TRST, nedelja 16. februarja 1964
k I *
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XX. - St. 40 (5723)
Začarani krog?
T/~ o pišemo te vrstice, pri-J\_ hajajo v svet vedno bolj razburljive novice v zvezi s ciprsko krizo in popoldanski časopisi jih objavljajo na Prvih straneh z ogromnimi na slovi: »Turčija vkrcava čete za Ciper — Sile za izkrcavanje, vojaška vozila in orožje so odpluli iz Iskanderuna, ki je sa-fflo sto milj oddaljen od ciprske obale«. In podobno. Na srečo sledi takim novicam še dodatek, da niso uradno potrjene. Toda, kdaj so vojaške vesli uradno potrjene? Vsekakor imamo tokrat opravka z vrhuncem ciprske krize v zadnjih tednih, saj je grožnja s samovoljno oboroženo intervencijo na dlani. Takoj se seveda postavlja vprašanje posledic.
Posledice bi seveda v prvi vrsti izvajala Grčija, ki tega ne skriva. Potem je tu znamenito ameriško VI. brodovje s Sredozemskega morja, ki se je cb podobnih primerih že večkrat pojavilo vedno tik kraja dogajanj. Po nekih — prav tako nepotrjenih vesteh — je ameriško vrhovno poveljstvo že obvestilo vladi v Ankari in Atenah, da bo preprečilo «ka-kršno koli vojaško pobudo od zunaj«. Kajpada prav tako od zunaj, čitatel.ii se bodo gotovo spomnili, da je pred enim tednom Hruščov sporočil vladam ZDA, Anglije, Francije,
DANES
P° razburljivem dnevu spričo Vožnje Turčije, da bo izkrcala svoje čete na Cipru ter da je baje samo za 48 ur odložila njeno uresničenje, ki bi imelo brez dvoma zdo hude posledice, ji! prav goto-vo najpomembnejša vest dneva, da se je tudi angleška vlada odločila obrniti na Varnostni svet. Ta sklep je objavila po posvetovanju z vlado ZDA. Položaj okrog Cipra je očitno postal tako zelo nevaren, da sta se vladi v Londonu in Wa-shingtonu odločili za spremembo svoje politike v pogledu OZN: doslej sta namreč .načelno nasprotovali podobni pobudi«. Zaslugo ima pri tem brez dvoma Makarios,
*d je odločno zavračal intervencijo oboroženih sil NATO ali Com-m°nwealtha, pa tudi svetovno javno mnenje, ki ni moglo razumeti, zakaj ne bi prav Varnostni svet Posredoval na Cipru. Angleški Predstavnik pri OZN pa je poudaril, da se bo nadaljevalo sodelovanje z vladami Cipra, Grčije in Tur-'je glede pošiljatve mednarodne sile na otok ter dodal, da se bo arnostni svet sestal v kratkem. Pričo takega stanja stvari, je to-^j verjetno, da se Turčija ne bo uPala svoje grožnje o izkrcanju uresničiti. Ciprski delegat pri OZN namreč že zahteval, naj se Varnostni svet skliče najpozneje danes. Predstavnik vlade ZDA pa je ejal, da popolnoma odobrava nje-*°vo sklicanje.
Mnogo bolje kažejo dosedanji dkrePi afriških držav za rešitev nmejneq;;i spora med Somalijo in tlopijo, čeprav se medsebojna ob-' ^®vanja nadaljujejo in čeprav je Prišlo do letalskega bombardira-Ja nekega somatskega mesta ter anjsega incidenta na meji.
j, evropski politiki naj omenimo nerajšnji zaključek pariških raz-? v®rov med de Gaullom in Er-rdom. Rezultate so označili z ® 'm novim izrazom, ki ni ne porazum ne soglasje, temveč — onpenelracija glede bistvenih Prasanj«. o ha državnika sta nam-.c kolikor se je moglo zvede-s JT ugotovila nekatera stara ne-gmsja glede francoskega priznala Pekinga, politične enotnosti ''Te. obiska francoskih parla-P utarcev Vzhodni Nemčiji, de rikl "^e P°Utike v Latinski Ame-
• Kljub temu so z nemške stra-
o rezultatih sestanka zelo napori 00 govorili, nekoliko manj jurt.r°tmo pa s francoske, čeprav R : v Parizu poudarjajo, da je bil “'»tanek .zelo koristen«. vJ^njo važnost imajo tudi tert" s n^e Huskove izjave, med kale , morda najbolj tista, ko j '.nuvič poudaril, da je nevtrali-Koč-* V JuK°vriiodni Aziji nemo-Jui*’ z*asli Pa n® nevtralizacija
nega Vietnama, ker bi pomeni-ost ii °d Ame«čanov. V izjavah o vnn I. mednarodnih zadevah so se Ciin* P°*<aza,a nesoglasja s Fran-Ann-iii de Pr,J!nanJa Pekinga in z Dnin ° E*l'de trgovine s Kubo. Po-nola?® Zanikal Rusk tudi mož-ra kakršnih koli .sistematičnih lin»°V.0rov“ *lede Nemčije in Ber-„1, • Razorožitve pa ni niti orne-
oht„*v n*Jl*PlJ grenke so bile
obdoiif. Pranc,Je- ki J« Je Rusk
tin.i	neposredno bodočega
Poslabšanja položaja v Aziji.
Turčije In Grčije, da «Sovjet-ska zveza ne more ostati indiferentna, čeprav ne meji neposredno s Ciprom, spričo položaja, ki nastaja na področju Sredozemlja, ki ni daleč od južnih meja ZSSR, zlasti če se upošteva, kako se je v današnjih časih predstava razdalj spremenila*. Angleži imajo svoje vojake že od prej na Cipru in vprašanje je, ali bi se turškemu izkrcanju uprli. Le Francija se morda ne bi vmešala, ker je že povedala, da ni imela opravka s pogajanji za neodvisni Ciper.
Položaj se je zaostril, potem ko je Makarios v petek dokončno' zavrnil revidirani an-gloameriški predlog za zasedbo otoka brez neposredne povezave z ONZ. In prav v tem pa je jedro vprašanja: Angleži in Američani počfjo vezati ureditve rešitve ciprske kri-z Združenimi narodi, češ da bi še vmešala ZSSR s pomočjo močne komunistične stranke na Cipru. V resnici gre za izredno važen strateški položaj otoka, na katerem hočeta glavni atlantski sili imeti svoje vojake brez kakršnegakoli nadzorstva OZN, čeprav sta Grčija in Turčija prav tako v atlantskem paktu. Toda spor med njima se je tako zapletel, da je zašel v začarani krog kljub vsemu a-tlantizmu, ki je na tem sektorju vedno kazal hude razpoke. In začarani krog grozi sedaj, da se bo «odčaral» s poskusom samovoljne vojaške intervencije.
Drugi primer podobnega začaranega kroga imamo istočasno v Afriki. Toda vse kaže, da bodo znale afriške, mlade države spor med Etiopijo in Somalijo rešiti z dejansko ustavitvijo sovražnosti na svojih mejah, ker so v ta namen že imenovale kar dva odbora na sestanku v glavnem mestu Tanganjike. Ce se bo to zgodilo — kar želi ves miroljubni svet — potem bo dokazano, kako pravzaprav države, ki spadajo med tako imenovane nevezane dežele in ki ne tvorijo nikakršnega ne vojaškega ne političnega bloka, v modemi zgodovini človeštva medsebojne spore rešujejo laže in učinkoviteje od držav, velikih in malih, ki so vključene v vojaški in politični blok atlantskega pakta. Na žalost pa prihajajo trenutno z etiopsko-somal-ske meje še vedno vesti o spopadih.
Podobnih začaranih krogov je v teh naših dneh na svetu seveda še več in med njimi nista ne Panama ne Kuba na zadnjem mestu, da ne naštevamo številnih primerov iz o-stale Afrike in Jugovzhodne Azije, Če se omejimo le na področja, kjer obstaja nenehna nevarnost oboroženih spopadov ne samo zaradi obstoja blokov, temveč tudi (in včasih predvsem) zaradi trenj v blokih samih, na kar vpliva 'seveda skoraj vedno in odločilno stanje odnosov med bloki.
Ce pa pomislimo na vsa nerešena mednarodna vprašanja kljub obstoju Organizacije združenih narodov, bi morali v prvi vrsti omeniti ženevsko razorožitveno konferenco, ki kljub dobro- obetajočemu ozračju po moskovskem sporazumu in po vzpostavljeni teleprinterski povezavi Moskve z Wa-shingtonom, še ni pokazala jasnejšega znamenja glede odločnejše dobre volje po dosegi kakšnega konkretnega rezultata. V isti sapi bi morali našteti še splošne odnose med Vzhodom in Zahodom in s tem v zvezi, sporadične incidente pa tudi zboljšanje glede trgovine in kulturnega sodelovanja, za kar bi lahko rekli, da se da z dobro voljo marsikaj doseči, da pa je svet še kar precej oddaljen od tistega resničnega reševanja najbolj bistvenih vprašanj, ki bi morala biti v dvajsetih letih povojne dobe vsaj toliko daleč rešena, da se svet ne bi bal več vseh tistih nepredvidenih posledic, ki bi Jih utegnil imeti na pr. začarani krog, v katerega je zašla pravkar' ciprska kriza.
Ni dvoma, da bo k reševanju takih bistvenih mednarodnih vprašanj prispevala druga konferenca nevezanih držav, ki se v ZAR, na Cejlonu in predvsem v Jugoslaviji tako temeljito pripravlja.
Koroški Slovenci pred občinskimi volitvami
Dne 1. marca t.l. bodo na Ko-roškem občinske volitve in prepričani smo, da naše čitateljc prav gotovo zanima, kako bodo na teh volitvah nastopili koroški Slovenci.
Zato objavljamo pisanje obeh koroških slovenskih tednikov, in sicer uvodni članek «Slovenskega vestnika», ki je neuradno glasilo Zveze slovenskih organizacij, ter volilni razglas, ki ga je objavil Narodni svet koroških Slovencev v tedniku «Naš tednik — Kronika».
«Slovenski vestnik« piše;
Vse kaže, da postaja v moderni družbi pojem občjne vedno bolj tuj in se odmika neposredni zainteresiranosti posameznega obdana. Saj ima navadni občan le še malo neposrednega stika z občino: rojstni list, poroka, gradbeno dovoljenje in morda še koncesija ter zlasti prijava in odjava — to so stvari, zaradi katerih ima navadni občan še opravka z občino. Vse druge zadeve so prešle v današnji birokratični družbi že v kompetenco okrajnega glavarstva, ki je danes tudi že pristojno za izstavitev državljanskega lista.
Zato je pač razumljivo, da ponekod ni več tistega zanimanja za občinske volitve, češ, saj se itak končno odloča zgoraj, in marsikdo ne razlikuje občinskih volitev od volitev na primer v deželni ali državni zbor. In vendar predstavlja občina' osnovno celico demokratičnega ustroja, ki ga lahko neposredno opazujemo in spremljamo, pa nanj lahko tudi neposredno vplivamo.
Prav v tem pa sta veliki pomen in velika razlika občinskih volitev od drugih. V občini so nam poznani kandidati iz neposredne okolice, poznamo njihovo delo in njihov značaj in zlasti njihovo nastrojenje, da lahko neposredno sami sodimo o njihovi sposobnosti in osebnosti, o tem, ali so vredni našega zaupanja. Medtem ko so namreč ostale volitve v bi-
Levo: voditelj ciprskih Turkov in podpredsednik ciprske vlade dr. Fazil Kučuk. — Desno predsednik ciprske \la-de in voditelj ciprskih Grkov nadškof Makarios. — Prvi je že v petek zagrozil z oboroženo intervencijo turskih vojakov, drugi pa hoče v OZN ponovno predložiti ves spor pned Varnostni svet, potem ko je zavrni} jrevidiram anglo-ameriški predlog za zasedbo otoka brez kakršnega koli sklepa OZN, kar bi brez dvoma spravilo v resno nevarnost suverenost Cipra in njegovo ozemeljsko celovitost	— ---
..............................................................................uiiiiiii"""«""""""""
IZREDNO VZNEMIRLJIV VČERAJŠNJI DAN NA CIPRU IN V GRČIJI
Turčija je odložila izkrcanje samo za 48 ur? Pripravljenost grškega brodovja v Salamini
Ballov razgovor s predsednikom grške vlade in njegov odhod v London, kjer so se ministri o Cipru posvetovali eno uro in pol - Hornov razgovor z obrambnim ministrom - Rusk se je prepričal, da bo o ciprskem sporu razpravljal Varnostni svet - Današnje parlamentarne
volitve v Grčiji bodo v napetem ozračju ciprske krize
NIKOZIJA, 15. ,— Ciprčani so preživeli danes razburljiv dan Že zjutraj se je zvedelo, da je v Ankari turški prometni minister izjavil; da so turške pomorske sile osredotočene v pristanišču Iskanderunu (Aleksan dreta), 160 km od Cipra in da bodo «prevažale živež za ciprske Turke«. Toda istočasno je prišla iz Ankare neuradna
vest, da so turške pomorske sile v ((izrednem stanju« in da so v Iskanderunu in Mer-sinu vojaški oddelki že vkrcani na vojne ladje, da so ladje že dvignile sidra ter da pričakujejo ukaz za izkrcanje na Cipru. Toda gen. C ' naj, načelnik glavnega štaba turških oboroženih sil je zanikal, da so čete namenjene al, da «naši od-
s predsednikom turške vlade InO-nujem. Njegovi današnji razgovori s predsednikom grške vlade Paraskevolupolosorfi so vplivali pomirjevalno in zbudili upanje, da je Bali vendarle prepričal Turke, da se ne izkrcajo na Cipru. Po poluradnih vesteh so namreč Turki izkrcanje baje odložili samo za oseminštirideset ur, da bi dokazali svojo moč proti Grkom in proti Cipru. V Atenah upajo, da šesto ameriško brodovje v primeru turškega izkrcanja ne bt ostalo križem rok, saj bi izkrcanje pomenilo VC^no med Grčijo

na
miru.«
ne priprave se vršijo prav v času, , ko se Turki pripravljajo na izkrcanje. Celo grški obrambni minister Papanikolopulos je danes v Solunu izjavil, da ni izključeno, da smatrajo Turki prav prihodnjih štiriindvajset ur kot zelo ugoden čas za »dovršeno dejstvo«, da bi na t& način onemogočili pritožbo na OZN, ki jo namerava vložiti ciprska vlada prav danes. Isti minister pa je nato poudaril, da zaradi tega volitve ne-bodo odložene.
George Bali Je odpotoval iz Aten v London ob 12. uri. Po njegovem odhodu je prevladal vtis, da sicer nevarnost izkrcanja še ni povsem izginila, pač pa se je precej zmanjšala.
Bali se Je popoldne razg( v Foreign Officeu z zunanjim nistrom Butlerjem in ministrt Sandysom. Hkrati v Londonu
ži neuradna vest, da je Turčija pristala na 48-umo odložitev svoje intervencije na Cipru, ker je Bali turški vladi zagotovil, da bodo ZDA neposredno Intervenirale v primeru krize.
Tudi v Londonu so morali posvetiti ciprski krizi posebno sejo vlade, ki je trajala eno uro in pol. Takoj nato se je ministrski predsednik Home posvetoval o vojaškem položaju na Cipru z obrambnim ministrom Thomey-croftom.
Tudi danes je prišlo do incidentov na Cipru, in sicer v neki vasi, ki je 150 kilometrov oddaljena od Nikozije.
V Londonu se sedaj sprašujejo, ali lahko začnejo proučevati možhjjst skupnega koraka pri generičnem tajniku OZN U Tan-tu, ki bi ga zaprosili, naj se. v svojem lastnem imenu zavza-
me za mirno rešitev krize. Vladni krogi še niso izgubili upanja, da bo vendarle možno prepričati Makariosa, da bi pristal na angleško-ameriški načrt za pošiljanje na otok «sile miru, ki ne bi bila podvržena Var-nostnemu svetu«. Na ta predlog pristaja turška vlada, ki pa je odločno nasprotna, da bi se spor predložil OZN. Pač pa v Londonu zanikajo vest, da je ameriško vrhovno poveljstvo sporočilo grški in turški vladi opomin, naj ne izvajata vojaških akcij* na Cipru. Opazovalci pa poudarjajo, da je to vest objavil ves pariški tisk z listom «Le Monde« vred.
Pozno popoldne je prišla iz Ankare v London in Atene pomirljiva vest, da je brodovje,
(Nadaljevanje na 2. strani)
ljenosti za „ pa polovico vojnega brodovja v
Salamini, medtem ko so druge enote opravljale vaje v teritorialnih vodah. Medtem je prišel v Atene ameriški državni podtajnik George Bali iz Ankare, kjer je imel Sinoči svoj zadnji razgovor
«Katimerini» piše, da intervencijo nevtralnih otoku, ki bodo znali
List poudarja, da Angleži dbbro vedo, katera je edina možna rešitev ciprskega vprašanja in da se Turki ne bi več upirali taki re šitvi, čfe bi se Angloameričani obrnili na vlado v Ankari. Toda Angleži tega nočejo storiti, temveč zahtevajo žrtve z grške strani. «Mi pa vemo, — zaključuje list — da takih žrtev ne bo.»
V Grčiji Je stanje še bolj napeto spričo jutrišnjih volitev..Volil
načrt m Cipar
fls nHumanite»)
stvu volitve strank in njihovega programa, so in morajo biti občinske volitve v prvi vrsti volitve občinskih zastopnikov, ki jim bodo vodilo za delo v občinskem odboru predvsem in samo interesi in potrebe občinske skupnosti .n ne direktive kakršnekoli strankine centrale!
To so tudi vzroki, zakaj prav pri občinskih volitvah v mnogih krajih ne nastopajo le stereotipne stranke, marveč tudi druge liste. Take liste nastanejo zlasti tam, kjer se strankina vodstva pri postavljanju kandidatov niso dovolj ozirala na krajevne potrebe in posebne krajevne okolnosti in značilnosti. Pri tem gre od osebnih sporov preko sorodstvenih vezi do različnih pogledov na nuinost posameznih krajevnih gospodarskih načrtov in podobnih potreb v naših krajih pa ne nazadnje tudi razumevanje nacionalnih teženj slovenskega prebivalstva.
Razmeroma številne liste poleg splošnih strankarskih zlasti v južnem predelu dežele kažejo, da stranke posebno krajevno nimaio povsod potrebnega posluha za značilnosti domačega prebivalstva. Le v premnogih krajih smatrajo kandidati na listah državnih stran, da je naloga občinskega odbora rahlo povedano prebirati jezik in kulturne težnje našega človeka: spet drugod mislijo, da zadostujejo lepe besede, da pa ni treba dejanskih dokazov strpnosti in razumevanja. Naš človek pa ima za vse to dober posluh in zna pravilno oceniti ne le besede, ampak zlasti tudi osebnosti, ki naj bodo v bodoče odločale v občinskih odborih,
Te krajevne liste z več ali manj narodnim obeležjem niso nič novega in je pisanje v nemških nacionalnih listih, da gre to pot prvič za skupne liste obeh osrednjih narodnih organizacij, zlonamerno in tendenciozno. Nasprotno drži, da pojavi teh list niso nič novega niti niso liste osrednjih slovenskih organizacij, marveč zgolj krajevne liste domačinov, ki jim posamezni kandidati na ostalih občinskih listah niso jamstvo dovolj, da bodo v občini pravično zastopali interese vseh občanov. Tudi za te velja, da bodo uspele pri našem ljudstvu le v toliko, v kolikor so znale najti take osebnosti, ki dejansko uživajo zaupanje vseh naših ljudi.
Tokrat je pravilna ocena osebnosti kandidatov tudi z vidika nacionalne strpnosti in razumevanja za naše težnje še posebno potrebna, ker bodo s sodelovanjem tudi občinskih odborov sestavljeni okrajni šolski odbori, v katerih mora še prav posebno zavladati strpnost, če naj šola jamči za vzgojo mladine k strpnosti in s tem k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi.
Tako bodo občinske volitve 1. marca ne toliko volitve list kakor volitve kandidatov. Koroški Slovenci se bomo, kakor je bilo povedano že na občnem zboru Zveze slovenskih organizacij, zavzeli za to, da bo prišlo čimveč naših ljudi in takih v občinske odbore, ki ne bodo imeli v prvi vrsti pred očmi strankarske in ozke svetovnonazorne interese, marveč ne glede na strankarsko pripadnost in listo le interese in potrebe občinske skupnosti ter se bodo v duhu strpnosti zavzemali tudi za upravičene težnje našega človeka.
V	proglasu Narodnega sveta pa je med drugim-rečeno:
Namen volitev je, da pridejo na vodilna mesta in s tem na odgovorna mesta v občini možje, ki so iz nje zrastli in z njo žive. So to gospodarji naših kmetij, de. lavci in obrtniki, ki žive z nami.
Občine so nastale v teku stoletij iz zrelih izkušenj naših pred-nikov, zato ne združujejo občanov samo v gospodarsko interesno skupnost, temveč so tudi skupnost lepih in zdravih tradicij našega rodu, ki že tisoč let živi na tej zemlji in jo z lastnim znojem in žulji dela rodovitno. Iz teh spoznanj so se v mnogih naših občinah porodile naše samostojne skupnosti ,ki so dobile svoj vidni izraz v naših volilnih listah, ki so bile oddane do 9. februarja! Na številnih sestankih in sejah so naši zaupniki temeljito preu-darili, na kakšen način bi bili v občinah dvojezičnega ozemlja v prihodnjih šestih letih najbolje zastopani naši skupni interesi.
V	naših lastnih listah pride do izraza zahteva po kulturni, gospodarski in socialni enakopravnosti vseh občanov ter želja po mirnem sožitju obeh narodnosti v de. želi. V smislu teh načel bodo delovali naši občinski mandatarji ter s tem zagotovili napredek občinam dvojezičnega ozemlja. Kjer niso bile oddane naše lastne liste, pa bomo oddali svoj glas le možem katoliškega prepričanja ter osebam, ki ao is narodnostnega »i-
I d'ka vredne našega zaupanja.
OB 400-LETNICl ROJSTVA GALILEA GAULEIA
Predsednik republike Segni na slovesni proslavi v Piši
Sodna preiskava proti šestim visokim funkcionarjem ENE L - S A DE in ministrstva za javna dela v zvezi s katastrofo v Longaronu - « Esteri* in «Avanti!» o bližnjih razgovorih z de Gaullom
RIM, 15. — Predsednik republike Segni se je udeležil danes slovesne proslave 400letnice rojstva Galilea Galileia, ki Je bila v gledališču «Verdi» v Piši, rojstnem mestu velikega italijanskega znanstvenika. Pro f. Polvani je podčrtal v svojem govoru, da v Galileiu proslavljamo «odpor porajajoče se modeme znanstvene misli proti zagrizenim poskusom, da bi jo zadušili«, zaradi česar je veliki mož mnogo trpel, cerkvene o-blasti pa so ga preganjale. Predstavnik UNESCO pa je preči-tal poslanico te mednarodne organizacije, v kateri je rečeno, da UNESCO pozdravlja v Gali-
leiu človeka, ki je skozi vse svoje življenje branil načela, na katerih temelji ta ustanova OZN za vzgojo, znanost in kulturo: svobodno iskanje objektivne resnice in svobodna izmenjava mnenj in spoznanj.
Podpredsednik vlade Nenni je •prejel danes številno delegacijo prebivalstva s področja Vajonta, ki Jo Je vodil župan Longarona Ar-duini. V delegaciji so bili tudi župani iz Castellanazzo, Erto in Pon-te nelle Alpi, parlamentarci, predstavniki sindikalnih organizacij in člani odborov za zaščito prebivalstva. Delegati so obrazložili zahteve občinskih uprav in prebivalstva, predvsem kar zadeva varnost področja, popolno povračilo škode, obnovo industrije in kmetijstva ter še druga vprašanja, ki so povezana s posledicami katastrofe na področju Vajonta. Ing. Rinaldi je delegaciji pojasnil obsežna dela, ki so v teku, da bi zagotovili varnost področja, Nenni pa je orisal glavne poteze zakona za področje, ki ga bo vlada odobrila v torek in takoj predložila parlamentu. Delegaciji je zagotovil, da bo tolmačil njene zahteve na seji ministrskega sveta in izrazil željo, da bi se vzpostavili odnesi sodelovanja med prebivalstvom, krajevnimi upravami in vlado.
Odbor preživelih iz Longarona je izdal sporočilo, v katerem je rečeno, da je sklenil prekiniti s protestno manifestacijo z blokado cest v Longaronu po mnenju, ki mu ga je poslala po telefonu delegacija iz Rima, po razgovoru s podpredsednikom vlade Nennijem.
Preiskovalni sodnik v Bellunu je uvedel sodno preiskavo proti šestim visokim funkcionarjem ENEL-
ftiiiii 11111111111111111111111111111111111111111111111 timi n n n
Ciper
(Nadaljevanje s t. strani)
ki je izplulo iz Iskanderuna z vojaki, ponovno zapftkio v luko, vojaki pa so se izkrcali in odšli v ustrezna bivališča. Tudi admiral Uran, poveljnik turških pomorskih sil je izjavil, da je šlo samo za vojaške vaje ter takoj poudaril, da morajo biti turške vojaške sile pripravljene za vsak primer.
V	New Yorku je sinoči predstavnik Cipra v OZ.N Zenon Ra-sides govoril z U Tantom. Po razgovoru je dejal, da ga je obvestil o vojaških pripravah Turči.e, ki povzročajo napet položaj.
V	VVashingtonu je državni tajnik Dean husk v svojem intervjuju danes omenil tudi Ciper. Dejal je, da morajo biti storjeni koraki za obnovo miru in da je naloga držav, ki jamčijo neodvisnost Cipra, proučiti vse potrebne ukrepe po pro-tipredlogih Makaniosa. Poudaril je, da bo vprašanje Cipra prišlo prav gotovo pred Varnostni svet OZN. Toda dodal je, da bo »koristno že vnaprej vedeti, kaj se hoče doseči v VS, namesto da bi se zapletli v brezizhodno debato«.
V	Rimu pa so v obrambnem ministrstvu odločno zanikali vesti, da bo NATO poslala na Ci-per tudi italijanske čete.
Za jutrišnje grške politične volitve je vpisanih v volilne i-menike 5.700.000 volilnih upravičencev, ki bodo izvolili 300 članov novega parlamenta. Parlament se bo sestal 19. marca. Tri glavne stranke vodijo zelo ostro volilno borbo, predvsem pa Nacionalno radikalna zveza, ki je bila na političnih volitvah lani v novembru premagana. Tedaj je največ glasov prejela Zveza centra, ki pa ni dobila zadostne večine. Tretja Stranka je EDA — Demokratič. na levičar, ka fronta, ki je proglasila svojo podporo Zvezi centra in svoje nasprotovanje radikalni zvezi.
Papandreu, voditelj Zveze centra, ki bo verjetno prejel na jutrišnjih volitvah največ glasov, in Panajotis Kanelopulos, voditelj Radikalne zveze sta odobrila politiko, ki jo izvaja začasna upravna vlada glede ciprskega vprašanja. Toda kljub temu se oba voditelja med seboj obtožujeta zaradi odgovornosti za sedanji težavni položaj. Papandreu poudarja, da so sporazumi v Zuerichu in v Londonu »nesrečni rezultati politike radikalov.« Kanelopulos pa odgovarja, da so prav ti sporazumi najboljša rešitev za dosego miru na Cipru.
Predsednik vlade, namestnik guvernerja državne banke Paraske-vopulos pa je tudi danes ohranil zelo mirne živce, čeprav krožijo po vsej Grčiji najrazličnejše novice o turškem izkrcanju po poteku 48 ur. V Atenah so tudi zaskrbljeni za usodo 100.000 Grkov, ki živijo v Turčiji, ki utegnejo biti izpostavljeni vsak trenutek izsiljevanju In pritisku. Na splošno vlada v državi velika negotovost, ker nihče ne ve, kaj se v prihodnjih urah utegne zgoditi.
SADE; ti funkcionarji so: ing. Bia-dene, glavni podravnatelj ENEL-SADE iz Benetk; ing. Pancini, iz ministrstva za javna dela (ENEL v Longaronu); ing. Greco, predsednik komisije za kolavdacijo jeza; prof. Frosini, član iste komisije;
Sensidoni, generalni inšpektor in član iste komisije ter prof. Penta, član višjega sveta ministrstva za javna dela. Vsi so obdolženi, da so nenamerno zakrivili katastrofo, poplavo, smrt in poškodbe številnih ljudi na področju Va.ionta.
V zvezi z biižnjim uradnim obiskom predsednika republike Segnija in zunanjega ministra Sa-ragata v Parizu, revija zunanjega ministrstva «Esteri» pojasnjuje razliko v stališčih med Italijo m Francijo glede organizacije atlantskega zavezništva, evropske skupnosti in odnosov med to skupnostjo in Veliko Britanijo ter ZDA in glede vprašanja atomske oborožitve. Te razlike so znane: de Gaulle hoče »Evropo domovin«, Uaiija (in druge države evropske skupnosti) pa težijo k naddržavni evropski federaciji; de Gaulle hoče samostojno atomsko oborožitev, Italija pa je proti nacionalni atomski oborožitvi; de Gaulle hoče, da bi bila Evropa samostojne atomska sila, brez Velike Britanije, in seveda pod vodstvom Francije, Italija pa zagovarja potrebo, da se atlantsko zavezništvo kot izključno vojaška organizacija spremeni postopno v atlantsko skupnost, hkrati pa je mnenja, da je varnost Evrope moč zagotoviti le z najtesnejšo povezanostjo med Evropo in ZDA.
Revija «Esteri» izraža upanje, da bi bližnji razgovori med italijanskimi in francoskimi državniki utegnili pomeniti izhodišče za novo gledanje vsaj na del teh vprašanj, ker je med Italijo in Franciji} «mnogo manj tega, kar ju razdvaja, od tega, kar ju že stoletja bratsko združuje«.
Prav tako v zvezi z obiskom italijanskih državnikov v Parizu pa prinaša jutrišnja številka glasila F$t f »AvantU* člane svojega glavnega urednika Lombardija, v katerem j?rg?g željo,, da bi se- raz-govori z generalom de Gaullom zaključili s »pomirjevalnim sporočilom«, če ne bi prišlo celo do »odkrite obrazložitve temeljnih nesoglasij«. Lombardi svari italijanske predstavnike, naj ne pristanejo na de Gaullov načrt za razvoj evropskih gospodarskih ustanov, ki bi vključeval tudi političen razvoj, in da morajo na dilemo «ali avtoritarna Evropa, ali nič«, odgovoriti: «bolje nič*. Lombardi pripominja, da se pri pogajanjih z de Gaullom ne sme računati z zadržanjem bonske vlade, kakor da bi bilo paralelno z zadržanjem italijanske vlade, kljub temu, da priznava bistveno razliko med Erhardom in Adenauerjem
llltlflllHlflttltllimil|||f||f|ltlt|IMItlt|f||t||MHt||||ttit|||||||iHi||t|aim|||||||||t||||||||||||||m||||||„„|f|,|t||,|,|
Bušk o nevarnosti v Jugovzhodni Aziji
Nesoglasja z Londonom v politiki do Kube ^Nevtralizacija Južnega Vietnama je nemogoča*
kar zadeva vprašanje sodelovanja Velike Britanije, vendar pa zatrjuje, da je smoter Nemčije udeležba pri posesti in nadzorstvu nad atomskim orožjem.
Končno pa se je treba, po mnenju Lombardija, paziti pred lažnimi alternativami: nasprotovanje politiki de Gaulla ne more pomeniti istovetenja z ameriško politiko in za njene potrebe ni moč zahtevati hvale zaveznikov. Imamo politiko ZDA glede Latinske Amerike, Kube in glede južno-vzhodne Azije, ki je politika ZDA, ne pa njenih atlantskih zaveznikov, in »naša obveza lojalnosti do zavezništva velja prav za to, da pospešimo njegovo spremembo iž orodja bodisi ameriške, britanske ali francoske raison d’itat v obrambno sredstvo demokracije: ne more veljati za nasprotno. Hočemo namreč biti prijatelji Amerike: toda ker prijatelji, nočemo biti sateliti niti hlapci*.
....I Ulil lil nuni.III...T...............................
Rezultat razgovorov de Gaulle-Erhard: «Konpenetracija» glede bistvenih področij
Kancler je dejal, da na nekatera obravnavana vprašanja še ni moč odgovoriti Stara nesoglasja glede politične enotnosti Evrope - Vojaško sodelovanje
Kancler Erhard in general de Gaulle na včerajšnjih pariških razgovorih
PARIZ, 15. — Kancler Erhard in general de Gaulle sta se danes dopoldne že drugič sestala. Razgovor je trajal eno uro. Po sestanku v Elizsjski palači je — v nasprotju s protokolom — de Gaulle sprejel vabilo Erharda In se udeležil kosi-zahodnoneinškem velepo-
la v
slaništvu. Z nemške strani so poudarili, da sta razgovore vodila Erhard in de Gaulle sama ter da so bili navzoči samo prevajalci. Pozneje so se razgovori nadaljevali na plenarnem sestanku, ki je trajal dve uri in pol.
Pompidou, predsednik francoske vlade, je nato izjavil, da obstaja med obema državama »kompene-tracija« glede bistvenih področij ter da je de Gaulle dejal, da je francosko-nemško sodelovanje »na dobri poti*. Erhard pa je nemškim novinarjem dejal, da so bila med razgovori obrazložena tudi nasprotujoča si mnenja, kar pa ni spremenilo medsebojnih odnosov ter da so se ti odnosi celo okrepili. Kancler je povedai, da so obravnavali vprašanja, na katera še ni moč odgovoriti. Med temi je navedel odnose med Vzhodom in Zahodom, francosko priznanje Pekinga in odmev v svetovni politiki. Glede drugih vprašanj, zlasti glede mladine, so dosegli z lahkoto konkretne rezultate. Gle-
de francosko nei .ške podpore La- pl*de večstranske- jedrske sile j tinski Ameriki se niso zmenili nič Je francoski obrambni mlnisb
niso
dokončnega. Dejal je, da bosta letos.
obiskala de Gaulle in zahodnor.em-ški predsednik Luebke Južno A-meriko. Med razgovori o politični enotnosti Evrope «o bili doseženi rezultati na gospodarskem področju, kar povzroča vprašanje
W ASH tNGTON,	15. — Ameri-
ški državni tajnik Dean Rusk je v intervjuju za «Glas Amerike* izjavil, da obstajajo danes na področju jugovzhodne Atrije največ, je možnosti resnih težav zaradi stališč Hanoja in Pekinga, toda da so ZDA in Velika Britanija zelo zaskrbljene zaradi nevarnosti na tem področju sipričo pritiska s severa, naj bi se kršili ženevski sporazumi iz let 1954 in 1962. Dodal je, da bo po francoskem priz. anju Peking opogumljen pri izvajanju te svoje poli-tike in zaradi tega bo položaj še bolj nevaren in težaven.
Glede vprašanja nevtralizacije jugovzhodne Azije je Rusk dejal, da ZDA tej zamisli ne nasprotujejo, če bi to pomenilo nevezanost tako za NATO, kakor za »komunistični blo'.c». Nato pa je rekel, da bi pomenilo govoriti danes o nevtralizaciji Južnega Vietnama isto kot »odhod Američanov*. ker Severni Vietnam ne bi bil nevtraliziran ..i bi ostal v »komunističnem taboru«. Zato A-meričani ne bodo odšli.
Med drugimi argumenti se je Rusk dotaknil naslednjih:
1.	Kuba. — Obstajajo razlike med ZDA in Anglijo glede trgovine s Kubo; gre bolj za politično razliko kot pa za vprašanje, ki bi utegnilo imeti praktične posledice, ker Je trgovina Anglije s Kubo zelo majhna. ZDA pa nikakor niso mnenja, kot Angleži, »da je bogat komunist manj nevaren od ubogega«. Vendar pa ZDA ne bodo bojkotirale držav, ki trgujejo s Kubo, čeprav so možne reakcije ameriških potrošnikov do takega blaga. Sicer pa je vlada ZDA že podvzela ukrepe, ki ladjam, katere trgujejo s Kubo, otezkočajo uporabo ameriških pristanišč.
2.	Maleja. — ZDA podpirajo Veliko Britanijo, zunanji ministri Ma-leje, Filipinov in Indonezije se bodo vnovič sestali in ZDA upa, da se bo našla mirna rešitev v interesu vseh
3.	Panama. — ZDA se ne bodo pogajale za revizijo ustroja sporazumov s Panamo, temveč so pripravljene razpravljati in tudi po-
gajati se glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe vladi.
4.	Nemčija ln Berlin. — Ni verjetno, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do sistematičnih pogajanj ali diskusij in ni niti načrta za razgovore.
5.	NATO. — »Obstaja istovetnost pogledov glede vprašanja pomiritve. Hočem reči, da če bo Vzhod ogrožal NATO, bo NATO močan ln enoten ln nobenih problemov ne bo glede tega. Toda v dobi zmanjšane napetosti obstajajo razlike v mnenjih glede načina kako naj bi se storili prihodnji koraki, nikakor pa ni nesloge glede osnov zavezništva.
Premirje na meji med Etiopijo in Somalijo
Glasnik da so
MOGADISCIO, 15. somatske vlade je izjavil, štiri etiopska letala bombardirala včeraj Galcaio, ki leži kakih 80 kilometrov od etiopske meje, pri čemer sta bila dva vojaka ubita, 14 pa jih je bilo ranjenih. Neka bomba je padla v središče mesta, vendar pa se ni razpočila. Glasnik ministrstva za informacije pa je sporočil, da je Somalija pripravljena spoštovati premirje, Kj ga priporoča organizacija afriške enotnosti: somatska vlada je sprejela ta sklep tudi po individualnih pozivih afriških voditeljev.
Etiopski uradni viri sporočajo, da je prišlo do novega incidenta pri Dolu, na meji v južnem Oga-denu, kjer so somalaki vojaki stre. ljali s topništvom proti etiops1-1-položajem, ki so odgovorili, na streljanje. Ne ve se, " “ pri tem žrtve.
Etiopska vlada izjavlja etiopsko ‘ viti v miru
stvom, če se bodo vsi držali na čel OZN in organizacij« afriške enotnosti in načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
ali so bil«
morebitnega odrekanja s-iveremin p »vicam, ker je treba vdeli, ali j* m igoce radeljevati z gospodarsko integracijo brez ojlit čiegi sporazuma. Glede priznanja Pekinga pa je nato Erhard še dodal, da Nemčija nima pravice kritizirati sklepov suverene prijateljske države, pri rtu. pa je poudaril, da se politika njegove vlade ne istoveti povsem s tako francosko politiko, kajti nihče ne more še povedati, kakšne bouo posledice. Po kanclerjevem mnenju ZDA ne bodo nikdar priznale LR Kitajske.
Predstavnika obeh strani pa sta takole povzela dosežene sklepe na raznih področjih:	•>
Obramba. — Obe državi iod«-' lujeta v vedno večji meri, in sicer pri urjenju, vojaškem šolstvu, skladiščih in glede skupnih vež-bališč. Niso bili doseženi bistveni sklepi glede skupne izdelave orožja, predvgejn zaradi tega, ker mora Zahodng Nemčija nabaviti precejšen del orožja, ki ga potrebujejo oborožene sile ZDA in Anglije. De Gaulle je , .izrazil upanje, da se bo tak položaj zboljšal.
Messner poudaril, da pariška vli
da ne' vidi nobene' nerodnosti
dejstvu, da na tem področju »hodi Nemčija po poti, ki je različ na od f|ancoske».
Gospodarstvo. — Gospodarsko delovanje se njora povečati skupina strokovnjakov bo prou čevala vprašanja gled« koor.iina cije akcije obeh vlad o konjunk-tumi gospodarski politiki. To pro. učevanje je potrebno, ker kaže francosko-nemška trgovinska bilanca dvesto milijonov dolarjev presežka v prid Zahodni Nemčiji.
Francoski finančni minister je poročal o svraem potovanju v ZSSR in dejal, da so v Moskvi giede vprašanja dolgoročnih kreditov j-rancij«
• manj kruti kot s« po navadi mi- 'povzročiti sli*.	”
Nemški državni tajnik za informacije von Hase pa je obravnaval neugodno reakcijo, ki jo je v Zahodni Nemčiji povzročilo potovanje francoskih parlamentarcev v Vzhodno Nemčijo. Zunanji minister Schroeder pa je dejal, da je zadovoljen s potekom razgovorov ln s francosko-nemškim sodelovanjem sploh tudi tedaj, «ko se ne-
koliko razlikujejo, kadar bijejo pol ure«.
O razgovorih, ki sta jih vodila osebno de Gaulle in *.rharu pa se je zvedelo, da sta razpravljala o odnosih v NATO, odnosih Vzhod - Zahod in o nemškem vprašanju, Evropi, položaju na Daljnem vzhodu, zlasti pa Jugovzhodni Aziji.
Glede NATO je baje de Gaulle ponovno poudaril, da francoske ostre kritike atlantskega pakta nimajo namena razbiti NATO, temveč ga okrepiti, tako da bo pakt osnovno jamstvo za Evropo, vendar pa se mora spremeniti njegov ustroj. Tudi glede odnosov z Vzhodom, zlasti v pogledu razorožitve, je baje de Gaulle podčrtal že svoje znane koncepte. Za nemško vprašanje je dejal, da bo pariška vlada še nadalje podpirala bonsko. Za koncesije, ki jih je dala Francija pri kmetijskih sporazumih v okvifu skupnega evropskega tržišča je de Gaulle dejal, da so »dokaz privrženosti* Zahodne Nemčije skupnemu tržišču ter dodal, da bo Francija ob prvi priložnosti to privrženost ' poplačala.- De Gaulle je potoldžil Erharda tudi glede obiska francoskih parlamentarcev
zhodni Ne: a vlada s la
fi.1
rekoč, da nje-potovanjem ni ka.
da, Za-pripravljena
pristati na francoski poziv, naj ponovno prouči francoski načrt na podlagi katerega, naj bi evropska - ,;-:l— zvez.a slonela na* »držav-:iji» ne pa na »naddržav-iju«. Erhard je predlagal itev evropskega parlamenta’, ‘ »'nikakor pa ne bi hoteli graditi evropskih političnih institucij«.
Glede priznanja Pekinga j« baje de Gaulle ponovil že znane argumente: da ni njogoče reševati azijskih č^rašanj brez Kitajske. Za pomoč mani razvitim djžavam je baje Erhard pripomnil, da utegne nameravano sodelovanje Francije z Latinsko Ameriko jppžzračitl v ZDA sum, da gre za protiameriški manever. Nato je baje de Gaulle odgovoril z obšir-po razlago svoje politike v tem pogledu in dejal, da nikakor ne bgraža atlantskega zavezništva.
Italija
V	četrtek je ministrski svet spre jel štiri zakonske ukrepe na področju kmetijstva, hkrati pa so odobrili ukrep, s katerim se s 1. januarjem prihodnjega leta odpravlja državni monopol nad prodajo banan. Ta monopol bodo ukinili šele s tem datumom, ker je italijanska država vezana do takrat po sporazumu s Somalijo. Ko bo prenehal monopol nad bananami, bo država izterjala le 70 lir trošarine na vsak uvožen kilogram banan, 350 lir pa na vsak kilogram suhih banan in banan v prahu.
Omenjene ukrepe na področju kmetijstva je vlada sprejela t) okviru vladnega programa, ki so se o njem sporazumele štiri stranke levega centra.
Sprejeli so tudi ukrepe glede spolovinarstva: po odobritvi tega zakona v parlamentu ne bo več moč skleniti nobene nove spolo-vinarske pogodbe, spolovinar pa bo mogel odkupiti zemljo, ki jo je do tedaj obdeloval. Hkrati bo spolovinar po novem zakonu prejemal 58 odst. pridelka, medtem ko bo gospodarju oddajal 43 odst. vsega pridelka. Enaka določila veljajo tudi za kolonat.
Drugi ukrep zadeva malo kmečko posest, ki jo bodo skušali povečati, da bi bilo .njeno obdelovanje rentabilnejše:	država bo
podprla kmete pri nakupu nove zemlje, posegla pa bo v nekaterih primerih tudi po razlastitvi neobdelanih zemljišč. Država bo dajala kmetom posojila na štiridesetletno odplačevanje in z 1-odstotno obrestno mero, da bi jim parna-pata pri izboljšanju, modernizaciji in mehanizaciji obdelovanja zemlje.
Tretji ukrep vsebuje določbe o posebnih ustanovah za razvoj kmetijstva in glede njihovega finansiranja. V ta namen so določili izdatek t; višini 30 milijard letno. Zadnji ukrep pa predvideva znižanje neposrednih in posrednih davkov, ki sedaj bremenijo kmetovalce.
V	petek pa je bila v senatu razprava v zvezi z resolucijo, interpelacijami in vprašanji, ki so zadevala priznanje Ljudske republike Kitajske. Resolucijo je predložil komunistični senator Spano, interpelacije in vprašanja pa so predložili socialisti, liberalci in mi-sovci. Resolucija komunistov je zahtevala, naj italijanska vlada prizna Ljudsko republiko Kitajsko in naj se zavzame za njen sprejem v OZN. Resolucijo je večina zavrnila.
V	svojem odgovoru je zunanji minister Saragat dejal med drugim, da pri tem vprašanju ne gre za to, ali naj italijanska vlada prizna Kitajsko, ali naj je ne prizna, ampak za to, ekdaj je najbolj primerno to priznanje v interesu Italije in zahodnega .svobodnega’ sveta*. Dodal je, da bodo o tem vprašanju razpravljali v kratkem na zasedanju atlantskega sveta in da bo Italija na tem zaserfan-iu zagovarjala stališče, ki bo v skladu z »obstoječo stvarnostjo». svojo odločitev pa da bo sprejela le sporazumno s svojimi zavezniki.
Ciper
Velika Britanija in ZDA so predložile nadškofu Makariosu vre. vidi ran* načrt o vojaški intervenciji NATO na Cipru. V ta namen je prišel v Nikozijo ome-
je Er- riški držami podtajnik Bali in je skušal Makariosa prepričati, na) bi načrt sprejel. Velika Britanija in ZDA se namreč odločno upirajo poskusu, da bi kakor koli povezali zadevo z Varnostn m svetom, češ da bi s tem mogla Sovjetska zveza povzročiti »nove nemire s pomočjo komunistov« in bi imela v Varnostnem svetu možnost veta. Dejstvo je, da je Ma-k arios novi načrt zavrnil in je poudaril, da bi njepov sprejem dejansko pomenil razdelitev otoka. Ball je nato odpotoval v Ankaro in v Atene, zatem pa v London. V Nikoziji pa so sporočili, da bo posebna delegacija ciprske vlade odšla v Nevo York in predložila zadevo Varnostnemu svetu. Ciprska delegacija bo zahtevala, naj Varnostni svet izglasuje jamstvo proti morebitni invaziji otoka in za ohranitev njegove celovitosti.
Odbojka v Gorici
OLimpija-Bor B 2:0 (15:5, 15:7) Bor A-Olimpija 2:1 (15:11, 12:15, 16:8).
Medtem se spor vedno bolj zapleta, k er London in Washington podpirata predvsem Turčijo, Ciprski tisk P*še * tem v zvezi, da za ZDA več velja Turčija na tehtnici NATO kakor pa Grčija. Z ato tudi tako odločno podpirajo Turčijo, ker si hočejo še bolj utr-
diti oporišče atlantskega pakta na Cipru. Voditelj ciprskih Turkov Kučufc pa je začel očitno groziti z vojaško intervencijo, Izjavil je, da ima Turčija »pravico in dolžnost * intervenirati na otoku. Vse te dni so se ponavljali hudi spopadi med ciprskimi Turki in Grki. Zaradi hujskanja iz Ankare nadaljujejo ciprski Turki napade na grške policaje. Zaradi tega je prejšnje dni prišlo v Limasolu do ostre reakcije Grkov, ki so sprožili pravo ofenzivo proti turškim utrjenim položajem. Zatrjuje se, da je bilo okoli 50 mrtvih in mnogo ranjenih
Predsednik britanske vlade Home je o Cipru razpravljal med svojim obiskom v Kanadi in ZDA. Izjavil je, da morajo zahodni zavezniki »spoznati, kako važen je ciprski problem za NATO*.
V	okviru načrtov za pošiljatev čet NATO na Ciper sta se ameriška in britanska vlada obrnili tudi na Italijo* Zunanji minister Saragat je v senatu na zadevno vprašanje odgovoril, da so sicer dobili to vprašanje, da pa je odgovor odvisen od tega, ali bo ciprska vlada načrt sprejela. Saragat pa ni hotel izrecno izjaviti, da Italija ne bo poslala tvojih vojakov na Civer.
V	beograjskih političnih krogih izjavljajo, da je nujno potrebna aktivna podpora izvenblokovskih držav Cipru v njegovih prizadevanjih za obrambo neodvisnosti. Boj ciprske vlade za suverene pravice neodvisne in izvenblokovske države je načelne važnosti. Zato je popolna podpora držav, ki se zavzemajo za mir, enakopravnost in politiko miroljubnega sožitja v času. ko se pripravljajo na novo, razširjeno konferenco, prav tako sestavni del priprav na nov sestanek nevezanih držav.
•• fj* ••
Somalija-Etiopija
Prejšnji teden je v Dar Es _ Sala-mu zasedala konferenca ministrskega sveta Organizacije afriške enotnosti. Sestanek je zahteval tanganjiški predsednik Njerere, da proučijo položaj v vzhodni A/rikt zaradi nedavnih uporov vojakov. Sklenili so, da bodo britanske vojake na tem področju zamenjali afriški vojaki, da s tem onemogoči sleherni poskus vmešavanja od zunaj.
Razen tega so na konferenci razpravljali o somalsko-etiopskem sporu. Sprejeli so resolucijo, ki poziva Somalijo in Etiopijo, naj takoj ustavita sovražnosti, začnejo naj se razgovori o miru v okviru Organizacije afriške enotnosti. U-stanovili so tudi poseben odbor dvanajstih držav, ki bo razpravljal o možnosti ureditve obmejne-pa spora med Somalijo in Etiopijo. Razprava o tem se bo nadaljevala v nigerijski prestolnici Lagos, kjer se bo konec tepa meseca začelo redno zasedanje Organizacije afriške enotnosti. Razpravo so odložili, ker večina delegatov ni prejela navodil svojih vlad. So-matiko-etiopski spor so namreč zadnji trenutek sprejeli na dnevni red.
Tudi v preteklem tednu je prišlo do hujših spopadov na meji med Somalijo in Etiopijo. Ka*or je znano, zahteva Somalija del etiopskega ozemlja in tudi del kenijskega ozemlja, Prav v zvezi s tem uprizarjajo somatski vojaki na meji številne nerede. V zadnjem času pa so začeli prave napade v večjem obsegu. Kakor poročajo iz Adis Abebe, je Somalija do sedaj zpubila okoli 400 vojakov, 700 pa jih je bilo ranjenih, medtem ko je bilo na etiopski strani 42 mrtvih in 53 ranjenih
Somalija je bila v starem veku pod oblastjo arabskih osvajalcev. Od evropskih kolonizatorjev na obalah Somalije so se prvi pojavili Portupalci konec 15. stoletja. Dve stoletji pozneje so bili izgnani. Letu 1840 so se na aden-ski obali Somalije pojavili Angleži tn Francozi, na obali Indijskega oceana pa leta 1889 Italijani. Tako so konec 19, in v začetku 20. stoletja nastale tri kolonije. Britanska, Francoska in Italijanska Somalija,
Leta 1941 so italijansko Somalijo zasedli Angleži. Leta 1950 so o prihodnosti Somalije razpravljali pred Združenimi narodi, toda deželo so postavili pod skrbništvo OZN ter so upravljanje poverili za deset let Italiji. Bivši koloniji Velike Britanije in Italije sta se 1. julija 1960 združili, m tedaj je bila razglašena neodvisna republika Somalija. Francoska Soj matija pa je še dalje ostala francoska kolonialna posest. Kakor v mnogih drugih afriških deželah tako so tudi na tem delu Afrike, tako imenovanem ropu Afrike kolonialisti zapustili mnoga sporna vprašanja. Tako je nerešen spor obmejnega ozemlja med Somalijo in Etiopijo ter med Somalijo in Kenijo. Upotovitve, ki so bile izrečene med nedavnim napadom Maroka na Alžirijo tudi v okviru obmejnepa spora, veljajo tudi v tem primeru. Tedaj je Organizacija afriške enotnosti zavzela stališče, da se obmejni spori ne smejo reševati s silo, ker bi to koristilo samo bivšim kolonialistom, ki bi mopli najti izgovor za vojaško intervencijo, ter do je treba spore reševati v okviru Orpa-nizacije afriške enotnosti Zato je treba obsoditi vsak poskus reševanja teh sporov s silo.
Somaliji in Etiopiji je poslal več pozivov, naj sporazumno rešita spor, tudi tajnik OZN U Tant. Sovjetska agencija TASS pa je objavila izjavo o položaju v vzhodni Afriki. Agencija omenja do-podke v Zanzibaru, Ugandi, Keniji in Tanganjiki ter protestira proti navzočnosti britanskih čet na teh ozemljih. Apencija poudarja, da pre za načrte kolonialnih držav, ki skušajo izkoristiti dogodke v mladih državah, da utrdijo v njih sooje vojaške položaje. Agencija pripominja, da to, kar se dogaja v Afriki, je zelo podobno temu, kar se je pred časom zgodilo v Konpu. Tako stanje je nevarno za vso Afriko. Kakor se je pokazalo, so afriški državni poglavarji znali najti sami rešitev za normalizacijo v omenjenih dr. žavah. Zato je upati, da jim bo uspelo najti rešitev glede sornal-sko-etiopskega spora.
ljudstvo popravljeno il Ko jc	jQnera gostovala v neapeljskem gledališču «San Carlo» z operama Knez ŽCDfVA
niru s somalskim ljud- Igor til Katarina IlBffiuilova, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda izročil
ravnatelju gledališča «San C.arlo« Pasqualu Di Costanzu Red jugoslovanske zastave I. stopnje. — Zagrebška Operi je že prejela vabilo za prihodnje leto za gostovanje v milanski «Scali». — Danes dopoldne potujejo zagrebški umetniki s vlakom »kozi Trst.
V Ženevi se nadaljujejo pogajanja na konferenci razorožitvene-ga odbora. Do sedaj ni opaziti vidnejših premikov, čeprav se na
splošno ugotavlja, da bo morda mogoč sporazum o nekaterih stranskih ukrepih v okviru razorožitve in zmanjšanja mednarodne napetosti.
Delo razorožitvenega odbora P« je prejšnji teden nenadoma nekoliko zamajal nepričakovan dogodek. Član sovjetske delegacije Jn-rij Nosenko j» nenadoma izptml. Sovjetska delegacija je zaprosila švicarsko policiio za poizvedovanje. Cez nekaj dni pa je ameriška vlada sporočila, da je Nosenko zaprosil politično zatočišče v ZDA. Sovjetska vlada je protestirala Pji švicarski vladi in jo obdolžila, fine skrbi za varnost tujih delegatov in omogoča dejavnost tujih agentov. Nakazovala se je možnost, da so ameriški agenti ugrabili Nosenka brez vednosti ameriške vlade. Toda v petek je am«. riška vlada sporočila, da je Nosenko že v ZDA. Sovjetska vlada je poslala ameriški vladi noto, « kateri zahteva pojasnila, na kakšen način je Nosenko prišel t> ZDA, in je zahtevala, naj se sovjetskemu predstavniku dovoli razgovor z Nosenkom. Drugi zahtevi je ameriška vlada takoj ugodila. V petek se je predstavnik sovjetskega poslaništva v shinptonu razgovarjal eno uro * Nosenkom ob navzočnosti ameriškega funkcionarja. Pozneje se J* z Nosenkom razgovarjal tudi preb’ stavnik švicarskega poslaništva. U; bema je Nosenko izjavil, da zeli ostati v ZDA.
Nosenko je bil pravni svetovalec v sovjetski delegaciji. Ameriška vlada pa pravi, da je bil Nosenko član sovjetske varnostne službe. S tem v zvezi se postavljajo možnosti, da je Nosenko vedel mnogo važnih stvari glede sovjetske obrambe in tudi za strat®' pijo sovjetske delegacije v 2e,nev,‘ Govorilo se je o možnosti, da si delo konference v Ženevi prekine. Toda na eni in na drugi strani to zanikujejo.
Home-Johnson De Gaulle-Erhard
Predsednik britanske vlade Borne je prejšnji teden obiskal W“-shington, Kjer je imel več razgovorov s predsednikom Johnsonovi-Uradno poročilo o razgovorih n pove mnogo in zamolčuje vsa j sta vprašanja, o kater.li ni bito moč upladifi nesoglasij med obema državama, P glavnem se uradnem sporočilu poudarja, da J* glavna naloga «ohranitev miru v varnosti*, in da je treba aosef čim širše politično in gospodarsk
sodelovanje v Evropi v ofcvit atlantskega vodstva. Sporočilo menja tudi trgovino med Vel«” Britanijo in Kubo ter ponavlja stališče Washingtona in London s tem v zvezi.
Mnogo več je o razgovorih povedal Home na tiskovni konferenci-Njepove izjave so pokazale, da so ostala še številna nesoglasja. Ka se tiče jugovzhodne Azije, P° i® prišlo do nekakšnega ourantitnju-Home je izjavil, da je prišlo d0 sporazuma glede politike v jugovzhodni Aziji, t. j. zlasti v Jul' nem Vietnamu. Johnson pa je •*" javil, da ZDA podpirajo prizadevanja za »mirno narodno neoyl visnost Malezije*. To pomeni, do je Johnson podprl britansko politiko na tem področju proti Indoneziji.
Kar se tiče trgovine Velike Britanije s Kubo, je Home izjavil, da «Velika Britanija razume staltšce ameriške vlade do Kube. Poudaril pa je, da je Velika flrttamj« vedno trgovala s Kubo, in osnovno britansko stališče je, da ,ie dela nobene razlike med državami glede trgovme. Toda Velika Britanija ne bo prodajala orožjs Kubi, ji ne bo pomagala ali P dajala posojila.
Home je izjavil dalje, da se bo Velika Britanija odločila glede atlantske jedrske sile šele tedaj, ko bo pripravljeno poročilo, ki 9° sedaj pripravlja poseben odboj-Pri tem pa je dodal, da je britanska neodvisna jedrska silo ***' lo važna*. Ce bi se Velika Britanija tej sili odrekla, je malo verjetno, da bi de Gaulle menjal svoje stališče, in prav tako 9“ verjetno ne bi menjala Kitajska glede jedrskega orožja.
Dalje je Home poudaril, da Velika Britanija mora trgovati * vsemi državami, da lahko živi-Zato nasprotuje trgovskemu bor Kotu in diskriminacijam. Velika Britanija je pripravljena tudi skl®‘ niti v prihodnjih mesecih sP.°r^l zume s Sovjetsko zvezo, ki 01 predvidevali tudi dolgoročne kredite.
Precejšnjo pozornost je pritegnil tudi obisk zahodnonemškega kanclerja Erharda v Parizu, kjer 1 imel dolge razgovore z de Gau ‘ lom v okviru francosko-netnške Pj godbe. Z njim je prišlo tudi P®* ministrov njegove vlade, ki so * v Parizu razgovarjah s svoj m kolegi o vprašanjih, ki spadajo v njihovo pristojnost. Nedvomno s med razgovori posvetili mnogo pozornosti vprašanjem, zaradi katerih je v zadnjem času prišlo “ nesoplasij med obema prestol«*®*'
ma. Zlasti pre za obojestransh
kršitev tistega paragrafa v sP°r* zumu, ki pravi, da se morata vladi med seboj obveščali o use večjih korakih v mednarodni P* litifci, ki jih pripravljata.
na primer ni Bonn obvestil ru-nza, da namerava ustanoviti a1,ie' riško-nemski odbor za . proučevanje posledic zahodnoevropske 9^ spodurske integracije za trgovino-Pariz pa te priznal LH Kitaj"K' ne da bi prej vprašal bonsko tri do za mnenje, zlasti, alt ne »*“ Bonn v tem nevarnega p ref«®* sa za nemško vprašanje. Značtl’1 je. da je uradni bilten bonskev zunanjega ministrstva takoj P francoskem priznanju kitajske P} ' de objavil komentar pod ***s . vom ePankoto ni Peking*. v,,n dar pa je prav zaradi fankoj prišlo do precejšnjega nezadovor stva v Bonnu, ker je v Vzhodn Nemčijo odpotovala francoska PaJ latnentarnu delegacija na razg vore. De Gaulle m Erhard sta nedvomno govorila tudi o tem, P,f, tako kakor sta govorila »o a'*i Arpoud*, to je o uprabitvi P~ kovnika Argouda v Zahodni N* . čiji. Ko to pišemo, se razg°v0 e v Parizu nadaljujejo. Verjetno bo nobenepa uradnega ’P0T.„g. Vendar pa bodo ti razpovori v likega pomena za nadaljnji r« ' voj /rancosko-nemških odnosov' Hi pa pričakovati, da bo de Gau le menjal svoje načrte, ki jih 1 eventualno že pripravil.
VENTURA GARCIA CAIDERON
tMiiieMUtie
Nikoli mi ni uspelo z brcami prebuditi spečega Indijanca, zato. me je hotel v nekem peruanskem pristanišču te žalostne umetnije naučiti kapetan Gonzales, ki je nosil s seboj krasen korobač z *latim držajem in s svinčeno kroglo za nameček na drugem koncu.
«Govedo zanikrno!» se je na vse grlo zadrl kapetan in si pogladil donjuanske brke. «Takšni so vsi ti nepridipravi. Ukazal sem mu osedlati ob petih zjutraj, pa si ga oglejte sedaj: sedem je že, pa še vedno spi kot zaklan! V HuarazA Pa moram biti v dveh dneh.»
Rdečekožec je oblečen spal na Prostem, pod glavo pa si je dal »taro sedlo. Ob prvem stiku s kapetanovo nogo se je sunkoma dvignil in se pričel pretegovati. Ne vem, kako nas gledajo Indijanci, ko po njih udrihamo z bičem. Ker se je menda nekoliko Prepočasi prebujal v utrudljivo-vsakdanjost, ga je kapetan oplazil s korobačem po sredi obraza. Oba z Indijancem sva se stresla: on zaradi krvi, ki mu je po licu kapljala, kakor solze, jaz pa zaradi svojih zakoreninjenih sentimentalnih predsodkov proti takemu ravnanju, ki sem se jih bil navzel-kot izobraženec. Zgrabil sem pre-napeteža za roko in preprečil, da ga ni znova počil.
«Krščendušj» se je večkrat zapored krepko pridušil-krvplok in me besno gledal. «Tako je treba ravnati s temi barbari. Vi tega Pač še ne veste, doktor...«
Kapetan Gonzales me je imenoval z akademskim naslovom zato, ker je pač videl moje svetle škornje, novi poncho, ki ga še niso izdelali gorski vetrovi, ter meščansko mehkužnost. Prejšnjega večera, potem ko me je v revni pristaniški beznici pri kocki obral za pet srebrnikov, me je z očetovskim smehljajem povabil: »Kajne, doktorček, jutri pa jo bova skupaj mahnila proti Huarazu. Boste videli, kakšno zabavo bova imela z mojim lopovskim In-' dijancem, s tem cepcem, ,k> čPa,. v vsaki bajti vsaj po eno- prilež-nico. Lani je bil pri menjav' šlpž-bi, sedaj pa mi ga je moj prijatelj Prefekt poslal kot slugo. Povem vam, bal se ga je tega falota!«
Dolgo sem moral občudovati vešče stkana oblačila kapetanovega »falota«, ki je bil zlezel kar sam vase, da ga ni bilo več kot za kepo. Indijanci prav tako kot divje zveri težko prenesejo bič.
Spet se je čez gostilniško dvorišče razlegel oficirjev glas: «Pa moj črni plašč, ti kanalja? Ce se ne podvizaš, boš doživel nekaj nenavadnega.«
«Ga že nesem, gospodar!« Indijanec je izginil v hlev iskat črni Piašč, a nazaj ga ni bilo več. Pre-teklo je deset, dvajset minut, pol ure in tedaj je izbruhnil, podobno naraščajočemu hrupu orkestra, Pravcati vihar najizbra-nejših Psovk. Bog in mati božja sta se mešala na kapetanovih ustnicah s s°čnimi južnoameriškimi kletvicami kot ob mrgčnih obredih andskih čarovnic. Kljub temu kape-lan Gonzales ni mogel najti v vsem pristanišču svojega sluge in nenadkriljivega vodiča, zato je napovedovaje nove kazni in stradale sam krenil na pot.
*Ne pridružite se kapetanu! Pravcati barbar je,» mi je prišepnil krčmar. Zato se še nisem nameraval odpraviti, izgovarjajoč Se na neke nakupe. Dve uri po-Jneje, ko sem zajahal svojo ne-Prekosljivo brzonogo mulo, je pri-kobacal proti meni nekak ovčji kožuh, iz zaprašene volne je pokukala razkuštrana glava in zamrmrala:	«Gospodar, če želiš,
gr®m s teboj...«
Cesa sem si bolj želel kot tega! red menoj je bil namreč izgub-isni, kaznovani Indijanec. Že ce-0 Uro sem stikal po pristanišču *a kakšnim vodičem, ki bi me v°dil p0 siabih gorskih stezah in P° Potrebi tudi popravil najkraj-,° P°t med prepadi in skalami, ki kamniti plazovi ali deževje v b®kaj trenutkih lahko uničijo. Privolil sem, ne da bi ga povprašal, koliko bo za to zahteval, ndijanec mi je v spakedrani Pail4čini pojasnil, da me bo ča-k* *l na koncu naselja. Ustavil sem *® v neki koči in prosil za malo a8ane pijače, da si privežem dušo, k° sem ga zagledal prihajati proti koči na sključenem kftnjiču, ki pa 1® bil pogumnejši od moje postav-n* mule. Brez govoričenja in barantanja me je vaški vodič pove-®1 Po bližAjicah in strminah; ko ^ 3e pripeka izsušila drobovje, 3* podal vrč v chicho ali pa mi ponudil pečene koruze. Prizna-i moram, da si v obcestni krčmi bikdar ne bi znal tako mehko postlati ležišča iz pohcha, plašča *n sedla, kot mi je to napravil m°j rdečekožec.
Drugega dne je bilo potovanje
še“ bolj imenitno. Uslužen in ponižen kot vedno se je moj sopotnik kar prepogosto ustavljal na vratih obcestnih koč, kot da v svoji mehki kečuanščini poizveduje za novicami. Indijanke, medtem ko so mi podajale chicho, so me pozorno gledale in zdelo se mi je, da sem v njihovih pogledih zasledil nepričakovano naklonjenost. Sicer pa — kdo bi uganil, kaj se dogaja v dušah teh ljudi? Nekajkrat se je proti svoji navadi razgovoril in mi v svojem otročjem jeziku jel pripovedovati zgodbe, ob katerih popotnike spreletava leden srh. Resnične zgodbe o popotnikih, ki so se zvrnili v brezno, ker se je z andskega pogorja nenadoma utrgala skala. «Tam doli, gospodar!« In v razdrapanih globelih mi ^je v rečnem koritu kazal izprana okostja.
Potovanje me je pričelo nehote
(Nadaljevanje na 8. strani)
SENGE POD MATAJURJEM
stanka vilhar
Naslovna stran knjige «Sence pod Matajurjem«, ki jo je napisala Stanka Vilharjeva, izdala pa založba*Lipa v Kopru
BENEŠKA SLOVENIJA ZOPET POVELIČANA V KNJIGI
«Sence pod Matajurjem» Stanke Vilharjeve so v slovenski literaturi izjemen tekst
Koprski založbi Lipa gre priznanje za izdajo te knjige, ki je pred tem prejela «Kajuhovo nagrado»'
Pred leti, ko je izšlo Lipovče-vo originalno, stilno izjemno čisto delo «Ljudje ob cesti« (Založba Lipa), ga je slovenska slovstvena kritika komaj kaj več kot prezrta. Tega dejstva res da ne kaže omenjati tako, kot da bi bil zločin zoper slovenskega avtorja, ki se je trudil, razgrniti pred bralca ne preveč pisan konček brkinskega življenja od včeraj i,n predvčerajšnjim, pač pa je vredno zapisati, da so se naši dobri ocenjevalci morali hudo truditi, če jim je uspelo zamolčati izid te po Cankarju prve močnejše 1’terarne besede.
Lansko leto je zavod «Borec» podelil pisateljici Stanki Vilhar Kajuhovo nagrado za njen motivno zanimiv in v slovenski literaturi prav tako izjemen tekst «Sence pod Matajurjem«, ki ga je v začetku leta izdala koprska založba Lipa. Ce naj bo dpbra literatura izrez iz življenja kakega človeka, zrcalna podoba kakega obdobja, skupine ljudi, ki žive na «r.eki svoji zemlji«, ki »pojo neke svoje pesmi, pa čeprav so te pesmi grenke, če-
prav je ta zemlja trda in pelina-sta« — potem je pripoved Stanke Vilharjeve »Sence pod Matajurjem« dobra literatura. Njena knjiga naj bi se v očeh — vsaj dobronamernih — ocenjevalcev izognila kategorijam, ker zasluži uvrstitev v eno edino, v kategorijo dragocene resničnosti.
Tu se pred nami razgrne Beneška Slovenija iz obdobja med obema vojnama pa vse do konca druge svetovne vojne, zaživijo ljudje, ki jih je. življenje metalo ob tla in so vselej znova vstajali. V njeni knjigi ima tisto, kar sicer imenujemo asocialna kriv’ca», še prav poseben zven, je trpko do bolečine, zna biti ta velika bolečina, tudi s"o-vražna in neodpustljiva. Zgodba služkinje Tonke ni niti nova niti izjemna: spoznali smo jo v številnih delih svetovne literature, pa tudi Cankarju ni bila tuja. Ta Tonka se je povsod imenovala drugače, krivica pa je imela vedno isto ime. V pripovedovanju Stanke Vilharjeve pa se mi zdi celo bolj resnična: ne
zaradi kakšne posebne opisno-sti, ampak bolj zategadelj, ker nam je oolj blizu, ker smo čustveno morda bolj opredeljeni, ker je ta krivica — tako se zdi
—	naperjena tudi zoper nas. Morda komu ne bodo všeč Tonkini čustveni nagibi in njeno sovraštvo do otroka, spočetega iz posilstva, njen gnev do vsega, kar
.jo obdaja. Etični nagibi, t. j. ocena neke splošne veljavne moralne strukture na liniji, recimo, Tonka: nezakonski otrok ali Tonka: otrokov oče in kot naravna posledica, odnosi Tonka: družba, ne morejo v ničemer razvrednotiti morale Tonkinega organskega sovraštva. Tonkino sovraštvo — če ga moramo tako imenovati
—	do otroka pa sploh ne prekvalificira njenega materinstva. Kdor je ta odnos tako razumel, se zdi, da ni občutil notranjih razteznosti, ki jih ta knjiga bralcu odkriva. Izpovedna resnica: prva velika vrednota «Senc pod Matajurjem«; ne gre za opisno resnico, za naturalistično tonaliteto v opisovanju pokrajine in likov, ki jih je avtorica' izgrebla iz te zemlje, marveč za sukcesiv-
lliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiimiliimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiilliiiiliiiiouiitiiiimiiiiiiuiiMliiiimmiiiiiimiliiiliiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiti iiiiiiiiiiiiiiliniiliiiillilliiilliliiiiiiitliiiiliHiinitiiiiliilflllllllllliiiilillltilliitiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimillimiiliiiiiiiiiiiiiliniliiiiiiimiiuuinlilliliiitmiiiiii
ŠE ENKRAT O DIKLIČEVI DRAMI „NA ZELENI REKI ČOLN“
------------------------------------« ........... ..........................-.....- , ......................-
Avtor je hotel s psihološko utemeljitvijo oseh
podati dokaz o nevzdržnosti določenih stališč
Čeprav je bila uprizoritev Slovenskega gledališča v okviru lastne koncepcije režije in igre prav dobra, pa so mogoče vendarle bili bolj poudarjeni zunanji kot notranji efekti
O uprizoritvi Dikličevega dela *Na zeleni reki čoln» v Slovenskem gledališču, smo na kratko že poročali neposredno po premierski predstavi v Avditoriju. Po preteku nekaj dni in pred ponovnimi uprizoritvami tudi 'na drugih naših odrih, se k njej povračamo, ker se mi "ždi1, jotrt®fl«' igt*0' gledalceTh- tudi vnaprej vsebinsko in časov-; no uokviriti«,.da ..bgda njenemu poteku na odru lažje sledili in ga lahko bolje razumeli.
Dikličeva igra «Na zeleni reki čoln« se dogaja v vojnih letih, zelo verjetno v letu 1944, saj kapetan Marčič nekje pravi, da je že tretje leto na fronti. Dejanje se odvija v pisarni policijskega urada srbske kvizlin-ške nedičevske policije (general Nedič je bil predsednik srbske kvizlinške vlade za časa nemške okupacije). Sef policije Kondor in njegov 'pomočnik Ka-pablanka sta bivša sošolca v manjšem kraju nekje v Srbiji. Njun sošolec je tudi’ nedičevski kapetan Marčič, ki se med kratkim dopustom oglasi v policijski pisarni. Ti trije predstavljajo med vidnimi igralci na sceni zaključen krog, izven tega kroga pa je kot četrta važna oseba mladi in napeti zasli-ševalni pripravnik Stipič. Vse •ostale osebe v igri imajo samo obrobno vlogo, vendar niso zaradi tega nič manj važne, saj pomagajo ustvarjati vzdušje, ki je vladalo v okupirani Srbiji.
Glavna oseba v igri, okrog katere se suče vsa zgodba in ki dogajanje poganja, pa je
• Serif«, o katerem se vseskozi govori, ki se pa na sceni nikoli ne pojavi. Kdo je »Serif«? Predvsem je »Serif« samo vzdevek Slavka Iviča, kot je vzdevek tudi ime Kapablanka, ki ga ima šefov pomočnik Branko Perič. Tudi »Serif»-Slavko je bivši sošolec Kondorja, Kapablanke in Marčiča, njihov mladostni prijatelj in družabnik pri otroških igrah,, ko so se še igrali Indijance in si dajali razna imena.
Z okupacijo in začetkom narodnoosvobodilne borbe so se ti štirje , prijatelji iz šolskih klopi znašli na nasprotnih bregovih reke. Kondor, Kapablanka in Marčič so se bolj zaradi stre-muštva kot iz globokega prepričanja pridružili izdajalcu Nediču, prva dva kot visoka policijska funkcionarja, tretji pa kot vojak - oficir nedičevske kvizlinške vojske, ki so jo nemški gospodarji pošiljali v akcije proti partizanom, katerim se je že od samega začetka pridružil tudi sam »Serif«. »Serif« je očitno imel važno funkcijo v krajevnem osvobodilnem gibanju, bil je nekak simbol mišljenja in teženj srbskega ljudstva, bil je povsod pričujoč toda nikjer viden in prav zaradi tega je bila vsa gonja policije naperjena proti njemu - banditu.
Dejanje se sproži, ko kapetan Marčič mimogrede pove, da se mu zdi, da je na ulici nepriča« kovano srečal »Serifa«. V Kondorju in v Kapablanki vzkipi tedaj njuna policijska vnema in kot sta bila do tega trenutka do Marčiča vsa prijazna in ljubezniva, planeta nanj in mu o-čitata, da je izpustil »Serifa«) ki ga je imel takorekoč »na strelu«. Najbolj strupen zaradi tega pa je proti Marčiču Stipič, ki ne skriva svojih stremljenj, da bi postal šef policije.
Nekako do tu je dispozicija Dikličeve igre, ki pa se naprej razvija, bolj kot na sceni sami, v notranjem duševnem boju, ki ga bojuje v prvi vrsti Kapablanka in delno tudi Marčič, medtem ko Kondor izgine s pozhrnice. Ta duševni boj, ki ga bojuje Kapablanka v sebi, kot nedičevski policist na eni in kot »Serifov« najboljši šolski prijatelj na drugi Strani, ima svoj
zunanji odraz v tihem, toda vedno bolj ostrem nasprotstvu do sadističnega policista Stipi-ča, višek pa doseže, ko povabi »Serif« najprej po svoji zaupnici zdravnici, in potem kar naravnost po telefonu, Kapablanko na razgovor. Kapablanka se res odpravi na dogovorjeno mesto s trdnim namenom, da »Serifa« ubije. V. žepu dežnega plašča ima revolver. Toda »Serif« ga preseneti. Skoči izza drevesa in ponudi Kapablanki desno roko s pozdravom: »Ka-,ko gre, stari?« Ze v istem hipu pa potegne z levico iz žepa revolver in ga naperi proti Kapablanki. Kapablanka je nasedel ukani, ker je pozabil, da je »Serif« levičar. Vse to se sicer ne dogaja na sceni, , pač pa o tem Kapablanka pripoveduje Marčiču z besedami:
»Nič naj te ne moti idioti-zem, da se dva človeka, ki sta si blizu, sestaneta z napetima pištolama v rokah. Ta »Serif« mi je bil nekoč najdražji človek v življenju! Roko bi si dal odsekati zanj! Tebi pa se zdi trapasto, ker ga nisem prerešetal! Idiot! Gledal me je in se smehljal: »Nisem te poklical zavoljo tega, moj stari Kapablanka . ..» Zajokal sem . . . Najraje bi se pogreznil! Kaj mi mar vojna in zasledovat.je m prepričanje! Požvižgam se na vse! To je bil moj »Serif«! Moj! ...Jokal sem in bil pripravljen z golimi rokami zadrževati pot policijskim bataljonom, da bi ščitil njegov umik! Ti ne boš tega nikoli razumel, bedak top-ničarski! Nikoli!«
V trenutku; ko je to doživljal, je Kapablanka v sebi do-bojeval duševni boj. Nedičevski policist se je v njem nekje porušil, zmagal pa je v njem čisto majhen drobec človečnosti, ki je v njem vedno tlel in ki mu je preprečeval, da bi postal policist Stipičevega kova. Njegovo slovo od Marčiča pa
pove šg več: pove, da se je v njiju tudi porušila vera v zmago, ko Maršič odkrito izjavi ...»Serif« zmaguje...
Na to rdečo nit svoje zgodbe je Diklič navezal še nekaj obrobnih dogodkov in obrobnih figur. Nekatere so morda po-
vsem odveč, druge pa so lepo in tudi potrebno dramaturško dopolnilo okolja, v katerem se zgodba odvija.
Avtor nikjer v svojem delu niti z besedico ne omenja časa in kraja dogajanja pa tudi . ne Nemcev, nedičevcev in niti par-
Stiristoletnice rojstva Galilea Galilej a (na sliki) se bo italijanska televizija spomnila i utri ob 22. uri na nacionalnem programu. Po radiu pa bodo to obletnico proslavili pozneje z več oddajami.
Hamlet, Macbeth in Othello v novi slovenski izdaji
'V letu, ko ves kulturni svet proslavlja štiristoletnico rojstva velikega angleškega peŠnika in dfamatika Williama Shakespea-ra, je kot prva v slovenskem založništvu izšla knjiga treh njegovih najbolj gnanih' dram. To knjigo z. d ramami Hamlet, Macbeth, Othello-je v slovenskem prevodu Otona Župančiča in v redakciji Jaiika Modra 'pravkar izdala Državna založba Slovenije v svojVzbirki Svetovni klasiki. Ta zbirka, v . kateri so doslej izšli Tolstojev roman Vojna in mir, Balzacov Striček Pons in v kateri so za letos napovedani Cervantesov Don Kihot, Balzacova 'Teta Liza, je torej dovolj 'elitna 'zbirka z6 počastitev Shakespearovega jubileja. Sama knjiga pa je 'tudi po svoji - žlahtni zunanji podobi dostojna počastitev takega svetovnega mojstra, kot je Shakespeare. Prefinjena oprema, ki jo je zasnoval Jože Brumen, že na zunaj razodeva žlahtno vsebino. Vse tri drame so v slovenskem prevodu sicer že prej večkrat izšle. Verjetno jih je na knjižnem trgu tudi še dobiti, v eni ali drugi izdaji. To-
da takih knjig ni nikoli preveč. Tako nova izdaja Shakespearovih treh dram ne pomeni samo izpolnitev moralne obveznosti napram velikemu ciramatiku in svetovnemu kulturnemu prazniku, temveč lepo, vredno knjižno izdajo v zbirki, ki nam obeta same žlahtne sadove svetovne književnosti. Seveda pri tem ne smemo pozabiti zaslug Otona 2upančiča, ki se je lotil prevajanja teh del in čigar prevodi so prvi konge-nialni prevodi Shakespearovih dramskih tekstov. Prevajanje in izdajanje Shakespearovih dramskih del sodi danes pri vseh kulturnih narodih sveta k temeljnemu utrjevanju jresnične nacionalne kulture, zato je prav, da je delo uvrstila 'v svoj program tudi Državna založba.
Q samih treh dramah Hamletu. • Mdčhbethu in Othellu bi bilo skoraj odveč, da bi na tem mestu govorili obširneje, saj so to dela, ki jih pozna ves kulturni svet in tu,di pri nas vsi omikani ljudje. Naj zato^zapiše-mo, da sodijo imenovana tr‘ ^e' la med tako imenovane Shakespearove težke tragedije, v ka-
terih je veliki dramatik postavil na oder tragično podobo primarnih problemov človekove eksistence:	samoljubje, oblasti-
željnost, ljubosumnost, življenjski pesimizem, ponos, nehvaležnost. Zgodba o Hamletu, danskem princu, je tragedija človekove vesti, razpete med dvoje skrajnosti:: med čustva in dolžnosti. Othello je pretresljiva tragedija ljubosumnosti, elementarne, razjedajoče, pogubne. Mach-beth pa je dramska balada o razjedajoči, neustavljivi sli človeškega samoljublja in oblastiželj-nosti.
■Z novo izdajo bodo ta velika dela postala še bližja našim ljudem, obenem pa-bo lepa knjiga, združujoča tri pomembne Shakespearove dramske tekste, tudi dostojna počastitev štiristoletnice rojstva njih avtorja. Izdaja pa pomeni tudi resnično obogatitev založniškega programa Državne založbe Slovenije, posebno v pogledu dramske li-terature. Zato to izdajo lahko na kratko označimo kot lepo kulturno dejanje.
Sl. Ru.
tizanov. Lahko bi se zdelo, da predpostavlja, da sta čas in kraj sama po sebi umevna: bolj verjetno pa je, da mu to sploh ni bilo važno, ker je hotel predvsem psihološko utemeljiti svoje osebe in s psihološko a-nalizo dokazati nevzdržnost določenih stališč v določenih ob-dohjih ali konkretno tudi nevzdržnost odpadništva v času osvobodilnega boja, ki se mora nujno negirati v bitju, v kate^ rem tli vsaj še iskrica človeka.
Dikličevo delo je zaradi tega v bistvu drama, drama človeških značajev, drama ljudi in narodne skupnosti r.a razvodnici usodnih odločitev. Diklič je dal svojemu delu tudi več kot solidno dramaturško zgradbo, medtem ko je po našem mnenju dal osebam le okvirno psihološko podobo. Prav zaradi tega pa je toliko bolj važno, kako je igra podana, kako je znal režiser izluščiti iz nje in poudariti to, kar je bistvenega in kako so se igralci, predvsem na glavni igralec na sceni, znali približat, in se tudi poglobiti v svoje osebe, da zaživijo kar najbolj neposredno, prepričevalno »i. življenjsko resnično, da so toibi ps'holo.ško do kraja dognane.
Čeprav je uprizoritev našega Slovenskega gledalvča bila, upoštevajoč te predpostavke, več kot solidna, morda v okviru lastne koncepcije režije in igre celo prav dobra, pa se mi vendarle zdi, da je bila bolj poudarjena na zunanjih efektih kot na notranjih, da je rež ser ju sicer u-spelo v znatni meri napeti struno loka in dovolj smotrno stopnjevati konflikt, da pa je vendarle ostala v oblikovanju nekaterih značajev precej na površju. Poudarjam* da je bila izvedba, tako kot je bila zastavljena, povsem sprejemljiva, toda zanimivo bi jo bilo gledati tudi v izvedbi, ki bi bolj težila k psihološki poglobljenosti. Mislim, da bi v taki izvedbi moral biti Kapablanka, kot najbolj komplicirana duševnost, mnogo bolj zadržan, da bi njegov notranji duševni boj bilo treba bolj občutiti kot pa videti. Njegovi glavoboli, njegove tesnobe, njegove reakcije bi morale biti bolj inte-riorne in se na zunaj odražati bolj kot refleks in mnogo manj v nekem ponavljanju gest! Tak Kapablanka bi utegnil biti manj teatralen, bil bi pa brez dvoma zelo prepričevalen. Stane Raztresen pa je očitno hotel doseči isti učinek z drugačno koncepcijo Kapablankove osebnosti. Ponekod mu je' to uspelo, drugod manj, na škodo karakterne doslednosti poustvarjenega lika.
Kapetan Marčič je mnogo bolj enostavna duševnost. Ne dela si toliko problemov kot Kapablanka. Površen je v svojih reakcijah in dosleden le v svoji vojaški logiki. Kot odrski lik psihološko zato ni toliko zahteven, vendar pa mora prav zaradi tega bili podan z neposredno pre-pričevalnostjo. Stane Starešinič ga je naredil nekoliko preveč zlikanega. 2e prav, da je prišel na dopust, vendar smo v času vojne in to kakšne vojne! Igralsko je bil v začetku malce meglen, proti kraju pa vedno boljši in posebno prepričljiv v skrušenem spoznanju, da je pravzaprav vsega konec, da »Serif« zmaguje, da pa je vendarle potrebno ohraniti vojaško oficir sko čast.
Zasliševalni pripravnik Stipič je našel v Miliču igralca polnega volje in prizadevnosti, ki je v okviru celotne izvedbe ustvaril sicer dostojen lik. za katerega pa bi lahko veljale iste pripombe kot za Kapablanko. Miličev Stipič je bil sicer intelektualni policist s poudarjeno ambicioznostjo in nadutostjo, toda nje-
gov sadizem in njegovo sovraštvo do »Serifa« kot ideje, nista bila dovolj prepričevalna. Tudi igralsko 'n glasovno je bil nekoliko vezan, kar pa je po drugi strani pomagalo ustvariti potrebno nasprotje med njim ter med Kapablanko, Kondorjem in Marčičem na drugi strani.
Zasedba manjših vlog je bila, glede na njihov zgolj spremljevalen pomen, naravnost luksuzna, če pomislimo samo, da je v vlogi Marčičevega očeta nastopil nihče drug kot prvak ljubljanske Drame Stane Sever. Da je Sever velik igralec smo sicer že vedeli in prav gotovo to ni bila vloga, v kateri bi se nam lahko predstavil v vsem ustvarjalnem blesku. V taki, nosilni vlogi, bi si ga želeli imeti čimprej spet med nami. Toda tudi v tako rekoč epizodni pojavi starega Marčiča je ogrel s svojo na moč naravno, niti v eni sami gesti niti v enem samem naglasu pretirano igro Prav ta njegova neposrednost v kreiranju tajfo skromne vloge je bila tisto, kar smo pri drugih bolj gli manj pogrešali. Sever je na sceno vnesel lik neposredno iz resničnega življenja in prav zato je učinkoval njegov Marčič tako pristno človeško toplo.
Tudi policijski uradnik Šarkič Jožka Lukeša je bila lepa kreacija, morda za nianso preveč pre-• tirana v boječi uslužnosti in zato skoraj malce odmakniena od realnost), a vendarle ustvarjena z ljubeznijo in s prefinjenim občutkom za doziranje.
Rade Nakrst je svojemu policijske nu šefu Kondorju vdahnil za ščepec preveč bohemsko naravo Nekoliko preveč vihrav je bil za šefa policije. Morda pa je hotel Nakrst na tak način pokazati nasprotja v njegovi intimnosti?
Danilo Turk kot policijski pre-teprč Slavec ie učinkoval bolj hrupno kot grozljivo, kakor bi pričakovali od človeka, ki se je lot'l takega posla. Zunanje posrečen in efekten lik, vendarle mrlce predobrodušen.
Vrdjuka Silvija Kobala je bil primerno zadržan policijski pi-srr, Zlata Rodoškova pa je simpatično postavila na oder nekoliko vsiljeni, zgolj iz piščeve poti ebe vrinjeni, lik zdravnice Irene. Bežno pojavo policista Sti-niaca je zaigral Dušan Jazbec.
Režiser Adrijan Rustja bi lahko tu in tam kaj izpustil, poenostavil in izčistil sicer pa je svojo nalogo opravil solidno, zvest konceptu, ki si ga je zamisl'1. za katerega pa smo že dejali, #i bi lahko bil tudi drugačen.
JOŽE KOREN
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiitiimiiiiiimiiiiiiiiifini
V	celovškem Slovenskem vesti niku (14 februarja 1964) smo našli sledečo vest:
G. Flori Lipusch nas je naprosil za naslednjo objavo:
IZJAVA
V	Trstu je izšla nova revija z imenom »most«, kjer smo bili povabljeni kot mladjevci k sodelovanju in kot Korošci v uredništvo. Ker je bil njen prvotni koncept takšen, da je sovpadal z našimi hotenji, ki smo jih izražali v mladju m ob njem, smo se vključili v njegovo funkcionalnost.
2al pa smo po izidu 1. številke prisiljeni, da odstopimo od sodelovanja in uredništva, ker se je prvotni koncept bistveno spremenil in ne ustreza več temu, kar smo mladi intelektualci zasnovali.
Izjavljam tudi, da je bil moj feljton »Koroška In njen most« napisan v smislu prvotnega koncepta in torej za Most, ki ni izšel, in da je bil uvodni članek uredništva objavljen preko mene.
Flori Lipusch v imenu mladjevcev
no objektivnost, kot povzetek »• sebne čustvene prizadetosti. «2iv-ljenje poteka enako kot takrat, ko se je mudila pisateljica med nami«, pravi «Matajur» v eni zadnjih številk, ko svojim bralcem predstavlja Vilharjevo in njeno knjigo «Sence pod Mata-jurjem« in dodaja, da «je stanje danes še enako«. To seveda ne pomeni kakšnega precedensa (presedanost?) za knjigo, je pa značilno, kakšno reakcijo je'zbudila med ljudmi, ki so se čutili ji tako ali drugače prizadeti. Gle- j de vseh nas, ki živimo odmaknjeni od tistega koščka zemlje, ‘ ki ga je Vilharjeva poveličala v svojem delu, pa tole; vsi, kar nas je, si želimo nekoliko več sposobnosti, da bi lahko bolj odkrito in bolj pošteno občudovali resnico, zapisano z roko, ki jo je morala zapisati, da bi vendar že enkrtt — pa ne z nasilno blagohotnostjo — dali prednost vse- ji bini in ideji pred obliko, vsaj v tem primeru.
* * *
Koprska založba Lipa, ki je knjigo «Sence pod Matajurjem® sprejela v svoj program, je si- j cer precej klavrnemu mozaiku e sodobne domače literarne tvor- * nosti dodal? razmeroma potnem-ben kamen, ki — združen s posebno barvo Lipovčevega odkrit- g ja Brkinov od včeraj — pred- I stavlja veliko več kot zgolj lep delež v celokupni slovenski za- 1 ložniški dejavnosti, odnosno v skupni odgovornosti za slovensko sodobno . tvornost. Mislimo pa, da bi bilo resneje in dvakrat bolj koristno, če bi številni, hudo moralno prizadeti ocenjevalci kakšne Angelike in Chatterleye-vih ljubimcev kdaj pa kdaj tudi bpazili to plat vrednosti založbe Lipe, ki -- predpostavljamo to verjetnost — izkupiček od omenjenih «nemoralnih» izdaj vlaga v to res povsem našo domačo literaturo. In to je pri nas redka, predvsem pa poštena investicija.
M. L.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimMMiiuiiii
Vuk Stefanovič Karadžič
(Ob stoletnici smrti)
vez/HA / F**A\SOf>/S4 .
(Vw- ‘t*+J BUT SB BOTB3AO
n/MM BOTB/som
V Jugoslaviji se ietos posebej spominjajo Vuka Stefanoviča Ka-radžiča; prav pred nekaj dnevi je namreč potekalo sto let od njegove smrti.
Pomen Vuka Karadžiča, lingvista, etnografa in zgodovinarja, reformatorja sibskohrvatskega jezika, presega okvir njegove ožje domovine; njegovo delo ga uvršča med eminentne osebnosti v slavističnem svetu.
Rodil se je 1787 v Tršiču pri Ložnici. Sam se je naučil čitati in pisati in stalo ga je netrftlo naporov, da mu je končno uspe-ld napraviti tudi nekaj šol. (Ko mu je bilo 17 let in je prišel v Karlovce, se je najprej prvo leto eam doma ušii, drugo leto pa je obiskoval bogoslovsko šolo. Ko je hotel v gimnazijo, ga niso sprejeli, ker je bil prestar. Sam se je potem učil nemščine in latinščine). Vedno je bil šibak in bolehen in tudi zdravljenje ni posebno pomagalo; leva noga mu ie ostala vse življenje v kolenu skrčena m hoditi je moral z berglami. Kljub temu je bilo njegovo življenje živahno;' v raznih krajih je' o-pravljal razne službe, dokler se ni umaknil na Dunaj.
Tu je za »Srpske novine« napisal člfenek, ki je zaradi jezika zbudil pozornost Jerneja Kopitarja, ki je b;i tedaj na Dunaju cenzor. Decembra 1813 sta se Kopitar in Vuk seznanila in od tedaj sta postala velika prijatelja. Vprašdiije zaslužka pa je ostalo za Vuka slej ko prej pereče in niti Kopitar mu ni mogel prida pomagati. Nekoliko na b.olje se mu obrne, ko dobi rusko pomoč, potem mu pomagajo tržaški srbski trgovci, končno mu 1833. priznajo srbsko pokojnino. Na Dunaju se je poročil z Nemko in imel je 13 otrok, ki *o razen d sh pomrli za tuberkulozo.
Stik Vuka s Kopitarjem pomeni začetek Vukovega znanstvenega dela. Kopitar ga je spodbujal, da začne pisati srbske ljudske pesmi in slovnico. Tako
(Nadaljevanje na 8. strani)
OB ZAROKI HOLANDSKE PRINCESE IRENE IN NJENEM PRESTOPU V KATOLIŠKO VERO
Prestol kraljice Julijane se je močno zamajal
Ustanovitelj sedanje kraljevske dinastije je pred 400 leti bil med voditelji osvobodilnih bojev proti španskim osvajalcem - Španski inkvizitorji so na Holandskem mučili, pod pretvezo krivoverstva, tudi rodoljube - Med današnjimi Nizozemci je 17 odst. oseb brez vere
Po končanih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku je senzacionalna novica šla po svetu: ^Holandska princesa Irena se je odrekla prote-stantovski veri in je prestopila v katoliško. To pa zato, da bi se mogla poročiti s španskim princem Carlosom, iz rodu Bourbon-Parma.s
Kaj je pravzaprav pri tem • tako nenavadnega in čudnega, da je, vzbudilo po vsej Nizozemski toliko razburjenja in da se govori, da bo morda celo Irenina mati, holandska kraljica Julijana, odstopila?
Da bi to mogli nekoliko razumeti, je treba poznati nekaj zgodovine, zlasti pa oko-
Princesa Irena
liščine, v katerih je nastala sedanja vladarska dinastija in pa država sama.
24-letna princesa Irena je potomka družine,«ki je nekako pred 400 leti bila na čelu srditega boja proti tujemu zavojevalcu. Bil je to boj za osvoboditev in za dosego neodvisnosti. Državne in narodne. A tudi verske. V tisti dobi so bili verski boji po vseh evropskih deželah. Oblastiželj-ni plemiči in vladarji so s pretvezo preganjanja krivovercev zatirali cele narode in osvajali tuje dežele in tam ropali. In tako je bilo tudi v tej deželi.
A sovražnik, proti kateremu so se Nizozemci morali tako zagrizeno bojevati in ki je po vsej deželi sejal* smrt in prelival kri, so bili Španci. Katoliška Španija pod Filipom lil, ki je hotela za vsako ceno zavojevati Holandsko, je na najbolj krut in surov način preganjala domoljube, ki so si prizadevali pregnati zemlje lačnega tujca iz svoje domovine.
Španci pa so poleg domoljubov preganjali tudi ^krivoverce*, holandske kalvince. Na Holandskem je bilo takrat le malo katoličanov. Vsi pa so se pridružjli španskim zavojevalcem in jim pomagali preganjati in mučiti svoje rojake. španski inkvizitorji so si takrat dali duška in si izmišljali najstrašnejše muke In trpinčili nizozemske rodoljube tako, da tega še dandanes niso pozabili. Toda kal-vinci so bili prav tako zagrizeni, posebno pa nadvse vztrajni v svojem odporu. Dandanes se nam bodo morda zdeli nekoliko smešni verski boji, ki jih je bilo v tedanjih časih po vseh deželah "vedno dosti. Holandski prote-
stanti so bili enako zagrizeni in neodjenljivi v boju proti svojim verskim nasprotnikom. Vendar pa je treba priznati, da so bili v tem primeru na strani pravice. Saj so vendar branili svojo domovino pred tujim zavojevalcem.
In leta 1592 se je nizozemskim kalvincem — rodoljubom pridružil nemški plemič Julij Nassauski, princ Oran-ški. Bil je vitez, ki je iskal vojnih dogodivščin, ker je bil brez posesti. Zatrjeval je, da je vnet kalvinec, kar pa je morda bila le kalkulacija. Vsekakor se je bojeval proti Špancem tako hrabro in se je pri tem tako dobro izkazal, da so ga ka j kmalu proglašili za poveljnika. Ko pa so sovražnika pregnali iz dežele, je nostal tstadhouder*, kar je 'skoraj vladar.
Potomci tega Julija Oran-škega so bili vsi po vrsti «stad-houder.ji* na Nizozemskem, vse do Napoleona. Po Napoleonovem porazu pri Water« looju pa je bilo na dunajskem kongresu odločeno, da postane Holandija kraljevina, a vladali ji bodo kralji iz rodbine Nassauske-Oranške.
Takrat so, seveda, bili v deželi v ogromni večini protestanti. Katoličani so bili prav neznatna manjšina. Zaradi tega jih ni nihče preganjal. Od takrat pa se je razmerje med obojimi precej spremenilo. Sedaj je protestantov 42“"b, katoličanov pa 38%.
Nizozemci so pravzaprav kaj čudni ljudje. Zelo močno je pri njih razvit čut ugovarjanja. A holandski kalvinci so znani tudi po tem, da nadvse radi razpravljajo o verskih vprašanjih in čez vse cenijo svobodno odločitev. Zanimiv in značilen je pregovor,
RISE
Vlado Pirnat
Storže ve pustolovščine
PIŠE
Josip Jesih
v - - •
.	■ Z ' i C -/•
*• ^

Mesto je pokrivala neprodirna tema. Okna stanovanj so bila temna, ljudje so spali. Ura je pravkar odbila prvo jutranjo uro, ko se je v tretjem nadstropju novega bloka pri avtobusni postaji nenadoma razsvetlilo okno. Kaj se je zgodilo? Trinajstletni deček, pegast po obrazu in s prifrk-jenim noskom, je sedel za mizo in se sklanjal nad list papirja. Z levo roko je podpiral glavo in napeto premišljeval.
Me bo odkrila? Mi bo uspel beg? je hipoma pomislil. Potem se je nasmehnil, zmignil z ramo in z velikimi tiskanimi črkami napisal na list: MAMICA, GREM Z OČKOM, NE SKRBI ZAME. POLJUBLJA TE STORŽEK. Sporočilo je še Tenkrat pazljivo prebral in ga položil na mizo. Z mize je vzel že prej pripravljeni kovček in se z dolgim pogledom poslovil od predmetov, ki so mu od rojstva dni privali.
se sam ni bil povsem prepričan, če jih bo še kdaj videl. In to upravičeno, kajti čakalo ga je dolgo in naporno potovanje. Potem je previdno, da ja ne Di zbudil mamice, odšel. Do železniške postaje ni imel daleč. Stopal je po prstih in se vsakih nekaj korakpv obrnil ter pogledal v domača okna. Srce mu je burno utripalo in pot mu je, hladu navkljub, drsel po razgretem čelu.
Na srečo mamica ni opazila njegovega .bega, tako je vsaj sodil, ker je okno njegove sobe ostalo temno. Pred blagajno na postaji se je postavil v vrsto in nemirno čakal, da pride do okenca. Ko se mu je po precej dolgem čakanju le nasmehnila sreča, le kupil karto do najbližje obmorske luke. Prikupna prodajalka mu je pojasnila, da odpelje vlak že čez slabih deset minut.
ki meni o njih takole: «En Holandec — teolog, dva Holandca — Cerkev, trije pa — verski razkol.* In verjetno je v tem pregovoru, kot pri vsakem drugem, nekaj resnice.
Res je čudna dežela Holandska. Vse polno nasprotij, vsaj na prvi pogled. Znana je po tem, da Holandci nadvse ljubijo svobodo, a jo privoščijo tudi drugim. K njim so se zatekali preganjanci in begunci od vsepovsod. A Holandci so vse zelo gostoljubno sprejemali in jim nudili varno zavetje. ,Ko so za vlade Izabele pribežali na Holandsko preganjani španski Judje, so tam dobili varno zatočišče. Prav tako so se zatekali v to deželo protestanti in krivoverci, preganjani v raznih katoliških deželah, ter svobodomisleci, ki so morali- zapustiti domovino, v kat^i so absolutistični vladarji zatirali sleherno svobodo, a prav tako so bili na Holandskem sprejeti katoličani, ki so pribežali, iz protesten to vskih dežel.
Značilno za miselaost Nizozemcev in za razmere v njih
deželi je tudi velik odstotek oseb, ki so brez vere. Celih 17% jih je. V latinskih državah je pač malo takih, ki bi si upali izjaviti se za brezverce. A drugod? Najbrž tudi ne mnogo več.	*
Ko vse to vemo, nam bo morda le razumljivo, zakaj je vest o prestopu princese Irene in zlasti o njeni zaroki s španskim princem, tako močno razburila Holandce. Večina meni, da je pač hči njih kraljice poteptala ideale, za katere so se bojevali njih predniki, zlasti začetnik kraljeve dinastije.
Zadevo je, seveda, obravnaval tudi parlament in tam so se slišali tudi glasovi, ki so zahtevali kraljičin odštop,
Res je, da princesa Irena ni prestolonaslednica, ker je pred njo še njena starejša sestra Beatrice. Vendar pa je Irena takoj'za njo.
Morda pa je to le začetek, ki bo pokazal na to, da so se podobne skrbi dandanes -že močno preživele. Sčasoma £o tudi .pri njih prevladala zdrava pamet.
MASTROIASNIJEVI RAZGOVORI l MILLERJEM
Drama o pisatelju in Marilyn tudi na rimskem odru?
Znani filmski igralec Mar-cello Mastroianni je odpotoval v New York, kjer se raz-govarja s pisateljem Arthurjem Millerjem o 'možnosti, da bi igrali tudi v Rimu zadnjo njegovo dramo <cAfter the Fall» («Pq padcu»). To dramo igrajo sedaj z velikim uspehom v nekem gledališču v Greenwich Villageu, znani newyorški bohemski četrti Drama je pretežno avtobiografska in obravnava Millerjevo življenje z Marilyn Monroe ter je zato naletela po eni strani n a veliko zgražanje, po drugi pa na navdušen sprejem. Igro je zrežiral Elia Kazan, slavni filmski režiser. Zato je malo gledališče v Green-wich Villageu vedno natrpano. Pri režiji je 'sodeloval sam avtor in igralka, ki nastopa v vlogi Marilyn, je celo v glasu in kretnjah podohna slavni umrli igralki. Zato so mnogi Američani Millerju to še bolj zamerili. Seveda je Miller i-menoval osebe v drami z drugimi imeni in jim tudi prisodil druge poklice, toda vsem je jasno, da je Miller prikazal v drami samega sebe in Ma-riljrn.
Moško vlogo igra ameriški Igralec Jason Robards ml. V Rimu pa hoče nastopiti v njej Mastroianni, kateremu so dejali, da je zelo težka in naporna, saj mora ostati protagonist nad tri ure na.odru z enim edinim presledkom. Na to je Mastroianni odgovoril: «Prav, ne ostajam rad odsoten z odra več kakor kako minuto«.
V drami je Miller mimogrede prikazal tudi življenje s svojo prvo in s sedanjo tretjo ženo. Ta je po poklicu fotografinja in je tudi posnela ea tisk razne prizore s premiere.
Zaplemba knjige
zaradi
«opolzkosti»
Skupina angleških poslancev vseh treh strank je vložila v parlamentu interpelacijo, v kateri obsoja nedavno razsodbo sodišča, ki pravi, da je roman iz 18. stoletja, «Fan-ny Hill« imenovan, opolzek. Poslanci, ki jih vodi laburist Tom Driberg, so pozvali glavnega državnega pravdnika sira Johna Hobsona, naj poskrbi, da ne bodo več sodno pre-
ganjali tega literarnega dela. Pretekli ponedeljek je namreč londonsko sodišče, ki mu je predsedoval sodnik Robert Blundel, sklenilo, da je treba ohraniti zaplembo 171 izvodov knjige, ki jo je izvršila policija. Ta razsodba, ki se nanaša le na omenjene zaplenjene izvode, bi lahko vplivala tudi na prodajo ostalih izvodov knjige, ki so.še v zalogah knjigam. Če bi te knjige prodajali, bi lahko sodišče knjigarnarje sodno preganjalo. S svojo interpelacijo so poslanci nadalje pozvali notranjega ministra Henryja Brookea, naj da policiji navodila, da pusti knjigo pri miru.
Odkritje
starinskih grobov v Tarentu
V Tarentu zidajo novo občinsko palačo, ki bo stala na Trgu Marconi. Ko so kopali zanjo temelje, so naleteli na dva antična grobova. Nekoč je bil na tem mestu kapucinski samostan. Zdi se, da sta grobova iz 3. ali 4. stoletja pred našim štetjem.
Mrve in drobiž
::::::::: ::::::::::::
Tk els vrana je hoteiski vratar, ki ne sprejme napitnine. Žt Jj In Prav 1:0 zatrjuje Nelson Kirn, češ da v 32 letih, ko je vratar v hotelu, ni sprejel niti centa napitnine Kaj bi mu smeli verjeti?
T~k osebne vrste rekord pa je dosegla neka majhna ka-VV r* varna v New Orleansu, ki deluje že 82 let in je bila vsa ta leta odprta podnevi in ponoči. Če ne bi bilo zaradi vremena, ne bi ta iokal potreboval niti vrat.
mja loterijo lahko vsakdo zadene. Mora pa staviti prave ,-A- l\ številke, seveda. A to je pravzaprav najtežje. Mnogi stavijo na številke, ki so jih videli v sanjah, drugi izberejo za to kake druge številke, nekateri pa jih napišejo kar na slepo. Neki delavec v Nici pa je pustil, da mu je nje- , gova sraka, ki je bila pri njem udomačena, izvlekla številke. Najprej je napisal na listke 25 številk. Nato je listke vrgel v škatlo in posadil k njej svojo srako. Brž je ptica jela s kljunom pobirati iz škatle listke. Ko je izvlekla tri, je škatlo spravil. Vse tri so bile v soboto izžrebane. Možakar je zadel okoli 5 milijonov v našem denarju.
To si velja zapomniti!
generalnem tajniku Združenih narodov je znano, da VV 4 V je zelo duhovit, in da zna vedno najti pravo pri-^ w "mero za kak zelo resen mednaroden problem. Ko se je nedavno vračal z obiska v nekaterih afriških državah, ie rekel novinarjem, ki so ga, kot je navada, vprašali, kaj je pravzaprav najhujše, kar tare mlade afriške države: «Sedanje obdobje me močno spominja na tisti čas pri otroku, ko dobiva prve zobke. Vendar pa gledam na prihodnost Afrike z velikim optimizmom.*
TT emofiiija je zares huda krvna bolezen. Do sedaj še niso H našli proti n ej leka. Vse mogoče poskuse so že napravili in najrazličnejša zdravila so preizkusili, toda zaman. Sedaj pa se čuje, da bodo blizu mesta Hilversuma na Holandskem še letos sezidali bolnišnico, oziroma kliniko, v kateri se bodo zdravili bolniki, ki bolu:ejo za hemofilijo.
To bo prva klinika te vrste na svetu.
C!1
☆ b
koro povsod po svetu je prepovedano «vzgajati» otroke 1 s šibo. A včasih se zdi, da pri nekaterih otrocih ne gre drugače. To so ugotov;li tudi na Angleškem. Zato so z zakonom zopet dovolili rabiti šibo, kadar je očitno, da e ne gre drugače. Vendar pa zakon omejuje tudi velikost šibe: največ 90 cm dolge se smejo rabiti v ta namen. Seveda so se ponekod kar brž poslužili tega «vzgo,jnega* pripomočka, ki ga dovoljuje zakon. Vendar oa so tudi mnogi šolniki, ki se s tem ne strinjajo, in pravijo, da je palica za dresuro in ne za vzgajanje. šiba je tudi tako rekoč vzgojiteljeva «liniia najmanjšega napora!*
ospa Evelina Schwarz, že priletna ženska, je šla pred kratkim blizu Kemptena na južnem Bavarskem mirno svojo pot. Spremljal jo je njen mali psiček, ki ie veselo skakljal okrog nje Nenadoma na gospe Sohwarzovi na poledeneli poti spodrsne in pade. Psiček brž priteče k svoji gospodarici, ko pa je opazil, da se ne gane, nekaj časa laia. da bi jo morda tako prebudil in jo pripravil do tega, da bi vstala in šla dalje. Ko vse njegovo lajanje ni nič pomagajo, je stekel po poti, ki je vodila tik ob železniški progi. Ves čas pa je na prav nenavaden način lajal. To čudno obnašanje malega psička je opazil strojevodja vlaka, ki je takrat vozil mimo Ustavil je vlak, ko je ugledal na poti ležečo žensko. Fonesn čenko so vzdignili in jo odpeljali do bližnje ambulante. Se. ni bilo nič posebno hudega, vendar na bi gospa Evelina pra* gotovo zmrznila, če bi še ka.i časa ležala v snegu tam na poti.
/"b 1
★ G
☆ P
ovečini nam kažejo smešnice v raznih oblikah, kako nevesta vsa obupana čaka pred poročnim uradom na ženina, ki ie zadnji hip izginil neznpno kam. V ‘norveškem mestu Friederikstandu pa se je nekaj podobnega pripetilo ženinu. Ob določeni uri ,ie šel Olaf. Johansson ves vesel in lepo opravilen s prijateljem k poročnemu uradu. Tam sta čakala, da pride Olafova nevesta Ker pa ljubljene deklice še precej po uri, ki je bila določena za poroko, ni bilo od nikodei je postajal ženin' vedno bolj nestrpen. Nazadme ga je jelo že prav resno skrbeti. Tedaj na pristopi k ženinu poštni sel, ki ie prišel tja z motornim kolesom in mu izroči brzojavko, ko (e spoznal, da je on pravi. V brzojavki mu je, sporočila njegova ■ »ljubljena* nevesta, da naj je ne čaka, ker — se je prav to jutro poročila z drugim in drugje...
j lfkamah je meč kupiti vsake vrste zdravila za na.i--JL- V 'različnejše bolezni. Najbolj so pripravna zdravila v ^	tabletah. Toda najdejo se tudi sleparji, ki ponujajo
lahkovernim ljudem tablete «pod roko*, ki «za gotovo pomagajo*. proti temu in za ono. . Toda tako debele menda pa še ni bilo, kot si jo je izmislila neka ženska v Londonu, ki je prodajala ’ tablete «zbper ločitev*. In so se našli ljudje, ki so ji verjeli, ji nasedli in bili prepričani da so napravili dober posel, ko so kupili od nje tiste kroglice
o tandard posameznika ali pa vsega naroda se ocenjuje VV	poleg drugega tudi po njegovem stanovanju. Kako
naj bi sodili o standardu Angležev ali pa vsaj o delu tega bogatega naroda ko beremo v časopisu «Daily News». da je več kot 700 000 oseb, ki prebivajo in tudi spijo v opuščenih železniških vagonih!
REBUS
Rešitev iz prej’’nje številke: MIZANTROP
Veljaven od 16. do 22. februarja
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V tem tednu se bodo izboljšali odnosi z ljubljenimi osebami. Vladalo bo večje razumevanje, zaradi česar boste prebili sreč-, ne dni v prijetni družbi. Teden bo sploh razgiban in imeli boste- mnogo obiskov ter se udeležili raznih praznovanj.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Za mladino bo ta teden zelo prijeten in vesel, saj bo mnogo v družbi. Osebe, ki so same. bodo imele mnogo priložnosti sestati se z zanimivimi ljudmi, ki se bodo razlikovali od tistih, s katerimi se običajno družijo. Srečna ponedeljek in torek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V svojih srčnih odnosih boste zelo čustveni, toda včasih vas bo nekaj neprijetno prizadelo, ker ne boste razumeli nagibov nekaterih dejanj človeka, ki vam je pri srcu. Na delu boste precej iznajdljivi in boste imeli uspeh.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Čustveno življenje bo ta teden zelo razgibano, saj boste kolebali med navdušenjem in raz-, očaranjem. Tudi v družini ne pojde vse gladko, ker bo prišlo celo do malega prepira zaradi denarnih zadev. Prebrodili boste tudi nekatere nepričakovane težave.
LEV (nd 23. 7. do 22. 8.) Teden bo zelo ugoden za čustveno življenje. Z ljubljeno osebo se boste popolnoma' razumeli in med vama bo vladala velika prisrčnost. Zato se predajte veselju brez pridržkov. Bodo pa neke sitnosti v druži-ni, ker vam bodo bližnji nasprotovali.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden se boste morali boriti proti malodušju in nezaupanju. Vedrina in soglasje vaših čustvenih odnosov sta odvisni samo od tega, kako se boste znali obnašati in se tudi brzdati. Pazite se tudi prepira v družini in izogibajte se kočljivih zadev.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Zve* de vam bodo ta teden zelo naklonjene, tako da boste premagali vse tež-
koče. Želeli si boste tudii družbe dragih ljudi. Srečali boste lahko tudi osebo, ki vas že dolgo časa zanima. Tudi s prijatelji pojde vse kot po maslu. Srečen četrtek.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Naj-• X' \ bolj ugodni dnevi
so v začetku tedna. Zabavali se boste in pozabite pri tem vse nadloge. Na splošno bodo sicer čustveni odnosi nekoliko napeti in tudi v družini bo n6-kaj skrbi. Na delu se izogibajte predolgih razpravljanj. Srečen ponedeljek.
22.
Ta
STRELEC (od
11.	do 21. 12.) teden boste zelo občutljivi in celo nekoliko čudaški. Vse vas bo razburilo in
zamerili boste za vsako besedo. Zato se borite proti svojemu nemiru, kajti vsa ta «nevihta» pojde mimo in «vremena se bodo zjasnila«. Srečna dneva sreda in nedelja.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20. L) teden niste preveč dobro razpoloženi v zvezi z ljubezenskimi sestanki. Nekaj
vas jezi in tare, Zato tudi ne boste dobre volje v družbi veselih oseb, ki vam želijo le dobro. V družini morate takoj razjasniti neko zapleteno vprašanje.
VODNAR (od 21. 1-do 19. 2.) Ta teden« boste zelo podjetni v ljubezni, na delu ali v poslovnem življenju. Radi se boste tudi nekpllko pozabavali ter krenili z običajnega tira. Osebe, ki iščejo sorodno dušo, bodo imele ta teden nepričakovane ugodne priložnosti. Srečna sobota..
RIBI (od 2«. 2. do 20.	3.) Borite se
proti melanholiji ih slabi volji. Vpliv zvezd ni ta teden posebno ugoden, zaradi česar boste preobčutljivi ali hudo vznemirjeni. Toda družba dobrih prijateljev vas bo končno ozdravila črnogledosti. Srečna torek in četrtek.
Sanje.
.. .........
r \ = filt^ = jliifl| “
111111= • /m /	^ UL
:-::-:::::v:;:;x;:v
il;::::::-


■•■•■■.■.•■•■'■•■V





porazuma pa so se zpstonniki železni-’ Avstrije. Jucosla-in delegacijo ČSSR > železniških tarifah ieškoslovaškega bla-
TEDEN
Stavkovni val, ki se širi po V-V državi, je v minulem ted-2 ,yso silo zajel tudi naše Marocje, stavkam vsedržavne-£ ^ačaja pa se je pridružila . vrsta stavk lokalnega zna-,^ia, tako da praktično ni bilo paeva. da ne bi stavkala vsaj a kategorija. Tako se ,ie v v »edeljek začela tridnevna ®vlCa zdravnikov v bolnišnici1’ je trajala do srede. j-?1 nedelje zjutraj do torka je p«, PoP°lna stavka uslužben-i .. zasebnih avtobusnih pod-l cij- V torek se .je začela stav-iaiKe/o^nih delavcev, ki je tra-.. ® “ M, v ponedeljek ca so J, ali tudi delavci v podjetju las. v sredo se je začela stav-* v tovarni Orion, ponovno d» ™Je zaostril tudi spor gle-delavcev CRDA iz Trži-. ■ tako da je v četrtek prišlo solidarnostne stavke z nji-
Tm .vseh obratih CRDA v eiij, . n v Tržiču z demonstra-sh^stavkaj°oih pred ravnateljic?® CRDa. V petek so stav-t *■ uslužbenci openskega nPvmva^a’ vmes Pa je bilo še Kaj manjših stavk. Stavkali p celo uslužbenci RAI-TV; za d»n0tJnji teden pa so napove-ae ze nove stavke, li unravnem področju so bi-četpv°r'eni prvt koraki za zavem ponOvnega rednega delo-fkoJa ol)-inskega in pokrajin-
$Sg|
1'tik3 SVeta po uveljavitvi po-Cr *e teveea centra in po re-pnji ?12!aci'ji odborov v tem 'rv.. n Tako ie na torkovi seii F>Qris.'teeia odbora župan dr. kom izročil- novim odbornici® Pooblastila, nakar je ob-S'i odbor sklenil, da bo nr-tm SeJa občinskega sveta 24. s‘nt i Ponedeljek na se ie sejo ‘udi Pokrajinski odbor, ki eMo 5ci brusim sklenil, da bo tF|a ,''°kre i inske ga sveta v to-
v • tm'
Op^stek se ie sestal tudi rele rjfPorski občinski svet, ki č;nt, en°val nove odbornike obed v*® Podporne ustanove in ekv'naort *a iavna dela v 1. iol’gospodarskega načrta za (leliK ^ Govorih so tudi o h0j 9 V. okviru SKLAD, o iz-Cnr, n’u iavne razsvetljave, o yavilu cest itd.
ir).s®lni'!em tednu so se u-zaključila pogajanja za« fkn,Zl; češkoslovaškega blaga ja“‘‘tržaško pristanišče. Poga-ven.a So biIa sicer težavna, ža«>-ar so češkoslovaški in tr-tisav predstavniki v torek Dod-riaji1 sporazum, ki predvideva do ^00 tisoč ton blaga let-!zra,m tem so z obeh strani kvah!1 želio- da b’ bila ta piš,,. Presežena. Takoi po pod-
šVjvla med
s#:
pa. PT 3.nz češkoslovaškega V|,dlaurti ta'Dosrutanja so primi-,? do sporazuma kompro-§a „e<>a enačaja. Podpisali so
nI >tek
lrrB^ tiskovni konferenci po-8Pcro- €^a zdravnika ie bilo cpno. da se bo s 1. mar-Ho Zapplo brezplačno cenlie-c«v a r°k od starosti 3 mese-ron,00 5 let z živim «Sabi-fai 2( cePivom proti otroški pa-
rp1hmUra<^ tn prosvetnih pri-plh * tpkra.t n4 bilo poseb-fava a Pa le bilo precej živ-fo s* radi pusta pri čemer M, sP°r n^stevili Boljunča-irstro,,”0 že tr°Hi<' z1 ns^^hom '1 svoi »Boiiunik TIT.>. ti nBrpV j® Pretekli teden tu-Piej) I, kr škem potekel v zna-tit=>v oP”sta ln pustnih prire-be.iše (j1110 iraeli tucji druge res-
ifert t e'
v°ri>, e sPada nedvomno o-sf°rov ,novib prosvetnih pro-trggt ’ ki si jih je prosvetno iaria „ -*8xiški grič» iz štever-ProstoJ.^^iio na Valerišču v ?^vOritv ^ivše osnovne šole. K . v slovesnosti, ki je bi-žer, iee«pl'o popoldne in zve-Piarid® Prišlo lepo število do-tlce inV,JPa tudi liudi iz Go-«° kmf druSih krajev, ki so tvo*,jva napolnili prosvetno
kulturni program, pri katerem so nastopili domači moški in mešani pevski zbor ter domači godbeni trio. Sledila je prosta zabava, pri kateri niso manjkale tudi pustne burke.	<
V	okviru pustovanja je SPZ letos prvič priredila pustno rajanje slovenskih otrok, in sicer v torek popoldne na sedežu kluba «S. Gregorčič*. Odzvalo se je prav lepo število otrok; ki so prišli v družbi starčev ter se lepo zabavali v domačem krogu. Ob tej priliki so imele tudi učenke baletne šole v Gorici kratek nastop, pri katerem so pokazale svoje prve uspehe.
Osrednja pustna prireditev na Goriškem pa je bila v Tržiču, prav tako v torek popoldne. kjer so imeli «Cantado» in povorko alegoričnih voz. Ti so bili povečini iz Krmina in Tržiča, eden iz Medee in eden iz S Giorgio di Nogaro. Tudi to prireditev si je ogledalo nekaj tisoč ljudi. Po zaključeni povorki so razdelili na žunan-stvu nagrade najboljšim vozovom in maskam in so prvo nagrado 100 tisoč lir odnesli Kr-minčarti.
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu ie imelo prejšnji teden svoj redni letni občni zbor, na katerem so odobrili delo odbornikov v preteklem letu in društveni obračun. Kar se dohodkov in izdatkov tiče, so bili lani v primanikllaiu. ki na so ea krili iz dohodkov' prejšnjih let. Oh tej priliki so se pogovorili tud' o košenini na letališču, o najemu smetišča v zimskih mesecih in o odkunnt ceni mleka bri PTOizvaialeu. ki še vedno re odgovorna d°jan-sk'm n^trebam in proizvodnim stroškom	•
V	zadnjem času so postali bolj živahni tud; naši roiaki v renš-ki občini. Tako so imeli na postni torek zvečer škodno večerjo v enstilni «Alla Roc-c%» v Ronkah, k:er se lih 'e zbralo nrav lepo število Ob tei priliki so sklenili, da se bodo zbrali še večkrat. Radi bi osnovali tudi svoi Devski zbor. če bodo premostili teža-
Nsitečajf za izboljšanje bodo učinkoviti, ko bo vprašanje odkupne eene
hlevov
rešeno
mleka
Nagrajeni kmetje, ki so se udeležili natečaja za izboljšanje hlevov in natečaja za izboljšanje kokošereje ■ Nekaj pripomb
Nagrajeni kmetje skupno s strokovnjakom Tagliaferrom, dr. Bašo, tajnikoma KZ in ZMP ter ravnateljem
«Rinascita agricola»
Kakor smo že poročali, je bilo v ponedeljek na sedežu Kmetijskega nadzomištva v Trstu razdeljevanje nagrad kmetovalcem, ki so se udeležili pokrajinskega natečaj za izboljšanje hlevov in tehničnih naprav za živinorejo ter natečaja za izboljšanje kokošereje. Razen nagrajencev in strokovnjakov Kmetijskega nadzorni-štva ’ so bili prisotni ravnatelj urada za kmetijstvo pri vlad-nepi generalnem komisariatu dr. Zatta, pokrajinski odbornik Corberi, tajnika Kmečke zveze in zveze malih posestnikov itd.
NA NATEČAJU ZA IZBOLJ-ve glede pevovodje.	SANJE HLEVOV so bili nagra-
llllilll>'llll■llUl■llllllllllHllllllllllllll,llttlil^Mll"ili|,H,|,,■l",,,l|,,,|,,^,||,,,,,,,,,,l,..
IZ RICMANJ
IVAN KOMAR
«ot0nrantc°-
Goste in vse pri-
S^čegi6 Pozdravil odbornik do-8averii Prosvetnega društva v®Uka ”°žič. ki je poudaril Pov Prizadevanja domači-Prtipp«3 s.° si lahko uredili nov šhkc be^ši sedež, kjer bodo ‘Udi dJ^rejall predavanja in PiačijJfPp Vefije prireditve. Do-Pvaiii® 3e v svojem govoru po-8j>gvani n^ihovo prosvetno pri-
.oje tudi podpredsednik vlo Primožič. Sledil je
nasvet
tvrdke
V ponedeljek smo spremili na zadnji poti našega vaščana Ivana komarja iz Ricmanj štev. 128, ki je v nedeljo umrl v tržaški bolnišnici. Razen svojcev in sorodnikov se je pogreba udeležilo lepo število domačinov in ljudi iz sosednih krajev, ki so pokojnega Ivana zelo cenili m ga imeli radi.
Ivan Komar, po domače «Breznov», se je rodil 5.10.1888 in je bil najstarejši od petih bratov. Oče mu je umrl leta 1910. Najprej je delal na domači kmetiji, nato pa se je zaposlil v rafineriji še pred začetkom prve svetovne vojne. Moral je v vojsko in so ga poslali na rusko fronto, kjer je bil dvakrat ranjen. Padel je v ujetništvo in preživel oktobrsko revolucijo. V Rusiji je spoznal svojo bodočo ženo Katarino, s katero se je vrnil v- rojstni kraj leta 1921. Imela sta štiri otroke (tri fante tn eno hčerko). Spet se je leta 1925 zaposlil v rafineriji in garal, da bi preživljal družino, žena mu je umrla leta 1933 in mp zapustila nedorasle otroke, za katere je skrbela nje-
gova mati: Kmalu nato pa mu je umrla še mati in Ivan si je poiskal ženo Marijo v Povžanah pri Materiji, ki je kot prava mati skrbela za moža, otroke in kmetijo. Otroci so dorasli in je vse kazalo na dobro, toda prišla je druga vojna. Sin Pepi je moral k vojakom in je umrl do vojni kot invalid zaradi posledic vojne, pred njim pa se je smrtno ponesrečil šin Mario. Vse to ga je hudo prizadelo, a ga ni strlo.
Pred desetimi leti je stopil v pokoj in je še bolj obdeloval svoje njive in vinograde, dokler je mogel. Pred dvema mesecema ga je zadela kap in so ga nato odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer se je zaključila njegova življenjska pot, ki je bila posuta s trnjem in pelinom, Zapustil je ženo Marijo, sina Ivana, ki le poročen in živi doma, ter hčerko Marijo, ki Je poročena. v žavljah. Od njegovih bratov je ostal še Mirko, ki si je z velikimi napori uredil prijeten dom in živi pri Domju. V svojih mladih letih je bil pokojni Ivan vnet pevec, po drugi svetovni vojni pa aktivni član domačega prosvetnega društva. Ze'o mu je bilo hudo, da je prosvetno življenje v Ricmanjih zadnja leta polagoma izumrlo, a ni nikdar zgubil upanja, da bo spet zaživelo. Vsi vaščani, njegovi delovni tovariši, pa tudi vaščani iz sosednih vasi žalujejo po njem, ker so ga imeli zelo radi in so ga spoštovali zaradi njegovega mirnega značaja, poštenosti, marljivosti in zavednosti. Pokojni Ivan Komar je bil pravi možakar in trden, zaveden Slovenec. Rad je čital knjige in .je bil stalni naročnik Primorskega dnevnika od začetka.
Naj mu bo lahka domača zemlja; ženi, sinu, hčerki, bratu in vsem sorodnikom pa izraze našega globokega sožalja.
jeni: Danilo čač — Ciacchi — Sv. Barbara štev. 25, ki je dobil prvo nagrado (500.000 lir), Mirko Grgič — Gropada štev. 33 (II. — 400.000), Alojz Lupine — Praprot 11 (HI. — 330 tisoč), Josip Pečar — Bazovica 115 (4. — 280,000),OIgra Mihalič — Draga 31 (5. — 110 tisoč), Josip Kocjančič — Dolina 1C4 (6. — 80.000), Anton Guštin — Col 9 (7. — 70.000), Evgen čuk — Trebče 81 (8.. —
50.000)	, Stanislava Kralj — Trebče 149 (8. — 50.000), Anton Briščak — Brišče 3 (9. —
40.000)	, Dušan Milič — Zagradec 2 (9. — 40.000).
NA NATEČAJU ZA IZBOLJŠANJE KOKOŠEREJE so bili nagrajeni Karel Čok — Lo-njer 236 (I. — 9.0.000), Angel Grgič — Padriče 47 (II. — 60 tisoč lir), Albert Peric — Sa-lež 27 (H. — 60.000), Oskar Kraljič — Prebeneg 73 (II. —
60.000)	, Alojz Škrk — Praprot 20 (H. — 60.000), Josip Škrk — Salež 61 (II. 60.000), Ivan Ukmar — Prosek 45 (n. — 60.000), Luififi De Pasquale — Opčine (HI. — 45.000), Ugo Ziani — Trst Ul. C. Rossi 32 (III. — 45.000), Ivan Obad — Salež 14 ( 4. — 30.000) .Karmela Zobin por. Mariani — Pre-bemeg 93 ( 4. — 30.000).
Za prvi natečaj so torej podelili skupno 1,950.000 lir na* grad, za drugi pa 600.000 lir. Nagrajenci so dobili denarne nagrade in diplome.
O poteku svečanosti smo že pisali, vendar moramo še nekaj pripomniti. Predvsem ponovno izražamo svoje nezadovoljstvo, da ni nihče ob tej priliki spregovoril niti besedice v slovenščini, čeprav so vsi nagrajenci, razen dveh, Slovenci. Pobude za nagrajevanje najboljših kmetov pozdravljamo, ker na ta način dobijo priznanje kmetje, ki vlagajo vse svoje sile ln skrb za napredek kmetijstva, kar je v spodbudo tudi drugim kmetom, toda nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da na kmetijskem nadzomištvu v Trstu žal ne upoštevajo dejstva, da so kmetje na Tržaškem v ogromni večini Slovenci. Zdi pa se nam tudi potrebno in umestno pripomniti nekaj k govorp, ki ga je imel ravnatelj kmetijskega nadzomištva. Obrazloži je namen natečajev
je važnost hlevov za zdravstveno stanje živine ter nalogo centrov za selekcijo in nakup zdravih krav, le mimogrede pa je omenil vprašanje odkupne cene mleka. Ko ie govoril o splošnem stanju kmetijstva na Tržaškem in o cenah kmečkih pridelkov, je po našem mnenju nekoliko pretiraval in navajal primere, ki za sološno ocenitev ne pridejo v poštev. Res je, da zaradi bližine mesta naši kmetje laže prodajajo svoje pridelke, toda — vino po 400 lir, jajca po 30 lir, radič 1800 lir? Niti z besedico ni omenil razlaščevanja zemlje za nenasitno industrijsko pristanišče.
Strokovnjak za živinorejo Tagliaferro je sicer imel krajši nagovor, a je vendar poudaril, da natečaji za izboljšanje ne bodo dosegli pravega uspe-
ha in svojega namena, če se bodo hlevi še praznili kot do sedaj zaradi prenizke odkupne cene mleka. Prav tako, je pripomnil,-je treba s primernimi ukrepi pravočasno preprečiti nedopustno špekulacijo in kršitev zakonskih predpisov s strani nekaterih grosistov na škodo domače kokošereje. Dogaja se namreč, aa nekateri uvozniki prodajajo jajca, uvožena iz daljnih krajev brez pečata, kakor da bi bila sveža, domači proizvajalci pa so v težavah, ker ne morejo biti kos taki konkurenci. Na ta način so prizadeta ne samo domači kokošerejci, ampak tudi potrošniki. Glede cene mleka pa je g. Tagliaferro še pripomnil, da se bo kmetijsko nadzomiš-tvo zavzelo za ugodno rešitev tega vprašanja. S tem zagotovilom je vsaj nekoliko «potro-štal» prisotne živinorejce, ki zdaj pričakujejo, da ne bo vse ostalo le pri obljubah.
Obvestila Kmečke zveze
Tajništvi KZ m ZMF vabita kmete, ki so prijavili pridelek vina, naj pridejo po zadevna potrdila med uradnimi urami na se. dei v til. Geppa 9.
Dvolastniki naj napravijo uvozno dovoljenje za svoje pridelke, ki jih imajo na posestvih onstran meje.	,
Obvestilo kmetovalcem
Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu je od 9. do 10. ure na sedežu kmetijskega nadzomištva v
Trstu na razpolago kmetom in ko-koierejcem specializirani veterinar zooprofilaktičnega zavoda iz Vidma za diagnoze in nasvete glede bolezni perutnine.
SLOVO OD PUSTA
V Boljuncu so j>a izstrelili v Padričah so j>a balzamirali
Pustne prireditve so bile, kot vsako leto, v mestu in na podeželju. Na pepelnično sredo pa je bilo stavo od pusta bolj množično v Skednju in v Boljuncu. V Skednju so ga po stari navadi sežgali, v Boljuncu pa izstrelili v vesolje ob prisotno sti velikega števila domačinov in meščanov, katerim so brezplačno postregli z vinom, polenovko, polento in repo
V Padričah so se reveža usmilili. Na mrtvaškem odru je ležal ves dan pred gostilno. V žalnem sprevodu so ga ob mraku nesli po vasi, nato pa so ga «balzamlrali», da se bo ohranil do prihodnjega leta
...........um.................
NAŠE KRAŠKE VASI
VIŽOVLJE nekdaj in danes
Vas je nastala v 16. stoletju - Leta 1944 so tudi Vižovlje gorele
Nčdavno smo opisali Sesljan. i truda, da si tega v današnjih To naselje je v primerjavi s | življenjskih pogojih ne mere-
sosednjimi vasmi najmlajše. Njegov razvoj je tesno povezan z našo vasjo, rekli bi nekakšen njen privesek, čeprav kaže današnja stvarnost nasprotno sliko. Količkaj ostro oko more iztakniti, da sega nastanek Vižovelj nekako v dobo nastanka nekaterih sosednjih vasi — tja v 16. stoletje.
A ime Vižovlje? O tem ne vemo nič določenega. Ni pa dvoma, da je to ime pristno slo? vensko, kot vsa Imena s končnico «ovlje», kot n.pr. Cerovl.lc, Vrhovlje itd. Vižovlje pa ima, sodimo, zvezo z glagolom videti. Od tod je lep razgled, zlasti proti devinski obali in gradu, od katerega so bile nrvorne Vižovlje v vsem odvisne. Italijani niso mogli tega imena prevesti drugače kot «Visogliano».
Kaj naj bi bila ta naselbina v svoji preteklosti drugo kot kmečka? Zrastla je na zemljiški posesti devinskih pieimčev, ki so kot vsi fevdalci živeli od
uoraziozai je namen nai/etajcv ki so kot. vsi levaaici živcu uu in navedel podatke o vseh do- žuljev svojih podložnikov. Le-ti sedanjih prispevkih, poudaril so v to zemljo vložili toliko
mo predstavljati.
Iz prvotnih nekaj naseljencev se je naselje počasi večalo z novimi kmečkimi družinami in konec minulega stoletja je bilo njih število 14. živinoreja je bila glavni vir njihovih dohodkov. Na skupnih in za tako majhno vas (jovolj razsežnih pašnikih med devinsko, nabre-žinsko, slivensko, mavhinjsko in cerovško srenjo se je paslo nad 100 glav živine, še pred nekaj desetletji jih je bilo okrog 80, saj jih je en sam gospodar (Klarič) redil do 12. Danes je v vseh naših hlevih 25 glav. Obdelana zemlja, skromna po površini in rodovitnosti ter izpostavljena suši, je služila običajnim poljščinam, predvsem žitaricam. Močno je bilo zastopano sadjarstvo: gojili so mnogo češenj, breskev, češpelj, mandljev, orehov in fig. Pridelek mandljev in orehov je bil razmeroma zelo velik in je dal letno znaten skupiček. V vasi je bila torklja za stiskanje oljk, saj so gojili dosti oljk. Za vi-
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji-radio-IV_
KNEZ VALTER nabkežina
Tel. 20-123 Za izvos poseben popust
Skupina naših rojakov iz ronške ob čine, ki je bila na skupni večerji
narstvo je preostalo malo zemlje, vendar je bil ta pridelek pred prvo svetovno vojno okrog 140 hi, saj je en sam gospodar (Gabrovec, po naše šojčev) pridelal nad 40 hi. Danes je tega pridelka le kakšna četrtina nekdanje količine.
Različni dogodki so posegli v starožitje in ga premikali v novo smer. Na to so vplivale francoska zasedba d. 1809-1812), južna železnica (zgrajena pred o-krog 100 leti) in razvoj kamnoseštva. V Sesljanu so za časa Francozov začeli lomiti kamenje za naraščajoči Trst. To se je zgodilo tudi konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Prišla je semkaj delovna sila iz raznih krajev, V vasi se je pojavila gostilna, in to v hiši, kjer je še danes gostilna Blazina.
Blažina le kupil to hišo od nekega Gabrovca. Se gre o njem glas, da je bil to mož posebne vrste. Po ustnem izročilu naj bi bil zbežal iz semenišča, kjer se je naučil «brati iz črnih bukev*. Ko so ga Francozi lovili za vojaščino, jim je zbežal proti morju, in ko ni mogel nazaj, je skočil v morje in plaval. Biriči pa so pravili — da bi se opravičili —, da ,1e začel hoditi po vodi in ga zaradi tega niso mogli ujeti. Mož je s svojo prebrisanostjo tako obogatel, da je imel zlat voziček, ki je držal hleb kruha. Z raznimi popmi-jami je .izvabljal iz vraževemi-kov, ki jih je bilo takrat, mnogo in jih je nekaj še danes primemo nagrado.
Gabrovčeva (kasneje Blažino-va) hiša je imela poseben slog: ob vsem njenem dolgem pročelju je bil gank (mostovž) na obokih (kalonah) s stopniščem od zunaj, kar je dalo hiši posebno slikovitost in veljavnost. Vse je kazalo, da je to bila že izredno stara, če ne celo najstarejša hiša v vasi.
L. 1910 je vas dobila železniško postajališče, kar je takratno občino Mavhinje stalo 14.000 kron. Na dan otvoritve je bila posebna slavnost; železniško o-sebje vsakega osebnega vlaka je dobilo po liter vina in vin žinko. Postajališče je služilo naraščajočim potrebam Vižovelj Sesljana, Cerovelj in Mavhlnj.
Datum 16.8.1944 spada v do-
bo naše borbe proti nacifaši-stičnim osvajalcem. Tedaj je našo vas požrl njihov plamen; Dachau pa je zahteval še krvni davek dveh žrtev. Tudi bo še dolgo ostalo v spominu ime Kettner, ime Hitlerjevega gestapovca in zakletega zasledovalca naših svobodoželjnih borcev in bork. Pri nas je imel svoj »glavni stan* in še kaj za svojo za* bavo in naslade. Tuka.i je odločal o usodi naših ljudi.
Stare Vižovlje — tu so stari priimki: Furlan, Gabrovec, Klarič, Legiša, Pipan, žužek — še obstajajo, a starih razmer v vasi ni več. še dva gospodarja imata »kmečko žilico*, a eden je po rodu iz Medje vasi. Vas ima delavski značaj; nekdaj je bilo delovišče v nabrežinskih kamnolomih, danes pa je tu tn tam. Naša zemlja med železnico in državno cesto Trst-Trbiž se spreminja v stavbišča. Tudi naša vas (16 številk) je narastla proti Mavhinjam za 9, proti Slivnemu pa za 3 številke. V vasi sta dve gostilni. Okolje Vižovelj ne nudi kakih posebnosti, pač pa precej miru, razgleda in dobrega zraka, kar izletniki in turisti zelo cenilo.
J« .F«
I
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 8,2, ob 19. uri 4,8, zračni tlak 1010,3 pada, vlage 58 odst., veter sev.-vzh. S km, nebo oblačno, 0,3 mm dežja, morje skoraj mirno, temperat. morja 7
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 16. februarja
Danilo
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31. Dolžina dneva 10.23. Luna vzide ob 8.54 in zatone ob 70.55 Jutri, PONEDELJEK, 17. lebruarja
Silvin
SESTANEK NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU
Zahteva po zgraditvi avto ceste od Vidma do avstrijske meje
Ustanovili so pripravljalni odbor, ki se bo potegoval za uresničenje te pobude
Včeraj dopoldne je bil na tržaškem županstvu drugi sestanek v zvezi z gradnjo avto ceste Videm-Trbiž. Sestanka, ki mu je predsedoval tržaški župan Fran-zil, so se udeležila predsednik beneške pokrajine Bagagiolo, predsednik videmske pokrajine JJur-tolo, predsednik g »riške pokrajine Chientarolli, predsednik tržaške pokrajine De lise, goriški podžupan Lupieri, predsedniki trgovinskih zbornic iz Tirata, Vidma in Gorice, izredni komisar tržaških Javnih skladišč gen. Bat-taglieri, predsednik družbe «Au-tovie Venete« Candolini in gene-xalni ravnatelj družbe Visintin. Sestanka se je kot strokovnjak za avto ceste udeležil tudi senator De Unterriohter.
Na sestanku so razpravljali o prvih pobudah za gradnjo avto ceste Videm-Trbiž. V ta namen je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajd trije pokrajinski predsedniki, predsedniki treh trgovinskih zbornic, župani tržaške, goriške im videmske občine, predstavniki tržaških Javnih skladišč in družbe «Ajutovie Venete«. Odboru predseduje tržaški župan dr, Franzi 1.
Da bo delo odbora čimbolj u-činkovito, je bil imenovan izvršni odbor pripravljalnega odbora, ki ga sestavljajo župana iz Trsta in Benetk, predsednik goriške pokrajine, predsednik videmske trgovinske zbornice in predsednik družbe aAutovie Venete«.
Kot prvo dejanje pripravljalnega odbora so sklenili, da bodo v najkrajšem času predložili ministru za javna dela Pieracciniju zahtevo, da se gradnja avto ceste Videm-Trbiž vključi v prvi program za razvoj avto cest, ki ga bo vlada sestavila.
Pobuda omenjenih javnih in gospodarskih ustanov, da se zahteva od vlade, naj vključi v njen novi program za avto ceste tudi gradnjo avto ceste od Vidma do avstrijske meje, spada v okvir pobud, od katerih so nekatere že v teku, da se poveže dežela Fur-lanija-Julijska krajina z vsedr-žavno mrežo avto cest, ter da se hkrati ta mreža naveže tudi na cestno omrežje srednje in podonavske Evrope. Uresničitev teh načrtov ne bo koristila samo vsedržavnemu italijanskemu gospodarstvu in še posebno turizmu, ampak bo predvsem mnogo koristila tržaškemu pristanišču, ki je vsako leto bolj odvisno od avtomobilskega tovornega prometa.
Ko bo zgrajena avto cesta Trst-Benetke, ki je sedaj v gradnji, bo nujno treba v najkrajšem času povezati to avto cesto z avstrijskim zaledjem, od koder prihaja v Trst vedno več tovornih avtomobilov ter iz leta v leto raste avtomobilski turizem. Že sedaj se v poletnih mesecih vidi, da je pontebska cesta preozka in da težko zmore tolikšen tovorni in osebni avtomobilski promet.
Stavka v podjetju Atlas
Delavci podjetja Atlas so v petek ob 10. uri zapustili delo in stavkali ves dan, ker je ravnateljstvo preklicalo obljube, ki jih je dalo glede proizvodne nagrade. Včeraj popoldne so se delavci sestali na skupščini in sklenili napovedati novo stavko od šeste ure danes do šeste ure v torek. Stavka je enotna. V podjetju je zaposlenih 55 delavcev.
Stavka delavcev železniških zakupov
Včeraj je bila enotna stavka delavcev, ki so zaposleni v podjetjih, katera jemljejo od železnic dela v zakup. Stavko so napovedali, ker se podjetja nočejo pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe, s katero naj bi se skrčil delovni urnik, izboljšali prejemki ter uvedle nagrade za posebna dela.
• * •
Po nekaterih krajih v državi so začeli včeraj stavkati tudi strojevodje in njihovi pomočniki na vlakih, ki so vpisani v avtonomni sindikat te kategorije. Strojevodje bodo tri dni po vrsti odložili odhode vseh vlakov za eno uro. Stavki se niso pridružili vsedržavni sindikati železničarjev, zato se bo tikaša le nekaterih mest,
kjer imajo avtonomni mnogo članov.
sindikati
V sredo stavka kemičnih delavcev
Vse tri vsedržavne sindikalne zveze kemične stroke so napovedale tridnevno stavko kemičnih delavcev, ki se prične v sredo zjutraj. To bo že druga stavka v kratkem času. Delavci zahtevajo 20 odstotkov zvišanja prejemkov in skrajšanje delovnega urnika, predvsem zaradi zdravju škodljivih del.
Tiskovna konferenca o rotacijskem skladu
V torek 18. februarja bo ob 11.30 poročal na sedežu novinarskega krožka Corso Italia 12 predsednik rotacijskega sklada za gospodarske pobude v Trstu in Gorici prof. Giocondo Martinelli o rezultatih dela tega sklada v osmih letih. Rotacijski sklad je bil u-stanovljen iz sredstev ameriške pomoči, ki je bila izdana v povojnem razdobju v obliki posojil za obnovitev, modernizacijo in gradnjo industrijskih podjetij V prvem razdobju so bila ta sredstva zadostna in je nekaj časa kazalo, da bodo celo ostajala. V zadnjih letih pa se je tudi na našem področju pričel živahnejši industrijski razvoj, tako da je bil upravni odbor rotacijskega sklada že dvakrat prisiljen prositi za
integracijo, da je lahko vsaj delno zadostil utemeljenim prošnjam za posojila in s tem še nadalje prispeval k izgradnji industrijskih in drugih podjetij na tržaškem in goriškem področju.
Danes zborovanje PSIUP
Danes bo ob 10.30 v kinu Arco-baleno zborovanje tržaške federacije PSIUP, na kateri bo govoril član vsedržavnega vodstva in vse državni tajnik CGIL poslanec Vit-torio Foa. Popoldne bo poslanec Foa predsedoval v Tržiču otvoritvi sedeža goriške federacije PSIUP, na kateri bodo prisotni člani izvršnih odborov štirih federacij dežele. Poslanec se bo zvečer vrnil v Trst in bo prisostvoval pokrajinski skupščini, ki bo ob 20.30 v Ul. Zonta 5. V ponedeljek bo poslanec Foa govoril ob
12.20 v Tržiču na trgu pred vhodom v CRDA.
Tehnični odbor za naftovod Trst-Dunaj
Po vesteh iz Dunaja je bil storjen nov korak za gradnjo naftovoda med Severnim Jadranskim morjem in Avstrijo. Dunajski list <<Die Presse« namreč poroča, da je šest petrolejskih družb ustanovilo delovni odb n, ki ima nalogo pripraviti načrte in ustanoviti posebno družbo, ki bo gradila naftovod. Pri tem odboru ne sodeluje italijansko državno petrolejsko podjetje ENI, ki vodi z Avstrijci ločena pogajanja o gradnji naftovoda.
PRIPRAVE ZA TRETJI POKRAJINSKI KONGRES FILCAMS
Jutri pokrajinski kongres sindikata uslužbencev zadrug
Na kongresu bodo izvolili nov odbor
ganizacijo, naj sodelujejo pri ibudah sindikata,'naj “ -1’—
Jutri ob 20. uri se prične v pro- or; štorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares št. 8 pokrajinski kongres sindikata uslužbencev potrošnih zadrug. Na kongresu bodo razpravljali o raznih vprašanjih, ki so povezana z zadružništvom sploh in o zahtevah uslužbencev.
Sindikat poudarja, da je neodvisen od vlad in strank ter da bo odločno podprl zadružniško gibanje v borbi proti monopolom v trgovinski mrežj in v borbi proti naraščanju cen. Sindikat ugotavlja pri tem, da tukajšnje zadruge ne opravljajo te naloge. Nadalje ugotavlja, da ne vladajo v tukajšnjih zadrugah, zlasti pa ne v Delavskih zadrugah demokratični odnosi ter zahteva, da se takšni odnosi ustvarijo, da se prizna uslužbencem pravica do udeležbe pri upravljanju zadrug z ustanovitvijo upravnih svetov, ki bodo neposredni izraz uslužbencev.
Da dosežejo-uslužbenci uresničenje teh zahtev in pravic, poziva odbor sindikata vse uslužbence, naj podprejo enotno sindikalno
limMMliiiiiiiiiii|itlMllHillllilliiiliiiiiiii.Miiiiuiiiiiniiiiiiniiliiiiiilliiiiiitiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiii„„„„i„iiiiiiiii„,n,imm,umu...
NI ŠE SESTAVLJEN KONKRETEN PREDLOG
Različna stališča o pristojnosti Ustanove tržaškega pristanišča
Težave z napravami za dezinfekcijo sadja v Javnih skladiščih - Lani rekorden promet s kavo
Vprašanje zakonskega osnutka Ustanove tržaškega pristanišča je še vedno predmet prvenstvene pozornosti tržaških gospodarskih in političnih krogov in nič še ne kaže, da bo v bližnjem razdobju prišlo v parlamentu do razprave in odobritve zakona, s katerim bo ustanovljena omenjena ustanova. Stranke levega centra sedaj v lokalnem okviru proučujejo razna vprašanja v zvezi z ustanovo in bodo verjetno sestavile ustrezen osnutek, ki ga bodo predložili v Rimu v proučitev vladi, tako da bo končni osnutek po vsej verjetnosti prišel v razpravo. kot vladini zakonski osnutek.
Na tak način skušajo tudi skrajšati celotni postopek in omogočiti, da bo v parlamentu razprava krajša.
Seveda pa so razgovori dokaj težavni, saj je znano, da obstajajo različna stališča glede nekaterih osnovnih vprašanj in predvsem glede teritorialne pristojnosti nove ustanove. Po eni plati obstaja stališče (ki ga v prvi vrsti zastopajo pristaniški delavci), da mora nova ustanova obsegati celotno področje Tržaškega zaliva in torej tudi področje Industrijskega pristanišča, ILVA, ladjedelnic, papirnice itd., po drugi pa, da ustanova ne bi smela obsegati o-liiitifiiiiinamitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiniiiiititiniiiiiiiittiimiiiiiiimiiii
Z avtom v grapo zaradi poledice
Zaradi poledice je včeraj zjutraj 30-letni trgovec Giuseppe To-desco iz Mester, Ul. Castellana 85, s svojim avtom VE 69914 zavozil s ceste in zdrsel v neko grapo. Nesreča se je dogodila na cesti med Bazovico in Peskom, kamor je bil namenjen Tcdesco. Pri nesreči se je trgovec hudo pobil po levi strani prsi, zaradi česar se bo moral na kirurškem oddelku bolnišnice zdraviti od 20 do 40 dni.
Informacijski uradi na davčnem oddelku
Včeraj so začeli delovati pri službi za javne odnose finančne intendance - pokrajinskega oddelka neposrednih davkov v pritličju in v tretjem nadstropju palače finančnih uradov na Trgu Panfili informacijski uradi, ki bodo dajali pojasnila v zvezi s 14. prijavo dohodkov. Uradi bodo poslovali vsak dan od 9. do 13. ure. •
Padec delavca
Na kirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj sprejeli 35-letnega delavca Rtnalda Reggenija iz Marina Lagunare, Trg Aquileia 3. Reggeni, ki si je zlomil leva rebra, je povedal, da se je ponesrečil že pred šestimi dnevi v tovarni v gradnji «Vetrobel» v Zav-ljah, kjer je uslužben za podjetje • Cementi armati ing. Mantelli« iz Benetk. Ko je porival samokolnico, se je spotaknil na neki deski in padel. Zdraviti se bo moral od 20 do 40 dni.
Ukradla sta radijska sprejemnika
Znano je, da dolge roke privedejo samo v zapor. Toda tega se nista zavedala dva električarska vajenca 19-letni Gerardo Baldas-si Iz Ul. del Veltro 42 in 20-letni Antonio Viti iz Ul. Rovigno 4, ki »ta včeraj ukradla dva radijska aparata cPhonola#.
Baldaasi in Viti sta uslužbena v mehanični delavnici Larice v Ul. Timeus 7. Včeraj zjutraj ju je lastnik delavnice poslal v skladišče z električnimi aparati in nadomestnimi deli v Ul. Ghlber-ti 5, skladišče, ki je last tvrdke «Celerias». Viti in Baldasši bi morala vzeti neki nadomestni del za hladilnik. Ko sta bila v precej velikem skladišču v tri nadstropja, v katerem je nakopičenega blaga za več milijonov, sta ti vajenca prilastila dva radio-aparata in ju Skrila med drugo blago. S tem sta upala, da bosta zapustila skladišče z aparatoma, vrednima 40.000 lir, toda na vratih ju je ustavil čuvaj in pregledal blago. Seveda se mu je zdelo čudno, da sta Viti in Baldassi vzela tudi. aparata, ki ju nista potrebovala. Poklical je agente s komisariata na Trgu Dalmazia, ki so Vltija in Baldassija aretirali in ju odvedli v urad komisariata.
Najprej sta tatiča zanikala, da bi hotela ukrasti aparata, toda po dolgem obotavljanju sta le priznala. Agenti so Ju prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine ter ju odpeljali v koronejske zapore.
Tržaška KD ima vrsto skup-
ščin svojih sekcij, kjer razpravljajo o politiki levega centra v državi in v Trstu. Včeraj so govorili: odbornik Gasparo pri Sv. Ivanu, odbornik Blasina v sekciji Devin-Sesljan in član pokrajinskega odbora dr. Mali v Miljah.
Danes nastop P D «Vesna» v Komnu
Danes 16. februarja ob 17. uri nastopi prosvetno društvo »Vesna« iz Križa v Komnu.
Dramska skupina bo uprizorila veseloigro v enem dejanju «V kriški osmici«. Nastopili bodo tudi pevski zbor in razni popevkarji solisti.
menjenih industrijskih področij.
Na vsak način pa v vseh gospodarskih m političnih krogih prevladuje mnenje, da je treba ustanovo ustanoviti čimprej, saj bo nedvomno prispevala k reševanju različnih vprašanj mednarodnega prometa in s tem k boljšemu izkoriščanju tržaškega pristanišča.
V starem pristanišču je prišlo v zadnjem razdobju do resnih težav pri izkoriščanju nove naprave za dezinfekcijo in dozorevanje svežega sadja in zelenjave, ki je nujno potrebna za tranzit tovrstnega blaga proti potrošnim .središčem srednje Evrope. Javna skladišča so namreč do sedaj zaman iskala ustanovo, ki bi prevzela omenjene naprave v upravo. Najprej so razpravljali s kmetijskim konzorcijem, ki pa je menda že opustil zamisel, da bi prevzel to upravo in sedaj ostane samo še «Ente per la rinascita agricola«, katerega strokovnjaki so si pred kratkim ogledali omenjene naprave. O upravi naprave za dezinfekcijo sadja razpravljajo že od oktobra, s čimer je bila pristanišču povzročena resna škoda, ker ni moglo prevzeti raznih količim sadja in zelenjave.
Ugoden je bil lani promet s kavo, saj so v Javnih skladiščih izkrcali v letu 1963 skoro 800 tisoč ton kave, kar predstavlja re. kordno številko v vsej tržaški zgodovini.
Od skupno 794.870 izkrcanih ton kave odpade 540.260 ton na Brazilijo, kd ima v Trstu svoje stalno skladišče za kavo, ki ga vzdfžu. je brazilski inštitut za kavo. Lanski promet s kavo je bil torej izredno visok, saj je v razdobju zadnjih petih let dosegel najvišji promet komaj 416.315 ton (od česar 260.580 ton brazilske kave).
pobudah sindikata,’ naj se včlanijo vanj, naj ustanovijo sindikalne sekcije po podjetjih, naj obnovijo notranje komisije itd.
Na kongresu bodo izvolili nov odbor in delegate za tretji pokrajinski kongres FILCAMS ter sprejeli sklepno resolucijo.
Izbrane popevke za II. revijo «Trst 64?
Na sedežu prosvetnega društva «Barkovlje» ki tudi letos pripravlja Revijo slovenskih popevk, je sinoči posebna žirija pregledala popevke, ki so prispele po razpisu za 11. revijo slovenskih popevk sTrst 64». Izbrala je tri najboljše popevke, ki bodo nagrajene po reviji. Ta izbira ne bo vplivala na ocenjevanje popevk po njihovi izvedbi, zato bodo tudi nagrade ločene. Naslovov popevk, ki so bile sinoči izbrane, za zdaj ne objavljajo, prav zaradi tega, da ne bi vplivali na zaključno o-ceno. Možno je namreč, da bo lahko na reviji odnesla prvo nagrado kakšna druga popevka, kar bo precej odvisno od aranžmaja in izvedbe.
Razpisu se je odzvalo lepo število tekmovalcev. Prispelo je 24 popevk. Posebna žirija je šest popevk zaradi tehtnih vzrokov in pomanjkljivosti takoj izločila. Izmed ostalih pa je izbrala tri najboljše. Pevcev /se je prijavilo skupno 21 (10 moških in 11 žensk), med temi sta tudi en duel in en kvartet.
Datum festivala še ni določen, ker je to odvisno od raznih čini-teljev. Upati Pa je, da ga bodo lahko priredili ob koncu maja, ali v prvi polovici junija.
SMUČARSKI IZLET SPDT V KRANJSKO GORO
V nedeljo 23. t.m.. kakor že dogovorjeno, priredi SPDT smučarski izlet v Kranjsko goro za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje (seveda ni rečeno, da ne bo prostora tudi za nesmučarje). Kakor so se domenili že na predavanju SPDT, bo za to priliko na razpolago prvovrstni smučarski učitelj, na kar posebno opozarjamo mladino.
Izredna predstava «Lucie Lammermoor»
Včerajšnja premiera Donitetti-jeve «Lucie Lammermoors je bila zopet ena izmed tistih predstav, ki morajo navdušiti še tako zahtevno občinstvo. V vseh pogledih lepo pripravljena je zlasti zaživela v odličnem podajanju protagonistov Renate Scotto in Renata Cionija, poleg njiju pa še v lepi meri Enza Sordella in Bruna Marangonija ter končno še Gianfranca Manganottija in Ful-Vie Ciano.
Zlepa kateri -pevci niso že dlje časa doživeli v gledališču «Ver-di» tolikšnih aplavzov, kakor so jih bili deležni včeraj. Renata Scotto je podala blestečo kreacijo, vedno igralsko prepričljivo ter pevsko težko prekosljivo. Po ariji blaznosti v prvi sliki zadnjega dejanja je morala nešteto, krat pred zastor. Renato Cioni se je z izredno sigurnostjo v petju ves predal vlogi; prav lahko ga prištevamo med najboljše tenoriste. Tej dvojici sta se lepo pridružila Enzo Sordello in Bruno Marangoni. Gianfranco Manganotti in Fulvia Ciano sicer nista bila na višini prvih štirih, vendar sta dostojno pripomogla, da je “sekstet na koncu drugega dejanja zazvenel kot velika umetnina, po kateri se ploskanje dolgo časa ni poleglo.
Naj omenimo še izvrstno igro flavtista Miloša Pahorja med a-rijo blaznosti Lucie.
Šola Glasbene Matice
priredi v sredo, 19. in v četrtek, 20. t. m. v dvorani glasbene šole v Ul. R. Manna 29/11.
dva nastopa gojencev
Začetek ob 20. uri. Vstop prost Vljudno vabljeni
Slovenski klub priredi v torek, 18. februarja ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9
VEČER FILMOV Aljoše Žerjala
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. februarja 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 73-letnl Elia Fegoraro. 44-letni Pietro Giansi, 57-letna Osse-■lia Businelli por. Paoluzzi, 63-letna Giuseppina Manfreda por. Titone. 84-letni Riccardo Radivo, 75-letni Pietro Allibrante, l dan star Marco Steffe, 83-letna Giuseppina Sbrizzai por. Martinz, 72-letni Emiliano Conte, 75-letni Romano Bassani, 83-letni Giuseppe Bezzeeehi, 93-letna Fiora Bernardi« vd. Barzelatto, 83-letna Maria Dariz por. Stopar,
OKLICI
Pomorščak Marino Ravallco in de lavka Guerina Orlando, sel Alfredo Kumer In gospodinja Arabella Pau-sich, učitelj Glovannl Gori in uradnica Graziella Skerk, uradnik Vln-
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiimiiii m iiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiin milili iiiniiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinililiiiniii
NEREONOSTI V BOLNIŠNICAH PRED SODISCEM
Začelo se je zasliševanje predstavnikov oškodovanih strank
Prvi je bil zaslišan predsednik upravnega odbora odv. Morgera, nato predstavnik direkcije javnih del gen. komisariata dr. Prelog in še član upravnega odbora bolnišnic dr. Uberti
Na kazenskem sodišču Je bila včeraj štiriintrideseta razprava o aferi v združenih bolnišnicah. Po dolgočasnih zaslišanjih obtožencev, ki se je zaključilo predvčerajšnjim, ko je sodišče zaslišalo Celestina Co. derina, je bila včeraj razprava bolj živahna, ker so prišli na vrsto prvi predstavniki oškodovanih strank.
Sodišče je prvega zaslišalo predsednika upravnega odbora bolnišnic odv. Morgero. Odv. Morgera je postal predsednik upravnega odbora v letu 1961 ln že koj začetka se je novi upravni odbor zavedel, da v bolnišnicah nekaj ni bilo v redu. Odborniki so takoj po prvih sejah opazili, da je v upravljanju bolnišnic precej nepravilnosti, celo seje so se vršile neredno enkrat ali dvakrat na mesec. Poleg tega niso bili urejeni kolkovani zapisniki sej in ko so se odborniki o tem pozanimali pri dr. Stenu, se je ta izgovoril, da jih ni bilo niti tedaj, ko je on postal odbornik v letu 1953
Nadalje so novi odborniki ugotovili, da Je Steno stanoval v nekem stanovanju, ki mu po pravilih ni pritikalo. O vsem tem ter o še drugih nepravilnostih o izdajanju bonov za nakup raznega blaga, ki so ga potrebovali v bolnišnicah in katerega so tvrdke pošiljale le v majhnih količinah, je novi upravni odbor napisal pismo državnemu pravdništvu. Pismo so tedaj podpisali vsi člani upravnega odbora razen odv. Morgere, ki pa je soglašal z vsebino, le da ga ni mogel podpisati, ker je bil tedaj bolan.
V zvezi s tem pismom je kapetan Pazzaglia decembra 1961. leta zaslišal odv. Morgero in hotel od njega izvedeti vse podrobnosti o nepravilnostih, ki so prišle na dan po nastopu novega upravnega odbora. Nepravilnosti so prišle v glavnem na dan, ko je bil v aprilu premeščen uslužbenec Scarpato, k* je prej imel nalogo, da je za bol-
nišnice nabavljal živila. Ker si je Scarpato prilaščal denar in živila, so ga premestili v drug oddelek. Prijavili so ga tudi sodišču, vendar so ga že med preiskavo izpustili zaradi amnestije.
Premestitev Scarpata Je v bolnišnicah dvignila veliko prahu. To je bil začetek, potem je prišlo na dan, da na sejah upravnega odbora ni bilo zapisnikov, da so ponarejali nakupne bone, da so plačevali ne-izvršena dela in drugo.
Sodišče Je nato soočilo obtoženca Stena s pričo Morgero v zvezi z zapisniki upravnih sej. Odv. Morgera je povedal, da so po izvolitvi novega upravnega odbora sklicevali seje enkrat ali celo dvakrat na teden. V zvezi z zapisniki se je Steno izgovarjal, da že prej niso pisali zapisnikov sej, zato se ni pozanimal, da bi ta postopek sam uvedel ter Je pustil vse kot je bilo, tudi zaradi tega, ker je imel na razpolago le dve tipkarici od katerih je bila ena skoraj vedno bolna ln ni prihajala v službo.
Razprava se je nato nadaljevala z zaslišanjem dr. Carla Preloga, predstavnika direkcije Javnih del generalnega vladnega komisariata. Od dr. Preloga so sodniki predvsem hoteli vedeti kdo je pregledoval razna dela, ki so bila v teku v bolnišnicah ter kdo je plačeval predujme za Izvršena dela, seveda na podlagi meritev in računanj izvršenih del. Dr. Prelog Je povedal, da je fonde dajala direkcija javnih del komisariata, izvršena dela in meritve pa je izvrševal tehnični urad, ki Je potem sestavljal meritvena poročila na podlagi katerih je direkcija plačevala predujme.
Dr. Prelog pa Je na vprašanje javnega tožilca ali so uradniki tehničnega urada izvrševali meritve povedal, da Je bila to zgolj formalnost kar se večkrat dogaja, da dobivajo razne tvrdke predujme, ne
da bi tehnični urad sploh pregledal izvršena dela. Sicer se je dr. Prelog ukvarjal samo z upravljanjem, tehnične preglede pa je izvrševal tehnični urad. Glavni pregled izvršijo po izvršenem delu tehniki tehničnega urada, predstavnik direkcije javnih del in predstavnik ustanove, kateri je namenjeno izvršeno delo.
Zadnjega je sodišče zaslišalo dr! Bruna Ubertija, člana upravnega odbora bolnišnic, ki Je dodeljen sanitarnemu oddelku. Dr. Uberti Je povedal, da je po sprejemu nove funkcije ugotovil, da je bilo marsikaj narobe. V bolnišnici ni delovala naprava za hlajenje v celici krvne banke, v pralnici tudi ni bilo vse v redu, sanitarne naprave pa so bile pomanjkljive in so neredno delovale. Nadalje je dr. U-berti povedal, da je tudi on prišel do spoznanja, da so bile nerednostl na dnevnem redu. Točno se ne spominja če je odv. Morgera na prvih sejah vprašal Stena za zapisnike sej. Ve pa, da Je takrat odv. Morgera poveril samega Stena naj napravi v tej zvezi preiskavo ter naj o zaključku preiskave poroča upravnemu odboru. Dr. Steno je s preiskavo dolgo zavlačeval pa čeprav ga Je na to večkrat opozoril predsednik upravnega odbora. Ker od Stena ni bilo mogoče ničesar doseči, Je odv. Morgera poveril nalogo dr. Bemiju.
Potem je dr. Uberti or ‘	‘ ‘
nerednostl pri izdajanju nakup blaga pri raznih 8 Medtem ko so prej te bone podpisovali podrejeni, je novi upravni odbor uvedel novo prakso, da so morali vsi boni, naj so bili še za tako majhne vsote, še v pregled upravnemu odboru.
S tem se Je zaključila včerajšnja razprava. Sodišče se bo ponovno sestalo v torek ln zaslišalo še ostale oškodovane stranke.
cenzo Vannini In estetistka Carmen Tamburlini, delavec Lucio Pugliese in knjigovezka Maria Rota, električar Livio Folla in frizerka Edda Cuz-zot, delavec Pietro Sinconi in tkalka Anita Bussani, mesar Luciano Rocco In trg. pomočnica Aurelia Gregori, hlevar Luciano Russignan in delavka Enrichetta Moratto, sprevodnik Claudio Masseni in trg. pomočnica Dina Bortolussi, strojnik Elzio Arcese in trg. pomočnica Alma Dianich, trgovec Arturo Bonetti in gospodinja Maria Potrat, glasbenik Sergio Chie-regh-in in gospodinja Mana Loserl, sprevodnik Luciano Babici in uradnica Lillana Paoletti, trg. pomočnik Italo Canlglia in trg. pomočnica Fede De Monte, radiotehnik SMverio Zac-carla in uradnica Silvana Zoldan, železničar SUverio Tegon in uradnica Germana Marcon, strojni kapitan Al-do Tognon in uradnica Nerea Čušina, pomorščak Ottavio Gerofnella in gospodinja Renata Chermaz, železničar Rino Palazzin in gospodinja Antonia Gardoz, zdravnik dr. Giovan-ni Poredil In zdravnica dr. Giuseppina Grazlani-Miliani, sel Pietro Du-baz in gospodinja Maria Benet, delavec Luciano Heller in šivilja Irene Crevatini, trgovec Luciano Genzo in uradnica Maria Grazia Marcusa, ve-trtnist Diego Bressan in blagajničarka Maria Brecciaroli, pomorščak Bruno Anic In gospodinja Lina Burlan-do, kapitan Boris Lussi in gospodinja Laura Bonapace, zastopnik Gianfranco Ianni in trg. pomočnica Alida Radin, uradnik Dario Nardelii in gospodinja Leda Cavallerl, fin. svetovalec Stanley E. Baldvvln In uradnica Anna Stagoi, uradnik Ernesto lob fn uradnica Annamaria Zolla, kemik Luciano Di Ušlo in gospodinja Nivea Michetl, mehanik Dario Hlabian In gospodinja Adele Grgič, uradnik A-lessandro Buzzi In gospodinja Alda Brandolin, voditelj Giovanni Conso-lati in gospodinja Serena Signori, kuhar Mario Benclch In gospodinja Greta Fochettl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN U8.-1I.)
Blasoletto, Ul. Koma 16; Al Gale-no, Ul. S. CHino 36; Alia Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Strada dt Ftume 63; Davanzo, Ul Bernlnl 4; Godina A11TGEA, Ulica Ginnastlea 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-glo 6; Sponza, Ul. Montorslno 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (lt.-lg.)
Davanzo, 01. Bernlni 4; Godina Al-1'IGEA, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza Ulica Montorslno 9.	.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <17.-23 ) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alta Maddalena, Ul. dellTstrla 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 1«; Prendlni, Ul, T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana I.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (17.-21 )
Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Ctgnola, Korzo Italia 14; Prendlni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BARI	71	33	49	30	51
CAGLIARI	82	83	85	11	54
FIRENCE	33	39	84	44	29
GENOVA	82	67	53	21	45
MILAN	59	70	83	64	86
NEAPELJ	53	7	44	54	36
PALERMO	42	65	80	73	16
RIM	72	5	25	88	58
TURIN	25	53	2	80	44
BENETKE	72	27 ENALOTTO		24	55	25
2 2. X 2.	X X.	X J,	i 2,	1 L	
KVOTE: 12 288.100 lir;	— 3.073.000 10 — 29.200		lir; lir.	11	*—
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 16. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Idriji, v ponedeljek, 17. t. m. ob 15. ln ob 20. uri v Postojni, v torek, 18. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Kopru
WILLIAM SHAKESPEARE JOŽE JAVORŠEK
Iz take smo snovi kot sanje
koncertna uprizoritev
Nastopajo:	Mira Sardočeva,
Jožko Lukeš, Stane Starešinič
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi danes 16. t. m. ob 17.30
v dvorani na KONTOVELU
Prešernovo proslavo
Spored:
1.	Nastop pevskega zbora iz Velikega Repna
2.	O Prešernu govori Boris Race
3.	Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel
4.	Recitacije
5.	Nastop združenih pevskih zborov iz Velikega Repna in Proseka - Kontovela ob spremljavi harmonikarja Oskarja Kjudra.
Vljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE
priredi danes 16. februarja ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Prešernovo proslavo
Na sporedu bodo pesnitve Prešerna, Ketteja, Murna, Kosovela in Župančiča.
Pel bo pevski zbor Prosek-Kontovel
Vljudno vabljeni vsi 1
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV tri podi lz plastike, guma. llnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A R B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale S, telefon 95-919.
Gledališča
VERDI
V torek ob 20. uri za abonmna C za vse rede druga predstava Don" zettijeve opere »Lucia di Lamermoo z isto zasedbo kot prvič, D>rJP ‘ Bruno Bartoletti, Danes bo.gledam blagajna zaprta. Jutri se prične Pr daja vstopnic za predstave v t°re 1 petek in nedeljo 23. t.m.
. TEATHO STABILE Danes, 16. t. m. ob 17. uri v Avdj toriju (vhod iz Ulice Tor Banden zadnja ponovitev Aristofanove *• «Zene v parlamentu« v priredbi « na Carpinterija in Mariana f'arJJin ne. Režija Fulvio Tolusso, scene " kostumi Laura Sabatelli. Izvirna gla ba Doriano Saracino. Absolutna vost. Rezervacija in prodaja vst0Ij"ii pri centralni prodajalni v P>M Protti (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 «Tom Jones«. Techfli' color. Albert Finney, Sus&nn* York Prepovedano mladini. Arcobaleno 14.30 «Antologia sessua-le«, Francoise Arnol. Prepovedan mladini.	.
Ezcelsior 14.30 «11 mio amorc Samantha«. Technicolor. Paul N* man, Joanne Woodward.
Fenice 14.00 «L'ultimo treno da V*" na«. Technicolor. Robert Tayi°' Lilli Palmer, Curt Jurgens. Grattacielo 15.00 »Sedotta e abb» donata«. Stefama Sandrellt, sa Urzt.	N
Supercinema 14.30	«La	vergine	dl	"
rimberga«. Technicolor.	Rossana	r
desta. Christopher Lee. Prepovea no mladini.	, ,
Alabarda 14.000 «La ndia«. Catheri Spaak, Horst Bucholtz. Prepove« no mladini.	.	, .j
Filodrammatico 14.30 «Gli eroi West». Technicolor. Walter CMČ1' Raimondo Vianello.
Aurora 14.00 «11 re del sole«. Cristallo 14,00 «1 auattro del Technicolor. Frank Sinatra, ™ Martin.	. : .
Capitol 15.00 «Sciarada». Technic« Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 15.00 , 22.00 «1 due volti «' la vendetta«. Technicolor. Man Brand°.
Massimo 13.30 «Goliath e la schia ribelle«. Technicolor. G. Scott. _ Impero 14.30 «Col ferro e col ^u^e' Moderno 14,00 «1 due monelli«. lito, Pablito Alonso. Sledi e1 in Jerry». Zadnji dan.	hn1.
Astoria 14.00 «20 kg di guai«. Tecn color. Tony Curtis.
Astra 15,00 «11 giorno piu lLinž0*- , Vittorio Veneto 14.30 «Budda». Hv ro Hongo, C. Soliš. Technicolor Abbazia 14.00 «1 figli dei mošeji' tien«. 'Technicolor. Cornel "ij°1 Mauree 0’Hara.	■
Ideale 14.00 «1 tre del Texas».
nicolor.	ne
Marconi 14.00 «11 boom«, Vittorio Sica, Alberto So rdi.	k,
Skedenj 14.00 «Stella di fuoco«. nicolor. Elvvis Presley.
Razna obvestila
Koli?
Tržaški filatelistični klub «L. - •
Kakor je redno vsako prvfl,/? jo nedeljo v mesecu, tako b0 h jo, danes, 16. t. m. redni sestanek od do 12 ure v prostorih kluba v det Montecchi 6.
ZA VSE OBČINE, zaselke in kraje v goriški pokrajini in v pokrajini Rovigo, zlasti pa za Adrio in Tržič iščemo trgovske informatorje, ki so nam pripravljeni nuditi kvalificirano sodelovanje. Pogoji so: nrav nost, praksa v trgovini in industriji, telefon in priporočila, ki se dajo kontrolirati. Pišite na:
Casella 59/N, SPI, Milano
PRAVLJICE
na gramofonskih ploščah:
pripoveduje Stane SEVE® ----	Stane SEVE«
Andersen : «SVINJSKI PASTIR«
»	:	«CESARJEVA NOVA	OBLAČILA
»	:	«KAKOR NAPRAVI	STARI	JE
ZMEftAJ PRAV	»	stane	SEVE®
»	:	»VŽIGALNIK«	»	stane	SEVE®
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 61-7F«
Cena vsaki plošči 550,— lir
Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna na plesih v Hotelu Excelsior, na novinarskem plesu Primorskega dnevnika in na otroškem rajanju v dvorani stadiona «Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20.
Darovi in prispevki
Ob 4. obletnici smrti pok. Malke Canciani darujeta sin Adrijan . in družina Vitez 2.500 lir za športno združenje Bor.
Godci in vaščani s Padrlč so darovali ob priliki pustnega pogreba 2000 lir za Dijaško Matico in 2000 lir za Glasbeno Matico.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega očeta, tasta in starega očeta
Karla Lovrihe
Posebna zahvala občinski upravi in uslužbencem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnjo pot.
Zena, otroci in ostalo sorodstvo
Dolina, 16.11.1964.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočust''0'’^ in spremili na zadnji poti dragega
Milja Košuto
se iz srca zahvaljujemo.	^
Posebna zahvala darovalcem * ^ cev i i cvetja, domačemu	ilie-
zbori i ,n vsem, ki so počastili w gov spomin.
Žena in družine R°* ■ Kontovel, 16.11.1964
ZAHVALA
I
Zahvaljujemo se vsem, ki — g nami sočustvovali ob Izgubi na® dragega moža in očeta
Ivana Komarja
Posebna zahvala č. g. domačim pevkam ter vsem, K1 je, na kateri koli način počastili ‘L, gov spomin in ga spremili na nji poti.
DRUŽINI KOMAR in vEl'’
Ricmanie. 18111964.
V starosti Tl let nas Je po kratki bolezni za vedno *aPu' stila v globoki žalosti naša ljubljena mati
JOSIPINA ŠKAMPERLE vd. ČOK
Pogreb bo v ponedeljek, 17. t. m. ob 15.45 Iz mrtvašnic« glavne bolnišnice na katlnarsko pokopališče.
HČERKI, SINOVA, SNAHI, ZET, VNX** IN OSTALO SORODSTVO
Trst, Beograd, Catanla, 16.11.1964.
KINO P RO S t: K - A O JV TO VEL
G
predvaja danes 16. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
IL GIORNO E L’0RA
(Dan in ura)
Igrajo: S. SIGNORET in S. WITMAN
iiim na 0,
T?wsnk-
predvaja danes 16. t. m. ob 15. uri. Dear film:
«IL GRANDUCA E MISTER PIMM»
(Nadvojvoda in mister Pimm)
Igrajo: GLENN FORD, HOPE LANGE, CHARLES BOYER, RI-CARDO MONTALBA, TELLY SAVALAS in RUTH MC DEVITT
V ponedeljek, 17. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: tt GRANDUCA E MISTER PIMM (Nadvojvoda in mister Pimm)
KlUtO «1 B13» PROSEK
Predvaja danes 16. t. m. ob 16. uri barvni film:
'k'k'k'kišic'k'k'k'k+%- S J § $ J
LA FAVORITA DELLO ZAR
(Sissi, cesarjeva ljubljenka)
Igrajo: ROMY SCHNEIDER in JEAN CLAUDE PASCAL
Odredba tržaškega županstva
Predpisi za tablice na ročnih vozilih
V skladu z zakonom od 11. februarja 1963, ki določa, da je treba na ročna vozila in na vozila z mehaničnim pogonom pritrditi tablice, kakor tudi v skladu z navodili inšpektorata za motorizacijo z dne 5. avgusfa 1163, je tržaško županstvo odredlj, da je treba tudi na področju triade občine izvajat' omenjeni zakon Zaradi tega cbčina pjzi.a lastnike omenjeni n v. st vozil ds pri občinskih delegacijah v Ul. Fo-schiatti 1, na Opčinah, na Proseku ter na oddelku za policijo in prehrano v palači Costanzi v Ul. Teatro Romano, dobijo nakaznice za tekoči račun, za vsako vozilo po eno, s katerimi morajo pri poštnih uradih nakaziti vsoto 620. lir za vsako vozilo.
Potrdilo poštnega urada, ki dokazuje, da je bila omenjena vsota plačana, mora b.ti najkasneje do 12.30 ure 28. februarja 1964 izročeno na prej omenjenih občinskih delegacijah, ki b- do poskrbele za izdajo vsakemu lastniku potrdila, ki bo do izdaje taDlice polnoveljavno v vseh pogledih za identifikacijo vozila, na katero se nanašajo.
Lastniki ročnih vozil ali vozil z mehaničnim pogonom, ki ne bodo izpolnili navedenih dolžnosti,
I bodo kaznovani po zakonu.
Kot je nevedeno v ministrski okrožnici z dne 3. avgusta 1963 so ročna vozila tista, ki jih poriva ali vleče človek, vozila z mehaničnim pogonom pa so «ciklo-furgončini« na pedal. Med te spadajo tudi «cik;ofurgončini», ki so opremljeni s pomožnim motorjem, in morajo zaradi tega hiti prav tako opremljeni s predpisano tablico, vedno seveda le v primeru, če ima pomožni motor zna-: čilnosti, ki so navedene v členu ! 24 zakona iz- 15,- junija 1959 in si-• cer cilindražo do 50 cmc, moč do j 1,50 Ks; težo do 16 kg in razvija-, jočo hitrost na ravni cesti do 40 I km na uro.
Izključena pa so vozila z enim samim kolesom in pa tista vozila, ki so v ;uporabi v zaprtih ulicah in prostorih. Prav tako so izključeni ciklomotorji .s pomožnim motorjem do 50 cmc cilindraže.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
24. februarja seja občinskega sveta v Gorici
Zanimanje industrijcev za izgradnjo obratov v našem mestu
•---—.......-.....................
KINO <R0SANDRA* BOLJUNEC
*****
predvaja danes 16. t. m. ob 17. uri barvni film:
<L0 SCEBIFFO SCRLZO
(Bosi šerif)
Igrajo: ELVIS PRESLEY — ARTHUR 0’CONNELL — ANNE HELM — JOANNA MOORE — JACK KROSCHEN
Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo |	SVETOVNO ZNANE MODERNO REKONSTRUIRANE
MORSKE TERMALNE KOPELI PALAČE HOTELA V PORTOROŽU	‘	"	" ">l £
BOLEZ"‘’
N* razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico.
Masaže, inhalacij e, blatne obloge, blatne kopeli. . ^se informacije v upravi PALAČE HOTELA, Portorož, tel. 73145
Agenti zasačili mlada tatiča
Agenti letečega odde’ka policije so v četrtek zvečer aretirali in spremili v koronejske zapore pod obtožbo tatvine dve mladi avto.’ mobi!s:i miši, 18-letnega Ferruc-c:a G. in 15-letnega Nevia T. A-gentom je namreč hesdo. telefoniral, da se dva sumljiva mladeniča motata okrog nekega avta v Ul. Paoliana, Agenti so takoj prihiteli in tako aretirali oba tatiča, ki sta medtem že odprla’ s silo vrata avtomobila in ju zalotili, ko sta snemala s prednjega dela merilne aparate. Agenti so ju prijeli in spremili na kvestu-ro, od tam pa v zapor. Poškodovani avto fiat 50Q TS 56466 je last 43-!etne?a "Angela Mtrasolfeja iz Ul.' Ruggero Manna 17, ki pa še,ni ugotovil škode, j t. I
v;1'	.	4	P,-w. »z ’ -.
ŠEMPETER
gostinsko podjetje pri novi gorici
Priporoča svojo na novo in sodobno preurejeno restavracijo v ŠEMPETRU (center) tel. 2388
Postregli vam bomo z domačimi specialitetami, pristnim vinom in drugimi izbranimi pijačami
kino Skedenj
predvaja danes 16. t. m. ob 15. uri Cinemascope barvni film:
Stella di fuoco
(Ognjena zvezda)
Igra ELWIS PRESLEY
Radio Trst A
8.00 Ko.edar; 8.3U Poslušali bo-
HC _ Q An rj r: : _i__	J _l _ ; ~ . n 'Jfl
9.30
na
o, •" 9.00 Kmetijska oddaja; t ov®nske pesmi; 10.00 Maša, ll °rkester Norrie Paramur, lij*5 Oddaja za najmlajše, nato armonikar Delmo; 12. Sloven-. a nabožna pesem; 12.30 Glas-P° željah; 13.00 Kdo kdaj,
1 13 30 Glasba po željah; Karakteristični ansambli
|__18.00 Orkester *Mlramar»;
Radijska novela, nato Moti-J 1 ameriškega Zapada; 18.30 Poldanski koncert; 17.55 Ples-m* .^al®nka; 18.3u Kino, včeraj «anes; 18 55 Beethovnove solu19 15 N-deljski vestnik; <s_'n Sestanek v Florenci; 20.00 Port; 2030 Iz slovenske folklo-Vabilo na ples; 22.00 V športu; 22.10 Franz "Pbert; Ito/nmunda Op. 26.
Trst
-.9^30 Kmetijsaa oddaja; 12.15 «p,nes na športnih igriščih; 14.30 * c*mpannn#,
Koper
n ^ ^5 Jutranja y.a**ba: 8 00 Pre u s RL; 8.4^. Domače viže; 9 U0 jjPortaža; 9.15 Zabavni zvoki, lii?. ?‘^0r »Delamaris« iz Izole; J*,, Prenos RL; 10.30 Glasben«
, »tineja; jj 30 Keportaža; 11.5: 2,,	.45 ll isba po željah; t2,3f>
v Paniepohtičm pregled; 13.30 o.^dni kraji m ljudje; 14.00 15:,, a P» željan; 15.15 Melodije, no* Eomačr pesmi; 1600 Pre .MIO Športna nedelja. p':° Glasbena medigra; 1920 2.w’s R'-: 27.15 Plesna fclasba. Prenos RL.
Nacionalni program
p8.3g Vremt na itai morjih; 8.20 j.anist Gianlranco Intra; B.30 ,l,*ll)ska oddaia; 9.10 Nabožna lisa “• 11-10 Sprehod skozi čas, U,!*5 Roditeljski krožek; 14.00 Ko-glasba. |4.30 in 15.15 V ort	skupaj. 15 45 Nogomet
hug/Pinute do minute; 17,15 Ital. t.'ni: 17 30 Musorgski »Poro-Litv 18,10 P|esnB glasba; 18.45 S 'anske narodne pesmi; 19.06 lBeii.na nedelja; 20 25 Pomorske ju	in pesmi; 2100 Radij-
*KlfadhV’*"nR«; 22.15 Mozartove
NEDEUA, 16 FEBRUARJA 1964
II.	program
7.45 Jutranja glasba;. 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci na odru; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski ekspress;
14.30	Teden aktualriosti; 15.00 Lahka glasba; 15.4,5 Neapeljska pesem; 16.15 Klakson; J7.00 Glasba in šport, 18.35 Vaši izbranci; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna nedelja.
III.	program
17.00 Bachove kantate; 17,30 G. Gatti-: »Antigone Lopascion; 19.00 FrancaiX(Jve skladbe: 19.15 Portugalka kultura; 19.30 Koncert, 20 30 Revijski program;
20.30	Mozart; 21,20 Puškin — Dargomilski: «11 convitato di pie-traiv
Slovenija
6.09 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.0) Mladinska radijska igraj 8.46 Maihen koncert; 9.C5 Nas:	poslušalci čestitajo;
10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30
| llilra (»opravilu
in prodaja TV aparalov I pralnih «lroj«*v I clcklroifospodinjskih prrdmHov
I tf^oTREVISAN |
* Trst, Via S NicnIO 21. tel 24 018 Popravila: Via delle MUizie 8.
telefon štev 76-276
le 3.	-
6 276 I
Prenos zabavno-glasbene matineje; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Godala v ritmu; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; IU.30 Za našo vas 13 50 Koncert; 14.10 Ne kaj melodil - nekaj ritmov; 16.05 Zabavna glasba; 16.00 Hu-morps <a tega tedna; 16.20 Domače melodije; 17.05 Hammond org le. 17.1.4 Radijska igra — Joa chim Witte; Dama in slepec; 18.20 Športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite
popevko; 21.00 Spomini na Marija Kogoja; 23.05 Iz sodobne vzhodnonemške, romunske in češke glasbe.
Itai. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 TV film; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran prenos športnega dogodka; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Crontnova: »Cit-tadella« 2. nadaljevanje; 22.15 Potovanje na Islandijo; 22.45 Športna nedelja in Dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	II paroRere. questo sco-nosciuto; '8.50 Svet v prihodnjem stoletju; 19 50 Rotocalchi in pol-trona; 21.0C Dnevnik; 21.15 R. Mauro in A Foa: La Comare.
Ponedeljek, 17. februarja
Od 8.30 uo 14.15 Sola; 18.45 No-va srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet, 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-tednik; 22.00 Obletnica Galilea Galileja; 22.45 Četrt ure s Peppinom di Capri; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film; 22.40 Kolesarske dirke v Milanu.
Jug. televizija
9.30 Kmetijska oddaja; 10-00 Disneyev svet; 11.00 Prenos športnega dogodka; 18.30 Zgodba za otroke o Denisu — Pokori; 19.00 Športna poročila; 19.10 «Kršilec zagona« — zgodba iz serije La-ramie; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Cehov; »Tisoč in ena strast«, TV priredba. 21.45 »Complesso trie stino da camera«; 22.15 Poročila.
Ponedeljek, 17. februarja
10.45 Šolska oddaja: dr. France Prešeren; «Krst pri Savici«; 15.2C Ponovitev; 17.30 Angleščina na TV; 18 00 Poročila; 18.05 »Človek in voda« — filmska reportaža 18.35 »Kljukec in Smukec sta lačna« — lutkovna igra; 19.00 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 »Vesele žene Windsorske» • glas beni film; 22.00 Prenos proslave ob 45 '-letntci rojstva Galilea Ga lilei; 22.45 Poročila.
Občinski odbor je imel v petek zvečer tri ure trajajočo sejo, na kateri so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta v ponedeljek 24. februarja ob 21. uri. Seji je predsedoval župan dr. Gallarotti, Odborniki so proučili več prošenj industrijcev, da bi za svojo dejavnost dobili občinsko podporo. V nadaljevanju so poročali posamezni referenti. Moise je govoril o prometu, Lodi o vzdrževaniu in plačevanju javnih telefonov v Ločniku, Pevmi in Podgori za leto 1963 ter nakupu pisarniških strojev. Odbornik je predlagal, naj občinski svet imenuje občinsko gradbeno komisijo za leti 1964-1965. Odbornik De Simone je med drugim poročal o raznih dobavah slovenskemu učiteljišču. Geometer Lupieri, odbornik za javna dela, je poročal o novih cenah gradnje občinske sejne dvorane, ki so jih prisotni odobrili, kakor tudi o gradnji ljudskega naselja ob Tržaški cesti.
Cb koncu je župan predlagal odobritev obračunov troiarinske-ga urada za december. Ugotovili so, da dobro posluje.
Danes v Gradiški sestanek PSI
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča:
Danes 16. februarja z začetkom ob 10. uri bo v Gradiški v prostorih Ljudskega doma zborovanje občinskih upraviteljev PSI. Na tem sestanku bodo obravnavali razne u-
domovino. Poudaril je posebno značilnost Zidov kot naroda, ki nima širokih ljudskih slojev, ampak samo srednje in višje plasti. Zato so bili prisiljeni vriniti se med manj razvite narode in ko so se ti kulturno dvignili, je prišlo med njimi in Židi do konfliktov in do preganjanj teh slednjih. Orisal je tudi socialno življenje v kmetijskih skupnostih kibuca, ki pa so že mnogo izgubili od prvotnega puritanstva.
Izraelci imajo nadalje pravo ljudsko vojsko, kjer služijo moški in ženske in ki je moderno obo-
rožena in izvežbana, saj so Židje obkroženi od sovražno razpoloženih Arabcev, ki hočejo Palestino v celoti zase. Predavatelj, ki je bil tudi v sosednjih arabskih državah, je prikazal’ tudi stališče Arabcev do nove izraelske države, ki je različno po posameznih državah m je v Jordaniji in Libanonu manj sovražno kot pa v Egiptu in Siriji.
Ob zaključku predavanja je predavatelj odgovarja! še na nekatera vprašanja poslušalcev, ki so za to priložnost napolnili predavalnico.
ZAHTEVA KMEČKE ZVEZE
Kmetovale*«* zavarovati pri ustanovi IN Al HI
Priprave za izvolitev vzajemne bolniške blagajne
Ministrski svet je odobril za- Ena izmed osnovnih zahtev kon o spolovinarstvu in mešanih Kmečke zveze je zavarovanje pogodbah. Kmečka zveza Sodi o kmetovalcev pri INAM, kot so pri
tej ustanovi zavarovani spolovinarji in pa delavci.
tem sklepu, da predstavlja korak naprej v urejevanju odnosov v kmetijstvu. Kmečka zveza je na razpolago vsem, ki bodo v zadevi želeli pojasnila.
Ker bodo kmalu .volitve vzajemne bolniške blagajne, pripravlja Kmečka zveza sestanke po vaseh in razgovore s kmetovalci, da sestavi kandidatne liste. Doslej so imeli sestanek v Podgori in na
Doplačilo sof. prispevkov za dobo od 1020 do 1926
Pokrajinski urad 1NAS pri sindikatu CISL opozarja upokojence in delavce na Goriškem, da zapa-Oslavju. V soboto 22. februarja ob | de dne 6.3 1,64 rok za predložitev 20. uri bo imela KZ sestanek s kme-. pnšnje pri socialnem skrbstvu tovalci v Standrežu, v nedeljo 23; I (Pievidenza sociale) za doplariio februarja ob 11. uri pa v Sovod- j prispevkov za' de ovno dobo v ča-njah.
su od 1.7.1920 do 28.2.1926 s čimer bodo potem povišali svojo pokoj-
iiiiiiiiiiiiiliiiiiitHiiHiiiiiiiiiiHiMitiiimiininiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmitiiiiMiiiiiinifuiiiiiiMiiiiiiiiiiinu
Kdor od prizadetih še ni napra* vil potrebno prošnjo za doplačilo naj se takoj obrne na sedež INAS v Gorici, Ul. Roma 20 ali v Tržiču, Ul, Giacich 28 ali v Gradežu Ul. Caprin 20. Predložiti mora pismeno izjavo z imeni podjetij, pri katerih je delal in z navedbo delovne dobe pri vsakem. Dalje mora priložiti potrdilo o stalnem bivališču od občin, kjer je takrat delal. Ce se občina nahaj-a v jugoslovanskem delu goriške pokrajine, lahko predloži druge dokumente, iz katerih se lahko dokaže stalno bivališče v tistem kraju. Na INAS bodo potem brezplačno uredili zadevo pri uradu INPS.
PRIJAVE JE TREBA VLOŽITI DO 21. JULIJA
Navodila za izplačilo odškodnine bivšim internirancem v Nemčiji
Vsa podrobnejša navodila in pomoč pri sestavi prošnje nudi urad INČA v Gorici
V uradnem listu od	21. januar-	škodnino iz te;a razloga.	V prime-1 odškodnine objavili v uradnem
ja letos je bil objavljen odlok	ru smrti imajo pravico do	odškori-	| listu in se bodo prizadeti lahko
predsednika republike,	ki vsebu e	nine najbiižji potomci	umrlega	|v roku 30 dni pritožili proti tven-
dciočila za izplačilo	odškodnine |	bivšega interniranca	i tualnim nepravilnostim. Delež, ki
bivšim internirancem v hitlerjev-! Prošnjo za tako odškodnino mo- bo vsakomur od upravičencev f>ri-ski Nemčiji. Kot znano je Zapadna 1 rajo prizadeti napraviti na navad- padal, bodo izračunali na podlagi Nemčija dala na razpolago šest mi- nem papirju, naslovljeno na za- dobe od aretacije do povratka io-lijard lir, pravztprav ne kot od- kladno ministrstvo (Mimstero del mov po osvoboditvi, za umrle, ki škodnino v pravem pomenu bese- Tesoro) v roku šestih mesecev ou so podlegli posledicam tab,niš o de, ampak kot nekako moralno dneva, ko je bil objavljen odlok j v roku do dve leti po 8. maju
’ v uradnem listu, se pravi do 21. j 1945, pa bodo izplačali svojcem ki julija letos. V njej je treba n-ve-, bodo predložili prošnjo in d. ku-
priznanje tistim, ki so trpeli med voino po nemških taboriščih, ali svojcem umrlih v njih.
,	,	V odloku je rečeno, da imajo
pravne probleme obem naše pokra- y.co do tak lzpiaeiia, ki ga
jine s posebnim bzirom na Šolstvo, j bo opravlla ltalijanska država n. ..... ________________________
javna dela, kmetijske m druge P”> ; st] italijanski državljani, ki so jih ! so ga odvedli m iatum povratka,
sti osebne podatke in bivaušie prosilca, datum kdaj so ga aretirali, kratek opis vroka za aretacijo, ime in kraj taborišča, kamor
bleme v pripravi pokrajinskega programa v sklopu dežele. Na zborovanju bo prisoten tudi član vse-
odpeljali v nemške lagerje 'z rasističnih, verskih ali ideoloških razlogov, ali ki so se kakor koli bo-
skoTrganSo tef bodo^ro^čili rl1' p'rot'	Pravil:'’ rio
vse probleme tudi v vidu izdelave gospodarskega programa v vsede-želnem okviru.
Odgovor dr. Chifntarollija o stanju v umobolnici
•i Komunistična^ pokrajinska svetovalca Bergomas in Papais sta poslala' ’ pokrajinskemu predsedniku vprašanje o nezadostnosti nameščencev v psihiatrični bolnišnici. Dr. Chientarolli jima odgovarja, da je v bolnici, kjer se zdravi 560 • bolnikov, 189 zaposlenih oseb, in sicer 7 zdravnikov (vštevši ravnatelj), 5 uradnikov, asistent, farmacevt, 118 bolničarjev, 11 delavcev, 4 zaposleni na posestvu, 20 pomožnih delavcev, 7 delavcev pri-električni centrale, 14 sester in en kaplan. K temu številu je treba prišteti še tretjega vratarja, frizerko in morebitne namestnike. Predsednik poudarja, da število zaposlenih ustreza potrebam in da je še vedno v teku postopek za prenos bolnikov v breme ministrstva. Ce je bilo lansko leto manj osebja, se je to zgodilo zaradi številnih obolenj.
odnosno datum mirti interniranca v taborišču ali /aTadi posledic internacije. Priložiti je treba tudi naslednje dokumente: potrduo o italijanskem državljanstvu v času deportacije, ter vse druge dokumente, ki so dokazilo deportac.je in njenega vzrosa Ko bodo zbrani vsi podatki, bodo seznam upravičencev do take
Odškodnine imajo tudi internirani vojaki in delavci, ki niso bili prostovoljno na delu v Nemčiji.
Pač pa nimajo pravice do oonov-ne odškdomne tisti, ki so že pie-jeli ali ki prejemajo kakšno od-
TISKOVNO SPOROČILO PSIUP
V Tržiču imata sedež pokrajinsko in mladinsko vodstvo
Sestanki in zborovanja ob prisotnosti poslanca Vittoria Foa
Na seji začasnega pokrajinske- stal na sejo novi odbor društva ga odbora PSIUP so sklenili, da krvodajalcev, ki je bil izvoljen na bo novi sedež v Tržiču, ki je naj- občnem zboru 1. decembra lani. Ob bolj primeren kraj za politično tej priliki so izvolili predsednika in organizacijsko delovanje. Urad- društva Rema Mullonia Urisa, za na otvoritev sedeža bo danes ob podpredsednika dr. Besiglio, za taj-15. uri. V novem sedežu, ki je na nika pa so ponovno izvolili Lucia-Trgu Cavour 3, bo poleg pokra- ■ na Michellija. Tudi drugim odbor-jinskega odbora tudi sekcijski od- nikom so porazdelili delovna mesta
mente.
Na Goriškem ne prizadeti lahko v tej zadevi obrnejo na simikaF ni urad INČA v Gorici, Ul. XXIV. maja 1-1., kjer bi do lahko brezplačno dobili vsa podrobnejša navodila in jim bodo napravili tudi prošnjo ter jo odpremili na zakladno ministrstvo v Rimu.
Zanimivo predavanje o Izraelu
Pretekli petek zvečer je bilo v goriškem krožku «Za svobodo kultur«« v Ul. Dante, že drugo predavanje o novi izraelski državi. Prejšnji teden je govoril o tej temi dr. Morpurgo, ki jo je prikazal s stališča Judov, tokrat pa je prof. Giovanni Simsich govoril o »Značilnostih in kontradikcijah v sedanji izraelski državi«.
Predavatelj je bil lansko leto tri in pol meseca v Izraelu ter je med drugim dva meseca živel in delal v nekem kibucu. Ob tej priliki si je nabral precej praktičnih izkušenj, ki jih je posredoval poslušalcem. Omenil je, da je nova izraelska država produkt sionističnega gibanja, ki propagi-
bor za Tržič in pa mladinska federacija PSIUP.
Takoj po otvoritvi bo seja pokrajinskih, zastopstev iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, kateri bo prisostvoval poslanec PSIUP Vittorio Foa, tajnik CGIL. Proučili bodo organizacijsko stanje stranke v deželi ter pripravili program za prihodnje deželne volitve.
Danes ob 14. uri bo na istem sedežu tudi .seja mladinskega vodstva ob prisotnosti vsedržavnega zastopnika. Seja je bila sklicana z namenom, da se izvršijo priprave za vsedržavno konferenco mladinskih federacij PSIUP, ki bo konec meseca marca.
V ponedeljek bo prva javna manifestacija PSIUP na Goriškem. Poslanec Foa bo govoril na trgu pred CRDA o razlogih, ki so dovedli do izstopa levice iz PSI.
v društvu. Bolnišnico v odboru zastopajo prof. Cazzola, de Savorgna-ni in Aldo Fabro.
Kratke iz bolnišnice
V bolni niči so pridržali na zdravljenju 40-letnega Gvida Fogarja s Svetogorske ceste štev. 99, ker sl je pri padcu s postelje pretresel možgane.
Ob 10.15 so sprejeli na zdravljenje 22-letnega Stefana Vogriča iz Uklancev 17 v Steverjanu. Prt delu se je ranil v desno roko. V bolnišnici se bo zdravil deset dni.
Ob 11.45 so pridržali na zdravljenju 20-letnega Franca Bolettlja s Travnika 16, ki se je z žago cirku-larko ranil v desno nogo v očetovi delavnici; zdravil se bo 20 dni.
Opoldne je doma padla in se ranila v čelo 68-letna Pierina Leban Iz Ul Attimis 14 v Podgori. Doma se bo zdravila kakšnih deset dni.
SOVODNJE
V sredo, 19. februarja bo ob 20 uri predaval v prosvetni dvorani v Sovodnjah fotoreporter Mario Magajna o svojem POTOVANJU PO TURČIJI Prlpovfed bo ponazoril z bogato zbirko barvnih diapoziti-tivov. • ‘v .;	' -.v."
Prosvetno društvo Vrba vabi k obilni udeležbi.
Izlet Števerjancev na Prešernovo proslavo v Trst
Na Prešernovi proslavi, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza v nedeljo 23. februarja ob 17. uri v prvomajski dvorani v Trstu, bosta nastopila tudi mešani zbor prosvetnega društva Briški grič in njegov inštrumentalni ansambel. Ob tej priliki prireja društvo izlet v Trst z avtobusom. Udeležence izleta vpisujejo Bruno Ste-kar na Valerišču, Marija Koren pri Aščih, Bruno Gravnar z Britofa in Ivan Mikluš iz Sčednega.
Novi odbor krvne banke
Prvega februarja se je v prosto-
ra povratek Zidov v svojo prvotno rih civilne bolnišnice v Gorici se-
.............................
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Mlada žena pred sodniki zaradi vžigalnika in testenin
Sodišče je ženo oprostilo s polno formulo
Nekega večera v lanskem poletju je dr. Desiderlo Buttolo i* Gorice povabil na svoj dom veselo družbo, s katero se je srečal v nekem javnem lokalu. Med temi povabljenci je bila tudi mlada gospa po imenu Rosa Di Biasi por. Briz/.i.
Ko so bili v salonu pri Butto-lu, so se zmislili, da bi pripravili nekaj prigrizka in zmenili ■» se za paštošuto. Dr. Buttolo ;n °-menjena gospa sta odšla v kuhinjo, da bi jo pripravila Kmalu pa so se premislili in čez kakih 20 minut so vsi gostje odšli.
Nekaj dni pozneje pa je A*-Buttolo javil na goriški kvesturi, da mu Je nekdo ukradel vžigalnik za cigarete in da je popolnoma enakega videl pri soprogu gospe Rose Brizzi. Posledica je bila, da so gospo prijavili sodišču.
Pri zasliševanju je gospa vztrajno trdila, da ji je dr. Buttolo vžigalnik podaril, ko je šla z njim v kuhinjo, da bi pripravila za goste večerjo. Dodala je, da je potem pokazala vžigalnik tudi drugim gostom v salonu. Buttolo pa je s svoje strani trdil, da vžigalnika ni podaril nikomur, ker da je zanj drag spomin. Ker pa je tudi neka priča, ki je bila tudi takrat gost prt dr. Buttolu, potrdila, da je gospa v resnici pokazala vžigalnik in izjavila, da Ji ga je podaril gostitelj, je šla bolj vera njenim izjavam.
To je upošteval tudi državni topilec, ki je predlagal oprostitev aaradi pomanjkanja dokazov. Obramba, dr. Mamolo in odv. Ver-zagnas&i pa sta predlagala oprostitev s polno formulo, kar je sodišče tudi sprejelo in v tem smislu i^reKlo oprostilno razsodbo.
IZ SOVODENJ
Odhod nogometašev na tekmo s Primorjem
Za današnjo nogometno tekmo med Primorjem in Sovodnjami v Nabrežini, ki bo ob 14.30, naj se sovodenjski igralci zberejo ob 13. uri pred gostilno pri Francetu, od koder jih bodo odpeljali v Nabrežino. Zberejo naj se tudi navijači, ki naj se popeljejo za igralci z lastnimi sredstvi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 9. do 15. februarja se je v goriški občini rodilo 17 otrok,
umrlo je 19 ljudi, poročilo se je 15 parov, oklica ni bilo nobenega.
ROJSTVA; Anna Anticci, Mirjam Kavčič, Michela Barducci, A-lessandro Sportiello, Giovanni Fontana, Ezio Binachi, Paola Ber-tolini, Marco Ferrigo, Livia Tam-burlini, Marisa Sussi, Sandra Ma-rangon, Mauro Tofful, Elisabetta Ghini, Elisabetta Slifigoj, Gabriele Visintin, Paola Basile in Daniela Soranzo.
SMRTI; kmetovalec 74-letni An-drea Kocjančič, gospodinja 79-let-na Assunta Gaspardis, vd. Cevot-ti, upokojenec 77-letni Ugo Persa. 81-letna Gioseffa Comel, por. Iso-la, upokojenka 68-letna Maria Vodopivec, gostilničar 80-letni Lui-gi Vida, 67-letna Maria Stanič, vd. Battaglia, prej vd. Gorjanc, 84-letni Francesco Rijavec, 81-letna Marija Devetak, vd. Terpin, 72-letna Angela Bascar, por. Gulin, upokojenka 61-letna Anna Gomi-šček, por. Gomišček, upokojenec 79-letni Stefano Mervič, upokojene 75-letni Avgusto Tiberio, upokojenec 56-letni Egone Miani, upokojenka 78-letna Carmen Ersetis, kmetica 65-letna Irma Zoff, vd. Franco, inženir 87-letni Ferruccto Cocianni, upokojenec 79-letni Vin-cenzo Toros upokojenka 84-letna Amalia Beltramini, vd Marizza. j POROKE: tekstilni delavec Mi-
chele Anzalone in Hilda Elias, m-dustrijec Giorgio Angelini in u-radnica Bruna Novoni, skladiščnik Antonio Komic in postrežnica Daniela Dorni, vrtnar. Vincenzo. Pen-so in Albina Quaggiatto, karose-rist Elio Polan in pletilja Ines Cubej, uradnik« Bruno Rustja in tekstilka Stanislava Sturm, slaščičar Ignazio Valaguzza in tekstilka Lidia Claudi, kmetovalec Kazimir Brainik in Ana Primožič, trgovski zastopnik Ermanno Tri-vellin in uradnica Diana Malfat-ti, zidar Bruno Fior in tekstilka Antonia Bisiach, uradnik Giaco-mo Strata in bolničarka Marzia Sussi, železničar Livio Mio in tekstilka Annamaria Zunetti, zastopnik Livio Coderin in učiteljica Sonja Orazini, agent javne varnosti Osvaldo Frisonelli in prodajalka Loretta Vidoz, bolničar Domenico Di Santolo in Maria Culot.
ZA POKAL SPZ
Tekmovanje v namiznem tenisu v soboto v Gorici
V soboto zvečer 22. februarja s pričetkom ob 19. uri se bo vršilo v prosvetni d.vorani v Gorici tekmovanje predstavnikov prosvetnih društev v namiznem tenisu. Tekmovanja bodo za prehodni pokal SPZ, ki ga ima od lanskega leta dalje v začasni lasti ekipa p. d. iz Doberdoba. Prireditelji vabijo društva, da najavijo svojo udeležbo ter pošljejo svoje ekipe, ki naj imajo največ po štiri člane. Da bi se tekmovanje preveč ne zavleklo, se bodo prva srečanja začela ob napovedani uri.
VERDI. 14.30:'wl tabu«. Dokumentarni italijanski rilm v barvah Romula Barzellinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 14.00: «1 quattro del Te-xas», F. Sinatra, Dean Martin, A-nita Ekberg in U. Andress Ameriški barvni film v kinemaskopu.
, Zadnja predstava ob 22 VITTORIA. 1500:	«La spada del
Cid«, C. DeOerg in R Carej Italijanski barvni film v kinemasko pu Zadnja predstava ob 21 30. CENTRALE. 14.30: »Chiamami Bua-na», B. Hope in A. Ekberg. Ameriški film v barvah.
r Tržiču
PRINCIPE. »Un buon prezzo per morire«, Lawrence Harwey, Lee Remich in Alan Bates. Kinerria-skopski barvni film.
NAZIONALE. «Maciste l’eroe pitt grande del mondo«, Mark Forest. Barvni film.
EXCELSIOR. «11 mistero del tem-pio indiano«, Lee Parker in Sen-tha Berger. Barvni film. AZZURRO. »Tempesta su Ceylon», Lex Barker, Magali Noel in Franco Fabrizi. Kinemaskopski barvni film. r Ronkuh
RIO. »Gli uccelll«. Film režiserja Alfreda Hitchocka.
EXCELSIOR. «Sentieri selvaggi«, John Wayne. t’ Novi Gorici Nova Gorica: 16. februarja ameriški film «STRELJANJE V DODGE CITYJU, 18. in 19. februarja ameriški film «GULIV1ERJEVA POTOVANJA^ 20. februarja angleški film «PLAMEN NA ULICAH«. Šempeter:	16. februarja angleški
film' «KRIK STRAHU«, 18. in 19. februarja angleški film «PLAMEN NA ULICAH«, 20. in 21. februarja »PETER IN KATARINA«.
Solkan: 16. februarja angleški film »PLAMEN NA ULICAH«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel 2124.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 16. februarja bo v Gorici obratovala cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. 24. maja št 20. Vse ostale cvetličarne pa bodo dane zaprte.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 4,4 stopinje ob 16. uri, najnižjo 1,3 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 83 odstotkov. Dežja je padlo 3 mm.
PRIZNANO MEDNARODNO MTOPREVOZN) PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Jean-Claude Killy in Jeane Saubert zmagovalca v veleslalomu in slalomu
Marielle Goitschelle druga - Dober plasma Pie Rive in Giustine Demetz
GARMISCH—PABTENKIRCHEN, 15. — Danes je za veleslalom star-talo 112 tekmovalcev iz 12 držav. Proga je bila dolga 2850 m s 67 vratci in 700 m višinske razlike. Po mnenju vseh je bila proga zelo težka in več odličnih tekmovalcev je moralo zaradi padcev odstopiti.
Veleslalom — moški:
1. Jean-Claude Killy (Pr) 3'01”97 2 Jimmy Huega (ZDA) 3’02”53
3.	Gerhard Nenning (Av) 3’03”29
4.	Leo Lacroix (Fr)	3’04”05
5.	Robert Gruenenfelder (Švica)
3’05”22
6.	Bill Kidd (ZDA)	3’05”83
7.	GuyPerillat (Fr)	3’06”04
8.	Bud Wemer (ZDA) 3’06”70
9.	Francois Bonlieu (Fr) 3’07”40 10. Dumeng Giovanoli (Šv.) 3’07"71 11 Ludwig Leitner (Nemč) 3’08”10
12.	Edmund Bruggmann (Šv) 3’08”27
13.	Franz Digruber (Av) 3’09”29
14.	Hugo Mindl (Av)	3’09”31
15.	Georges Mauduit (Fr) 3’10”56
16.	Heini Messner (Av) 3’10”67
23.	Adalbert Leitner (Av) 3’12”25
24.	Stefan Sodat (Av)	3’12”32
26. Ernst Falch (Av)	3’13"06
30. Martino Fill (It)	3’13”64
Slalom — ženske:
1.	Jean Saubert (ZDA)	68”97
2.	Marielle Goitschell (Fr)	69”59
3.	Barbi Henneberger (Nem)	73”59
4.	Pia Riva (It)	75”60
5.	Lancy Geene (Kan)	76”53
6.	Giustina Demetz (It)	76”64
7.	Christine Terraillon (Fr)	76”68
Potrjeni
svetovni rekordi
LONDON, 15. — šest dosežkov a-meriških in pet dosežkov sovjetskih atletov je med 22 svetovnimi rekordi, ki so bili doseženi 1963 in jih. je danes potrdila Mednarodna lahkoatletska zveza.
Seznam novih svetovnih rekordov:
MOŠKI:
200 m in 200 yards (z ovinkom) 20”3 Henry Carr (ZDA), Arizona, 23. marca;
400 m in 440 yards: 44”9 Adolph Plummer (ZDA), Arizona, 25. maja;
2 milji: 8’29”6 Michel Jazy (Francija), Pariz, 6. junija;
Nones prvak v teku na 15 km
ALPE Dl SIUSI (Bočen), 15. — V teku na 15 km za italijansko prvenstvo je zmagal Franco Nones, član kluba Fiamme Gialle iz Predazza.
1. Nones Franco
FF.GG. Predazzo	48’39”5
2. De Florian Giulio FF.GG. Predazzo	49’31”2
3. Manfroi Franco FF.OO. Moena	49’33”
4. Mayr Giuseppe FF.OO. Moena	49’36”9
5. Stuffer Livio C.S. Vojska	49’55”9
6. Steiner Giuseppe FF.GG. Predazzo	49’57”3
Bosin prvi na Abetonu
ABETONE (Pistoia), 15. — Michelangelo Bosin (Fiamme gialle) iz Predazza je zmagal v prvi tekmi za 13 pokal Nebrum, in sicer v spustu na progi «Stucchi» na Monte Go-mito.
1.	Michelangelo Bosin (Fiamme gialle) 1’40”1
2.	Bruno Piazzalunga (Sci Club Se-striere) 1’40”5
3.	Helmut Gartner (Sci Club Piro-vano) 1’41"8
4.	Gaetano Coppi (Sel Club Cervi-no) 1’41”9
5.	Guido Chiavon (Sci Club Cortina) in Giovanni Di Bona (Sci Club Cortina) 1’42”1
7.	Roberto Gašper 1’43”3
8.	Giorgio Maklkenecht 1’43”7
9.	Antonio Sperotti 1’44”1
10.	Claudio De Tassi 1’44”3.
Sneli ni uspel
AUCKLAND, 15. — Propadel je poskus Petra Snella, svetovnega prvaka v teku na 1 miljo ter olimpijskega prvaka na 800 m, da bi zrušil tako rekord na 1500 m (Elliott 3’35”6) kakor rekord na 1 miljo (Sneli 3’54”4). Sneli je bil šele tretji v teku na miljo. Zmagal je Novozelandec John Davies v 4’02”5, drugi je bil Američan Cary Weisin-ger v 4’04”5. Snellov čas pa je bil
4’07”9. Po tekmovanju je Sneli dejal, da se ni dobro počutil.
Na isti prireditvi je Novozelandec Barry Magge (bronasta medalja na olimpiadi v Rimu 1960) prispel četrti na cilj v mataronskem teku. Zmagal je Jeff Julian (ki je bil v Rimu 18.) s časom 2.19’58”. Tudi na drugem in tretjem mestu sta bila Novozelandca Pucket (2.20’46”) in Keats (2.23’54”).
10.000	m: 28’18”2 Pjotr Bolotnikov (SZ), Moskva, 11. avgusta;
30.000	m: 1.34’32”2 V. Najkov (SZ), Moskva, 22. junija;
4x110 yards: 40” angleško moštvo, London, 3. avgusta;
4x440 yards: 3’4”5 «Arizona State University» Walnut, Kalifornija, 27. aprila;
4x880 yards: 7’19” «Oregon State University», Modesto, Kalifornija, 25. maja;
4x1500 m: 14’58” Vzhodna Nemčija, Potsdam. 23. julija;
3000 m ovire: 8’29”6 Gaston Roe- | lants (Belgija), Louvain, 7. septembra;
skok v višino: 2,28 m Valerij Bru-mel (SZ), Moskva, 21. julija;
skok ob palici: 5,13 m John Pen-nel (ZDA), London, 5. avgusta;
met diska: 62,62 m Al Oerter (Z DA), Walnut, Kalifornija, 27. aprila;
deseteroboj: 9.121 točk C. K. Yang (Formoza), Kalifornija 27.-28. aprila.
ŽENSKE:
PRIJATELJSKI NOGOMET
Danes popoldne v Nabrežini Primorje Sovodnje
Danes, v nedeljo bo ob 15. uri na nabrežinskem igrišču zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med mladinskima enajstoricama prose-škega Primorja in Sovodenj.
ODBOJKARSKA B LIGA Danes dopoldne bo v telovadnici šole pri Sv. Soboti (Dl. Zandonai) ob 10.45 tekma BOR—PIACENZA
220 yards: 23”2 Margaret Burvill (Avstralija), Perth, 12. januarja.
440 yards: 53”5 Betty Cuthbert (Avstralija), Melbourne, 11 marca in Brisbane 23. marca.
4x110 yards: 45”2 angleška ekipa, London 5. avgusta.
Disk:	59.29	m	Tamara Press
(SZ), Moskva	18.	maja.
Kopje; 59.78	m	Elvina Ozolina
(SZ), Moskva	3.	julija.
Italija-Turčija 11. III. v Bergamu
RIM, 15. — Tiskovni urad FIGC je sporočil, da bo tekma med Italijo in Turčijo (kvalifikacija za o-limpijski turnir) v sredo 11. marca 1964 na občinskem stadionu v Bergamu.
ZRUŠEN ŠLIBARJEV REKORD
Ceh Motejlek skočil 142 m na skakalnici v Oberstdorfu
Drugi dan je zmagal Sjoeberg, ki vodi tudi v skupni oceni Odlično mesto Italijanov Aimonija in Zandanela
Na nogometno tekmo
PARTIZAN
INTER
ki bo 26. t. m. v Beogradu, potujte z našim izletom.
Cena 10.000 lir
Vpisovanje in informacije pri potovalnem in tu rističnem uradu
AURORA
Trsi, 01. Cicerone, 4 • Tel, 29243
Gostilna
«Maček»
ff
\ H LJUBLJANA,
Cankarjevo nabrežje 15-17
Vas vabi na razne primorske ln druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
OBERSTDORF, 15. — Nov svetovni rekord v smučarskih skokih je postavil na mamutski skakalnici v Oberstdorfu Ceh Dalibor Motejlek. S smučmi je zaplaval 142 metrov daleč ter tako za 1 m prekosil Slovenca Jožeta Šlibarja, ki je 24. februarja 1961 postavil s 141 m rekord. Sicer je tega že včeraj izenačil Šved Kjell Sjoeberg.
Motejlek je bil na olimpiadi v Innsbrucku deseti. Rodil se je 7. aprila 1942 ter je strugar. Svoj najdaljši skok je dosegel v drugem izmed treh današnjih skokov v okviru mednarodnega tedna skokov v Oberstdorfu.
Sicer pa Je po številu danes nabranih točk Šved Sjoeberg le pred Motejlekom in v istem vrstnem redu sta v skupnem plasmaju po prvih dveh dneh tekmovanja. Italijana Aimoni in Zandanel, ki sta danes dosegla četrto in deseto mesto, sta se v skupni klasifikaciji odlično uvrstila na tretje in šesto mesto.
Vrstni red drugi dan:
1.	Kjell Sjoeberg (švedska) 129-136 metrov; 235,6 točk
2.	Dalibor Motejlek (CSSR) 130-142 metrov; 226,3 točk
3.	Josef Matous (CSSR) 134-130 m; 218,7
4.	Giacomo Aimoni (It) 127-133 ; 214,3
5.	Lukkariniemi (Fin) 126-128; 212,9
6.	Willi Egger (Av) 131-126; 211,6
7.	Mueler (Av) 127-121; 210,7
8.	Selbekk (Norv) 132-125 ; 208,9
9.	Gosler (Av) 132-127 ; 208,9
10.	Zandanel (It) 128-123 ; 204,7. Lestvica po prvih dveh dneh:
1.	Sjoeberg (švedska) 463,6 točke
2.	Motejlek (CSSR)
3.	Aimoni (Italija)
4.	Mueler (Avstrija)
5.	Matous (CSSR)
6.	Zandanel (Italija)
VOZNI RED VLAKOV
453,0
428.6
424.3
422.6
422.3
Ortiz še prvak
MANILA, 15. — Portoričan Carlos Ortiz je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije v dvoboju s Filipincem Gabrielom «Flashomv> Elordom.
BERLIN, 15. — F.C. Koeln je potrdil povratno tekmo z Romo za 5. marec. Tekma je v okviru četrtfinala za pokal velesejemskih mest. V Rimu Je zmagala Roma s 3:1. Moštvo, ki bo zmagalo, bo igralo s Sa-ragozo.
PARIZ, 15. — V finalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije na pokritih igriščih sta Francoza Beust in Contet premagala dvojico Filet - Pilič (Francija-Jugoslavija) s 5:7, 6:4, 6:2, 3:6, 6:3.
	OPČINE -LJUBLJANA -
	BEOGRAD
	ODHODI
0.20 D	Opčine - Ljubljana Zagreb - Beograd
7.30 A	Opčine
8.38 D	Opčine • Reka - Ljubljana
13.40 A	Opčine
18.00 A	Opčine
20.08 A	Opčine
20.30 D	Opčine . Ljubljana - Beograd • Atene - Istanbul
	PRIHODI
5.30 D	Beograd - Zagreb ■ Ljubljana . Opčine
7.12 A	Opčine
8.28 D	Beograd • Ljubljana • Opčine
11.20 A	Opčine
17.02 A	Opčine
19.35 D	Ljubljana • Reka • Opčine
21.40 A	Opčine
SZ BOR
ATLETIKA
Na krosu, ki bo danes 16. t. m. na Opčinah bodo nastopili naslednji atleti:
Košuta Aleksander, Košuta Boris, Pahor Milan, Petaros Stojan, Okretič Teodor, Sancin Stojan, Koren Uroš, Švab Dušan, Cesar Vojko, Furlanič Ivan, Križman Bruno, Gombač Boris.
Atleti naj se zberejo najkasneje ob 9.30 na zadnji postaji tramvaja na Opčinah.
Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska
SUPER ŠVICARSKE MARKE
mGtW0L. T
SUPER THIN
LUIS D’OR
SPLOŠNA PLOVBA-PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran • Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli - Genova - Marseille - Casablanca • Dakar • Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos - Montevideo - Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba», Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22. 035—23. Telefoni: 72-170 do 72-177.
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebian-ca, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi ln toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telef. 20-641—44
t
HOTEL .TURIST"
LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110
Hotel «TURIST» se priporoča cen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG*, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat »DALMACIJA*, ki nudi ribe pripravljene na vse načine.

AVTO
FORD
ZA
VAŠE
MNENJE
1 ANGLIA
ŽREBANJE 15.2.1964


VELIKI VSEDRŽAVNI NAGRADNI NATEČAJ, KI GA RAZPISUJE FORD ISTOČASNO S ŠIROKO ANKETO O TRŽIŠČU IN KI VAM OMOGOČA,
DA DOBITE ENEGA OD TEH-LE AVTOMOBILOV
1 TAUNUS 12 M 1200 4 vrata ŽREBANJE 22.2.1964	
1 CORTINA 4 vrata ŽREBANJE 29.2,1964	
	
1 CORSAIR De Luxe 4 vrata ŽREBANJE 14.3.1964	
1 TAUNUS 17 M 1500 4 vrata ŽREBANJE 21.3.1964	
1 TAUNUS 17 M TS	
4 vrata ŽREBANJE 28.3.1964	
Kdo se lahko udeleži natečaja
Vsi lastniki enega ali več avtomobilov »H pa industrijskih vozil katere koli znamke in tipa, pa naj bodo fizične osebe ali podjetja. (Ne morejo se udeležiti natečaja uslužbenci FORD)
Kako se sodeluje na natečaju
1.	Najprej greste v prodajni lokal FORD v svojem mestu; s seboj vzamete vozno dovoljenje svojega avtomobila ali industrijskega vozila.
2.	Trgovec pri FORD vam bo dal preprost obrazec, na katerem boste navedli, kateri od teh 12 so za vas najbolj odločilni elementi pri vozilu in to boste označili s številom od 1 do 12, potem ko se boste odločil) za kubaturo, ki vam je najljubša.
Estetika • Hitrost Pospešek Poraba -
Okretnost
Trajanje
-	Nabavna cena ----“
-	Notranji prostor —"
•	Notranja izdelava----
•	Prostor prtljažnika
■ Vzdrževalna cena----'
>	;	• 't i ■	'
-	Mehanične novosti----
1 ZODIAC MARK III ŽREBANJE 4.4.1964
3. Vsak Izpolnjeni obrazec (ne več kot eden na osebo) konkurira avtomatično pri v s ® h sledečih si žrebanjih. Natečaj velja v roku od 1. februarja do 31. marca 1964.
:
...Zastopnik FORD za Trst
dr. ing. Bruno Sergas

TRST,
V. S. FRANCESCO 60 TEL. 61686 - 35958
RAZSTAVNI SALON
V. G. GALLINA 3 (Prehod) TEL. 37508
AUT0MARE
ČAMPO MARZIO (Nebotičnik) TEL. 68678

i:::!iiiRiii:!i:::::!::::!::;:i::!::::::i::i;i!:!i:::::i::::::;::::-;::::::::::::!iii:i:i::i::::::::::iii::i:::::::i!::Hii::!iaH:Si::3|i:::n:::!::ii:!iii:niiB!i.:!ii::!::i!tiiiii:i:i:!:i3:i:!!::::ii-::::H
.................................................................n.............................................................................................................. ......................................................................iiiiiimiiiiiii.m,.....mmm.iiiiiiii.i.iiii...........m.illlll......................................................n........
VENTURA GARCIA CALDERON
MUČCMUije
(Nadaljevanje s 3. strani)
prevzemati. Andsko pogorje je ob večerih podobno ogromnim sivim grobovom; iz vijoličastih, s puno poraslih reber so se dvigale megle proti zasneženim vrhovom. Vzdolž ogromnih skal, ki so ležale ob poti kot razsuta vretenca gigantske hrbtenice, naju je v kamenje zasekana pot tik ob zevajočem prepadu kot v prastarih zgodbah vodila v nenavadno deželo. Toda Indijanec, ki je trepetal pod korobačem, je pokazal tu naravnost akrobatsko spretnost, ko se je mehko spuščal preko nevarnih mest in vodil mojo plašljivo mulo, ki je pogledovala proti prepadu in kazala vse znake, da bo zdaj zdaj zdrsnila s steze v glo-
bino. Ura takšnega potovanja spravi vsakogar ob živce; surovi veter, ki žvižga med pečinami, še pospešuje vrtoglavico. Kondorji, prijatelji gorskih vrhov, so krožili tako blizu, da mi je zrak, ki so jih vzvalovila njihova krila, božal lica. Od blizu so srepeli vame s svojimi zloveščimi očmi.
Prispela sva v ozko sotesko, od koder sem lahko sredi enolične rjavkasto-rdeče gorske verige nejasno videl ' rumenkasto planoto s proti nebu štrlečimi kaktusi.
»Malo počakaj, gospodar,* je iznenada zabrundal vodič in v trenutku izginil. Zaman sem ga čakal in že se me je začel lotevati nemir. Potipal sem revolver za pasom in glasno spodbu-
jal neodločno mulo, ki je z uše-si, mahajočimi kakor dva pra-porčka, prisluškovala zavijanju vetra, ocenjevala nevarnost in se obnošala, kakor da jo drži smrt za vrat.
Iznenada je v pogorju votlo zabobnelo; nekaj se je kotalilo z višine. Zdajci je komaj petnajst metrov od mene priletela jata kondorjev v prečnem letu in obenem sem povsem jasno zagledal — kajti prišel sem do ovinka na stezi — temno gmoto, konja in človeka, kako je hrupno odskakovala po strmini, dvigala oblak prahu, se razbijala ob ostrih robovih skalovja in nazadnje okrvavila razpenjeno reko globoko spodaj. Trd od groze sem čakal, medtem ko je med gorami štiri ali petkrat odjeknil odmev smrtnega padca. Nad razbitima truploma je kot obrnjen stožec, podoben lijaku tornada, zakrožila jata rjavkastih kril.
Se bolj sključen kot sicer, s pritajenim korakom divjega zajca se je pojavil moj vodič, zgrabil mulo za povodec in šepetaje zatarnal:	»Gospodar, ali it vi-
del kapetanr.?»
Kapetana! Zaprepaščen sem buljil v vodiča čigar zagonetni pogled je počival na meni, čaka-loč, kako bom sprejel to novico.
Ker sem ga potem zasul s kopico vprašanj, mi je v svoji zmešani govorici pojasnjeval, da včasih nesramni kondorji s krilom udarjajo v ramo popotnika in ga zrinejo v prepad. Potnik je ob ravnotežje in se skotali v brezno. To je doletelo tudi kapetana Gonzalesa. «Ubogl revež, ay, ay, ay!» je zatarnal, se prekrižal in sl snel širokokrajni sombrero iz Klobučevine, kot bi me hotel prepričati o resničnosti svoje izpovedi. Kot čarovnik je zamahovale z rokama posnemal plahutanje kondorjev, ko so se spodaj te trgali za trupli.
Nič več nisem silil vanj z vprašanji, kajti to so skrivnosti moje domovine, ki jih njegovi roja-Ki le neradi izdajajo belcem. Kdo ve, morda je med Indijanci in kondorji sklenjen tajen spora-zum, zaradi katerega se kondorji maščujejo r.ad nami, belimi vsiljivci. za te krivice, storjene indijanskemu rodu. Vsekakor pa sem ob tem nedosegljivem vo-diču, ki me je zapustil ob vhodu v Huaraz ter odklonil vsakršno nagrado, <a nameček pa mi še poljubil obe roki, spoznal, da je včasih nespametno z bičem v roki dražiti vase zaprte zavojevane andske Indijance.
Vuk Stefanovič Karadžič
(Ob stoletnici smrti)
(Nadaljevanje s 3. strani)
sta 1814 in 1815 izšli knjigi srbskih pesmi in 1814 tudi slovnica. L. 1818 je Vuk zaključil obdobje svojega dela s slovarjem.
Že v svoji slovnici je abecedo, ki je imela 46 črk, poenostavil, v slovarju pa jo je skrčil na 30 črk. Vse to pa ni šlo tako lahko, toda Vuk je bil neupogljiv ter v polemiki neprizanesljiv. Ostro je nastopil proti ruskoslavenski mešanici in branil ljudski jezik kot knjižni jezik. Srbski knjižni jezik je postavil na temelje bosensko-herce-govskega govora, ki se mu je zdel najlepši in najčistejši. Proti Vuku so nastopali zlasti cerkveni krogi, ki jim je bila obramba dotedanjega jezika obenem obramba pravoslavja pred Rimom. Ostra borba med jeroviči in jotouiči (ker je Vuk nadomestil jer z j — jota) se je nadaljevala, toda končno je Vuk 1. 1947 zmagal ob pomoči slovničarja Djura Daničiča in pesnika Branka Radičeviča.
Ce upoštevamo tedanje prometne zveze in še dejstvo, da
je hll Vuk hrom, tedaj se nam zdi skoraj nerazumljivo, koli*0 je potoval. Pri tem je marljiv0 zbiral vsakovrstno narodno b*®* go ter nabrano snov uporablja za nove knjige. Čeprav je 011 njegovo življenje precej časa **■ lo težko, je pozneje doživel mnogo priznanja in časti. Za svojega člana so ga izbrala učena društva akademije v Rusiji, Nemčiji, na Poljskem in drugod. Kasselu se je spoznal z Grimmom, v Weimarju z Goethejem, ki je cenil njegove narodne Pet" mi. Univerza v Jeni ga je imenovala za častnega doktorja.
Prepoved uporabe njegov:*®* pravopisa v domovini še ni 011 popolnoma preklicana, ko )• 1863 slavil, spoštovan in hvaljen, petdesetletnico svojega dela. Pr * den je ta prepoved nehala ve ljati, je Vuk na Dunaju umr •
23 let po smrti (1897) s° nJ*f^ ve ostanke prenesli v Beograd jih pokopali v Saborni cerkv •
Skupaj s Kopitarjem je Pr pomogel, da je tedanji »vet ' čas romantike je bil PraV z to ugoden) bolje spoznal ju‘” Slovane, v okviru srbskohrvas kulture pa pomeni Vuk osrednj osebnost svoje dobe v razvoj
te kulture ter v kulturno-naci^
nalnem preporodu, ki je P° nl govi zaslugi šel vzporedno svobajanje.i) Jugoslovanov i*P' tujega jarma.
* °A
.od
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON »3-808 in 94-63» - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1- II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 2U - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: čet letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, LjublJ*1^ Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicith Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst