fcnipic SUvKo
SKA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN r IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 247
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 21, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Fašizem se siri v Zedi-^ njenih državah
Los Angeles, Cal. — Harold L. Ickes, tajnik notranjih zadev v Rcoseveltovem kabinetu, je imel v tem mestu govor, v katerem je poudarjal, da je fašizem na pohodu tako v Evropi, kot v Zed. državah.
"Fašizem počasi pa sigurno iz-podkopljava temelje naše svobode," je rekel Ickes in to v naši deželi sami kot tudi z povelji od zunaj. Naša prva obramba proti fašizmu mora biti brezpogojno "i iskreno zanimanje za ame-riske ideale bratsva in enakost za vse Amerikance, ne glede na
kakšnega pokoljenja so in od k3e prihajajo."
---—a-
Prodaja avtov višja
Kot računajo prodajalci avtomobilov v Clevelandu, bo v mestu prodanih, odnosno kupljenih od 10,000 do 15,000 novih avtomobilov do konca tega leta. To bo nekako za 60 odstotkov več kot prošlo leto, ko se je mislilo, da je bila dobra kupčija. Vsaka avtna agentura poroča, da ima več naročil za 1939 modele, kot jih pa morejo dovažati. Kolikor novih modelov agenture dobijo, jih kupci sproti pokupijo, da jih niti za ogled ni dovolj.
Vse drvi k Millerju
Demokratje v večini
Atlanta, Ga. — Jim Farley, »ačelnik demokratske stranke v Zedinjenih državah je pove-al> v tem mestu, da je popolnoma siguren, da bo po letoš-11 Jih volitvah senat in kongres v veliki večini demokratski. Mr. Farley se je ustavil tukaj, je šel iz Evharističnega kongresa v New Orleansu.
i
Nov grob
Včeraj ob 10:40 dopoldne je Preminula v St. Aleksis bolnišnici, kjer se je nahajala od zadnjega petka, Cecilija Zupančič, rojena Verček, doma iz Bršljina, fara Prečna pri Novem mestu. Umrla je po operaciji. Stara je bila 59 let. Družina stanuje na 1555 E. 49th St. Tukaj zapušča soproga Franka, ki je doma iz Mokronoga, dva sina, Jakoba v stari domovini in Franka v Cle-Velandu ter hčer Mrs. Mary Roz-mai1- Zapušča tudi brata Anto-na Verčka v Pittsburghu. Po-se bo vršil v pondeljek ob :30 iz pogrebne kapele A. Grdi-na in sinovi v cerkev sv. Vida in Potem na pokopališče Kalvarijo. ^r.izadeti družini naše sožalje, laga mati pa naj počiva v miru.
Magdalence vas vabijo '
V soboto 22. oktobra priredi v ■Knausovi dvorani plesno veseli-c° društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Začetek bo ob ®smih zvečer. Za ples bo igral Zupančičev orkester, vstopnina samo 25c. Naše Magdalence, to so naše brhke in zale dekleta in zene, vas prijazno vabijo in ob-Jubujejo najboljšo postrežbo in ^no zabavo. Ne pozabite iti jutri večer v vas k Magdalencam!
Mestna kopališča
Do 15. oktobra letos je v Cleve-Jandu obiskalo nič manj kot 2,-'7,663 oseb mestna kopališča in ®«ake naprave. Lansko leto je
obisk v istem času 1,579,-192.
Dosti medvedov
Ludlow, pa. _ V tukaj fini okolici je letos toliko medvedov, J°t jih še ni bilo od pionirskih <^sov. Kar po tri ali štiri se iih vidi v gozdu.
Zdaj je gotovo, da bo Ray T. Miller zmagal v svojem boju za načelnika demokratske stranke v Cuyahoga okraju. Vplivni demokratje, ki so se držali dozdaj Gongwerja, tru-moraa prihajajo v Millerjev tabor. Oni, ki so dozdaj sloneli na plotu in od strani gledali, katera stran bo zmagala, Millerjeva ali Gongwerjeva, naglo pristopajo k Millerju, ker ne marajo biti zadnji.
Ena najpomembnejših pridobitev za Millerja je bila, ko je pristopil k njemu Pierce D. Metzger, Gongwerjev partner v zavarovalninskem podjetju in ki je bil dozdaj predsednik iz-vrševalnega odboi'a Gongwer-jeve stranke.
Drugi odlični demokrat, ki je zdaj javno pristopil k Millerju je Donald F. Lybarger, okrajni rekorder in kandidat za okrajnega sodnika.
Millerja je priznal zdaj skoro ves demokratski blok v mestni zbornici, vključno vodje demokratov v mestni zbornici, Edmund L. Lewandowski.
Millerja je priznalo tudi mnogo odličnih demokratskih odvetnikov, ter Voditelji, ženske in moški raznih narodnostnih grup.
Tej nagli izpremembi v demokratskem vodstvu je največ pripisovati dejstvu, da je prišel iz Washingtona od administracije namigljaj, naj se vsa kampanja v državi vrši potom Millerja.
Tako se bo demokratski spor v Cuyahoga okraju rešil sam od sebe, ker, kot je videti, bosta ostala Mr. Gongwer in Mrs. Pyke v kratkem sama in Ray T. Miller bo priznan kot načelnik demokratske stranke v tem okraju.
-o--
KOMUNISTI NADVLADUJEJ0 UNIJO?
Priče izjavljajo, da so bili komunisti v avtni uniji, ki so vpeljali in vodili sedeče štrajke, ki so paralizirali Detroit za polnih šest mesecev.
Washington, D. C. — Pred senatnim odsekom, ki preiskuje delovanje tujezemskega vpliva in delovanja v Zed. driavah, je včeraj pričal Ralph Knox, bivši uradnik v avtomobilski uniji, ki je izjavil, da komunisti in revolucionarni socialisti absolutno nadvladujejo avtno unijo. Knox je povedal, da so bili komunisti v uniji tisti, ki so povzročili sedeče štrajke avtomobilskih delavcev.
Druga priča je bil Clyde Morrow, ki je povedal, da je bil pristopil v komunistično stranko po naročilu Ameriške legije, da je dobil pri komunistih iz prve roke informacije o delovanju komunistov v delavskih vrstah. Ta je povedal, da je bilo mesto Detroit naravnost paralizirano polnih šest mesecev od sedečih štraj-kov. Tudi ta priča trdi, da so sedeče štrajke povzročili komunisti.
-o—
Južna Kitajska bi rada sklenila mir z Japonci, da se reši deželo propada
Hong Kong, 20. okt. — Japonska armada je danes udarila v sredino kitajske obrambne črte, ki brani Canton. Kitajci ne upajo, da bi mogli ustaviti prodiranje Japoncev. Zato so se pojavile govorice, da silijo vplivni Kitajci, naj bi južna Kitajska sklenila separaten mir z Japonci.
V tem pa Japonci neprestano prodirajo ob glavni cesti proti Cantonu. Sodi se, da bodo Japonci dospeli v Canton v par dneh. če pade mesto Canton, ki je glavno mesto južne Kitajske, bi bil s tem prizadjan generalu Kajšku največji udarec, kar jih je še doživel v tej vojni.
5 taboriščnikov zgorelo
Sinnemahoning, Pa.. — Pri gašenju gozdnega požara, ki je divjal v okrožju 50 milj, je zgorelo pet fantov, k iso bili pride-ljeni tukajšnji CCC kempi. Taborišče se nahaja 6 milj južno-zapadno od Emporium. Trupla še niso identificirali.
Demokratski ples
Jutri se vrši v Društvenem domu na Recher Ave. plesna veselica, katero priredi Slovenski demokratski klub iz Euclida. Preskrbljena bo izvrstna godba in serviralo se bo fina okrepčila. Demokrati in drugi, ki ljubite veselo zabavo, pojdite v soboto 22. oktobra na Recher Ave., kjer se boste dobro imeli.
Okoristite se!
Norwood Appliance & Furniture, ki ima svoje prodajalne na 6104 in 6119 St. Clair Ave. in na 819 E. 185th St. ima danes in jutri razprodajo na vseh hišnih potrebščinah. Cene so znižane natančno za 50%. Opozarjamo na oglas v današnjem listu.
Kdo je načelnik? Sawyerjev glavni stan v Columbusu namerava postaviti za vsako narodnost v državi Ohio po enega načelnika, ki bo vodil vso kampanjo za izvolitev Charles Sawyerja. Kdo bo imenovan za Slovence se danes še ne ve. Kot se sliši, bo imenovanje v par dneh prišlo iz Co-lumbusa. Najbrže bo kak slovenski demokrat iz Cleve-landa.
-o—-
Država Ohio ne bo trpela imenovanja sodnikov
Eden najbolj odličnih odvetnikov v Clevelandu, Sylvester McMahon, je sinoči govoril potom radia in proti predlogu, da bi zanaprej imenoval governer vse mestne, okrajne in apelatne sodnike. "Nobene demokracije ne bomo imeli," je dejal McMahon, "ako se ljudem zanika glas pri vladi. Ohijski sodniki morajo biti izvoljeni od naroda, in če se ne obnašajo prav, tedaj je dovolj postavnih določb, da se jih prežene iz urada. Ako bo pa sodnike imenoval goVerner," je končal McMahon, "tedaj bodo na sodni j i pač dobro zastopani ve-leinterfesi, zavarovalne družbe, privatne utilitete, dpčim se pri-prostega državljana ne bo upoštevalo.
Hitler je prihitel na Dunaj, da osebno preišče nazijske izgrede proti katoličanom
Dunaj, 19. okt. — Nemški diktator Hitler je prihitel na Dunaj, da osebno vodi preiskavo glede protikatoliških izgredov in protižidovskih demonstracij, ki so se vršile na Dunaju zadnje čase. Hitler se je ustavil najprej v Lincu, kjer je ostal čez noč. Spotoma bo obiskal tudi južno Sudetijo.
V tem se pa na Dunaju nada-ljudje izgredi nazijske druhali, ki je sinoči napadla židovske okraje, pobijala šipe in ustrahovala
židovsko prebivalstvo.
V Lincu se je posvetoval s Hitlerjem Eric Gruber, nazijski vodja v gorenjem Podonavju, kateri ima nalogo, da ustvari sporazum med katoliško Cerkvijo in nazijsko vlado v Avstriji. Gruber je Hitlerju povedal, da se je dogovarjal z škofom iz Lilica, dr. Pfoellnerjem in da so ti dogovori izpadli ugodno. Iz Dunaja se poroča ,da so se katoličani podali nazijskim zahtevam.
Potem ko se je v Evropi ustvaril začasni mir, so se velesile začele nezaslišano oboroževati
Republikanci na delu
Zadnje čase so republikanski politični delavci raznesli po državi Ohio vest, da delavci v državi Ohio niso vsi za demokratskega kandidata Sawyer ja. To delajo v namenu, da naredijo razkol v delavskih vrstah. Uspelo jim ne bo, ker sta se American Federation of Labor in C. I. O. izjavili, za absolutno sodelovanje s Sawyer jem in za njegovo izvolitev governerjem.
London, 20. oktobra. V Angliji lahko prevladujejo danes različna politična mnenja, če je Chamberlain storil prav, ko se je pogajal s Hitlerjem, toda v eni točki se strinjajo vsi Angleži, da Anglija ni dovlj oborožena.
Kljub sporazumu, ki ga je do-»eg'el Chamberlain od Hitlerja in izjavi angleškega ministerskega predsednika, da se Anglija nikdar ne bo borila z Nemčijo, pa je takoj po konferenci v Monako-vem Anglija skoro podvojila oboroževanje.
Da, že se slišijo v Angliji zahteve, da vpelje angleška država splošno vojaško jdužbo. Posebni štabni častniki preiskujejo, kje je Anglija najbolj ranljiva in kakšne vrste oi-ožje bi najprej potrebovala.
Chamberlain je sicer obljubil,
da dokler bo on v uradu ne bo prisilne vojaške dolžnosti, toda ni pa nasproten splošnemu popisu angleškega naroda glede vojaške razvidnosti.
Enako je tudi v Franciji, ki je sodelovala z Anglijo v sudetski krizi. Dasi stoji Francija na pra^u finančnega propada, pa je odredila zgradbo novih utrdb poleg Maginot obrambene linije.
Včeraj je francoski minister-ski predsednik Daladier podpisal dekret, glasom katerega se nakaže 1,327,000,000 frankov za nadaljno oborožitev na suhem in 887,000,000 za gradnjo novih bojnih ladij.
Celo mala Belgija je odredila izreden kredit v svoti 500,000,-000 frankov za povečanje armade in razširjenje utrdb.
Luteranci v Zed. državah napadajo rdečkarje kot kapitaliste, ki so oboji v pogubo dežele
Lindbergh je dobil odlikovanje od Nemcev
Berlin. — Hitler je s posebnim ukazom odlikoval ameriškega letalca Lindljergha z redom nemškega orla. Takega odlikovanja ni dobil še noben Amerikanec.
--o-
Ovtoritev gostilne Mr. in Mrs. Martin Kožar naznanjata, da bosta jutri odprla gostilno na 689 E. 200th St. v Euclidu. Servirala bosta fino kokošjo pečenko in vse drugo, kar spada k dobri večerji. Tudi izvrstna godba bo igrala. Vsi ste prijazno vabljeni.
Kurjač dobi delo
Kurjač, ki ima licenco, dobi takoj delo v tovarni. Obrniti se je ti-eba na Mr. Simončiča, 6404 Carl Ave., ki želi, da bi kak Slovenec dobil to delo. Vse priznanje Mr. Simončiču za njegovo zavednost.
Pogreb Frances Babic
V soboto ob 8:30 se bo vršil pogreb Frances Babič iz Svet-kovnega pogrebnega doma v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališča sv. Pavla.
Mošeja v Kanadi
Edmonton, Kanada. — V tukajšnjem mestu bodo odprli prvo turško mošejo v Kanadi in muezin bo kmalu klical z minareta svoje ,vernike k molitvi. Za obiskovalce mošeje se je pa napravilo to izjemo, da je dovolj če si sezujejo ga-loše ali robarje, predno stopijo v cerkev, sicer se zahteva od islamskih vernikov, da si zunaj cerkve sezujejo čevlje.
-o-
Po "dobitek"
Bi radi dobitek? No, če greste v nedeljo večer v SDD na Waterloo Rd., pa boste videli, kako se zadene glavni dobitek. Igro "Dobitek' 'namreč priredi podružnica št. 41 SŽZ. Je to jako mična igra in dosti smeha povzroča. Igro režira poznani g. John Pez-dirtz, ki je razdal vloge med najbolj spretne igralce in igralke. Po igri se vrši ples v spodnji dvorani, za katerega igra godba društva sv. Jožefa. Vstopnina k igri bo 35c, samo za ples 25c.
"Fish Fry"
Marie Prisland kadetinje vas prijazno vabijo na pohane ribice nocoj ob osmih v prizidku SND na St. Clair Ave.
Fine suknje
Benno B. Lustig, 1034 Addison Rd. se priporoča ženskam, da naroče pri njem fine Sterling suknje, navadne j ali kožuhaste.
Sandusky, O. — V t.em mestu se vrši konvencija Ameriške lu-teranske cerkve, ki je sprejela resolucijo, v kateri se obsodi ateistični komunizem enako kot brezsrčni kapitalizem.
"Mi vidimo," govori resolucija, "da je cilj ateističnega komunizma, da se uniči krščanstvo in
da se obenem strmoglavi naša vlada. Zato pa kličemo vsem lu-terancem, da se upre j o današnjemu ateističnemu komunizmu v vseh njegovih formah. Obenem pa obsojamo z največjo vehemen-co današnji brezsrčni kapitalizem, ki z svojo strastjo in željo do nadvlade brezobzirno tepta po pravicah delavca.''
14 oseb rešil iz gorečega letala
Montgomery, Ala. — Pilot Hisong se je dvignil z aeropla-nem, v katerem je sedelo 14 oseb v zrak s tega zrakoplovnega pristanišča. V višini 1400 čevljev je pilot opazil, da desni motor gori in da se plameni že prijemlje-jo desnega krila. V dolgem krogu se je pilot naglo spustil na zemljo, uporabljajoč samo levo krilo. Letalo je srečno pristalo na polju.
-o-
Perraiti nosijo denar
Še nikdar ni mestna blagajna v Clevelandu dobila toliko denarja od raznih permitov in licenc kot v letošnjem letu. Do 1. oktobra je mesto dobilo že nekaj nad $150,000 za razne permite, lansko leto pa v istem času samo $98,000. Največ so mestu letos prinesli igralni stroji, od katerih je treba mesečno plačati $3.00 davka. Tega denarja je letos dobilo mesto že $48,000.
Pri Paulichu
John in Štefka Paulich, 5238 St. Clair Ave. naznanjata, da bo igral jutri in vsako soboto Paradise Islanders orkester. Fina postrežba v vseh ozirih.
Avto vozi brez rok
Xenia, O. — Paul Layton, star 21 let, ki je bil rojen brez rok, je napravil prošnjo na državo, da mu izda dovoljenje voziti avtomobil. Layton popolnoma varno vozi avto, ki ga vodi z štulcem desne rame, to je vodilno kolo, vse drugo pa opravi z nogami.
Mrs. Grill umrla
V Culver City, Kalifornija, je umrla Mrs. Mary Grill v starosti 86 let. Zadnja štiri leta je bivala tam pri svoji hčeri, Mrs. S. Schmith. Prej je živela v Clevelandu. Truplo bo prepeljano v Cleveland in se bo vršil pogreb v pondeljek ob 9:30 iz cerkve sv. Petra na Superior Ave. in 17. cesta. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin.
V bolnišnico Frank Krall, 15105 Thames Ave. je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico.
Godba "Bled"
Člane godbe Bled se opozarja, da se redno udeležujejo vaj. V nedeljo 23. oktobra bo vaja ob 9:30 dopoldne. Pri Flajšmanu Louise in John Flajšman, 6400 St. Clair Ave. vas vabita jutri večer na izborilo kokošjo večerjo. Imeli bodo tudi dobro godbo.
V soboto k demokratom
Jutri večer se vrši ples demokratov v SND na St. Clair Ave. Plesno veselico priredi demokratska organizacija 23. varde, katere načelnik je naš star borec za pravice Slovencev, Mr. John L. Mihelich. Igrala bo poznana najboljša godba Sunny Ray. Vstopnina bo samo 25 centov. Mnogo vplivnih demokratov iz mesta bo prišlo na to veselico. Pridite, da se seznanite ž njimi.
Jeklarska družba mora poravnali škodo delavcem
Washington, D. C. — Narodni delavski odbor je odločil, da mora jeklarska družba, Republic Steel Corp. povrniti WPA in drugim sličnim organizacijam škodo, ki so jo imele, ko lso dale delo ali relif onim delavcem, ki so bili na stavki pri tej jeklarski družbi in katere kompanija ni hetela po stavki vzeti nazaj na delo.
« V tem je prizadetih kakih 5,-000 delavcev. Nadalje je ta vladni delavski odbor odločil, da mora jeklarska družba vzeti vse te deiavce zopet na delo oziroma da morajo biti prvi na listi, kadar bo kompanija jemala delavce na delo. Nadalje mora družba izplačati tem delavcem mezdo in sicer pet dni od časa, ko so vprašali za nazaj sprejetje na delo, do onega časa, ko jih je družba sprejela na delo, ali jih dela na prednostno listo. Jeklarska družba pa ima pravico od tega odtegniti vso plačo, ki so jo ti delavci v tem času zaslužili kje drugje.
Jeklarska družba ni na ta odlok nič odgovorila, pričakuje se pa, da se bo pritožila na federalno sodnijo.
ŽENA IN AVTO
New York. — Mrs. Mary Cu-sick je kupila svojemu možičku, ki je delal pri WPA, lep avto. John je bil lepega avta tako vesel, da je čisto pozabil vzeti svojo ženico na sprehod. To pa žen-ki ni bilo kar nič všeč in je začela zasledovati Johna, da bo videla, kdo se z Johnom vozi v avtu, ki ga je ona kupila. Res najde Johna v neki gostilni z dvema ženskama. Mary ne reče nič, ampak lepo odvije kapo pri tanku z gasolinom, vtakne notri prižgano žveplenko in John je moral peš domov.
--o-
Opera v SND
V	sredo 26. oktobra bo v SND na St. Clair ju vprizorjena opera "Cavalleria Rusticana." Vstopnice so po 25c in se dobe v pred-prodaji v Kalan Hardware' v SND. Opero vprizori organizacija Cuyahoga Opera Ass'n, Federal Music Project. Vsi pevci, ki imajo vloge v tej operi, so profesionalni pevci. V zboru nastopi tudi Slovenka ga. Tončka Simčič. Našim ljudem priporočamo, da gredo poslušat to opero, ki je nekaj krasnega in za 25c ni vedno prilika slišati tako lepo opero.
Seja Borštnarjev
Danes večer se vrši seja društva Dvor Baraga št. 1317, Kat. Borštnarjev. Na seji bo zaprisežen nov odbor in podano bo trimesečne finančno poročilo.
Popravek
V	soboto se poroči gdč. Olga Jene in ne Angela, kot je bilo * sporočano, z g. Louis Andole-kom.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6X17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____________Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $350 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 247, Fri., Oct. 21, 193»
Program za 40-urno pobožnost v fari sv. Lovrenca
Hitler in Balkan
Te dni se vršijo velike spremembe v zunanji politiki balkanskih držav in ob istem času se vršijo tudi notranje spremembe v Jugoslaviji, na Romunskem in v Bolgariji. S tem, da je zasedel Hitler velik del Čehoslovaške in je dobil popolno gospodarsko kontrolo nad ostalim delom dežele, se je položaj tako temeljito spremenil, da so balkanski državniki noč in dan na delu, da prikrojijo zadeve svojih držav "času primerno." Da ne bo ostalo tako kot je sedaj je brez vprašanja, in če že Hitler ne bo zavojeval balkanskih držav, jih bo pa skušal spraviti v gospodarsko odvisnost Nemčije.
Za Nemčijo je namreč" kontrola nad Balkanom daleko-sežnega pomena Balkan poseduje ogromne zaloge žita, zlasti pšenice, nadalje petroleja in drugih pridelkov, na katerih je Nemčija revna. Nemčija potrebuje silne zaloge za svojo industrijsko mašinerijo in za svoje danes 77,000,000 broječe prebivalstvo. Čehoslovaška, ki je tvorila most do Balkana, je že pod nemškim vplivom. In ni več daleč čas, mogoče samo nekaj mesecev, ko bodo morale Jugoslavija, Ogrska, Bolgarska in Romunska poslušati glas iz Berlina.
Kako bo z Ogrsko se do danes še ne more dobro vedeti. Na Ogrskem je organizirana nacijska skupina, ki je pa razcepljena v tri manjše oddelke. Zlasti se boje Hitlerja madžarski posestniki ogromnih zemljišč, ker so prepričani,-da jih zna Hitler, ako pride do vpliva, zapleniti in razdeliti med one, ki nič nimajo. Sedanja madžarska vlada torej skuša zadušiti nacijsko gibanje, obenem pa ustanoviti dobre odno-saje z Nemčijo. Svoječasno je Mussolini zahteval, da se mora rešiti položaj 700,000 Madžarov, ki se nahajajo pod Čeho-slovaško. Prišlo je do konference v Monakovem. Takoj po konferenci je postal Hitler nekako mrzel napram Madžarom in tudi Mussolini je tozadevno umolknil.
Kar se tiče Jugoslavije je bil njen dosedanji minister-ki predsednik Stoiadinovič v nekako pol prijateljskih stikih s Hitlerjem zadnje dve leti. Mnogo jugoslovanskih državnikov to politiko ni odobravalo, toda Stojadinovič jih je vprašal, naj mu nudijo kaj boljšega. Nihče ni imel pripravljenega načrta. Obenem je konferenca v Monakovem prizadela tudi skoro smrtni udarec hrvatskemu gibanju za avtonomijo. Nikjer ni več opaziti onega gibanja kot n. pr. še pred enim letom. Gibanje bo najbrž pozabljeno, ker se bodo pojavili v kratkem novi dogodki.
Hrvatsko vprašanje danes še ni mrtvo. Decembra meseca se vršijo narodne volitve. Vodja Hrvatov dr. Maček se je izjavil, da zahteva popolno avtonomijo za 4,000,000 Hrvatov in popolne parlamentarne svobodščine. Regent princ Pavle je pripravljen dovoliti Hrvatom marsikaj, dočim o popolni avtonomiji ne more biti danes govora. Jugoslavija sedaj čaka na kakšno stališče se bo Hitler postavil glede tega vprašanja. Ako slučajno potegne Hitler s Hrvati, tedaj je skoro gotovo, da ima Hitler v Hrvatih mogočen temelj za nacijsko vlado. Jugoslavija zna razpasti oziroma biti razkosana kot je bila razkosana Čehoslovaška.
V Jugoslaviji je nekako 500,000 Nemcev in enako število Madžarov ob severnih mejah Jugoslavije. Očividno je, da se Jugoslavija ne bo mogla umakniti nemški hegemoniji. Značilno je, da je bil po zaključeni monakovski konferenci imenovan v kabinet dr. Stojadinoviča S. Hodjera, ki je načelnik srbskih modro-srajčnikov, ki predstavljajo fašizem med Srbi.
Edina balkanska država, ki se še danes upira nemškemu nasilju in hegemoniji je Romunska. Romunska se čuti še vedno dovolj neodvisno in močno, da zaenkrat ne posluša nemških nasvetov in zahtev. Pa zaključeni monakovski konferenci je bila Romunska silno razjarjena in časopisje je kričalo nad "francoskim izdajstvom." Romunska se je namreč doslej naslanjala s svojo zunanjo politiko na Francijo. Toda ta je sedaj drugačna od romunske politike.
Pripravlja pa se. Hitler in njegov štab ima vse izračunano. Toliko je gotovo, da Hitler ne bo nehal in je z mona-kovsko konferenco naredil le začasen konec, da pregleda svoje poteze in se pripravi za nove.
Kaj pravite!
V	politični kampanji jc marsikaj dovoljeno in odpuščeno. Težko je pa požreti obnašanje župana Burtona (neodvisnega župana), ki je vedno klečeplazil okrog senatorja Bulkleya, da se je dobil denar iz Washington:! za 72,000 WPA delavcev v Clevelan-du. Senator je vedno rad uslišal Burtona in pomagal. Zdaj pa hodi Burton okrog in prosi državljane, naj na vsak način porazijo Bulkleya pri volitvah. Po volitvah bo pa vzel Burton zopet cu-lico v roke in božjepotil k senatorju za novo pomoč Clevelandu. 1 udi v politiki bi bila na mestu možatost, če že ne govorimo o hvaležnosti.
* * *
V	Arkansasu ima neki farmar gos, ki je stara že 35 let in ki že od leta 1904 leže jajca in vali mlade. Vsa čast goski in njeni častitljivi starosti, dokler je še pri življenju. Pečenka bo pa bolj slaba, kadar bo do tega prišlo.
Fara sv. Lovrenca bo praznovala največji praznik celega leta — 40 urno pobožnost. Kaj pomeni to? To pomeni, da bo sv. Rešnje Telo izpostavljeno skozi 40 ur in sicer neprenehoma.
V soboto 22. oktobra ob 7. zjutraj bo slovesna sv. maša, pri kateri bodo šolski otroci peli "novo mašo," ki se je vadijo že nekaj časa. Drugi dve maši bosta na stranskem oltarju in sicer otroci, šole sv. Lovrenca, se bodo vrstili, razred za razredom, od 10. pa do 1. Od 1. do 3. bodo molile žene društva sv. Rešnjega Telesa v dveh grupah. Od 3. pa do 4. je posebna ura za otroke in odrasle ljudi iz Maple Heights, Randall in Corlett. Pričakujemo, da bodo tisto uro dejali vse drugo na stran in posvetili vsaj eno uro Bogu. Obenem bodo lahko opravili spoved, kateri je še niso do takrat.
Od 4. pa do 5. je ura za vse ljudi iz Rosewood okolice in pa za one na "Jutrovem." Ta ura je za otroke in odrasle. Kdor ima še kaj vere, ne bo delal praznih izgovorov. Prišel bo v hišo božjo, da tukaj vsaj za hip počasti svojega Zveličarja in prejme njegov blagoslov.
Od 5. pa do 6. ura za III. Red sv. Frančiška. Za te se ne bojimo, da ne bi prišli. Vemo, da bodo prišli v tej skupini in pri drugih grupah jih ne bo manjkalo.
Od 6. pa do 7. je ura za Junior Sodality. My dear Sodal-ists. This is your hour. I think we can depend on you. If you love Our Blessed Lord and value your salvation; if you wish to feel happy that you have done your duty nobly and unselfishly, then in spite of all difficulties that may present themsel^V'cotrie and be the guard of honor to your God.
Od 7. pa do 8. se bodo poklonila Zveličarju dekleta iz Senior Sodality kakor dekleta sploh. I think that we can feel just as sure about you, young ladies, as we do about the Juniors. I know and realize full well, that it might not be so pleasant to leave home in any kind of weather. But you would leave for less worthy purposes. Why not for this once in order to show your love and devotion for your Lord and Redeemer? Come. You shall not regret it, of that I am sure.
Od 8. pa do 9. bo zopet ura za mladino sploh. Father Andrej, kaplan od sv. Vida, bo imel angleški govor. Potem se nadaljuje molitev in petje v angleškem jeziku. To uro naj se sploh vsi mladi udeležijo.
Od 9. pa do 10. je molitev za vse iz Union in St. Catherine in Woodland okraja. Ta ura je morda v največji nevarnosti, razen da se vsi oni farani res potrudijo in pridejo prav gotovo. Pravim, da je v nevarnosti, ker je na sredi med večerno pobožnostjo in pa polnočno mašo.
Od 10. pa do 11. je ura za vse odrasle iz 76. St., 77. in 78., kakor tudi za Marble in Burke Ave. Tudi tukaj velja to, kar sem rekel zgoraj. Od vašega vestnega izvršenja svoje dolžnosti bo odvisno, dragi farani, ali bo kateri čul in bdel z Jezusom, ali pa se mu bo godilo, kakor na vrtu Getzemani, ko je On sam čul in trpel, učenci pa so vsi spali? Žrtvujte se in pridite gotovo, da ne bo "vaša ura" morala govoriti: "tedaj so ga vsi zapustili."
Od 11. pa do 11:45 bodo žene iz društva sv. Res. Telesa molile sv. uro.
Točno o polnoči bo pričel Father Slapšak s sv. mašo in slovensko pridigo. Kdor želi prejeti sv. obhajilo pri tej ma-
ši, naj bo tešč od 8. naprej. Pa maši nastopi "častna stra-
ža."
Od pol 2. pa do pol 3. društvo Najsvetejšega Imena, angleško poslujoči oddelek. Ali the members of this division of the Holy Name Society will kindly be ready to take up your duties as the "Guard of Honor" punctually at one-thirty a. m. This is an unusual hour, that we admit. But you must also admit that it is an unusual occasion. We count on you, men and young men, that you will be ready to forego just a little of your sleep that night. You can all make up for it after you come back from your "watch," and also before if you retire in time.
Obenem s to stražo so vabljeni tudi vsi odrasli iz 80. ceste. Tudi vi boste gotovo z veseljem žrtvovali nekaj noči v svrho češčenja presvetega Rešnjega Telesa, ako pomislite, da je Zveličar čul celo noč za vas, tisto noč pred svojim trpljenjem.
Od pol 3. do pol 4. bo čula prva skupina društva Najsvetejšega Imena, slovenski oddelek. Za te može se ne bojimo, da bi ne prišli, saj jih je nekaj pri nočni straži v St. Paul Shrine, ki morajo, kadar pride njih vrsta, vstati sredi noči in "ti doli v mesto. Poleg teh nož pa naj pridejo tudi odrasli iz 81. ceste in sicer samo za-oadna ali Winterjeva stran.
Od pol 4. pa do pol 5. pride druga skupina mož društva sv. Imena in pa vzhodna, ali Ferfoljeva stran iz 81. ceste.
Od pol 5. pa do pol 6. pride tretja skupina mož društva Najsvetejšega Imena in vsi ljudje iz 82. ceste. Brooklyn-čani in iz West Side pa naj pridejo, kadar jim bolj prilo-žno, samo da res pridejo in ne zanemarijo tega časa milosti.
V nedeljo jutro bodo maše kakor po navadi ob 6, 7:30, 9 10, 11:15 — in potem se ponovi ves program prejšnjega dne do 9. zvečer. Ob 2. popoldne bo sprejem v društvo sv. Rešnjega Telesa. Ob 3. pa v društvo Najsvetejšega Imena. Takrat naj bodo vsi člani navzoči. Delajte tudi"'na to, da dobite čim več novih rekrutov za Kristusovo armado. Tako tudi: žene za društvo sv. Reš. Telesa.
Ob 8. zvečer je zopet angleška pridiga, katero bo imel Father Baraga, kaplan fare Marije Vnebovzete. Ob 9. je molitev, sv. ura, za dr. sv. Rešnjega Telesa. Ob 10. bo imel slovensko zaključno pridigo Father Auguštin O. F. M. iz Detroita in iz slovenske fare sv. Janeza Vijaneja. Ker bo zaključek tako pozno, zato bodo v zaklučni procesiji nastopila mesto otrok, dekleta vseh vež-balnih krožkov v uniformah. Ce delajo parado ljudem ob raznih prilikah, naj jo enkrat naredijo tudi Bogu. Vsaka naj prinese seboj mal šopek cvetlic in sicer tako, da bosta po dve in dve imeli enake cvetlice iste barve. Na primer: prvi dve imata čisto bele šopke, drugi dve rdeče šopke, tretji dve rumene šopke in tako dalje, kolikor barv se pač dobiti more, in potem se prične zopet z belimi in tako naprej. Šopki naj bodo kolikor mogoče enake velikosti in ne preveliki, recimo osem do deset malih cvetkov, ali štiri večje cvetove, povezani v ročni šopek.
Dragi farani! Potrudimo se ta dva dneva vsi brez izjeme in iz vseh delov fare. Vse prireditve naj se odlože na poznejše čase, te ure pa darujmo Zveličarju, ki biva med nami v presvetem Rešnjem Telesu. Ne bodimo, kakor oni povabljeni na ženitnino, ki so ravno takrat, ko bi se bili morali od-zvati, šli vsak po svoji ptiti.
Pred vsem pa se potrudimo, da bomo v teh dnevih vsi prejeli sv. obhajilo. Spovedovanje se bo vršilo zlasti v petek popoldne in zvečer, ko bodo pomagali še drugi spovedniki. Tudi v soboto jutro, popoldne' in zvečer bo prilika. Kdor ima še vsaj nekaj vere v srcu, ne bo preslišal tega vabila. Kdor pa ga presliši, bo s tem pokazal, da nima vere ne ljubezni in radi tega pa tudi nobenega upanja več. "In Kralj je rekel povabljenim: 'vse je pripravljeno. Pridite na ženitni-
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
no.'
Father Oman
Demokratski ples v Euclidu
Kako deluje Slovenski demokratski klub v Euclidu, ali je aktiven samo v času kampanje? Ne, ampak je na delu skozi vse leto, obdržuje po več sej na mesec, pripravlja zabavne večere, card partije, veselice in plese. Narod z veseljem prihaja na naše prireditve ter tako pomaga kriti klubove izdatke, ker članarina 25 centov na leto je premajhna, da bi odgovarjala vsem klubovim potrebščinam. Zato prirejamo razne veselice, da se dobijo sredstva za klubove izdatke. Pri tem se dobi veliko duševnega razvedrila, ko se sestanemo s prijatelji in znanci, da se nekoliko razgovorimo o lokalnih in drugih razmerah. Saj je dolžnost vsakega državljana, da se zanima za gospodarska, družabna in politična vprašanja, ka tere se nikjer bolj točno ne izve kot pri politični organizaciji.
Tako se je ta klub odločil, da priredi veselico, kakor druga leta ob času pred volitvami. To bo v soboto 22. oktobra, pri-čenši ob dveh popoldne v Društvenem domu na Re^her Ave. Godba za pies bo izvrstna, kakor tudi za one, ki žele poslu šati lepe slovenske in ameriške točke. Odbor je pripravil vse ga za lačne in žejne. Prošeni ste vsi, da pridete na ta sijajni "Sawyer for Governor Dance," katerega prireja Slovenski demokratski klub. Vas vabi odbor :
M. A. Bratel, F. Drempetic, L. Zgonc, F. Kovacic, J Grdina,'A. Sintic, J. Bolek, F. Smaltz, J. Knific, A. Jerman, F. Zajec, A. Laurich, F. Tekavec, A. Strnad.
Matt F. Intihar.
Kam v nedeljo?
Ko ugibljete, kam bi se podali v nedeljo, se spomnite na veselo igro, ki jo priredi podružnica št. 41 SŽZ, na katero ste vsi prav prijazno vabljeni Igra se imenuje "Dobitek." Vstopnina bo samo 35 centov, samo za ples pa 25c. Ker bo tako nizka vstopnina, pričakujemo velike udeležbe. Priče-tek bo ob sedmih zvečer.
Po igri se bo pa vršila pro sta domača zabava s plesom v spodnji dvorani.
' Pri igri nam obetajo smeha na koše, torej pridite, da se boste enkrat pošteno nasmejali in bomo tako malo pozabili na vsakdanje križe in težave.
Lačnim in žejnim bomo dobro postregli, ker jedače in pijače bo dovolj in to najboljše. Za srbeče pete bo skrbela godba društva sv. Jožefa.
Upam, da se udeležijo vse članice naše podružnice. Pripeljite s seboj svoje može, dekleta pa svoje fante. Prav prijazno ste vabljene tudi ^ članice vseh podružnic Slovenske ženske zveze in sploh vsa cenjena slovenska javnost. Vsem kličem: na veselo svidenje v SDD na Waterloo Rd. v nedeljo 23. oktobra ob sedmih zvečer. Pozdrav vsem skupaj.
Anna Stopar
(Nadaljevanje)
Brat Louis Balant priporoča, naj bi se izvoliio vratarja izmed članstva ter pozneje, ko je prišla točka na dnevni red, stavi tozadevni predlog, ki je bil soglasno sprejet. Tozadevno govorijo brat Frank Pucelj, Leo Kushlan in Joško Penko.
Razlog predloga: Delegaciji se uvidi, da ni primerno, da bi bil konvenčni delegat obenem vratar, ker se ga s tem odtegne od razprav in morebitnih priporočil, katera mu je društvo naročilo, da jih pinese na konvencijo. Zborovalna dvorana je velika, ki ne doseže vratarja, da bi vedel o čem se govori.
Glavni predsednik opomni delegacijo na točko dnevnega reda in sicer na volitev konvenčnega predsednika. Predsednik otvori nominacijo.
Nominirana in sprejela sobrata Jos. Trebeč in Krist Stokel. Brat Joško Penko se prijavi k točki dnevnega reda in stavi fjledeči predlog: Vse volitve naj nadzoruje poprej imenovani po-verilni odbor. Predlog soglasno sprejet.
Rezultat volitev za konvenčnega predsednika: Trebeč 49 in Stokel 66 glasov. Z večino glasov je bil izvoljen za konvenčnega predsednika Krist Stokel.
Sobrat Pucelj stavi predlog, da se izvolita dva konvenčna podpredsednika. Predlog soglasno sprejet.
Nominacijo sprejeli: John Lokar, Ana Traven in John Centa. Rezultat volitev: Lokar 79, Ana Traven 72 in Centa 49 glasov. Za prvega podpredsednika jc izvoljen John Lokar in druga podpredsednica pa Ana Traven.
Od delegacije pride zahteva, da konvenčni predsednik zavzame svoje mesto, nakar glavni predsednik izroči konvenčnemu predsedniku Krist Stokelnu vodstvo zborovanja. Konvenčni predsednik se v prisrčnih besedah zahvali delegaciji za izkazano zaupanje ter prosi delegate, naj ž njim kooperirajo, da ho šla konvencija hitro naprej.
Brat Kozjan zahteva od konvenčnega predsednika, da uradno otvori konvenčno zasedanje, toda temu je ugovor radi vzroka, ker še niso izvoljeni vsi konvenčni uradniki.
Brat Leo Kushlan priporoča, da konvencija izvoli dva delegata za vodstvo zapisnika v slovenščini ter dva zapisnikarja za vodstvo zapisnika v angleščini.
Sobrat John Gornik temu ugovarja ter pripomni, da v kolikor on pozna mlade delegate vsi poprečno dobro razumejo slovenščino in v slučaju, če ne bi kaj razumeli, jim lahko tolmači konvenčni podpredsednik, ki oba jezika dobro razume. Pripominja, da če se bi volilo štiri zapisnikarje, so s tem tudi stroški večji.
Sobrat Pollock tudi ugovarja, da bi se volilo štiri zapisnikarje ter predlaga, da se izvolita samo dva. Predlog sprejet z 75 glasovi.
Sosestra Albina Novak stavi na konvenčnega predsednika vprašanje, kdaj se prav za prav pravilno nominacija zaključi?
Predsednik pojasnuje, da kadar je tozadevni predlog sprejet in odglasovan.
Nominacijo za konvenčnega zapisnikarja sprejela Frank Turek in Louis Rozman. Ker nista imela protikandidatov, sta soglasno izvoljena.
John Lokar in Ana Traven zavzameta mesta konvenčnih podpredsednikov.
Radi izvolitve in proglasa Turka in Rozmana po konvenčnem predsedniku nekateri delegatje ugovarjajo in sicer v tem, da bosta oba zapisnikarja samo v slovenskemu jeziku. Konvenčni predsednik pojasnuje, da od vseh nominiranih sta kandidaturo sprejela samo dva delegata in predlog se glasi, da konvencija izvoli samo dva zapisnikarja je popolnoma prav in pravično, da jih proglasi soglasno izvoljena. Brat Rozman in Turek pojasnita, da sta pripravljena zbornici tudi v tem postreči, če se bo zahtevalo angleško pisani konvenčni zapisnik.
Ker se zbornica zadovolji z izjavo brata Turka in Rozmana, se končno izvolitev oziroma proglas odobri. Turk in Rozman se delegaciji zahvalita.
Pred volitvijo konvenčnih zapisnikarjev se odobri njih plača v dvojni dnevnici, katera bo določena delegatom na konvenciji' Predlog soglasno sprejet.
Nominacija za vratarja: Sprejeli: Zakrajšek, Bobek, Smole in Fende.
Sobrat Stanko Dolenc ugovarja kandidaturi Frank Fendeta-ker je omenjeni na bolniški listi. Konvenčni predsednik ga radi lega in v smislu Zveznih pravil od kandidature izključi.
Sobrat Jos. Terbižan ugovarja kandidaturi Bobka češ, da on je na pokjninski listi in pripominja, če Fende ni upravičen do kandidature, tudi ni upravičen Bobek. Konvenčni predsednik pojasni, da pokojnina ni bolniška podpora, ampak je pokojnina, katero vsak član prejme, zdrav ali bolan, kadar doseže starost 70 let-
Rezultat glasovanja: Bobek 45, Zakrajšek 37 in Smole 2» glasov. Izvoljen za vratarja Bobek, katerem odloči plačo odboi
z,a plače in vožnje.
Izvoljeni konvenčni zapisnikar Frank Turek zavzame svoj mesto ter nadaljuje s konvenčnim zapisnikom.
Ta zapisnik je bil zaključen ob 3. uri popoldiie dne 12.; septembra, 1938.
Joseph Ponikvar, predsednik glavnega odbora;
Krist Stokel, konvenčni predsednik;
Joško Penko, začasni zapisnikar glavnega odbora.
Zapisnik druge konveiične seje dne 12. septembra 1938 v S. N. D. na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Konvenčni predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldne ter pozove delegacijo k redu.	.
Na dnevnem redu so bile volitve konvenčnih uradnikov. * so bili izvoljeni konvenčni zapisnikarji, so zavzeli svoja mesta m sicer Frank A. Turek in Louis Rozman.
Na vprašanja ali se vpisuje imena vseh govornikov v zapisnik sc razvije daljša debata.	,
Br. Dolenc predlaga, da se zabeleži samo imena predlaga " ljev in podpiratoljev važnejših predlogov. Podpirano in iprej3 Volitev konvenčnega tajnika:
Debata ali hočemo imeti enega ali dva tajnika. ^ Br. Abram predlaga, da izvolimo samo enega. Br. />» podpira.
(Dalje na tretji strani)
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1938
ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ
Br. J. Lokar predlaga, da izvolimo dva konvenčna tajnika in sicer enega starejšega in enega mlajšega ,ter priporoča, da če le mogoče, naj bi bila izven glavnega odbora. Br. Centa podpira.
Priporočilo, da rešimo najprej en predlog in potem rešujmo drugega. Br. Zalar predlaga konec debate. Sprejeto.
Glasovanje o predlogih: Predlog br. Lokarja je dobil večino in sicer 75 glasov. Torej 'sprejet.
Nominacijo za konvenčne tajnike so sprejeli bratje: A. C. Skuly, John Gornik st., Bili Vičič in Max Traven.
Predlagano zaključek nominacije. Sprejeto. Izvoljena sta bila brata John Gornik st. in Max Traven.
Br. Penko predlaga, da naj ostale odbore imenuje konvenčni Predsednik. Br. Jerkič podpira.
Br. Klemen predlaga, da naj se vse odbore voli kot na ostalih konvencijah. Podpiran.
Sprejetje bil predlog bi. Penkota.
Ker je imel gl. odbor že sestavljeno provizorično listo raznih odborov in jo je predsednik upošteval, se razvije daljša debata in br. Terbižan priporoča predsedniku, naj on sam imenuje odbore ne oziraje se na predloženo listo.
Br. gl. predsednik pojasni zakaj je bila lista sestavljena in to v namenu, da se je upoštevalo vse naselbine.
Br. Okoren predlaga, da ne imejmo nikakih protipredlogov, <"'mpak samo predloge in naj se glasuje o njih po vrsti, kakor so bili stavljeni.
Br. Centa podpira. Sprejeto.
Br. Skuly opozarja, da ker smo dali konvenčnemu predsedniku polno moč da odbore imenuje, mu sedaj nikakor ne moremo diktirati kaj in kako naj dela. Priporoča pa, da naj v odbor za plače imenuje 9 članov.
Predlog stavljen, da se izvoli samo 5 članov, isto tudi v odbor za Pregledovanje knjig. Podpirano in sprejeto.
Br. Pucelj priporoča, da naj se naj prvo določi število članov vsakega odbora. • Br. predsednik imenuje sledeče odbore:
1)	Odbor za resolucije 5 članov: sestra Albina Novak, brate Aug. Svetek, Stan Ravnahrib, Jim Koželj in Louis Supan.
2)	Odbor za sport 5 članov: brate Bili Vičič in Rudi Lokar, ter sestre Mary Frank, Anna Milavec in Angela Supec.
3)	Odbor za prošnje in pritožbe 11 članov: sestre Agnes Ka-lan, Frances Novak in Anna Hočevar, ter brate Louis Gliha, Frank Končan, Geo. Turek, Anton Perušek, Frank Hunter, Fred Krečič, Frank Zorich in Frank Žagar.
4)	Odbor za pregledovanje knjig 5 članov: sestro Duren in bx-ate A. C. Skuly, Leo Svete, John Pollock in Joe Kogoy.
5)	Odbor za plače 5 članov: sestro Frances Petrich, brate John Levstek, Anton Abram. John Centa in Tony Srebot.
Ker ni bilo ugovora br. predsednik proglasi te odbore polno-močnim.
Br. Penko predlaga, da sprejmemo poslovnik zborovanja zadnje redne konvencije in bomo šli najbolj hitro naprej. Br. Ba-]a.nt podpira.
Br. Kushlan predlaga, da sprejmemo vse razven točke 11, ker je preveč zapletena in sama sebi nasprotuje. Podpirano in sprejeto.
Br. Stanley Ravnohrib poroča, da je prejej vest, da je preminula delavna članica društva Modern Crusaders Mary Videmšek rojena Milnar.
Predsednik pozove zbornico, da v znak sožalja vstane.
Odmor 15 minut.
Nadaljevanje.
Br. gl. Tajnik opomni, da če ima kdo kakšno prošnjo ali pritožbo naj jo odda še nocoj. Br. Terbižan temu ugovarja in misli, da bi se morale pritožbe sprejemati ves čas zasedanja konvencije.
Br. Abram predlaga, da se upošteva samo prošnje in pritožbe, ki bodo predložene do torka 13. septembra do 7 ure zvečer. Sestra Jerman podpira.
Br. Terbižan predlaga da naj se da priliko vsaj do četrtka. Podpirano.
Oglasi se več delegatov k debati o tem predlogu. Br. Jerkič predlaga konec debate. Sprejeto. Predlog br. Abrama sprejet z večino.
čas zborovanja: br. Svetek predlaga, da zborujemo od 9 do 12 ure dop. in od 1 do 5 ure popoldan z 15 minutnim odmorom Popoldan. Podpiran.
Br. Balant predlaga; da zborujemo od 8 do 12 dopoldan in od 1 do 5 ure popoldan z 15 minutnim odmorom dopoldan in popoldan. Podpiran.
Sprejet .je bil predlog br. Sveteka.
Br. Penko predlaga, da bi se rabil poslovnik zborovanje zadaje konvencije ter ga prebere kot sledi:
1.	Predsednik mora otvoriti sejo točno ob času, določenem °d konvencije.
2.	Med čitanjem imen, zapisnika, ali dokler kak član konvencije govori, ni dovoljeno grajati ali motiti. Vladati mora pozornost in mir.
3.	člana konvencije, ki kali mir med zborovanjem, dela nered 7 neumestnim izzivanjem ali nedostojnimi besedami, mora predsednik na to opozoriti. Ako se tak član ponovno pregreši, ga konvenčni predsednik za oni dan izključi iz konvencije. Za tretji slučaj naj se popolnoma izključi iz konvencije in kot tak nima nobene pravice več kot delegat in tudi ni upravičen do dnevnice po izključen ju.
4.	Nihče ne sme člana konvencije prekiniti med govorom; to lahko stori samo predsednik iz važnih razlogov.
V	tem slučaju naj se dotični govornik vsede na svoje mesto čaka toliko časa, da 'se debata uredi, šele z dovoljenjem predsednika lahko nadaljuje svoj govor.
5.	član konvencije, ki hoče govoriti, naj dvigne in pokaže svojo številko oz. tablico, kotero društvo zastopa in predsednika vljudno nagovori.
V	svojem govoru naj omenja samo iste točke ali vprašanja, o katerih t:e tedaj razpravlja. Pri tem ne smo vmešavati nobenih osebnosti ali celo žaljivih besed.
(Dalje prihodnjič.)_
miiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiii»!iitnii;iin:iiitiitiiinitiin!nii»iiiiiuiiiiiitiiittmiin»
ŽOTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
um
::»:::i!i::ii»i»;iiiiiiiiiiiiiiinii:iiiiiiiiiuniiiniiiniitnm
Kmalu sem opazil stražo na robu gozda. Dva človeka sta ležala v travi pod drevjem, poleg sta se pasla konja, škipetarja sta bila, raztrgana in umazana, pa drznost jima je sijala iz oči in pogum.
Seveda sta me videla že od daleč. Spogledala sta se in si nekaj povedala. Ko sem raz jahal, sta vstala. Sumljivo sta me gledala.
"Kaj bi rad?" se je zadri eden. "Zakaj ne jezdiš dalje?"
Ni jima bilo po godu, da sem razjahal.
"Za pot bi rad vprašal," sem dejal skromno.
"Lahko bi bil ostal na konju! Ne utegneva se pečati s teboj."
Razumel sem ju. Napoti sem jima bil. Vsak hip so lahko prijezdili tisti, ki sta na nje čakala.
"Ne razumem, zakaj bi ne utegnila —. Saj nimata nobenega nujnega dela!"
"Te nič ne briga! Povej, kaj bi rad, pa se poberi!"
Njuni puški sta ležali v travi, le nož in pištolo sta imela za pasom. Naglo sem moral opraviti z njima in še preden sta utegnila zgrabiti za puške. Ker sem pustil svoji puški pri tovariših, sem moral dobiti vsaj eno njunih pušk v pest. Streljati nisem smel, Aldažija s svojimi ljudmi sta bila blizu. S kopitom sem ju moral pobiti.
Naredil sem se kar moč nedolžnega in dejal:
» "Slabe volje sta, je videti, in najrajši bi vama kar ušel. Pa ne vem za pot, zato vaju moram že nadlegovati in vprašati."
"Zakaj pa nisi vprašal v vaši?"
"Vprašal sem, pa kar sem zvedel, mi ne zadostuje."
"Najbrž nisi razumel tistih ljudi. Govorica te izdaja, da nisi odtod. Odkod pa si prišel?"
"Iz Ibalija."
"In kam potuješ?"
"V Rugovo. Zvedel bi rad, ali drži tale cesta v Rugovo."
"Po tej cesti prideš v Rugovo. Ne moreš zaiti, nobene druge ceste ne boš srečal.
H komu pa si namenjen?"
"H konjskemu kupcu Kara-nirwanu."
"Tako —?" je zategnil. "Poi kaj?"
"Kupčijo bi rad sklenil z njim."
"Kupčijo — ? Kdo pa si?"
Mislil sem mu odgovoriti. Pa tovariš je nenadoma vstal, stopil na cesto ter gledal proti vasi.
"Kaj je?" je vprašal prvi in stopil za njim.
Obstal sem za njima in se sklonil k puškam.
"Jezdeci prihajajo —. Ali so tisti —?"
"Štirje so —. Tisti bodo —. Koj morava —."
Več ni povedal.
Zamahnil sem in ga udaril s kopitom po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Drugi udarec je podrl tovariša, še preden se je utegnil obrniti.
Brž sem porezal konjem jermene in ju zvezal. Tovariši so prijezdili.
"Kar dva ste oskrbeli — ?" je menil lord Lindsay. "Pošteno delo, bi rekel!"
Njunega orožja nismo potre-
bovali, razbili smo ga in pometali kosce v bližnjo lužo. Zajahal sem spet vranca in jezdili smo dalje.
Na levici se je začel gozd, strmo je plezal v skalnat hrib. Na desni je ležalo močvirje, oljnate luže so se menjavale s suhimi mesti, poraščenimi z mahom in dolgolistno ločnico.
Vse bliže smo prihajali nevarnemu mestu. Razvrstili smo se v niz, da bi sovražnik ne videl, koliko nas je. Puške smo vzeli v roke in jih pripravili za strel. Da je bil na levici raven svet, bi bili jezdili med drevjem in se ne-opaženo približali zasedi. Pa cesta je šla trdo ob gozdnem pobočju in kopita naših konj so glasno pela po kamenju.
četrt ure smo jezdili tiho in počasi, ko se je hrib na levi znižal in krenil v polkrog okoli ozke kotline. R edko grmovje je stalo po njej. Skalni pomoli so* se dvigali nad cesto, smreke in jelke so ?e obešale pa njih.
Počasi in previdno smo zajezdili v kotlino. Nič se ni ge-nilo. Pravkar sem se mislil obrniti k tovarišem in jim povedati, da bomo pognali konje v skok, ko je jeknil v višini krik.
Strel je počil, krogla je šinila trdo mimo mene in obenem me je zadel v glavo kamen, da sem se skoraj onesvestil in videl tisoč solne. K sreči me je kamen le opazil, sicer bi bil mrtev. Ni bilo dvoma, eden Aladžijev ga je vrgel. Saj sta bila Aladžija mojstra v sukanju prače.
Pa tudi Lindsayevega konja je zadel kamen. Šinil je z vsemi štirimi v zrak, vse moči je moral napeti Anglež, da je ostal v sedlu.
"Naprej — naprej —!" je kričal Halef.
Udaril je svojega konja z bičem in planil po cesti. Očko in Omar sta se v skok pognala za njim. Sir Lindsay pa ni spravil rjavca z mesta. Bil je z vsemi štirimi okoli sebe in se vzpenjal, pa trmasto ostal sredi ceste.
Tudi sam sem obstal na cesti. Bilo mi je, kot da mi zvonijo po glavi zvonovi vseh farnih cerkev celega sveta, misli so mi otopele, udje so mi odpovedali pokorščino.
In spet je počil strel. Krogla je udarila v cesto trdo pred vrancem, da je kamenje štrk-nilo na vse strani.
Strel me je zdramil iz omotice, pogledal sem kvišku.
Strelec je stal nad menoj ob smreki, ki je štrlela iz skalne razpoke. Hudobno se mi je režal in pomeril s pištolo v mene.
Njegovo režanje me je ujezilo in mi vrnilo zavest. Dvignil sem repetirko in ustrelil. Obenem se je zabliskala tudi pištola.
Ni me zadel. Moja krogla pa ga je pogodila tako dobro, da je omahnil s skale in strmoglavil V dolino.
In nato mi je odletela re-petirka iz rok. Kaj se je zgodi lo, nisem videl, ker sem še ve dno gledal napadalca v ska-
lah. Šele iz poznejšega pripovedovanja Lindsayevega sem zvedel, kako je bilo.
Lindsayevega rjavca so streli splašili. Izprevidel je, da le ni čisto varno v kotlini, vtaknil glavo med prednje noge, sunil z zadnjimi nogami v zrak in planil po cesti.
Na mojo nesrečo pa je šinil tako blizu mimo mene, da je Lindsay zadel z glavo ob mojo repetirko in mi jo izbil iz rok. Obenem me je zadel silen udar v bok in me vrgel vran-cu na vrat, nekaj me je sunilo za pas, da je vranec odsko-čil, še en udar sem dobil — in lord Lindsay je odfrčal po cesti.
Pravil mi je pozneje, da je trdno držal puško v desnici, sicer bi jo bil izgubil, 'ko je konj plesal po cesti. In ko je rjaveč šinil mimo mene, je naj-prvo zadel z glavo v repetirko, ki sem jo še vedno držal pripravljeno za strel, nato pa mi sunil puškino cev v bok, da se mi je zarila za pas in ga raztrgala ter se še vlovila za jermen medvedarice, ki je visela ob sedlu. Brž sem sicer segel po pasu in po puški, pa prepozno je bilo, druga nisem ujel ko čakan, ki mi je tičal za pasom, medvedarica, re-petirka, pas z nožem, s samokresi in s handžarom pa je zdrknil na tla.
Nesrečni Englishman me je razorožil v trenutku, ko sem orožje najbolj nujno potreboval.
Seveda bi bil rad skočil iz sedla in orožje pobral. Toda trkavo obnašanje Angleževega rjavca je razkačflo mojega sicer zelo pametnega vranca, jezno je zarezgtal in skokoma planil za hudodlcem. Druga nisem utegnil storiti, ko da sem se obdržal v sedlu in trdno prijel za čakan, sicer bi bil izgubil še to edino orožje.
Prvikrat je. bilo, da mi je Rih ušel, in ušpl mi je tako izdatno, da sem šinil po kotlini kakor iz topa pognan. Streli so pokali, ljudje so tulili, od nekod mi je privršal čakan trdo mimo nosu. Potegnil sem za vajeti in se vrgel nazaj, da bi zadržal vranca.
Treščilo je, nekdo je kriknil, lord se je prekopicnil iz sedla.
Vranec se je zaletel v rjavca. Še danes sem prepričan, da je namenoma tako storil. Jezen je bil na rjavca, maščevati se je hotel za sunek.
In ko je dosegel, kar je nameraval, je veselo zarezgetal, obstal in krotko ubogal.
Meni pa ni bilo tako krotko okoli srca. V glavi se mi je vrtelo, pred očmi se mi je temnilo, zavest me je zapuščala.
Toda za menoj so kričali in tulili ljudje, kopita so besno topotala, pred menoj pa je vpil Halef:
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
TED'S CAFE Serviramo vsako soboto kokošjo večerjo in izvrstno pijačo. Igra fina godba. Se priporočamo, da nas obiščete.
(248)
Jabolka!
Cenjenim rojakom naznanjam, da imamo zopet naprodaj prvovrstna zimska jabolka. Zglasite se pri Valentin Mavko, North Dayton Road, Route 84, Madison, O. (249)
Naše posebnosti
Najboljše riževe in krvave klobase.
Pork shoulder, celi, ft....l7c
Sveže šunke, ft..........20c
Butter, ft.............271/ac
Očiščene kokoši, ft........25c
Cista mast, 2 ft. za ......19c
Suhe šunke, ft...........21c
Pork chops, s konca, ft.'... 15c Domače kislo zelje, 3 ft. za 10c Se priporoča
Louis Oswald 17205 Grovewood Ave.
Delo išče
ženska srednje starosti, vdova, ki bi rada dobila delo pri mali družini. Naslov pustite v uradu tega lista.	(248)
Išče se
eno ali dve sobi za poštnega peč-larja, ki ima pohištvo; pri mirni družini, v mirni okolici med St. Clair in Superior. Naslov pustite v brivnici na 6506 St. Clair Ave.	(247)
Soba v najem
Opremljeno spalno sobo se odda v najem; gorkota, kopalnica in še druge ugodnosti. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd. zgorej; to je v bližini St. Clair Ave._(247)
Pristen domač med
Spodaj podpisani nimam samo gasolinske postaje in gostilne, imam tudi pridne čebele, ki so mi nanesle izvrsten med. Dobite ga lahko pri meni, ali pa pri sinu na 8302 Maryland Ave., Tel. Michigan 7222. Torej kdor hoče fin med po zmerni ceni, naj se oglasi. Imam tudi preko 1,000 lilac grmičja, katerega dam zastonj, kdor pride ponj.
Anton Strojin
County Line Rd.
Route 20, Geneva, O.
Tel. Geneva 648
(Oct. 18, 20, 21.)
Poceni naprodaj
Proda se Baby Grand klavir, v prvovrstnem stanju, jako malo rabljen, jako poceni.
Istotam se proda dva tona in pol stroj za izdelovanje ledu, pripraven za mlekarno. — Vprašajte na 787 E. 185th St., tel. KEnmore 2765. (248)
Flaismans Cafe
naznanja, da bodo servirali kokošjo večerjo v soboto večer 22. oktobra. Igrala bo fina godba za kratek čas gostom. Priporočata se za obilen poset.
Louise in John Flaisman
6400 St. Clair Ave.
V Paulichevi gostilni
vam bo v soboto in skozi zimo vsako soboto večer igral Paradise Islanders orkester za kratek čas in za poskočit. Za lačne bo imela Štefka piščance in tudi fin ogrski guljaž pripravljen. Za žejne bo John preskrbel vse potrebno. Na svidenje!
John in Štefka Paulich
5238 St. Clair Ave,
Kdor želi
Jepe grahaste kokoši in piščance od 4 do 6 funtov težke po 26c funt, sveže vampe l2c funt, okusne domače suhe klobase po 32o funt, jetrne in krvave klobase 6c vsaka, novo domače kislo zelje 6c funt, male suhe šunke 20c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
■ ■■-•-■ - -
Domače klobase
Izvrstne riževe in krvave klobase, 6 velikih komadov za kvo-der. In tudi mesene so tako lepo rdeče, napravljene iz samih,svežih šunk. Le pridite, pa boste videli, kaka razlika je od drugih. Takih ne dobite nikjer kot pri nas. Dobite jih vsak dan. Delamo jih dvakrat na' teden. Pošljemo tudi po pošti na COD. Se toplo priporočamo starim in novim odjemalcem. Victor in Josephine Kosic
951 E. 69th St,
Puška naprodaj
22 kalibra karabinka, skoro nova, se proda prav poceni. Vprašajte na 7512 St. Clair Ave. (249)
TREBUŠNE PASOVI IN
elastični: nogavic«
uat T pelsl salogl. FaUlluu tudi pa M*tl.
Mandel DrwCfc
tBTOl Waterloo Rd. CUv.laa«. •.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
OBLAK FURNITURE
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6312 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
V najem
se oddajo 4 sobe na 1133 E. 67th St.	(248)
Kadar potrebujete fino žensko suknjo, samo pokličite ali pišite na
BENNO B. LEUSTIG-A
1034 Addison Rd. TEL. ENdicott 3426
kateri prodaja fine STERLING suknje, kakor > tudi kožuhaste suknje (fur coats), direktno iz tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.

DOBER PREMOG
IZ NEW PHILADELPHIA, O.
Za Cleveland Lump,
$5.50 iona Za Barberton Lump, $4.50 tona
Ta cena je za 5 ton ali več
JOHN DEBEVEC & SONS RFD 1 New Philadelphia. O.
WOLFF HEATING CO
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelsndski razpečevalci
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj. Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in rBzni deli znižani v ceni. Vprašajte za našega slov. zastopnika. 7X5 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
Telefon: {
GLenvUIi { 9218
2AKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
RAZPIS SLUŽBE
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR (102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1128
Tem potom se razpisuje služba urednika-upravnika za uradno glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze. Ponudnik mora biti član S. D. Z. In ameriški državljan. Prednost imajo tisti, ki so zmožni slovenskega in angleškega jezika. Ponudbe naj bodo pismene in naj vsebujejo označbo kvalifikacij, kakor tudi navedbo mesečne plače. Vse ponudbe morajo biti dostavljene v uradu Leo Kushlana, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, najkasneje do sobote opoldne, dne 22. oktobra 1938.
Za odbor S. D. Z.
LEOPOLD KUSHLAN JOHN GORNIK
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 K. S. K. J.
vas vabi na svojo
-JESENSKO PLESNO VESELICO-
katera se vrši V SOBOTO 22. OKTOBRA v Knausovi dvorani
ob 8. uri zvečer
Godba: Zupančič ©rkester Vstopnina 25c PRIDITE!

Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
Plakala je in molila ter čakala od trenutka do trenutka na os-vobojenje.
Toda bilo je, kot da je cela hiša izumrla. Klarisa si je hotela vzeti življenje, toda vendar ni hotela storiti tega greha.
Ne, tega ni smela storiti! Kaj bi rekel njen oče, če bi ona umrla?
—On me bo iskal, — pomisli ona, — toda ne bo me našel. Najbrže nisem v ječi, ker bi me vsekakor zaslišali, temveč najbrže se nahajam v neki privatni kleti, kamor me je privedel kakšni sovražnik naše rodbine.
Deset dni se je Klarisa mučila in ni vedela, kaj se bo z njo zgodilo. Opoldne desetega dne se konečno odpro vratar, a na pragu se prikaže neki vitki človek, ogrnjen s plaščem. Na obrazu se mu je poznala visoka inteligenca, a oči so gledale blago, da niso mogle pripadati zločincu.
On stopi k Klarisi in sede njej nasproti.
—	Klarisa Jagodkinova, — reče on. — Prihajam, da vam naznanim vašo usodo, nažalost niti najmanj veselo.
—Usmilite se nesrečnice, ki ni nikdar nikomur storila ničesar žalega. Odpeljite me zopet domov k mojemu očetu.
—To ne more biti, — odvrne človek, ki ni bil nihče drugi, kot Mihajlo Bakunjin.
—	Klarisa Jagodkinova, vi ne bodete nikdar več videli svojega očeta!
—Kaj? — Ne bom ga več videla? — vzklikne milijonar-jeva hčerka. — Ali je mar vaš namen, da me bodete imeli zaprto tukaj do smrti?
Bakunjin ne odgovori. On povesi svojo glavo.
—Povejte mi vsaj, kaj sem zakrivila? — ga prosi ona. — Storiti sem morala nekaj strašnega, da me tako kruto kaznujete.
—Vf niste ničesar zakrivili, ubogi otrok, toda ali ne veste, da piše v sv. pismu: grehi očetov se maščujejo nad otroki.
—Vaš oče je velik grešnik. Predal je mnogo ljudi krvni-škemu meču, četudi mu ni storil nihče nikoli kakšno slabo delo. Samo zato, ker mu je bilo v veselje, da jih izda.
—Vaš oče ima mnogo zločinov na svoji duši, a vi morate sedaj trpeti za njega.
—Ugrabili smo vas in s tem smo ga najobčutnejše kaznovali.
—Moj oče je zločinec? — vzklikne ona. — A jaz moram za njega trpeti? — Toda po-
VLOGE v tej posojilnic
S so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan j Insurance Corporation, Washing-P j ton, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
vejte mi, kaj se bo z menoj zgodilo. Ne bodete me vendar tu držali, dokler se ne postaram, dokler ne osivim?
—Ako vas spustimo, nas bodete izdala, — odvrne Bakunjin Nesrečnica pade na kolena.
—Milost! — vzklikne ona.— Ne dajte, da zblaznim. Prisegam vam, da ne želim iti nazaj v svet. Ne bom vas izdala. Biti hočem nevesta neba, iti hočem v samostan.
Bakunjin se ni mogel premagati usmiljenja. Njegovo srce ni bilo hudobno. Razumel je občutke, in četudi je storil mnogo tega, kar so drugi preklinjali, je bilo to radi tega, ker je moral često stopati preko mrličev, da pride do svojega cilja.
—Ubogi otrok, — reče on. — Kako rad bi popravil tvojo usodo. Ko bi smel, Bog mi je priča, bi te odpeljal iz tega zapora in te vrnil življenju.
Klarisa objame njegova kolena.
—Oh, godite usmiljeni! — vzklikne ona. — Oh, poslušajte me! Ne zahtevam, da me osvobodite. Ali smem govoriti?
—	Govori, ubogi otrok, — odvrne Bakunjin. — Toda vs-tani. Ne spodobi se, da klečiš pred človekom.
Klarisa se dvigne.
Mihajlo Bakunjin je bil gi-njen. Prišel je povedat Klarisi, da bo leta in leta, mogoče vse življenje čepela v kleti te hiše. Srce mu je bilo napolnjeno s sovraštvom do hčerke človeka, ki je izročil njegove tovariše krvniku. Hotel ji je povedati z ostrimi besedami, kaj misli on in njegovi tovariši o njenemu očetu. Sklenil je, da bo ostal hladen in ravnodušen, četudi ga bo Klarisa prosila milosti.
Veliki upornik je često doka zal, da je hladnokrven in okruten.
Toda, kaj se je zgodilo danes z njim? Kam so izginila njegova načela?
On sede njej nasproti in reče zamolklo:
—Govorite, Klarisa! Povejte mi vse, kar imate na srcu!
—Vi morda mislite, — reče Klarisa, — da bi hotela biti svobodna zato, da vživam življenje, ker sem hčerka milijonarja? Toda vi se motite.
—	Toda sedaj, ko je moja usoda odvisna od vas, hočem biti odkritosrčna. Nikdar se nisem počutila srečne v svoji domači hiši. Četudi me je oče oboževal, četudi sem mu bila desna roka, vendar me je nekaj ločilo od njega. Zdelo se mi je, da je njegov nasmeh, da je njegova ljubeznivost samo krinka, da me vara.
—	Videla sem, da je bil z drugimi popolnoma drugačen. Bil je zvijačen, surov, okruten, kadar je hotel doseči to, kar je hfitel. To je morala doživeti često tudi moja mati, ki je bila vedno samo igračka v nje-
Otvoritev gostilne
V NOVI LJUBLJANI na 689 E. 200th St.
(vogal Lindbergh Ave.)
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da se bo vršila v sobote 22. ( ktobra slavnostna odprtija gostilne. Ob tej priliki bomo serviraii okusno kokošjo večerjo. Na razpolago bo izvrstno žganje, fino pivo in vino. Igrala bo tudi izborna godba. Priporočamo se za
obilen obisk
MARTIN in MARY KOŽAR
LASTNIKA
govih rokah. Zavistni ljudje so mi često šepetali, na kakšen način si je pridobil moj oče svoje premoženje.
—Vse to me je odbijalo. A moja mati? Bila je vedno dobra napram meni, toda vendar se ji ni posrečilo pridobiti moje ljubezni.
—Cesto, kadar sem jo objela in se hotela priviti k njej, me je odrinila in vzkliknila:
—Pojdi! Ti si srečna! Tebi ni treba živeti v revščini, kakor neka druga, ki ji pripada ista pravica kot tebi.
—Moja mati je morda mislila, da bom pozabila te besede in da jih ne bom razumela. Toda bilo je; kot da mi je nož zasadil te besede v srce — nikdar jih nisem pozabila.
—Tako sem živela brez ljubezni; mnogi so mi sicer zavidali, toda prav za prav sem bila pomilovanja vredna. Cim bolj me je moj oče obdajal s sijajem in razkošjem, tem bolj tuja mi je postajala očetova hiša.
—Ena edina beseda prave ljubezni bi me bolj osrečila, kot vse bogastvo.
Klarisa omolkne; spomin jo je premagal. Ona si jokaje zakrije obraz z rokama.
Bakunjin jo je opazoval s čudno plamtečimi očmi. Ni se mogel spomniti, da bi ga ke-daj kakšna nesreča in trpljenje tako potreslo, kakor to enostavno pripovedovanje te deklice.
— Že dolgo razmišljam o tem, da bi mogla najti za zidovi kakšnega samostana tiho srečo, — nadaljuje Klarisa.— Vedno sem si predstavljala izredno lepo življenje nekje, kamor ne morejo prodreti zemeljske strasti, kjer se živi edino za ljubezen do bližnjega in do Boga.
—'Čudno! — zamrmra Bakunjin. — Jagodkinova hčerka želi zamenjati sijajno |palačo s samostansko celicp.
—Samo enkrat, — reče mlada deklica,,— se mi je prikazalo življenje v vabljivi melodiji. Videla sem pred seboj cvet po katerem sem željno iztegnila svojo roko. Bil je to cvet ljubezni.
—No, ;kaj vam je? — reče Klarisa preplašeno, ko je videla, da se je Bakunjinov obraz čudno Spremenil.
On se je naenkrat dvignil; sto pil je za svoj stol in se krčevito prijel za naslonjalo.
—Cvet ljubezni, pravite? Dalje — dalje!
—Spoznala sem človeka, ki ■sem ga mogla tudi spoštovati. Oh, kako različen je bil od drugih moških, ki sem jih do sedaj srečala ! On ni nagibal svoje glave pred denarjem, nikdar ni izustil kakšne navadne laži, spoznala sem ga kot resnega plemenitega in odkritosrčnega človeka.
Bakunjin se pritajeno na-smeje."
—Res, vzor človeka! — vzklikne on.
—Tega človeka sem ljubila, in če bi bila tako srečna, da bi mi on vračal ljubezen, morda bi se še sprijaznila z življenjem!
—Kaj? — vzklikne Bakunjin — Vi ste ga ljubili, a on?
—On me ni mogel ljubiti, — ga prekine Klarisa bolno, — on je objokoval neko drugo, ki mu je bila vse.
—Ali je on vedel, da ga ljubite?
—Nisem mu, seveda, nikdar ničesar rekla, toda on je moral vse prečitati iz mojih oči. Oh, stokrat sem mu hotela reči: jaz te ljubim, Konrad Felsing!
Bakunjin prime obe njeni roki.
—Kako se imenuje ta človek, ki ga ljubite?
Klarisa zarudi.
—Ime se mi je izmuznilo, — reče ona, — toda ne bom vam ga tajila. Imenuje se Konrad Felsing; vedno mi bo mil in drag.
—Vedno drag! — ponovi Ba-kunjon, a v glasu mu je bil čuden zvok. — Toda končajmo, —
reče nato.
—Konec!? — zašepeče Klarisa. — Konec je samostan! Izbrali ste me kot žrtev za grehe mojega očeta. Kaznovali me bodete z dosmrtnim ujetništvom, ker je moj oče lopov, kakor ste rekli. Vem, da me ne bodete spustili na svobodo, ker bi se bali, da bi vas izdala. Toda poslušajte, kaj vam predlagam.
—Prisegam vam, da bom molčala.
—Nikdar ne bom nikomur izdala svojega imena, nikdar nikomur rekla, kaj se je z menoj zgodilo.
—Pošljite me v samostan! živela bom tam v samotni celici, videti hočem samo modro nebo in zemljo v njeni lepoti. Tukaj v tej podzemni kleti bom ponorela. Tukaj bom že črez nekaj tednov umrla.
—Vi ne smete umreti! — jo prekine Bakunjin — Vaša dolžnost je, da živite, Klarisa, seveda skrita; ker se ne smete nikdar več vrniti k svojemu očetu.
Ona ga pogleda s svojimi velikimi sijajnimi očmi.
—Prvič, Klarisa, — reče on, — prvič bom postal sam sebi nezvest. Kot da sem na nekem razpotju svojega življenja. Razum mi ukazuje, naj bom gluh in naj se ne oziram na vaše besede. Toda ganjen sem, odkar ste začeli
govoriti.
—Verujem ti, hčerka Jagodkinova, in če tudi bi bila to moja poguba.
—Priseži mi, da nas ne boš izdala ! Priseži mi, da ne boš nikomur povedala svojega imena!
Klarisa dvigne roko.
—Prisegam! — reče ona svečano.
Bakunjin jo prime za roko.
—Dobro torej, — reče on, — osvobodil te bom te ječe, odvedel te bom v samostan. Odvedel te bom v samostan pri Srcu Matere Božje. Poznam poglavarico samostana. Ne bo me odbila, ako jo prosim, da te sprejme.
—Zvečer bova odpotovala. Nevarna pot bo, ker ne bova šla z železnico.
Klarisa se nagne in vroče solze so ji kapale iz oči in padale na Bakunjinovo roko. Bile so solze hvaležnosti.
—Oh, — vzklikne ona, — kako sem srečna, da me bodete osvobodili te ječe. Odpuščam vam vse, ker ste se me usmilili.
Bakunjin ni mogel prikriti svoje ginjenosti ter se je obrnil k vratom.
Ko jih je odprl, skoči izza njih neka temna postava in hoče pobegniti po stopnjicah.
Toda Bakunjin pohiti za njo.
(Dalje prihodnjič)
^uiiiiiiuiMUiiiimiiiiiiHimimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPi
1	VABILO K VESELOIGRI
= « *
DOBITEK.
9 9 =
ki jo priredi
I PODRUŽNICA ŠT. 41 S. Ž. ZVEZE
1 V NEDELJO 23. OKTOBRA 1938
V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU NA WATERLOO RD.\
pričetek ob sedmih zvečer
Cenjeno občinstvo je prav'vljudno vabljeno k obilni udeležbi
\ Vstopnina 35$	Samo za ples 25^ |
riiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMnuiiiiiiiiHiiHiniiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiMiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT
TE CENE VELJAJO SAMO
Danes in jutri 50% popusta
Set za spalnico $80, zdaj samo.... $40.00 Set za spalnico, $120, zdaj samo... 60.00 Set za parlor $110, sedaj samo.... 55.00 Set za parlor $130, sedaj samo.... 65.00 Set za jedilnico $169, sedaj samo.. 84.50 Set za jedilnico $129, sedaj samo.. 64.50
50% POPUSTA TUDI NA 9X12 PREPROGAH IN PODLOGAH ZA PREPROGE
PECI ZA GRETJE, NA PREMOG IN PLIN, PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
Cene so znižane na vseh drugih hišnih potrebščinah, ki jih je preveč, da bi jih omenili tukaj. Pridite in se okoristite s temi cenami, ki se vam ne nudijo vsak dan.
Norwood Appliance & Furniture
John Sušnik in Jerry Bohinc, lastnika
6104 in 6119 St. Clair Ave. ENdicott 3634
819 E. 185th St.


NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je previdena z tolažili svete vere v Bogu za vedno preminula naša nadvse ljubljena seproga, mamica, hčer in sestra
Mary Videmsek
ROJENA MILNER
Blagopckojna je bila rojena v Clevelandu dne 27. junija leta 1909 ter po kratki bolezni preminula dne 12. septembra ob 3:45 uri zjutraj. K večnemu počitku na Kalvarijc pokopališče je bila položena iz A. Svetkove kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. dne 15. septembra ob 9. uri dopoldne. Pokojna je bila ustanovna članica- društva Modern Crusaders št. 45 SDZ ter članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Poleg močno žalujočega soproga, dveh sinčkov, matere in očeta zapušča tukaj tli brate, eno sestro ter več bližnjih sorodnikov.
V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se najlepše zahvalimo za položeno cvetje ob krsti naše drage soproge, dobre mamice, hčere in sestre. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Videmsek in družina, Mr. John Milner in družina, Mr. in Mrs. D. De-vine in družina, stric John Zalokar in družina, Mr. in Mrs. Victor Videmsek in hčerka, stric Joe in teta Agnes Zalokar, Mr. Peppy in Adolf Tekavc, Mrs. Anne Stakih in družina, E. 161 St., Mr. in Mrs. Henry Zalokar Sr., Mrs. Mary McHugh in družina, Mr. John Milner, družina John Prišel, Mr. in Mrs. Anthony Fink in družina, Mr. in Mrs. John Debeljak in družina, Mi-, in Mrs. John Sus-nich in družina, Mr. Joseph in Vera Mateyka, Celeste in Ed Dietz, družina Lawrence Aucin, Mrs. Naglich Sr. in hčer, Mr. in Mrs. Jack Naglich in sin Billy, družina Je-lercic, Mr. John J. Buscher in uradniki Local Union No. 912 I.B.E.W., Christian J. Bannick, regularni demokratski klub 32. varde, delavci volilnih koč 32. varde demokratskega kluba Precinct I, Mr. Joseph Hočevar, Bertha Say-her, Eleanore Sedelmeyer, Eisner Cassidy, Gertrude Bojec, Margaret Nainegar, Margaret Silkowski, Fauline Sternica in Josephine Kinkoff, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ, Častna straža SDZ in delegacija devete redne konvencije SDZ ter Phi Phi Club.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Zalokar in družina, Mr. in Mrs. Frank Videmsek: Sr., in družina, Mr. in Mrs. Jacob Janchar in družina, Miss Jean Milner, Mr. in Mrs. Louis Drasler, Neff Rd., Mr. in Mrs. Tony Bogolin, Mr. in Mrs. John Prisel, Mr. in Mrs. Aucin, Mr. in Mrs. Frank Oblak, Mrs. Zebjek, Mr. in Mrs. Anten Jerman, Mrs. Planine, Mr. in Mrs. Zupančič, Miss Frances Zulich, Mr. in Mrs. M. Cotman, Mrs. Grebe, Miss Mary Trepal, Mr. in Mrs. Gcdijance, Mi-, in Mrs. Fabian, Mrs. Cvar, Mr. in Mrs. Theresa Fink, St. Clair Ave., Mr. Joseph Milner, Mrs. Sayher in družina, Mrs. V. Bernot Sr., Mrs. F. J. Belomich, Mr. Frank Rovere in družina, Mr. Frank Macerol, Mrs. Rose Urbancic, Mrs. Rose Strumbel, Mr. Stanley Cotman, Mrs. Jane, Mr. in Mrs. Rosel, družina Kummel, Mr. in Mrs. Steve Stravja, Ml-, in Mrs. Erjavec Jr., Miss Frances Zupančič, Edna Ave., Mr. in Mrs. L. Fink Jr., Mr. in Mrs. L. J. Supan, družina Fink, Hecker Ave., Mr. ill Mrs. Frank Trepal Sr., Mr. in Mrs. Henry Zalokar Jr., Mr. in Mrs. L. Planine, Mrs. Cernelich in hči, Mr. in Mrs. James Stakich, Mr. in Mrs. Max Gerl, Miss Mary Princ, Mrs. Rebol, Mr. Joseph Kosmerl, Mrs. Boldin, Mr. Jerse Sr., Mrs. Geo. Voinovich, Miss Rose Videmsek, Mr. in Mrs. Popek in družina, Mrs. Simonovic, Mr. in Mrs. Merhar, Mrs. Satkovic, Mr. in Mrs. Tony Fink, E. 60 St., Julia Videmsek,	J, Velikonja in Oltarno
društvo Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Častna straža SDZ, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ, Mr. John Zalokar, Mr. John Prišel, Mr. Frank Oblak, Mr. Frank Cvar, Mr. Otto Sayher, Mr. Frank Macerol, Mr. Max Gerl, Mi-. Joseph Zalokar, Mr. Victor Videmsek, Mr. John Aljancic, Mrs. H. B. Smith, Mr. John Marolt, Mr. Victor W.rod, Mr. Louis Kovac, Mr. A. J. Beske, Mr. Jacob Janchar, Mrs. Alice Opalich, Mr. John Andrulis, Mr. Daniel Stakich, Mr. Roy Carlson, Mr. Frank Trepal Jr., Mr. Merhar, Mr. Joe Brunnett in Mr. Jim Savage.
Najlepšo zahvalo naj prejme častita duhovščina fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za opravljeno zadušni-co in cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za veliko naklonjenost, lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo, ko je pokojna ležala na zadnjem izpočitku v njih kapeli.
Iskrena hvala Glee klubu društva Modern Crusaders št. 45 SDZ za zapete žalostinke ob mrtvaškem odru blago-pekojne pred večerom dviga krste na potu k večnemu počitku. Hvala društvenim članom in članicam za izkazano poslednjo čast svoji sosestri. Enako naj prejme najlepšo zahvalo Častna straža SDZ in njena voditeljica Mrs. Albina Novak za častno stražo ob krsti blagopokojne, izkazano poslednjo čast in spremstvo na pokopališče. Hvala društvu Modern Crusaders in Častni straži SDZ za vpri-zorltev ginljlvega blagega spomina na odru Slovenskega delavskega doma na dan njenega pogreba.
Najlepša hvala delegaciji SDZ za poklonjen venec in brzojavni izraz sožalja, ter demokratskemu klubu 32. varde.
Hvala članicam Oltarnega društba Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne sosestre.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojni kaj dobrega storili.
Draga in ljubljena soproga ter dobra in skrbna mamica. Polna življenja in ljubezni do svoje družinice si legla v prezgodnji grob in nas odstavila močno žalostne tavati za Tvojimi blagimi spomini. Na Tvojem svežem grobu poleg ljubečega soproga prožita k Bogu nedolžna sinčka drobne ročice, očesa jima kristali grenka solza in usta govore sladko ima mama. Močno žalostni Ti kličemo: Mirno spavaj, draga soproga, naša sladka mama, hčerka in sestrica v rojstni zemlji do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Frank Videmsek, soprog; Raymond In Joseph, sin-kota, Ignacij in Mary Milner, starši; Ignatius, Edward in Joseph, bratje; Rose poročena McHugh, sestra. Cleveland, Ohio, 21. oktobra 1938.