ŠAULA STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. avgusta 2008 • Leto XVIII, št. 35 Monošter, 23. augustuša – 8. Državno srečanje Porabskih Slovencev Gučati jezik svoji babic pa dedkov de vrednota, nej več sramota »Že osmič se Slovenci s cejle naše države srečüjemo. Vašo vörno prihajanje domau na rodno grudo svedoči, ka so takšna srečanja potrejbna. Tau, ka ste nisterni mogli oditi iz svojoga rodnoga kraja – kak pravijo – s trbüjom za krüjom, ste nej vi krivi. Naj vas nika ne pečé vaša düšna vejst. Nejste vi zapüstili vašo lejpo domovino, liki vam je vaša rojstna krajina nej mogla krüja dati, tistoga vsakdanešnjoga. Malo je skur tak bilau, kak je v prpovejstaj. Gda sta žalostniva stariša blagoslovila svojo, na dugo paut odhajajočo deco, so mati s skuzami v očaj eške na tüma cüjdjali: ’Pa se zato ne spozabite svojga doma… Te tö nej, če de vam tam daleč baukše šlau, te tö nej, če te tam daleč bole srečni…« S tejmi rečami je pozdravo vse navzoče 8. Državnoga srečanja Porabskih Slovencov predsednik letošnjoga organizatora srečanja, Državne slovenske samouprave, Martin Ropoš. Ka so se Porabski Slovenci nej spozabili s svojoga doma, je svedočilo letošnjo srečanje tö, na šteroga je prišlo kakšni 400 lidi iz vsej kautov našoga rosaga pa eške s tihinskoga tö. Zvün iz domanji vasnic so organizirano prišla slovenska društva iz Budimpešte, Sombotela pa Mosonmagyróvára, dosta je bilau tašni posameznikov, steri so prišli v lastni organizaciji. Preci porabski babic pa dejdekov je letos s sebov pripelalo nej samo svoje mlajše, liki svoje vnuke tö. Letošnjo srečanje je bilau v znamenji oblejtnice rojstva Jožefa Košiča, steri se je pred 220. lejti naraudo v Bogojini, najdugši tau svojoga živlenja je pa preživo na Gorenjom Seniki, gde je najšo svoj večni pokoj tö. O njegvom živlenji in deli je pri svetoj meši prédgo odranski župnik Lojze Kozar, stero je darüvo vküper z domanjim župnikom Ferencom Merklinom. Kak je pravo, Jožef Košič so nej samo vrli človek pa dober düšni pastir bili, liki so najšli čas za kulturo tö. Pisali so nej samo cerkvene knjige (recimo z nemške rejči so dojobrnili molitvenik Jezuš, moje poželenje), liki posvetne knjige tö, ka so vidli, ka so tistoga cajta Slovenci meli premalo knjig. Njegvo živlenje je leko gledalo, v sterom naj bi mi tö vidli, ka je naša naloga (feladat). Po mnenji Lojzeta Kozara je prva naloga ohraniti krščansko vöro, druga naloga, ka starši morajo svoje mlajše nej samo šaulati, liki vzgajati (nevelni) tö, tretjič vsak mora skrbeti za tau, naj se kultura ohrani. Na ohranjanje jezika je opozoriu generalni konzul mag. Drago Šiftar tö: »Gnesden tau lepo pa spevno porabščino eti v Porabji gučijo samo eške starejši lidgé. Ges ne razmim, zakoj so nej navčili porabščine svojo deco in svoje vnüke. Leko se zgodi, gda starejših lidi nede več, ka z njimi dojvgasne tü domanji guč.« Srečanje se je nadaljüvalo s kulturnim programom, zaklüčilo pa s plesom. (Več o srečanji v naslednji številki.) Marijana Sukič 2 Pince: Janez Janša in Ferenc Gyurcsány odprla avtocestno povezavo PO SODOBNI CESTI OD JADRANA DO BUDIMPEŠTE Slovenija počasi, a dovolj 17 let... Ne gre torej le za to, dogradili avtocesto Beltinci bremu zgledu želimo v na-smo trdni zavezniki, še povztrajno zaključuje izgrad-da sem z vami (mislil je na -Pince in avtocesto M7 na slednjih letih dodati druge sebej, ko je šlo za reševanje njo osrednjega avtocestnega številne obiskovalce, ki so madžarski strani, smo zado-zadeve, predsvsem ko gre za zahtevnih situacij v regiji omrežja. Predzadnji del sodo-se zbrali v lepem sončnem stili pričakovanjem Evropske infrastrukturne povezave, o zahodnega Balkana, ki jo bne povezave med Jadranskim vremenu na otvoritveni slo-unije, ki je zagotovila precej čemer je bilo danes največ oboji dobro poznamo. To ni morjem in Budimpešto sta mi-vesnosti, opomba avtorja) denarja za izgradnjo.« Mi-govora. V bistvu sva nada-bila zgolj formalna podpora, nuli torek (19. avgusta) v Pin-srečen kot Prekmurec, sem nister je prepričan, da si bodo ljevala pogovore, ki smo jih ampak prispevek dobrih idej cah odprla predsednika vlad tudi ponosen, ker gre za po-zdaj oddahnili povsod, kjer so začeli med vladama lansko in vsebin, na osnovi katerih morali dneve in noči posluša-jesen, ko smo imeli skupno smo situacijo na zahodnem ti in gledati težke kamione, ki sejo tu in na drugi strani Balkanu približali končni so skozi njihove kraje vozili s meje. Gre za nadaljnje in-rešitvi, se pravi trajni stabil severa proti jugu in z juga na frastrukturne povezave, mis-nosti.« sever. »Ko z zadovoljstvom ugotavljamo, kaj vse smo na redili doslej, moramo videti tudi naloge, ki jih imamo. Midva s slovenskim kolegom znava in vedo tudi prebival ci Pomurja, da bo potrebno vzpostaviti tudi železniško povezavo med državama. Obveznost je pred nami in ni dovolj samo načrtovati, potrebno se bo premakniti Slovenije in Madžarske Janez membno evropsko povezavo. in stopiti od načrtov k deja-Janša in Ferenc Gyurcsány. Avtocesta bo imela ugoden njem.« Na dogodek so Prekmurci vpliv na gospodarski razvoj Avtocestni odsek med Beltinci čakali dolgih 17 let. Zdaj so v obeh državah. Nobenega in Pincami, ki sta ga odprla po relativno sodobni cesti po-dvoma ne more biti, da bo premiera, je dolg dobrih 30 lim na električno in plinsko Ferenc Gyurcsány je ocenil, da vezani na vse strani neba: pri ta prometna žila pomenila kilometrov, odcep hitre ceste omrežje in na železnico. Na predsedovanje Evropski uniji Pincah in Tornyiszentmiklósu novo življenjsko moč za pre-med Lendavo in mejnim pre-lanskem srečanju vlad smo ni najbolj popularna naloga, z Madžarsko in lahko, sicer lepo in gostoljubno pokraji-hodom Dolga vas pa 2,8 kilo-govorili tudi o doslej neizko-»vendar menim, da je Slovemalo naokoli, tudi s Hrvaško, no.« Slovenski prometni mi-metra. Slovenija je dobila za riščenih priložnostih pri me-nija na tem področju storila proti Mariboru in Avstriji, ter nister je tudi prepričan, da so ta del avtoceste 41,6 milijona njavi blaga in storitev. Zdaj zelo veliko. Res ste se izkazapo približno 310 kilometrih z si oddahnili prebivalci v vaseh evrov iz Evropske unije, grad-imamo statistične podatke li, zato lahko rečem v imenu Jadranskim morjem in Italijo. ob dosedanji magistralni cesti, nja pa je stala 256,7 milijona za lansko leto, ki kažejo, da vseh: Hvala, Slovenija!« Če smo natančni, jih za smer po kateri je v enem mesecu evrov. Na madžarski strani so se je menjava blaga in stori-Premier se je dotaknil tudi proti Mariboru, Avstriji, Ljub-peljajo več kot 100 tisoč kami-uradno odprli hitro cesto M70 tev povečala za 30 odstotkov cestne povezave in povedal, da ljani in Kopru loči še nekaj dni onov, lani skupaj 1,3 milijona od mejnega prehoda Pince-in tudi letos le-ta raste z več so na Madžarskem pred pet-in kilometrov, in sicer bodo tovornjakov. Na normalen pro-Tornyiszentmiklós do avtoces-kot 20 odstotki.« Slovenski desetimi leti razmišljali o avtodel avtoceste, dobrih 26 kilo-met morajo do konca oktobra te M7 med Letenyem in Bu-premier je poudaril, da so po-cestni povezavi od Budimpešte metrov, med Vučjo vasjo blizu počakati še v Gornji Radgoni, dimpešto in tudi na smer proti membna vez med državama do Blatnega jezera. Zdaj so Radencev in Lenartom odprli kjer je ob ravnokar odprtem Hrvaški in njenemu avtocest-rojaki, ki živijo na obeh stra-načrtovanja presežena, kajti s konec letošnjega oktobra. mednarodnem kmetijsko-ži-nemu omrežju do Jadranskega neh meje: »Tudi o tem sva sodobno cesto smo povezani z Preden sta ministrska predsed-vilskem sejmu gneča neopis-morja ali proti Beogradu. se pogovarjala. Na lanski Jadranom. »To pomeni novo nika skupaj prerezala trak-slo-ljiva, mesto je dobesedno za-Po slovesnosti na avtocesti sta skupni seji smo postavili ne-poglavje v življenju obeh drvensko zastavo, sta o pomenu blokirano s težkimi tovornjaki se v Lendavi dobro uro o so-katere nove cilje, ki jih v tem žav. Tisti, ki so gradili ceste, cestnih povezav v ožjem okolju in osebnimi avtomobili obis-delovanju med državama po-času uresničujemo.« Premier so omogočili novo življenje in na takoimeovanem 5. pro-kovalcev sejemskih prireditev, govarjala predsednika Janez je tudi povedal, da bo na pred-bodočim rodovom. Graditelmetnem koridorju, govorila zlasti tistih, ki se pripeljejo z Janša in Ferenc Gyurcsány. Na log Ferenca Gyurcsánya na-jem moramo biti hvaležni, prometna ministra Radovan mariborske strani. novinarski konferenci po po-slednja in druga skupna seja da je bil narejen zgodovinŽerjav in dr. Pál Szabó. »Slovencem je uspelo uresni-govoru je premier Janez Janša vlad Madžarske in Slovenije ski korak.« Ferenc Gyurcsány Slovenski prometni minis-čiti velike načrte,« je povedal izrazil posebno zadovoljstvo, na pomlad leta 2009 s poudar-je ob energetiki in podobnih ter Radovan Žerjav: »Skoraj minister za promet, zveze in da se je z madžarskim kole-kom na razpravi o sodelova-povezavah poudaril tudi pobi lahko ob tej priložnosti energetiko dr. Pál Szabó in gom srečal in pogovarjal ob nju na področju energetike in men regionalnega sodelovauporabil rek -Kdor čaka, ocenil, da je bilo potrebno vlo-tako pomembnem dogodku, infrastrukture. Janez Janša se nja s prepričanjem, da bosta dočaka. Rek, ki ga najbolje žiti veliko truda in strokovne-kot je vzpostavitev sodobne je kolegu zahvalil za podporo državi naloge uspeli uresničiti. razumemo Prekmurci, saj ga znanja, da se je zgodila ot-cestne povezave med drža-Madžarske pri predsedovanju Ernest Ružič smo na ta dan čakali celih voritev. »S tem, ko sta državi vama in poudaril: »Temu do-Slovenije Evropski uniji: »Bili fotografiji: N. Juhnov Porabje, 28. avgusta 2008 3 Bogojina: XX. Košičevi dnevi V ZNAMENJU OBLETNIC IN JUBILEJEV S trenjem lanu v Bogojini in koncertom domačih pevcev v Filovcih so se začeli jubilejni, XX. Košičevi dnevi kulture. Do zaključnega dogodka, zahvalne maše v bogojinski Plečnikovi cerkvi, ki jo bosta v nedeljo, 14. septembra vodila škofa dr. Marjan Turnšek in dr. Jožef Smej, se bo zvrstilo Bogojini in umrl leta 1867 na Gornjem Seniku, kjer je tudi pokopan, dvojezično osnovno šolo pa so poimenovali po tem vsestranskem izobražencu, ki je bil ob dušnopastirskem delu še zgodovinar in pomemben pisatelj. Jožef Košič je slovenstvu zapustil dediščino, na katero smo lahko tudi danes POD FOTOGRAFIJO: - Velike črke - razen dvakrat A in enkrat B - imajo številčno vrednost in njih seštevek da letnico 2008. Škof dr. Jožef Smej svoj latinski zapis prevede takole: “Ob obletnici osemstoti s pomočjo božjo se veselijo Bogojinčani z nebeščani svojimi ozirajočimi se.” Ta tekst in še: “1208 BOGOJINA 2008”, bo na spominski plošči, ki jo bodo odkrili na kulturnem domu v nedeljo, 7. septembra, ko bo tudi osrednja slovesnost ob prazniku občine Moravske Toplice. šestnajst raznolikih prireditev. Jubilejni Košičevi dnevi so posvečeni 800. obletnici Bogojine, ki je bila omenjena prvič leta 1208 kot Bogma oziroma Bogina. Prireditve so predvidene tudi v Filovcih, Ivancih in Strehovcih, vse v občini Moravske Toplice, ki bo med Košičevimi dnevi proslavila občinski praznik. Slavnostna seja ne bo v Moravskih Toplicah, marveč v Bogojini, kjer bodo 7. septembra odkrili spominsko ploščo in odprli trg Jožefa Košiča. Kulturni in s kulturo v širšem pomenu besede povezani dogodki so vedno posvečeni pomembni osebnosti ali obletnici oziroma dogodku v Bogojini ali okoliških krajih moravskotopliške občine. Vse od začetka nosijo prireditve ime po duhovniku Jožefu Košiču, ki se je rodil leta 1788 v ponosni. O Jožefu Košiču sta izšli v devetdesetih letih dve pomembni publikaciji, ki razgrinjata njegovo življenje in delo, in sicer v letu 1992 knjiga Življenje Slovencev med Muro in Rabo, dve leti pozneje pa zbornik razprav Košič in njegov čas, z razpravami s simpozija v Števanovcih. Doslej so v programu jubilejnih Košičevih dni odprli razstavo del članov likovne skupine Likos, ki so risali na temo 800-letnice Bogojine, pel je oktet Oremus, pripravili so literarni večer in Hubertovo mašo v bogojinskem lovskem domu. Za september imajo predvideno otvoritev hiše kulinarike v zavodu lončarstva v Filovcih, Folklorni večer in vinogradniški večer v Bogojini, pohod po poteh kulturne dediščine in kulturno prireditev v Strehovcih. Izdali so tudi jubilejni zbornik. Urednik Jože Vugrinec je zbral vrsto aktualnih tem in jih ob uvodnem delu -nagovor župana občine Moravske Toplice Franca Cipota in program prireditev - razdelil v sedem vsebinskih sklopov. Košičevi dnevi kulture so lahko za zgled drugim okoljem, v katerih so prepričani, da na tej ravni ni mogoče pripraviti privlačnih in kakovostnih dogodkov. V Bogojini in v programe vključenih krajih Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci so dokazali, da je mogoče z dobro voljo in znanjem, lahko pa vrstni red obrnemo, preseči lokalne meje in se umestiti v širši kulturni prostor, v konkretnem tako v slovenski kot porabski. Kot poudarjen zgled je letošnji, jubilejni zbornik s kopico tekstov, ki presegajo okvir kraja in občine. eR SLOVENSKI UTRINKI Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek. Od jeseni bo oddaja na sporedu ob 14.45 na 1. programu madžarske televizije. Naslednji magazin bo v četrtek, 4. septembra 2008. Ponovitev v ponedeljek, 8. septembra ob 10.10 na 2. programu. Dan sv. Štefana v Lendavi Dan kralja sv. Štefana je s slovesnostjo 20. avgusta proslavila tudi madžarska narodna skupnost v Sloveniji. Slovesnost je potekala v parku ob cerkvi sv. Katarine v Lendavi, kjer stoji tudi kip sv. Štefana. Zbrane je nagovoril poslanec in predsednik komisije za zunanje zadeve v madžarskem parlamentu Zsolt Németh, slavnostni govornik pa je bil predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti József Kocon, ki je med drugim povedal, da je praznik priložnost, da »se ustavimo, pogledamo vase, tudi mi, prekmurski Madžari, in se zamislimo nad tem, ali želimo naš skupni napredek, ali sprejmemo opredelitev za Madžare, sedaj in tukaj, v Prekmurju, v Sloveniji, ali se prepuščamo egoizmu, da ni več čustev niti do prijateljev.« Izpostavil je še, da ne smejo pozabiti na ideje sv. Štefana. Sledilo je polaganje vencev pred kip sv. Štefana (na fotografiji), nato pa praznična sveta maša, ki jo je ob domačih duhovnikih vodil škof iz Győra, sicer pa tudi podpredsednik madžarske škofovske konference dr. Lajos Pápai. Tekst in fotografija: Silva Eőry Razpis Zveza Slovencev na Madžarskem razpisuje delovno mesto poslovnega direkrorja za Družbo z omejeno odgovornostjo Porabje, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra. Delovne obveznosti: menedžiranje restavracije in hotela, ki delujeta v okviru Porabje d.o.o., ter vodenje poslov. Pogoji: - visokošolska ali univerzitetna izobrazba - izkušnje na področju gostinstva in hotelirstva - praksa v vodenju - poznavanje računalniških programov - znanje najmanj dveh tujih jezikov, znanje slovenščine je prednost - samostojno, dinamično opravljanje dela, reference Prijavite se lahko do 20. sptembra 2008 na naslednji naslov: Zveza Slovencev na Madžarskem Szentgotthárd/Monošter pp. 77 9970 K prijavi priložite strokovni življenjepis in lastno fotografijo. Porabje, 28. avgusta 2008 4 Slovenski dnevi v Slovenskoj vesi »DA BI SE MALO STAVILI…« Gnesdén smo vsi lidgé v nikšom vrtinci, iz šteroga ne moremo vöstaupiti. Nej odvisno od starosti, živlenjske dobe… Mali mlajši nemajo cajta, ka gnes igrat letijo v glasbeno šaulo, te pa na privatne vöre iz matematike, jezikov, odijo na šport, samo tau ne vejm, gda se majo cajt špilati. Penzionisti se furt taužijo, ka so puno dela pa nikam ne pridejo, mi, šteri pa slüžbo pa eške kakše druge obveznosti mamo, svoje domanje opravke ponavadi vnoči ali v nedelo opravlamo, gda bi mogli počivati. Zakoj se ne vejmo malo staviti? Funkcionari kakšnih organizacij se trüdijo, naj bi za lidi pripravlali programe za kratek počitek, za veselje, igro, zabavo, za uživanje kulturnih vrednot. Kelko lidi se udeleži tej prireditev, je pa drugo pitanje. Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves tö vsakšo leto napravi svoje načrte, planira programe za Slovence v tom kauti svejta. Tej so večinoma v Slovenskoj vesi, ka tam mamo prostore za programe, pa po pravici povedano, v Varaši pa kauli Varaša tam živi največ Slovencov. Letos smo z domanjo gostilno Lipa pa njeno šefico Evo Dončec Domiter organizirali tridnevni program od 15. do 17. augustuša. Ponudba je bila kar pestra, skrb smo meli na tau tö, naj vsakša generacija najde kaj zanimivoga, privlačnoga zase. Tak smo planirali, ka bi glavni dogodek programa biu podpis listine o sodelovanju s krajevno skupnostjo Markovci na Goričkom, samo ka so predsednik krajevne skupnosti mogli ranč te den titi v Škofjo Loko, zatok smo mogli te podpis prejkdjasti na drugi datum. 15. avgustuša, v petek večer je v šotori (prštölali smo ga iz Slovenije) na športnom igrišči bila veselica pa se je nutpokazo ansambel Exodus blues rock, v sterom igrajo moški iz Slovenske vesi. Žau, toča je prva prišla, kak bi se plesalci sipali v šotor, tak so pa te tisti, steri se ne bogijo grmenja pa obliskanja, vodau vö iz šotora, led pa doj s šotora meli, potistim so se pa vnoči do dvej gli fanj méli. V soboto popodneva so se srečale na športnom igrišči porabske nogometne ekipe (Sakalovci, Dolenji Senik, Tipp-topp iz Slovenske vesi, ekipa Hétház iz Slovenske vesi pa Slovenska ves) pa so se brsale za Pokal Lipa (Hársfa Kupa). Najbaukša je bila ekipa Tipp-topp, najbaukši igralec je grato Gabor Kovač z Dolenjoga Senika, najbaukši vratar (kapus) Tamaš Čuk, najbaukši strelec pa Jože Merkli. Čeprav je z nebe té den tö nika rosilo, vsi so se dobro pučutili, ka so leko eden drugoma pokazali, ka znajo z labdov napraviti. Pri stauli so pa »svejt rejšili«, so malo politiko pelali, športnike ocenjecali, kritizirali, dapa vküper so bili takšni tö, šteri se na redki srečajo. V nedelo že v pau devetoj so začnile ženske krumple pucati. No, en moški se je tö najšo, šteromi se je vidlo, ka zna, ka so krumple pa ka je naužic. Vidlo se je, ka ne dela oporvim tau »žensko« delo. Küjara sta kotle napunila, golaž se je že v edenajstoj küjo. Feri Nemet, Gabi Dončec pa Šanji Bedič so vküpzvozili vse potrebnoga za kulturni program, mikrofone, zvočnike, špile za veselo tekmovanje malih, mladih in starejših, Schaferovi so nam pau škednja prejk na igrišče spakivali, ka smo pri igraj indašnje kmečke škeri nücali. V tretjoj vöri se je začno kulturni program, Iluška Bartakovič je pozdravila goste pa lidi, steri so nam dali poštenjé, si vzeli cajt pa prišli na program. Program smo tak planirali, ka naj se vidi, ka mi tak škemo Slovenci ostati, ka poštüjemo vse tiste, s šterimi vküp živimo, tak smo meli Madžare tö med nastopajočimi. Iluška Bartakovič je omenila, ka se približuje najvekši pa venak najlepši vogrski svetek, 20. augustuš, gda se spominamo na prvoga vogrskoga krala pa na ustanovitev vogrskoga rosaga. Tau je tö tapravla, ka v Sloveniji (najbole v Prekmurji) 17. augustuša svetijo, ka so prekmurske Slovence zdrüžili z ostalimi Slovenci. Najprva so nastopile naše ženske, ljudske pevke ZSM iz Monoštra, pod vodstvom Marije Rituper so spopejvale osem slovenski pesmi. Marija so nam par vicov tö prpovejdali, tak na žmani, ka je publika skur doj s klopi spadnila. Potejn nas je zabavala ekipa iz Jakabháza, stera na pavarske škeri igra pa spejva vcüj. Te so pa zaigrali dijaki in profesorge varaške glasbene šaule, meli so lejpi program. Presenečenje (meglepetés) smo obečali publiki, dvej mladi ženski sta razveselili moške pa pojbe s svojim plesom. Vsi so fejst ploskali, kazalo je, ka se je produkcija vsakšomi vidla. In na konci eške edno presenečenje… Plesalec modernih plesov Jožef Küzmič iz Rábagyarmata je že znan pri nas. Joži je slovenskoga porekla, partnerica Nóra Kovács je Madžarka. Zaključki kulturnoga prog rama smo dali simbolični pomen: kot sta plesalec in plesalka odvisna drug od drugega, samo vküper zmoreta svojo lepo nalogo, spraviti gledalce v dobro razpoloženje; smo tudi mi odvisni drug od drugega v tom kauti svejta: Slovenci s Slovenci, Slovenci z Madžari vküper leko premagamo vse teževe ob delovnikih, delamo za napredek svojoga okolja, se veselimo, svetimo vküper svoje svetke. Moramo se včasik staviti… malo se zgučati, malo klajfe delati, se spočiti…važno je, ka smo vküper, eden drugoga poštüjemo. Ka zmorejo, so nam mali tö pokazali na veselom tekmovanji. Tak so lejtali s küsami, štere smo puno spakivali s tikvi, ka je dobro bilau gledati. Pri tom sta nam pomagala Joži Hegyi in Ildikó Antal. Večer na slovenskom plesi so nam igrali Stanko in njegvi padaške iz Čepinec. Škoda, ka so se komaj najšli takšni, steri bi plesali. Baug plati vsakšomi, steri je pomago pri organiziranji toga programa: gostilničarki Evi Dončec, lovcom Lovskoga društva Hármashatár. Hvala Komisiji za manjšine in zunanje zadeve pri skupščini Železne županije (Vas Megyei Közgyűlés Kisebbségi és Külügyi Bizottsága) za finančno pomauč. Erika Köleš Kiss fotografija: F. Nemet Porabje, 28. avgusta 2008 5 »EŠKE DOSTA KAJ ZNAMO« Oljarstvo ali »Kak dobiti dober tikvin oli?« Nega na cejlom svejti boukše šalate, kak je zelena s česnekom pa tikvinim olijom. Liki nej kakšin koli, mora biti domanji. Pri nas doma vsakšo leto tak vküp riktamo, ka bar telko tikvi posadimo, ka mi za oli mamo. Nekak nam kipléni ne paše. Da pa do dobroga olija trbej priti, tou nej samo tak. Moramo pa pripoznati, ka zato nej tak slabo tisti par dnij na friškom lüfti sejdeti pa pomali s tikvi semen brati. Tak fajn diši, gda se na sunci pomali siši, pa vsakši telko eno ali dvej goškic v lampe deneš. Tou je dobrota. Žmetnej je dobro oljarno najti, v štero idemo olij delat. Pri nas je precej oljarn, v šteri delajo tikvin oli. Inda so olijovo največkrat v mlini delali, gde so semen doj semleli, zmejsili, spražili pa oli vö stisnoli. Ges sam si štiri dobro doj poglejdnola. Dvej takšivi, v šterima trbej fajn pomočti pa malo mejšati, pa dvej takšivi, gde mašini vse napravijo. Neščem reklamo delati, ali moram Van povedati, mi od naše iže odimo olijovo delat v Petrovce, k Pojbičovom Kalmani. Trno smo zadovolni. Navadno bar štirje idemo, ka se te ležej pri friganji zamenjavlemo. Tak ka na vsakšoga ena ponev spadne. Pri Pojbičovih se je vse vküper tak začnilo, ka sta v Ivanjševci mlin pa oljarno mela dva bratranca, šteriva sta se nikak nej razmela med sebov. Zato je eden začno zidati v Petrovcaj, pa od tistoga mau sta tü mlin pa oljarna. Kalman je končo mlinarsko šolo v Zagrebi (»Škola učenika privrede«), zatou ka tistoga časa pri nas takše šoule nej bilou. Njagov sin Mirko je pa živilski tehnik in njemi je tou delo že ščista domače, tak ka de vse vküper on dale pelo. Skoron vse delo mašini napravijo: semen zmelejo, omejsijo pa sprejšajo. Ka je ročnoga dela je friganje. Pri Pojbiči doma leko küpite vse: tikvin oli, sir (iz tropin), idinsko pa prosejno kašo, idinsko melo, kukurčni gres… Neka pa leko dobite tüdi pri mesariji Hanžekovič. Kalman pravi: »Najvekše priznanje za mené je tou, če mi što povej, ka me ma rad, pa ka sam njemi dober oli napravo…« Neka posebnoga je tüdi Oljarna Škalič v Gornji Slavečih. Oljarno so z mlina gor k iži preselili. Začnilo se je tak, ka je biu najprlej mlin, pa te oljarna. Leta 1619 je biu tej mlin omenjeni kak mlin Graške cerkve. Prvi lastnik je biu Bela Ivanič, te nekši Keber, šteromi pa vse vküper nej preveč dobro šlo, pa je mlin oudo bratoma Lenarčič. Je pa té mlin, tak kak dosta drügoga po 2. svetovnoj bojni dosegla nacionalizacija in je dobo 11 lastnikov, šteri so si mlin med sebov raztalali, ka do denacionalizacije nej prišlo. Eške gnes ma mlin več lastnikov, glavni lastnik pa je Slavko Škalič. On je štrta generacija lastnikov v familiji, prvi je bil dedek. Oba z bratom znata delati v mlini pa v oljarni. Vsega sta se od očo navčila, nej se je pa niti eden šoulo v toj smeri. Brat je školnik, Slavko je pa radiofizik in s familijov živi v Ljubljani. Sam pravi, ka se s tem spravla zavolo tradicije, zato je tou tüdi bole, kak pravi »klubska oljarna«. Majo okouli 150 rejdnih strank, šteri odijo se olijovo delat. Dosta dela majo tüdi v Križevcaj pri Hariji. Tou je tista oljarna poleg Križevske luteranske cerkve. Zdenko Hari je tretja generacija pri Harijovi, štera se z oljarstvon bavi. Začno je dedek, samo na drügom mesti v vesi, gde so meli tüdi mlin. Zdenkojova mama se dobro spomni, kak se je semen v mlini zmlelo, z rokami mejsilo pa pomali pražilo. Ponve so tak velke bilé, ka sta dva naidnouk pražila. Vse se je ročno tüdi stiskavalo, po 6 moški je z drogovi obračalo potač na preši, ka so se fajn vöstisnole. No te sledik, gda so se preselili, gde so zdaj, so küpili novo prešo, mleli so na henger na elektriko, mejsili pa pražili so pa še itak ročno. Nendre 1966/67 so küjpili novo opremo, pa tak je ročnoga dela več skoron nej bilou. Oljarstvo je v familiji okouli 70 let, 30 let na tom mesti. Največ odajo na dome. Kelko napravijo, telko odajo. Dosta spoküpijo tüdi turisti. Bole moderno oljarno najdemo v Gornji Bistrici pri Vučkojovih. Tüdi tü se je vse začnilo z mlinarstvom, Štefanov oča je meu mlin na Muri. Najprlej so delali samo v mlini, sledi pa oljarska dela tü. V oljarni se je vse ročno delalo, samo mlelo se je v mlini na vodou. Leta 1972 so küpili prešo na Hrvaškom pa si pomali stroje nabavljali. Odküpili so Šiftarjevo oljarno iz Sobote, gda je na licitaciji bila. Gnes je vse v oljarni nouvo, od vage dale, štiri nove ponve na plin, dve novi preši… Tou je rejsan čista modernizejrana oljarna. Ne bi se rada nikomi zamejrila, ali rada bi samo povejdala, ka mi je še itak najboukši tisti tikvin oli, pri šterom je človeška rouka neka kcoj pomogla, ka je v glaž pa na šalato prišo. Najlepše je, pa za menej najboukši je oli te, če ges tüj malo pomorem. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 28. avgusta 2008 6 Najbaukši porabski bograči na Verici Verička lokalna pa slovenska manjšinska samouprava sta 16. augustuša vaški den organizirale. V programi so meli dvojezično mešo, pozdrava župana pa predsednika manjšinske samouprave, kulturni program pa tekmovanje v küjanji bograča. Meša se je v dvej vöri začnila, župnika Feri Merkli z Gornjega Senika pa Dejan Horvat iz Markovec sta mašüvala. Nagnauk z mešov se je začnilo tekmovanje v küjanji bograča. Na küjanje so pozvane bile sombotelska pa vse porabske slovenske manjšinske samoprave. Iz Monoštra-Slovenske vesi so nej mogli pridti, zato ka so ranč te čas oni tö meli svojo prireditev. Zvün njij je Dolejnji Senik tö nej prišo. Etak je te osem ekip bilau, zato ka Ritkarovci so ešče vöpstavili edno ekipo, pa bila ešče edna, v šteroj so niši Vaugri küjali. Gda smo se začnili kreda dejvati, te je ešče redno üšo dež. Ekipe so se vse pod strejo spakivale pa tam smo ogenj zakürili. Istino, ka nas je dež nej dosegno, dapa v tašom dinej smo bili, kak gda šunko kadijo. Eden se je bola skonzijo kak drugi. Mi, Andov čani, kak šegau ma biti, smo pa slejdnji bili, drugi so že vsi meli ogenj, gda sam dja ešče domau üšo po tjauko, naužic, parpou, paradajs pa po druge začimbe (fűszer). Dočas, ka smo vse na stauli meli, drugim se je že bograč v kotla küjo. Sombotelčani so tak velki ogenj meli pod ko tlom, ka v sausedi, gde so Števanovčarge küjali, se je Ágici Holec že vse srajca žarila. Gda je mesau že vsakši v kotla emo, te smo kauli odli pa smo gledali, sto kakšne začimbe nüca. Edni so poskrivoma notra klali, nej ka bi drugi tö vidli, ka oni nücajo, dapa Sombotelčani so meli enga človeka, šteri je vönajšo, kak se leko tau zvej. Tau je nej bijo drugi kak Djauski Rudi. On je z edno velko žlicov odo kauli od ekipe do ekipe pa koštavo bograč. Če je do kakšnoga nauvoga žmaja prišo, te je brž nazaj üšo k svoji ekipi pa je že tam doladavo njim. Bilau ka, zato, ka je vsakša ekipa, vsakša ves nika nauvoga vönajšla. Veričani so v koteu tak velki grbanj notra djali, ka je kucen vöviso iz njega. Sto je tak paulak taüšo, vsakši je obisno v njem. Sakalovčarge so niše divjačinske klobasi notra zrezali, dapa kakšne, tau so nej vöovadili. Edni, bola čednejši so zato zvedli nikak, ka so tau taljanske klobasi, štere so z mačečoga mesa. Dja tau stalno ne vejm, če je tau tak bilau ali nej, dapa telko sam zato vido, ka je koteu vse puno kosminj. Sombotelčani so z ednim glažom ojdli kaulak svojga piskra, v šterom je tašo gausto vino bilau kak petroli. Za volo tauga se njim je ešče gnauk koteu vövoužgo. Gda sam tau dola sto poslikati, so brž eden prčec goraličili. Dapa naj nedem brezi slike nazaj, so prajli, naj nje dolaposlikam. Zato ka če nedo meli sliko, te njina predsednica Marija Kozar Mukič nede dala valati, ka so na Verici bili, pa njim ne plača potne stroške. Števanovčarge so zaman skrivali eden vauski glaž v žepki, zato smo vsi vpamet vzeli, ka oni palinko lejvajo notra v bograč. Mi, Andovčani smo drugo strategijo meli. Mi smo zrzanka rano vöšli na ograd pa smo pokausili eden red trave. Tam smo vöodbrali tiste, štere najbola dišijo, pa smo tiste notra v naš koteu zlüčali. Od Senčarov smo nikak nej mogli zvedeti, kakšne začimbe so nücali, zato ka so oni posaba bili. Z daumi so prinesli eden šator pa daleč kraj od nas, pod tistim so küjali. Po meši v kulturnom programi, gda je ešče naš bograč najbola vreu, so števanovski Veseli pajdaši meli nastop. Mi smo je tö steli malo pogledniti, dapa bograči so nam eden za drugim dolazgoreli, etak smo pa te nika nej vidli, samo tau smo čüli, kak se publika smeje pa ploska. Po kulturnom programi je narod že sploj lačen bijo, pa so komaj čakali, naj se bograč sküja. Zaman smo mi pod kotlom tak nalagali, kak vragauvge v pekli, mesau nej stelo meko gratati. Organizatorji so dobro vözdelali z nami, po mojem smo edno stau lejt staro divjo svinjau dobili za küjanje. Sreča je bila, ka Šikatoroš Pitju je paulak bijo, pa dočas, ka se je bograč nej sküjo, dočas je on langaše peko. Kak sam gledo, telko langašov je vejn v cejlom živlenji nej speko kak tam. Testau je v tistom mešalci mejso, s šterim zidarge beton redijo, pa je ešče etak komaj zandolo. Za dvej vöre smo ga že zato rejšili toga mantranja, zato ka je gotovi grato bograč. Dapa prvin kak bi ga vötalali, vsakša ekipa je mogla dati s svojega bograča vzorec (minta), ka je žirija koštavala pa ocenje-vala. Že smo komaj čakali, naj bejli din zaglednemo, tak kak te, gda papeža volijo, pa zvejmo rezultat. Nekak je tak pravo, ka dobro bi bilau žirijo pogledniti, če ešče živi, zato ka v te bograče smo ešče vraga notrasküjali. Sto vej, ka je že z njimi. Že skur kmica bila, gda je žirija razglasila rezultate. Tretja je števanovska ekipa gratala, druga andovska, prva pa senčarska. Dapa niške je nej üšo domau s praznimi rokami, organizatori so se brigali, naj vsakša ekipa dobi nišo darilo. Najvekši po kal (kupa) so Senčarge domau nesli, pa poduploma so leko ponosni na njega. Edno tau, ka so oni dobili prvo mesto, drugo pa tau, ka s tejm pokalom (kak kelihom) so mešüvali Ferenc Merkli pri meši. Dobro smo se poznali, počütili vsi, ka smo tam bili pa smo küjali, hvala oraganizatorom. Karči Holec, andovski glavni küjar Porabje, 28. avgusta 2008 7 Lüblene moje, dragi moji, nouvi problemi so više mene, so više moje držine. Tou pa zavolo vode. Pravijo, ka de pomalek vse vekši problem meti zavole vode za piti. Zaprav, pravijo, ka je té problem že gnesden trno velki pa de eške vekši. Leko, ka je tou istina, depa zatoga volo mene nika vcejlak drugoga mantra. Če je rejsan vse menje čiste vode za piti, kak tou, ka se v tom časi vsi lidge vlečemo kcuj k solenoj vodej. Vej se pa vej, ka je ta voda ranč nej za piti. Depa ta voda nas bole k sebi vleče kak najbole čista pa bistra voda za piti. Rejsan čüdno ravnanje. Na, vej sam se pa samo malo šalo. Tou pa zavolo moje tašče Regine, trno čedne ženske. Vej je pa nut spadnola v euforijo, ka una šké letos do té solene vode priti. Samo tak se je začnila sama s seuv zgučavati, ka cejli svejt je gé pri solenoj vodej, na, pri mourdji, samo una nej. Šla je malo gor pa doj po varaši pa ziskala vse turistične agencije, ka ji geste. Pa je domou privlejkla čüda katalogov. Skur tri dni pa tri nouči je iskala, na sterom mesti bi se njoj najbole povidlo. Pa je nej nika najšla. Od gezero pa gezero varašov, vesi, hotelov, apartmanov pa bungalovov se njoj je nej nika povidlo. Vej pa poznate tou, gda ste v kakšnoj čardi trno lačni. Tam pa majo menü, v sterom je stou pa eno gesti nut spisano. Bole kak gledate, menje vam na pamet spadne, ka bi škeli gesti. Na, tak je z mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Mi smo se v tou njeno delo nej mejšali. Dokeč, dokeč je nej prajla, ka una z nami dé sprobavat tou soleno vodou. Na, zdaj se je vse vcejlak obrnilo. Nagnouk smo žena, ge pa najiva mlajšiva začnoli vküper z njou iskati najboukše mesto, kama naj dé. Depa mi smo se ranč tak čütili, kak bi bili v čardi s stou pa ednin gestijom. Bole smo njoj tumačili, kama naj dé, bole smo zgübleni bili. Zato smo meli eden večer nikšno fele krizno konferenco. Ja, rejsan je kriza gratala. Vej pa mi škemo na mourdje titi, ka se spočinemo, ka si spočinemo brez nje. Zato smo se vsi štirge zgučali, kama naj dé. Pa smo se zgučali, ka de vsikši gučo, kak je tam najboukše pa najlepše. Tak smo po tistim šli v akcijo. Že pri zajtrki je začnola čerka djoukati, zakoj ne idemo na mourdje na edno drugo mesto. Pa jo je moja tašča Regina, trno čedna ženska, pitala, kama una šké iti na mourdje. Pa njoj je začnola tumačiti, ka geste edno trno lejpo mesto, na sterom bi se njoj najbole vidlo. Pa je po tejn začno eške sin troubiti, ka bi un tö najraj šou ta, kama njegva sestra. Tak sta tou vrejdi obredila, ka je nama z ženov nika nej trbelo gučati. Že je bila zmejs med katalogoma pa iskala tisto najbole lejpo mesto na mourdji. Pa ga je najšla. Nagnouk se je več nej čütila kak v čardi s stou pa ednin gestijom. Njoj se je tam tö nebesko povidlo. -Najšla sam svoje mesto spod sunca pri solenoj vodej, je vesela bila pa že letejla v turistično agencijo, ka si tam rezervira svoje mesto pod suncom pri solenoj vodej. Trno smo bili veseli, ka je tou naše malo lažanje tak dobro vöspadnolo. Že pri obedi je bilou vse ovak. -Bila sam na agenciji pa sam za vsej nas pet rezervirala nikšen apartma. Tak vi na tistom svojom mesti, kama ste škeli iti, doj povejte. Povejte, ka vas nede. Mi mo pa lepou dva kedna vküper. Vej pa mlajšom trbej nagoditi, ka nej? je pomalek gejla obed, mi smo pa ostanoli vcejlak brezi apetita. Tak zdaj čakamo tisti den, gda mo šli vküper ta do solene vode, ka njoj pravijo mourdje. Brodim si, ka de bole britka kak pa solena. Kakoli lüblene moje, dragi moji, zdravi mi ostante, lejpi tö pa radi se mejte. Miki Charlotte se pripravla na potovanje. Letos de šla sama na morje, brez moža. Tak de baugše. Vsaki ide na drügo mesto. Zadnje čase se samo svajüjeta. Dokeč je nej biu v penziji, je bilou vse v redi. Zdaj je pa čisto nemogouči grato. Nika se več ne briga za njou, že dugo ne odita v restavracijo na večerjo, sploj nikšega sküpnoga programa več ne delata. Charlotto pa nikam ne pisti. Mora ga doma čuvati. Opravla vse gospodinjske posle, küja, pa zvün toga ešče v slüžbo odi. On pa cejle dneve samo sedi pred televizorom, pa se krmi pa pije. Že je tak debeli, ka vsepovsedi sala visi z njega. Grozno vögleda. Charlotti je čisto lagvo, gda vidi, kak klači v lampe mesau, pa njemi mast doj teče po obrazi. Gda je mladi biu, je fajni dečko biu. Pazo je na svojo formo, špilo je košarko, redno je odo k frizeri pa k manikeri. Charlotte je ešče itak lejpa ženska. Ma duge svetle lase, tenko postavo, pa trnok lejpe noge. Celou dvajsetlejtne dekle so njej leko nevoščene. Pazi na linijo, nika se je nej zredila. Vsaki den plava najmenje eden kilometer. Kedensko ednouk hodi k frizeri, pa se oblači po najnovejšoj modi. Njeni mouž Charli, kak če bi slejpi biu, sploj več ne opazi njene lepoute. Tak gleda na njou kak na svojo last (tulajdon), ka njemi več nišče ne more kraj vzeti. »Idem v varaš,« pravi možej. »V ednom butiki sam vidla rdečo kiklo, ranč takšno barvo ma, kak tiste moje rdeče sandale z visiko peto.« »Če že ideš v varaš pa pogledni, če ešče majo tiste velke črne hlače, štere sva pred par dnevi gledala v izložbi, pa mi je küpi. Ges tüdi nücam neka za na morje.« Charlotte se preveč razveseli, gda vidi, ka je rdeča kikla ešče v izložbi. Ide notri pa jo gorsproba. Zadovolno se gleda v ogledali. »Ges bi kiklo včasi obdržala na ČARNE HLAČE (minikrimi) sebi,« pravi bautušici. »Rejsan vam preveč paše ta kikla. Če štoj ma tak lejpe noge kak vi, tisti leko nosi minikrila pa sandale z visikimi petami. Ges v takšnij nej bi mogla oditi.« Charlotte se pašči domou. »Ka dönok Charli k tomi povej, si misli...« »Gledaj, kakšno lejpo kiklo sam si küpila,« njemi pravi. »Znaš, ka so me vsi gledali na cesti...« »Ka te je nej sram, ka v takšnoj kratkoj kikli ideš med lidi? Vsi vidijo, ka maš rdeče hlače na sebi. Ne morem te videti. Oblejči se redno. Si mi prinesla hlače?« »Ah, Charli, odpüsti mi, čisto sam pozabila. Ali zdaj včasi idem nazaj, pa ti jih küpim.« »Lekar si že pamet tü zgibila.« Charlotte je vesela, ka pa leko ide v varaš. Slučajno sreča sina svoje bivše padaškinje. Te pojep se njej že dugo vidi. Nevola je samo tou, ka je 12 lejt mlajši od nje. »Pa koga tau mauti?« si misli. »Odi, Mucek, spigeva kafej!« ga zové v kavarno. »Mucek, nikšni žalostni si gnes. Ka se je zgodilo?« ga spitavle. »Kak nej bi biu žalosten, če pa letos ne morem iti na letovanje. Stanovanje sam küpo, pa moram šparati.« »Ka pa če te ges povabim na morje? Boš šou z menov?« »Se špilaš? Pa ti ideš z možom, nej?« »Letos nej. Obadva ideva vütro na morje, samo vsaki v drügi kraj. Mouž ide z audinom, ges pa s cugom.« »Če je tak, rad idem s tebov. Moj šef, direktor avtoserviza, v šterom delam, mi je že dugo oblübo, ka mi za letovanje posaudi eden mercedes. Te pa rejsan ideva vküper?« »Pa seveda! Tau de rejsan fino! Zdaj pa hitro domou pakirat. Mucek, lepau te prosim, odpelaj moj audi v našo garažo, zato ka sam spila pol litra likerja. Aj, pau deci, ščem praviti. Pa znaš, kak so naši policaji strogi. Ne smejš spiti niti kaplice alkohola.« »Kak dobro bi bilou, če bi se s Charlotto leko oženo. Mlada vdova... Aj, kakša vdova, vej njej pa mouž žive... Kakše norije mi po glavi odijo,« si misli Mucek. Pripelata se domou. Charlotte se poslovi, pa ide gor v stanovanje. »Okouli desete vgojdno pridi po mene. Moj mouž najkesnej ob deveti odide,« ma ešče pravi. »Charli, na žalost so hlače že odali.« Mucek odpela audi notri v garažo. Malo okouli pogledne... Zagledne francoski klüč... »Nišče me je nej vido,« si misli. Že je kmica, gda ide vö z garaže. Nindri nikoga nega. »Čüdno, ka lidge tak rano idejo spat,« si misli. Charlotte pa Mucek se že pelata vö iz varaša. »Gnes nede tak lejpo vrejmen, kak je bilou včeraj,« pravi Charlotte. »Pogledni, kakšni črni oblaki prihajajo! Vihar de. Mogouče celou toča.« »Tou so hüda znamejnja,« pravi Mucek. »Bojim se, ka se nama kaj po pouti zgodi...« Za par minut se znajdeta v zastoji. »Ka se je zgodilo?« pita Charlotte šofera, šteri je šou naprej pitat, ka se je zgodilo. »Pravijo, ka se je eden starejši gospoud smrtno ponesrečo. Edno kolau je zgübo, pa se je s svojim audinom frontalno zaleto v kamion.« »Mucek, nikši blejdi si grato...« Suzana Guoth ilustracija: -mkm- Porabje, 28. avgusta 2008 PETEK, 29.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 SLIKE IZ SEČUANA: OTROŠKE IGRE, 17.40 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. ZNANSTV. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.25 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 21.35 50 LET TELEVIZIJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.08.1990, 0.40 ZEMLJA IN NAPREJ, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 29.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 EVROPSKI MAGAZIN, 13.35 ŽOGARIJA, 14.00 TJULENJ IZ SANDEROOGA, NEMŠ. FILM, 15.30 POZABLJENA ODISEJA, DOK. ODD., 16.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.08.1990, 16.40 THE BEST OF ..., 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE HUDEČEK - IZ ČRNO BELIH V BARVNE TELEVIZIJSKEČASE,20.00ATLETIKA -ZLATA LIGA, 22.30SUPERPOKAL V NOGOMETU, MANCHESTER UNITED -ZENIT, 0.15 ZLOBA, AM. FILM, 2.00 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.45 INFOKANAL * * * SOBOTA, 30.08.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.20 SANJSKI HOTEL, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, FILMSKE NAPAKE, D.N., 20.00 KORZIŠKI DOSJE, FRANC. FILM, 21.35 POLETNA POTEPANJA, 22.05 MALI OGLASI -SAMOMORILCI SO MED NAMI, IZV. TV NAN., 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 KLAN, IZV. TV NAD., 0.20 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 1.20 LJUBEZEN POPOLDNE, FRANC. FILM, 2.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.08.1990, 3.10 DNEVNIK, 3.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.55 INFOKANAL SOBOTA, 30.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 SKOZI ČAS, 10.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.08.1990, 10.45 AFNA FRIKI, DOK. NAN., 11.10 THE BEST OF ..., 12.25 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOK. SER., 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.40 SUPERPOKAL V NOGOMETU, MANCHESTER UNITED - ZENIT, 16.25 FESTIVAL FENS 2008, 17.50 PACIFIŠKI PRINC, ŠPANSKO-FRANC. FILM, 19.25 MARJETKA FALK, 20.00 PIKA NA I, 21.25 ALPE-DONAVAJADRAN, 21.55 SOBOTNO POPOLDNE, 0.10 DALIDA, FRANC. NAD., 2.00 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 2.50 INFOKANAL * * * NEDELJA, 31.08.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 14.15 SREČANJE Z MARIJO AHAČIČ-POLAK, 14.50 RUSI PRIHAJAJO, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 POVABILO NA PLES, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: NA GOLICI, 21.15 VEČERNI GOST: FRANC ŠIVIC, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 ZA VEDNO MOJ, ANG. FILM, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.08.1990, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 31.08.2008, II. SPORED TVS 6.30INFOKANAL,TVPRODAJA,7.50SKOZIČAS,8.0050LETTELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.08.1990, 8.20 POLETNA POTEPANJA, 8.50 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 9.15 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.15 MED VALOVI, 10.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.50 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA -TOTTENHAM, 17.00 SEDEM VELIČASTNIH, AM. FILM, 19.00 NORD RING GALA, 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 21.00 LILIJE, ANG. NAD., 22.00 SLOVENSKI VRHUNCI OLIMPIJSKIH IGER, 22.45 RIM, AM. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA, 0.40 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 01.09.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 8.00 POROČILA, 8.05 DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.05 TEDENSKI IZBOR 10.35 ČARODEJEV VAJENEC,ANG. NAD. 11.05 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. SER. 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DOBRI PRIJATELJI, NORV. FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ,RIS. NAN. 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.35 PODSTREŠJE: TELEFON, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.30 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, DOK. SER.,18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.55 SOOČENJE PREDSEDNIKOV STRANK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 BRATA GUSTAV IN BENJAMIN IPAVEC, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.09.1990, 0.35 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, DOK. SER., 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 01.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.30 TEDENSKI IZBOR, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, ODD. MADŽ. TV, 15.00 SLOVENSKI VRHUNCI OLIMPIJSKIH IGER, 15.45 POLETNA POTEPANJA, ODD. O TURIZMU 17.05 ARS 360 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN 18.00 SLOVENIJA DANES – REGI. PROG., 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 50 LET TELEVIZIJE, 23.15 PLAČILO ZA STRAH, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 02.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 8.05 DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.05 FRANCE BEVK: PESTRNA,IGR. NAN., 9.45 TEDENSKI IZBOR, 11.10 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRAN. DOK. SER.,12.05 VEČERNI GOST ,13.00 POROČILA, 13.30 MOJA MEJA, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: KRIŠTOF KOLUMB, RIS. NAN., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: PO RAVNICAH DO BORLA 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.35 REGIJSKI PARK SNEŽNIK, DOK. ODD, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 BREZE, MORJE IN NESKONČNO: ZGODBA FOTOGRAFA AVGUSTA BERTHOLDA, 22.00 ODMEVI,KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODOVINA KOMUNIZMA,23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.09.1990,0.15 REGIJSKI PARK SNEŽNIK,DOK. ODD., 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 1.45 INFOKANAL TOREK, 02.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.40 STUDIO CITY, 14.10 TEDENSKI IZBOR, 15.00 SOOČENJE PREDSEDNIKOV STRANK, 17.00 GLASNIK, OD. TV MARIBOR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES – REG. PROGRAMI 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSR. SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 LEPO LETO HITRO MINE:FOLK. SKUPINA TINE ROŽANC, 19.30 KOROŠKA POJE 2008, 20.00 PODOBE 20. STOLETJA 20.30 MOZARTOVE KROGLICE, GLASB. DOK. FILM, 21.25 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE 22.10 DEDIŠČINA EVROPE:VIKTORIJA IN ALBERT,ANG. NAD., 23.45 NAPAD NA DRŽAVO,IT. NAD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 03.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 8.05 DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.05 TEDENSKI IZBOR 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVST. NAN., 10.45 SLOVENSKI VODNI KROG: GRADAŠČICA, 11.10 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.35 REGIJSKI PARK SNEŽNIK,DOK. ODD., 12.10 BRATA GUSTAV IN BENJAMIN IPAVEC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.20 ARS 360 13.35 PODOBA PODOBE 14.00 BREZE, MORJE IN NESKONČNO: ZGODBA FOTOGRAFA AVGUSTA BERTHOLDA 15.00 POROČILA 15.10 MOSTOVI – HIDAK 15.45 NILS HOLGERSON: GRAD GLIMMINGE,RIS., NAN. 16.10 POD KLOBUKOM: MUZIKALI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 TV POGLED, 17.30 TURBULENCA: ORGANIZACIJA ČASA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ŽIVLJENJE DAVIDA GALA, AM. FILM, 22.00 PRVI IN DRUGI 22.20 ODMEVI, 23.30 OMIZJE, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.09.1.05 TURBULENCA, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SREDA, 03.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL. 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.30 TEDENSKI IZBOR, 13.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.50 50 LET TELEVIZIJE: PIKA NA I, 16.40 SVET VODNIH ŽIVALI, POLJ. SER.,17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA 19.00 50 LET TELEVIZIJE:PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 OPERNI GALA IZ BADEN-BADNA 22.20 NEZNANI AVTOR: BENEČANKA, TVPRIREDBA, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.55 50 LET TELEVIZIJE:NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK 04.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 8.05 DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 10.10 V DOTIKU Z VODO, NAN., 10.40 TURBULENCA: ORGANIZACIJA ČASA, 1.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, 13.15 BLISK, TV NAD., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI: V NAPAČNIH HLAČAH, RIS. 16.15 POŽAR, DOK, FILM 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SOOČENJE IZVENPARLAMENTARNIH STRANK, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MARIA CALLASOVI, TV FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.09. 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 04.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.20 TV PRODAJA, 13.50 TEDENSKI IZBOR 14.10 AZIJSKE POTI POD NEBOM, DOK. SER., 15.45 50 LET TELEVIZIJE:SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, TV KOPER 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 19.30 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA, 20.00 BRATJE 1, FILM 21.30 HUJŠAJMO!, 22.15 HRABRI VIKING ERIK, ANG, FILM, 23.45 POLETJE POD BALKONOM, FILM, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabje d.o.o. Vas vljudno vabita na prireditve PORABSKEGA DNEVA 2008 in 10. obletnice Slovenskega kulturnega in informativnega centra, 13. septembra 2008 v Monoštru. A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Porabje Kft. tisztelettel meghívja Önt a RÁBAMENTI NAPOK 2008, és a Szlovén Kulturális és Információs Központ 10. évfordulója alkalmából rendezett programokra, melyekre 2008. szeptember 13-án kerül sor Szentgotthárdon. Programi: od 9.00 do 12.30 otroške delavnice za osnovnošolce od 15.30 do 17.00 otroške delavnice za malčke 14.00 Slovenska maša v Monoštru Sodeloval bo MePZ Avgust Pavel ZSM G.Senik 15.00 Koncert Občinskega pihalnega orkestra Trebnje na prostem pred gledališčem 15.15 Kulturni program v gledališču 17.00 Pogostitev v šotoru ob Slovenskem domu 19.00 Veselica. Igral bo Duo Matej in Tadeja 17.00 Ogled fotorazstave Karla Holca in gastronomska predstavitev porabskih specialitet v razstavnem prostoru 20.30 Piknik 22.00 Ognjemet Dopolnilni programi: izdelovanje papirnatih cvetlic, kvačkanje, vrtiljak brezplačno