I ENAKOPRAVNOST I ^fel X ^jr »loventki dnevnik ' A. A. ^J? Jk. A. A. V A. ^ ^ Slovene Dally » jut —° EQUALITY . RS JtflCS! Offlaii v tem li«tu Best Advertising [11 yeaes ^ neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki Medium VOLUME XXVI.—LETO XXVI. " CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 27, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 301 Antifašistični svet i pozdravlja jugoslovanske brate v Ameriki Intercontinent News Service 1 je prejela pred nekaj dnevi j brezžično sporočilo oddaje ra- 1 dija Svobodna Jugoslavija, v j katerem so podani Jugoslova- f ftom v Ameriki pozdravi preži- ' dija Anti-fašističnega sveta za i osvobojenje Jugoslavije. Po- 1 travno sporočilo se. glasi: i "Protifašistični svet za na- ^ rodno osvobojenje Jugoslavije, ^ vam pošilja pozdrave iz vaše t rodne zemlje. Vaša domovina J Pozdravlja svoje sinove, ki je ftiso nikdar pozabili in so se je 1 spomnili v najkritičnejši uri £ njene zgodovine. i "Pozdravljamo vas z izrazi i Prijateljstva, z besedo bratske ] Vzajemnosti in hvaležnosti za sodelovanje in podporo, ki ste i io nudili našemu ljudstvu v nje- 1 Soyi osvobodilni borbi proti fa- 1 sističnim vpadnikom in proti '< četniškim plačancem ter Usta- i sem. ] "Proti-fašistični svet za na- 1 rodno osvobojenje Jugoslavije je bil osnovan in izvoljen na ] ""TililE®" i Naši fantje-vojaki ' ★ Zadnji četrtek, 23. decembra ; je prišel iz Great Lakes, 111., na U-dnevni dopust Albert Margie, sin dobro poznane družine Mr. Paul in Mrs. Mary Markič, 14214 Westropp Ave. Albert, ki se nahaja v službi mornarice, se vrne v nedeljo zvečer, dne 2. januarja. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo pred • odhodom, Albertu, ki je korajžen fant, pa želimo vse najboljše. Iz Norfolk, Va., kjer se nahajata v službi Strica Sama, Pošiljata brata Edward in Stan-! |ey Slejko, poznana godbenika iz Collinwooda, najlepše pozdra-ve k božičnim in novoletnim Praznikom. Prijatelji jima lahko pišejo na sledeči naslov, kjer 8e oba nahajata: Edward — Stanley Slejko, Mus. 3/c, Recreation Office Bldg., U—40, Naval Air Station, Norfolk, Va. BOLEZEN 2e šest tednov se nahaja na bolniški postelji poznani trgo-vec, Mr. Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo na omenjenem na-i slovu, mi mu pa želimo, da bi se "Mi ljubo zdravje čim preje povrnilo! KLUB "LJUBLJANA" Glavna seja kluba "Ljubljana" se vrši v torek, 28. decembra ob 8. uri zvečer v društvenem domu na Recher Ave. — članstvo je prošeno, da upošteva to naznanilo, ker se ne bc Posebej z dopisnicami vabilo. i Vršile se bodo volitve odbors 2a prihodnje leto in reševale druge važne zadeve. Kupujte vojn« bonde in vojno-varče *»lne znamke, da bo čimprej poražen« °»IMe in vse, kar ono predstavlja! bojnem polju, je telo, ki pred- ce stavlja borbo za popolno osvo- ve bojenje Jugoslavije. Zborovalo ži je na osvobojeni zemlji Jugo- lji slavi je ter sprejelo določbe in m sklepe v smislu časa in raz- si mer ter vam tozadevno želi da- bi ti vedeti, da ste lahko ponosni jz na svojo staro domovino pred v£ vsem svetom. Mi bomo nadalje- pj vali z našo borbo za bratstvo p£ ter osvobojenje z še večjo ener- zg gijo in vztrajnostjo. "Pričakujemo, da bomo deležni tudi v bodoče še obsežnej- Je še pomoči in podpore v besedah in dejanjih. Visoko cenimo vašo ^ prijateljsko in bratsko pod- VJ poro. vf "Vaša stara domovina ostaja neomahljivo zvesta v svoji borbi ter bo prisilila vse one, ki de- aj lujejo proti njej, vse domače gj agente fašizma in nečedno kliko izdajalcev, ki predstavljajo Dražo Mihajloviča v naši deže- n li, da bodo umolknili. "S m r t fašizmu! Svobodo p( ljudstvu!" g --------Vi DRUŠTVENE ODBORNICE p Društvo Slovenske Sokolice, H št. 442 S. N. P. J. je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradni- r, ce za prihodnje leto: Predsedni- L ca Josephine Lach, podpredsed- « nica Frances Legat, tajnica Ju- " lia Zerovnik, blagajničarka I- ~ vanka Shiffrer, zapisnikarica j Cecilia Subelj, nadzornice: Au-j gusta Frančeškin, Slavka Bože-glav in Mary Somrak; zdravni- S( ka Dr. F. J. Kern in Dr. Carl P Rotter, zastopnica za delniško sejo Ivanka Shiffrer, zastopni- ~ ca za Klub društev S. N. D. d Mary Somrak, za Clevelandsko federacijo SNPJ Julia Zerovnik, za podr. št. 2 JPO, SS Joseph- z ine Lach, za SANS Frances Le- F gat in Jennie Frankovič, za far- £ mo S. N. P. J. Cecilia Subelj in F Frances Legat. Društvo tudi F podpira sledeče ustanove: JPO, v SS, SANS, Čitalnico SND, Slo- r vensko šolo SND in druge kul- * turne ustanove. £ _ 1 Društvo Collinwoodske Slo- i venke št. 22 S. D. Z. je na svoji letni seji izvolilo sledeči od- ( bor za leto 1944: Predsednica £ Fanny Brezovar, podpredsed- ( nica Gertrude Bokal, tajnica t Rose Šimenc, 799 E. 155 St., , blagajničarka Pauline Mausar, j zapisnikarica Rose Mickovich, , nadzornice: Filomena Sedej, Josephine Bernot in Mary Jerman, zastavonoša Mary Malo-verh, zdravniki: Dr. Skur in Dr. Opaskar, zastopnice za Slov. dom na Holmes Ave. Fanny Brezovar in Pauline Mausar, za . Slov. del. dom na Waterlo Rd. Gertrude Bokal, za JPO, SS in SANS Mary Urek in Julia Ma-kuc. POZDRAVI Iz New Canaan, Conn., pošiljata najlepše pozdrave in vo-" ščila za praznike M. in L. Mar-" gon, ki imata tu v Clevelandu 5 mnogo znancev in prijateljev. 1 IZ BOLNIŠNICE -j Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Frances Gorjanc, stanujoča na 19314 0 Arrowhead Ave., kjer jo prijateljice in znanci lahko obiščejo. Eisenhower bo ; poveljnik armade, j ki invadira Evropo Predsednik je odkril izbero ameriškega generala v božičnem radijskem govoru HYDE PARK, N. Y., 24. decembra. — Predsednik Roosevelt je v svojem radijskem božičnem govoru, ki je bil naslovljen na ves ameriški narod doma in na ameriške oborožene sile širom sveta, odkril, da je bil gen. Dwight D. Eisenhower izbran za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških sil, ki bodo odprle drugo fronto, oziroma napad na "Hitlerjevo trdnjavo" v zapadni Evropi. Tako bo gen. Eisenhower, ki je sedaj poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, stal na čelu ameriškim in britskim silam invaziji zapadne Evrope preko vseh poti od skrajnega severa do juga. Predsednik je rekel, da bo ta akcija dovršila obkoljenje Nemčije. Mesto gen. Eisenhowerja kot vrhovni poveljnik vojaških operacij bo zavzel britski general Sir Henry Maitland Wilson, ki se sedaj nahaja v Egiptu kot poveljnik zavezniških sil na Bližnjem vzhodu. Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Italiji prevzame britski general Sir Harold Alexander. Zavezniki zbili 30 japonskih letal nad Rabaulom Zadnje poročilo: Amerikanci so ,obnovili napad na Rabaul, poroča gen. MacArthur, in so v zadnjem napadu zbili najmanj 71 japonskih letal, možno pa je, da celo 90. Zavezniška zračna sila je zadnje dni zopet udarila na japonsko bazo v Rabaulu ter je v 50-tonskem napadu zbila 30 japonskih letal, medtem ko Japonci, zavedajoč se rastoče nevarnosti za svoje pozicije stop-njema večajo svojo zračno aktivnost v obrambo Rabaula in svojih baz na Marshall otokih, kakor tudi napade na ameriške instalacije na Gilbert otokih. Neko poročilo iz Tokija tud: ustvarja vtis, da so se ameriške sile izkrcale v okolici rtiča Gloucester na otoku Nova Bri tanija, nasproti prvotnega in vazijskega oporišča pri Arawi ki se sedaj nahaja v ameriški! rokah. Tokijo poroča, da je zavez niška sila, ki je napadla Rabaul štela 135 letal, in da je bilo 5. sestreljenih v napadu. Nedeljsk . komunikej gen. MacArthurji L pa pravi, da so Amerikanci iz gubili samo štiri letala. i Podprimo borbo Amerike za demo kracijo in svobodo sveta z nakupoi vojnih bondov in vojno-varčevalni znamk! SILEN UDAREC ZADAN NEMŠKI MORSKI SILI i — I Bojna ladja 'Scharnhorst'. potopljena v Arktičnem morju, ko je napadla konvoj v Rusijo ti LONDON, 26. djecembra. —; ; Britska admiraliteta je danes! ^ naznanila, da je bfla blizu rti-1 ^ ča. North v Arktičnem morju l potopljena nemške 26,000-ton- j ska bojna ladja "Spharnhorst",; ko je napadla zavezniški kon-; voj, ki je bil na pqti v Rusijo, j Tako je našla svoj konec bojna ladja, o kateri je bilo ponovno; i poročano, da je bila v spopadih i z britsko mornarico poškodo- i i vana. fr "Izguba "Schariihorsta" je bila priznana tudi od neke nem- i ške radijske oddajet v Berlinu, ki je poročala, da je bojna la-i dja šla na dno morja "po ju-- naškem boju" v katerem je po-i rabila vso svojo municijo. 1 Izguba "Scharnhorsta", ki je bila najmodernejša nemška boj-^ na ladja, zgrajena leta 1939, je strahovit udarec za, nemško silo na morju. Na njenem krovu . je bilo devet 11-palčnih topov, in njena posadka je, morala šteti 1,461 mož. _L V 4— . ... ALARM ZA ZRAČNI NAPAD V NEW YORKU Na božični dan je bil New York alarmiran, da naj bo pripravljen za možnost sovražnega zračnega napada. To je bilo ' očividno napravljeno, da se pre-l, preči nepripravljenost, ako bi v Nemci praznike porabili za ne->j pričakovan napad, ko so se raz-širile govorice, da tak napad u-tegne biti vprizorjen. Toda kmalu po objavi tozadevnega ie naznanila je bil alarm prekli-can. v -- L- ; Kultura J. PEVSKI ZBOR "JADRAN" Jutri se vrši vaja pevskega in zbora "Jadran" in tudi seja za h priprave za silvestrovo zabavo Ce Članstvo je vabljeno, da je pol-noštevilno navzoče in točno ot 8. uri zvečer v Slovenskem de lavskem domu na Waterloo Rd NOV PORTRET MARŠALA TITA Roosevelt bo posre- 'j dovalvrusko- f poljskem sporu? j LONDON, 26. decembra. — Iz zanesljivih virov se javlja, ,da se nahaja na poti v Ameriko ! poljski premijer Stanislav Mi-kolajczyk v svrho posvetovanja j s predsednikom Rooseveltom, j katerega se utegna prositi, da I ; posreduje v sporu med Rusijo j j in Poljsko. 11 ~ i Načelnik poljske zamejne via- j ^ s j de je baje odpotoval v Ameri-j " i ko, potem ko mu je angleški zu- ^ 111 nan ji minister Eden dal polno " j poročilo o teheranski konferen- * ' !ei in povedal, pod kakšnimi po-"; goji je Rusija pripravljena zo-'■jpet upostaviti diplomatske*.,stiske s poljsko ubežno vlado v j = 31 Londonu. Hi ^ _ j Vzrok za prelom odnošajev s Rusija je pretrgala odnošaje ^ e i s Poljsko prošlega aprila, ko se . i je poljska vlada obrnila na Med-i ! narodni rdeči križ s pozivom, -.; da preišče trditev Nemčije, da J so Rusi pred vstopom Sovjet- j ! ske unije v vojno blizu Smoljen-j ska usmrtili deset tisoč polj- j1 j skih oficirjev, ki so se nahajali | e v ruskem ujetništvu. Predsednik Rooseveit je pro-6 šli petek v radijskem govoru iz-l~ javil, da je teheranska konfe- , U renca preskrbela,da ne bo med ( [' Ameriko, Anglijo in Rusijo pri- 1 šlo do nobenih razlik, katerih bi se ne moglo rešiti. Dvoje tolmačenj Londonski "Times" je v zvezi z odhodom poljskega premi-w erja v Ameriko izjavil, da zna- 1- menja kažejo, da izravnava 2- poljskega problema ne bo šla ta-[o ko gladko kot se je upalo v ne-e- katerih krogih. List "Sunday bi Dispatch" pa je prerokoval, da e- se bo Poljska kmalu pridružila z- sovjetsko - češkoslova š k e m u a- prijateljskemu paktu, ki je bil a podpisan v Moskvi 12. decem-; ?a bra. li- J - ASESMENT i člani društva Naprej št. 5, | SNPJ, ki še niso plačali ases-! menta za to mesec, lahko to ' store nocoj ali pa jutri večer ;a j od 7. do 8. ure v društvenem u-zajradu v Slovenskem narodnem 'o. I domu na St. Clair Ave., čez dan )1- i pa v uradu g. August Kollan-abider, v S. N. D., 6419 St. Clair le- j Ave. Storite vašo dolžnost in o-;d. istanite dobro stoječi člani. Maršal Tito, vrhovni poveljnik Osvobodilne vojske jugoslo- 1 conskih ljudstev in partizanskih odredov ter predsednik jugo- J slovanske narodne obrambne komisije na svojem glavnem sta-nu v bosanskem mestu Jajce, ko stoji za portret, ki ga izdeluje 1 znameniti zagrebški kipar Antun Augustineič, ki je član jugo- I slovanske narodne vlade. ' To sliko so prinesli iz Jugoslavije v Kairo zavezniški čast- ] ni ki in je dospela v Zed in j ene države potom Acme žičnega pre- ■ nosa. Klišej je preskrbel Združeni odbor južnoslovanskih A me-1' rikancev, 1010 Park Ave., New York City. rusi so mm mcE mm KIJEVOM 25 MILJ NAZAJ Naeiji pognani v beg na 50-miljski fronti; 15 tisoč Nemcev ubitih v obnovljeni ruski ofenzivi >| MOSKVA, 27. decembra. — jRusi so na kijevski fronti zo-S pet na ofenzivi. Danes zgodaj i zjutraj je bilo tukaj naznanje-Ino, da je prva ukrajinska armada vrgla Nemce 25 milj nazaj na 50 milj dolgi fronti, potem ko je pobila 15 tisoč Nemcev in pognala v beg 10 nemških divizij, katere je Hitler vr-. j gel v boj v obupnem poizkusu, ! da bi zopet prišel v posest Kije-'va. S to veliko zmago so se Rusi približali Žitomiru in kmalu 5 jim bo zopet odprta pot proti ; Poljski. Na severu je bila danes sov-j jetska prva armada samo še o-| sem milj oddaljena od Viteb-ska, kjer so nemške čete skoro odrezane od zaledja in so prerezane domala vse komunika-j j cijske črte za dobavo materija-la ali umik. Rusi /.asedii 200 krajev Na ledenih planotah v bližini Vitebska je padlo 3,600 Nemcev, kar pomeni, da so naciji v teku zadnjih treh dni na ruski i ironti izgubili nad 20 tisoč nož. x V ofenzivi proti Žitomiru so P„usi zasedli nad 150 vasi in tr-jov, medtem ko so na fronti pri Vitebsku Nemcem iztrgali 30 naseljenih krajev. Nemci priznavajo poraze Poročilo nemške komande, ki je bilo objavljeno v Berlinu, in-direktno priznava nevarnost, v kateri se nahajajo Nemci tako pred Žitomirom kot pri Vitebsku kot rezultat velike ruske zimske ofenzive, ki se nevzdržno vali naprej. Obnovitev ruske ofenzive na kijevski fronti, kamor je Hitler vrgel svoje najboljše mehanizirane sile in na tisoče tankov, je najbolj osupljiv razvoj na celi ruski fronti. Kot izgleda, Rusi sedaj ogrožajo železniško progo med Korostenom in Žitomirom, 85 milj zapadno od Kijeva in 60 milj od poljske meje, dasiravno uradni komunikej ni odkril pozicij najbolj zapadnih ruskih edinic. Novi grobovi THOMAS VRŠAJ V zavodu za onemogle na j Franklin Ave., kjer se je naha-| jal tri leta, je včeraj popoldne; preminil Thomas Vršaj, star 76: let. Doma je bil iz vasi Gornje! Ponikve, fara Trebnje na Do-! lenjskem, kjer zapušča soprogo i Ivano, štiri sinove in hčere. V j Ameriki je bival 35 let, ter je; svoječasno delal v American Steel and Wire Co. Stanoval je; pri družini John Kromar, E. 53 St. St. Clair Ave. Pokojni za-: pušča tukaj hčer Mrs. Gertrude Snider, 1130 E. 72 St. Pogreb se bo vršil pod vodstvom A. Gr-dina in sinovi pogrebnega zavoda, v sredo v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. MARY MARKOVrč Za srčno hibo je na svojem domu r.a 13815 Deise Ave., u-mrla Mary Markovič, rojena Krašovec, stara 52 let. Pokojni-ca je bila doma iz vasi Pod-klanc pri Sodražici, odkoder je prišla v Cleveland pred 35. leti. Tukaj zapušča soproga Henry, dva sinova Henry, Pvt. Franka, hčer Josephine in vnuka. Bila je članica društva Janeza Krst-nika št. 37 A.B.Z. in podr. št. 25 S. Ž. Z. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. LEOPOLD SIMONCIČ V soboto zvečer je umrl na svojem domu Leopold Simončič star 55 let, stanujoč na 676 E 97 St. Doma je bil iz Ljublja ne, odkoder je prišel v Cleve . land leta 1907. Zadnjih 22 le . je bil zaposlen pri Bingham Co . Tukaj zapušča soprogo Annc , rojeno Divjak, hčer Sylvij' . I Mayer, vnuke, in tri bratranc Johna, na Carl Ave., Franka n . E. 60 St., in Leo na Grovewoo< .■Ave. Bil je član društva W. C -|W. in Vodnikov venec št. 14 I SNPJ. Pogreb se bo vršil iz Ze krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen. KATARINA GRUBIŠIČ V petek večer okrog 11. ure je preminila na svojem domu Katarina Grubišič, rojena Ra-dosovič, stara 63 let. Stanovala je na 15210 Saranac Rd. Pokoj-nica je bila doma iz sela Mar-kopal, na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 37. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, dve hčeri Anno in Edith, poročeno Vulich, ter sina Pvt. Johna. Bila je članica društva Sloboda št. 235 H.B.Z. in društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Pogreb se bo vršil v torek job 8:15 uri zjutraj iz pogreb-Inega zavoda August F. Svetek, 1478 E. 152 St., v cerkev sv. Marije in nato na Calvary pokopa-: lišče. MARY GLAVAN ! Okrog 3. ure v soboto popoldan je preminila dobro poznana Mary Glavan, rojena Oražem, stara 48 let, ter stanujoča na 828 E. 140 St. Pokojnica je bila doma iz vasi Lipovec, pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki i se je nahajala 30 let in je bila članica podr. št. 10 S. Ž. Z., pri kateri je bila ustanoviteljica in zelo agilna, ter društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva fare sv. Marije. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dve hčeri Molly, poročeno Sweeney, in Angelo, ter tri sinove Edwarda, Corpl. Wil-liama in Josepha, ter vnuka Jo-' |seph Sweeney, v stari domovini 'jpa zapušča brata Antona. Po-breb se bo vršil v sredo ob 8:15 j. v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. in nato na Calvary poko- >• ...v ( palisce. DENAR NAJDEN e a Na veselici v S. D. D. na Wa-dlterloo Rd. se je pretekli teden ). našlo svoto denarja. Kdor ga 7 j pogreša, naj se oglasi pri oskrb-i-'niku, kjer ga dobi nazaj. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj CHX AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-15 Luued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Uall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po po&tl Izven mesta): for One Year — (Za celo leto)_______________»6.50 Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________ 3.5U Por s Month* — (Za S mesece)________________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Tear — (Za celo leto)___________________»7.50 Por Half Year — (Za pol leta)_________________4.0n Par I Month* — (Za 2 mesece)____________2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrle*: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drtave): Pok One Year — (Za celo leto)__________»8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................... 4.50 Catered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1872. Načrt za bodočo Evropo bo prišel iz vrst evropskih ljudstev samih Smanuel Grafton, kolumnist za "New York Post," je-z dne 21. decembra napisal članek, ki se glasi: Čudno, ampak de Gaullov pokret, kateremu smo dali le priznanje drugega reda, se bo koneeno izkazal kot najmočnejša izmed "ubežnih" vladnih agencij. Poglejte samo, kaj vse smo poizkusili napraviti za jugoslovansko ubežno vlado kralja Petra! Stiskali smo jo k prsom, negovali smo jo kot dete z našim priznanjem, obkolili smo jo z našimi pooblaščenimi diplomatskimi predstavniki, celo pogodbe smo podpisovali ž njo. Ampak navzlic temu diha z veliko težavo. So večeri, ko izgleda, kakor da ne bo dočakala prihodnjega jutra. Pred dvema letoma je bila simbol jugoslovanskega edin-stva. Zdaj pa se kar noče posvetiti, in naj jo še tako drgnemo. Kaj je tista sktivnostna moč, o kateri se zdi, da se roga našim izvoljencem med ubežnimi režimi. Nič drugega kot preprosto ljudstvo Evrope. V Jugoslaviji n. pr. so se za sovražnikovimi linijami organizirali v partizanski pokret. Je to tako široko gibanje, da je v njem prostora za komuniste in duhovnike. S svojo obljubo demokratične federativne jugoslovanske države se je razmahnilo, vlado kralja Petra pa je silno skrčilo, čeprav se je nahajala tisoče milj proč. Jugoslovansko ljudstvo je bilo sposobno prevrniti Petra v Londonu, navzlic temu, da je bilo samo ujeto od Nemcev. Ljudje v Jugoslaviji so navzlic Hitlerju na svoj način obdržavali volitve; volili so z borbo, z organizacijo. Preprosti narod Jugoslavije se je izkazal dovolj močan, da prekriža načite svojih sovražnikov in svojih prijateljev. Sposoben je kontrolirati dogodke v Londonu celo v času, ko se nahaja pod Hitlerjevo peto. Na podoben način smo tudi objeli in poljubili, negovali in občudovali grško vlado kralja Jurija. Dali smo ji svoje priznanje; odobrili smo jo s svojimi velikimi pečati, in jo naredili nič manj zakonito kot novčanico angleške državne banke. Napram temu je ni bilo stvari, ki se je vdela manj zakonita ali bolj slabotna kot je bila opozicija grške vlade kralja Jurija. Le-ta sestoji iz najmanj dveh, morda treh gerilskih gibanj, izstradanih od Nemcev in točasno zapletenih v medsebojne boje. Ampak zato, ker nobeno izmed teh gibanj ne mara, da bi kralj Jurij-prišel nazaj, visi'zdaj nad Jurjevo glavo enak oblak kot nad Petrovo. Kralj Jurij je moral obljubiti, da se bo po končani vojni pokoril ljudskemu glasovanju, in Anthony Eden je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem sklepom. Sestradani grški narod je tudi obdržaval n^ke svojevrstne volitve; in veliki možje imperija se uklanjajo njegovim sklepom. Šele par mesecev je tega, ko je Winston Churchill v enem svojih govorov izjavil, da je za to, da se oba kralja, Peter in Jurij, zopet vrneta na pi estol. Držeč v vsaki roki enega teh dveh monarhov, ju je visoko dvignil pred očmi vse javnosti. Ampak njegove odločitve so predru-gačili možje na Balkanu, ki niso nikomur poznani in ki ne premorejo niti para spodnjih hlač. In kar se tiče de Gaulla, ki mu nismo nikoli da!i popolnega priznanja, postaja od minute do minute bolj legalen. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, se ni izgubil. To pač vsled tega, ker ga francosko ljudstvo hoče; vzrok je sicer neuraden, moji dragi, ampak končnoveljaven. Te podatke podajam zaskrbljenim liberalnim mislecem med nami, ki dregajo drug drugega in turobno vpra šujejo: "Kaj, o kaj bomo storili z Evropo?" Evropa je i politična ničla, moledujejo, ena sama velika praznota; ji je luknja v kolaču moči. j, Kar pomirite se, otroci moji. Načrt za Evropo bo pri-'] M. Stepanova: Človeka sem iskala V zarje tihe so se misli moje zaklenile, v zvezde jasne so se želje potopile . . . Ena sama mi je le ostala: da človefca v masi ljudstva bi spoznala. Dan za dnem že hodim sredi žive ceste, kaj vse videti sem morala! ne veste . . . Srečala sem polno čudnih bitij, a človeka najti-takih pač več ni odkritij! "Imaš denar?" me vprašal je nekdo. "In lepo lice, rdeča usta, — imaš vse to?" "Pač vsega tega nimam," sem dejala in sredi žive ceste začudena obstala . . . "A dušo imam kot vi ljudje bogati, ki toliko mi nočete podati, da bi živela tudi jaz ob strani . . . Kdo pač vam k plemenitosti pot brani?! Mar mislite, da srca revežev so kamen, ki ne bi ga prežgal krivic skelečih plamen? O motite se, vi krvniki blagi! Koraki vaši so pred Nekom silno dragi!" Razočarana sem utonila v mrak cerkveni . . . Kdo pač naj vlije več poguma meni?! Vsepovsod človeka sem iskala . . . O, kaj za enega bi sameera vse dal« . ' 1 urednikova1 ; pošta ; ! v i Silvestrov dan v Euclidu s Euclid, Ohio. — Slovenski d društveni dom bo kakor običaj- ^ ' no, praznoval starega leta dan, s ' ker na ta dan se bo zaključilo r - staro leto 1943. 'd ) ld Z veseljem bomo zapustili to j r leto, ker veliko trpljenja je pre • i n i stal človeški rod, upamo, da pri-: hodnje leto nam bo dosti olaj-1 c šalo trpljenje na bojnih polja-1 g * nah, ker naši sinovi, bratje ino - očetje, se borijo za svobodo, da j, - jo mi lahko uživamo. Silvestrov dan bo gotovo ve- v " 1 i k e g a pomena za Društveni n i dom, ker na ta dan bomo se- ^ ) j žgali obveznico, ker je popolno- j i 3 i ma izplačana. Ta zasluga ne, j, gre samo sedanjemu direktori-' ^ ju, ampak tudi vsem prejšnjim I j ' direktorjem, društvom, delni-'] ^ 1 carjem in posameznim obisko-! n - j valcem, ker vsi so prispevali I d [ vsak po svoji možnosti, kakor j ^ tudi sedanji oskrbnik in prejš- J z nji oskrbniki, ki so neumorno jj-delovali, da se čim prej izčisti p " I dolg iz narodnega imetja. ; n Sedanji direktorij je veliko |v ' ; storil v to svrho, ker imel je za-1 ^ ■ j črtano pot v to smer, da se čim prej izplača, da bodo delničarji p j I lahko rekli, to je naša popolna' z , la~>t, in lahko bodo ponosni na' | svoj uspeh. Direktorij je vedno i imel v mislih društva in delni- -, 1 čar je, kadar so bile važne odlo- J čitve pred njim in odločeval js „ po Lvoji najboljši previdnosti. n Direktorij vabi vse, da pride-: mo skupaj na Silvestrov dan,, • v' da se razveselimo kolikor nam i J V vv . I Vi današnje razmere dopuščajo, I veselje ne more biti popolno, i Sj ker spomini nam vedno uhajajo 1 ki k našim ljubim, ki se borijo za' d< naš dobrobit. i vi Želimo vam vsem citate'jem .. vesele božične praznike in sreč- U i rr no nevo leto! Na svidonje, !gl Za direktorij, !sa Matt F. Intihar, preds. pr voc ucučt . . . ; ----V Toliko dela, pa ven- s s dar lepe roke? n z So ženske, ki sicer precej žrt- V vujejo za svojo zunanjost, a svojih rok jim ni mar. Pravijo, I3 da ne morejo imeti čednih rok, ker jim njih delo tega ne dopušča. Pa vendar to le ni zmeraj ^ resnično. Gospodinja, ki mora . dan in dan opravljati umazana £ dela, bi morala tem bolj paziti na svoje roke. Mnoge gospodi- " nje, ki so, na primer, zaposlene " tudi še kje drugje, recimo v trgovini, vprav morajo imeti negovane roke. Kako bi to dosegle navzlic kuhinjskim opravkom? To ni prav nič težko. Predvsem si mora vsaka gospodinja takoj po kakem nečednem delu izplakniti roke^. Pa ni treba, da bi se vedno umila z milom, nasprotno! Vsaka gospodinja ve, da postanejo prsti, če je prej lupila sadje ali strgala krompir ali korenje, pri dotiku d milom črni, in da se ti črni ma- £ deži ne dajo zlepa odpraviti in s da še dolgo ostanejo grde temne J zareze in lise na rokah. Dosti bo- ' Ije in bolj pravilno je, da roke po čiščenju ali lupljenju zele- ' njave, sadja itd., takoj vtakneš ^ v vodo in jih s krtačo ali s 0 kamnom gobovcem očisti. d To se jako naglo opravi; šele ti potem, če se je umazanija že p zajedla v kožo, je težko očistiti n roke. Če opravlja gospodinja kako d jako umazano delo, na primer, ~ 3a snaži kljuke, pribor, grabi premog in podobno, naj ima gu-: ntiijacte rokavice na rokah. Najbolj skrbna nega rok pa! je potrebna dvakrat na dan. Prvikrat, čim so opravljena naj-' /ažnejša gospodinjska dela, in i drugo, zvečer preden gremo ;pat. Pri tem bi morale biti ro-ce na vsak način tople, vodi pa icdimo malo boraksa ali navadne sode. Tudi ^daj sta potrebna krta ! ieti in gobovec. Nato je treba oko dobro osušiti, in, dokler jc( ;cžx Se mehka, namazati jih s' liccrinom in dobro zdrgniti. Tudi za nohte ne smemo po-abiti. Nohte je treba opiliti, reden se umijejo, ko ko še tr-' ---1 X —- •'W »»""J "J ~ 1 Mt, yj. I šel iz Evrope. Mi bi ga itak ne mogli iztuhtati. Mar bij bili mi sposobni izmisliti si partizane? Ustvarila jih je Evropa, med tem ko smo mi delali načrte za razne brezpomembne federacije, itd. Edina moč, ki jo imamo nad bodočo Evropo, je moč ! družiti se pravim gibanjem. Kadar se skušamo pridi užiti! napačnim, se vselej znajdemo brez moči. In jaz sem1 demokrat take vrste, kajti prepričan sem, da biti demo-! krat take vrste je nekaj takega, kar ima bodočnost. 1 di. Ko so roke umite in nama- d zane z glicerinom, si odstrani- e mo kožico krog nohtov in sled- p njič jih še usvetimo. v --I Ženske znajo 1 v čuvati skrivnosti s ž I Po nalogu načelnika britan- j skega letalstva je bilo izmenja- ] no vse osobje takozvanega taj- J ^ nega oddelka, ki daje letalcem 1 skrivna navodila, gesla, spoz- 1 navne znake itd. , Premeščeni so bili iz tega od- , delka vsi moški, na njih mesto , ; pa so prišle ženske. i ] Med letalci je ta ukrep vzbu-! j dil splošno začudenje in dopis- , nik "Daily Maila" je povprašal: enega izmed višjih poveljnikov letalstva, kako utemeljuje po- . veljstvo ta navidez zelo čudni ukrep. Dobil je naslednji odgovor: "Ženske so po svoji naravi | zelo zaprte in iz njih se težje izvabi kako skrivnost kakor iz moških. Res je, da so klepeta-ve, toda povedo zelo malo, dasi mnogo govore. Najbolj klepeta-ve ženske, znajo najbolj skriti svoje skrivnosti za potokom besed. Zaradi tega so na glasu, da nimajo nikakršne logike in da z njihovimi odgovori človek ne ve kaj početi. Ženski lahko mirne duše zaupaš skrivnost: ponosna bo na to in je ne bo izdala za nobeno ceno. Govorila bo seveda vse mogoče, samo da bi ne izdala tajnosti. Nii je celo naravnost prijetno, ko vleče za nos človeka, ki bi rad izvedel od nje kaj^važr nega. Moški so v tem pogledu manj zanesljivi. Radi se poba-hajo s svojo važnostjo in na temelju tega se da iz njih izvleči marsikaj." Zapisnik seje SANSa 21. avgusta 1943 (Nadaljevanje) Kern: (Smatra, da ena bese-! da ni tolike važnosti. Govori;, glede odsotnosti župana Lau-scheta pri kosilu.—Kuhel po-jasni, čemu se Lausche ni ude-, ležil.) Kristan: Da boste vedeli koliko važnosti polagajo Srbi in j i Hrvati besedi "partizani," naj i omenim ,da sem že na seji pred- ] lagal kompromis, ko sem uvidel,! ] da bo Zalar glasoval proti tisti: 1 točki. Vsa delegacija je bila' s proti spremembi.—(Na vpraša- j nje, ki ga je stavila sestra Pris- i land glede bolgarske in mace- H donske reprežentacije, pojasni, s i je vsaka teh skupin imela po d iega delegata, za bodoče seje Ji i bodo upravičeni do sedem1 j; iaka, kot ostale narodne sku- ši ne.) I z Zalar: Jaz gospoda Adamiča p soko spoštujem in ves sloven- i; ;i narod mu mora biti hvale- t ;n za vse, kar je že storil v C jegovo korist. Njegovo delo g i velevažno in nikoli bi SANS ž s dosegel tega, kar smo storili c teh mesecih, ako bi ne imeli j a strani Adamiča. S tem pa še i i rečeno, da se povsem stri- r jem z vsem ,kar je on napisal nekaterih knjigah. In če Ada- v liču pojasnimo težave, v kate- c ih se bi SANS nahajal brez ^ opravka omenjene točke, bo 1 otovo pristal na sugeriran po-|f ravek. Pri vseh sejah, kjer sem r/ odeloval, smo bili vsi kot ena: ^ ama družina in še nikoli bi bi- a izrečena besedica, ki bi le ' ajmanj žalila enega ali druge- j a. Prosim in apeliram, da vpli-amo na njega in omenjeno 1 premembo izposlujemo. , Kristan: Adamič kot pred-', ednik Združenega odbora sam ] e more ničesar storiti. Toda,1 j ko ga hočete prepričati o po- ( rebi za spremembo, tedaj se , Laj apelira na njega. Dokler pa 3 le dobimp odgovora, se naj . lasovanje suependira. , Sledi splošna razprava o j iredmetu. Kern in Oman ne vi- i ita nobenega vzroka, čemu bi ; ie bi vprašali predsednika za premembo. Vsaj se strinjamo < odborom in ga ne zavračamo. ( -Kristan meni, da bi mi lahko ; elo resolucijo priobčili v listih komentarjem, da SANS želi premembo v nekaterih točkah • ii izrazih. Vsekakor pa je po- 1 rebnotudi javnost poučiti in ji 1 lajati potrebna pojasnila, zla- J ti na shodih. O zadevi nadalje azpravljajo Zalar, Cainkar, 1 [era, Prislandova, Zupančiče- 1 a, Krista nin Oman, ki je mne- ; ja, da je polovica poročil iz 1 tare domovjne nezanesljivih, ■ ekaj pa mora biti resnice, če 1 0 pa dokazi, da so te novice laž, 1 edaj bo pa verjel. Zupančiče- 1 a meni, da se izjava odobri kot 1 e bila predložena, ljudje se 1 a naj poučijo. 1 Brat Zalar predlaga, da se ' lasovanje o sprejemu izjave ( pusti, dokler ne napravi SANS j tika z Adamičem in to naj naravi predsednik ali pa pomož- 1 tajnik. i j Brat Zaitz meni, da je po-febno najprej soglasiti se. ško- ^ a, da ni Adamiča na tej seji, g ajti, ker je zelo strpen in po-iga veliko važnost na SANS, J i gotovo uvidel našo težavo in j tvar uredil. Dp seda i sta y okazala le_dsa slovenska lista, ! i sta .simpatična napram nar- y zanom. Naši kričači se vedno preminjajo z ene strani na | TP THF Hm K c rnni > drugo. Ni dolgo tega, ko so šte-ijli Mihajloviča za takega hero-»' ja kot McArthurja ali Timo--.šenka; ko se je pa Mihajlovič | zameril Moskvi, so ga njegovi 1 prejšnji oboževalci obtožili za - izdajalca. Toda gotovo so pota -. tudi za kompromis glede izjave. če je bil izhod za skupen ko"' 3 gres, tedaj je tudi pot za Zdru-5 ženi odbor, če resnično želimo i delati skupaj, tedaj se bo našla 1 pot. Škoda je, da je Ameriška e Domovina ta novi odbor že de- - nuncirala. To mu bo škodilo. I Kristan izjavlja, da je bl1 vedno za skupnost in je še se-daj. Naš SANS ni nobena stran- z ka, kljub temu, da so v njem" 01 r a z n e stranke. Pomagaj^0 skupno rešiti našo Sloveniji in nj zgraditi novo Jugoslavijo, Precl" a vsem ,ako bodo vljučene še dru- , ge balkanske države. Pokoza ° e se je, da so tukaj skupine, ki 1 lahko skupaj delovale za sk"' l" pen cilj. In ta skupnost je se 0 vedno enake važnosti kot pi'e.le' Obvarovati pa moramo Zdruze ^'ni odbor, drugače so naše Prl II like za Zedinjeno Slovenijo Ja" ko majhne. Ohraniti moram0 celoto obeh—SANSa in Zdruze' ;e nega odbora. Rečeno je bilo. a gre le za eno "besedo," toda,; l-> mu ni tako. Izraz "partizani' »j samo beseda ,temveč ime—-o ideja. Oni sami so si nadaU i- ime, mi bi jim ga pa radi ui Ji no odvzeli. a Oman: Meni gre le za besedf 0 "partizani." Ta se naj odstraPj da ne bo nevolje od katolišk1 0 Slovencev, pq, bo vse v redu-h ' ve-jj Kristan: Mi ne moremo sp^ h jeti popravljene resolucije )_ tako v listih priobčiti. Drugi jj sti so ali pa bodo priobčili oi j ginalno. e~ Zaitz.: Vesti niso zanesljlV®* r ne o 200,000 bojevnikih, ki J1^ baje ima Mihajlovič nekje srbskih gorah, niti ne o l°,u v » r/ partizanih, ki so baje udri' ^ Italijo. Izhod za izjavo je ' g da vsi glasujemo za resoluc1^ ž kot je predložena. Delegati P' ^ bodo morali v listih pojasPJ ^ )t vati, čemu je bila sprejeta sP°'o ,e na točka. Ker se naše zastopaN poveča za dva delegata, bo v ^ ^ doče lažje delati v smislu Pr e cipov, za katere se vsi stri'1^ s mo. V teh kritičnih časih Pf. ^ kakor ne moremo dopustita bi se kateri odbor razbil- Cainkar: Komentar na ko'^ izjave bi lahko kril vsa sp<>rD vprašanje. -0 '." Oman: če ni drugače, ^ stavimo pogoj, da partiza 0. I" podpremo, če se bodo res 1 '•j kazali za zaupne. , k0 n| Kuhel: SANS seveda L' napravi svoje zaključke Pe ^ '' izjave, toda izjave same »e 1,1 z re spremeniti brez sporazum u ostalimi delegati Združeni odbora. . „0 Zalar: če sprejmete 'lZi\e. Itako kot je bila predložena, daj moram izstopiti iz SA; ^ | kot odbornik. Ljudje še llis.°J0', jasnem glede odpora v stan niovini, so še "na fencu," i tega jih e treba najprej P^ 1 učiti, ne pa- razdražiti. s"\-j tram, da je moj predlog naj^0 na. mestu. .j. Oman: Saj sm6 vsi za l'*1.,, zane, toda, da rešimo SA^^ ohranimo slogo med narod« J jih imenujmo "gerilce." ^. tem pa dajmo-ljudi Podpiram predlog brata Zn • ja, da tajnik priše Adamih' Kristan: Preje prečitam' j java se naj smatra za Pre£ °0j Ii kateremu dostavljam b ^ j apel, da nesoglasujoči odbori1 : ne bi delali neprilik. — ^ Ko se človek pripelje čez Ka- w • spiško morje v Rusiji, misli, da,m bo prišel v veliko mesto, kakršna so sredozemska mesta. Toda \ takoj vidi, da je prišel v skoraj bl . prazno pristanišče, ki se raz- •■ prostira na robu velikega mesta ki je brez vsakršnega rastlin- j stva. Saj tu ne morejo rasti:sc drevesa, ki jih z veliko muko jm gojijo na zemlji, katero so pri- jcc nesli od daleč za majhne parke, j ™ Zemlja v Bakuju je tako ' vsa j polna petroleja, da zamori sle-i herno bilko. Nebo, ki je sicer o-krog in okrog modro, je pokrito z večnim dimom. Nad tistim delom mesta, kjer so čistilnice ali rafinerije, se vali dim, tako da človek misli, da je kje velik požav, čigar plamenov ni moči S nikoli videti. ! Velikanska morska gladina, ki je polna sonca, dobro dene človeku. A nikar se naj nihče 1 Oglašajte v - - -| Enakopravnosti ne približa Baku z vlakom, ki č se pripelje iz Moskve, zakaj to n je isto, kakor da bi zašel v pu- z ščavo. Okolica mesta je neke f vrste pustinja, ki na njej ne ra-j r ste ničesar razen neke trave, ki n jo uživaje kamele. h Ta pustinja je daleč naokoli pokrita z umazanim močvirjem, r na drugi strani je morje in v o- j zadju divje in strmo gorovje, t v ozadju so sesalke za nafto, d Bolj in bolj ti udarja v nos i: smrad po petroleju. Vendar pa j živi blizu tega, z nafto prenasi- r čenega ozemlja, v prestolnici s petroleja okrog milijon ljudi, ki \ se, govoreč o Bakuju, ponosno 1, trkajo na prsi, češ: "Moja do- 1 movina". I c Vendar se temu ni treba čudi- 1 ti, zakaj ti ljudje imajo pre- " vsem dosti godbe in pa krasne "i tople noči, mimo tega pa je še J drug Baku, pestra skupina sta- s rih hiš. Na vrhu obronka je J trdnjava s starim gradom, ki je precej lepa stavba v arabskem slogu. Sezidana je bila v 15. stoletju in je z vasjo zvezana s podzemskim hodnikom, ki j je dolg 25 km. Okrog tega gradu se razprostira stara turško-perzijska vas z ozkimi vijugastimi ulicami in s hišami, ki i-j majo ravne strehe in široke bal -kone. Dalje se razprostira staro me -1 sto, ki je bilo sezidano v dobi carjev, in še dalje novi del mesta, kjer je toliko rdečih za-1 stav in izveskov, da človeka kar oči bolijo. Ta del mesta je sezidan na obronkih in se razprostira prav do "gozda" sesalk za nafto. Podnevi ti je lahko spoznati vse tri dele mesta, a noč izenači ! vse v tej čudni in vročekrvni prestolnici. Zakaj, čim se na nebu prikažejo prve zvezde, se ves i Baku zablesti v električni razsvetljavi in z vseh teras in hiš; zadoni godba. Množice se kar tarej^ po raznih barih in gostilnah in uživajo godbo in pijačo. | Človek bi dejal, da zemlja o-krog Bakuja še ni dobila svoje dokončne oblike. V poslednjih devetih stoletjih se je morska obala znižala, pa se je spet dvignila za nekaj metrov. Vedno nastajajo in izginjajo otoki. ' O nekem otoku pravijo, da nima več ko 50 let. Izviri nafte so ob morski obali, 60 km od mesta. Nekoč so1 bih ob obali studenci, kjer je bila voda pomešana z nafto. I Zdaj je vse to izkoriščeno, in da j bi dobili ljudje, še več nafte, | so vsak dan skušali odriniti i morje. Da bi šlo to delo hitreje ! cd rok, so vrtali kar v odprtem i morju v zemljo, dve sto metrov i r 1 I _ KID SALVAGE I «•«••/ T6 "O ! ronoWr -*'-* . daleč od brega'. Človek stopa z med temi stolpi kakor po gozdu t z močvirnatimi tlemi, ki so vsa e ! pokrita s črno in blestečo se s I nafto in se spotika ob neštevil- 2 ne cevi, ki se zvijajo po tleh l kakor debele kače. r V tem strašnem mestu sko- i raj da ne vidiš nič ljudi. Prej r jih jc bilo več, ker je bilo po- c , trebnih petnajst do dvajset lju- s di, da so izvrtali po en izvirek c ; in črpalke so bile ročne. Zato je bil kraj gosto naseljen z ljud- \ mi, ki so morali delati v t e m r . smrdljivem ozračju. Zdaj je za c . vrtanje potrebnih trikrat manj i 1 ljudi, in električne sesalke de- 1 lajo kar same. Te neprestano r ; dvigajo in povešajo svoje je- s ■ klene roke. čudovit je ta prizor 1 a za tujca. Vsi ti neštevilni robo-u ti stoje na svojih črnih nogah, a enakomerno udarjajo in se tre-e sejo po vsem truplu. Pod nad-- zorstvom nekoliko ljudi, s priti bližno 10 tisoč lesenih in jeklenih robotov črpajo "črno zlato" 1- iz zemlje, kjer ne živijo ne ptiči j ne rastline. Ti maloštevilni lju-1- dje imajo poseben obraz, ves 1- strog je in neobčuten. Na ulite cah jim sonce še daje živ izraz, o Zemlja daje vsak dan svoje i- bogastvo. Skoraj vsa proizvod-n nja nafte Sovjetske Unije, to je a okrog 30 milijonov ton, prihaja ij iz tega kota zemlje, ki je odda-ljen okrog 150 km od perzijske o meje. Poglavitno bogastvo Ru-sije leži tako rekoč na pragu POTREBUJEMO RAZ" NASALCE LISTA! 1 7 V zadnjem času ima uprava Enakopravnosti ve- like težave v zvezi z raznašanjem lista na dom na-1; ročnikov, ker je čedalje težje dobiti zanesljive dečke za opravljanje tega posla. Svoj čas je bila velikanska tekma, kdo bo dobil posel raznašalca, kajti staršem je bilo na tern, da otroci kaj zaslužijo, dočim je danes položaj ravno obraten; denarja je povsod dovolj in za postranski zaslužek je malokomu kaj mar. Posledica- tega je, da raznašanje lista trpi in d" naročniki ne dobivajo lista tako redno kot bi ga. morali. Dečki so "samostojni" in kar na lepem odpovejo do, in ker ni mogoče drugega kar s kljuke sneti, vi, i\ ki ste naročnik, dotični dan ne prejmete lista. Na naročnike, oziroma starše, ki imajo dečke, ki c bi prevzeli posel raznašalcev in bi ga tudi vestno vršili, tem potom apeliramo, da nam javijo imena in j naslove, tako da bomo v slučaju nepričakovanih od-i povedi mogli vrzel takoj zamašiti in da postrežba naročnikom ne bo trpela. Obenem prosimo naročni-3 j ke, katerim je list dostavljan na dom, da so potrpež-; ljivi, kajti vedeti morajo, da kakor povsod drugod, 3< tako so tudi upravi pri lista vojne razmere prinesle vse polno problemov in težkoč. Prijazno vas torej prosimo, da sodelujete z nami in da nam greste na roko.y teh kritičnih razme-e rah. Ako mogoče, zglasite se osebno v uradu lista ali 1 pa pokličete telefonično, HEnderson 5311, za col-^ linwoodsko okrožje pa lahko stopite v stiko z našim zastopnikom Mr. John Steblajem, 1143 E. 169 St., [ telefon IVanhoe 4680. UNITED NATIONS GUERILLAS FIGHTIN&IN i fflf \ \ \ M OCCUPIED YUGOSLAVIA TRAINED BV NEW ZEALAND OFFICERS, HALS-EN OF THE UNITED STATES . RISK. DEATH EACH DAN TO LISTEN ^^tt^^^^mtsms^es ■ TO THE RADIO BROADCASTS .. FROM BRITAIN.(IN Z1 LANGUAGES!) "We Are Buying War Bonds—Are You?': Part of Sgt. Edward Straube's left foot was shot away at Ferry-ville, near Blzerte, North Africa. At HaUoraa General Hospital, Staten Inland, N. Y., they are building up Ms foot again. Sgt. Sinabe, fmii Perth Amboy, N. »- I« Uu S*ttu1s rumlulr. Sgt. Bernard Rello, 22, of New York, was wounded by snipers during the Sicilian campaign. His grandparents live jn Naples, and he has a broUicr in the army. Both buy War Bonds regularly. Do you do as much? Technician 5th Grade John A. Wisnicwski, 25, of Door, Mich., lost his right eye, three fingers and suffered chest wounds from shrapnel in the light to capture Tunis. He is now recovering at Halloran and is a regular War Bond purchaser. Pvt. Bernard Heidemann's left leg will be two inches shorter when he is discharged from Halloran. He was wounded by a German bullet during the operations in Sicily last August. His home »s Chicago. He has been in traction since Sept. He's buying bonds. The nickname ol Pvt. Milton Lie-berman, 27, of Brooklyn, is "Clark Gable." He was wounded in Sicily last August and has been at Halloran since October. Every payday $12.50 is taken out for War Bonds Liebermau is buying. How many do you buy? SIROTE Spisal NARTE VELIKONJA (Nadaljevanje) i "Sirota je bil, otrok!" 1 "Kako pa, sirota!" "K mami je šel!" "Ona ga je poklicala, revčka j1 nebogljenega!" "Kaj bo zdaj z Dorico, ki se je opekla, toliko več skrbi in sitnosti!" "Kaj pa z Brankom? Ta se je ^ tudi opekel! Tudi zanj bo morala skrbeti občina!" "Naj župan, saj je bil pri žu- c panu!" "Da, da, župan, saj je bil pri | županu. Župan gleda safho za ^ svoj dobiček!" je zaključila Bol-tarica. "Boste videli, da ga naloži občini na vrat!" ! r Pred kupom žerjavice, iz ka-jr tere je še tu in tam švigal maj-! h hen zubelj, so tisti čas priprav- j s ljali voz za Branka, da ga popeljejo v bolnišnico. Županja si je grizla ustne od bolečine, ki ji je parala dušo. Sama je pri- n pravila blazine in odejo, ovila t dečka v oljnate obkladke, obve- \ zala Dorico ter ju spravila na p voz. Branko se je bil zavedel ter r ječal od neizmernih bolečin. ii Mrlička so bili že prej odne-,. J n sli. "Vozi, Matijec, lahko vozi!" n je velela, ko je prisedla. Voz je počasi klopotal po sla- j« bem kolovozu skozi smrekov š< gozdiček. Nad vrhovi je sijal o mesec ter ovijal dolinico v pro- g sojno tenčico. Ko so zavili mi- lj mo županove hiše, je planila k j< vozu Marta: d "Dorica, moj ubogi otročiček, ti kaj se ti je zgodilo?" In starka A je jokala kakor otrok. Županja v ji je velela, naj pripravi mrtvaš- v ki oder za mrtvega LojzJja. si "Ali v oni sobi?" je vprašala n boječe. ti "Kje pa misliš!" je dejal župan ter se naglo vrnil k pogori- p šču, da pogasi še žerjavico, ki k: jo je hotel veter razpihati v suho travo in gozd. ni Matijčev voz je rahlo krenil ". proti mestu. Visoke smreke ob k cesti so nemo strmele na nena- d; vadni prizor v tako pozni nočni "] uri, polni srebrne mesečine, ki z; je trepetala nad njivami. Cesta je zaudarjala po značilnem du- vi hu strtega apnenca, kolomaza v< in konjskih smeti. Voz se je hi spet poganjal preko odtočnikov di in vsak tak sunek je povzročal Branku bolečine, da je zastokal, ži Županja je z levico rahlo gladi- sj la njegovo vroče čelo ter mu m močila suhe ustne. te "Kje je Lojzek?" je vprašal k< polglasno, ko je uzrl Dorico poleg sebe. "Rešen je!" je dejala župa-' nja in ustnice so ji trepetale od a joka, ki je pretresal njeno telo. "Mrtev je!" je povlekel Dol-n fek žalostno. I — Branku je spet omehnila glava na blazino, izgubil je zavest e ter bledel nerazumljive besede. Matijcu so solze polzele po li-J cu. "Prepozno, županja, kar o-brniva. Ne bova pripeljala žive-ajga v mesto!" je menil ter si brisal z rokavom oči in nos. "Le vozite!" je odvrnila ter i se sklonila k dečku. Fant je ši-| roko odprl oči, zastrmel se v - njeno lice ter nato vzkliknil, -! kot bi bil doživel še nerazodeto I -|srečo: j "Mama! Mama moja!" i Z vso silo je vrgel odejo, ki - mu je tiščala obe roki, vzpel se! ■ i ter objel županjo okoli vratu. | - Vse to je trajalo komaj par hi- i pov, nato se mu -e utrnilo oko, ■ r roke so brez moči padle nazaj in klecnil je na blazine. Županja pa je z občutkom žene, ki ni rodila, kakor v straš- I , n e m razodetju zajela, da te I zadnje besede niso veljale njej. "Nato je videl, njo, ki ji umira-■ joči nisem dala strehe ne roke, 7 še manj tolažbe in ne zatisnila H 1 oči. O, kri se kliče, kri se po-• govarja v grob in se ne da ogo- 1 - ljufati ... O, ali ni to dovolj," Ma : je šlo kakor plamen skozi njeno ruti dušo, "ali ni to dovolj, da ti za- ruz , tisne oči po zadnjem vzdihu? kra . Ali ni to dovolj, ti žena nerodo- da i vitna?" je grebla v svojo dušo je vsa bedna, vsa, skrušena od bui strašnih bolečin, ki so krčile daj i njeno srce. "Ali ni to dovolj, da - ti zatisne oči ljubeča roka?" zek Kakor blazna je s krčevitim žale plačem poljubila čelo Branka, prti i ki se ni več ganil. tisn "Obrnite, Matijec!" je s smrt- Udi no muko stisnila preko usten, uda . "Nič več ne potrebuje zdravni- ki ' ka!" Solze so ji dušile besedo, L da je šele čez čas pristavila: jejc "Dorico lahko popelješ jutri vav zjutraj." svo, Matijec je odkril plešasto gla- Mai vo in se pokrižal, nemo obrnil vasi voz ter si brisal nos. Kakor ore- umi hi so se mu usule solze po raz- IV drapanem starem licu. k r Ko so se pripeljali nazaj pred ne županovo hišo, so malega že jo j spravili na mrliški oder. Marta la r mu je bila narezala na vrtu rož, "< ter ga obsula ž njimi, da se je D komaj videl njegov bledi obra- svo; HANG THIS UP IN YOUR KITCHEN TO SERVE AS A DAILY REMINDER 0 j PREISKUJE CENE NA KORUZI • fiiip i. MBLfl Hm • ; BgK^iyfl >, i Hk M j 1 i mM BSjpi^^^^ a [^^^^EM ; i- | - Vojni administrator jedil Marvin Jones je raznmtrival □ načrte kako bi se preneslo ko- - ruzo z srednje-zapadnih farm v ' ? kraje, kjer je primanjkuje, in - da bi se zvišalo cene. OP A urad a je dvignil ceno za 9 centov pri i bušlju, in koruza se sedaj pro• [ e daja za $1.16 bušelj. i - , zek izpod njih. Ustne so se dr- ■ nt žale na smeh, le iz široko raz-., prtih oči, ki jih niso mogli za-tisniti, je sijala strašna groza. 1 - Udrte prsi so pričale, da ga je . udaril pri reševanju goreč tram, 1 - ki je obžgal tudi Branka. i, Ljudje so se zbrali, da vasu- ■ : jejo pri mrličku; župan je s kr- : i vavo obrobljenimi očmi stal v ' svoji sobi ter zrl skozi okno. ' - Marti je bil velel, naj postreže ( 1 vasovalcem. Kakor da mu je bil i - umrl sin. ' Marta je, začuvši voz, planila ' k njemu ter pograbila Dorico, | 1 ne zmeneč se za drugo. Nesla ( 3 jo je v svojo sobo ter jo položi-i la na svojo posteljo. A , "Otrok ti moj, nesrečni!" 1 ; Dolfek pa se je nemo ozrl v A - svojega mrtvega brata, molče 3 zlezel s kozla ter zavil pod žu- 2 panov skedenj. Tam je ležal pes 2 Čuvaj. Fant je v strašni muki č objel njegov grivasti vrat, sta- ^ ri pes je lizal njegovo lice. J Deček se ni oglasil Matijcu, 2 ki ga je klical, da pojdeta domov. \ KONEC OGLAŠAJTE V- g "ENAKOPRAVNOSTI" z mimort »u>nci> Matijče in krofi Živela je mati s sinčkom, ki I je smezom jokal. Ko je bil še I prav majhen, je venomer kora- , I cal za materjo in brbljal: "Ma-I ma, Tiče lačen, am, am Tice!" I Matijče je imel takšen želodec, I da nikoli ni bil sit. 1 Ko je že hodil v šolo, je mati I nekega dne skuhala štruklje. I Matijče jih je pojedel polno I skledo, potem pa je milo gle-| dal, ali bo materi kaj ostalo, j Mati mu je dala skoraj vse svo-| je štruklje, a Matijče še ni bil ' I sit. Pospravil je vase še očeto- ve štruklje, j "No, Matijče, zdaj pa zahvali ; Boga, da si se štrukljev naje- 1 v del," je rekla mati. t A lahko si mislite, kako je • y bila presenečena, ko se je Ma- 1 i tijče med jokom zadri: "Mati, 1 . saj še nisem sit!" Od strahu bi bila kmaiu omedlela. Sklenila . je, da bo napravila še krofe. . Matijče je ves čas stal pri ma- -. teri in cedil sline. Ko je testo . vzšlo, je mati začela s kozarcem rezati krofe. Matijče je iz dr-3 varnice privlekel deske in jih postavljal drugo poleg druge. Krofov ni bilo ne konca ne kra- : . ja. Povsod — v kuhinji, v ve-. ži, celo na podstrešju — so sta-f le deske s krofi. Mati jih je začela cvreti. Obljubila je Matij-četu, da mu bo dala toliko kro-1 fov, kolikor jih bo pojedel. Matijče pa je pojedel vse in je na L koncu vprašal: j t "Mati, ali bo kaj kmalu ve-[ čerja?" ! Ko je tako nestrpno čakal večerje, mu je nenadoma začelo -rasti iz ust drevo. Ob vsakem - vzdihu je postalo večje in večje. ; Nazadnje je predrlo strop in . zrastlo do neba. Matijče je po-i zabil lakoto in začel plezati po i drevesu navzgor. Priplezal je na . vrh in hotel stopiti v nebesa. I Sv. Peter ga je takoj opazil, s Zaklical je: "Ti, Matijče, kje imaš pa do-1 vol jen je?" Matijče se je ustrašil in za- i jecljal, da hoče samo malo po-' gledati, ali imajo v nebesih kaj za njegov lačni želodec. Sv. Pe- ter pa ga ni pustil noter. Za- ' man je Matijče hodil od vrat do vrat in trkal. Tedaj se je spomnil, da ga • doma čakajo z večerjo. Hotel se je spustiti po drevesu na- 1 vzdol — a glej, drevo so bili medtem požagali. Milo je zajo- , kal in žalostno sedel na rob i nebes. Sv. Peter se ga je usmilil in ga je vprašal, zakaj joka. Matijče je zatulil: "Domov bi rad ... lačen sem ... mati me čakajo z večerjo." Sv. Peter je preobrnil vse hlačne žepe, da bi našel kakšno vrv. Opazil je v kotu vrečo otrobov. "Napravi iz otrobov testo, iz testa pa vrv in se spusti po njej na zemljo!" je svetoval Ma-tijčetu. Matijče je napravil iz testa vrv in se začel spuščati navzdol. Nenadoma mu je vrvi zmanjkalo, zemlje pa še ni bilo videti nikjer. A Matijče je bil prebrisan fant. Zlezel je na vrh, odrezal zgoraj kos vrvi in ga privezal k spodnjemu koncu. A vrvi mu je kmalu spet zmanjkalo. Ni se mu ljubilo plezati nazaj, pa je kar skočil navzdol. Štr-bunknil je v močvirje in se po-greznil v njem do vratu. Kot blisk je stekel domov po moti-ko in se izkopal iz močvirja. Med kopanjem se je tako ogrel, da mu je pot kar v potoku lil s čela. Moral si je okrog in okrog glave pritrditi žleb, da se je znoj iztekal vanj. Postalo mu je mraz. Hitro je zakuril ogenj in vrgel vanj motiko. Železni del je zgorel, leseni del pa je ostal. Iz železnega pepela si je napravil piščalko in zapisal tako lepo, da so celo ribe udarile s petami ob tla in veselo zaplesale po suhi vodi. Ko je Matijče prihitel domov, je na pragu srečal botro Zvo-tiarko, ki je njegovega očeta nesla h krstu. Povabila je tudi njega na pojedino. Tako je Matijče nazadnje vendarle dočakal večerjo. ^_ . / Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 BO VOVR PART TO [NfORCI PRIČI CtlLINC Mali oglasi ja --- el CE POTREBUJETE a- novo streho ali pa če je treba vašo ■ jj streho popraviti, se obrnite do nas. Iz- J vršimo velika in majhna dela na tr-govskih poslopij in domovih. Brezplač-)b ni proračun. ii- Universal Roofing Service a. 1106 St. Clair Ave. i CH. 8376—8377 m Ob večerih: ME. 4767 v najem k- se odda poštenemu fantu čedno prednjo sobo s prostim vhodom. Gorkota na "water system." Za iz podrobnosti pokličite EN. 1215. jo ~ — a_ B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St.' HE. 3028 ta Prvovrstna popravila na vseh ' vrst radio aparatih gt i ECZEMA e; EASE THAT ITCH SUCCESSFULLY! Vi Don't bear the torments of eczema. another day. Do as thousands of n happy people have—use Poslam for quick, dependable relief. At night, , i "when itching is worse, one applica- LJ> tion of this CONCENTRATED ointment brings soothing comfort I- and lets you sleep. 18,000,000 packages sold during 35 years show 0- it must be good. Recommended by many doctors. Sold from coast to 3t coast. Only 50c at all druggists. — r » tini , * If You Suffer'PERIODIC' P ! FEMALE I PAIN , J With Its Weak, je Cranky, Nervous Feelings a- If at such times you, like so many . women and girls suffer from cramps, le headaches, backache, distress of "irreg- Tl ■ularltles", periods of the blues — due e- to functional monthly disturbances— Start at once—try Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound to relievo such symptoms. It's famous not only W V, to help relievo monthly pain but also v accompanying tired, weak, nervous feel- UI J" lngs of this nature. This is because of Its soothing effect on one or woman's -a most important organs. Taken regu-j: larly — Plnkham's Compound helps AL build up resistance against such symp- O] toms. Follow label directions. je LYDIA E. PINKHAM'S In Belgium alone there are more than 130 secret newspapers pub-lished in French or Flemish. The — National Front for Liberation has _ published 6 monthly papers totaling 54,000 copies. Sixty-three ^ thousand pamphlets against the employment of Belgian workers in Germany have been distributed. Each section of the country has its _ own "anti-Nazi" newspaper. But - Himmler's firing squads exact their price. Prisoners of Hitler's Europe are permitted to read only what their conquerors decree. 1 Make certain you do not lose the freedom to read as you please. Do more than your part in the war effort and buy War Savings r Bonds every pay day. WS3 741H V. S. Treasury Deft. pEglij^H 0 pWAWtinAIH Te Free Booklet T ells Of Thrilling Discovery; Now Hope For Million* I One of the moit sensational scientific discoveries of modem times is an anti-gray hair vitamin chat re- J. stores natural, nor-tnal color to gray hair r V In nature's own way. WW Scientific investigation ■ hat revealed that gray hair, in many cues, may be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not o tint—not a drug—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of ?;ray hair, mail coupon below (or write) or free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obligation, so send today. United Vitamin Product«, 9 W. Washington St Chicago, 111., Dept. 5 Send me FREE BOOKLET about Um new ANTI-GRAY HAIR VITAMIN. — ...................................o .................................. car....-.ir.xr.xr.\;.......sm» ........ 27. decembra, 1943 Za delavce ______ : MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni r tednu • § 0 48 ur dela na teden ■■ Plača za ZAČETEK a. Moški 77 V2c na uro : Ženske 62Vzc na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, Če ste fizično sposobni za delo, " ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. oskrbnice Polni čas: 5.10 zv. do 1-4° z]"' šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TED^ Delni čas: . f 1588 Wayne Rd., Rocky ^ Tri ure dnevno, 6 dni na teoe PLAČA $9.90 NA TEDEN ri 0' Če ste sedaj zaposleni Pn brambnem delu, se ne prigla91 EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevB0 razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva s® zahteva THE OHIO BBlf; TELEPHONE Cu' 700 Prospect Ave. Soba 901 Ženske — Nočno snažeoje Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE 8. nadstropje tekom dneva aH Pri Mr. Burgess, po 6. zv. Stalno delo—dobra tedenska PlaJa THE BAILEY CO. Ontario & Prospect St. Hotel StatleT potrebuje moške LICENCIRANE KURJAC BARVARJA HIŠNIKA . OPERATORJA STROJA ^ POMIVANJE POSODE PERILNICO potrebuje ŽENSKE za= . OPERATORICO STROJA b POMIVANJE POSODE PRI PECIVU POMOČNICO KUHARICI Tedenska plača, obedi, unlt me', odvisno od dela. Zglasite se v ozadju H<>te E. 12 St. Personnel Office, soba 33°' med 9-5 pop. ____ PRODUCE TfJjT tHjUtl CONSERVE HohH n»r »QUAI™ Oglašajte Enakopravno** SREČNO NOVO LETO STEEL IMPROVEMENTand FORGE CO. Pričnite novo leto PRAVILNO — na PRAVILNEM delu Ako sedaj ne delate — pridite in se pogovorite z nami! 970 East fi4th St. Store tnimH sni 1-r lmflr. 0» t- *> *•» Oh« ta dM M kMt d |«if «n and fijhtinj In »h« Victory Garden?..... d ........ ........ ^ By acccptin) rationing chttr. CONSERVE ywfMdl Wly?....................□ By baying no more rationed By wasting nothing-cleaning food than you really need?. Q the plate?.............. Q ■ By preserving (pod in yovt WAY SQUARE with fori? ........® By always turning in you« By substituting plentiful Damps when you buy scarce foods?........... O rationed foods?..........□ By serving the right foods for I By paying no more than top Kitngth and health?......O legal prices?.............D Ifes&jMBEHfiaHi^^HHi^ wk^ W^dm