujeta, kako naj si njuni pacienti izboljšajo zdravje, prisegata na lepe stvari in drobne trenutke, ki lepšajo življenje. Prepričana sta, da so rože blagodejne! Da jih imata rada, pove že bežen pogled na njuno ordinacijo, ki je vedno krasijo rože, tako na okenskih policah kot v okolici. Le kam sta postavila ta dva lepa šopka? Sta z njima obdarila P Trener NK Šmartno 1928 Drago Kostajnšek (prvi z leve) in vnet dolgoletni šmarški nogometni zanesenjak Alojz Polak bi se težko pogovarjala o čem drugem kot o »fusbalu« : »Veš Lojz, kolikor te poznam, vem, da nisi najbolj navdušen nad uvrstitvijo fantov na prvenstveni lestvici. Saj bi bili lahko prvi, če ne bi naredil na začetku napake. Pričakoval sem drugačen razplet, a zdaj je, kakor je. Vsaka šola nekaj stane.« d »Ste že slišali, da rože bolje in lepše rastejo, če se z njimi pogovarjamo? Povem vam, da pri nas uspevajo še lepše, ker jim tudi zaigram in zapo-jem,« je v soboto, ko je velenjski župan delil brezplačne lončnice, sredi Titovega trga zatrjeval velenjski kantavtor Simon Gorišek. V to, da mu rože res uspevajo, čvek ne dvomi, saj Simon poje iskreno. In to rože zagotovo čutijo. Vzdržljivost Ob vseh napadih in pregledih, ki se vrstij o zadnji čas, se bo šele dokazaio, ali so oklepniki patria res dovoij vzdržljivi. Želij(m)o več Le kdo pravi, da j e razkorak med občinami in žup-ni. Župani poudarj ajo, da občine potrebuj ej o več denarj a. Občani tudi! Kaj je res Celo strokovnjaki pravijo, da pivo pomirj a. Vse, kar se dogaj a okoii naše pivovarne, pa mnoge močno vznemirj a. Bogastvo brez cene Še vedno marsikj e slišimo, da so zaposieni največje bogastvo podj etij in ustanov. Bogastvo, ki pa, kot vse prepogosto opažamo, nima dovoij cene. Dvig želodcev V Zgornji Savinjski dolini so opaziii večje števiio primerov "dviga želodcev". Na srečo ne gre za kakšno novo bolezen. Le kakovost njihove speciaiitete zgorn-jesavinjskih želodcev se j e dvigniia. Saj bi, vendar ... Država je vendarie poskr-beia, da lahko tudi navadni ljudj e kupij o deleže pomembnih ustanov. Zdaj sta naprodaj NLB in pozavarovalnica Sava. Ta velikodušna poteza države ima le eno slabost. Večina državijanov nima denarja, pa bodo ti deleži spet prišli v roke peščice ljudi. Precenjevanje Joj, nekateri pa Velenjčane res preveč precenjuj ej o. Menij o, da bi se med sto-terico najbogatejših Slovencev moraio pojaviti tudi precej imen ljudi s tega konca. Ne vem, ali j e to priznanje ali favšij a. Točke in denar Velenjski nogometni knapi bodo kmaiu imeli dovoij točk za prvo iigo. Bodo imeii dovoij tudi denarj a?! Na noge V torek se j e spet precej podražil bencin. Marsikoga j e to zopet močnej e postavijo na noge. 080 22 42 www.infond.si Infond vzajemni skladi V nedeljo, 25. maja, bo ob 17. uri na stadionu ob jezeru nogometna tekma 26. kroga 2. slovenske nogometne lige med RUDARJEM in BONIFIKO Po tekmi bo uprava Premogovnika pogostila vse obiskovalce z golažem, KS Konovo pa z jabolčnikom. Obiskovalce čaka tudi presenečenje. Vabljeni! Ženske in otroci do 14. leta in člani Kluba upokojencev Premogovnika Velenje imajo prost vstop. REPORTAŽA Kam na stara leta? V velenjskem Domu za varstvo odraslih evidentiranih 250 vlog za sprejem, od tega aktualnih 148 - Na Centru za socialno delo Velenje čaka devet občanov na storitev socialna oskrba na domu - Vse slabše medgeneracijske povezave Tatjana Podgoršek Kljub razvoju se starosti ne da uiti. Ob koncu leta 2005 je bilo v Sloveniji že skoraj 16 odstotkov državljanov starejših od 65 let. Projekcije kažejo, da bo do leta 2020 že skoraj vsaki peti Slovenec starejši od 65 let. Zato ne preseneča, da sta vprašanji, kam na starost, kako jo preživeti, zelo pogosti, odgovore nanju pa - poleg starostnikov samih - iščejo tudi njihovi svojci. Kako je v Šaleški dolini poskrbljeno za starostnike? Seveda si večina želi ostati čim dlje v domačem okolju. Na kakšen način je to mogoče? Poznamo med-generacijsko solidarnost v tukajšnjem okolju? Domsko varstvo je le ena od možnosti Obstaja več oblik skrbi za starejše: institucionalno varstvo, kot so domovi za varstvo odraslih, storitev pomoč na domu, zdravstvena nega na domu, varovana stanovanja. V Šaleški dolini so za zdaj na voljo prve tri oblike. Dom za varstvo odraslih deluje v Velenju že več kot 40 let. Vanj prihajajo starostniki iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Premore 190 postelj, ki pa so že lep čas povsem zasedene. 49 varovancev je v enoposteljnih sobah, 94 v 47 dvopo-steljenih, v domu pa je še pet tripostelj-nih, v osmih sobah pa so po 4 postelje. Trenutno imajo evidentiranih 250 vlog, od tega je aktualnih 148 (70 iz velenjske, 15 iz šoštanjske, 2 iz občine Šmartno ob Paki, 61 jih je iz ostali slovenskih občin). Zelo nujnih je 8 vlog. "Stanovalci, ki so bili sprejeti letos do konca aprila, so čakali na sprejem v povprečju 209 dni. Med njimi je bila tudi oseba, ki je čakala na namestitev v enoposteljno sobo 2 leti in 8 mesecev. Čakalna doba je precej daljša tudi takrat, kadar želita biti zakonca skupaj v sobi," je povedala direktorica doma Julija Grošelj in nadaljevala:"Odločitve ministrice za delo, dom in družino, ki je odobrila možnost za pridobitev dodatnih postelj, nas je po eni strani razveselila, po drugi ne. Potrebno bo namreč razčistiti, kako način jih bomo pridobili: z naložbo iz javnih sredstev ali po sistemu zasebno-javnega partnerstva." Ker je najpogostejši razlog za namestitev v dom bolezen, je več kot polovica vseh varovancev povsem odvisnih od pomoči drugega, 34 odstotkov je samostojnih, 15 odstotkov pa jih potrebuje delno pomoč. Poleg negovalnih in polnegovalnih imajo tudi varovani oddelek za stanovalce, ki so dementni, begavi, zmedeni. Zaščiten je s posebno indukcijsko zanko in klicnim sistemom, ki zaposlene opozori, kadar stanovalec zapusti oddelek. Za osnovno in socialno oskrbo stanovalcev doma skrbi 35 zaposlenih, za zdravstveno nego pa v tem trenutku 45 delavcev (bolničarji, negovalci, zdravstveni tehniki, diplomirane medicinske sestre). Čišče- nje izvaja zunanji izvajalec. Na vprašanje, koliko časa si zaposleni lahko vzamejo za varovanca, je Grošljeva odgovorila: "Zdravstvene storitve so vedno bolj zahtevne, delež slednjih je vse večji in veljavni normativi ne ustrezajo današnji strukturi stanovalcev. Zaposleni so preobremenjeni. Ker smo učna baza, nas delno razbremenijo dijaki Zdravstvene šole Slovenj Gradec - smer negovalec, ki med šolskim letom prihajajo trikrat na teden. V letošnjem februarju in aprilu so opravljali vaje iz zdravstvene nege gerontološkega področja študentje Visoke šole iz Maribora, ob večjih izpadih si pomagamo tudi s študenti. Trudimo se, da bi bila njihova jesen življenja pri nas čim prijetnejša, vendar jim doma kljub temu ne moremo nadomestiti." 9 odstotkom stanovalcev plačujejo domsko varstvo in oskrbo občina oziroma svojci, vsi ostali sami. Po zagotovilih Julijane Grošelj so glede cen na sredini lestvice v Sloveniji. "Osnovni standard je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij. Cena je 13,75 evra. Bivanje v enoposteljni sobi (prehrana, pranje in likanje, čiščenje ter socialna oskrba) stane - na primer - 489 evrov na mesec, v dvoposteljni na polne-govalnem oddelku (z dodatkom za tujo nego in pomoč) nekaj več kot 544 evrov, varovanci, nameščeni v dvoposteljni sobi na negovalnem oddelku, pa plačujejo nekaj manj kot 676 evrov na mesec. S prihodom v dom lahko varovanci izbirajo med številnimi aktivnostmi. Glede na njihove želje in potrebe se lahko vključijo v vodene ure telovadbe, ki jih izvajajo fizi-oterapevti vsak dan, v različne ustvaijal- no čiščenje bivalnih prostorov, odnašanje smeti, osnovno vzdrževanje spalnega prostora), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, česanju, negi osebnih ortopedskih pripomočkov), pomoč pri ohranjanju socialnih stikov pri osebah, ki so osamljene in nimajo svojcev. Nego na domu izvaja v tem trenutki 10 izvajalk s pridobljenim certifikatom, 2 delavki pa jo izvajata preko javnih del do konca tega leta. "Zanimanje za to obliko pomoči med starostniki v Šaleški dolini narašča. V tem trenutku imamo evidentiranih 9 vlog, ki jim zaradi kadrovske prezasedenosti ne moremo ugoditi." Upravičencem do nege na domu iz občin Velenje in Šmartno ob Paki subvencionirata lokalni skupnosti storitev v višini 50, občina Šoštanj pa 65 odstotkov, kar pomeni, da občani plačajo za uro storitve 1,85 evra, v občinah Velenje in Šmartno ob Paki pa glede na lestvico po netu dohodka na družinskega člana v lanskem letu: od 0,36 evra za opravljeno uro (upravičenec z neto dohodkom do 375,52 evra na družinskega člana v preteklem letu) do 3,63 evra, če je znašal dohodek na družinskega člana lani več kot 876,22 evra. Preventivni in kurativni obiski patronaže Skrb za starejše ni tuja tudi zdravstveni službi, trdi Marjanca Kamenik, glavna sestra v Zdravstvenem domu Velenje. "Naše patronažne sestre se na terenu že dolgo srečujejo s starejšimi, kroničnimi bolniki, na dva načina: najbolj razširjen je tako imenovani kurativni obisk. Predpiše Julijana Grošelj: "Kljub nekaterim aktivnostim je skrb za starostnike še vedno odrinjena na rob vseh naših zavedanj in prizadevanj." Kdaj varovana stanovanja? Zemljišče, kjer naj bi stala, naj bi neupravičeno vrnili denacionalizacijskim upravičencem - Postopek še teče Velenje - Pred tremi leti je MO Velenje skupaj s stanovanjskim skladom SPIZ-a pristopila k projektu izgradnje 14 varovanih stanovanj. Lokacija zanje je znana že nekaj časa. Zgradili naj bi jih v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje, na travniku pod blokom, ki ga pogovorno imenujemo "konjušnica". Vendar se ni zgodilo še skorajda nič - travnik je še lepo zelen, gradnja varovanih stanovanj pa je še pod vprašajem. Zakaj, smo vprašali Maksa Arliča, predstojnika urada za stanovanjska vprašanja iz MO Velenje. "Ko smo začeli postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, smo se na velenjski upravni enoti pozanimali, ali je zemljišče v denacionalizacijskem postopku. Odgovorili so nam ustno, da ni, pisno namreč tega nismo zahtevali. Ko smo želeli vložiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, se je izkazalo, da je zemljišče v denacionalizacijskem postopku. Sodišče je odločilo v korist denacio-nalizacijskega upravičenca, ki so mu zemljišče vrnili v naravi, po tem pa smo ugotovili, da to ne more biti pod denacionalizacijskim postopkom in da je bilo zemljišče vrnjeno neupravičeno. Zato smo se pritožili na upravno sodišče, ki je že odločilo nam v prid. Sedaj čakamo na ponovno odločitev upravne enote. Takoj, ko bo to razrešeno, se bodo aktivnosti za začetek gradnje nadaljevale. Lokacija je fantastična, saj bodo stanovanja povezana z Domom za varstvo odraslih. V prvi fazi naj bi res zgradili 14 stanovanj, zanimanje pa je veliko. To ne bodo stanovanja za prodajo na trgu, ampak bodo le najemniška. Predvsem zato, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi z dedovanjem stanovanja, ki bodo povsem prilagojena starejšim osebam, prešla v last mlajših in bi s tem zgubila svojo funkcijo. ■ bš Lidija Hartman Koletnik: "Za zdaj je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vključenih v socialno oskrbo na domu v povprečju nekaj manj kot 64 občanov, 9 pa jih na to storitev še čaka." ne delavnice, individualne ali skupinske, skupine za samopomoč, kinološke urice. Imajo še biblično, molitveno skupino, skupino diabetikov, različne kulturne skupine. Na voljo imajo računalniško sobo, knjižnico. Igrajo lahko pikado, kegljajo na ruskem kegljišču, se udeležijo organiziranih sprehodov, zanje pripravljajo tudi piknike. V popoldanskem času gostijo številne druge skupine, sicer pa je ta del dneva namenjen predvsem druženju stanovalcev z njihovimi svojci, znanci, prijatelji ter obisku prostovoljcev, ki prihajajo v hišo. V skrb za starejše se dom poleg zapisanega vključuje še z nudenjem kosil. V povprečju koristi to storitev 60 starostnikov na dan. Dnevno varstvo, kot tudi ena od možnosti domske storitve za starejše, pa ni zaživela. Vse večje potrebe po pomoči na domu Tako kot Julijana Grošelj je tudi Lidija Hartman Koletnik s Centra za socialno delo Velenje prepričana, da je za starostnike v Šaleški dolini dokaj dobro poskrbljeno. Center je bil med prvimi v Sloveniji, ki je začel dejavnost pomoč na domu. Ta vključuje gospodinjsko pomoč (prinašanje enega toplega obroka hrane, osnov- Kaj predstavlja izgradnja doma v Topolšici? Po zadnjem popisu prebivalstva je bilo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 4658 prebivalcev starejših od 65 let, od tega je bilo 1533 starejših od 75 let. Domske zmogljivosti v tem trenutku zadoščajo za blizu 4 odstotke starejših od 65 let. Po izdelanih projekcijah je večje število starostnikov pričakovati zlasti po letu 2015. Julijana Grošelj pravi, da sedanji prostori v domu niso usklajeni z veljavnimi minimalnimi tehničnimi pogoji. Te bi dosegli, če bi domske zmogljivosti znižali še za 11 odstotkov. "Dom v Topolšici bo glede na vse to vsekakor razbremenil obstoječi dom. Ker pa je večje število starostnikov iz mestne občine Velenje, pa se ob tem poraja vprašanje oddaljenosti novega doma od domačega okoliša." Kdo je upravičen do • ■ v* socialne pomoči na domu? Osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti in starostnih težav nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida po Zakonu o varstvu telesnih in duševno prizadetih oseb, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči za opravljanje večine življenjskih funkcij, kronično bolne ter osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja. Prav tako so med upravičenci osebe, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so po oceni pristojnega centra brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, hudo bolni otroci, otroci s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Marjanca Kamenik: "Zrcalo neke družbe je tudi odnos do starejših." ga zdravnik, vključuje pa zdravstveno nego telesa, pomoč pri dnevnih aktivnostih, oskrbo po posegih, prav tako patronažna sestra poskrbi, da se svojci naučijo in vključijo v zadovoljevanje potreb starostnika, kar pride prav zlasti ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zaželeno je, da svojci opravijo čim več pomoči sami, zahtevnejše zdravstveno nego pa v takih primerih opravi dežurna patronažna sestra." Drugo obliko predstavlja preventivni obisk starostnika. Tega naj bi patronažna sestra opravila dvakrat na leto. Na obisku oceni stanje starejše osebe v družini, lahko pregleda uporabo predpisanih zdravil, zmeri krvi tlak, krvi sladkor, preveri način življenja starostnika, njegove zahteve in potrebe po zdravi prehrani, po socialni oskrbi in se nato poveže z ustreznimi službami, ki lahko pomagajo pri reševanju morebitnih težav. "Naj ob tem še povem, da imamo zaposleni tudi dve delavni terapevtki in eno fizioterapevtko. Njihove storitve so za starostnike zelo želene, potrebne in so brezplačne." Pa ljudje vedo zanje? "Mislim da. Če pa ne, se lahko obrnejo na patro-nažno službo." Medgeneracijske povezave so vse slabše Smo družba sožitja in socialne povezanosti, ki zagotovo pripomore h kakovost- nejšemu življenju starostnikov in tudi mlajših? Sogovornice menijo, da vse manj. "Medgeneracijske povezave so vse slabše. Postajamo vse bolj odtujeni, zato bi morali osveščati o spoštljivem odnosu do starejših že otroke v vrtcu, nato v osnovni in srednji šoli, nenazadnje tudi med starejšimi. Tam, kjer so starejši bolj povezani s svojo družino, imajo dobre odnose, lažje prenašajo starostne tegobe." Kakšne rešitve bi bile še možne v tukajšnjem okolju? Sogovornice so enotne: poleg varovanih stanovanj, o katerih je bilo v lokalni skupnosti že nekaj povedanega, a še nič ali bore malo narejenega, bi bilo v skrbi za starostnike potrebno zagotoviti več kadrov za izvajanje pomoči na domu, "povečati število teh storitev v popoldanskem času, v večernih urah, ob vikendih," meni Lidija Hartman. Po mnenju Julijane Grošelj pa je še kako na mestu predlog Andragoške-ga društva Univerze za tretje življenjske obdobje glede ustanovitve sveta za kakovostno starost v lokalni skupnosti ter sveta prostovoljcev. "Skrb za starostnike je danes še vedno odrinjena na rob vseh naših zavedanj in skrbi. Kot da se ne bi zavedali, da je to pot, ki jo bomo vsi ali vsaj večina nekoč prehodili. Če bi se, potem se danes ne bi pogovarjali o zadevah, ki smo jih v načrtih pred letih že označili kot strateški cilji: ustanovitev oddelka negovalne bolnišnice, oblikovanje gerontološkega centra oziroma 24-urno telefonsko varstvo na daljavo," je še dejala Julijana Grošelj. ^Hjs Šmarška zgodba, ki traja že 50 let Moški zbor Franca Klančnika najdlje nadaljuje tradicijo zborovskega petja na območju spodnjega toka reke Pake - Želijo si novih pevcev, načrtujejo izid zgoščenke Tatjana Podgoršek Bogata kulturna dejavnost ima v Šmartnem ob Paki več kot 100-let-no tradicijo. Že 50 let jo vidno zaznamuje tudi tamkajšnji moški pevski zbor Franca Klančnika. Ime nosi po njegovem ustanovitelju in dolgoletnem zborovodju. Jubilej so pevci zbora zaznamovali minu- po njegovi smrti pet let Matjaž Kač, danes pa vadi in nastopa pod taktirko zborovodje Andreja Fišer-ja. Zbor goji ljudsko, narodno in umetno pesem, fantje in možje pa ubrano zapojejo predvsem na prireditvah v domačem kraju in zunaj njegovih meja: "Pojemo, kamor nas povabijo. Smo redni udeležen- gojiti lepo zborovsko pesem. Med prednostnimi načrti zbora pa je poleg nadaljevanja tradicije tudi izid zgoščenke. Izdali naj bi jo letos jeseni, njena naslovna pesem pa naj bi bila Frančkova pesem O Šmartno moje, ki je tudi nekakšna šmarška himna. Vedno, kadar se zasliši: pod goro Oljko v dolini Pake stoji vasica, ki ji ni enake, se lo soboto s slavnostnim koncertom v dvorani šmarškega kulturnega doma. Predsednik zbora Stane Vodo-vnik je povedal, da sega tradicija petja v kraju sicer v leto 1905, zbor pa šteje za začetek delovanja nastop kvarteta. Nastal je na pobudo bratov Vinka in Toneta Likeb, njima pa sta se pridružila še Ivan Bizjak in Franc Rudnik. Slednja dva v zboru prepevata še danes. Vse od začetkov delovanja do leta 1993 je zbor, v katerem je danes 18 pevcev, vodil Franček Klančnik, ci revije Pozdrav pomladi v Velenju, prejšnja leta so nas slišali zapeti tudi na pevskem taboru v Stični." Stane Vodovnik je zaskrbljeno ugotavljal, da sta volja in veselje do petja za nadaljevanje šmarške zgodbe, ki traja že 50 let, premalo. "Namreč leta prinesejo svoje, mladi zaradi službenih obveznosti težko pristopijo, zato beležimo velik osip." Zaradi tega ne preseneča, da si pevci želijo pritegniti v svoje vrste mlajše zanesenjake, pripravljene dvorana "spremeni" v zbor, orosi marsikatero oko. Tudi tokrat je bilo tako. Na prireditvi je Tatjana Vidmar z Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje nekaterim pevcem podelila spominska priznanja (prejeli so jih: Franc Rudnik, Ivan Bizjak, Vinko Klinar, Ivan Kolar, Leopold Peč-nik, Alojz Podvratnik, Milan Rogelj, Stanislav Vodovnik) ter srebrno (Andrej Lesnjak) in bronasto (Branko Radoslovnik) Gallusovo značko. ■ Vsak koktajl je inovacija Rok Potisek skupni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v mešanju barskih pijač na Bledu - Štejejo izkušnje in promocija podjetja Tatjana Podgoršek Društvo barmanov Slovenije je pred časom na Bledu organiziralo mednarodno tekmovanje v mešanju barskih pijač za poklicne barmane. Na njem je sodelovalo 29 najboljših poklicnih barma-nov iz petih evropskih držav, tekmovali pa so v pripravi koktajlov After dinner in Fancy drink. Z največjim zadovoljstvom se ga bo spominjal mladi barman Rok Potisek iz Velenja, saj je postal skupni zmagovalec tekmovanja za pokal Bleda. Nastop na tekmovanju zanj ni bilo nič novega. Tekmoval je namreč že kot dijak Poklicne gostinske šole iz Slovenj Gradca, tokrat pa je zastopal podjetje Gorenje Gostinstvo, v katerem izvaja pripravništvo za organizatorja gostinskega poslovanja. "Ker na tekmovanju nisem ničesar pričakoval, sem po njem odšel domov. Nekaj ur kasneje pa me je poklicala Anica Oblak, članica komisije in najbolj "kriva" za moje sodelovanje na njem, in me obvestila, da sem skupni zmagovalec pokala Bleda. Seveda sem bil zelo presenečen in uspeha vesel. Zame je bila to nova prijetna izkušnja in upam, da dobra promocija za podjetje," je povedal Rok. Rok Potisek - skupni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v mešanju barskih pijač na Bledu. Med več kot 60 različnimi novimi okusi koktajlov, ki so nastali na dvodnevnem tekmovanju, je Rok pripravil dva, in sicer v kategoriji Fancy drink koktajl Pininfarina, v skupini After diner pa Violet rose. Za prvega je zmešal v ravno pravih količinah to, kar je imel na voljo: beli rum, liker divje jagode, mango vliker, ananasov in pomarančni sok ter jagodni sirup, za Violet rose pa pomarančni, breskov liker, liker vijolice in sladkorni sirup. "Zame je pomembno, da je koktajl poln, ne presla-dek, bolj osvežilen. Za komisijo pa so pomembni še videz, vonj, barva, okus in dekoracija. Vsak koktajl je inovacija ne glede na milijone receptur zanje." Je član Društva barmanov Slovenije, aprila letos pa je opravil licenco za barmana. "Več znaš, več veljaš," je komentiral odločitev. Njegovih rojstnod-nevnih zabav ni brez kok-tajla. Prijatelji to že dobro vedo. Rok upa, da bodo kmalu tudi mnogi drugi spoznali, kako odličen mešalec barskih pijač je, med drugim udeleženci Gorenjevega sejma, ki bo zelo kmalu. "Se že veselim novih izkušenj in izzivov in seveda upam, da bom kot štipendist Gorenja tu našel tudi zaposlitev," je še dejal zmagovalec pokala Bleda Rok Potisek. ■ Raznolikost dejavnosti tudi prejšnji teden Tretji teden festivala Dnevi mladih in kulture (DMK) minil v znamenju predavanja kolesarja Jureta Robiča, metal koncerta skupin Kaoz in Toymaker in dneva elektronske glasbe ter muzejev Le redkokdo si lahko predstavlja, kaj pomeni v desetih dneh skupaj spati manj kot 15 ur. Za marsikoga nemogoče, za ektremnega kolesarja Jureta Robiča pa je to scenarij, ki se je ponovil že trikrat. Četrtič se bo čez dobrih 14 dni, ko bo ponovno poskušal zmagati na kolesarski dirki RAAM (Race Across America - dirka okoli Amerike), 5000 kilomerov dolgi progi od zahodne do vzhodne obale Njegovo predavanje o izkušnjah v kolesarstvu je bilo prvi dogodek v tretjem tednu DMK. V petek so omenjenega kolesarja poslušalci lahko spoznali v Novi. Najprej v pogovoru, potem v dokumentarnem filmu, ki ga je o njem posnel Tomaž Kovšca in nazadnje iz vprašanj, ki so se jim še pojavila v glavi med samo predstavitvijo. Robič je nanje z veseljem odgovoril. Petkov večer se je nadaljeval v Mla- Predavanje kolesarja Jureta Robiča je privabilo raznoliko občinstvo. Severne Amerike. Prvo mesto mu je na tej tekmi uspelo osvojiti že trikrat (v letih 2004, 2005 in 2007), za sabo pa ima še preko 100 zmag z različnih drugih svetovnih preizkušenj. dinskem centru, kjer sta se na odru prepotili dve domači metal skupini. Za mlado zasedbo Toymaker so nastopili velenjski sceni znani člani skupine Kaoz. Sobota je minila v drugem stilu - Mladinski center je od tretje ure dalje polnila elektronska glasba, zvečer bi morala potekati tudi premiera tretje ŠŠK TV oddaje, vendar je prestavljena na 31. maj. Zadnji dan pred novim delovnim tednom pa so lahko študentje preživeli v muzejih - na dan oprtih vrat jim ni bilo potrebno plačati vstopnine. DMK se počasi izteka, ta vikend bodo na vrsti finalni dogodki. Ze jutri bo na Velenjskem gradu od 20. ure dalje veliki koncert skupin MI2, Res Nullius, ESF, Big Addiction, INMATE, v soboto bo čas za športne igre na jezeru - od odbojke na mivki, paintballa, malega nogometa, tenisa do finala ŠŠK lige v košarki. Na Velenjskem gradu bo tudi prvi dan v vikendu potekal koncert brez vstopnine, tokrat bodo igrale skupine Rockpartyza-ni (bivši Agropop, Botri, Magnifico, Don Mentony), 6 Pack Čukur s Pimpantersi, D'neeb in Portico. Zaključek festivala pa bo v nedeljo, ko bo na vrsti projekt Delujmo lokalno - celodnevni dogodek za politiko in udejstvovanje mladih, konferenca z lokalnimi in nacionalnimi veljaki, gledališka komedija Hamlet in zaključni koncert pred kulturnim domom, kjer bo nastopila jazz skupina Nanook trio. ■ Tjaša, foto: Nejc Razdrih 18. Dnevi mladih in kulture -FINALNI VIKEND Od štafete modrosti do glasbenih spektaklov in gledaliških predstav Velenje, 19. maj - V Velenju se za mlade, za rokerje, za ljubitelje gledališč, športne navdušence in vse, ki jih zanima lepota kulture ter se radi zabavajo na prostem, čaka res pester in zanimiv konec tedna. Tokrat bo Velenje deležno dveh velikih glasbenih spektaklov, na dveh atraktivnih in zanimivih lokacijah. V petek na velenjskem gradu, v soboto pa ob velenjskem jezeru, kjer se bo športni program pričel že ob 12. uri. V petek, 23. maja bo ob 9. uri v Kumrovcu tudi pričetek tradicionalne štafete modrosti, v kateri sodeluje na poti od Kumrovca do Velenja kar 6 študentskih organizacij. Štafeta modrosti se bo zaključila ob 20. uri na velenjskem gradu z rock spektak-lom. Nastopili bodo Velenjčani, Res Nullius, MI2, lokalna skupina Inmate, ESF in Big adiction. V soboto se študentski festival prestavi ob velenjsko jezero, kjer se bodo ob 12. uri pričele tradicionalne športne in družabne igre, ki bodo trajale vse do večera, ko se bo pričel koncert z velenjsko legendo hip hopa, 6 Pack Čukur-jem in s Pimpantersi. Nastopili še bodo Rockpartyzani, skupina D'neeb in Portico. Obe prireditvi bosta ob vsakem vremenu in sicer, v primeru slabega vremena se prireditev na velenjskem gradu prestavi pod šotor ob velenjsko jezero, v soboto pa bo prireditev v vsakem vremenu pod šotorom. Vstopnine ni. Organizator, Šaleški študentski klub in njegov partner, Mladinski center Velenje pa sta ta konec tedna poskrbela tudi za ljubitelje gledališč. V soboto bo v sklopu gledališkega abonmaja predstava Iz zadrege v zadrego. Pričela se bo ob 19. uri v domu krajanov Konovo. V nedeljo, ko se bodo študentje za eno leto poslovili od tradicionalnih prireditev, pa bodo naprej organizirali konferenco Delujmo lokalno, s pričetek ob 11. uri v Dvorani centra nova, nato pa ob 14. uri sprejem lokalnega akcijskega plana za mlade z odločevalci. Nadaljevali bodo z gledališko predstavo v Kulturnem domu, ob 18. uri in sicer s komedijo Hamlet. Po predstavi pa vsi vabljeni na zaključek študentskih in mlad sinkih prireditev z jazz skupino Nanook. Kakorkoli že, naj se zgodi, da se vidimo v Velenju, kjer bo ta konec tedna pestro in zanimivo. Progam za ta konec tedna: PETEK, 23. MAJ Štafeta modrosti 09.00, Kumrovec - ŠTART 20.00, Velenjski grad - FINISH 20.00, Velenjski grad Veliki glasbeni rock spektakel Nastopajo: MI2, RES NULLIUS, INMATE, Big Adiction Vstopnine ni. V primeru slabega vremena se prireditev prestavi na jezero pod šotor. SOBOTA, 24. MAJ Velenjsko jezero od 12. ure naprej - zdrava zabava 14.00, Športne in družabne igre Sovin tek, plezalna stena, ŠŠK finale final four , igre brez meja, paint ball, tenis, odbojka, nogomet ,,, in še več 14.00, na velikem odru Predstavitev vseh mladinskih organizacij v Velenju. 20.00, ob velenjskem jezeru Veliki koncert Nastopajo: 6PACK ČUKUR s PIMPANTERSI, ROCKPARTYZANI, D'NEEB, PORTICO Vstopnine ni. V primeru dežja bodo prireditve vseeno organizirane, vendar pod šotorom. 19.00, večnamenska dvorana na Konovem Gledališka igra v sklopu mladinskega gledališkega abonmaja ZADREGA VSEH ZADREG Vstopnina: 5 EUR, za člane ŠŠK 3 EUR NEDELJA, 25. MAJ 11.00, Dvorana centra Nova Projekt Delujmo lokalno - celodnevni dogodek za politiko in udejstvovanje mladih 14.00, Dvorana centra Nova Konferenca z lokalnimi in nacionalnimi veljaki 18.00, Kulturni dom Gledališka igra (komedija): Hamlet Igra: Tadej TOŠ Vstopnina: 7 EUR 20.00, pred Mozaikom (Kulturni dom) Zaključek DMK igra skupina Nanook trio (jazz) Program 18. Dnevi mladih in kulture je nastal napodlagi medsebojnega sodelovanja Šaleškega študentskega kluba in Mladinskega centra Velenje. Organizatorja si pridružujeta pravico do spremembe programa. Hvala. Več o vsem na www.DMK.si LJUDJE "Vina v ponos kraju in Sloveniji!" Šmartno ob Paki, 16. maja - Društvo vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki je sredi prejšnjega meseca pripravilo ocenjevanje vin letnika 2007. Kot smo že poročali, je strokovna komisija med 122 vzorci 75-im podelila zlato, 34-im pa srebrno priznanje za doseženo kakovost. Najbolj izstopa član društva Mihael Fajfar, ki se ponaša kar z 8 zlatimi priznanji. Minuli petek so na priložnostni prireditvi pod kozolcem pri Hiši mladih v kraju ta priznanja tudi podelili. Peter Krajnc, predsednik šmar-ških vinogradnikov je izrazil zadovoljstvo, ker so pridelali kakovostno vino."Ponudba narave, prizadevanja vinogradnikov, skrb za izobraževanje in dobro kletarjenje so odraz najvišje povprečne ocene doslej - 18,10. Ta je celo nad povprečjem podravskega vinorodnega okoliša. Ponosni smo, ker lahko ponudimo gostom in prijateljem ne samo kakovostna, ampak tudi vrhunska vina." Po mnenju predstavnika občine Marjana Kneza je šmarško društvo vinogradnikov dobra zgodba, vedno boljša. To je potrdil tudi predsednik Združenja vinogradnikov Slovenije Stanko Šoster. "V Sloveniji pridelamo odlična vina, ob bok svetovnim. Tudi vi sodite mednje. So v ponos kraju in Sloveniji. Ne preseneča, da nimate zalog." Kot je dejal, se združenje zavzema za pravice malih vinogradnikov, zlasti na področju zakonodaje. Doslej so imeli glede tega dokaj srečno roko, po spremembah na pristojnem ministrstvu pa je malo drugače. "Ne bomo dovolili, da bi imeli privilegij veliki obrati, kakor se kaže. Če želi država, da bodo turisti prihajali v vse kraje v Sloveniji, bodo našim zahtevam odgovorni morala prisluhniti," je poudaril Šoster. Zbrane je pozdravila tudi letošnja (12. po vrsti) slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, ki si je skupaj s Stankom Šosterjem pred podelitvijo ogledala nekatere vino- so pripravili domači moški pevski zbor Franca Klančnika ter mlada frajtonaija Timotej Kreft in Matjaž Kovačec. Mihael Fajfar nam je povedal, da se z vinogradništvom ukvarja od leta 1994 dalje. Doslej je prejel že 37 zlatih priznanj. V vinogradih (ima jih v Slatinah in Halozah) so same žlahtne vrste: laški rizling, rumeni muškat, modra frankinja, souvignon ter hišna maskota - dišeči traminec. Na leto pridela blizu 6500 litrov rujne kap- Vsi so bili zadovoljni (od leve proti desni): Peter Krajnc, Svetlana Širec, Mihael Fajfar in Stanko Šoster. grade in vinske kleti na obronkih Malega Vrha in Slatin. "Vaša skrb, ljubezen do vinske trte in vina, je hvalevredna. Rada se bom še vrnila med vas, saj se skupaj še z drugimi slovenskimi vinogradniki trudite za dobro vino." Priložnostni kulturni program ljice. Je vinogradništvo zahtevno opravilo? "Pa še kako, pa naj si gre za pridelavo, predelavo grozdja in kasneje za kletarjenje. " Načrtov mu ne manjka. Med drugim namerava prihodnje leto odpreti dopolnilno dejavnost na turistični kmetiji - vinotoč. ■ Tp Sodelovanje društev diabetikov in koronarnega kluba Velenje - Že na ustanovni skupščini Šaleškega koronarnega kluba (ŠKK) smo se z Društvom diabetikov (DD) Velenje dogovorili za sodelovanje, saj smo ugotovili, da naše člane povezuje marsikaj. Prva skupna akcija je bilo predavanje Apolona Marolta, dr. med. - strokovnega mentorja ŠKK - na temo Srce in sladkorna bolezen. Že po nekaj stavkih nam je bilo čedalje bolj jasno, da obolenje za eno od teh bolezni skoraj nujno pomeni slej kot prej tudi obolenje za drugo. Slike in diagrami so nam s kruto, neolepšano realnostjo prikazali nekaj resnic o našem zdravju, ki jih tako radi odvračamo od sebe: to se pa mene ne tiče, to se dogaja samo drugim. Diagrami o odstotku prizadetosti so bili kot udarec v lice diabetikov: skoraj povsod smo se videli na neslavnem prvem mestu - najbolj ogroženi. Pa tudi srčni in koronarni bolniki so se morali zamisliti nad mar- sikatero bridko resnico. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, strokovno vendar poljudno, zato je sledila tudi kopica vprašanj. Tudi tu je dr. Marolt pometel z nekaj "resnicami", ki se jih radi oklepamo, da ni treba kaj narediti zase. Če ne bi naredili reza z dogovorom o temi naslednjega predavanja (22. maj ob 17,00, sejna dvorana ZD, isti predavatelj, tema pa Po infarktu), bi še dolgo sedeli skupaj. Tako pa smo vzeli vsak svoje reklamno darilce (izdelki za nego nog), s katerim nas je razveselilo DD Velenje in se odpravili domov oz. v telovadnico. Člani ŠKK smo namreč imeli prvo uro telesne vadbe pod vodstvom fizi-oterapevtk Polone, Katjuše in Dubrav-ke. Če smo mislili, da jo bomo odnesli samo z meritvami in dajanjem podatkov, smo se zmotili: Polona je zadevo speljala strokovno in s polno paro. Vadba bo odslej vsak četrtek ob 18.00 v mali telovadnici CSŠ. Še se lahko priključite in seveda tudi vpišete v ŠKK (dežurne ure so vsako sredo od 9.00 do 11.00 v sejni sobi Društva upokojencev Velenje). Tudi drugo predavanje je skupna akcija obeh društev, natančni načrti pa so dogovorjeni tudi za jesensko sezono. Nabito polna dvorana je bila prav tako dokaz pravilnosti sklepa o sodelovanju. Odslej se ne bojimo več, da bo predavatelj govoril nekaj osamljenim dušam, ki jih še za slikanje ni dovolj. Takšne skupne akcije pa za obe društvi pomenijo tudi možnost pridobivanja novih članov - teh pa ni nikoli preveč! Ker je ŠKK še na začetku delovanja so nam izkušnje DD Velenje in njihova pomoč še kako dobrodošle. Pridružite se nam - enemu ali drugemu društvu, najbolje seveda obema! ■ Ingeborg Čas Mnenja in odmevi Samo stroški Nemci imajo dober pregovor:" Auser Spesen nichts gewesen". Poslovenjeno to pomeni, da razen stroškov nič ni bilo. Ta pregovor se mi vedno vsiljuje, ko spremljam poročila v medijih o naših udeležbah na konferencah, simpozijih, sejah in sestankih tako doma kot tudi po svetu. Sedaj, ob našem pred-sednikovanju Evropski zvezi, je tega še posebej veliko. To, kar pišem, v prvi vrsti velja za funkcionarje iz prve lige, ko njihovi udeležbi ne prehodi analiza potrebnosti stroškov v zvezi s takšno udeležbo. Tja hodijo ne glede na to, ali nam to kaj prinese ali ne. Držijo se tiste balkanske manire še iz prejšnjega družbenopolitičnega sistema, da je pomembno biti poleg, ne glede na vse ostalo oziroma naj stane, kar hoče. Za nižje upravne državne in druge funkcionarje je bolj pričakovati, ali se splača, da kam gredo, še posebej, ker so oni pravzaprav tisti, ki morajo tudi kaj konkretnega narediti. Kar se potovanj v tujino danes tiče, se v primerjavi s preteklimi časi vsebinsko nič ni spremenilo. Spremenila se je le smer potovanja, to je namesto v Beograd v Bruselj, in pa število tako potujočih se je nesorazmerno povečalo, kot avtomobilski promet na naših cestah. Glede odhaanja na t. i. službene poti je na splošno bilo v preteklosti strožje in vezano na nuno utemeljitev koristnosti takšne poti. Ob vrnitvi pa je bilo potrebno predstojniku poleg skrbjo izpolnjenega obračuna stroškov predložiti tudi poročilo o tej poti, ki ga je kdo tudi prečital. Sedaj je to drugače. Nekdanje sodelavke mi vedo povedati, da so potovanja v Bruselj ali kam drugam v okviru EZ, tako rekoč vsakodnevna stvar. Tudi posebna pisna poročila se ne pišejo, saj ni nikogar, ki bi takšna poročila čital, ko pa ni časa. Samo za informacijo naj navedem, da je enodnevno potovanje z letalom v Bruselj enorm-no draga stvar, ki je že pred leti znašala po osebi krepko preko sto tisoč tolarjev. Kje pa so še drugi stroški ? Koliko nas davkoplačevalce stanejo takšna potovanja, naj navedem, da je pred leti minister Rupel letel v Durban, JAR, na protirasistično konferenco. Letalski prevoz zanj in za pet spremljevalk oziroma spremljevalcev je veljal preko deset milijonov tolarjev. To pa še niso vsi stroški. Minister in njegova posadka so se v Južnoafriški republiki zadržali pet dni: menda niso stanovali pod šotorom in jedli tudi niso zgolj zemlje, repe, fižola in krompirja. Kolikšni stroški so šele nastali v zvezi s takšnim potovanjem, kot je bilo potovanje Janše in Rupla, skupaj s spremljevalkami in spremljevalci na konferenco v Limo? O tem ne moremo imeti nikakršne realne predstave. Rezultatov na takšnih in podobnih konferencah itak ni, saj gre zgolj za kur-tuazijo in odkrivanje tople vode: med drugim so udeleženci te konference govorili in ugotavljali isto kar so že pred dvema letoma na Dunaju. Da davkoplačevalci vsaj preko javnih občil izvemo za navedeno in vse drugo, je dobro vsaj glede tega, da vemo kje se trosi naš denar! ■ Vladimir Korun "K T* v V V Ni vec preveč česna, popra ... Kakovost zgornjesavinjskih želodcev vse boljša - Najkakovostnejši želodec pridelal Jože Štorgelj - Potrebna večja promocija in društvena pripadnost Tatjana Podgoršek Rečica ob Savinji, 17. maja - Združenje izdelovalcev zgornjesavinj-skega želodca Rečica ob Savinji je v prostorih tamkajšnje stare osnovne šole pripravilo tretji dan zgornje-savinjskih dobrot. Ob tej priložnosti so pripravili kmečko tržnico in okroglo mizo na temo Izkušnje pri izdelavi, ocenjevanju in trženju največ točk in s tem zlato priznanje podelila izdelovalcu Jožetu Štorglju iz Varpolja, 13 vzorcev je prejelo srebrno, 21 pa bronasto priznanje. Potrdila o kakovosti suho-mesnatega izdelka ni prejel le eden izdelovalec. Strokovnjak za suhomesnate izdelke dr. Stanko Renčelj, ki že vrsto let ocenjuje želodce, je bil s kakovostjo prinesenih vzorcev ampak dvig kakovosti, in to je pridelovalcem uspelo. Sedaj bo potrebno narediti več za promocijo suhomesnatega izdelka, v večji meri bi morali izdelovalci izraziti društveno pripadnost." Izdelkov naj ne bi prodajali le doma, ampak tudi v gostinskih lokalih, na kmečkih tržnicah in podobno. Jože Štorgelj se z izdelovanjem želodcev ukvarja ljubiteljsko. "Naš m. i suhomesnatih izdelkov, višek dneva pa je bilo razglasitev rezultatov letošnjega 18. ocenjevanja zgornje-savinjskega želodca. Prvič so se jim na prireditvi pridružili predstavniki Gospodarskega združenja izdelovalcev podjunskih salam iz Dobrle vasi v Avstriji. Vida Orlovič, predsednica reči-škega združenja, je povedala, da so dobili v ocenitev 47 vzorcev, posebna komisija, ki ji je tudi tokrat predsedoval Stane Renčelj, pa je zadovoljen. "Boljši so kot lanski. Napak pri predelavi mesa je vse manj. Ni več preveč soli, popra, česna. So pa morda letošnji izdelki nekoliko preveč suhi. Vsekakor pa smo imeli člani komisije zelo zahtevno nalogo, ker so bili želodci približno enake kakovosti. Za želodec je predpisano, da mora doseči 16 točk, večina pa jih je letos dosegla 17,50, nekateri celo 19 točk od skupno 20. Smisel ocenjevanja ni, kdo bo prvi, drugi, velik minus je, da se ne ukvarjamo s prirejo prašičev, ampak jih kupujemo in tako nimamo vpliva na njihovo prehranjevanje. Za dober želodec je potrebno kakovostno meso oziroma je potrebno prašiče krmiti s čim več sveže zelenjave. Seveda pa je kakovost odvisna tudi od načina zorenja in sušenja," je, še povedal Jože Štorgelj. ■ Tp Teden vseživljenjskega učenja -napor in zabava Velenje - Vsi vemo, da se mladi morajo učiti. Vsi pa še ne vemo, da se je učiti lahko koristno, zabavno, prijetno in da se je smiselno učiti vse življenje. Da bi to spoznali, imamo od 19. 5. do 25. 5. 2008 tudi letos Teden vseživljenjskega učenja. V tem tednu naj bi spoznali, kako, kje, kaj in kdaj se lahko izobražujemo. Za starejše je izobraževanje in druženje še posebno pomembno, da se bomo samozavestno in enakopravno vključevali v današnjo družbo in da bomo razvili svoje skrite talente. Univerza za III. življenjsko obdobje je namenjena prav temu izobraževanju, druženju in aktivnemu vključevanju v lokalno in širšo skupnost. Na AD Univerzi za III. življenjsko obdobje vam bodo z veseljem posredovali vse informacije o tovrstnem izobraževanju. Ob letošnjem zaključku študijskega leta pa so nekateri krožki in študentje univerze svoje znanje, talente in izdelke prikazali na razstavah, gostovanjih in raznih prireditvah. Gledalci smo bili prijetno presenečeni in navdušeni. Klekljarski krožki se je predstavil v avli MOV, pevci malih vokalnih skupin s svojimi glasbenimi prijatelji ter Godba na pihala na Velenjskem gradu, Električne klaviature pa v Mestni knjižnici v Velenju. Do 25. 5. 2008 pa si še vedno lahko ogledate dve razstavi. V Mestni knjižnici Velenje razstavo fotografij z naslovom Sledi in plodovi zorenja skozi fotoobjektiv, na kateri lahko skozi objektiv fotoaparata spoznate poti, ki so jih prehodili študentje univerze v 21 letih. Na Velenjskem gradu pa razstavljajo likovni krožki in krožki ročnih del. Oglejte si razstavi, pridružite se nam na tradicionalnem kresovanju na Kavčnikovi domačiji 21. 6. 2008. V jeseni pa na svidenje v novem, še lepšem izobraževalnem letu. ■ Erika Veršec Študenti tretje univerze med predavanjem "»HAS Celje Pivovarna Laško, Cimos, Gorenje ... Velenjski rokometaši brez poraza v svoji dvorani - Solzne oči ob slovesu od devetih igralcev Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si priigrali 16. naslov državnega prvaka. V odločilni tekmi so s 27 : 23 premagali koprski Cimos in zasluženo osvojili prvo mesto. Čeprav Koprčanom ni uspel zgodovinski met, da bi prvi osvojitvi pokalnega naslova še prvič v obstoju kluba osvojili tudi državnega, po tekmi niso bili razočarani. Z drugim mestom so si priigrali tudi prvi nastop v Ligi prvakov, iz katere so izrinili Gorenje, ki bo skupaj s Trimom zastopalo Slovenijo v pokalu Evropske rokometne zveze, Hrpeljčani pa bodo igrali v pokalu pokalnih zmagovalcev. Velenjčani so v zadnji tekmi s 34 : 31 premagali Trimo. Tekma pa ni o ničemer odločala. Bila je zgolj prestižnega pomena, saj so si že prej zagotovili tretje mesto, Tre-banjci pa četrto. Peti je Gold Club, šesti Jeruzalem Ormož. Hrpeljci so bili v zadnji tekmi s 34 : 27 boljši od Ormoža. Po sobotni tekmi v velenjski Rdeči dvorani se je vodstvo kluba skupaj z navijači poslovilo kar od devetih igralcev. Zadnjič so Goren-jev dres nosili Drago Vukovic, Luka Dobelšek, Primož Prošt, Pavel Baškin, Alen Blaževic, Tomaš Rezniček, Morten Seier, Thomas Gautschi in Branko Tamše. Za Tamšeta je bila to zadnja tekma v njegovi 21-letni karieri. Ostal bo v klubu, postal naj bi trenerjev pomočnik, Borut Plaskan, ki je doslej opravljal to delonepoklic-no, pa naj bi prevzel drugo dolžnost. Preostalih osem igralcev pa odhaja v druge domače oziroma tuje klube. Čeprav so to profesionalci, so tudi v soboto pokazali, da so vendarle samo navadni ljudje, ljudje s čustvi. S solznimi očmi so se poslavljali od soigralcev, vodstva kluba in od zvestih navijačev Šaleški graščakov. Gledalci so jim po tekmi dolgo ploskali. V spomin na rokometni klub in na Velenje sta jim predsednik Jani Živko in direktor Sandi Vasle v imenu kluba podarila velike slike z njihovimi portreti, saj so v klubu pustili velik pečat, nekateri večjega drugi manjšega. Tudi zelo avtoritativnega trener- ja Ivico Obrvana so prevzela čustva ob odhodu omenjenih igralcev. "Leto dni sem preživel z njimi. Predvsem mi je žal, da odhajata Pavel Baškin in Luka Dobelšek, ki sta zelo kvalitetna igralca, in razume se, zelo bom pogrešal Draga Vukovica. Gotovo bodo ostali v spominu vseh ljubiteljev rokometa tukaj po mnogočem, kar so dali za velenjski rokomet. Toda smo pač profesionalci. Takšen je naš posel. Ne gre za konjiček, ampak za trdo delo. Ob koncu letošnjega prvenstva lahko obljubim, da se bomo zelo potrudili, da skupaj z igralci, ki ostajajo, in s tistimi, ki prihajajo, zadovoljimo želje tukajšnjih lju-biteljeve rokometa." Drago Vukovic, najboljši Goren-jev igralec, ki odhaja v nemški Gummersbach: "Zal mi je, ker navijačem nismo poklonili lige prvakov. Zalosten sem tudi, ker odhajam, tukaj mi je bilo super. kajti tu ste me resnično lepo sprejeli. Velenja se bom spominjal, dokler bo živ. Skratka, hvala Gorenju, hvala Velenju." Luki Dobelšku (25) je bilo po tek- mi najhuje: "Zaradi čustev sem bil čisto na tleh, tokrat so resnično čustva prevladala nad mano. Po devetih letih je težko zapustiti klub, v katerem si morda preživel najlepše dni svoje mladosti. Bili smo kot ena družina, prava klapa, v dobrih pa tudi v slabih trenutkih, tu so zate navijali enkratini navijači - Šaleški graščaki. Kljub temu sem se odločil, da poskusim srečo še v kakšnem drugem okolju (takoj po tekmi Luka še ni želel povedati, kam gre - op. p.), da si ne bi kdaj očital, da nisem poskušal. Nenazadnje se želim naučiti še kakšen jezik. Ne vem, kaj me čaka, upam, da me bodo dobro sprejeli. Zavedam pa se, da bom takšno okolje, kot je naše, težko našel." ■ vos Igralci Gorenja bodo trenirali še do sredine junija, nato bo sledil odmor do 30. julija, ko se bodo začeli pripravljati za novo sezono. V njej bo gotovo glavni cilj - vrnitev v Ligo prvakov. Sezono končali na 8. mestu Košarkarji Elektre Esotech že šesto sezono zapored sodijo med najboljše slovenske košarkarske ekipe. V prvem delu tekmovanja so bili z desetimi zmagami in dvanajstimi porazi na sedmem mestu, v ligi za prvaka pa so uspeli dvakrat ugnati Luko Koper, kar pa je bilo premalo, da bi prehiteli katerokoli od ekip zgornjega dela lestvice, in so tako sezono končali kot osmi. Najboljše štiri ekipe pa čakajo še odločilni boji za naslov državnega prvaka. Nekoliko presenetljivo so iz elitne četverice izpadli košarkarji Geoplina Slovana iz Ljubljane, tako da sta polfinalna para Union Olimpija - Zlatorog Laško in Helios Domžale -Krka Novo mesto, ki se tako vrača na mesta, kjer je pred leti, ko je tudi osvojila naslov državnega prvaka, že bila. Pred Elektro Esotechom so poleg elitne četverice še Geoplin Slovan, Luka Koper in TCG Mercator Škofja Loka. V taboru Šoštanjčanov so imeli v zadnjem času kar nekaj težav s poškodbami, zato sta dve zmagi v ligi za prvaka lep uspeh. Najboljši strelec ekipe v letošnji sezoni je Zan Vrečko s povprečjem nekaj več kot 16 točk na tekmo. Sledita mu Aleš Kunc z dobrimi 14 točkami in Nik Ivanovič, ki je v povprečju dosegel skoraj 12 točk na srečanje. Kapetan Kunc je bil tudi najboljši skakalec ekipe z nekaj manj kot sedmimi skoki v povprečju na tekmo, najboljši podajalec pa je bil Boris Jeršin s povprečno nekaj več kot tremi podajami na srečanje. Letošnji uspeh šoštanjske košarkarske ekipe je vreden še toliko več, saj je imela Elektra eno najmlajših ekip v ligi. Košarkarji si bodo sedaj privoščili nekaj oddiha, sedaj pa je na potezi uprava kluba, da sestavi ekipo za prihodnjo sezono. ■ tr Velenjčanke ostale v ligi Rokometašice Krima so v zadnjem, 22. krogu prvenstva 1. A državne rokometne lige, prepričljivo premagale mlade in oslabljene Velenjčanke ter jim zadale visok poraz. Krimovke so tako še 14. zapored dvignile pokal za najboljše v Sloveniji. To je bila tudi poslovilna oz. zadnja tekma za naslednje igralke Krima - poslovile so se Gabriella Kindl, Anja Frešer, Olena Yatsenko in Nataša Derepasko. Rokometašice Krima so nastopile v popolni postavi, pri Velenjčankah pa so anjkale Stevanovičeva in Raukovičeva ter poškodovane Guberiniče-va, Musičeva, Sivka in obolela Stergarjeva. Tekma je bila zgolj le formalnost, Krimovke so ''tekmovale'', katera bo dosegla več zadetkov, medtem ko so se mlade in neizkušene Velen-jčanke trudile pustiti dober vtis. Pohvaliti je treba predvsem Vajdlovo in Filipovičevo za borbeno igro v obrambi, za pogumno igro v napadu pa sta se izkazali kadetinji Nives Fatkic in Sanja Danojevic. Največ zadetkov pri domačinkah sta dosegli Varlecova in Hrnjičeva, pri gostjah pa je bila najbolj uspešna Tara Filipovič, vse tri igralke so dosegle po 9 zadetkov. Velenjska dekleta so tako po vodstvom Bojana Požuna izpolnile letošnji cilj in obstale v 1. A državni ligi. Osvojile so 10. mesto, a če ne bi bilo poškodb, verjamemo, da bi se uvrstile še višje. Brez konkurence pa so rokometašice Krima Mercatorja še enkrat dvignile lovoriko za naslov državnih prvakinj. Vse od sezone 1994/95 jim ostale slovenske ekipe niso kos. V tej sezoni so, kot je že v navadi, pristale pri popolnem izkupičku. Iz 1. A lige bosta v nižje tekmovanje izpadli Burja in Izola, iz 1. B lige pa v višji razred napredovali ekipi Krke ter rokometne šole Piran. Rudar le še korak do prve lige Dva kroga pred koncem imajo velenjski nogometaši tri točke prednosti -Marijan Pušnik še ne slavi - Preskočiti morajo še dve oviri: Bonifiko in Zagorje Razplet v 24. prvenstvenem krogu je bil za velenjske nogometaše skorajda sanjski. V Kidričevem so kar s 4 : 1 ugnali domači Aluminij, moštvo, ki jim je vedno povzročalo težave. Tudi v letošnjem prvenstvu je bilo zanje neugoden nasprotnik. V 2. krogu so (tedaj s trenerjem Brankom Oblakom) rudarji izgubili kar z 0 : 3, v 11. pa doma pa osvojili le točko (1 : 1). A Marijan Pušnik na tradicijo ne da nič. "Vsaka tekma je zgodba zase. Vsaka tekma je nekaj posebnega, novega," pravi. In zato gotovo samozavestna igra, ki jim je prinesla gladko zmago. Črnomaljci so osvojili samo točko (0 : 0) v Zagorju, Koprčani pa so pred svojimi gledalci izgubili dve, s Triglavom igrali le 2 : 2. Z novimi tremi točkami so si rudarji vsekakor na široko odprli vrata za neposredno uvrstitev v druščino najboljših slovenskih moštev. Dva kroga pred koncem imajo tri točke prednosti pred dru- Marijan Pušnik: "Do konca moramo ohraniti trezne glave..." go Belo krajino in kar šest pred tretjo Bonifiko. Kljub prepričljivemu vodstvu trener poudarja, da prvenstvo še ni dobljeno, kajti tudi v zadnjih dveh krogih bo žoga okrogla. V nedeljskem predzadnjem krogu (17.00) bo ob jezeru gostovala Bonifika, Bela krajina pa bo gostila Zavrč, ki je trenutno na devetem, torej predzadnjem mestu. Koprčani na tretjem mestu za Rudarjem zaostajajo že za šest točk in jih lahko le še čudež (poraz Rudarja in Bele krajine v obeh zadnjih krogih) pripelje do neposredne uvrstitve v prvo ligo. Če bo Bela krajina v zadnjih dveh tekmah premagala najprej doma Zavrč in nato v gosteh Krško, morajo rudarji za napredovanje osvojiti še štiri točke. Ob enakem številu točk bi bili Črnomaljci prvi, saj so Velen-jčani proti njim v letošnjem prvenstvu osvojili le točko (1 : 2, 0 : 5, 0 : 0). Ob morebitnem presenečenju v Črnomlju - zmagi Zavrča, pa bi v Velenju že v nedeljo zvečer lahko začeli "zalivati" uvrstitev v prvo ligo in potem bi lahko v zadnjem krogu v Zagorje potovali na izlet. Velenjski trener razmišlja drugače: "Obe tekmi moramo odigrati nadvse resno. Bonifika je še vedno kandidat za prvo mesto oziroma kvalifikacije. Resda smo z igro v Kidričevem dokazali, da smo najboljši v ligi. To moramo potrditi še na naslednjih dveh nedeljah. Skratka, ohraniti do konca trezne glave, nato pa bo čas za veselje." ■ S. Vovk Tako so igrali A DRL za moške, končnica za prvaka, tekme 10., zadnjega kroga Gorenje - Trimo Trebnje 34 : 31 (20 : 16) Rdeča dvorana, gledalcev 450, sodnika Andoljšek (Sodražica) in Pangerc (Škofljica). Gorenje Velenje: Skok (6 obramb), Prošt (6 obramb), Seier, Tamše 1 (1), J. Dobelek 4 (1), Kavaš 6, Vukovic 6, Oštir 2, Sovič, Sirk 1, L. Dobelšek 2, Mlakar 2, Baškin 4, Rezniček, Golčar, Harmandic 6. Trimo Trebnje: Imperl (2 obrambi), Makovec (3 obrambe) Ferlin 4 (Obrambe), Musa 4, Korelec, Krže 1, Zupančič, M. Radelj 2, Grandovec, Se. Skube 9, Miklavčič 3, Cehte 8, Sušin, St. Skube 3. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (5), Trimo Trebnje 5 (5). Izključitve: Gorenje Velenje 10, Trimo Trebnje 2 minuti. Gorenje - Trimo Trebnje 34 : 31 (20 : 16), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 27 : 23 (13 : 10), Gold Club - Jeruzalem Ormož 34 : 27 (17 : 15). Končni vrstni red: 1. Celje PL 55 (39), 2. Cimos 51 (35), 3. Gorenje 50 (34), 4. Trimo 36 (30), 5. Gold Club 34 (30), 6. J. Ormož 24 (22). Končnica za obstanek: Vrstni red: 7. Prevent 32 (19), 8. Knauf Insulation Škofja Loka 26 (18), 9. Slovan 26 (15), 10. Rudar EJV 20 (12), 11. SVIŠ Pekarne Grosuplje 8 (8). Opomba: v oklepajih so točke iz rednega dela. Liga prvakov: Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper. Pokal pokalnih zmagovalcev: Gold Club. Pokal EHF (Evropske rokometne zveze (EHF): Gorenje, Trimo. Iz prve lige je izpadel SVIP PG. Nova člana 1, A DRL: Ribnica RH, Krka. 1.A državna rokometna liga - ženske, 22. (zadnji) krog RK KRIM Mercator - ŽRK Velenjee 64 : 26 (31 : 12) KRIM Mercator: Stefanišin (7 obramb), Oder 4, Argenti 8, Kindl 3, Varlec 9, Irman 5, Hrnjic 9(1), Vergelyuk 5, Frešer 7, Derepasko 1, Yatsenko 5, Oven 8, Čebular (8 obramb). Trener: Uroš Bregar. Sedemmetrovke: 1(1); Izključitve: 6 minut. ŽRK Velenje: Grudnik M. (6 obramb), Vajdl T. 1, Lazarev Ž. 2, Ščurek L. 1, Fatkic N. 4, Muratovic M. 4, Danojevic S. 5, Fil-ipovic T. 9(4), Lakic B. (6 obramb). Trener: Bojan Požun. Sedemmetrovke: 4(6); Izključitve: 4 minute. 2.SNL, 25. krog Aluminij - Rudar 1 : 4 (0 : 3) Rudar: Safet Jahič, Kraljevič, Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, (od 70. Vuka), Kolsi, Mujakovic, Mujanovič (od 57. Prašnikar), Omladič, Šmon (od 60. Kolenc),. Trener: Marijan Pušnik. Strelci: 1 Mujanovič (10, 11-m), 0 : 2 Mujakovic (28), 0 : 3 Mujanovič (44), 0 : 4 Krajcer (ag), 1 : 4 Dugolin (67, 11-m). Drugi izidi: Zavrč - Mura 05 4 : 1 ()1 : 0), Bonifika - Triglav 2 : 2 (1 : 1), Zagorje -Bela krajina 0 : 0, Krka - Krško 2 : 5 (2 : 2). Vrstni red: 1. Rudar 46 (64 : 29), 2. Bela krajina 43 (39 : 27), 3. Bonifika 40 (41 : 24), 4. Aluminij 38 ( 36 : 27), 5. Triglav Gorenjska 35 (36 : 38), 7. Krško 32 (30 : 40), 8. Zagorje 31 (41 : 44), 9. Zavrč 30 (34 : 35), 10. Krka 17 (21 : 65). Pari 26. kroga, nedelja, 25. maja, ob 17. uri: Rudar - Bonifika, Aluminij - Krka, Triglav - Zagorje, Bela krajina - Zavrč, Mura 05 - Krško. 3. SNL - vzhod Izidi 24. kroga: Odranci - Malečnik 2 : 3, Mladi upi Šentjur - Paloma 3 : 2, Pohorje -Roma 2 : 1, Črenšovci - Kovinar 2 : 1, Veržej - Šmartno 4 : 1, Koroška Dravograd - Šmarje 3 : 0. Vrstni red: 1. MU Šentjur 51 (53 : 23), 2. Šmartno 41 (42 : 41), 3. Dravograd 39 (53 : 29), 4. Veržej 38 (50 : 30), 5. Črenšovci 38 (42 : 33), 6. Malečnik 38 (38 : 34), 7. Dravinja 36, 8. Šmarje 35, 9. Odranci 34, 10. Stojnci 30, 11. Paloma 29, 12. Kovinar 27, 13. Pohorje 14, 14. Roma 13, Pari 25. kroga, sobota^ 24. maja, ob 17.30: Šmartno 1928 - Črenšovci, Dravograd - Odranci, Šmarje - Stojnci, Dravinja -Veržej, Kovinar - Pohorje, Roma - Šentjur, Paloma - Malečnik. ŠNL, 24. krog Izidi: Zreče - Bistrica 0 : 1, Rogaška -Fram 1 : 2, Železničar - Šampion 2 : 3, Oplotnica - Ormož 1 : 2, Gerečja vas - M. Claudius 3 : 1, Peca - Šentilj-Jarenina 3 : 0, Podvinci - Šoštan j 0 : 0. Lestvica: 1. SIMER Šampion 60, 2. Mons Claudius 50, 3. Gerečja vas 48, 4. Holer-muos Ormož 45, 5. Šoštanj 42, 6. Partizan Fram 37, 7. AHA_EMMI Bistrica 36, 8. Zreče 35, 9. Podvinci 33, 10. Peca 28, 11. GIC Gradnje Rogaška 25, 12. Šentilj -Jarenina 24, 13. Železničar Maribor 18, 14. Oplotnica 7. SPORT IN REKREACIJA Veselijo se vsakega uspeha V Šoštanju razglasili najboljše na področju športa - Čim več mladih vključiti v društva Šoštanj, 15. maja - V šoštanjskem domu kulture so se prejšnji teden zbrali tisti, ki so se v minulem letu najbolj izkazali s svojimi dosežki v košarkarskih, odbojkarskih dvoranah, v avtomobilizmu, za šahovskimi tablami ... in s svojim dolgoletnim delom veliko prispevali k prepoznavnosti športa v občini ter občine s pomočjo športa zunaj njenih meja. To je bil večer, na katerem je tamkajšnja športna zveza podelila priznanja najbolj prizadevnim športnikom, športnim delavcem in športnim društvom oziroma ekipam. Na prireditev so povabili tudi druge ljubitelje športa, tiste, ki se z njim ne ukvarjajo vsak dan, skratka občane, da spoznajo, če morda še niso, s čim vse se lahko v občini tudi pohvalijo. A če bi sodili po obisku, potem bi morali skleniti, da prebivalci tega mesta oziroma te občine ne cenijo dovolj posameznikov ali skupin, njihovo vztrajnost in predanost športu in s tem njihovih uspehov. V dvorani doma jih skupaj z nagrajenci, predstavniki društev, klubov ... in nastopajočimi ni bilo niti sto. Vseeno pa ne verjamemo, da Šoštanjčani ne cenijo svojih someščanov, tistih, ki s svojim delom, vztrajnostjo, zavzetostjo, odrekanjem prostemu času, predanostjo športu izstopajo. Morda je bil le datum (mesec) prireditve prepozen!? Vsi prisotni pa so preživeli lep večer, ki ga je z nastopom obogatil tudi domačin Dani Gregorc s skupino Jukebox. Navzoče sta nagovorila in jim prva-za uspehe v preteklem letu predsed- nik Športne zveze Šoštanj čestitala Nino Ošlovnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Tudi župan je bil začuden zaradi skromnega obiska, saj je na samem začetku pozdravnega govora dejal: "Sicer nas je malo. A vseeno verjamem, da bomo preživeli lep večer. Vesel sem, da je v naši občini veliko društev. Vemo, da združujejo ljudi, ki imajo podobne interese, športne želje, vizijo in tudi tisti skupni cilj, ki ga hočejo doseči. V našem pravilniku pa so tudi naloge. Da sodelujejo med sabo, vzgajajo disciplino, negujejo strpnost, medsebojno spoštovanje. Zelo pomembna pa je vloga pri vzgoji mladih. Tudi na občini se zavzemamo za to, da je čim več mladih vključenih v naša društva. Če bomo to dosegli, bo tudi po ulicah manj nasilja in vandalizma." Navzoče je med drugim tudi seznanil, da je pod vilo Široko zamišljena gradnja športnega parka, kjer bo kompleks raznih igrišča, morda tudi nov bazen." Pozdravni nagovor je župan sklenil z naslednjimi besedami: "Delo v klubih, društvih terja veliko volje, vztrajnosti, porabljenega časa. Plačilo za to so le doseženi rezultati. Zanje in za vašo promocijo Šoštanja, občine vam iskreno čestitam in obenem želim, da svojo pot nadaljujete, da še naprej vestno trenirate, dosegate zadane cilje ter hkrati s tem spodbujate tudi druge mlade, da se bodo vključili v športno aktivnost. Vi ste pro-motorji naše občine, zato se veselimo vsakega vašega uspeha. Toni Rehar z vnukom k Aleš Kunc, kapetan Župan Darko Menih Najboljša športna ekipa- Članska ekipa Elektra V sezoni 2006/2007 je s končnim 5. mestom v državnem prvenstvu dosegla nov velik uspeh. Ta uspeh je še toliko pomembnejši, ker je bila članska ekipa do zadnje tekme rednega dela prvenstva v igri za četrto ali celo tretje mesto. V februarju 2007 je sodelovala tudi na finalnem turnirju pokala SPAR. Priznanje za perspektivnega športnika - Jan Klobučar Član kadetske, mladinske in članske kipe Odbojkarskega kluba Šoš-tanj-Topolšica. Ekipa starejših dečkov, katere član je bil Jan, je v sezoni 2006/07zasedla peto mesto. Jan je bil izbran v selekcijo Koroško - Savinjske regije, s katero se je udeležil tekmovanja starejših dečkov v organizaciji OZS. Na tekmovanju je ekipa zasedla tretje mesto, Jan pa je bil izbran za najboljšega igralca. Osvojil je tudi naslov Vzornega športnika šole za šolsko leto 2006/07 na Osnovni šoli Šoštanj. Največji uspeh pa je dosegel letos poleti v odbojki na mivki, ko sta s soigralcem Gašperjem Vrhovnikom postala državna pod-prvaka v odbojki na mivki v kategoriji U-16. Priznanje perspektivni ekipi - kadetska ekipa Košarkarskega kluba Elektra Kadetska ekipa U-16 (fantje letnik 1990 in mlajši) je v sezoni 2006/07 zelo uspešno nastopala v 1. A slovenski košarkarski ligi za kadete in v rednem delu v 22 tekmah zmagala kar 15-krat in se uvrstila na pollfinalni turnir državnega košarkarskega prvenstva za kadete in osvojila 4. mesto. Priznanje za športno-tekmovalne uspehe v ne olimpijskih športih - Mitja Strožič Lani je osvojil naslov državnega prvaka v Gorskih hitrostnih dirkah v kategoriji mladih voznikov do 21 let. Bil je tudi član ekipe V-Racing, ki je v tej isti disciplini osvojila naslov Državnega podprvaka. Mitja Strožič je v sezoni 2007 zabeležil pri svojih 6 nastopih kar pet zmag in le en odstop zaradi tehničnih težav in tako zelo suvereno kot prvi Šoštan-jčan osvojil naslov državnega prvaka v avtomobilskem avto športu. Priznanja in nagrade Športne zveze Šoštanj - Rudi Olup, pedagog priznanje športnemu trenerju za strokovno delo. Rudi Od leta 1972 je zaposlen na osnovni šoli Ravne pri Šoštanju. Ker na šoli ni bilo športnih površin je že leta 1972 ustanovil šahovsko sekcija, ki deluje še danes. Od leta 1995 vzgaja podmladek tudi za šahovski klub Šoštanj. S svojimi učenci je med drugim dosegel: leta 1994 - PETRA HUDOURNIK 1. mesto v Sloveniji, uvrstitev na ins tem na svetovno prvenstvo na Madžarskem; 2001 - ŠPELA SOVIČ druga v Sloveniji, uvrstitev na evropsko prvenstvo v Grčiji; 7-kart na stopničkah na državnem nivoju - ekipno. Šah je naučil igrati ali zanj navdušil v vseh teh letih okoli 350 mladih. Priznanje zaslužnemu športnemu delavcu za organizacijsko delo - Anton Toni Rehar V času aktivnega dela na osnovni šoli Šoštanj je bil promotor športa in še posebno košarke. Za ta zelo popularen šport je navdušil mnoge generacije učencev osnovne šole Biba Roecka. Bil je tudi košarkarski trener različnih šolskih selekcij in je tako marsikateremu kasneje uspešnemu košarkarju omogočil prve tekmovalne občutke. Po upokojitvi se je aktivno lotil športnega novinarstva in na ta način še sedaj skrbi za dobro obveščenost o športnem dogajanju v Šaleški dolini. Prav tako še vedno z veseljem opravlja delo napovedovalca na članskih tekmah KK Elektra in z dobrim poznavanjem košarke tudi na ta način naredi tekme še zanimivejše. O NA KRATKO Matej Grudnik odlično začel novo sezono V soboto, 17., in nedeljo, 18. maja, je potekala v Sevnici uvodna v Gorska hitrostna dirka za Slovensko državno prvenstvo, ki se je obenem točkovala tudi za FIA mednarodni pokal. Na startu se je zbralo 76 dirkačev iz petih držav . Sobotni treningi so potekali v prijetnem sončnem vremenu, povsem drugače pa je bilo v nedeljo, ko je ves dan po malem deževalo in so bile razmere zelo težke in neprevedljive. Matej Grudnik, Renault Clio 2.0 RS, član avto kluba V-Racing Velenje, je že na sobotnem treningu postavil najboljši čas in s tem napovedal resen boj za zmago v svoji divizji. Kljub bistveno drugačnim pogojem na nedeljski dirki se je Matej odlično znašel in ugnal svojega najresnej-šega tekmeca v Hondi Civic Type R Aleša Pre-ka za cele 3 sekunde. Tako je zmagal v svoji skupini N2000, bil 2. v skupini N generalno in 5. v generalni razvrstitvi med vsemi 76 udeleženci. Bil je najhitrejši dvokolesno gnani dir-kalnik, uvrščen takoj za dvema Mitsubishije-ma in dvema Lanciama Deltama, ki imajo kar preko 500 KM. Naslednja gorska dirka bodo Gorjanci, ki bodo letos že 7. in 8. junija. Dvigalci uteži so se izkazali Korošec je v kategoriji do 62 kg je osvojil prvo mesto in s tem dokazal, da tudi mladinci dosegajo vidne rezultate v članski konkurenci. Roman Germadnik je bil v kategoriji do 69 kg drugi. Tudi v kategoriji do 77 kg je bil najboljši Velenjčan, Milan Zep . Gregor Tekavec ponovno državni prvak V letošnji sezoni za kolesarski klub Energija Velenje za slovenski pokal amaterjev tek- mujejo Roman Bor, Spasoje Teša-novič, Mihael Holcman, David Kuster, Roman Pongrac in Gregor Tekavec. Slednji je v nedeljo v Gabr-ju pri Novem mestu ponovno suvereno osvojil naslov državnega prvaka v cestni vožnji v kategoriji master A (na fotografiji v sredini). Na tehnično izredno zahtevni, razmočeni, krožni progi z višinsko razliko 900 m je nastopilo preko 150 kolesarjev v amaterskih kategorijah. V letošnji sezoni so nastopili tudi na treh kro-nometrih (vožnja na čas posamično), in sicer v Morostarju, Krasu in Kamniški Bistrici, kjer je Gregor Tekavec v absolutni kategoriji osvojil 3., 2. in 1. mesto, tako da v skupnem seštevku pokala zaenkrat zaseda prvo mesto. Ostali člani Energije niso dosegli vidnejših uvrstitev, upajo pa na boljši razplet v nadaljnjem tekmovanju. Spominski kegljaški turnir V Šoštanju bo v nedeljo zanimiv tradicionalni kegljaški turnir v spomin na Marjano Hojan, nekdanjo kegljačico in soustanoviteljico tamkajšnjega ženskega kluba. Poleg domačih tekmovalki, ki so se letos uvrstile v 1. B ligo, so nanj povabili še prvoligaške ekipe iz Celja, Trebnjega in Ljubelja. Turnir se bo začel ob 10. uri. V soboto 4. Sovin tek V poplavi tekaških prireditev se želijo v Velenju postaviti ob bok najboljšim - Tek se iz mesta seli v TRC Jezero Velenje - V okviru letošnjih Dnevov mladih in kulture se bo v soboto, 24. maja, v Velenju že četrtič zapored "zgodil" Sovin tek. Prejšnja tri leta je ta potekal v centru mesta, letos pa organizatorji vabijo na novo lokacijo. Pravijo, da bo z njo prireditev dobila novi zagon, saj bo tek potekal na eni najimenitnejših rekreacijskih lokacij v državi, v TRC Jezero. Tokrat bodo pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije v Velenju gostili rekreativni tek za Slovenski pokal. Organizator teka Uroš Žagar dodaja: "Ker se zavedamo odgovornosti in pomembnosti prireditve, smo pripravili pester program, ki se bo začel ob 14.00 uri z animacijami (nagradne igre) in zaključil ob 2.00 uri naslednjega dne s koncertom 6Pack Čukurja in ostalih. V poplavi raznoraznih tekaških prireditev si želimo biti drugačni, najboljši in se postaviti ob bok velikim ter dokazati, da tudi mi znamo. Prvi bodo štartali najmlajši, in sicer ob 16. uri, tek pa bodo zaključili člani in članice s štar-tom ob 17. uri. Tekli bodo 10 kilometrov. Proga poteka po urejeni peščeni sprehajalni stezi ob Velenjskem in Škalskem jezeru. Šaleški štu- dentski klub in Mestna občina Velenje sta poskrbela, da na vas čaka 60 pokalov in protokolarno darilo MO Velenje, kip Nabiralka zvezd za najboljša posameznika v posamezih kategorijah. Ne samo politiki in znane osebnosti, tudi vi jo lahko imate v vitrini. Da pa bo vse potekalo regularno, bodo poskrbeli sodniki Atletskega kluba Velenje." Izvedeli smo še, da na letošnjem Sovinem teku pričakujejo vsaj 350 udeležencev iz vseh koncev Slovenije. Če želite biti med njimi biti tudi vi, ne zamudite prijave. Pojdite na http://www.lytee.com/SOVIN_TEK.asp. Novo vodstvo, novi uspehi Odkar je predsedovanje Smučarsko skakalnega kluba Velenje prevzel Bogdan Plaznik, so se tako v organizacijskem kot tekmovalnem delu pričele določene spremembe. Člani kluba so se v tem mandatu prvič udeležili večjega mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih v madžarskem Koszegu. Skakalci SSK Velenje pa so v hudi konkurenci vrstnikov gostitelja, Avstrijcev in Čehov, dosegli izjemen uspeh, saj so v vseh štirih kategorijah, v katerih so nastopili, dosegli zmage. V najmlajši kategoriji je slavil Vid Vrhovnik, bronasto medaljo je osvojil najmlajši Ožbej Jelen in peto mesto Gašper Brecl. V kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Matevž Samec, Patrik Vitez pa je osvojil 7 mesto, v kategoriji dečkov do 14 let je zmagal Urh Krajnčan, v kategoriji mlajših mladincev pa Patrik Jelen pred Robijem Vitezom. S tem so skakalci SSK Velenje osvojili tudi skupno prvo mesto. Organizator je za vseh 63 nastopajočih pripravil lepe praktične nagrade. Čeprav SSK Velenje premore le tri trenerje amaterje, in sicer vodjo Igorja Jelena, ki skrbi za najstarejšo skupino, Luka Ograjenška za srednjo kategorijo in Vikija Čepelnika za najmlajše, se - kot kaže - klubu obetajo tudi lepši časi. Bližata se uvodni tekmi celinskega pokala. Letos bosta 4. in 5. julija s tekmama za pokal Gorenja in Premogovnika Velenje. Organizacijski odbor komite je medtem že začel delati, saj bo treba precej postoriti tudi za obnovo skakalnega centra ob Velenjskem gradu, kjer se zelo pogosto srečujemo z vse preveč razširjenim vandalizmom. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : ski-jump-velenje.si ali na telefon 041 776 485. PLANINE VABIJO: Petek, 23. 5.: Pohod MESEČNIKOV (PD Vinska Gora); sobota, 24. 5.: Izlet na BOČ( PD Velenje, sekcija Šentilj). Petek in sobota (13. in 14. 6. ):SASOLUN-GO (3181 m) - Dolomiti (PD Vel., sekc. UNI 3; ( GSM 031 779-236 ali 041 753-754). 18 KULTURA ***£AS 22. maja 2008 Vse več nedovoljenih voženj v naravnem okolju Na ta problem že vrsto let opozarja (tudi) Naravovarstvena zveza Smrekovec - Da je taka vožnja nedopustna, menijo tudi policisti, ki poleg inšpektorjev za varstvo okolja opravljajo nadzor Milena Krstič - Planinc Nedovoljene vožnje v naravnem okolju vse bolj vplivajo na kakovost življenja ljudi, povzročajo razvrednotenje okolja in so z vidika varovanja živalstva in rastlinstva vse bolj problematične. Zaradi agresivne naravnanosti zoper okolje so kršitelji v neposrednem konfliktu z drugimi uporabniki prostora, na primer z lastniki gozdov, sprehajalci, lovci, naravovarstveni-ki, lokalno skupnostjo in drugimi. Na to kažejo posamezni škodni dogodki, ukrepi policije, prijave državljanov in zainteresiranih društev ter organizacij, ki od policije terjajo dosledno in učinkovito ukrepanje zoper kršitelje. V prihodnosti pričakujemo zaostrovanje v zvezi z navedeno problematiko, saj prodajni trendi tako imenovanih "offroad" vozil, način koriščenja prostega časa, nove oblike športnega udejstvovan- ja in podobno kažejo na vse večjo prisotnost teh vozil v naravnem okolju. Ogromno štirikolesnikov je že registriranih. Obstaja pa obsežno črno polje neregistriranih vozil, ki jih lastniki namensko uporabljajo za vožnjo v naravnem okolju. Motornih koles "enduro in cross" izvedbe dejansko ni mogoče številčno ovrednotiti. Relativno pogost pojav je nedovoljena organizacija voženj v naravnem okolju z vozili na motorni pogon v reklamne, testne, športne, tekmovalne namene in podobne oblike uporabe, ki jih organizatorji javno oglašujejo. Posamezni lokalni klubi, ki gojijo tovrsten šport, imajo na zasebnih in drugih zemljiščih lastne cross proge, ki večinoma ne izpolnjujejo formalnih pogojev, izhajajočih iz okoljskih aktov. Na to že vrsto let opozarjajo v Naravovarstveni zvezi Smrekovec, kjer zadnjih deset let v Zgornji Sav- Trčenje zaradi prehitevanja Velenje, 17. maja - V prometni nesreči, ki se je pripetila pri naselju Črnova, se je v soboto huje poškodoval voznik motornega kolesa, v nesreči pa je bilo udeleženih več vozil. 39-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po glavni cesti iz smeri Žalca proti Velenju. Zunaj naselja Črnova je kljub temu, da je iz nasprotne smeri vozila strnjena kolona vozil, prehiteval pred seboj vozečo kolono. 33-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila pred tem voznikom, mu je s sunkovitim zaviranjem omogočila med prehitevanjem zapeljati nazaj na smerno vozišče. Zaradi preprečitve trčenja pa je močno zaviral 29-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz nasprotne smeri ter je z umikanjem v desno uspel preprečiti trčenje. Trčenja pa ni uspelo preprečiti 23-letnemu vozniku motornega kolesa, ki je vozil za omenjenim voznikom v smeri proti Žalcu. Trčil je v zadnji levi del vozila, ki je vozilo pred njim, nakar ga je odbilo v levo, kjer je na nasprotnem smernem vozišču trčil v 33-letno voznico, ki je vozila iz nasprotne smeri. V trčenju se je motorist hudo telesno poškodoval. Voznik, ki je neprevidno prehiteval kolono in ni bil neposredno udeležen v trčenju, je s kraja nesreče odpeljal, vendar so ga policisti kasneje izsledili v Velenju. Sekal na tujem Šmartno ob Paki, 19. maja - V ponedeljek so policisti obravnavali prijavo oškodovanke, ki ji je neznanec v gozdu v Velikem Vrhu posekal in odpeljal okoli 10 kubičnih metrov lesa različnih dreves. Kradejo ko srake Velenje - V torek, 13. maja dopoldne, je neznanec starejši gospe v prodajalni Veletekstil na Šaleški cesti iz torbice smuknil denarnico, v kateri je imela osebne doku- kadijo HzFM injski, Šaleški in Zgornji Mežiški dolini opažajo vse več voženj z motornimi vozili za zabavo. Največ se jih dogaja v dela prostih dnevih. "Zelo smo zaskrbljeni zaradi dokazanega katastrofalnega vpliva ponavljajočega se nemira na ogrožene živalske vrste. Tipičen primer je divji petelin, ki ima v Smrekovškem pogorju, ravno v območju voženj v naravnem okolju, najvišjo gostoto v Sloveniji. Njegova številčnost se žal vrti okoli številke 50 preživelih osebkov ... Vsaka motnja, ki povzroča njegov pogin zaradi izgube energije ob begu v času zimskega mirovanja ali pa nepotrebnih premikov, ki bila nedopustna," pravijo v Naravovarstveni zvezi Smrekovec. "Na osnovi 4. člena Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju je na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe," opozarjajo na Policijski upravi Celje. Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, kadar pa nadzor zajema tudi področje gozdnih in kmetijskih površin, ga izvaja tudi inšpektor za gozdarstvo in kmetijstvo. Ker se kršitve pojavljajo tudi na zavarovanih območjih, nadzor nad tem delom področja opravljajo še pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. mente, bančni kartici in denar. V sredo, 14. maja, je z dvorišča hiše v Topolšici tat odpeljal neregistriran traktor, letnik 1957, modre barve. Iz Bele dvorane na Cesti Simona Blatnika so v petek, 16. maja, izginili trije reflektorji, s teniških igrišč ob njej pa pet klopi. V prodajali Kljukec v Nakupovalnem centru pa se je možakarju zalomilo. Otroški voziček, ki ga nameraval odpeljati, ne da bi ga plačal, so mu zasegli policisti, ko so se srečali z njim. Bodo zdaj, ko imajo orodje, delali? Velenje, 14. maja - V sredo so policisti na območju Velenja obravnavali dva vloma. Na stadionu je neznanec preplezal visoko betonsko ograjo, nato pa vlomil v skladišče, kjer si je pripravil več električnega orodja, odnesel pa digitalni merilec. Da je prišel do ograjenega območja podjetja Mins No. 1 na Cesti Simona Blatnika, pa je storilec prerezal žično ograjo. V ograjenem prostoru je vlomil v lesen zabojnik, nameščen na parkiranem tovornem vozilu, in odnesel vibracijski teptalnik, motorno žago in dva električna vrtalna stroja. Motorist lažje ranjen Velenje, 14. maja - Na Prešernovi cesti je voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voznika motornega kolesa, ki je padel po vozišču. Pred trčenjem je motorist nepravilno prehiteval kolono vozil. Lažje poškodovanega motorista so z reševalnim vozilom prepeljali v Bolnišnico Celje. Alkohol v prometu: porazno Celje, Velenje, 20. maja - Številke o ugotovljenih kršitvah cestno-prometnih predpisov zaradi prekomerne alkoholiziranosti voznikov na Celjskem so porazne. Med 30. aprilom in 19. majem je bilo ugotovljenih 186 tovrstnih kršitev, 97 voznikov pa je bilo pridržanih. Samo minuli konec tedna so policisti pridržali 21 voznikov. Najvišjo koncentracijo alkohola so policisti izmerili vozniku osebnega avtomobila na Frankolovem, znašala je kar 1,78 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, kar bi bilo po starem več kot 3,5 gramov alkohola v kilogramu krvi! Tudi na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje skorajda ne mine dan, da ne bi v posebnih prostorih za pridržanje gostili kakšnega voznika, ki je na vožnji napihal preveč. Samo med sredo in nedeljo so pridržali pet voznikov. Med drugim so v sredo, 14. maja, pridržali voznika, pri katerem je preizkus z alkotestom pokazal 1,47 mg/l izdihanega zraka. Drugi pridržani so bili v primerjavi z njim "zmernejši". V nedeljo popoldne je eden vinjenih voznikov zaradi neprilagojene hitrosti na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Cesti Simona Blatnika trčil v parkiran osebni avto. Tega je odbilo v še en avto in ga tudi poškodovalo. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja, napihal pa celih 1,14 mg/l alkohola. Tudi tega so policisti pridržali, predlagali pa ga bodo še v postopek sodišču. Letos je na območju, ki sodi v pristojnost Policijske uprave Celje, v prometnih nesrečah umrlo 7 ljudi, 5 povzročiteljev je bilo alko-holiziranih. ■ Kultura in varnost Piše: Adil Huselja Kaj je kultura? Vprašanje ne bi bilo zanimivo le za kakšne predšolske ali osnovnošolske otroke, ampak tudi za odrasle. Ko zaslišimo besedo kultura, le-to povežemo z dejavnostjo, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja. Kultura pomeni tudi skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. In z navedbo tretjega pomena, da je "lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju" pridemo počasi do kulture, o kateri bi rad napisal nekaj besed. Varnostne kulture namreč. Ali varnostna kultura sploh obstaja in kaj je to? Ali je to le zbir zakonskih določil in tehničnih postopkov? Ali jo lahko razumemo tako na splošno - formalno ali kot nekaj, kar je tesno povezano s posameznikom? In seveda, kdo je odgovoren zanjo? Država, občina, vsak od nas? Če pogledamo Svet Evrope - najstarejšo evropsko medvladno organizacijo, katere temeljni cilj je doseči večjo enotnost pri varovanju osebne svobode, politične neodvisnosti in vladavine prava na načelih, ki so podlaga prave demokracije in se na različne načine dotikajo življenja vseh nas, lahko ugotovimo, da je varnostna kultura nekaj, kar gradimo že ves čas in kar bomo gradili še v naslednjih letih, desetletjih in stoletjih. Bilo bi preveč strokovno ali politično, če bi ostali le pri tem in ne vključili pomena varnostne kulture za posameznika oziroma vseh državljanov. Spominjam se razprave na enem posvetu, ko je eden od udeležencev zelo spretno zagovarjal stališče, da je varnostna kultura zgolj izpolnitev zakonskih določb z določitvijo tehničnih postopkov in ukrepov. Drugi, kateremu sem pomagal zagovarjati drugačno stališče, pa je dejal, da to ni nekaj, kar je zgolj formalno na papirju. Varnostno kulturo je treba vpeljati v družbo ali podjetje, kjer pač želite, jo določiti ali izgraditi in negovati. Približati slehernemu posamezniku, da se zaveda njenega pomena. Kaj pomenijo visoki varnostni ukrepi (prepovedi, opozorilne table, protipožarna zaščita) v podjetju, kjer proizvajajo visoko vnetljive in strupene snovi, pa zaposleni za vsakim vogalom kadijo, ne upoštevajo navodil o hrambi nevarnih odpadkov ter se ne zavedajo velike ogroženosti in nevarnosti za ljudi in okolje ob izbruhu požara. Varnostno kulturo lahko povezujemo tudi z občutkom ogroženosti ali strahu pred kriminaliteto. Če izvajamo določene varnostne ukrepe za osebno zaščito ali zaščito svojega premoženja zgolj iz strahu ali ogroženosti, je to posledica povečane stopnje kriminalitete. Zato bi bilo prav, da brez tega strahu prevzamemo del odgovornosti v svoje roke, se varnostnokulturno ozavestimo, kar velja tudi za naše otroke. Pomembno je, da postopno zaznavamo tista kritična mesta in okoliščine, odpravljamo negativne vzroke, ki povečujejo nevarnost, ne glede za koga ali kaj. In da ne izzvenim preveč abstraktno in oddaljeno od realnega življenja, naj omenim le cestni promet. Vzgoja najmlajših, ukrepi pristojnih in tudi drugih nevladnih organizacij le zato, da se varnostna kultura izboljša, dvigne na višjo raven. Kajti včasih se upravičeno sprašujemo, ali je kaj od tega pri udeležencih v prometu sploh kaj ostalo. Rumena rutica, kolesarska čelada, čelada za moped, varnostni pas ... Varnostne kulture se ne da enostavno kupiti, treba jo je sprejeti in jo vpeljati v naš vsakdan. In če kupimo otroku kolo ali moped brez čelade, ne samo da smo (varnostno) nekulturni, smo tudi neodgovorni. O vozniški (ne)kulturi pa kdaj drugič. Iz policistove beležke Marihuano odnesli policisti V sredo, 14. maja zvečer, so policisti na Gorici mlajšemu moškemu zasegli zavitek marihuane. Brez nje je dan kasneje, v četrtek, 15. maja, ostal mlajši moški na Aškerčevi v Velenju, še z enim, ki je imel pri sebi zavitek marihua-ne, pa so se policisti srečali na Cesti na jezero. V petek, 16. maja, so že dopoldne v centru mesta Velenje brez marihuane ostali trije mlajši moški. Kršitelja pridržali V četrtek, 15. maja popoldan, je na parkirišču pri Rdeči dvorani kršil javni red in mir močno pijan možak. Ob prihodu policistov se ni pomiril, zato so ga pridržali do iztreznitve, ob odhodu iz posebnih prostorov pa so mu izročili še dva plačilna naloga. Neresnična prijava stane V petek, 16. maja, so šli policisti v Škalske Cirkovce, kjer naj bi sin hotel tepsti očeta. Ugotovili pa so, da je prijavljitelj podal neresnično prijavo, zaradi česar so mu napisali plačilni nalog. Ponoči so posredovali na Vojkovi v Velenju, kjer naj bi stanovalki dva moška razbijala po vratih. Prijava pa ni bila resnična, zato je tudi ta gospa oziroma gospodična prejela plačilni nalog. Psa pokončala kunca V soboto, 17. maja dopoldne, sta v Silovi dva potepuška psa, eden črne, drugi rjave barve, v hlevu pokončala dva kunca. Sin se ne sme približati mami V nedeljo, 18. maja, je v stanovanju na Kidričevi cesti v Velenju odrasel sin razgrajal in ogrožal mamino varnost. Ker to ni bilo prvič, so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, ki pa ga je sin kršil, saj se je ne dolgo za tem spet pojavil doma. V drugo so mu izdali plačilni nalog in ga pridržali za 24 ur. Čaka pa ga še kazenska ovadba. Naslednji dan, v ponedeljek, pa so imeli policisti spet opravka z nasilnim sinom. Posredovali so v stanovanju na Koroški cesti v Velenju, kjer je med prepirom odrasel sin udaril mamo. Doma razgrajal sin V četrtek, 15. maja, je v stanovanjski hiši v Škalah razgrajal odrasel sin in ogrožal varnost staršev. Prislužil si je plačilni nalog. Vredno pohvale V sredo, 14. maja popoldne, je uslužbenka Občine Šoštanj v tamkajšnjo policijsko pisarno prinesla fotoaparat, ki ga je v ponedeljek na Primorski cesti v Šoštanju našel občan. Občanu vsa pohvala, lastniku pa poziv, da fotoaparat prevzame na Policijski postaji Velenje. UTRIP &ÏÏ OrOSKOD Oven od 21.3.do21.4. Maj vam bo, čeprav se izteka, vedno bolj všeč. Kar verjeti ne boste mogli, kaj se dogaja z vami. Postali boste pravi mali zapravljivec, nakupi pa bodo precej nekontrolirani. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo, da je res. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda osrečilo. Kar se dela tiče, pa naslednji teden ne bo najboljši. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Bik od 22.4. do 20.5. Lepši dnevi vam ne bodo po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. Čaka vas namreč ogromno dela, za štirimi stenami pa lažje zdržite, če je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj srečni boste doma in naravi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Zdelo se vam bo, da čas kruto hiti. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali že v začetku letošnjega leta. Če ne boste začeli takoj, tudi letos ne bo šlo po željah in načrtih. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem kako težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje. Če ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. Težave, ki se oglašajo, niso od včeraj. Rak od 22.6. do 22.7. Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Ljubezen v maju? Le pobožna želja. Lev od 23.7. do 23.8. Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela, kot ponavadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Tudi zato, ker veste, kako nesrečni ste, kadar nimate kaj početi. Za vas je to zagotovo ena najhujših kazni. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. Kar vam bo godilo. Partner pa bo tako ljubeč in pozoren, da bo to presenetilo tudi vas. Če še niste določili, kam na poletne počitnice, ki bodo hitro tu, počasi začnite vsaj malo planirati. Tudi zato, da boste na dopustu imeli družbo. Devica od 24.8. do 23.9. Želeli si boste, da čim prej pride toplo poletje. Dežja in z njim kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo, ste se že krepko naveličali, poleg tega poletje vedno povezujete tudi z lenarjenjem. Tega si res že želite. Pa ne le poležavanja, želite si spet najti čas za svoje prijatelje in družino, saj dobro veste, da se zaradi preveč obveznosti preveč oddaljujete od njih. To čutite vsak dan bolj intenzivno. Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno zbrati. Ljubezensko področje ne bo prav nič razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim tudi ne obremenjujete. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Do konca meseca maja, ki bo zdaj, zdaj tu, vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem še z obiskom v živo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav naslednji teden imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v nedokončanih poslih, ker dobro veste, kako muči vas, če delo ne teče po vaših željah. Kar se čustev tiče, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ustvarjalni boste kot že dolgo ne. Tega ne boste občutili le vi, odkrito vam bo to priznavala tudi okolica. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj izgled in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh navrglo življenje. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Če pa vendarle ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Da vam ne bo kasneje žal. Strelec od 23.11. do 21.12. V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj požrete veliko žalitev in projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev, speljete do konca, ali ostanete ponosni in načelni. Zadeva je tako vroča, da bo najbolje, če jo dobro prespite. Včasih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to držati kot pribito. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas očitno podcenjuje. Če boste znali začutiti pravi trenutek, ko bo res treba odreagirati, boste vi glavni zmagovalec. Če ne, vam zna biti žal. Partner vam bo ves čas stal ob strani. Kakorkoli se boste odločili, mu bo prav. Pomagal vam bo bolj kot bi mu bilo treba. A temu se še vedno reče ljubezen. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zadnje čase imate spet radi svoje življenje, zato boste znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste vi in le še nekdo, ki pa zaenkrat ostaja malce zadržan. Razumite ga, njemu je tokrattežje kot vam, saj lahko tudi izgubi več kot vi. Čeprav se ne bo zgodilo čez noč, se boste kmalu spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Višek dajte na kupček, saj veste, da bodo vaše poletne želje drage. Vodnar od 21.1. do 19.2. Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se z vami dogaja nekaj čudnega. Ko začutite, da vam kdo postaja resnično všeč, se namreč začnete umikati iz njegove družbe. Tega pač ne morejo vsi požreti in tudi sprejeti ne, zato ste na dobri poti, da tudi tokrat dlje od simpatije zadeve ne bodo šel. Pa čeprav si zelo želite več. Ob tem imate ves čas občutek krivde, ki pa je varljiv. Premalo namreč mislite nase in na svojo srečo, preveč na to, kaj si bodo mislili drugi. Ne bežite v osamo, tudi s čustvi se je treba znati soočiti. Resnici na ljubo v tem nikoli niste bili najboljši. Ribi od 20.2. do 20.3. Spet vas bodo zasuli z delom. Ker bo večina takega, ki vam prinaša tudi radost, ne bo tako hudo. Tudi zato ne, ker boste znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo. Nekdo, ki vam je blizu, se bo začel umikati, česar si ne boste znali razložiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga nočete videti. Tudi zato, ker nikoli niste marali velikih sprememb v življenju. Raje ste malo trpeli, kot da bi tvegali v iskanju nove sreče. Sedaj res nimate več veliko časa, saj bodo čustva na nasprotni strani počasi začela kopneti. Saj veste, če ni iskric, tudi ogenj ugasne. Zdravje? Ja, spet vam bo povzročalo skrbi. Tudi po vaši krivdi. Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12 nh&tavromcsfite brazrawetn! V podjetju Mlekarna Celeia, v svojem dolgoletnem delovanju stopamo po zgodovinskih prelomnicah in prvič V zgodovini podjetja znanje ter izkušnje predstavljamo svojim kupcem v obliki tridnevnega Festivala zelene doline. Spremljali ga bodo naslednji dogodki: 29. 5. 2008 > kronanje Mlečne kraljice zelene doline z bogatim spremljevalnim programom 30.5.2008 > slavnostnaotvoritevtehnološkihposodobitev in investicij v Mlekarni Celeia 31. 5. 2008 > 6. rekreativni kolesarski maraton zelene doline in zabavni program za otroke Vse tri dni bomo obiskovalce razvajali z mlečnimi izdelki zelene doline. FesSval doune Več informacij o Festivalu zelene doline in 6. rekreativnem kolesarskem maratonu najdete na spletni strani www.mlekama-Ci|||||lll zeCene cCoCine ercator Supermarket Šmartno ob Paki [martno ob Paki 84 c Otvoritev! £ Zabavala vas bo Irena Vrckovnik! Delovni ~as: od ponedeljka do sobote, od 8.00 do 20.00: v nedeljo od 8.00 do 12.00 ure • • • Zgodilo se je od 23. do 29. januarja - Velenje je 23. maja leta 1969 obiskala takratna miss Evrope Saša Zajc; - 23. maja 1991 je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni shod "dobri človek iz Negove" Ivan Kramberger; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti; - 25. maja 1892 se je v Kumrovcu na Hrvaškem rodil dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz - Tito; Tito je bil pravzaprav rojen 7. maja kot sedmi od petnajstih otrok Hrvata Franja Broza in Slovenke Marije Javoršek, ker pa se je kot datum njegovega rojstva med drugo svetovno vojno uveljavil datum 25. maj, ko je bil leta 1944 tudi nemški desant na Drvar, smo po osvoboditvi ta dan praznovali kot njegov rojstni dan in dan mladosti; - 25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in jo popolnoma prenovili; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem strašnem dogodku še danda- Saša Zajc na obisku Velenja (arhiv Muzeja Velenje) nes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volilci odločali o novi lokalni samoupravi; občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: mestno občino Velenje, občino Šoštanj in Šmartno ob Paki; - 29. maja 1997 je na Radiu Velenje kot gostitelju četrte mreže radijskih postaj Slovenije, na vprašanja poslušalcev radijskih postaj iz vse Slovenije odgovarjal takratni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik, ki se je pred tem v dvorani Mestne občine Velenje udeležil zaključne slovesnosti podelitve priznanj najboljšim avtorjem raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič 20 TV SPORED 22. maja 2008 ČETRTEK, 22. maja TV SLO H 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Ana z zelene domačije, 20/26 09.35 Male sive celice, kviz 10.20 V dotiku z vodo, 9/26 10.50 Izbrano poglavje, pogov. oddaja 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 31/35 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 3/3 16.00 Risanka 16.05 Veliki skok, dokum. film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.50 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Slovenski Gulagi - Strnišče, Kočevje, Medvode, Škofja Loka, 2/4 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Zaleden spomin, tv film 01.05 50 let televizije: tv dnevnik 22. 5. 1990 01.30 Duhovni utrip 01.45 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal TV SLO P? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 50 let televizije: tv dnevnik 22. 5. 1990 07.50 Hri-bar 09.00 Seja državnega zbora, prenos 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in s plesom... 19.30 Zapojte z nami 20.00 Rop, ang. zab. oddaja 21.00 Pesem Evrovizije 2008, prenos predizobra iz Beograda 23.00 Pod rušo, 3/12 23.45 Knjiga receptov, i tal. film 01.30 Sestri, ruski film 02.55 Zabavni infokanal POP 06.20 24 ur, ponovitev 07.20 Divjina Karibov, dokum. serija 08.20 Srce, ki odpušča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan. 22.40 24 ur zvečer 23.00 Urgenca, nan. 23.55 Seks v mestu, nan. 00.30 Na kraju zločina, nan. 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev Ohranimo našo čebelo, naše okolje 11.35 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev Gostje: skupina Stone orange, Petra Slapar 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, kontaktna oddaja - Kirurško zdravljenje debelosti 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu 21.30 Večer z Ano, kontaktna glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila TV SLO H 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Rdeča kapica, 13. del 09.35 Policist, lutk. nan. 09.55 Veliki skok, dokum. film 10.10 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno 11.25 Osmi dan 11.55 Južno Afriška republika 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Duhovni utrip 13.40 Rožmarinka in Timijanka, 8/8 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Kaj govoriš? - so vakeres? 16.00 Iz popotne torbe: pajek 16.15 Risanka 16.20 Nizki računi, dobri prijatelji, 7/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potrošniška 17.35 Tv p 17.45 Moč znanja, 1/6 18.40 Brenč in cvetka, risanka 18.45 Tinček, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Začnimo znova, 32/35 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, Evropa.si, šport, vreme 23.10 Beg možganov, polnočni klub 00.25 50 let televizije: tv dnevnik 23. 5. 1990 00.50 Moč znanja, 1/6 01.40 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejste tv 02.35 Infokanal TV SLO r? 06.30 Zabavni infokanal 07.05 Tv prodaja 07.35 50 let televizije: tv dnevnik 23. 5. 1990 08.00 Žogarja, 4/10 08.30 Umetnost igre 09.00 Seja državnega zbora, prenos 14.30 Ljubezen do Ivy, am. film 16.10 Primorski mozaik 16.40 Študentska 17.00 Mostovi 17.30 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana, Brane Prestor 20.00 Pustolovka, 3/6 20.50 Odkar si odšla, 1/8 21.25 Zamolčana preteklost, kanad. film 23.20 Sanjači, i tal. film 01.10 Huff, 4/13 02.10 Zabavni infokanal POP 06.30 24 ur 07.30 Trenja 09.15 Srce, ki odpušča, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ukradena sreča, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Spider man, am. film 22.05 Pod lupo pravice, 14. del 23.00 24 ur zvečer 23.20 Platoon - vod smrti, am. film 01.30 Tečni starci, dokum. serija 02.05 24 ur, ponovitev 03.05 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, Informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, ponovitev - Kirurško zdravljenje debelosti 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Fair play, športna oddaja, ponovitev 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo Gostje: Ta pravi faloti 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Videospot dneva 21.00 Odkritosti, informativno - svetovalna oddaja, 21.30 Sodobna umetnost, informativna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videostrani, obvestila SOBOTA, 24. maja TV SLO H 06.40 Evropa.si 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Risanka 07.35 Kruh,1/10 07.50 Oroslan, 2/10 08.10 Male sive celikce, kviz 08.55 Veliki skok, dokum. film 09.15 Zamenjava, šved. film 10.45 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tekma, debatna oddaja za mlade 14.05 Oddaja za otroke 14.20 Doc Holeday, am. film 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in I 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pravi oiznis, 6. del 21.00 Pesem Evrovizije 2008, prenos iz Beograda 00.15 Poročila, šport, vreme 00.50 Deadwood, 2/12 01.40 Clairino koleno, franc. film 03.20 50 let televizije: tv dnevnik 24. 5. 1990 03.45 Dnevnik 04.05 Dnevnik zamejske tv 04.30 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 08.05 Tv prodaja 08.35 Skozi čas 08.45 50 let televizije: tv dnevnik 24. 5. 1990 09.10 Vroči stol 10.10 Primorski mozaik 10.40 Študentska 11.00 Z glavo na zabavo, 9. oddaja 11.25 Absalonova skrivnost, 20/24 11.50 Pustolovka, 3/6 12.45 Tv prodaja 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Pesem Evrovizije 2008, posnetek 16.25 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 16.50 Presenteljivi junaki, 1. del 17.25 Nogomet, liga Telekom, Maribor - Interblock, prenos 20.00 Nora hiša, franc. film 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Alpe, Donava, Jadran 23.00 Sobotno popoldne 01.15 Strelice nasprotne usode, 12/12 02.00 Zaleden spomin, franc. film 03.35 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.30 Medved Rupert, ris. serija 08.45 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.55 Jaka na Luni, ris. serija 09.05 Kopalčki, ris. serija 09.15 Slonček Benjamin, ris. serija 09.40 Jagodka, ris. serija 10.05 Bratz, ris. serija 10.30 Ninja želve, ris. serija 10.55 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.10 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.35 Ed in Eppa, ris. serija 11.55 Miss universe Slovenije 2008, ponovitev 13.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Monaka 15.05 Najbolj nori videoposnetki, zabavna oddaja 15.35 As ti tud not padu?! 17.20 Beethoven 5, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.10 Samo prijatelja, am. film 22.50 Beg iz zapora, am. nan. 23.45 Umiranje, am. film 01.35 24 ur 02.35 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Mladi upi, ponovitev otroške 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, ponovitev 18.40 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1653. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Odprta tema, ponovitev Ohranimo našo čebelo, naše okolje. 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 30 let Godalnega orkestra Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje - posnetek slavnostnega koncerta 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Videospot dneva 22.50 Videostrani, obvestila NEDELJA, 25. maja TV SLO H 07.00 Živ žav 09.20 Umko, 3. oddaja 10.15 Žogarija, 5/10 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 15/40 14.55 Samo bedaki in konji, 15/45 15.30 NLP, razved. oddaja sledi 5 minut slave 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport 16.25 Po premoru, 2. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razved. oddaja sledi Naglas! 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Zvezde pojejo 21.35 Večerni gost: prof. dr. Berta Jereb 22.25 ARS 360 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 Zadnji tango v Parizu, ital. franc. film 01.20 50 let televizije: tv dnevnik 25. 5. 1990 01.45 Dnevnik 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal TV SLO i? 06.30 Zabavni infokanal 08.20 Tv prodaja 08.50 Skozi čas 09.00 50 let televizije: tv dnevnik 25. 5. 1990 08.25 Globus 09.55 37. tekmovanje mladih glasb. RS, 3/4 10.30 Zapojte z nami 10.45 Hobotnica z vulkana, 2/2 11.10 Tv prodaja 11.40 Pomagajmo si 12.10 Alpe, Donava, Jadran 12.40 Tekma, debatna oddaja za mlade 13.35 Tv prodaja 14.05 Pesem Evrovizije 2008, posnetek 17.30 Gala večer, Sng Maribor 19.15 Živeti skupaj, film o sožitju s tujci in begunci 20.00 Čongčing, največje mesto na svetu, dokum. oddaja 20.55 Kmetje, 12/13 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 21/21 23.35 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 00.10 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.30 Medved Rupert, ris. serija 08.40 Rori, dirkalnik 08.50 Kopalčki, ris. serija 09.00 Slonček Benjamin, ris. serija 09.25 Jagodka, ris. serija 09.50 Bratz, ris. serija 10.15 Ninja želve, ris. serija 10.40 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.05 Šolska košarkarska liga 12.05 Skrivnostne poti, nan. 13.00 Nebeška kuharja, kuhar. serija 13.30 Moto GP, prenos dirke za VN Monaka 16.15 Sedma nebesa, nan. 17.10 Glej, kdo se zdaj oglaša, am. f. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Zvezde na sodišču, nan. 22.35 Vrhunci VN Monaka, oddaja o F1 22.55 Odrska lepotica, ang. film 00.50 Junakinje predmestja, 7. del 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1652. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 11.00 Župan z vami, ponovitev. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo Gostje: Ta pravi faloti 1653. VTV magazin _____ Kultura, informativna oddaja 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška odd. za najmlajše, pon. 18.40 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: skupina Stone orange, Petra Slapar 19.20 ARS 2007, reportaža s pustolovske avanture 30 letGodalnega orkestra Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje - posnetek slavnostnega koncerta 20.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja- Kirurško zdravljenje debelosti 21.40 Videostrani, obvestila 13.20 13.40 19.40 PONEDELJEK, 26. maja TV slo rr 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Žogarja, 5/10 09.40 Iz popotne torbe: pajek 09.55 Volkovi, čarovnice in velikani, 3/3 10.15 Umko, 3. oddaja 11.05 Moč znanja, 1/6 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Zvezde pojejo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Timotej hodi v šolo, 20/26 16.05 Ristanc, dokum. nan. 16.15 Čas, 2/10 16.35 Nedelja, 3/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Planet, 2/4 18.25 Žrebanje 3 x 3plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vroči stol 20.50 Primož Trubar, 1. del 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.10 Umetni raj 23.35 Glasbeni večer 00.25 50 let televizije: tv dnevnik 26. 5. 1990 00.45 Planet, 2/4 01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Sobotno popoldne, ponov. 13.45 Tv prodaja 14.15 Kaj govoriš? - so vakeres? 14.30 Slovenski utrinki 14.55 Posebna ponudba, potrošniška 15.10 Š - športna oddaja 16.00 50 let televizije: tv dnevnik 26. 5. 1990 16.20 Osmi dan 16.50 ARS 360 17.10 Alpe, Donava, Jadran 17.40 Evropa.si 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Berlin, Berlin, 12/26 19.20 Berlin, Berlin, 13/26 19.50 Nogomet, Švedska - Slovenija, prijat. tekma, prenos 22.00 Knjiga mene briga 22.20 City folk: Praga 22.50 Amos in Andrew, am. film 00.25 Zabavni infokanal POP 06.40 24 ur, ponovitev 07.40 Bradata motorista v kuhinji, ang. serija 08.20 Srce, ki odpušča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.00 Miki modre oči, am. film 22.45 24 ur zvečer 23.05 Brez sledu, nan. 00.00 Seks v mestu, nan. 00.35 Na kraju zločina, nan. 01.25 24 ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, Informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 30 letGodalnega orkestra Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje - posnetek slavnostnega koncerta 11.40 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, ponovitev 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Spoznajmo jih: slon, lev, tiger, dokumentarna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostja v studiu: Katarina Kresal, predsednica LDS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 ARS 2007, reportaža s pustolovske avanture 21.25 Brezpilotna zračna plovila... od modela do bojnega letala, izobraževalna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila TOREK, 27. maja TV SLO t\ 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Ankine risbe, 4. del 09.20 Nana mala opica, 4/4 09.30 Ciciban, dober dan: pekarna 09.45 Cas, 2/10 10.05 Nedelja, 3/10 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Planet, 2/4 12.00 Večerni gost: prof. dr. Berta Jereb 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 He-man, 10/13 16.05 Medvedja šola, 2/7 16.20 Zoja Kajeto, 17/26 16.35 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Portret mojstra fotografije Janeza Marenčiča 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Angola, 1/2 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osvobojeni gradimo: Kočevska, 00.05 50 let televizije: tv dnevnik 27. 5. 1990 00.25 Portret mojstra fotografije Janeza Marenčiča 00.55 Prgišče dinamita, ital. film 03.25 Dnevnik, ponovitev 04.00 Dnevnik zamejske tv 04.25 Infokanal TV SLO H 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.20 NLP, ponovitev 14.00 Tv prodaja 14.30 Dober dan, Koroška 15.00 City folk: Praga 15.30 Bleščica, oddaja o modi 16.05 50 let televizije: tv dnevnik 27. 5. 1990 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.25 Akordične citre, 9/9 20.00 Operne arije 20.35 Globus 21.05 Prava ideja, poslovna oddaja 21.25 Hit poletja, slov. film 23.00 Železni kralj, 1/5 00.30 Rosemaryjin otrok, am. film 02.50 Zabavni infokanal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Srce, ki odpušča, nad. 08.20 Ukradena sreča, nad. 09.15 Razigrani par, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Šolska košarkarska liga 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Osem dni življenja, kanad. film 22.45 24 ur zvečer 23.05 Brez sledu, nan. 00.00 Seks v mestu, nan. 00.35 Na kraju zločina, nan. 01.25 24 ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Gostja v studiu: Katarina Kresal, predsednica LDS 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Skrbimo za zdrave, svetovalna oddaja - Kirurško zdravljenje debelosti 19.40 Videospot dneva 19.45 Vabimo k ogledu 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1654. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - za soncem, oddaja o življenju Romov 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila SREDA, 28. maja tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Srebrnogrivi konjič, 27/39 09.30 Zoja Kajeto, 17/26 09.45 Medvedja šola, 2/7 10.00 Pepi vse ve o filmu, pučna oddaja 10.20 Hotel obmorček, ris. nan. 10.35 He-man, 10/13 11.00 Knjiga mene briga 11.20 Z glavo na zabavo, 10. oddaja 11.45 Portret mojstra fotografije Janeza Marenčiča 12.20 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008 Po 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 ARS 360 13.40 Umetnost igre 14.05 Angola, 1/2 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ana z zelene domačije, 21/26 16.10 Pod klobukom 16.45 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Izbrano poglavje, pogov. 18.30 Žrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Willenbrock, nem. film 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 2 5. 1990 00.45 Izbrano poglavje, pogov. 01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv prodaja 12.30 Zabavni infokanal 13.55 Tv prodaja 14.25 Slovenci po svetu 14.55 5Pravi biznis, 6. del 15.50 50 let televizije: tv dnevnik 28. 5. 1990 16.15 Hobotnica z vulkana, 1/2 16.45 Hobotnica z vulkana, 2/2 17.10 Crno beli časi 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Družinske zgodbe 19.55 Košarka, 1. tekma finala končnice lige UPC Telemach, prenos 21.45 Zmagoslavje ljubezni, gledališče 23.35 Slovenska jazz scena 00.50 Blackjack, 4/7 02.25 Zabavni infokanal POP 06.15 24 ur, ponovitev 07.15 Preverjeno 08.20 Srce, ki odpušča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Žrtev diagnoze, am. film 21.35 Na kraju zločina, nan. 22.30 24 ur zvečer 22.50 Brez sledu, nan. 23.45 Seks v mestu, nan. 00.20 Na kraju zločina, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama © .00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 2 18.40 Cinema paradiso, oddaja o filmu, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostja: Tanjazagar 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, pogovor v studiu, Pa zdravje? - nacionalna raziskava o vedenjskem slogu 2008 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila PRIREDITVE K INO VELENJE :: S TEKLA BO KRI (There Will Be Blood) - Drama, 135 minut. Režija: Paul Thomas Anderson. Igrajo: Daniel Day-Lewis, Martin Stringer, Kevin J. O'Connor, Jacob Stringer, Matthew Braden Stringer, Ciarán Hinds idr. Petek, 23. 5. ob 21.20 Sobota, 24. 5. ob 22.20 Nedelja, 25. 5. ob 17.45 KRALJI ULICE (Street Kings) - Akcijska kriminalna drama, 109 minut. Režija: David Ayer. Igrajo: Keanu Reeves, Hugh Laurie, Chris Evans, Forest Whitak-er, Common, Terry Crews, Amaury Nolasco, Naomie Harris idr. Petek, 23. 5. ob 19.15 Sobota, 24. 5. ob 20.15 LJUBLJENA JANE (Becoming Jane) - Romantična drama, 120 minut. Režija: Julian Jar-rold Igrajo: Anne Hathaway, James McAvoy, Julie Walters, James Cromwell, Maggie Smith, Joe Anderson, Lucy Cohu, Laurence Fox, Ian Richardson idr. Sobota, 24. 5. ob 18.00 Nedelja, 25. 5. ob 20.30 ČEBELJI FILM (Bee Movie) - Animirana akcijska komedija, 90 minut. Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith. Glasovi: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Janko Petrovec idr. Nedelja, 25. 5. ob 16.00 - otroška matineja V tednu od 30.5. do 1. 6. napovedujemo: kriminalno dramo 21- RAZPAD LAS VEGASA,glasbeno plesni film ODPLEŠI SVOJE SANJE:NA ULICI, komično dramo PREDEN SE STEGNEVA, animirani film FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA VELENJE Vzemite si čas zase ... ... čas za večer, ki bo poln glasbe, petja in plesa. Velenje - Šaleško folklorno društvo Koleda vas v soboto, 24. maja, ob 19.30 vabi v dvorano doma kulture Velenje na letni nastop. V goste so povabili tudi pihalni orkester Zarja Šoštanj ter folklorno skupino Kulturnega društva Medimuije iz Velenja. Skratka, obeta se vam zanimiv večer. Vstopnice bodo v prodaji na blagajni doma kulture od 19. maja dalje. Prisrčno vas vabijo. ■ Četrtek, 22. maj 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige - dr. Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret Petek, 23. maj 9.00 - 20.00 Kumrovec - Velenjski grad 18. dnevi mladih in kulture Štafeta mladosti 18.00 Rdeča dvorana Velenje Ta svet je za otroke Humanitarni koncert OŠ Gustav Šilih Velenje Sobota, 24. maj 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.30 Start na Titovem trgu v Velenju Velenjska mestna avantura 2008 (Adventure Race Slovenia); multidisciplinarno športno tekmovanje 10.00 Nakupovalni center Velenje Zabava za najmlajše 15.30 Mestno otroško igrišče, Velenje Ta veseli dan, otroški živ žav 19.30 Dom kulture Velenje Letni nastop Šaleškega folklornega društva Koleda 20.00 - 24.00 Rdeča dvorana Velenje Kick box Nedelja, 25. maj 18.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava - Tadej Toš - Kdaj - kje - kaj William Shakespeare: Hamlet 20.00 Pred Mozaikom (Dom kulture Velenje) 18. dnevi mladih in kulture Zaključek festivala; igra Nanook trio (jazz) Ponedeljek, 26. maj 19. 00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige z gosti Orlando Figes: Natašin ples (Kulturna zgodovina Rusije) Torek, 27. maj 9.00 - 17.00 Cankarjeva ulica (pri Lekarni) Kulturni projekt Prešernica s Cankarjeve 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Splošne in strokovne gimnazije Velenje -likovna smer: Inventura Sreda, 28. maj 13.00 Razstavišče Gorenje Odprtje razstave slik akademskega slikarja Gašperja Jemca 17.00 Glasbena šola FKK Velenje Kviz iz nauka o glasbi (tekmujejo učenci 1. razreda nauka o glasbi) 17.00 Knjižnica Velenje Ure pravljic 19.00 Glasbena šola FKK Velenje Kviz iz nauka o glasbi (tekmujejo učenci 2. razreda nauka o glasbi) 19.19 Knjižnica Velenje Ob dnevu gozdov - Gozdovi - naše bogastvo?, predavanje bo vodil Aleš Ocvirk Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično- informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 ŠOŠTANJ Četrtek, 22. maja 16:00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure Petek, 23. maja 20:00 Mestna galerija Šoštanj STAND UP comedy Sobota, 24. maja x Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Gorečja vas Unukšped(Štajerska liga v nogometu) Nedelja, 25. maja x cerkev sv. Andreja Prvo sveto obhajilo v Belih Vodah 15.00 gasilski dom Gaberke VI. tradicionalno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal KS Gaberke Ponedeljek, 26. maja 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga Koledar imen Maj (Veliki traven) 22. četrtek - Marjeta, julija 23. petek - Janez, Anžewj, Ivanka 24. sobota - Marija 25. nedelja - Urban, Gregorij 26. ponedeljek - Filip 27. torek - Avguštin 28. sreda - Viljem ŠMARTNO OB PAKI Lunine mene Četrtek, 22. maja od 18. do 22. ure ■ Veteranska liga v malem nogometu na umetni travi Sobota, 24. maja 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Nogometna tekma, Šmartno 1928 : Črenšovci J Gozd v srcu Evrope Ljubno - Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto konec maja organiziramo Teden gozdov. Osrednja tema letošnjega tedna gozdov je povezana s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, letošnji slogan je "Gozd v srcu Evrope". S tem sloganom želimo slovenski gozdarji evropski javnosti pa tudi Slovencem povedati, da imamo v Sloveniji dolgo tradicijo sonarav-nega gozdarstva in da imamo ravno zaradi sonaravnega gozdarstva pri nas zelo ohranjene gozdove, tako v evropskem kot svetovnem merilu. Letos smo posebno pozornost namenili Sloveniji v Evropski uniji, tudi zato smo povabili k sodelovanju Joze-fa Debetsa iz Solčave, rojenega na Nizozemskem, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem metuljev. V okolici Solčave je evidentiral že 450 raz- ličnih vrst metuljev! Razstavo o metuljih si lahko ogledate na osnovni šoli Ljubno vse do petka 30. maja. V petek, 30. maja, ob 17. uri, bodo prav tako v Osnovni šoli Ljubno prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim lastnikom gozda in naj gozdarju, osrednji dogodek pa bo otvoritev obnovljene prve gozdne učne poti v Zgornji savinjski dolini - gozdne učne poti Savina na Ljubnem. Pri obnovi učne poti in izdaji novega vodnička so gozdarjem pomagali številni donatorji. O sonaravnem gospodarjenju z gozdovi Velenje - Dva dni prej, v sredo, 28. maja, ob 19.19, bo v Knjižnici Velenje zanimivo predavanje o sonarav- nem gospodarjenju z gozdovi. V knjižnici bodo ob tednu gozdov razstavljeni tudi plakati, na katerih se bo predstavil Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Med drugim bodo predstavljeni tudi primestni gozdovi Velenja in rekreacijske poti v njih. Razstava bo na ogled od 24. maja do 1. junija 2008. 28 . maj, ob 4.E7 -zadnji krajec Vremenski pregovori Kakor je vreme sv. Urbana (25. 5.), tako bo tudi malega srpana (julija). Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče. Nova ambulanta za motnje erekcije V Naravnem zdravilišču Topolščica so v okviru Specialistične kardiološke ambulante Vasacor otvorili tudi prvo samoplačniško ambulanto za motnje erekcije na spodnji Štajerski Privoščite si! NE ODLAŠAJTE, IZBERITE GOTOVINSKI KREDIT. Privoščimo vam idealno poletje, zato vam za vse vaše poletne nakupe ponujamo gotovinski kredit v evrih z ugodno obrestno mero in 50-odstotnim znižanjem stroškov odobritve. Poleg tega lahko svojemu otroku poklonite darilo, saj vam bomo ob najemu gotovinskega kredita zanj brezplačno odprli otroški, mladinski ali študentski bančni paket in nanj položili 20 evrov. Ponudba velja do 31. julija 2008. WWW.UNICREDITBANK.SI ¿UniCredit Bank Ambulanta bo odprta enkrat na mesec, namenjena pa bo vsem moškim, ki želijo celovito skrbeti za svoje zdravje. Iskanje in odkrivanje bolnikov z erekcijskimi motnjami obenem odkriva populacijo, pri kateri je velika nevarnost pojava srčno-žilne bolezni, zato je koristno za učinkovito primarno preventivo. Za pregled moški ne potrebujejo napotnice, ker je ambulanta samoplačniška. Koristijo lahko 25 odstotni popust za urološki pregled, ki ga prejmejo s posebnim kuponom na spletni strani www.vasacor.si. Kdaj postane erektilna disfunkcija problem? Erekcijske motnje (EM) predstavljajo pri moškem težavo, kar zadeva doseganja ali ohranjanja erekcije. Veliko moških ima občasne ali začasne težave z erekcijo. Te težave postanejo zdravstveni problem takrat, ko se začnejo pojavljati redno. Sposobnost za zadovoljiv spolni odnos je zelo odvisna od zdravstvenega stanja moškega. Erekcijske motnje običajno kažejo na začetek razvoja določene bolezni, in tudi zato jih je potrebno jemati resno in poiskati pomoč pri zdravniku. Kako pogoste so težave z erekcijo? Motnje erekcije so zelo pogoste. Zaradi njih trpi več kot 185.000 Slovencev, starih med 40 in 70 let. Čeprav se lahko zelo uspešno zdravijo, poišče zdravniško pomoč nekja več kot 10 odstotkov moških. V Sloveniji poznamo tri vrste tablet za zdravljenje EM. To so sildenafil (viagra), tadalafil (cialis) in vardenafil (le-vitra), med katerimi slednji deluje najhitreje, tudi pri moških s spremljajočimi boleznimi. Veliko moških z motnjami erekcije ima namreč tudi bolezni srca in ožilja. Obe bolezni imata več skupnih dejavnikov tveganja, kot so starost, kajenje, tvegano pitje alkoholnih pijač, debelost in telesna neaktivnost, ateroskleroza, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, motnje presnove maščob in stres. Pri diabetikih so te težave bolj izražene, kot najučinkovitejše zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije pri tovrstnih bolnikih pa se je doslej izkazal vardenafil. Testosteron -hormon, ki dela moškega Če zdravnik ugotovi, da zdravljenje EM ni bilo uspešno, mora moškega dodatno pregledati in preveriti raven testosterona. V tem primeru se lahko zdravnik odloči za zdravljenje z injekcijami naravnega testosterona (ne-bido), ki se je izkazal kot zelo učinkovit. Študije so pokazale, da so nekateri dodatni učinki te-stosteronske terapije pri moških, ki imajo tudi metabolični sindrom, posebno dobrodošli npr. normaliziranje krvnega tlaka, zmanjšanje obsega pasu, znižane koncentracije slabega holesterola in trigliceridov ter zvišana koncentracija koristnega holesterola, izboljšana občutljivost za inzulin in povečanje mišične mase. ■ Jure Beričnik ^ f r h toplotne črpalke hladilni sistemi PLINSKI VILIČAR ugodno prodamo STILL R70-16 letnik 2000 malo rabljen plinski viličar Dvižna višina: 3, Tovor: 1,5 tone. CENA: 7.500 € Informacije: 041 605 051, 037/703 RADI O V ELEN J E Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 8.5.: 1. nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr:: Sonja Mir , Simona Blatnika 5, Velenje. 2. nagrada: Championov bon v vrednosti 25 evr: Dušan Mrak, Lokovica 131, Šoštanj. 3. nagrada: Championova torbica: Jaka Šuligoj, Stantetova 19, Velenje. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju. To Je priložnost za Vas! Smo dinamično, rastoče podjetje s 30-letno tradicijo na področju profesionalnega čiščenja. Z jasno razvojno strategijo smo prisotni na območju celotne Slovenije. Odložite delo, ki vas dolgočasi in se nam pridružite kot Vodja področja za vzhodno Slovenijo Pričakujemo: ■ da ste samostojna, dinamična, komunikativna in kreativna oseba z znanjem in izkušnjami na področju trženja storitev • da ste podjetniško usmerjeni in visoko motivirani za doseganje ciljev • da imate dokončano VII. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri • da imate nekaj izkušenj pri vodenju večje skupine in sposobnosti za timsko delo Izbranemu kandidatu nudimo stimulativna plačo, pogoja za nemoteno opravljanje dela, možnost profesionalnega razvoja. HERNAUS Vaše pisne vloge z dokazili pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu: HERNAUS, d.o.o.. Kopališka cesta 2,3320 Velenje, z oznako "področni vodja" informacije: ABITURA d.o.o., lava 7, 3000 celje telefon: 03 428 55 30 in 03 428 55 32 www.abitura.si naredite korak naprej do uspeha ... ... prinaša ga znanje in usposobljenost. Nagradna križanka Avto Škorjanec Tel.: 03/ 426 08 70 Jeep skuteiji DAIHATSU Smo zastopnik za ve£ znamk In trgovec z avtodili za vsa vrsta vozil. > Nova in rabljena vozila > Stara za nova -VeNe: 898 34 98 - Celje salon: 426 08 70 - Celje trgovina: 426 08 81 - Celje servis: 426 88 85 ■Celje odpad: 426 88 86 AVTOMOBILI KIA GARANCIJA DO 7 LET ali 150.000 km NOVO! pro_c Edini coupe s 7-letno garancijo! Vabljeni na testne vožnje v Avto Škorjanec PE Celje, Mariborska 115. Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 2.6.2008 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Škorjanec". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade, ki jih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. ČETRTEK, 22. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. maj: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. maja 2008 do 18. maja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. maja 2008 do 18. maja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka .- H- j ^fct _hfiJr 11 gl 11 ŠOŠTANJ ZAVODNJE ■ 1■ k 11 ■ VELENJE rry-rt 1,1M1II, rl ŠKALE MOBILNA 112. maj ■ 13. maj □ 14. maj ■ 15. maj ■ 16. maj ■ 17. maj □ 18. maj w^rUh-, □ GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81) I NOVO VITLO 40H pro (4t) - 50H pro(5t) -širina deske 41-1500 mm 51-1600 mm - manjša hitrost žične vrvi - veliko prestavno razmerje - ojačana deska □ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 1410, info@uniforest.si ^flkj |ge piUft| & m s OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. NUDIM NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 38-LETNI preprost moški, si želi spoznati zvesto dekle za trajno zvezo. Gsm: 031/807-376. MLAD moški, ki je ostal sam z otrokom, si želi spoznati iskreno in pošteno žensko za trajno zvezo. Gsm: 041/229-649. 38-LETNa poštena ženska bi se preselila na kmetijo k moškemu staremu do 56 let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si 47-LETNI urejen moški, situiran, si želi spoznati prijateljico staro do 43 let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si NEPREMIČNINE STANOVANJSKO hišo s parcelo v velikosti 900 m3, v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041/705-661. V ŠMARTNEM ob Paki prodam gradbeno parcelo v velikosti cca. 3.000 m2. Gsm: 041/334-027, po 14.00 uri. DVA stanovanja v Nazarjah prodamo. Gsm: 031/451-930. V VELENJU, na krasni sonči legi, z lepim razgledom, prodam nedograjeno hišo, velikost parcele 740 m2. Gsm: 041/323-685. ŠOŠTANJ - Cankarjeva, 2-sobno stanovanje, 65 m2, obnovljeno, prodam. Gsm: 031/342-118. posteljo in klubsko mizico zelo ugodno prodam. Gsm: 041/966-252, telefon: 5869-299. GRADBENI oder, cca. 15 cevi in 30 objemk, ugodno prodam. Gsm: 041/987-900. NADPULTNI hladilnik (zelo malo rabljen) ugodno prodam. Telefon: 5866368, gsm: 051/846-909. NAKLADALKO za seno tip pionir 20, malo rabljena, garažirana in servisirana, prodam za 2.500,00 evrov. Telefon: 5866-428. DESKE za podeskanje strehe prodam. Gsm: 041/311-928. ODDAM PRIDELKI DELNO opremljeno 2-sobno stanovanje, na mirni lokaciji, oddam. Gsm: 041/555-291, popoldan. IŠČEM ZA 1-krat tedensko čiščenje stanovanja iščemo čistilko. Gsm: 040/187-183. PODARIM PODARIM enciklopedijo leksiko-grafskega zavoda, enciklopedijo Jugoslavije (komplet) in tehnično enciklopedijo (komplet). Gsm. 041/323-685. BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504987. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) ter rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,00 evra/liter. Gsm: 041/748-315. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI RAZNO SEDEŽNO 2,5 m x 2 m, raztegljivo v PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 25. maja, od 8. do 8.30 v ZAHVALA Zapustil nas je dragi DANI PIRTOVŠEK iz Skornega pri Šoštanju 4. 5. 1943 - 5. 5. 2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v dneh težkega slovesa in boste mislili nanj s toplino v srcu. Žalujoči njegovi Šaleku. Telefon: 02/8761-202. DVA bikca, sivca in simentalca, prodam. Gsm: 031/841-292. TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Gsm: 051/341-360. BIKCA, rjavega, starega 10 dni, prodam. Gsm: 041/311-928. TELETA bikca, sivca, starega 14 dni, prodam. Telefon: 5893-590, gsm: 041/776-286. PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. PRODAMO: LEPO 3 IN POL -SOBNO STANOVANJE, nad Standardom v Velenju, velikosti 83 m2, prenovljeno leta 2002, cena 110.000 evr ZELO LEPO 3-SOBNO STANOVANJE nad staro Namo, 76,42 m 2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 evr INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919 habit nepremičnine HaMt d-o-o., termita™ 11, Vfelenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO Garsonjero na Kersnikovi, velikost 25,59 m2,4. nadstr., stavba obnovljena 1.1990. Cena: 50.000 € 4-sobno stanovanje Levi breg, velikost 122 m2,9. nadstropje, letnik 1975, cena 90.000 € ali dogovor. 3-sobno stanovanje - Goriška, velikost cca 80 m2, letnik 1980, pritličje, cena 84.000 € oz dogovor. Zazidljivo parcela - Konovo, Velenje, velikost cca 470 m2. Cena 49.000 € oziroma po dogovoru. Zazidljivo zemljišče - sončna .mirna lokacija, Skorno pri Šoštanju, 2698 m2, cena 65.000 € ali dogovor. Vikend v Galiciji pri Žalcu, na sončni legi velikost zemljišča 2484 m2, vikend 6x5m, starost 12 let, cena 42.000 € ali po dogovoru. www.habit.si ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 24. in 25. maja - MATEJ STRA-HOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke REDNJAK Martina, Ravne 99 b in NAHTI-GAL Andrej, Ravne 99 a; JUVAN Tanja, Velenje, Jenkova c. 11 in HRIBERŠEK Bojan, Velenje, Jenkova c. 11; KARDOŠ Vanja, Velenje, Šlandrova c. 27 in KALIGARO Rolando, Velenje, Kersnikova c. 13; BOBI-ČANEC Bojana, Velenje, Prešernova c. 4 in BRILEJ Boštjan, Velenje Šalek 91. 50. let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca MARIJA in FRANC VINDER iz Črnove 20 Smrti: SKORNŠEK Pavla, roj. 1927, Kavče 55; ALT Avguštin, roj.1930, Štore, Udarniška ul.8; KOREN Anton, roj.1926, Hrastovec 53. Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje ^POGREBN^TORITV^USAR ■ VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA | MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ¥ Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo... ZAHVALA Tiha bolečina spremlja 14. maj 2008, ko je prenehalo biti plemenito srce naše mamice, babice, tete in krajanke Kavč PA VLIKE SKORNŠEK Iskrena hvala nečakom in nečakinjam, sosedom, prijateljem in krajanom Kavč, Podgorja, Ponikve in PE Pesje. Hvala g. Kolarju, g. župniku Luki Mihevcu, pevcem in Pogrebni službi Usar. Vsi njeni Počivaj, draga mama, mirno spi, kjer ni bolečine ne skrbi, v hladnem grobu mirno spiš, v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljube žene, drage mame in ome ZOFIJE OVČAR 19. 4. 1936 - 5. 5. 2008 Zahvaljujemo se vsem sosedom iz Bevč in Ponikve, sodelavcem in sindikatu Premogovnika Velenje, sodelavcem podjetja Esotech Velenje, sorodnikom in znancem ter gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili v njen prerani grob. Žalujoči: mož Franc, hči Marjana z družino in sin Franc z družino Rad bi poletel s teboj, beli metulj, rad bi čutil mehkobo zelenega prostranstva. Rad bi poletel s teboj, beli golob, rad bi slišal šepet zahajajočega sonca. Del vas sem, zeleno prostranstvo, viharne višave, jutranja megla . Letim z vami. (Rebeka Železnik Meserko) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 31. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric OTO MARKEŽ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gorenja hala štedilniki in OŠ Gorica za vso izkazano pomoč in izrečeno sožalje. Hvala govorniku Dragu Kolarju, trobentaču, pevcem, gospodu dekanu Pribožiču in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči: Zlatka, Klemen, brata in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANC MELANŠEK z Aškerčeve 1, Velenje 13. 2. 1937 -13. 5. 2008 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala PGD Velenje in Gasilski enoti Gorenja za opravljen obred. Posebna zahvala g. Ludviku Zagradišniku za pozornost v času njegove bolezni. Vsi njegovi Izbiramo naj osebnost meseca aprila Kupon za naj osebnost aprila Predlagam_ 4 Obrazložitev Moj naslov , Bralci in bralke Našega časa ter poslušalci Radia Velenje izbirate Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dve nagradi Drogerije in parfumerije Beauty World moško toaletno torbico s toaletno vodo 100 ml in žensko toaletno torbico Chevignon s toaletno vodo 75 ml. Nagrajenci prejšnjega tedna: Dve kozmetični darili Drogerije in par-fumerije Beauty World prejmeta: Nevenka Lah, Vodovodna 8, Velenje in Olga Cankar, Jurčičeva 3, Velenje. naj osebnost preko celega leta. Med letom bomo opravili izbore njih izbrali naj osebnost leta 2008. Trenutno smo pri aprilu. Za naj osebnost meseca aprila lahko glasujete še na današnjem in prihodnjem kuponu, glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro. Veseli bomo, če boste napisali ob tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 4, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka 27. maja do 10. ure. naj osebnosti posameznih mesecev, vse zmagovalce pa uvrstili v veliki decembrski finale in izmed Katarina Srebotnik, teniška igralka (ob Bernardu Vajdiču je najboljša velenjska športnica; je velika ambasador-ka Velenja in celotne Slovenije) Gabrijela Fidler, prostovoljka (prijazna in predana svojemu delu, odlično vodi prostovoljce na Šolskem centru v Velenju) Maja Gošnik Volk, glasbena pedagoginja (ima ogromen prispevek pri učenju in glasbeni vzgoji naših otrok; uspešna glasbena pedagoginja) Ekskluzivni pokrovitelj DROGOUe /Qk PARRJMGRUe \ world Ob nakupu izdelkov znamke ■M* "E >»*! ■ « prejmete kozmetično torbico V«l«nJ«, Standard In C«irt«r Nov« Salcska čuta i a. Id.: 1*157 tO Saldka ti, tel.t (»(57*1 Titov trg v plesnih slikah Velenje - Čeprav sta bila organizatorja četvorke na prostem tudi letos v Sloveniji dva, so uspeli maturanti s plesom četvorke na prostem, ki jo je organizirala Plesna zveza Slovenije, spet "porušiti" svetovni rekord. K temu je pomagalo tudi 564 mladih plesalcev na velenjskem Titovem trgu, ki je bil v petek spet prizorišče praznika mladih in plesa. Preden so zadoneli prvi takti glasbe znamenite Straussove četvorke iz Netopirja, je mlade pozdravil tudi velenjski podžupan Bojan Kontič. Verjetno je velenjski Titov trg res eno najlepših prizorišč za ples četvork na prostem, na njem pa maturanti plešejo vse od začetka akcije. Torej niso plesali le prvo leto, ko je ples potekal le na ljubl- janskih ulicah. Maturante ŠCV Velenje je med plesom četvorke vodil Aleš Pušnik iz Plesne šole Devžej, ene od desetih plesnih šol, ki je pomagala pripraviti in izvesti akcijo. Pogled na plesalce in plesalke v belih in rdečih majicah je bil res veličasten, njihovi plesni koraki pa za mnoge polni nostalgije. V okolici trga se je zbrala precejšnja množica obiskovalcev, ki so spodbujali mlade plesalce tudi z aplavzi med plesnimi slikami. Potem so se maturantom pridružili še devetošol-ci iz petih osnovnih šol. Skupaj so zaplesali mazurko in čačača. Poslovili pa so se ob zvokih slovenske polke, tako da je Titov trg res zarajal. Sicer pa je bil letošnji projekt "Ulična četvorka 08 -Quadrile dance festival" tudi letos mednarodno obarvan, saj so točno ob 12. uri skupaj s slovenskimi maturanti zaplesali tudi maturanti v glavnih mestih Avstrije, Italije, Črne gore, BIH, Makedonije, Slovaške, Češke ... Ker je bil to hkrati zadnji dan pouka za maturante, so bili še toliko bolj sproščeni. Pa čeprav jih sedaj čaka tisti čisto pravi zrelostni izpit - matura. ■ Bš Sočasnemu plesu na ulicah in trgih evropskih mest so se tudi letos pridružili dijaki ŠCV in devetošolci velenjskih osnovnih šol. Pogled na mlade med plesom je bil poln nostalgije. Strela udarila v gospodarsko poslopje Velenje, 18. maja - Med neurjem, ki je v nedeljo popoldne zajelo Velenje, je strela udarila v gospodarsko poslopje Karničnikovih, po domače Zvižgovčevih, na Škalski cesti na Konovem in povzročila požar. Zagorela sta ostrešje in lesen zgornji del poslopja. Lastniku je s pomočjo sosedov uspelo rešiti živino, gasilci iz štirih prostovoljnih gasilskih društev pa so uspeli požar pogasiti in ohraniti spodnji, zidani del poslopja. Zgornji del, s kmetijskimi stroji vred, pa je v celoti pogorel. ■ Dve uri zabave Škalčani zopet pripravili prireditev Korajža velja - Svoje talente pokazalo okrog 30 nastopajočih Vesna Glinšek Tako kot je zapisano v naslovu -v Gasilskem domu v Škalah je bilo v soboto zvečer zares pestro, predvsem pa veselo in zabavno. Za to so poskrbeli nekateri bolj aktivni krajani. Pripravili so namreč sedaj že tradicionalno prireditev, imenovano Korajža velja. Vemo, kaj to pomeni. Da so se vsi, ki imajo kakšen skrivni talent, lahko na kakorkoli predstavili in ta talent pokazali ostalim sokrajanom. Tokrat je bila korajža namenjena odraslim. In kaj so ti občinstvu pripravili? Po domače bi vsemu skupaj lahko rekli kar "ni da ni". Sicer pa je prireditev temeljila na glasbi in skečih. Tako ni manjkalo ne petja, ne nastopov narodnozabavnih ansamblov, niti posameznikov, ki obvladajo kakšen instrument. Največkrat so zaigrali kar na dia-tonično harmoniko oziroma "fraj-tonarico", kot ji radi rečemo. Zato, da so si vsi v občinstvu dodobra razgibali smejalne mišice, pa so poskrbeli izvirni skeči. Zanimiv je bil tudi način povezovanja programa. Bil je nekaj posebnega. Na odru, torej na prizorišču dogajanja, je bila vaška gostilna Pod Lubelo, v kateri se je odvijal predizbor nastopajočih za slovesnost. Seveda so bili posebni gostje v gostilni člani komisije, ki so bili hkrati tudi povezovalci programa. Tudi ti so poskrbeli za to, da je bil program nekaj posebnega - poln humorja. Na koncu prireditve pa se komisija ni mogla odločiti, kdo bi bil primeren za slovesnost, zato je za pomoč prosila publiko. Kaj so naredili? Sprejeli so prav vse, torej vse, ki so zbrali pogum in nastopili na Korajži. S tem pa se je tudi zaključil okrog dve uri trajajoč program, natančneje z dolgim aplavzom, ki je še nekaj časa odmeval po dvorani. Program je povezovala kar "komisija", ki med nastopajočimi izbirala najbolj primerne za nastop na vaški slovesnosti. Seveda je na koncu skupaj s publiko izbrala kar vse, ki so nastopili na Korajži. Krajani so se izkazali kot odlični pevci.