ZZI. flnllta. i imm. 1im. i **■ w. XUX.bto. ^ m Avibo-Ogratet • u NemtOo: Mio taio tkap4 Mftf* . K 39;- I crio Uto aaprej . . . . K 3fr- M 0IMC • • • • • 2*0 f odo l«te aaprej . • # . K ».— Vpr*itAi«fli gM« \xk*r*iov m mj priloži z« odgovor dApUnlea «H saaml«u gffimUtf (tpodai. *oritt« lm*, ZaftfUv* iUm M. S. MilM M.SS. iHtntf veijajo: petmstopM petit vnrti u tukrat p* 30 flL, a đvtfcnrt p» l« vta^ u triknt tli vcftnt p*» 16 vte. Parte ln »tro* niti * vte. Poslano vrst« 30 vio. Pri veČjlh bisercijah po dogovor«. Upcavntttvu oaj m poitljajo naročnine, reklamacije. ImotM Lld, to ie admlnistrattviic stvari —^—— Posjsjiamasi šUtUMm v#ft|a ft vftaavt««, ——^—— Na planinu maroĆIla br*a istodobne vposiatv« aaročaia* as> m «gfn. .SfavensM Narod* vdj* ¥ l|«fcl|aal na dom doftavijea: . v upravniJftv* pr#HBas£ ćelo lete aiprcj . . . . K 24*— I oelo leto naprqi . # . , K 5K-poUeti.....# 12-— I pol leta , • • • • • HS* četrt leta m . . • • » 6-— I &trt leta 9 • » ^ f . 5*50 Dopisi na) m frankira}o. Rokopisi m ■• vn£a|o. «■><■!•!■! i Kaaflova alsea **. S fcr pritli$a levaj tolatom ŠL »4» Povodom Hajvišjega godu dnevi darovanja od dne 4. do dne 8. oktobra 1916. — Kupujte oficijelne znake dnevov darovanja! — Pristopajte kot udje k društvu „c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote14. Hale »rađao porenlo. Duoai 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. Fronta Droti Romuniji. V okofic! Orlove so bile naše čete v zapadni smeri potisnjene na-tai Južno od Petrosenija se je omaknfl sovražnik proti obmejnim prelazom. Pri Fogara«u napredmoče zavezniške čete so prodrie preko mesu. S sechnograške vzhodne fronte oi poročatl ražen o zavrnitvi moCne-ga romunskega napada pri Szovati ničesar. Dogođki romunskih sunkov čez spodnjo Donavo ki rih je ententa z navadnim preoravanjem olirasila, so znani iz poročfl zavezniških generalnih štabov. SovražnJk je zapusti! bofgarska tla hitrete, kakor je mogel prltl tja. Kakor potrialeio vjete ro-nronske brezžične brzojavke, }e bi! pri poteku teti dorodkov odiočilneua pomena ođločni hrabri napad na§e vrle dooavske fiotOje. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Ffobmib posetonfh dogodkor. fArmadna fronta gfm. princa Leopolda Bavar- s k e 2f a. V VoflnRf so ostali tud! včerai v«f sovražni napori, omajati crto TV. annade, popoinoma brezuspe^ni. Ru-4 so imen teike izgube. Ob dole-njem Stohodo je izvr^N nasprotnik z eaakim neuspehom siabotnei^e amke. ITALUANSKO BOJ1ŠĆE. Na kraški visoki ptanoti ie ar-dOaiifska bitka v polnem teku. Mestoma fe poskusila sovraž?ia in-faoterija prsiti v naoad. Naš topovski ogeaj p« )o )e držal v farfcih. Na fleimstalsld frooti tratajo lopovski bofl. Na Clntonii so naše 6^te od 23. septembra do 2. oktobra spravile 38 zasutih ItaliJanoT. V ćele« ie bfio Tiedh 482 mož ter vple-afenHi 6 strojnih pušk, 3 metala min fti mnogo puik. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. V Albantt ničesar pomembne^a. Hamestnik načelnika generalnega štaba pl. Hdfer, fml. DOOODKI NA MORJU. Dne 4. oktobra zvećer ie z dobrim nspehom obložila flotilia hidro-planov tovražno tetalsko ^taciio v Trfić«, Skocifanu in Starancanu. KUob sflnema otatrtOeraniu so se ▼sa letala nepo$kodovana vrnfla. Brodovno poveljništvo. Wk BTsđno lomfflo. Derolin, 5. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJlSCE. Fronta generalfeldmar« šala prestolonaslednika RuprehtaBavarskega. Na bojlsču seVMno od Somm# te marasio silno artiljerijsko daiova- iije pred infanterijskimi napadi na-sprotnikov do največje sile. Večino-nia na vseh ločkah ie obležaia so-vrazna infanterija, ki je nastupila k napadu, že v našem ogn$u. Tako se je popolnonia zlomil angle^ki napad med pristavo Mouquet \n Courcelet-tom. tako .Ie dospel sovražnik. ki je prodrJ med Courcelettom in Faucour-totn V Abbave samo pri Le Sarsu tja v naše pozicije, kier je angteška in-fanterija s težkimi fzgubami v boju moža proti možu pod!ei?la, tako se je razbii tuđi franco?ki napad proti crti Rancourt - Bouchavesnes pred na-sirni črtanti. Med Fregiecourtom in Rancoiirtoni se je vršil včerajl zfutrai hud boj. Tu stao izgubili posamczne jarke. Fronta nemškc^a prestolonaslednika. Na obeh straneh Mose živahno artiljerilsko delovanje. VZHODNO BO.T1ŠCE. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bask e g a. Na fronti ob Slobodi: već brez-uspešn;!i sunkcv sSabotnih sovražnih oddelkov. Vedno iznova so ohnav-ljaii Rusi svoje besne napade zapadno od Lučka. Dosegli nišo ničesar. Vsakokrat -"o artiljerija, infanterija in strojne puške zavrnile njih napa-dafne valove. Samo severno od Zu-bilna so vdrli slabotni oddelki na-prej v naše pozicije, iz katerih smo jih takoj zopet vri;JL Naši letalci, ki so tuđi že nrej-šnje dni z uspešnimi napadi na taborima, pripravljene čete in železtiiške naprave prizadeiafe sovražniku škodo, so zažgali včeraf s stevflnimi bombami kolodvor Ružišče in v njega blizini se nahajaioče etapne naprave. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Nobenih posebno pomembnih dogodkov. SEDMOGRASKO BO.TlSCE. Zapadno od Parajda smo zavr-nili večkratne rcmunske napade. Ro-munska druga armada, ki je se 2. oktobra v okolici Barsnvkuta (Bekokt-na) prešla v napad, se je v dolini Alu-te umaknHa za S?nzo ter se tuđi bolj proti severu umika. Po brezaspe-šnem, izgub polnem naporu v go-rovju Hatzcg na obeh straneh doline Strele (Sztrige). se unilka na«protnik na obmeine visine. Pri Oršovi ob Donavi je pridobil romunski su-nek tal. BALKANSKO BOJIŠĆE. Armadna skupina general-feldmaršala von Mačken- scna. Sovražoe napade Tzfaodno od železnice Karaomar - Cobatinu smo, kakor dne 2. oktobra, zavrnUL MAKEDONSKO BO.nŠCE. Sovražaik drži viši«© Nidže pla-aiae. Sloar Je poiožai od Praipaa skega iezera do Stnime ■aizpreme-■leiL V traJaiocUi bo» u lev« brogu Stnune saao zopei fcgMbfli vas Jeirikat Prvi seneraini kvartirni moister v. Ludendorfi Fogaras osvojen Na sedmograški fronti je naj-važnejši dogodek, da so naše čete zopet zasedle Fogaras ob Aluti. Poraženi sovražnik se je tu umaknil proti vzhodn za reko Sinko in v go-rovje Persany, 15 kilometrov vzhod-no od Fogarasa, ki tvori barijero proti kotlini Braševa. Tuđi pri Pe-troseniju so bili Romuni poraženi v gorovju Merisor ter se umikajo proti meii. Na severu pri kopaliŠČu Szova-ti, S kilometrov severo - zapadno od Parajda, so bili zavrnjeni moćni romunski šunki. Samo v okolici Oršo-ve ob Donavi se je posrećilo veliki sovražni premoći potisniti naše pozicije nekoliko nazaj. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 3. oktobra. Severo -zapadna fronta. Tekom bojev v gorovju Gorgenv in Hargittu smo vjeli 3 ćastnike in 300 mož ter vple-nili već vojnega materijala. Na svojem umikanju na Caineni dne 29. septembra so vjele naše čete v dolini Alute 300 mož in vplenile 5 strojnih nušk. Sexiai izvršujejo v gorati pokrajini na desnem bre^u Alute proti-napade. V dolini Itu je sovražnik silno napadal v okolici Oboroce pri Pe-troseniju ter uporabljal pri tem du-seče pline. Njegove napade smo za-vrnill. Enako smo zavmili sovražne napade pri Oršovi. O romunskih porazih na Sedmo-graškem. Iz Petrograda prihajajoča poro-čfia potrjujeio velike romunske poraze na Sedmograškem. Sovražnik je prerezal izredno važne romunske zveze. Samo v gorah in brez potov se je mogla umikati romunska vojska. Pri tem je ta del vojske izgubil skoraj vso artiljerijo. To pa ne srne razburjati. ker so novi ruski transporti že na poti v Romunijo. Ruske čete v Bukaresti. Ženeva, 5. oktobra. V Bukarešto so dospele nove moćne ruske čete. Poioža} v Bukaresti. Vsled neprestanih napadov letal in zrakoplovov, vlada v Bukaresti velika zmeda. Enako je v Konstanci, Pjatri in Neamcu. Zrtev je bilo mnogo, ker je vse drlo na ceste, da bi videlo boje. Ob 9. zvečer je y mestu ustavljen ves promet Poštne in brzojavne zveze so prekinjene. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 5. oktobra, Romunska fronta. Vzdolž Donave mir. Izkr-cevalne operacije sovražnika pri vaši Rahovo so popoinoma odbite in ni na našem bregu ne enega romunskega vojaka već. V većini vaši, ki jih je bil zasedel sovražnik. so romunske Čete storile umore, posilstva, požige itd., sramotna dejanja za narod, ki hoče veljati za kulturen narod. V Do-brudži so se ponesrečila vsa sovraž-nikova prizadevanja, prodreti proti naši liniji Karabadža - Sosular - Am-žadža in Pervelo v našem ognju m vsled naših protinapadov. Tuđi več ponoćnih napadov sovražnika se je ponesrećilo. Na drugi fronti živahno artiljerijsko delovanje. Na obrežju Crnega morja so naša pomorska le-tala pri Mangaliji napadla sovražno vojno ladjo z bombami in jo prisilila, da se je hitro umaknila. # Boćarsko uradno poročilo konstatira, da se ne nahaja na bolgar-skem bregu niti eden sovraž- n i k več. Kakor poudarjajo vojaiki strokovnjaki, se je nahajala na bugarskih tleh že ćela romunska divizija, ko so na&i monitorji razdri most in onemogočili nadaljni prehod na severnem bregu zbranih znatnih romunskih sil. Usodo na bolgarskem bregu se nahajajoče sovražne divizije je prav nazorno popisalo včerai priobčeno bolgarsko poročilo, iz ka-terega izhaja, da je smatrati to divizijo za uničeno. S tem je zaeu~ krat sovražno donavsko podjetje končano in Romuni si bodo zek> pre-mislili, predno bodo zuova poskusfH prehod čez reko. Rotnunsko uradno ooroSla 3. oktobra, Ob iuini fronti m v Dobrud-ži smo nadalje silno napa^ dali. Na ćeli fronti so se sovražoiU Uuto upirali. Boji«HokedonUL BOLGARSKO URADNO POROCILO. 5. oktobra. Makedonska fronta- Na fronti med \ezerom Prespa in med Vardarjem rri nobeoe spremembe položaja. Mestoma le živahno artiljerijsko delovanje. — Vzhodno Vardarja je mir. Na vaio-žju gorovja Belaiica nobene spremembe. Sovražna artiljerija je bres^ uspeŠno obstreljevala kolodvor v Poroju, a je bila po našem ognjn kmaJu prisiljena, umoiknitL Na fronti ob Strumi og:onj artiljerije, infante-rije in strojnih puŠk. Poskus sovraŽ-nega bataljona, prodreti od mostišča Orljak proti kraju NevImam.« »Kdo ti je dal?« »Zapustil mi je oče in potem sem gradil dalje.« »In onemu?« »Ni imel kaj zapustiti, ker je bil hlapec.« »Vidiš, in sin ndče biti hlapec« »Pa si naj pomaka.« »In če si ne more?« »Pa naj postane tuđi on hlapec.« »Zastonj sem govoriL Ali je pri-đen tvoj doižnik?« »Dela, pa ne priđe nikamor.« »Poma^aj!« »Ne morem već.« »Zakaf ne?« »Imam ženo in otroke.« »Site!« »Hvala Bogu!« »In ori ima tuđi družino?- »Tuđi.« »Lačno!« »Kaj hočemo.« »Tvoj brat je,« »Ni!« »V tvojem srcu ni Ijubezni.« »Ampak pravičnost.« Tuđi ti ubijaš.« »Bog me varuj! . - -« Skobcu je zlezla glava med noge, ni videl in ni ču!, ko je tujec od-prl vrata, jih ^apahnil za seboi in iz-grinil v temo in dež. Zaprasketalo je v brll Dolg go-reci jeziček je planil iz nje še dva-krat, trikrat, potem pa obtičal v grlu in ugasnil. • • • Skobcu je vršelo po davi. Kakor bi bil pri spovedi. Kakor bi mu kdo prebadal možgane m mu spu-Sčal goreče oglje v prsi. Zaspal je z glavo med nogami, z rokami, visečimi navzdd. Imet je moreče sanje: — Prišli so gospodje iz sodnrje, cenilci in kupci. Še enkrat priđe so-sed in ga prosi, naj ima usmiljeoj*. On stoji med njimi z rokami v hlač-nih žepih in ođktma. Priđe žena z otrod in vsi pokleknejo preden]. On jih ne vidi. Vidi soseda s povešeno glavo, ko grre od niše proti Jori, dfe ne bi videl in slišal prodaje. Čuje jdk družine. Ne gane ga. Čuje, kako kHč^ cenilec, kako se prerekajo. rwwrtr^n tiho in prodano je.« V spanju je zamrmral In strofid z glavo. Nato se mu blede dalje. VkE vjk na vragove, pleše, pole, tolča z vi* gami ob tla, posluša človeka aeznaak ca in nazadnje vidi in gleda dolgo, doigo za svojim sosedom, ko hod! pp lozi, ko priđe na polje in gleda n& prodano nišo. Zakrije si oCi z đlannrt in zajoče tako glasno, da se Skobcn oglasi vest Peče ga, zato krene Frankfurter Zeitung« poroča iz Ko-danja 4 .oktobra: Popoldanski listi prinašajo na vidnih mestih poročilo iz Londona, da Je izručila an-gleška vlada gatovim n e -vtralnim vladam noto. ki jahteva, da se podmorskim čolnom v bodoče v jievtralnih vodah odte gji e vsako varstvo mednarod-Qega prava. Ameriškf prosto volići v Kanadi. »Corriere della sera« poroča, da se vefba v Kanadi 20.000 đržavlja-nov Zedfnjenih držav za boj proti ententL Ti Amerikand nosfjo kokardo z zvezdam! Zedinjenlh držav. ?Ameriška vlada je proti temu protestirala, a ni dobila odgovora. španska in Gibraltar. Pariški " »Journal« poroča: Spansko gibanje v vprašanju Gibraltar ju ie privedlo -do skupr.ega posvetovanja vseh strank cortesa. V Madridu se bodo vršila v soboto Šte-vilna zborovania glede neznosnosti te angleške utrdbe na španskih tieh. Špansko orožje. Iz Stockholma poročajo: V Oothenborg je dospel španski parnik »Lobo«, da prevzame na španski ra- 2wn na Svedskem kupljeni vojni raa- /terlJaL d, v hrbtu ga Je zbadalo m v glavi k razbijalo. OČi ie imel podplute. Opasal si ]e spet barilec in se opote-kel kakor pijan ob palici k vratom. Potisnfl si Je klobuk na oči in odprl vrata. Zaplesalo mu je pred ofcrazorrt kakor W mn zmanjkalo tal se je zazibal in tetebnil čez prag. Na branu, motečim izpod strehe, ie vise* sosed Kuzma na hlačnem Jermenu. Oči izbuljene, usta odprta m jezik iztegrrjen do korenine, da se Je vMelo v grlo. Majal se ie sem in *t&, kalror bi ga poribaval veter in «lajpa«iai se fre zavrte! krog pasu. Skobec se je osvesttf, prividig-tiM nalahno glavo in pogleda! s krvavim očmi na\Tgor. Po vseh Stirih je iezel čez prag, glavo pritisni eno k zemlji, drgetaje na vsem živomu. Ko se je Čutll na planecn pri prvih trtah, }e plani! pokonci in bežal skozi vinograd navzdol. Barilec ga ie tolkel po hrbtu, kakor bi ga kdo suvaL Na koncH vinograda k obstal se skril za trto in pogtedal skozi vrsto, tako đa je vtdel do tidanice. Na fennenu se }e zfbai sosed in njemu se Je zdelo, da se mu smeje in mu kaže jezik. Zazeblo ga je. »Kaka sramota — od^ust!« — j« tAstokal ki «dirjal čez tiAvniks kl Prekrižani ruski nacrti V \o4iniji se nadaljuje silaa ruska ofenziva na znanih toćkah Korit-nica, \ojnin hi Selvov. Ponekod se je Rusom, ki so naskakovali v gostih masah po veČkrat zapored, paČ posrećilo, vdreti v dele naiih larkov, vedno pa so bili iznova vrženi s sil-nimi izgubami nazaj. Kjer se jim je posrećilo, priti nekoliko naprej, ne pomeni to noben^a prav erga uspeha, ker se Rusom niti na eni točki ni po-srečilo prebiti naše fronte ali pa io tuđi Ie omaiati. Rusko časopisje se bavi podrobno s ciljem ruske ofenzive ter pri-haja do prepričanja, da se nacrti ar-madnega vodstva to feto ne dajo već uresničiti. Tako piše *Rječ če. da bodo Um angleike čete Izvršile demonstracija Iz 6otodkov te vseh fro&tah se da sklepati, da na-merava eotenta poakasiti ittngaimn jyyflpvi ie iokrai s sinim ■"r^0—* Angleške izgube. London, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Tele^raph« prijavlja sjedeći izkaz izgub: V Juliju 7071 oficirjev in 52.001 mož, v avffustu 4693 oficirjev in 123.097 mož, v septembru 5403 oficirie in 113.780 mož. skupaj 17.167 oficirjev in 288.878 mož. Nova angleška milljonska vojska. Angleška vojna uprava namera-va vpoklicati vse oproščene vojake, postaviti zopet en milijon mož ter jih izvežbati do junija 1917. Novi franeoski nabofi. V kratkem se bodo vršili na Francoskem nabori letnika 19t8. Letnik 1917 bo v kratkem izvežban. Doslej nevpoKiicano sposobno mo-štvo letnikov 1913—1917 je bilo vpo-klicano. Zamorci na zapadni fronti. Belgijska vlada je sklenila. pri-peljati prihodnjo pomlad več polkov zamorcev iz Konga na severno fran-cosko fronto. Poincarć na fronti. Predsednik Poincarć je v sprem-stvu generalov Joffra in Roquesa obiskal v nedeljo in ponedeljek fronto ob Sonimi ter se mudu* tuđi v an-gloškem glavnem stanu. Greveva nota o preskrbi zasednih pokrajin. Bcrolinski »Tageblatt« poroča iz Haaga: Grey je posla! angleškemu veleposlaniku v Washiugtonu daljšo m>to gleJe že eno leto trajajočih po-gfcjanj Anglije z Nemčijo z ozirom na olajšave za prebivalstvo zasedenih delov dežcl. Grev omanja najprej, da se nemška vlada brani porabljati vse v zasedenih pokrajinah pridelane zaloge samo v teh pokrajinah in omenja nadalje, da Avstro - Ogrska popolnoma molči. Nato pa nadaljuje Grey: Po mojem mnenju so dosegla pogajanja oni cilj, ki ga je Nemčija hotela. Sovražnik ni hotel nikdar iz-polnjevati dolžnosti vojnih pravil, ki jih priznavajo vsi civilizinini narodi. in pri vseh teh pofajanjih ie imel samo namen anelati dejstvo ter na-prtiti ententi kolikor mogoče sovrm-štva. V NeraOi in Avstro - Ogrski so porabili vso diskusijo samo za to, da bi razburfli Javno mnen]e proti upravKem uporabi pomorske sile, s katero fi borimo sa narodnostni princip. Portnfalska ipUlaiCi^ Pariz, 5. oktobra. (Kor. vrad.) »Tempsc javlja iz Lttbanfc Volna sila treh mobiliziranih đivizi] znaša 33.000 mož. Franeoski topovi na Krasu. Na kraiki vitoki planoti se vrit ogromna artiljerijska bitka. Vojni po-rodevaiec v »Tagespofti« pravi, da novi dalekosežni topovi že dalje časa ojačujejo težko italijansko artiljerijo. Ti topovi so narejeni na Pranoo-skem. Italijanska artiljerija Je bila že ikKlej silno moćna, novi topovi pa so že y prejšnji kraški bitki, v kateri je italijanska poraba municije znaša-la poldniffi milijon strelov. omogo-čili sovražniku, da je razširil svoje artiljerijske metodu Daski ie raz4e-lil ogenj iz svojih težkih kalibrov v bobnajočem ognju na pozicije same in v trenotku, ko je infanterija začela napadati, na one kraje in pota za pozicijami, kjer je slutil zbrane ali korakajoče rezerve. V kraški bitki ta dvojni ogenj ni bil več ostro ločen. marveč bobnajoči ogenj je bil prelo-žen počasi nazaf, nad pozicijami sa-mimi se je izpremenjl v ogenj metalčev min. Predno pa sta delovala bobnajoči ogenj in metalec min, so že začeli streljati tuđi najnovejši naj-težji topovi sovražnika in sicer so strel.iali kolikor mogoče globoko v prostor za fronto. Hoteli so namreč zadeti bivališča našib povelistev. da bi jib tako izolirali od čet m onemo-gočili vodstvo bitke. Čeprav se je sovražni artiljeriji časib posreČilo, da je pretrpala telefonske in brzojavne nancljave, vendar nt mo^ia zredJiti zve/ med vodstvom in naicpredneišo crto. kajti mislilo se )e tuđi na take si u Ča je in se ukrenHo vse potrebno proti ita!ijan?k;m nameram. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 3. oktobra. V Astiški dolini in na visoki planoti asiaški je naperil sovražniK ljut artiljerijski ogenj na krajc. Nekaj £Rode le provzročene v Arsieru. Iz visokogorskega ozemlja so sporočeni pono\rni uspebi naših ofenzivnih podjetij. VćeraJ se je po-srečilo oddelku naših, ki so splezali v sovražnem o^nju na strme skale, da so zasedli drugi vrh masiva Col-bricon (južno - zapadno prve kote 3404, ki )e že zavojevana). V gorcnji Cordevolski dolini so naptdli v ©oči na 2. oktober mali tovražni oddelki po irdatnem ognju metalčev bomb ntfe na višinah Siefa naprej pomak-njene pozicije, bili pa so odbiti z iz-^ubami. V Kamiških Alpah med hri-bom Goglians in Fizzo Collina se Je posreČilo našim oddelkotn, ko so visoko skalo, katero Je zasedel »ovraž-nik, spretno obšli in zaprlU da so dosegli visino (2776 m). Sovražhik je pustii msl svojem begu orožja in municije in mnogo vojnega materijala, Na iulijski fronti močnejše delovanje sovražne artiljerije proti krajem in pozicijam vzhodno Dola. Sovražen letalec je vrgel bombo na Agordo (Ck)rdevole)? ne da bi koga ubil ali rapravil škoda. Italijansk! voW strofckL Poslanski zbornici doiposlani preudarek za prihodnje leto izkazuje povišanie dosedanjih mesečnih vojnih stroškov za skoro 75 odstotkov; izredno povišanje je provzročeno po nepričakovanih visokih cenah vseh surovih materijali]. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V nekem fortu pri Rimu je bila nastala na ^e veđno nepojasnjen način eksplozija, pri kateri sta bila ubi* ta dva artiljerijska oficirja Vigorelli in Paladini, Katastrofa se je pripetila že pred časom, ali Sele sedaj Je smelo časopisje navesti imeni onih dveh oficirjev, ki ju je eksplozija usmjtil*. Belgijska vlada je povabila Itali-janskega finančnega mmistra Meda« naj sestavt predgovor k belffij^kemu odgovoru na zadnjo nemSko belo knjigo. Meda je vabilo sprejel. E»-tentno časopisje vidi v tem nov znak nesoglasja med Vat!kanom itt itali-janskinu katoliku Pri nabonh za nesposobne spoznani iz letnikov 1876. do 1881., se morajo podvreći novemu preffleđ6-vanju in oni, ki bodo spoznani la sposobne, bodo vpaklicaid V VOJHO službo. Grški kabinet za vojno. Atene, 5. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Kralj ie sklical k r o n s k i svet.v katerem se je po niegovern navodilu vsak minister itrekel za vojno ali proti njej. Večina se je izrekla za voin o. Nato je krali sprejel prošnje ministrov za od-pust. Pričakuje se, da bo sestavil n o-vo ministrstvo Demitrakopu-los ter prltegnil tuđi t r i V e n i z e -liste. Uradno poročilo o demisifl erikesa kabineta Lugano, 5. oktobra. (Kor. uraKt.) »Agenzia Stefani« poroča iz Aten 4. oktobra ponoči: Oficijalno se razgla-Sa: Grška vlada je prosila kralja da sprejme njeno demisijo, ker ni mogla priti v stik z zastopniki Četvero-zveze v Atenah, kar smatra kot ovi-ro za razvoj nacijonalnih interesov. Kralj je demisijo sprejel. Lugano. 5. oktobra. (Kor. urad.) Italijanski listi poročajo iz Londona:. V zadnjem ministrskem svetu min. preds. Kalogeropulos in zunanji min. Karapanos ništa bila pripravljena podati demisije. Smatra se za mo-groče, da bo Kalogeropulos prevzel sestavo novega tkzv. narodnega kabineta. Vendar je dvomljivo, ali bi se Venizelisti udeležili takega kabineta in ali bi ne zahtevalu da šesta-vijo novo ministrstvo Venizelos ozir. njegovi poohlasčenci. Koaficiiski kabinet na Grškem. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. u.) »Times« javila iz Aten: Kralj se je !>osvetoval z več državniki o sestavi novega kabineta. Smatra se. da bo sestavljen koalicijski kabinet. Kralj je prejel čestitke 32 čast-nikov, ki so se nahajali na Krcti in ki se nišo hoteli pridružiti narodnemu gibanju. PogalanJ* med kraljem io VenizekMOB. Rotterdant, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Nieuwc Rotterdamsche Courier« poroča iz Londona: Neki korespon-đent }ayfja v torek ivefitr te Kaneje, da le bil Venizdoe od osebnoeti, kl je ntstopalt kot poobtaščenec kral)a KomtantitMU vpralan, ali bi bil pri* pravljen prevzeti predsećniltvo novega kabineta, ki bi napovedal Bot-garom vojno, dmfič ali bi se »•do-voQ0 s tenu 4a bi bila njegova stranka v takem kabinetu zastopana z t ali 2 članoma in tretjič, ali bi tak kabinet tn£ potem podplrad. č« bi x njem ne ba niti sam niti Irak &aa njegove stranke. Venizelos Je odgo-voril, da je pripravljen brez-pogojno podpirati mlnl-strstvo.kibihotcloBolga-rom napovedati vojno. Dopisnik nadaljuje: Kakor stoji-jo sedaj stvari na Orškem, je mogo-če grški narod zopet zediniti le tedaj če se kralj in Venizelos popolnoma pobotata. Merodajni Venizeiisti ne verjamejo, da pomeni novi korak atenske vlade obrat k bolišemit. Dopisnik je vprašal Venlzelosa, kako sodi on. Venizelos Je odgovoril, da si ne dela nikakih iluzi] ter ie reket: Ako ima krali resno voljo, naj to pokaže s tenu da odredi mobilizacijo. Kadar se bo to Zgodilo, potem je čas poklicati VenizeldSa ter mu naročiti, da sestavi nov kar binet Grki spravljate voW materfel ▼ Lartso. Pariz, 5. oktobra. (Kor. urald) *Echo de Parte« avlja iz Aten: Oriki generalni štab je spravU veQi del vojnega materijala v Lariso. Zakal ni znano. Kronsld svet Parte, 5. oktobra- >Petit Pari-sieni« javlja iz Aten: Kralj Konstanti n skliče kronski svet, katerega se bodo udeležili bivši min. predsedniki in visoki častniki. Princ AndreJ mi potu domar. Lugano, 5. oktobra. Princ An-drej grški je prispel iz Londona čez Pariz v Turin ter je včeraj popoldne nadaljeval svojo pot čez Rim na OrSko. Princ AndreJ se Je baje Izraza da bo Grška v 5 ali 6 đnsk napove-dala Đolgarijt vojno. Revolta v sriU moroartet London, 4. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Posadka obeh najnovejših grSkih torpednih mšilcev, kl sta bila zgrajfr-na na Angleškem, se Je z svojima ladjama pridružite reyj>radlonsffTO-mu gibanju. Grška vlada ▼ flMnčttft sttokah. London 4. oktobra. »Daily Telegraph« poroča Iz Aten: Velike teža-ve dela grški vladi fmančni položaj. Vlada ne more dobiti potrebnega de-nafta, s katerim bi krila stroSke oprave. V septembru so znaiali i^" datid 80.090 funtov, v blagainrt B* se Je nahajalo komaj 20.000 fn&tOfV. 2^9. *tev. .aLOVtiNSKI NAKOU*, une 6. oictobm 4910 Strini Zadnji đogodki to đrfavne prejemke še boi] omeJUL ProtirtaMbtJčM glbMto poh* Bara; Sf oktobra. (Kor. nradj Francoski listi poročaio o položaju na Orikem: Oriid rezervisti nada-ljujejo na deieii hmpae demonstrm-čije proti intervenciji. V Lamti «0 oboroženi rezervisti napadli stanovanja liberalnih voditeljev. Na-daljne demonstracije rezervistov so se vršHe v Volu. Linpessi, Sparti, Skalamati !n Koronih. V provinci Atiki postala položaj od dne do dne resnejiL U raznih krajev v Pelopo-nezu se poroča, da so priredili Veni-zelisti protideraonstradje, pri čemei Je prišlo do tumultov. Boji na moriu. Potopljene ladfo. Angleški parnik »Serula« je bil ob angleški obali torpediran. Napade! ga je baje neki »Zeppelin« in neki podmorski čoln obenem. Vendar se baje ni potopil. V Leđenem morju sta bila potopljena rudi še neki ruski In neiti anglciki parnik. Norveško časopisje izraza svojo, silno razbnrjenje zaradi nastopa nemških podmorskih čolnov v Lede-nem morju. Norveški parnik »Ada« se je potopil. [esarjer gol r ikra stani. thina), 4. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Slavitev Najvišjega godu v glavnem stanu. Qod Nj. ces. in kralj, apostol, Veličanstva smo praznovali pri vrhovnem armadnem povelini-itvu na najbolj svečani način. Mesto Je bik) bogato okrašeno z zastavami, v vseh cerkvah so se vršile slav-nostne božje službe. Svečane božje službe ▼ mestni župni cerkvi 50 se udeležili Nj. c. in kr. Visokost feld-maršal nadvojvoda Frideiik s sprem-stvom, šef generalnega štaba gene-ralobrst Conrad von Hotzendorf, go-spodje nemške vojaške misije pri c. in kr. vrhovnem povelfništv-u, bol-garski vojaški ataše podpolkovnik Tandilov, službe prosti častniki in irradniki vrhovnega armadnega po-veljništva ter prvi reprezentanti državnih In komunalnih uradov. S perjem cesarske himne se je končala cerkvena slovesnost. Poseben sifaj je dobila sloves-nost v glavnem stanu vsled navzoc-ttosti NJ. Veličanstva nemškega ce-sarja, ki je dospel v spremstvu general - maršala v. Hindenburga.. generala pehote v. Lndendorffa, general-nega adjutanta generalnega. Dolkov-nika v, Plessa, generala pehote v. Linckena, generalnega poročnika Cheliusa, krilnesra pobočnika major-Ja barona v. Miinchhausena in Štab-nega zdravnika Watzla ob pol 2. po-poldne v bivališče vrhovnega armad-nega poveljstva. Slavnostnega obeda pri c. in kr. Visokosti gospodu maršalu nadvojvodi Frideriku «0 se udeležili! Njego-vo Veličanstvo nemški cesar s apremstvom, generalštabni načelnik baron Conrad v. H5tzendorf. gospod-Je nemškega vojaSkega odt>oslan-stva, bolgarski vgiaški ataše in vo-dilrri funkcijonarji vrhovnega ar-madnega poveljstva. Pri kosilu je izreke! Njegova ces, fti kralj. Viserkist to - le, z navdušenjem sprejeto na-pltnioo; »Kakor na letošnji rojstni dan našega Najvtšjega vojnega Gospoda, smo rudi danes deležni visoke časti, da smemo obhajari god svojega vro-č*e Ijubljenega vladarja v navzočnosti Najvišjega Njegovega vzvišenega in najzvestejšega zaveznika. Prespošt-IJivo se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za nas vse odlikujoči in naše slavje olepšujoči prihod v *krog av-stro - ogrske armade. Današnji slav-nosrni dan, ko se dvigajo k vsemo-gročnemu najiskrenejše prošnje vseh podanikov za blagor Njegovega Veličanstva, hoČemo s posebno iskre-nostjo ponoviti svojo obljubo, ki smo jo napravili dne 18. avgusta: Ne borno prefe počivali, dokler ne dosežemo cilja — častnega miru. Viribus unitis — se glasi naše geslo. Z združenim! močmi bomo dosegli ta cilj! Njegovo Veličanstvo naš vroče ljubljeni cesar in kralj in Najvišji vojni Gospod Franc Jožef L fivfo! živk)! živio!« Njegovo Veličanstvo nemiki ce-?ar, Id Je vsem pričakujočim ga gostom pri slavnostnem obedn v no» zdrav podal roko. Je bil nafbolfSe rszpoložen ter Je pri cerelu pred ko-silom ln po njem odlikoval mnogo gospodov z nagovorom. Za mizo je imel vladar, ki Je sedel na desni maršala nadvojvode Friderika, ob strani tfeneralnega polkovnika v. Conrada. Na levi gospoda nadvojvode \% sedel generalni if!ftria4 v. Hf«denb»Dr. Med obedom Je dospela v zelo toplih be-«edah sestavljena brzojavka N)ego- Y»a VaUčtnstvE knUa Botearar.. , PO dBOfO dVMOnl UVMČBOSti V krogu avstro - oerskega trinađneg* fodttra \% M«msta Mniki cmm e. I11 kr. slavni stan ter st najmilotclti-ve}e poslova. Na castah je prtr^alo zbrano občinstvo vladarju, ki je imel v avtomobilu ob svoji strani general-nega maršala von riindenbarfi, ovacije, Njegovo Veličanstvo nemiki cesar je podelil generalnemu adjutantu vrhovnega armadnega poveljnika generalu grofu Herberste;nu red Rdečega orla II. razreda z zvezdo in nječi ter mu odlikovanje danes oseb-no izročiL Kazne politične tetfi. = Za sklicanie parlamenta. Vče-raj so imeii eksekutivni odbori vseh treh strank gospodske zbornice po-svetovanja, danes pa imajo te stranke samv posvetovanja glede sklica-nja parlamenta. Neka »Osterreichi-sehe politisehe Geseljschaft* na Du-naju, v kateri straše tak i možje, ka kor eksminister Detschatta, pred-sednik drž. sodišča Grabmayr itd. so se tuđi oglasili z željo, naj se skliče drž. zbor. — Avstrija na mi rov ne m kongresu? ^Berliner Tageblatt« piše: V predavanju Fridrika Naumanna je ta rekel med drugim: »V bodoči mirovni kongres ne smemo vstopiti, ne da bi bili prej pogodbeno zavezani z Avstro • Ogrsko. sicer se ponovi, kar sta obe državi leta 1815 sebi v ^kodo do?iveli na dunajskem kongresu. Skupaj s svojim zaveznikom smo nosili najtežje, skupaj z njim hočemo tuđi živeti.« K temu pripo-minja »Berliner Tas:eblatt«: Ponovili smo to opazko, ki so jo poslušal-ci z velikim odobravanjem snrejeli, — pa si je nočemo kratkonvlo prisvojiti. = Kontrola nemsKe zunanie politike. Po velikem rovoru nemškega državnega kanelerja v berlinskem parlamentu se je sestal tkzv. glavni odbor nemškega državnega odbora, v katerem se vršijo strogo zaupne razprave o zunaniepolitičnih zade-vah. Nemškim strankam se ta kontrolni organ ne zdf zadosten in zato so tako narodni liberalci, kakor na-prednjaki in tuđi v centrumu združeni konzervativci vložili predloge. ki stremijo za tem ustvariti stalni kontrolni organ, ki bi naj nadzirat v imenu parlamenta politiko odgovornih nemških državnikov. Ta »odsek za runanje zadeve« naj bi bil tako-rekoč v perrnanenci in sestaial bi *>e nai tuđi v času, ko je državni zbor odgođen. Vlada nai bi bila obvezana mu dalati vsa zahtevana pojasnila o zunanjepolitičr.em položaju. V nemških političnih krogih se smatra, ća bo plenum državnega zbora usta-novitev takega odseka odobri. — B e r 0 li n, 5. oktobra. Glavni odsek državnega zbora je prekinil proti 5. zaunno razpravo o zunanii politiki in preložil nadaljnje posvetovanje na petek. Cesariev god so praznovali tr-žaškj Slovenci tuđi s tem. da so raz-obesilt slovenske zastave. V mestu je bilo videti mnogo naših trobojnic. Trobojnica je plapolala poleg cesarske zastave tuđi raz Narodni dom. Tu so jo morali dopoldne odstraniti, toda pokazalo se je. da je bilo temu krivo neljubo nesporazumljenje in ob 2. popoldne so trobojnico zopet razobesili v veliko zadoščenje trža-škega Slovenstva. V ruskem vjetništvu se nahaiajo poleg seznama izgub št. 437: Valentin Klinkon s Tolminskega, kraj ni naveden, Jakob Lapanja tuđi s Tolminskega brez navedbe kraja, isto-tako Anton Lazar, Karol Neffat iz Gorice je v Jenakjevem, Pavel Pre-gelj, narednik iz Gorice v Obojanu, vsi 97. polka. Anton Pelicon iz gori-škc okolice, dom. p. 26., je v Jegor-jevsku, Ivan Ručna s Tolminskega je v Rjezanu, Josip Stubelj iz gorl-škega glavarstva v Moskvi, oba 97. polka. »Fiazza Battisti« pred roistno bišo goriškega deželnega glavarja đr. PaMutlla v ItalUL »Eco del Lito-rale« poroča, da prinaša »Corriere della sertc proti dr. Faiduttiju na-perjeno notico, v kateri pravi, da je sloviti monsfsnor Taidtittic. ki ie xa-talil svojo domovino in postal y vz-hodni Furlaniji najtndovratnejši za-sledovalec rseh onih, ki so kazali italijanska čustva, doma v občini St. Lcnart pri Vidmn. Tamošnji ob-činski zastop \t dal Javni prostor pred njegovo rojstno hlio refuJirati in ta prostor se imenaie sedaj »Fiazza Battisti«. — Dr. Faidutti je bil rojen v slovenski občini St Lenart v Benečiji pred letom 1866., torej v času, ko je bila občina še avstrij-ska. Dnevne vesti. — laMttOvaa v anaadL Podpol* kovsik g. Josip M i 1 a v e c, sedaj v Kraaju, je imenovan za polkovnika. — Darovni dnevi v LittbUaflL Spored prireditev: Danes (petek) tamo dobrodeine predstave v obeh kino - gledaiiščih. — Jutri (sobo-ta, po odredbi ministrstva za nauk in bogočastjs sole prost dan): a) Pobiranje dne 4. oktobra oJ hiŠe do hise posameznim strankam dostavljenih nabiralnih pol ter priglasov za pri-stop k »Avstrijskemu društvu za podpiranje vojnih vdov in sir-M«. Po-birajo srednješolski dijaki, ki se lah-ko izkazejo s posebno poverilnico. Izročiti jim je tuđi dobrodzinim na-menom darovnih dni odmenjenc de-narne zneske, ki jih nabirajjči dijaki sprejemajo v nalašč za to seboj pri-nešene nabiralne pusice, b) Od 10. dopoldne do večernega mraka javno razpečavanie znak^v, cvetlic in kart po mestnih ulicah, trgih in javnih lo-kalih. Prodaiajo mlade dame ob vsa-kem vremenu, c) Dobrodelie predstave v cbeh kino - gledaiiščih. d) Dobrodelna predstava v Cesarja Franca Jožefa jubilejskem gledali-šču. Podrobnosti so razvidne z gle-daliških lepakov. — Zaklad za podpiranje invali-dov, ki preime eno eetrtinko ob darovnih dnevih nabrane vsote, poma-ga vojnim po§kodovancem izdatno preko tistih mej podpirarva, ki so za-Črtane drzavnemu podpornemu zakladu. On jim nabavlja potrebne umetne ude, ako jih poškodovancem ni mv^cfla preskrbeti država, skrbi za dodatno nabavljanje in za popravljanje protez, ki so postale nerabne, ter nakiania invalidom pripomočke za posebno zdravljertie in dennrne pod-Dore. Invalidom, ki se vračaio v svoje civilno razmene m so podpore potrebni, daje civilno obleko. perilo in ČevHe. O.e.ei>el;m ali ojjlušelim vojnikom preskrbuje primerna pridobnin-ska mesta. Pocclavitna naloga zaklada za inva'ide pa je ta, da zacrotovi vsakomur, ki ie v vojni trnci škodo na svojem telesu, primerno službo ali opravilo. Na ta način vojni pohab-licnec ni odvisen od javne dobrodel-nosti. marveS si more za prezivlja-nie potrebne prejemke prislužiti s prikladnim opravilom. Zavest, da je samosvoj in navzlic svoji poškodbi prav tako sposoben za pridobivanje kakor so drugi, ga dvigne duševno in ga navdaja z novim življenjskim po-jarumom. Saj je po prizadevanju države in pa zaklada za invalide postal polnovreden član človeske družbe in za živlienjsko borbo prav tako spo-soben, kakor je bil pre}, predno ga je doletela nesreća. Z naklonitvijo de-narnega prispevka ob »darovnih dreh< more vsakdo odplačati vsaj nekoliko tistega velikega dolga, ki ga ima pri junačkih branilcih ?>irne naše domovine. Nikdo se ne odtezaj. nikdo ne bodi tako trdosrčen. da ne bi bote! po svojih močeh sodelovati pri veMkem darovanju za biižnjike, ki zasiužiio vso našo skrb in našo hvaležrm liubezcn! Na tisoče jih jef ki jim je treba pomagati, — Darila. V korist dni darovanja so izrodli gospe grofici Mariji Attems gospod Alfonz baron \Vurz-bach in baronica Wurzbach 200 K. gospad ing. O. J. Puki, ravnatelj Ko-linske tovarne v Ljubliani 50 K in g. Arthur Mahr, ravnatelj trgovske sole 20 K. Namesto venca na krsto po-kojnega gospoda Leopolda barona Liechtenberga sta darovala gospod dvorni svetnik vitez Laschan in gospa soproga svoto 40 K za namene dni darovanja. — Velikodušen dar. Q. Milan Hočevar, lastnik Specijalne trgovine mila. pralnih in čistilnih potrebščin na debelo in drobno na Sv. Petru cesti št. 28. je izročil povodom otvo-ritve svoje trgovine mestni blagajni znesek 100 K v fond za oslepele vojake. — Neznan! umrff vojlaki. Ravno-kar izišla XII. številka tabel s foto-grafijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa okrajna ^lavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim udeležencem na vpogled. — šola za Invalide. Strokovna šola za lesno industrijo se je otvorila v Kočevju dne 18. septembra. Na ti Soli so tuđi posebni tečaji za invalide, zmožne nemščine. Pauk, kakor vsa oskrba je z& invalide brezplačno. Vsi invalidi, ki bi se tedaj radi \z-obrazHi v lesni industriji, naj se čta prefe osebno priijvljo v tnkaBnfl ganrizffsU votainici St 8 na ZaloSU omft ter na| s seboj prineso vse vojaške listine. — Na naslov elaktričae ce*n* železnice v Ljubljani Vodstvo električne cestne železnice v Ljubljani opozarjamo na želje vdov hi tirot bivših nastavljencev te železnice, da bi prišle one v sedanjih časih poleg tavalidov. — 6e moreio li tako dato ia opravUalb prva v potov im na-meieada. TMi sa iaraka WJa, da se oe aaatavUato taku U taajo U pa-kojnino, marveč drugi, ki so boli po* trebni in žive danes v bedi. — SvaHlo pred remljBkhBl Spekulacijama C. in kr. višje armad-no poveljstvo. Nadvojvoda Evgen Je na podlagi dejanjskih dogodkov uvi-del potrebo, svariti pred brezvestni-mi zemljiskimi špekulanti, ki posku-šajo kmetske posestnike zapeljati v prodajo njihovih zemljišč z neres-nično trditvijo, da so zemljišča vsied vojne izgubila vrednost. Proti temu nepoštenemu postopanju je nastopiti z vso strogostjo in je moštvu pojasniti, da zemljišča vsled vojne ne samo nišo izgubila vrednost, nego se je nasprotno njih vrednost še povećala in zato je prodajanie odločno odsve-tovati. Slučaji nameravane špekulacije z zemljišči ali zapeljavanja v prodajo zemljišč, ki se izvedo iz pišem in vprašanj moštva, se takoj na-znanijo pristojnemu civilnemu sodi-Šču in obenem okralnemu glavar-stvu, v čigar okrožju leži dotično po-sestvo. Povodom tega spoznanja višjega poveljstva Ie poljedelsko mi-nistrstvo opozoriio politična deželna oblastva, da bo naloga od političnih oblasti v komisije za promet z zem-Ijisči poslanih zastopnikov, posveče-vati takim pojavom vso paznost in eveniuvalno glasovati proti prodaji. — Iz učiteljskih krogov se nam piše: Učiteljske dra^injske doklade je zvišal gorenjeavstrijski deželni odbor. Te doklade znašajo zdaj letno: Za oženjene učiteljske osebe s tremi ali več nepreskrbljenimi otroci 400 kron, za one oženjene učiteljske ose-bc, ki so brez ali z dvoje nepreskrbljenimi otroci 300 kron, za neoženjene, stalne 200 kron, za neoženjene, začasne 140 K in za učiteljice ročnih del 80 K. — Ker ie kranjsko učitelj-stvo v vsi monarhiji najslabše plača-no, naj bi blapovolil tuđi naš dežjlni odbor zvišati svojemu učiteljstvu draginjske doklade z ozirom na se-danjo, vedno rastočo draginjo in naj bi se usmili! tuđi vpokojenega uči-teljstva. Saj so že nekatere občine na Kranjskem dovollle ćelo redar-j e m po 20 kron draginjske doklade mesečno. oziroma 240 kron letno. — Prljava e g- Alojzij Čre-p i o k o, častniški namestnik pri 3. pionirskem bataljonu, z gdč. Reziko Heinrfher iz Novega mesta. Bilo srečno! O železniškl nesreći na progi Zidani most - Zagreb, q kateri smo včeraj poročali, se sedai javlja, da se je zgodila v postaji Sevnlca. Vz^ rok ie bil ta, da j# eden vlak zapeijal cez signalno tarčo. Težko ranjena sta bila koođnkterja Oabrtel Mafck in Mlakar, več drugih oseb Je biV> ▼eč ali manj hudo polkodovaaih. Nafrečia nćtakovlta TescMsm te Mciie v tukaltaieai »Ktoo - Idealu«. Od iatri 7. do pooedeljka 91 t m. (samo 3. dni) se predvaja naj^ novejša veseloigra, ki je žela povtod bučen smeh, z naslovom: »Fromp bofdova dedšćinac. Prifitevati jo je velikim dogodkom te sezije. Izvrstoo dejanje, mojstrsko izpeljano. AnoM Rlck prekaša v tej burki celp svoje*-ga nepozabnega »Musketiiia Katz» mareka«. Zelo lepa je tuđi oprema. Najboliše od na]bol]§ega. Druga učinkovitost tega prvovrstnega spo-reda je krasna drama »V zadnjem trenotku«, v glavni vlogi Lota Ne«-manu. Efekti so siiajno izvedeni in t največjim zanimanjem sledimo deja-nju. Režija je mojstrsko delo Schmitt-hasslerja. Spored mladini si prtme-ren. Samo 3 dni, od sobote 7. do po-nedeUka 9. oktobra Kino - IdeaL Aprovizacija. + Težave z mlekom. Povsod se čujejo tožbe, da Ijudje ne moreio dobivati mleka niti toliko, kakor ga Je potrebno za otroke. Čuje se pa tudL da izvažajo skrivaj znatne množine mleka iz naše dežele. Spričo tega bi bilo v javnem interesu, če bi se pristojne oblasti poslužile pravtc, ki so jim dane v § 6 in v § 11 mlnistrske naredbe o nredbi prometa z mlekom. Po § 6 lahko okrajna politična oblaat producente prisili, da oddajo mleka, kolikor je sami ne rabijo, po § 11 pa morajo producentje. mlekarne, trgovci z mlekom in prometna podjet-Ja na poziv politične okrajne oblasti naznaniti razpoložljive množine mleka, odjemalce in liferante. V okvlrjn te ministrske naredbe se da prav fc-darno odpomoči sedanjemn pomanjkanju mleka. - Nakazo van Je mokt trgovcem in pekom spremenjeno! Moka se bo nakazo vala od sedaj naprej vmeit-nem knjigovodstvu, bhrla Galletova hiša, II. nađstropje In ne več v mestni posvetovalnici. — Po moko naj priđe jo: 1. peki v poocde-Ijek, dne 9. oktobra ob 8. zjutraj; 2. trgovci in mokarji pa v ponedeUefc dne 9. oktobra ob 9. dopoldne. — O zv&anjit ceoe za sladkor piše polanec Steinwender v »Tages-pošti«: Kakor znano, je v zadnjem času primanjkovaJo sladkorja. Ker Je blaga dovolj, so se izgovarjali na transportne težave. Najbrž pa Je bil vzrok drugačen: ker to pričakovali zvišanih cen, so blago zadrže* v a I i. Na Nemškem stane repa 3 marke do 3 marke 20 vin., torej ne mnogo manj. kakor pri nas, kjer sta* ne 4 K. Medtem pa ko stane torovi sladkor na Nemškem 30 mark = 36 kron, dobi pri nas tovarnar za. surovi sladkor 45 kron. Še bolj v prilog nak šim fabrikantom, je razloček med ce-nami našega in nemSkega rafinirane-ga (belega) sladto>r}a. Merodafnai ta nas srne biti le primera % Nemčfjo, ne pa z Anglijo ali Italijo, merodajne m našo sodbo glede cen pa sa radi đ *-v i d e n d e. + Prisilna oddala đlvjacin«. \%-š!a ie ministrska naredba, kl določai. da moraio lovski opravičend odđati od vse divjačine, ki Jo v lovsM sezoni postrele, piimeren delež posebnim prevzemnim mestom za dobrodeine naprave, vojne kuhinje, orgar nfzacije konzumentov. Ođđatf bo 40 odstotkovr zajcev, 5e Jih Je bilo ustreljenih nad 100 in do 500, potem 60 odstotkov, če jih je bilo ustreljenih nad 500 do 1000 in 90 odstotkov 5e tistih, kar jih je bilo ustreljenih nad 1000. Srn itd. je treba oddati tretjrao ustreljenih, če jih je bilo nstreljenih nad 3. PlačervaJi bodo srne po 3 K 50 vin. kilogram, zajce pa po 4 K 50 vta Kazne stvnL * Umri je v Monakovcm pred-sednik bavarske zbornice in voditelj bavarske klerikalne stranke dr. pt Orterer. * Zmrznjeae podgane. Vdeofid-jozni »Pester Lloyd« poroča, da Je aprovizacijski odbor v Minska vm Ruskem prosti vlado dovoUenJa, iuie ▼ staln« timObm prcti ctetori Rla«. 3S29 __JPooadbe pod „d>hr> »U4a. MM11 na tipram. »Slov. Naroda«. Gospodično ki sluibuje ie oad 8 let v notafeki piB«niit idi prwe«itt M#at»« pismene ponadbe na uprav. »Slov. groda« pod JC P./SISl*, 3155 ■V Ute •• poiteao *^| dekle liBttrt jp dobro izreibana ▼ Šivanju m tuđi «a uporabo kot sobarica pri boijli druiinL PredAoat tmafo tuđi b^unkc. 2303 {jastov pove uprav, »Stov. Naroda«. u ^ »»^------------------------------------------- Sprejnt« mm vajenec iz boljše hiše, vešc slovenskega in —ntMrrga jezika v gororu ia ptsavi v trgovino nrešanega blaga i nrnna mu anmn 9 ---------• Cal ,.£.£,. sladkoiia ako m pcideoe čaip ko savre _**^n miis»' ■lila11 ali pa JN4a liif ■<■! fraiek4! đvt do trt kavne žlice Sida praška na sko-dalko Wa 1 zavo^ek Skia-medeiii praiek Ifbne 35 rio, 1 zavoiček Sida limonadin ■praiek stane 40 vio. Za otroke jako pripo-sočljtvo. Heobhodoo potrebno za vojake, feletnikt in za domačo ribo. Po posti se poiilja napnasj 12 zavojčkov po povzetju. JUroča se pri *•** Btriaja, a|vM|aBa a. MMnka mUm. Za trgovce pri ve^em naroGlu popust Povećane slike do naravne vdikoeti, kakor tuđi o^utc prtrđc n platM itm^u^t. Tmi+t™*1*^ po vsata fotografiji 24W DaTorta l0T*ak prvi fatograiski ii prnčevalii arW v QifctJX IiUimito ri, K i. Glnhslrc sal«cti potrti Javljamo vaeoi ljubim soroAiikom, prijateljem in znancem preialostao vest o prenagli smrti naše neposabne, iskrenoljubijene soproge, matere, bčere in sestre, gospe MICI DROFENIG roj. MIKLAUC katera je 6. oktobra ob polu 1. uri ponoći, previđena s tolažili sv. vere, mimo in vdaao v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se vrši v nedeljo, 8. oktobra ob polu 4. uri popoldne iz hiŠe žalosti Gradišće št 8, na pokopaiišče k Sv. Križu. FnUM lfftitaif veletržec, soprog. ■flMMa, B#rta, Mmrl\*m9 otrocr Smili {a Miklano, mati 9r. WmšmU MUOamć, Iag. Pavei Miklauć, btata. LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1916. - stenografa - ali stoMgrafiat*, apr#lnm« v svojo pišamo di*. Matej Pretner, odvetnik v Trstu ulioa dei 3203 Forni itev. 15. Suhe gobe Crno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreće kokertudt vse vrše deželnih pndelkov kupole 8IVZB A UR-BAinC, L vblfana, WoLiova ulica št 12. 3.98 """ V ,10 CEIlTRflL v delta gledalo.m Po dunaiskem vzorcu |aM v nMi »blul p*p«!4m, v M««i|o ob pol 11. ari aopoM— !■ ofe 3. ari poaoMM, v poBodollok ob 4. ari pop.: drnžlnske predstave ki so pristopne tuđi mladini. * >«pM» lastalra, gtoWto ffialliva drama v tmh telufik is tef«r •4> Hasmrskili jesarihe n Vojna in materinska liubezen. :: Nl#f*va •poroka. Izvrstna vebeloigra. — Bolganka kavaloii]«. Na^novejii aktualni film. — M*]DO¥«|ia MaomatogratlćM va)aa para W a ia oataii bogati »pored. Danes v petek: Sijajne posebene predstave: ■■r vutM ha*. <>««: Trogiha mode. ■r naumu ali dvetna boJjSim* gospodomm eivilistonia, lUnha aHaa Mav. ti, n. mmšmtt^ ^ratm a,_________3» možko kolo firma »Waff nrad«. 3220 Alafsi| Banardi, CaaU aa Bndollovo ielexmloa tU 7, L aad. ——— la&aslflva, poMeoa ——— predajama veAća manufakture, Spectrije in železnine. bi rada vstopila takoj v večjo boljko trgovi-no ah tuđi kot voditeljica podružnice, n»j-raje na dežeii. 3171 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. ilililulatitiriia tatt «I«1W, MaMop takoj alt tadi posneje. — Pooadbe pod ,ptialaha" fflaa/tait^ na uprav. »Slov. Naroda«. ISđhlhaafl*i đ^WflBJnaaiIakJBi KLAVIR (Fiogei) mi oma proda. Pojasnila pri ararfm aa fv. Fotra aaatt M. !•. 321^ Uccm stanovanje (2 sobi, kuhinja in pritikline) v mestu ali blizini mesta sa 1. novembar. Po-sredovalca 20 K nagrade. Ponudbe pod „tt M/3227M na upravo. »Slov. Naroda«. 3237 iz švedske celuloze sa poJtM UTOle, $ konopnim medstavkom Ba il¥tta|a frat| z žičntm medstavkom sa p«VOMTO t#i-ki|| safeafav dobavlja najcenejše ia naj-knlantnejSe Silvia, ninnana Nove Benatky n. Jlz. Vzorci zastoni in franko. TeUCoa Mav. IS. ; PMkupcem popast _______ _. _______________________________' — vRvce : Tovnrna poltistvc in stavineja mlzgntva : Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev TržaSka cesta (Glince) »30 ie prlporoda za vsa v aleao itroko spada|oča dela In popravila. Popolne opreme otroškega perUa v zalogi za vsako starost ppiporote znana trgovina s perllom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnaga izdatka. rtane kos LVSOFORMMILA v nadrobni prodaji K 3#—. Vetikost in kakovoft kot v mirnom (asu. Lysofform in poprove mete*Lytofform netpramanlana. Popust sa preprodaialca nespremenien« Zaloga in isdeiovanie omalena. LVSOFORM - TVORNICE Dr. Keleti A Muranyi, kem. tovarna, Uipest