5*. številka.
I LIMjait, t tmkt 7. naru
XL)X. IbIo.
.Slovenski Narod« velja ¥ L tub I Jani
r.a dom dostavljen: celo leto naprej  •  • •  •   K 24-— pol leta     .     • . . .   . 12*— četrt leta   „    • • • •  # 6*— jz mesec    . 2*—
v oprav niš t vu prejeman: celo leto oaprej  . #  .  .  K 22w pol leta     .     • Iftw i     • •  • •   » 5*50 >     • • • •  ■ i-so
četrt leta na mesec
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Ena Ilova ali ca št 5 (v pritličju levoj telefon it 34.
iskala vsak dan ivtćtr Isvrtmsl aedelle la pr&aulke.
Inserati veljajo: peterostopna peni vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upr avništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L i d, to je administrativne stvari.
—   Posamezna Številka velja 10 vinarjev.   ——
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 85.
.Slovenski Narod" velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
eeto leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta     m      *    • • . 13 —
četrt leta    m      »    • • • 6*50
-   . . . 2-30
na mesec m
za Nemčijo: celo leto naprej  ! • . • TK 33-.
za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej  • • • « X 35.
Vprašanjem glede laserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova niica st 5, telefon si85-
Napad Zeppe
BOMBE NA HULL.
Berolln, 6. marca. (Kor. urad.) IVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Del naših mornariških zrakoplovov ?e v noči od 5. na 6. marec izdatno obložil z bombami mornariško oporišče Kuli ob Humberiu in tamošnje ladjedelnice. Zrakoplove so silno, teda brez uspeha obstreljevali, vsi so se vrnili.
£ef admiralskega štaba mornarice. MANJŠI BOJI NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 6. marca. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča:
Veliki slavni stan:
Zapadno bojišče.
Živahni boj! z minami severovzhoda*) cd Vermellesa. Angleško peiioto, ki je tam večkrat poskusila manjše napade, je naš ogenj zavrnil. Na vzhodnem bregu Mase je potekel dan v splošnem bolj mirno, kakor do sedaj, vendar smo v manjših bojih včeraj in predvčerajšnjem v je! i 14 častnikov in 934 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
4. marca popoldne. Obstreljevanje v okolici Verduna se je ponoči v raznih odsekih živahno nadaljevalo, ni ga pa spremljalo delovanje infanterije. Pri Epargesu smo preprečili, da bi bil sovražnik zasedel jamo, ki je nastala vsled eksplozije neke njihove mine. Z ostale fronte ni poročati ničesar, kak^r navadno delovanje artiljerije.
4. marca zvečer. V Artoisu smo zavrnili sovražni poskus, pregnati nas iz vdrtine, ki 10 imamo v.2L cesti iz Neuvilla v La Folie zasedeno. V Argoniii smo obstreljevali jugo - vzhodno od Vauquoisa r.em-
naprave ter razdejali več kritij. Pri Verdunu je bilo obstreljevanje •  - dan na levem bregu   Mase pri
;,»4 in koti Oie zelo silno. Na desnem bregu je izvršil sovražnik po silnem obstreljevanju gozda pri Hau-dremontu, vzhodno od kote Poivre, napad na naše pozicije, ki ga je naš
j pehote in strojnih pušk zadr-
na Hull.
žal. Dopoldne se je posrečilo Nemcem, se zopet vstaliti v vasi Douau-mont, iz katere smo jih bili prejšnji večer prepodili. Boj za posest vasi, ki se vrši z vso ljutostjo, valovi zdaj sem, zdaj tja. V \\ oevru zmerno artiljerijsko delovanje na obeh straneh. V Lotaringiji smo zasedli v okolici ribnika pri Thiavilla po artiljerijski pripravi več sovražnih jarkov ter vjeli kakih 60 mož, med njimi 1 častnika in vpleniii 2 strojni puški in eno metalo za bombe.
5L marca p o p o 1 d n e. V Belgiji je provzrocila naša artiljerija južno od Lombartzvda. da so sc sovražni jarki vdrli. V Argonih mnogo strelov naših baterij na jarke in zvezna pota sovražnika v okolici liaute Chevauchee in Bourenilles, kjer je izbruhnil požar. Pri Verdunu se je razširil boj. ki je bil lokaliziran na vas Douaumont. Včeraj zvečer ob 6. je izvršil sovražnik po siln:m obstreljevanju naših črt od gozda Hau-dremonta do forta Douaumonta zelo živahen napad, ki ga je naš zaporni in infanterijski ogenj odbil. Cez noč je bilo obstreljevanje trajno zelo živahno na celi naši fronti vzhodno od Mase, zapadno od Mort Tiomma in kote Oie.
5. m a r c a zvečer. Severno od Soissonsa so namerile naše baterije uničevalen ogenj na sovražne naprave. V Argonih je obstreljevala naša artiljerija sovražna dela v bližini pota iz Binarvilla, severno od La Harazee pri Hante Chevanehee. Severno od Verduna zelo živahno bombardiranje, zlasti med gozdom pri Haudremontu in tortom Douau-montom, sovražnik pa v tel pokrajini svojih napadov ni obnovil. Nobene izpremembe pri vasi Douaumont, katere neposredne dohode držimo. Napad v gozdu, vzhodno od Vacherau-villa. V VVoevru močno obstreln a-nie v okolici Fresnesa in vzhodu oč\ Haudiomonta. Naša artiljerija je Mla zelo delavna na celi sovražni fronti, obstreljevala je sovražne čete na potu severno od Vaucheruuvilla \\\ v gozdu, v jarkih in na dohodih v Lou-vement. Neki naš letalec je metal preteklo noč več bomb na kolodvor v Conflansu. kjer je vladalo živahno delovanje.
Belgijsko poročilo.
4. m a r c a. Na belgijski fronti ničesar pomembnega.
5. marca. Obstreljevanje na belgijski fronti s pavzami.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
5. m a r c a. Boj z ročnimi granatami je trajal včeraj zvečer ob jamah severovzhodno od Vermellesa. Sovražnik je bi' zelo delaven pri Loosu in severovzhodno od Ypresa. Ob kanalu Ypres - Comines mir; mi držimo dne 2. marca zavzeto zemljo.
FRANCOSKO DNEVNO POVELJE GENERALA PETAINA.
Berolin, 6. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Pri nekem vjetniku francoskega pehotnega polka št. 33. je bilo najdeno to-le povelje generala Petaina: Od 21. februarja sem napada armada prestolonaslednika s skrajno silo naše pozicije okrog Verduna. Se nikdar ni uporabljal sovražnik toliko artiljerije, nikdar toliko municije. 2e je tudi do zadnjega moža postavil na bojišče svoje najboljše armadne zbore, katerim je dal več mesecev skrbno počitka. Sedaj obnavlja svoje infan-terijske napade brez ozira na težke izgube. Vse to dokazuje, kako važnost pripisuje Nemčija tej ofenzivi, prvi veliki ofenzivi, ki jo poskuša sovražnik po preteku enega leta na naši fronti. Podviza se doseči uspeh, ki bi končal vojno, pod katero prebivalstvo Nemčije čedalje bolj trpi. Sanje o razširjenju v orijentu gine-vaio. Naraščanje ruskih in angleških armad provzroča vznemirjenje. Cesarjev poziv, ki so nam ga prinesli prebežniki, je priznanje pravega vzroka tega obupnega napada. »Naša domovina jc prisiljena k temu napadu, toda naša železna volja bo sovražnika uničila. Zato ukazujem ta napad.
Njih železna volja se bo zdrobila ob naši vztrajnosti v Lotaringiji, v Pikardiji, v Artoisu. ob Yseri in v Champagni. Ta obupni napor, pri katerem bodo brez uspeha porabili svoje najboljše čete. ki so jim Še ostale, bo začetek njih poloma. Vsa Francija gleda na nas. Še enkrat pričakujem, da stori vsak svojo dolžnost do skrajnosti.
Poveljujoči general II. armade P e t a i n.
Dostavek polkovnega poveljnika:
Temu povelju generala Petajna, bivšega poveljnika 33. polka, ima polkovnik samo to dostaviti: 33. polk se bo izkazal vreden svojega bivšega poveljnika. 33. polk bo, če treba, vedel umreti, umaknil se pa ne bo.
Dostavek poveljnika bataljona: To  povelje  je   takoj prebrati zbranim stotnijam.
Dogodki pa so prisodili 33. francoskemu pešpolku, kateremu je povelje namenjeno, to-le usodo: Dne 3. in 4. marca se je boril za vas Douaumont. Oba dneva je imel velike izgube. Vjetniki so bili vsi obupani in so se pritoževali nad vodstvom in prehrano. Število vjetnikov tega polka se je zvišalo 5. marca na 24 častnikov in 874 mož. Podžigajoče povelje armadnega poveljnika, ki ga ni sram delati s cesarjevem pozivom, ki ni bil nikdar izdan, torej ni privedlo polka do zmage.    I *
Pred Verdunom.
Po silnih bojih zadnjih dni. je potekel 5. marec pri Verdunu precej mirno. Na obeh straneh se pripravljajo k še silnejšim naporom: Francozi, da postavijo v boj svoja ojače-nja za zopetno osvojitev izgubljenih delov na severni fronti, Nemci, da obdrže, kar imajo in razširijo svoj uspeh. Na Francoskem precej pravilno cenijo položaj pri Verdunu: Boje se. da utegne pasti to oporišče
francoske vzhodne fronte, če se ne posreči prepoditi Nemcev iz Douaumonta in fiardoumonta.
»Le Rappeb: in »Radical< se bo-jita, da bodo eksponirane francoske čete v Vaucherauvillu in Brasu odrezane, ker obstreljujejo sovražniki že mostove čez Maso nad Charnv-jem, tako da je morda že sedaj umaknitev teh čet nemogoča.
Verdun pred obkoljeniem.
»Tagesanzeiger« v Curihu izve, da so Nemci pri Verdunu prodrli že tako daleč, da sega ogenj nemške artiljerije že s treh strani v mesto. Za posadko v Verdunu obstoja baje sedaj nevarnost, da pride železnica z jugozapada v območje nemških topov. Vsled tega se dajo tudi razlagati obupni francoski protinapadi.
»Zeppelini« nad Anglijo.
Angleško uradno poročilo pra-vi( V noči na nedeljo sta križarila dva sovražna zrakoplova nad angleško severovzhodno obalo. Nekaj bomb je padlo blizu obali v morje. Doslei ni dobiti še nobenega poročila, ali so napravili na kopnem kaj škode.
Angleške izgube v februarju.
Angleške izgube v februarju znašajo 878 častnikov in 14.822 mož. Od teh je 238 častnikov in 3009 mož mrtvih in 603 častniki in 10.172 mož ranjenih.
a)
Vojna z Italijo.
USTAVLJENI BOJI OB ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj, 6. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša;
Italijansko bojišče.
Bojno delovanje je že   več dni vsled izredno močnega   deževja, v gorovju tudi vsled grozečih plazov, skoraj popolnoma prenehalo. Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
•
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
4. marca. V Lagarinski dolini so bili zavrnjeni mali sovražni napadi pri Mori. V odseku pri Gorici traja obojestranska artiljerijska akcija
z veliko živahnostjo dalje. Naša artiljerija je dosegla proti sovražnim strelskim jarkom in delavcem pri Podgori in Sabotinu dobre rezultate. Sovražna artiljerija nam je prizadja-la samo neznatno škodo.
Rusija ne izve nič o italijanski vojni.
Neka ruska korespondenca v »Corriere della sera« obžaluje, da Rusija ne izve prav nič o italijanski vojni. Cadornova poročila so si enaka vsak dan. Rusija misli, da Italija ne stori ničesar.
Italijanski parlament
V petek je odgovoril državni podtajnik za zunanje stvari na interpelacijo o nameravanih dinamitnih
K.
Zločin v Orcivalu.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.)
XXII.
Detektiv Lecoq je bil zelo nevoljen, da mu je ušla glavna priča Ro-belot, medtem, ko oče Plantat ni mogel zatajiti nekakega zadovoljstva, da se je Robelot obesil in se tako umaknil vsakemu izpraševanju.
Županstvo je dalo mrtvega Ro-belota prepeljati v mrtvašnico, Plantat pa je šel kot mirovni sodnik zapečatit Robelotovo hišo. Plantata je spremil detektiv. Preiskala sta vso hišo, ne da bi kaj posebnega našla.
Končno se je detektiv ustavil Pred kaminom, ga natančno ogledal in rekel:
»Čudno, da je v mesecu juliju v kaminu toliko pepela. Morda Je Pod tem pepelom kaj skrito.«
Detektiv je z lopatico previdno odstranil pepel, je vzdignil kamen in našel v mali jami 20.000 frankov v zlatu. Z zemljišči vred je torej za-
pustil Robelot premoženja 40.000 frankov.
»Ti cekini so pač plačilo za strup, ki je ubogega Sauvresvja spravil pod zemljo.«
Plantat je napravil zapisnik o Robelotovi zapuščini in ko je bilo vse zapečateno, zopet odšel z detektivom
Ves ta čas je Lecoq najbolj raz-mišljeval o tem. kdo je sestavil vele-zanimivi spis, ki ga je bil oče Plantat minolo noč prečital, a povoljnega odgovora ni našel. Ali ga je spisal Sauvresy sam? Zdelo se mu je. da ni mogoče, da bi bil Sauvresy sam popisal strašne dogodke, ki so se primerili zadnje dni njegovega življenja. A če spisa ni sestavil Sauvre-sy sam. kdo potem? Ker ni mogel ničesar uganiti, se je lotil očeta Plantata.
»Tisti spis, ki ste ga prečkali preteklo noč, bo pač treba izročiti preiskovalnemu sodniku,« je začel detektiv in pozorno gledal, kak obraz napravi oče Plantat.
Ta pa se je samo nasmehnil in šele čez nekaj trenotkov rekel:
»Vem. gospod Lecoq, da ste jako prebrisan mož in da ne veste samo tega, kar sem vam prečital, nego ste povrh še marsikaj uganili.
Toda — jaz si hočem ohraniti priliko, da izrečem zadnjo besedo, kadar bo meni kazalo. Povedal sem vam snoči izrecno, da vam bom prečital zapiske, le da vam olajšam preiskovanje. Preiskovalnemu sodniku niso namenjeni. Več kakor moji zapiski priča dejstvo, da se je Robelot obesil, da smo v njegovi peči našli mnogo denarja in da ve doktor Geudron, s kakim strupom je bil Sauvresy usmrčen.«
Prišedši do županove hiše, sta Plantat in Lecoq poklicala zdravnika, da gredo skupaj k preiskovalnemu sodniku. Zdravnik jima je spotoma povedal, da se je župan Courtois že toliko pomiril, da se zanj ni več bati.
Preiskovalni sodnik je bil že besen nepotrpežljivosti, ko so končno prišli Plantat, zdravnik in detektiv.
»AH ste dognali kaj novega?« je vprašal slabovoljni preiskovalni sodnik. »Ali ste našli truplo grofa Tre-morela?«
»Novega je mnogo,« je samozavestno odgovoril Lecoq. »Grofovega trupla seveda nismo našli, ker je grof še živ; grof ni postal žrtev morilcev, nego je sam tisti morilec, ki le usmrtil njegovo ženo.
»To je blaznost,« je vzkliknil preiskovalni sodnik ves presenečen po detektivovem sporočilu.
»Ne blaznost, nego resnica,« je dejal detektiv. »Izvolite me poslušati. Mislim, da mi boste koncem mojega poročila dali takoj pismeno povelje, da moram aretirati grofa Tremorela.«
»Govorite,« je dejal preiskovalni sodnik, ki mu je odločni nastop detektiva le imponiral.
Lecoq je z mirnimi besedami in lepo po vrsti razložil vso žaloigro, ki se je bila izvršila v Orcivalu in se na tihem veselil, da je preiskovalnemu sodniku podrl vse stebre, na katere je bil postavil svojo preiskavo. Preiskovalnemu sodniku to seveda ni bilo po volji, četudi ni mogel de-tektivovim navedbam ničesar ugovarjati.
»O tem pač ni več dvoma,« je končno dejal preiskovalni sodnik, »da je bil Sauvresy zastrupljen in da je preskrbel Robelot dotični strup. A iz tega, da je grof Tremorel zastrupil svojega prijatelja, še nikakor ne izhaja, da je umoril tudi svojo ženo. Naznanjeni samomor gospo* dične Lavrencije Courtois še ni dognan. A recimo, da je grof v kaki i svezi z umorom svoje žene. da živi
j in je pobegnil, to vendar še ni dokaz, " da je osumljeni Guespin nedolžen.«
Lecoq se je zavedal, da je ravno Guespinova krivda ali nedolžnost velevažna za celo preiskavo, a molčati je moral, ker ni mogel ničesar odgovoriti.
»Sicer pa bomo kmalu nekaj novega izvedeli*« je zopet povzel preiskovalni sodnik. Poslal sem namreč policijskega uradnika poizvedet nekatere stvari glede Guespina.«
Kmalu nato je prišel policijski uradnik in vstopivši v sobo z nekakim zadoščenjem zaklical:
»Gospod preiskovalni sodnik, menim, da o Guespinovi krivdi ni nobenega dvoma več.«
»Le počasi in lepo po vrsti,« je vzkliknil preiskovalni sodnik. »Torej: jaz sem vam dal Guespinovo fotografijo in vam naročil, da greste v tisto prodajalno železnega blaga, čije naslov smo našli pri Guespinu.«
»Bil sem tam. Spoznali so Guespina po fotografiji in povedali, da je bil dne 8. julija zvečer ob deveti uri v trgovini, katero so ravno zapirali. Kupil je kladivo, škarje in dolg oster nož<«
(Da«« prihodnjič.)'
__m
7827
Stran 2.
.SLOVENSKT NAROD*, dne T. marca T9It>.
cn. srev.
atentatih. Povedal je, da je v novembru 1915 neznan človek v vlaku, vozečem se iz Milana v Turin slučajnemu sopotniku predlagal, naj se loti vohunstva na korist tuje države, posebno v svrho razstreljevanja železnic, mostov in municijskih tovarn. V ta namen naj se zglasi pri konzulatu neke tuje države v Luganu. Dotični potnik je stvar ovadil turinskemu prefektu in italijanska vlada jo je naznanila švicarski, ki je začela preiskavo. Na uspeh te preiskave je še počakati. — Poslanec Bevione je izjavil, da je dotična država, za katero tu gre, Nemčija. V novembru so v Luganu pri nekem ribiču zaplenili kovčeg z dinamitom. Namen je bil, vtihotapiti ta dinamit v Italijo za napade na železnice in municijske tovarne. Italijanska kakor švicarska oblastva vedo, da je bil italijanski državljan, ki naj bi bil izvršil atentate, nekako v službi nemškega vice-konzula v Luganu, grofa Bassenhei-pia. Mož je bil aretiran, a zopet izpuščen, ker se je mogel sklicevati na uradno razmerje s konzulatom. Grof Bassenheim je bil odlikovan s tem, da je bil povišan za podkor.zula. Italijanska vlada bi morala od Švicarske vlade zahtevati odpoklic tega uradnika. — Temu dostavljajo nemški listi: Kovčeg z dinamitom je bil res najden pri ribiču. Shraniti mu ga je dal neki Italijan in ribič ni vedel, kaj je v kovčegu. Ribič je bil izpuščen in preiskava ustavljena. Grof Bassenheim ni bil nikoli aretiran in švicarske oblasti niso imele vzroka za kako preiskavo proti njemu.
Curih, 5. marca. Italijanski parlament je razpravljal interpelacije dveh poslancev, ki sta vprašala, kaj se je zgodilo, da bi se Grčijo pripravilo do tega, da bi se udala zahtevam četvero-zveze. Državni podtajnik Bosa-relli je izjavil, da se Grčija ne protivi delovanju četverozveze in da ni delala nikakih težkoč po zasedanju Soluna, ali svojo nevtralnost vzdržuje. Italijanska vlada se trudi, da obdrži dobre odnošaje z Grčijo. Raz-žaljive besede, izgovorjene pred kratkim v grški poslanski zbornici, zadevajoče Italijo, je obžalovati in obsoditi najostrejše.
Nekateri poslanci so vprašali, zakaj se ne daje podpor družinam prostovoljcev, drugi so zahtevali od-pomoč proti pomanjkanju vitrijola. zbog česar trpi vinogradstvo.
Po nekaterih govorih k proračunu naučnega ministrstva je rekel ministrski predsednik S al an dr a, da je nemogoče, da postavi na dnevni red vseh 58 podanih interpelacij. Salandra je odklonil cb protestu prizadetih poslancev razpravljanje o vseh rečeh, za katere je pristojno armadno vodstvo, kakor tudi razpravljanje o postopanju tiskovne cenzure; pravi, da je tozadevna interpelacija tudi njega osebno razžalila.
Socijalist D u. g o n i je predlagal na to. naj se dcTočeni dnevni red spremeni vsaj toliko, da pride tako] na vrsto proračun gospodarskega ministrstva, ki se dotika nujnih problemov o premogu, žitu, sladkorju, vitrijola, prevezninah na morju itd. in pri tem ne prihajajo v poštev delikatni vojaški in diplomatični interesi.
Ministrski predsednik Salandra fe odvrnil, da ne sprejme te?a predloga. Poimensko glasovanje, pred kakoršnim je že včeraj znatno število poslancev zapustilo dvorano. 3e dalo glasov proti Dugonijevemu predlogu 228. za predlog 38; za so glasovali socijalisti in nekateri reformisti.
Sslandra m italijanska zunanja politika.
Secolo« pravi k glasovanju v ita'iianskem parlamentu, da je položaj sedaj bolj zapleten, kakor kdaj poprej. Voditelji strank levice so šli k Salandri in ga povprašali, kdaj poda izjave o italiianski zunanji politiki. Salandra jim je zagotovil, da se to zgodi začetkom aprila. Medtem je bilo vloženih 150 interpelacij proti vladi v zbornični pisarni.
Italijansko vojno posojilo.
Sedaj je znan rezultat tretjega italijanskega vojnega posojila. Posojilo znaša 1700 milijonov lir, od teh 1200 milijonov v gotovini. Ker znašajo italijanski vojni stroški na mesec okroglo 650 milijonov, krijejo nova sredstva potrebščine komaj dveh mesecev. Kakor znano, se je moral rok podpisovanja vojnega posojila, določen prvotno na 4 tedne, podališati na 7 tednov, da se je moglo doseči kolikor toliko ugoden rezultat. Posojilo je dalo torej komaj nekoliko več denarja, kolikor se ga je porabilo za vojno tekom podpisovanja posojila.
Nedopusten sfctem zbadanja In žalfe^ja.
»Gicrnale d' Italia«, Sonninov organ, piše, da sedanrl položaj v zbornici ne dopušča nikakega polovičarstva. Ako ie zbornica crepriča-
na, da se nahaja vodstvo drž. paslov v dobrih rokah, potem m(*ra pripo-znati ugled in moč vlade, ako pa je drugačnega mnenja, potem naj vzame nase odgovornost *a premembo kabineta. Sedanji sistem vednega zbadanja ali celo žaljenja ministrstva pa je v tako resnih časih nedopusten.
Italijanski vojni stroški.
»Gazzetta officiale« poroča, da so znašali v januarju 1916 izdatki za-kladnega urada na račun vojnega ministrstva 819 milijonov, na račun mornariškega ministrstva 47 milijonov. V mirnih časih je bilo izdatkov 87, oziroma 25 milijonov.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Dne 27. februarja so v Benetkah razvili zastavo tamkajšnje korporativne družbe pomorske obrti, ob kateri priliki je imel radikalni poslanec Fradeletto velik vojni govor. Socijalistični poslanec Mufatti pa je . zaklical množici, ki je ploskala Fra- I
delettu, da je on prišel na delavsko
slavnost in ne da bo poslušal vojni govor, s katerim ne soglaša, ker be-nečanski socijalisti so odločni proti v-niki vojne. Govoriti pa ni mogel dalje, ker je množica divjala in godba takoj zasvirala kraljevsko koračnico.
V Milanu so zatvorili 4 banke, ker so sleparile pri vojnem posojilu.
V Saronu pri Milanu so aretirali ravnatelja tovarne za stroje iz Eslin-ga inženirja Alberta Kiinga, dva švicarska uslužbenca v tej tovarni v Saronu, so izgnali. V Padovi so aretirali predsednika tamkajšnje tovarne konserv Antona Fiorazzo, ker ni poskrbel za dobavo konserv, kakor je zahtevalo armadno vodstvo.
V Pedasu, na železniški črti An-cona - Foggia, je zadel brzovlak na postaji v vojaški vlak. Stroji, ten-derji in poštni vozovi brzovlaka so razbiti, 10 vojakov in 3 civilne osebe so mrtvi, 30 vojakov težko ranjenih.
Dogodki na Balkanu.
POLOŽAJ   NA BALKANSKEM BOJIŠČU. Dunaj,   6. marca.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r iml>
POROČILO.
(Kor. urad)
NEMŠKO URADNO
Berolin, 6. marca. VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
Balkansko bojišče.
Nobenih pomembnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
* • *
Venizelos in Pašič pri grškem kralju.
Preko Rima poročajo iz Aten. Kralj Konstantin je sprejel Venizelo-sa v avdijenci ter je tudi zaslišal srbskega ministrskega predsednika Pa-šiča. Tem avdijencam se pripisuje velik pomen ter se jih spravlja v zvezo s posetom generala Sarraila. Avdijenca ministrskega predsednika Pasiča se je brezdvomno tikala združenja ostankov srbske armade s Četverozveznimi četami.
Ententa zasede vse gr^ke otoke?
Iz Aten poročajo: Grška vlada je dobila zaupno obvestilo, da je sklenila četverozveza, zasesti vse grške otoke. Ta vest je izzvala v grških krogih veliko razburjenje.
Položaj v Romuniji
Oficijozna »Independance Rou-maine« razpravlja o bitki pri Verdu-nu in o bližajočih se velikih dogodkih na vseh bojiščih ter pravi: Mesec marc prinese tudi Romuniji odločitev. Kakšna bo ta odločitev, tega »I. R.« ne pove.
Romunska vlada je izdelala predlogo, ki prepoveduje vsem civilnim osebam nositi orožje. Istočasno bo izšla naredba, da mora vsakdo svoje orožje obdati vojaškim oblastim.
Vojno ministrstvo je odredilo popis vseh zalog kovin in usnja. Smatra se, da bo država vse te zaloge zasegla.
Prihodnje dni dospe v Bukarešto posebno avstrijsko - nemško-bolgarsko odposlanstvo, ki bo razpravljalo z merodajnimi romunskimi krogi o raznih finančnih in gospo^ darskih vprašanjih.
V zadnjem času je postala inter-vencijonistična agitacija zopet živahnejša. Ministrski predsednik Brati-anu je izjavil, da bo v bodoče vse demonstracije in hujskanje proti centralnim državam z vsemi sredstvi zatrl
Rusija ponuja Romuniji Besarabiio?
»Popolo d' Italia< javlja, da je Rusija sedaj pripravljena odstopiti Besarabijo Romuniji. Zato pa se bo odškodovala v Galiciji, Armeniji, Mali Aziii in v Perziji.
Vojna z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Duna:, 6. marca. (Kor. i: .; Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ničesar novega. Namestnik načelnika gene*- nega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO   POR' ClLO.
Berolin, 6. marca.   (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
3. marca. Severno od Čarto-rijska je poskusil nasprotnik napasti, naš artiljerijski ogenj ga je razpršil.
Z besarabske fronte.
»Pester Llovd« poroča: 2e tedne traja popolen mir na besarabski fronti. Samo en dan artiljerijski boj. Sneg je zapadel nad 2 m visoko. Ruska fronta najbolj nevarna.
»Russkij Invalid« pravi: Že pred izbruhom vojne so vedeli Nemci, da je ruska fronta najbolj nevarna. Zato so smatrali premaganje ruske fronte za najvažnejšo nalogo ter se spustili šele potem v resne boje na drugih frontah, če jim je to položaj na ruski fronti dovolil. Zaman napadajo Francoze in Angleže. Svetovna vojna se bo odločila na ruski fronti. Ruske izgube leta 1915.
Ruska vojaška statistika, ki seveda ni zanesljiva, pravi, da je ruska armada izgubila od 1. januarja 1915 do konca leta 1915 skupaj 1,942.610 mož. Od teh je padlo 406.348, umrlo vsled težkih opeklin 265.716, v laza-retih umrlo 201.232, pogrešanih 476.155 in ranjenih 573.269 mož. Od začetka vojne do začetka leta 1916. je izgubila ruska vojska 125.433 častnikov, med njimi 1775 polkovnikov m 277 generalov.
Ožja zveza med Rusijo in Japonsko.
Iz Tokija poročajo: Mikado je sprejel Ojamo, Yamagato, ministrskega predsednika in zunanjega ministra v daljši avdijenci, o katere predmetu varujejo strogo tajnost. Govori se. da gre za ožjo zvezo med Japonsko in Rusijo.
"Turška vojna.
Rusi zasedli Bitlis. — Rusko poročilo iz Kavkazije.
3. marca. Naše čete potiskajo sovražnika v smeri na Bitlis nazaj. Turki so poskusili pri Masri, 23 vrst južno od Bitlisa. napasti, bili pa so odbiti. V tej pokrajini se nadaljuje boj pod posebno težavnimi razmerami. Pota so silno slaba, mraz je in sneg leži visoko. Ravnokar prihajajo poročila, da so naše čete to noč v naskoku zavzele mesto Bitlis. Vple-nile so 6 topov. Med turškimi vjetni-ki se nahaja 17 častnikov, med njimi en polkovni poveljnik.
Ob Sueškem prekopu.
Iz Kaira poročajo: Ob Sueškem prekopu vlada popolen mir. Poizvedovalni letalci poročajo, da v Palestini ni opažati gibanja čet. Turške čete so se umaknile z meje. tako da ie upravičen sklep, da so Turki in Nemci opustili svoj namen napasti Egipt. Druga poizvedovanja letalcev so pokazala, da je oaza Šiva prosta sovražnikov. kar zelo olajšuje obrambo zapadne meje Egipta.
Boji na morju.
Zopet nemška križarka v Atlantskem oceanu.
»Times« poročajo, da so videli v Atlantskem oceanu novo nemško pomožno križarko. ki je priplula s severa.
Japonska pomoč v Sredozemskem morio.
Japonska je baje poslala ententi na pomoč v Sredozemsko morje oklopni križarki »Kasuga« (7700 ton) in ,Tokiva« (9885 ton) ter varovano križarko »Sitost* (4890 ton).
Mi miiaim Pvtualski?
Iz Bukarešte: Brezžična brzojavka poroča, da je stavila Nemčija Portugalski 48 u r-ni ult;matum, v katerem zahteva, da portugalska vlada vrne Nemčiji zaplenjene ladje.
Iz dobro podučenih virov poročajo, da do sedaj Portugalska Še ni odgovorila na nemško noto glede zaplembe nemških ladij v portugalskih pristaniščih. Zdi se, da se položaj poostruje. Vsekakor je Nemčija odločena, da pod nobenim pogojem portugalskemu nastopu nasproti ne bo ostala mirna.
Spor mi Ameriko in Miljo.
Novejša poročila, ki so jih dobili berlinski listi iz Washingtona, dajo spoznati, da je odpor proti politiki predsednika Wilsona v ameriškem senatu mnogo večji, kakor se je dalo sklepati iz Reuterjevih vesti. Wilson je moral groziti s svojo demisijo, da se je izognil direktnemu nasprotstvu. Wilson je up^d, da bo senat Gorejevo resolucijo odklonil ter tako njegovo politiko izrecno odobril. To se ni zgodilo. Senat je odložil razpravo o resoluciji ter je s tem izjavil, da se Wilsonovi politiki ne mara izrecno pridružiti, na drugi strani pa se je s to taktiko izognil očitemu konfliktu s predsednikom ter mu formalno prepustil i za nadalje popolno svobodo postopanja. Kakšno pa je pravo razpoloženje senata, to je dokazal Gore s spretno taktično potezo. Ko je bila namreč razprava o njegovi resoluciji odklonjena, je stavil Gore predlog: Senat naj izreče, da bi bila vojna upravičena, ako bi na oboroženem parniku, torpediranem, brez svarila poginil le en ameriški državljan. Ta predlog je bil senatorju Gore le sredstvo, ugotoviti razpoloženje senata s tem. da mu je pokazal konsekvenco Wilso-nove politike. Senat je sklenil, da naj pride Gorejev predlog »na mizo«, kar bi se po naše reklo, da naj se dene »ad aeta«. S tem sklepom je senat dovolj jasno povedal, da per-horescira vojno.
Položaj seveda še ni razjasnjen. Neki republikanski senator je izjavil, da je postalo celo vprašanje vsled dogodkov v senatu Še bolj zapleteno.
Za presojanje nadaljnjega razvoja je dobro poznati strankarske razmere v ameriškem kongresu (parlamentu). V zbornici reprezen-t a n t o v (poslancev) je 232 demokratov (stranka veČine, kateri pripada tudi predsednik), opozicija pa sestoji iz 194 republikancev, 7 progre-sistov, 1 socijalista in 1 poslanca, ki ne pripada nobeni stranki. V sena-t u, v katerem je zastopana vsaka ameriška država po dveh delegatih, je 56 demokratov, 39 republikancev in 1 progresist. Glede zunanje politike ne obstoji med večino in opozicijo nikaka bistvena razlika.
Po poročilu VVolffovega urada, je razpoloženje v zbornici reprezen-tantov še bolj proti vsakemu konfliktu, kakor pa v senatu. Predsednik Wilson je imel dne 3. marca konferenco s predsednikom poslanske zbornice Clarcom in nekaterimi voditelji. Konferenca ni imela nobenega uspeha. Clark je predsedniku izjavil, da bi zbornica poslancev sprejela Gorejevo resolucijo z najmanj 2/3 veČino, da, nekateri voditelji so celo menili, da bi znašala ta večina tri Četrtine. Navzlic temu je vztrajal Wilson na svojem, v pismu na senatorja Stona označenem stališču. Wilson si domneva, da ima ogromno večino države za seboj, ker dobiva iz vseh delov Amerike nebroj priznalnih telegramov. Na, pa prihaja v parlament velika množina pisem, ki zahtevajo, da naj se izreče zborni ca za stališče Gorejeve resolucije.
Vladni krogi izjavljajo, da Wil-son nikakor ne mara biti enostranski, temveč da bo tudi napram ententi v vprašanju vojne kotrebande z vso odločnostjo nastopil.
Ostre obtožbe proti Wilsonu.
Monakovski listi poročajo: Kongres ameriških pacifistov je obtožil v posebni peticiji Wilsona, da skuša izzvati vojno z Nemčijo in Avstrijo, akoravno naročata ti dve državi v Ameriki za 600 milijonov blaga. Njegov prijatelj Houston, ki je bil nedavno v Berlinu m v drugih evropskih glavnih mestih, ni nič drugega kakor spreten trgovski agent, ki zastopa angleške interese in dela kupčije z Wilsonovim tastom. Tudi v Mehiki nastopa Wilson tako, kakor je Angležem všeč. Odkar je Brvan demisijoniral, se v Ameriki pridno grade podmorski čolni za Anglijo hi neprestano nabirajo Angleži v ameriških državah rekrute, kar je proti vsem ameriškim zakonom. Pacifisti obtožujejo Wilsona še drugih nedopustnih stvari
Časten znak Rdečega križa drugega razreda ie dobil mornariški komisar prvega razreda Josip Kušlau v Pulju.
V goriškem okrajnem glavar-stvu so odprte šole v teh-le krajih: Batuje,Brje, Črniče, Dobravlje, Dol, Braniča, Gabrije, Gojače, Gor. Tre-buša, Gradišče, Kamnje, Križ, Loka-vec. Lokovec, Lokve, Osek - Vi-tovlje, Otlica, Ozeljan, Podlaka-Dol. Lokovec, Puštale, Ravnica, Ri-hemberg, Skrilje, Šempas, Šmarje, Tevče, Štomaž, Trnovo, Velike Zabije, Voglarji, Vrata - Gor. Lokovec, Vrtovin, Zalošče, Ajdovščina, Vogr-sko, na ostalih 53 šolah ni pouka. Mogoče se otvori v kratkem šola v Dornbergu.
Izpiti učne usposobljenosti. Tržaška italijanska c. kr. izpraševalna komisija za izpite ljudskih in meščanskih učiteljev je te dni razglasila podrobno glede pomladnega termina tekočega leta. Ker slovenska goriška komisija radi vojne ne posluje ter je že izostal jesenski termin 1915, in je navzlic vojni službi mlajšega učiteljstva vendar nekaj takih, ki bi izpit polagali v tem času, posebno učiteljic, bi bilo primerno, da se pravočasno v tej stvari ukrene potrebno. Če ni mogoče delegirati goriške komisije v Trst ali sestaviti v Trstu posebne komisije, bi bilo menda najboljše, dati prizadetim pravočasno direktive — posebno zaradi izposlo-vanja potovalnega dovoljenja — da se priglase ali v Ljubljani ali pa v Mariboru. V tem slučaju bi bilo seveda treba dotično komisijo izpopolniti z eksaminatorjem za hrvatski in laški jezik kot predmet, da se kandidatom prihranijo stroški dvakratnega izpita. — Morda bi se dalo tudi komisijo v Kastvu avtorizirati za slovenski učni jezik z delegiranjem potrebnih članov goriške komisije, ki so zdaj na dopustu. Vsekakor se mudi.
Italijanski begunci so z ljudsko-šolskim poukom povsodi dobro preskrbljeni. Sedaj so otvorili tudi v Celju italijansko ljudsko šolo za otroke primorskih italijanskih beguncev.
Ivan Sovdat iz Ladrov št. 6. občina Ljubušnje v tolminskem okrajnem glavarstvu, se nahaja na Dunaju (Filialspital Nr. 5, Dunaj III. Apostelgasse 7.) že od 3. avgusta 1915. Strel ga je bil zadel v glavo. Bolan je, najbolj pa ga boli še to, da že od maja lanskega leta ničesar nt> ve o svojih stariših. Kdor bi kaj vedel o njih, naj mu sporoči na gorenji naslov. (Pismo, katero je pisal dne 8. januarja zanj četovodja G. na Dunaju in je bilo naslovljeno v Gorico, smo dobili šele včeraj.)
V ruskem vjetništvu se nahajata Anton Slavec, rojen 1891., iz Sežane, in Josip Uršič iz Gorice, rojen 1881, oba domačega pešpolka; kraj njunega bivanja ni naveden. — Za mrtvega je izkazan leta 1897. rojeni Ivan Cafuta s Tolminskega, umrl ie v oktobru 1915.
Iz srbskega vjetništva v — Italiji. Iz Komna poročajo: Svoječasno smo poročali, da se nahaja komenski rojak, gospod Miroslav Kovačič, c. in kr. podpolkovnik v srbskem vjetništvu, v Nišu. Ko je namreč naša vojska izpraznila Srbijo, je bil g. M. Kovačič — ranjen in vsled tega vjet. Radi hrabrosti v boju je bil v vjetništvu izredno povišan za podpolkovnika. Ko je pa naša vojska zopet osvojila Srbijo, so Srbi vse avstrijske vjetnike in ž njimi tudi podpolkovnika Kovačiča odpeljali iz Niša. Sedaj se je podpolkovnik Kovačič oglasil iz Italije. Dne 25. m. m. je došla dopisnica, ki javlja, da se nahaja v vjetništvu na otoku A s i n a r a v Italiji. Razglednica je potrebovala 6 dni do cilja. Na dopisnici poroča, da je po »54 dnevnem mukotrpnem potovanju« dospe! 12, Niša na Asinaro. Tam so vsi vjetniki za stalno nameščeni in sicer v »M u-ro Sucano, Potenza, Ita-1 i a«. Piše, da je zdrav in da se mu dobro godi. S tem se je gospej soprogi in sorodnikom odvalil velik kamen od srca, doznavši, da se nahaja še živ in zdrav v Italiji, kajti 5 mesecev ni bilo ne duha ne sluha po njem.
Na Krasu pridno sadijo zelen-jad, in to po prizadevanju vojaške oblasti. Zelenjavo treba sicer iskati v Trstu, Kras pa je v sedanjih razmerah obilo potrebuje, zato poziva vojaška oblast kmete, naj sadijo ze-1eniad. kjer le morejo. Naj se tudi potem, po vojni, zelenjad goji po Kra-suu. Vojaštvo je vzelo v najem več Drimernih vrtov, njiv in travnikov, kjer bodo v kmetijstvu izvežbani vojaki gojili zgodnjo zelenjad. Strokovnih učiteljev ne manjka. Vojaštvo je Dokazalo tudi pot za kurjorejo. Ku-retnine se lahko vzgoji obilo in jo drago proda, jajca  niso nikdar po
66^8
54. štev.
.SLOVENSKI NARODdne 7. marca is#ib.
Stran 3.
:eni. Ograjeni so z žico vrtovi in jvorišča in v takem prostoru je nad 100 kokoši. Dobra gospodarska šola fe vojna tuintam. Glede kuretnine bi bilo nasvetovati, da jo začno gojiti v večji meri v goriški okolici pod vedno milim nebom in kjer je na kmetiji vedno dosti hrane za kokoš.
100.000 kron darov za našo vojaško oskrbo je bilo nabranih doslej v Pulju. Pri zabijanju žebljev v svetilnik se je nabralo 33.000 kron. V Krogih avstrijskih in ogrskih industrijalcev je dalo nabiranje 70.000 kron.
V Motovunu v Istri je umrl odvetnik dr. Ivan S u r a n , vitez prane - Jožefovega reda, star 80 let.
Dnevne vesti.
— Prestolonaslednik čas ni doktor obeh praških univerz. Z Dunaja
poročajo: Cesar je dovolil, da imenujeta češka in nemška univerza v Pragi prestolonaslednika nadvojvodo Karla Franca Jožefa za častnega doktorja.
— Odlikovan je bil gospod Stanko Peruzzi, c in kr. poročnik v rezervi pri naših »Janezih«, s srebrno hrabrostno svetinjo prvega reda. Svetinjo je dobil naknadno, ker je bil s prebodenimi prsmi nekaj dni v ruskem vjetništvu, da pa je bil zopet oproščen je zvedel njegov poveljnik šele potem, ko sta se zopet srečala na južno - zapadnem bojišču. Odlikoval se je zopet na tej fronti in bil
rexHagan v zopetno odlikovanje. — Našemu rojaku — junaku iskrene čestitke!
— Prvi dnevi v novih pozicijah.
Z italijanske fronte nam pišejo 22. februarja: Res je čudno na italijanski fronti, ako prideš v druge pozicije, ^ovsod druge šege in navade. Tukaj si stojimo v nasprotju z Alpini, kateri imajo strah pred nami ^Ljubljančani". Niti naših krivcev ne vidijo in že se podajo v beg. Danes okoli polnoči so napadli Italijani naše pozicije. Povelje jim je bilo: ,,Avanti, Avanti", toda naše strojne puške so jim veselo odgovarjale, tako da je bilo kmalu ..Ambrio" (nazaj). Po končanem boju sel naš sanitetni oddelek na svoje opravilo, ki ga je v najkrajšem času dokončal. Tem več pa je imela opraviti italijanska saniteta. Dasiravno nam -ošilja sovražnik vedno granate in -rapnele, nam veselja ne skali. Slomški sokol najde, najsibo kjerkoli, :abave in razvedrila. Naše napol pokrite ,,galupe" so nam v lepo zavetje, kjer vlada jako živahno življenje. Pri mali peči si kuhamo kavo, na postelji se je nastanil muzikant, pri mizi pa se je zbral naš pevski zbor „Srako-per" in zapoje ljube stare „civilne": „Izprehod na pod Rožnik," „A1* me boš kaj rada imela?", „Kako bom soldat?", „Pa sem v Šiško v vas hodil," „Planinsko rožo" itd. Tako je naše življenje v skalovju. Vsem znancem, seveda tudi znankam in bralcem ..Slovenskega Naroda" pošiljamo srčne pozdrave in kličemo na veselo svide-nje. Ljubljančani: Janko Prek, Stane K v e d e r, Jakob G o 11 i, Ivan G a 1 i & Pavel Premk iz Krtine, Anton Er-avec iz Idrije, Ivan Pleško iz Kozari], Jakob Hafner iz Stare Loke, Josip Demšar iz Sele, Martin Une-* i č z Vinjega vrha pri Krškem, Josip Zoek iz Trsta, Josip Rosic iz Logja, Franc Zupančič iz Trebnjega, Josip Pokoren iz Škofje Loke.
— Pogreša se poddesetnik Nikolaj Rozman, c. in kr. črnovojniški >aon 157., III. stotnija, II. vod. Zad-
5 se je oglasil   5. novembra, pri Martinu pa je bil nato 14. ali 18. lovembra 1915 ranjen in od takrat ni o njem nobenega glasu,   če kdo ve, kje da se nahaja, se vljudno proda naznani njegovi   ženi Mariji žman, Boršt, pošta Gradac, Bela Krajina.
— Pogreša se   Karel Medic, (uže5 pri c. kr. pešpolku Lir. 27 v
Ljubljani. Začetkom mobilizacije je bil častniški sluga pri nekem nadpo-ročnikn, pozneje pa prideljen baje stotniiL Od septembra meseca 1914 ni n-kakega poročila več o njem. Ako bi kdo vedel kake podatke o njem, prosi se. da sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Julijani Meci i c, Toplice, Kranjsko.
— Sladkor. Poraba sladkorja se bo torej omejila in uredila tako, kakor poraba kruha in moke. Ko se je začela vojna, so imele avstrijske cukrarne ogromne zaloge sladkorja. Od teh zalog pa se je prodal velik del v inozemstvo, v prvi vrsti zara-ditega, du so se dobile inozemske menice in inozemski denar, s katerim se je zopet kupovalo blago za uvoz v našo državo. Ker je razlika med našim in inozemskim denarjem znatna, se je na ta način mnogo prihranilo. A ta gospodarska akcija ni edini vzrok, da se sladkor draži in da je treba porabo omejiti. Lansko leto je bilo toliko moških pri vojakih, da se je nasadilo dosti manj sladkorne repe, kakor v prejšnjih letih. Akti
repe niso dobile tovarne, daai se je
cena repi povečala. Kmetovalcem je namreč manjkalo krmil in nadomestili so jih s sladkorno repo. Tako se je zgodilo, da je zdaj v zalogah veliko manj sladkorja, kakor v prejšnjih letih. Toliko ga bo sicer že, da bi zadostoval za domačo potrebo, a kaj ko je treba sladkor izvažati, da se ž njim po možnosti poravna razlika med tujim in našim denarjem.
— Kdo je kriv zadrege z moko? Glasilo ministrstva zunanjih del, dunajski »Fremdenblatt«, piše glede razmer na Dunaju: »Že več dni manjka kruha in moke, dasi je gotova stvar, da je zadosti moke na razpolaganje. Ne manjka moke, ampak le spoznanja, kako je treba moko razdeljevati Kar je žita in moke v zalogah, to zadostuje popolnoma, ne glede na to, da smemo računati s po-šiljatvami iz Romunske. Zahtevati smemo torej, da se nedostatki pri razdeljevanju hitro popravijo.c — Morda se bo zdaj oglasil osrednji žitni urad na Dunaju.
— Kava se je podražila skoro za 100 odstotkov. Kaj je temu vzrok ?
— Sladkorne   nakaznice. Na
podlagi razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko je odrejeno, da se od danes naprej sme posameznim strankam oddajati le 1U kg sladkorja na dan. To velja toliko časa, da bodo vpeljane sladkorne nakaznice. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
— Prijava zalog starega železa je predpisana z ministrskim ukazom z dne 5. januarja 1916, drž. zak. št. 9. Prijavna dolžnost zadene vsakogar, ki obrtovalno trži s starim železom, kakor tudi one podjetnike, v katerih obrat pripada staro Železo. Izkaze je pošiljati do 8. vsakega meseca Komisiji za staro železo na Dunaju (Alt-eisenkommission, Dunaj I/l, Wipp-lingerstrasse 24/26). V tem izkazu je treba navesti stanje zaloge prvega dne vsakega meseca: prirastek in pripad; oddajo in lastno porabo: stanje zaloge zadnjega dne meseca. Težo je navesti v metrskih stotih, ločeno po posameznih vrstah. Tiskovine za te izkaze se dobe pri Komisiji za staro železo na Dunaju.
— »Glasbena Matica«. Radi nepričakovanih ovir se mora preložiti dobrodelni koncert, ki bi se imel vršiti dne 11. marca na korist okrep-čevalni postaji za ranjence na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Dan novega koncerta se bo razglasil o pravem času. Kupljene vstopnice veljajo, ali se pa odkupijo.
— Oddaia moke. Pri mestni aprovizaciji dobe moko nakazano v četrtek, dne 9. t. m. trgovci iz mesta, v petek, dne 10. t. m. mokarji in peki \z mesta in okolice, v soboto, dne 11. t. m. pa trgovci Iz okolice. Moka se bode vselej nakazovala v mestni posvetovalnici ob 8. zjutraj.
— Nov pek v V. krušnem okraju. Dne 9. marca prične peči kruh za V. okraj rudi g. Ivan J a k i n , Dunajska cesta št. 5. (Frohlichova hiša). Stranke tega okraja se opozarjajo na to novo pekarno.
— Slaščičarjem na znanje. Na
razna vprašanja, če tudi slaše: carji spadajo pod ministrsko naredbo z dne 20. decembra 1915, št. 379 drž. zak., je c. kr. trgovinsko minis^stvo odločilo, da pod to naredbo spadajo vsi obrtniki, ki svoje blago izdc'ujejo potom peke, tedaj tudi slaščičarji.
— Na državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori v kratkim gospejna obrtna šola ( šivanje bele tkanine, izdelovanje obleke in vezenje) in dvorana za risanje za obrtne pomočnike in učence, kakor tudi za dečke, ki se hočejo posvetiti kaki obrti. Podrobnejša naznanila slede.
— Češka Industrijalna banka. V
včerajšnji seji upravnega sveta češke industrijalne banke je bila bilanca za trgovsko leto 1915 odobrena. Ista izkazuje vštevši prenos iz leta 1914 po odbitku upravnih stroškov, davkov in odpisov čisti dobiček 1,796.164 K 92 vin. (več 452 494 kron 15 vin.). Sklenilo se je, predložiti občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 22. marca 1916, razdeliti 4% dividendo t. j. 16 K na delnico po dotaciji rezervnih zakladov in ostanek 78.123 K 10 vin. prenesti na nov račun.
— C. kr. avstr. razredna loterija.
Žrebanje 4. razreda V. loterije s« vrši že 14. m 16. marca t L Cena srečk je za V, 160 K, ■/• 80 K, V4 40 K, V8 20 K. Srečke za ta razred priporoča poslovnica c. kr. razredne loterije Ljubljanska Kreditna banka v LHibliani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
— Igranje r ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne po-
sledice  protipostavne   nabave teh
srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota. ter občutljive denarne kaznu Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti.
— Spodnja Siska pod vodo. Opetovano se je že opozarjalo na neprilike, ki jih povzroča deževje v Spodnji Šiški. Danes zjutraj so bile nekatere ulice vsled deževja ponoči popolnoma zaprte, tako zlasti Planinska cesta, kjer je segala voda, ki se je nabrala na Celovški cesti od restavracije Stirna dol do gostilne pri Raci, čez pol ulice. Šišenski trg je ves pod vodo. Občinska hiša, v kateri je šola, je okrog in okrog obdana z vodo. Otroci so morali prebresti do dve pedi globoko vodo, da so prišli do šole. In tako premočeni naj sede po tri in štiri ure! In vendar bi se dalo ob tem času, ko so na razpolago vjetniki, odpraviti nabiranje vode po spodnješišenskih cestah z malo stroški.
Hvale in posnemanja vreden čin. Krajni šolski svet v Loškem potoku dovolil je svojemu učiteljstvu enkratno draginjsko podporo v znesku po 20 K na osebo. Za ta v da-.našnjih časih velikodušni dar se istemu najsrčneje zahvaljuje — učite 1 j s t v o.
Tatvine na pragerskem kolodvoru. Iz Pragerskega poročajo: Kakor je javnosti že znano, se je vgnezdila na pragerskem kolodvoru družba, ki je že več let kradla poštne in železniške pošiljatve. Orožnikom se je posrečilo z obširnim poizvedovanjem prijeti doslej deset oseb, največ železničarjev, ki so bili pri tatvinah udeleženi. Kakor se je dognalo pri pregledovanju ukradenega blaga, se je zlasti veliko pokradlo darov, ki so bili namenjeni vojakom na fronto. Našlo se je mnogo jedil, tople zimske obleke, največ pa cigaret in cigar, kar je bilo vse na potu za vojake. Tako je izpovedala žena nekega vojaka, da je bilo lani začetkom leta ukradenih več žakljev koruze.
Obsojen župan. Pri vojaškem sodišču v Beljaku je bil župan, krčmar in trgovec Valentin Falle iz Lip-ja pri Vrbi na Koroškem zaradi hudodelstva motenja javnega miru obsojen na dve leti težke ječe, ker ie na svojega godu dan povabil ruske vojne vjetnike v krčmo, jih gostil z vinom, čajem itd. in pustil, da so ga Rusi dvignili na rame in mu klicali hura.
Uspeh slovenske narodne pesmi v Zagrebu. Kakor smo že poročali je priredilo zagrebško gospenje društvo v soboto koncertni večer v dobrodelne namene. Večer se je sijajno obnesel. ter je zbral pri umetniški zabavi zastopnike najodličnejših hrvatskih krogov. Med navzočimi se je nahajal ban baron Skerlecz s sekcijskimi načelniki, župan Ho-1 j a c, gospodje in dame visoke aristokracije in odličnega meščanstva. Spored je bil vseskozi umetniško izbran: tem bolj razveseljivo pa je da si je priborila največji uspeh na tej muzikalicni soareji slovenska na sti soglasno priznavajo. Tako pravi »Agramer Tagblatt«: Največji uspeh večera je imela gospa Pipa A r k o -Tavčar. Pela je slovenske narodna pesem, kar zagrebški li-kretnim glasom krasno in zelo ljubko prednašala. Na burno zahtevanje je morala več pesmi nadodati. Na klavirju jo je spremljala gdč. Saša Majdič, ki je pokazala mnogo muzi-kalične finese in čustvenega igranja.*
Mojstrsko delo filmske umetno« sti »Salambo« od danes 7. do Četrtka 9. marca (3 dneve) v tukajšnjem »Kino - Idealu«. Režija in oprema čudovito izborna. Slikoviti so zlasti prizori ogromnih čet vojščakov izza rimsko - punske vojne. Zanimiv je pohod brezštevilnih vojnih najetni-kov Mathosa, ki kar rastejo iz zemlje. Lepo je uprizorjena bitka s falangami bikov, ki z gorečim dračjem med rogovi provzročajo med beže-čimi Rimljani grozo, trepet in pogin. »Salambo« prekaša »Quo vadiš«. Predstave trajajo 2 uri! Torej ob teh dneh od 3. do 5., od 5. do 7., od 7. do 9., fn od 9. do 11. ure zvečer! — Le v »Kino - Ideal«.
Not čevelj je izgubila neka ženska na poti od St. Vida do Kolizeja včeraj zvečer okoli 8. ure. Kdor ga je našel, je naprošen, da ga odda na Marije Terezije cesti Št. 12.
Izgubil |e v nedeljo vojak od Belgijske vojašnice do Marijanišča ženski rjavi čevelj. Odda naj se v Marijanišču sestri Pavli proti odškodnini*
Izgubljena je bila v nedeljo srebrna ura z zapestnico od trgovine Sokliča do Kranjske hranilnice. Odda naj se na Bleiweisovi cesti 16. L nadstropje na desno.
Kožne stvori
* Sven Hedln.  Dr. Sven Hedin je dospel v Carigrad.
* Suhe češplje iz Srbije. Budimpeštanski konsorcij je v Srbiji kupil vse češplje, kar jih imajo, in sicer po 40 vin. kilogram. Upa, da jih bo dobiti 250 vagonov.
* 3270 tovarn za izdelovanje vojnih potrebščin. Angleški municij-ski minister je razglasil, da je prišlo zopet 218 tovarn pod državno kontrolo ter da izdeluje sedaj 3270 tovarn vojne potrebščine.
* Italijani obešalo Albance. »Kambana« v Sofiji poroča: Pred nekaj dnevi so obesili Italijani petdeset albanskih plemenitašev, ker so jih osumili, da so naklonjeni Avstro-Ogrski. Drugih 40 Albancev so poslali v Italijo.
* 2eno je ubil kmet Mrakuja iz Dešneca na Hrvatskem. Vrnil se je domov z bojišča, na katerem se je nahajal od začetka vojne in je našel v hiši ženo z dvema nezakonskima otrokoma. Po storjenem dejanju se je Mrakuja sam javil vojaški oblasti.
* Jubilej Jugoslovanske akademije in »Narodnega muzeja« v Zagrebu. Dne 4. t m. je poteklo 50 let, kar je cesar potrdil pravila najodlič-nejše znanstvene institucije na slovanskem jugu »Jugoslovanske akademije« v Zagrebu ter zajedno tudi pravila »Narodnega muzeja«, ki ga upravlja akademija.
* Eksplozija v francoski zalogi municije. Pri La Courneuve-u se je v smodnišnici zgodila velika eksplozija, in sicer v skladišču za municijo. Eksplozija je zahtevala mnogo žrtev. Do 4. marca ob 2. popoldne so dobili 45 mrtvih in 250 ranjencev. Eksplozija je bila tako močna, da je prevrnila cestni vlak, ki se je mimo peljal in je tudi na sosednjih hišah napravila mnogo škode.
* Poskusen umor 141etne deklice. V Kappelrodeku na Nemškem so v neki družini imeli 14 let staro pestunjo. Ta je dala njeni oskrbi poverjenemu štiri mesece staremu otroku opetovano piti zmes iz olja in petroleja. Dekle je na ta način poskusilo umoriti otroka, da bi dobilo drugo službo. Otrok se zdaj bori s smrtjo; dekle je poskusilo pobegniti, a je bilo prijeto in izročeno sodišču.
* Nemščina na Bolgarskem. Do-sedaj je vladala na Bolgarskem kot mednarodni jezik izključno francoščina in vlada izdaje še danes svoj francosko pisani oficijozni list »L' Echo de Bulgarie«. Bolgarski mero-dajni krogi pa se resno bavijo z načrtom, odpraviti francoščino iz šol, trgovin in drugih podjetij ter jo nadomestiti z nemščino. V vseh bolgarskih mestih se ustanavljajo posebni kurzi za učenje nemščine in v bolgarskih listih je videti mnogo nemških inseratov.
* Pogreb Carmen Svlve. V nedeljo se je vršil v Bukarešti pogreb umrle kraljice vdove Elizabete. V ulicah je tvoril drugi armadni zbor špalir. Za mrtvaškim vozom so šli kralj s princi, zastopniki tujih vladarjev, med njimi poslanik grof Czer-nin kot zastopnik cesarja Franca Jožefa, diplomati, ministri, poslanci, zastopniki uradništva in oficirskih zborov ter odposlanstva iz vseh krajev države. Truplo so prepeljali v Curten des Arges, kjer je pokopan tudi kralj Karol.
* Izgube vojnih ladij četvero-zveze. Nemški pomorski kapitan Persius piše: Točne slike o izgubah vojnih ladij sedaj še ni mogoče napraviti, saj časih še napadalec sam ne more natančno in zanesljivo povedati, če se je kaka ladja potopila ali rešila. Zlasti pa se ne da določno kontrolirati uspeh torpediranja, kajti čim je podmorski čoln izstrelil torpedo, mora takoj bežati pod vc-do, da ga ne zadene sovražna artiljerija. Ponoči se tudi skoro ne da uganiti ime napadene ladje. To je vzrok, daje v poročilih dostikrat čitati: Torpedirana je bila ladja tega ali tega tipa. Na privatne vesti se ni ozirati. Tako je krožila vest, da so bombe iz zraka uničile angleško križarko »Caroline« in razdiralca »Eden« in »With«, a potrdila ni nobenega. Po uradnih izkazih so izgube sledeče: Angleška je izgubila 8 linijskih ladij, 7 oklopnih križark ki 8 zavarovanih križark; Francija je izgubila dve linijski ladji in 1 oklopno križarko. ItalHa je izgubila 3 oklopne križarke, 1 zavarovano križarko, Rusija 1 oklopno in 1 zavarovano križarko, Japonska 1 zavarovano križarko. Izgubljeno angleške linijske ladje so: »Bulwark«, »Formidable«, »Ocean«, »Irresistib-le«, »Goliath«, »Triumph«, »Maje-stic« in »Kfng Edward VIL«. Med njimi ni linijske ladje »Audacious«, o kateri se je trdilo, da je zadela na mino in se potopila. Angleška admira-liteta te izgube doslej ni priznala, pač
M *> pottfufcjo potaib laito »Okra* i
pie«. Izgubljene velike angleške kri« žarke so: »Aboukir«, »Cressy«, »Hoque«, »Monmouth«, »Good Ho« pe«, »Arqyll« in »Ne Aal«; obrambne križarke, ki so se potopile, sol »Amphion«, »Pathfinder«, »Pega--sus«, »Hawke«, »Hermes«, ena ladja tipa »Liverpool«, ena ladja tipa »Aresthuse« in ena stara križarka, katere imena pa ni bilo mogoče dognati. »Arabis« in »neka druga lad« ja«, o katerih se je poročalo, da sta' bili potopljeni, se ne štejeta. Francoski linijski ladji, ki sta bili potop-* Ijeni, sta »Bouvet« in ^Suffren«, Francoski listi so sicer sami poročali, da je bila pri Dardanelah potopljena linijska ladja »Gaulois«, a uradno ta izguba ni izkazana. Francoska oklopna križarka, ki je bila potopljen na, se je imenovala »Leon Gam« betta«. Italijanski oklopni kri« žarki, ki sta bili potopljeni, sta se imenovali »Amalfi« in »Giuseppe Oa-ribaldi«, poleg teh je propadla tudi linijska ladja »Benedetto Brin«. Dne 5. decembra 1915. je avstrijski pod« morski čoln potopil zavarovano ita* lijansko križarko, čije imena pa nI bilo mogoče dognati. Rusija je izgubila križarki »Palada« in »Zemčug«, Japonska je izgubila križarko »Tai* kačio«. Največ teh ladij so uničili podmorski čolni. Izmed manjših voj« nih ladij je izgubila Angleška 20 tor-pednih razdiralcev, 17 podmorskih čolnov, 1 topnjačo in 1 ladjo za po-, laganje min; Rusija 2 razdiralca, 1 podmorski čoln, 2 broda za polaganje min in 3 topnjače; Italija 5_razdi* ralcev in 3 rx)diH:orske ČoJne.
* Popravek. 'Nžmcl so pridobiK pri Verdunu 250 km2 in ne 25 km2, kakor je bilo napačno poročano.
Trdovratno se vzdržuje govorica,
da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega; najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas i Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Sanalnf list obsega 4 strani. ——————^——
I Ha jate!: in odgovorni urednik r Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna.
Trganje v mišicah mnogi ljudje omalovažujejo, ker mislijo, da bodo te bolečine same prešle. Te pa se ponove in so vedno hujše, čim bolj se jih zanemarja. Toda ostane v mišicah in stanicah nekaj, kar povzroči bolečine. Temu vsemu se lahko izognemo, če boleča mesta masiramo in vdrgujemo z Fellerjevim dobro-dejnim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elzafluid. S tem ne le odstranimo bolečine, temveč nastane na bolečih mestih živahnejši obtok krvi. Kri sili v najoddaljenejše stanice mišic, uniči povzročevalce bolečin in obvaruje človeka, da bi se ponovile. 12 steklenic tega preizkušenega vte>-ralnega sredstva pošlje kamorkoli franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 238, Hrvaško. Obenem tudi lahko naročite Fellerjeve milo odvajajoče rabarbarske krog-Ijice z znamko Elzakrogljice, fzbor-no tek vzbujajoče sredstvo za želodec, 6 škatljic franko le 4 K 40 vin. Izvrstno in sigurno učinkuje tudi sredstvo zoper kurja očesa, ki je po označbi Fellerja turistovski obliž z znamko. Elza dobilo mnogo odjemafr cev. 1 karton stane 1 in 2 kroni.
(v e)
Ako naročite
ob
in to nemudoma storite,
1 tnftt mtrijikiy rfafogi križi
1 stifti btiBptfliki fcazfl&a
1 mm list 30/0 zarii. ntft ži Wi ltM
1 l*tii tet 1% mik, fca. ifgft ii L1H4
nk nit* petsnftH. flohitiih R-
Stoff HM
S km.
mmm 12 Maj vaki Mi, |tmi Maj 63S*MQ L """""
dobite igralno pravioo do dobitkov en« turške srečke v znesku
to 4.000 fraiko? popolnoma zastoij.
Srečkovn* ustaštvo 1» Ljtibljfl**
090014
•°lran 4,
.SLOVENSKI NA KOD*, diie /. marca 1916.
54. štev.
Filijala ■
Bi CK & FEHL
LJUBLJANA Stal trg štev. 8.
Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. ::
3zknvaiie uifora, uri/oraskUi oprani! re« ta civilnih oblek.
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX/.
P1EMOG
najboljše kakovosti
na  vagone  ali vozove
Ve Ikanskl umetniški tU:
od dame torka dne 7. do četrtka dne 9. marca;
+4
Po istoimenskem romanu Flauberta s predigro in v šestih dejanjih. — Dolgost filmi 2285
10.000 sodelujočih. Salambo prekaša Quo vadiš.
Pozor! Pozor! Pozor! Pozor! Pozor I
Predstave trajajo 2 uri.
Torej v teh dneh od 3.—5., od 5.—7-, od 7.—9. in od 9.—11. zvečer.
LE V „KINO IDEAL".
2.
TJsojam si slavnemu občinstvu kakor tudi cenjenim stalnim gostom in gospodom častnikom dati na znanje, da je ravnokar
dosel cel vagon plznskega piva,
da sedaj lahko vsakomur z njim najboljše postrežem.
Obenem priporočam svoja najboljša vina : Dalmatinec - Opolio per liter K 2*— n Gumpoldskirchner per liter K 2*—.
Vino- in pivotoč tudi čez cesto.
Za izborno dunajsko kuhinjo je preskrbljeno tako pred, kakor po gledališču. Ob gledališčnih dnevih, t j. četrtkih, sobotah in nedeljah, odprto do polnoči.
aft aal al
v bližini mesta je ceno na prodaj Ponudbe pod „blizina mesta
770" na u-jr »bkv. Naroda«.
770
Jtfadet s severnega bojišča je.i radi dc gaga časa v strelskem jar^u, pismeno občevati s k<zk° sentimentalno, mlado gospodično. J/a$lov v uprav. uSiovenskega /Zaroda*. 823
Več zanesljivih
ogi jar jev
za žganje bukovega oglja, 819 sprejme v -tr-afno delo tvrdka
E. HI EN G, Liublfana.
791
Sprejme se
pre> dajalca
trgovski pomočnik
za takojšnji vstop v Špecerijski trjjovini
Karel Loibner, Celje.
Spretna
medisika
in učenka
se sprejmeta pri tvrdki 775
Minka Horvaty
Ljubljana, Stari trg št. 21«
■
i
Za številni poset se vljudno priporoča
J. Schmidt.
?Iiudoo naznanja si občinstvu, da prodaja   vsak  posamezen   član zadruge premog na cele
ali
Kost
!
j
Hi
I
L
kuBafe proti gotovini, Vinko Vabič, Žalec pri Celin. 804
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer sc blago naklada, naj se blagovoli takoj vposlati*
30 kron plačam takoj onemu, ki mi v sredini mesta, v bližini glav. kolodvora preskrbi
kakor drugi podjetniki 777
Vab
c
se sprejme takoj v slaščičarsko obrt pri 820
Brandt, Spodnja Šiška.
no
ali klavir se kupi. 822
Ponudbe na uprav  »Sloven. Naroda*.
movsek Franc,
čevljarski mojster, Tržaška cesta štev. 11. v Ljubljani. ^      sprejme več
pomočnikov
v trajno delo.
830
pozor I       Izvrstne      pozcr!
aine pijače
A.
iz hrušk in jabolk, je čez 100 pclov-njakov tabo j za prodati. 825
Vpraša naj se pri upr. »Slov. Naroda«
Kupim več vagonov zdravega kostanjevega in orehovega
□
L
z označeno ceno, kranjske in štajerske postaje
Ponudbe pod „orehov les 918/ 792" na upr. »Slov. Naroda« 792
ga
se sprejme v
Ef eno Ideal.
le
(za stalno) z 3—4 sobami, kuhinjo in priti Kli-nami. Naslov pove uprav. .Slovensk. Naroda*.
823
Češke
tetrlialne bonlie
kateri se bode vršil
dne 22. marca 1916, ob 10. uri dopoldne : dvorani trgovske in obrtniške zbornice, Praga.
vešč v vsih zobozdravniških delih se takoj za dva meseca sprejme.
Ponudbe z zahtevo place na :
dr. Konečnik, Gornliiral
826
SPORED;
1. Letno poročilo In računski zaključek za leto 1915.
2. Poročilo pregledniškega odseka.
3. Sklep glede uporabe čistega dobička. m    4. Sklep glede nagrade preglednikom.
5. Volitev štirih članov upravnega sveta.
6. Volitev preglednega odseka za leto 1916.
Oni gospodje delničarji, kateri so hočejo ndeletltl občnega zbora, zamorejo deponirati glasom § 46 ln 47 pravil za pridobitev glasovanja potrebne delnice sknpao s knponl ali pa tozadevne depozitne Uste banke, proti, Izročitvi Izkazalo k obtaema zbora do 13. marca 1916, pri glavni blagajni banko, njo ekpozltnrak Praga HI (Holeiovlee) TDL (UbenJ) KriL Vinogradi ln Bikov, ali pa pri podraialcah Brno, Hodonln, ML Boleslava, Kladao, Krakov, Katna Gora, Lonnj, LJnblJaaa, Naehed Prerov, Pribrani, Bakovntk, Bondnlce n. L., Do-maillce, Opava, Ogr. flradliče, Vjikov ln DanaJ, kakor tndl prt njenih ekspozltnrak v IV., VH. ln ZZ. okraja.
s trgovino in gostilno na Savi
pri Jesenicah št. 101 ob glavni cest! nasproti velike tovarne za železo se proda 11. marca t L na Javni dražbi
Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici. 807
Kupim po visoki ceni
kostanjev orehov jesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki :
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
^     Na ponudbe brez cene se ne ozira.
K 7-60 8-60
PRAGA,
Upravni svet.
Iutoplvii «m
1 kg praške gnjati......
(gnjat) kos V h do 7 kg.
1 ft praške zvaljene gnjati . . (Rollschinken) gnjat kos 3—5 kg
1 ff prekajen karć Ia  , # . • 740
1 „ praške salami......» 6*20
1 „ poljske salami.....„ 6*90
1 „ krakovskih gnjatnih salami „ 7*60
1 „ mortadela salami • •••»» 7*30
1 p pariških salami.....•? 7*30
1 „ debrečinskih salami  . . .„720
1 „ tirolskih salami.....n 7*00
1 brunšviških salami   . . . „ 5-20
razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gn]at?
M. Kohn, 5:
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16.
37
FF