Št. 46 Maribor, petek 14.10.2022 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVIII OBČINA BRDA 994. Odlok o Rebalansu 2. Proračuna Občine Brda za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US, 40/12ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15- ZFisP, 96/15 – ZIPRS2021 in 13/18) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 29. redni seji dne 11. 10. 2022 sprejel ODLOK O REBALANSU 2. PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2021) in sicer tako, da se na novo glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav 70 71 72 73 74 78 v EUR Rebalans 2. 2022 9.444.417 6.512.596 5.031.269 4.062.416 670.320 298.333 200 1.481.327 713.170 10.000 10.200 28.000 719.957 1.253.318 265.972 987.346 50.639 50.639 1.611.045 897.857 713.188 16.818 16.818 Št. 46/14.10.2022 II. 40 41 42 43 III. B. IV. 75 V. 44 VI. C. VII. 50 VIII. 55 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1676 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.V.) RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500+501) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550+551) ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov oz. konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk/kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2022, ostanejo nespremenjena in v veljavi. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. 10.042.587 2.355.007 499.418 82.796 1.730.793 22.000 20.000 3.105.236 44.500 1.807.720 158.386 1.094.630 4.337.291 4.337.291 245.053 88.553 156.500 -598.170 0 0 28.299 28.299 0 5.000 0 23.299 -28.299 0 0 0 359.000 359.000 359.000 -985.469 -359.000 598.170 985.469 Številka: 4100-02/2022 Datum: 11. 10. 2022 Občina Brda Franc Mužič, župan 995. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 05 Občinski svet Občine Brda je na podlagi 1. točke 2. odstavka 125. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter v skladu s 18. členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) na 29. redni seji dne 11. 10. 2022 sprejel Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA 05 1. člen S tem odlokom se po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN zaradi očitne napake v grafičnem delu spreminja grafični del Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11, 44/17, 21/19, 21/22) (v nadaljevanju OPN). 2. člen V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se karta št. 21 v 'Prikazu območij enot urejanja prostora osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev' nadomesti z novo karto št. 21. Stran 1677 grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. 3. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-21/2020-07 Datum: 11. 10. 2022 Občina Brda Franc Mužič, župan Prehodne in končne določbe 3. člen Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN. 4. člen OPN občine Brda je na vpogled na občini Brda in na internetnem portalu www.obcina-brda.si. 5. člen (1) Določbe odloka o OPN se pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. (2) Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Brda. (3) Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet. 6. člen Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35001-02/2018-127 Datum: 11. 10. 2022 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA DIVAČA 997. Sklep o vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19 in 7/21) in na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 56/20) je županja občine Divača sprejela naslednji SKLEP 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača za leto 2023 znaša 0,0052 EUR. 2. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023. Številka: 422-0001/2022-50 Datum: 03. 10. 2022 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 996. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018 ) in 260. člena Zakona o urejanju prostora Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) je občinski svet na 29. redni seji dne 11. 10. 2022 sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnina z ID znakom: parcela 2291 1099/44 katastrska občina 2291 PODSABOTIN parcela 1099/44 (ID 7220059), ki je v lasti Občine Brda. 2. Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa pridobi status 998. Sklep o vrednost točke za izračun komunalne takse v Občini Divača Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19 in 7/21) in na podlagi 11. člena Odloka o odmeri komunalnih taks v Občini Divača (Uradni list RS, št. 102/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/21) je županja občine Divača sprejela naslednji SKLEP 1. Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Divača za leto 2023 znaša 0,626 EUR. 2. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023. Številka: 426-0001-2022-1 Datum: 03. 10. 2022 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja Stran 1678 ZIUOOPE), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 55/15,ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 25. redni seji, dne 06.10. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2022 OBČINA DORNAVA 999. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 1. člen V odloku o proračunu Občine Dornava za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2022, 26/2022), se spremeni 1. člen odloka tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Znesek v EUR - 2,796.813 2,304.411 2,033.749 1,836.252 167.997 29.500 0 270.662 165.262 4.300 7.100 0 94.000 64.500 20.000 0 44.500 0 0 0 427.902 319.821 108.081 3,078.364 992.868 245.265 40.385 697.018 7.200 3.000 874.437 14.300 548.713 98.615 212.809 0 1,179.059 1,179.059 32.000 21.500 10.500 281.551 0 0 Št. 46/14.10.2022 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-19/2021-7 Datum: 06.10.2022 Občina Dornava Janko Merc, župan 1000. Sklep o neposrednem financiranju Društva Pihalna godba Občine Dornava Na podlagi 106. j člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22 in 105/22 – ZZNŠPP) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 25. redni seji, dne 6. 10. 2022 sprejel naslednji SKLEP O NEPOSREDNEM FINANCIRANJU DRUŠTVA PIHALNA GODBA OBČINE DORNAVA 1. člen Z Društvom Pihalna godba Občine Dornava, Dornava 135 A, 2252 Dornava (v nadaljevanju: društvo), se sklene neposredna pogodba o financiranju, za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022. Društvo Pihalna godba Občine Dornava ima z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 0140-455/2019/10, z dne 22. 5. 2019, podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 2. člen Društvo mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Društvo mora predložiti vsebinski in finančni načrt za leto 2022, ki bosta sestavni del pogodbe z občino o sofinanciranju dejavnosti, programov in projektov. V Stran 1679 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 - 0 0 0 0 0 140.535 140.535 140.535 422.086 140.535 281.551 422.086 pogodbi se bodo določili tudi pogoji in način, kako se lahko ta spreminja. 2. Dejavnost, programi in projekti društva so lahko sofinancirani iz sredstev občinskega proračuna največ v višini, ki je določena v proračunu Občine Dornava. 3. Društvo v letu 2022 ne more biti sofinancirano iz drugih javnih virov občine (npr. javna naročila, javni razpisi, ipd). 4. Društvo lahko uveljavlja pravico do nakazila sredstev z računi, s katerimi izkaže upravičenost do prejema sredstev. 3. člen Društvu so za dejavnost, izvedbo programov in projektov zagotovljena proračunska sredstva za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, na proračunski postavki 18055 Pihalna godba Dornava, v višini 4.500,00 EUR. 4. člen Z izpolnjevanjem predmetnih pogojev iz 2. člena tega sklepa, je istočasno izražen javni interes Občine Dornava o neposrednem financiranju dejavnosti, programov in projektov društva. Javni interes se izkazuje tudi na podlagi izpolnjevanja pogojev, ki so izkazovali ustrezno podlago za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu:  društvo izkazuje pomembne dosežke svojega delovanja na področju kulture,  društvo uresničuje svoj namen in cilje na področju glasbenih umetnosti,  društvo izvaja in razvija programe in projekte, pomembne za promocijo in podporo kulture, z namenom spodbuditi širjenje znanja in zavedanje o njenem pomenu v strokovni in splošni javnosti,  društvo sodeluje z domačimi in sorodnimi organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na področju kulture,  društvo je bilo v zadnjih letih organizator ali soorganizator kulturnih dogodkov, ki prispevajo k dostopnosti kulturnih dobrin. Društvo Pihalna godba Občine Dornava je edino tovrstno društvo v občini in s svojim obstojem in delovanjem prispeva h kulturni ponudbi tako na lokalnem, kot širšem območju. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen Župan Občine Dornava z društvom podpiše pogodbo o neposrednem financiranju za leto 2022. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 093-5/2021-5 Datum: 6. 10. 2022 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA GORJE 1001. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2022 – rebalans III Stran 1680 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odločba US) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2022 – REBALANS III 1. člen V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/21, 11/22 in 17/22), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI v EUR Proračun 2022 – Rebalans III 5.548.665 3.409.799 2.901.517 2.089.738 236.180 575.599 0 508.283 161.863 5.900 112.500 500 227.520 220.377 0 0 220.377 0 0 0 1.918.489 1.189.956 728.532 0 0 7.238.402 1.583.819 189.030 28.920 1.328.869 0 37.000 1.086.732 67.000 618.460 128.100 273.172 0 4.275.927 4.275.927 291.923 Št. 46/14.10.2022 III. Uradno glasilo slovenskih občin 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso PU 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) Stran 1681 75.399 216.524 -1.689.736 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) Proračun 2022 – Rebalans III 60 60 60 0 0 0 0 0 0 0 0 60 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2021 9009 Splošni sklad za drugo Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. 2. člen Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2022 ostanejo v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-10/2022-12 Datum: 12. 10. 2022 Občina Gorje Peter Torkar, župan 1002. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gorje Na podlagi 60. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/2021), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218. člena, 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi Proračun 2022 – Rebalans III 0 0 0 0 0 0 -1.689.676 0 1.689.736 1.689.676 1.689.676 objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) na 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GORJE 1. člen (predmet odloka) Ta odlok določa predmet, merila in kriterije za odmero nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v Občini Gorje. 2. člen (predmet odmere nadomestila) (1) Nadomestilo se odmeri za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. (2) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. (3) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. (4) Oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto štejejo za zagotovljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet ustrezni prostorski izvedbeni akt, državni ali občinski lokacijski načrt, državni prostorski načrt oziroma občinski podrobni prostorski načrt in če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. 3. člen (določitev površine stavbnega zemljišča) (1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za enostanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov od katere se odšteje površina odprte terase, odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. (2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za večstanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stanovanja od katere se odšteje površina skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi in površina odprtih teras, odprtih balkonov, odprtih lož. (3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov stavb, ki so namenjene poslovni dejavnosti in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. (4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se upoštevajo tudi tista zazidana stavbna zemljišča, na katerih so gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in so namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s poslovnim prostorom. (5) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta. Stran 1682 4. člen (podatki za odmero nadomestila) (1) Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz uradnih evidenc. Zavezanec za plačilo nadomestila občinski upravi lahko sporoči vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc. (2) Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. (3) Če podatek iz prvega ali drugega odstavka tega člena o površini, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka določi organ občine, ki je pristojen za odmero nadomestila. (4) Ugotovitveni postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. 5. člen (zavezanec) (1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli. 6. člen (območje odmere) (1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine. (2) Območje občine je glede na gostoto javnih funkcij, poslovnih dejavnosti, opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi razdeljeno na tri območja: 1. območje obsega naselja Zgornje Gorje, Spodnje Gorje, Krnica, Poljšica, Mevkuž, Višelnica in Podhom. 2. območje obsega naselja Spodnje Laze, Zgornje Laze, Grabče, in Zatrnik. 3. območje obsega naselje Radovna in Perniki. (3) Karta območij je na vpogled na Občini Gorje, pri pristojni službi za odmero nadomestila in je priloga temu odloku. 7. člen (merila za določitev nadomestila) Za določitev višine nadomestila za stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:  opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,  lega in namembnost stavbnega zemljišča. 8. člen (komunalna opremljenost stavbnega zemljišča) (1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami: Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Javni vodovod Elektro omrežje Javna kanalizacija Telefonsko omrežje Plinovodno omrežje Asfaltna cesta Makadamska cesta kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. 50 50 30 30 30 40 30 (2) Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega zemljišča za takšno komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. (3) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje, telekomunikacijskega in plinovodnega omrežja, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m (zračna linija) in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe. 9. člen (namen zazidanega stavbnega zemljišča) Zazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost ovrednotijo z naslednjimi točkami: Namembnost Stanovanjski Poslovni I. območje 80 200 II. območje 70 150 III. območje 60 100 10. člen (namen nezazidanega stavbnega zemljišča) Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način: Namembnost Stanovanjski Poslovni I. območje 140 150 II. območje 130 140 Stran 1683 III. območje 120 130 11. člen (vrednost točke) (1) Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,0023024 EUR. (2) Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,00058 EUR. (3) Vrednost točke se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (4) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prvem odstavku tega člena, novo vrednost točke določi s sklepom Občinski svet Občine Gorje, na predlog župana. 12. člen (izračun višine nadomestila) (1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. (2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk 8. in 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, 13. člen (odmera nadomestila) (1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo izda pristojni finančni urad. (2) Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov državljanov. (3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Gorje. (4) Plačevanje nadomestila ne vpliva na legalizacijo nelegalnih gradenj. 14. člen (oprostitve plačila nadomestila) (1) Plačila nadomestila se za dobo pet let oprosti na pisno vlogo občana, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. (2) O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca občinska uprava Občine Gorje in o tem izda odločbo. (3) 5-letna oprostitev prične teči z dnem vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, kar mora zavezanec tudi dokazati. (4) Plačila nadomestila je oproščen tudi občan, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, za eno leto. 15. člen (obstoječi postopki) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Gorje (Ur. l. RS 111/2008, z dne 25. 11. 2008). 16. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 111/2008, z dne 25. 11. 2008) Številka: 032-10/2022-11 Datum: 12. 10. 2022 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA HAJDINA 1003. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP SV 07 in del območij EUP SV 02 in SV 03 Na podlagi 112. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin svet Občine Hajdina na 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE EUP SV 07 IN DEL OBMOČIJ EUP SV 02 IN SV 03 I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 – obvezna razlaga, 5/19, 46/19) (v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP SV 07 in del območij EUP SV 02 in SV 03 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-02, datum oktober 2022. (2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 1667. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta B) KARTOGRAFSKI DEL 1. Izsek iz kartografskega dela OPN M 1:2000 2. Pregledna karta M 1:2000 3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000 4. Ureditveno količbena situacija M 1:500 5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:500 6. Situacija prometne ureditve M 1:500 7. Načrt parcelacije M 1:1000 C) PRILOGE Priloge OPPN so:  Sklep o pričetku priprave OPPN  Strokovne podlage  Konkretne smernice  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN  Mnenja k predlogu OPPN  Povzetek za javnost  Okoljsko poročilo za OPPN za EUP SV7 in del EUP SV3 na območju Občine Hajdina, ki ga je izdelalo podjetje Vodnogospodarski Biro Maribor d.o.o., št. 4098/21, junij 2021 II. Stran 1684 Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega načrta) (1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 293/31, 293/32, 293/40 in 293/41, vse k.o. 393 – Slovenja vas. (3) Oznaka enote urejanja prostora:  SV 02 – del EUP,  SV 03 – del EUP,  SV 07 – celotno območje EUP. (4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 4,26 ha. (5) Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura. 4. člen (namenska raba območja) Podrobne namenske rabe območja za posamezno EUP so:  SV 02 – del EUP: IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim), ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo),  SV 03 – del EUP: SK (površine podeželskega naselja),  SV 07 – celotno območje EUP: IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim), ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo). III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:  Objekt za skladiščenje in obrtne dejavnosti Predvidena je gradnja objekta, namenjenega skladiščenju in obrtnim dejavnostim, na severnem delu območja, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone v EUP SV 02. Nov, predviden objekt se bo funkcionalno navezoval na obstoječe ureditve investitorja v EUP SV 02. Natančna lega in oznaka objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN.  Povezovalna cesta Predvidena je nova povezovalna prometna povezava po južnem delu območja, ki se bo navezovala na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:  del EUP SV 02: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter Št. 46/14.10.2022   Uradno glasilo slovenskih občin tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) in ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo), v katerem se načrtuje nova povezovalna cesta in zelena bariera proti odprtemu kmetijskemu prostoru, del EUP SV 03: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo SK (površine podeželskega naselja), v katerem se načrtuje prometna navezava na obstoječo javno pot JP 829121 EUP SV 07: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) in ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo), v katerem se načrtuje gradnja objekta, namenjenega skladiščnim in obrtnim dejavnostim s pripadajočimi zunanjimi manipulativnimi in prometnimi površinami. V delu območja se načrtuje zelena bariere proti obstoječemu stanovanjskemu območju vzhodno od EUP SV 07. Na južnem delu območja se načrtuje nova povezovalna cesta in zelena bariera proti odprtemu kmetijskemu prostoru. 7. člen (urbanistične omejitve) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;  maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj;  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;  Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji.  Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 33. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 97. členom OPN (dopustni posegi pred izdelavo OPPN). (2) Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN umeščajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz 85. člena odloka OPN: IG (gospodarske cone) in 90. člena odloka OPN ZD (območja drugih urejenih zelenih površin). Dopustno je graditi vrste objektov, ki so glede na namensko rabo, namen in zahtevnost gradnje določeni v Prilogi 1 in 2 OPN, z izjemo naslednjih dejavnosti po SKD:  20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov  21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov  22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Stran 1685    24.5 Livarstvo 24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin 24.4 Proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin  24.3 Druga primarna predelava železa in jekla  35.21 Proizvodnja plina  38.12 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov  38.22 Ravnanje z nevarnimi odpadki  38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov (kompostarne)  10.1 Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov Za naslednje dejavnosti so predvidne delne omejitve:  38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov – niso dopustne kompostarne Dopustne so ostale dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo IG in ki ne obremenjujejo okolja z hrupom in emisijami. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Objekt za skladiščenje in obrtne dejavnosti Predvidena je gradnja objekta, namenjenega skladiščenju in obrtnim dejavnostim, na severnem delu območja, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone v EUP SV 02. Nov, predviden objekt se bo funkcionalno navezoval na obstoječe ureditve investitorja v EUP SV 02. Natančna lega in oznaka objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Pogoji za oblikovanje objekta za skladiščenje in obrtne dejavnosti:  maksimalni tlorisni gabariti objekta so 70 m x 60 m, objekt je omejen z gradbeno mejo,  maksimalna etažnost objekta je P+1,  maksimalna višina objekta je 18 m, merjeno od okvirne nulte kote objekta, ki je na okvirni nadmorski višini 229,50 m.  oblikovanje objekta je sodobno, smiselno naj se navezuje na oblikovanje obstoječih objektov v EUP SV 02 in se prilagodi tehnološkim zahtevam glede na izbrane dejavnosti,  strehe so z blagim naklonom ali ravne,  stranice objekta so lahko delno odprte (skladiščni objekti) oz. zaprte, fasada naj bo izvedena v umirjenih barvnih tonih,  neposredna okolica objekta naj se protiprašno uredi kot manipulacijska in povozna površina,  predvidena je izgradnja protihrupne ograje, katere točna lokacija in višina bosta določeni v fazi projektiranja,  dopustna je postavitev varovalnih ograj do višine 3,5 m,  dopustna je postavitev opornih zidov do višine, ki predstavlja višinsko razliko med nivojem gospodarske cone in nivojem povezovalne ceste oz. okoliških površin. Zidovi ne smejo biti krajinsko izpostavljeni,  del EUP SV 07, v katerem posebne ureditve niso predvidene oz. so opredeljene kot zelene površine, se ohranja kot zelena površina,  vzhodni rob območja OPPN mora biti intenzivno ozelenjen z visokim drevjem v kombinaciji z grmovnicami, kar bo predstavljalo zeleno bariero med gospodarsko cono in stanovanjskimi objekti. (2) Povezovalna cesta Predvidena je nova povezovalna prometna povezava po južnem delu območja, ki se bo navezovala na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone. Povezovalna cesta bo imela znižano Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin niveleto vozišča do naselja, odcep za dostop mehanizacije do njiv in odcep do razširjenega območja obrtne cone. Znižana niveleta vozišča bo predstavljala delni protihrupni ukrep, skupaj s protihrupno ograjo, ki se bo smiselno predvidela na obodu investitorjevega zemljišča. Okvirni potek znižane niveleta ceste je viden iz karakterističnih prerezov ceste v grafičnem delu OPPN. Ob povezovalni cesti je dopustna je postavitev opornih zidov do višine 3 m, ki ne smejo biti krajinsko izpostavljeni. Območje južno od ceste mora biti intenzivno ozelenjeno z visokim drevjem v kombinaciji z grmovnicami, kar zmanjšuje krajinsko izpostavljenost območja. Natančna določitev ceste je razvidna iz grafičnih prilog OPPN. (3) Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,6;  Faktor izrabe zemljišča (FZ); max 1,2;  Potrebno je zagotoviti minimalno 15 % zelenih površin. 10. člen (nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. (2) Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. (3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte in zagotovljeni ustrezni intervencijski dostopi. (4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. (5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:  rekonstrukcije objektov in naprav,  sprememba namembnosti. (6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. VI. Oblikovanje odprtega prostora 11. člen (pogoji za zunanjo ureditev) (1) Neposredna okolica predvidenega objekta se uredi kot manipulacijske in povozne površine, ki morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). (2) Del EUP SV 07, v katerem posebne ureditve niso predvidene oz. so opredeljene kot zelene površine, se ohranja kot zelena površina. Na južnem in vzhodnem robu območja OPPN je predvidena intenzivna ozelenitev za zmanjšanje krajinske izpostavljenosti območja OPPN proti odprtemu prostoru. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja Stran 1686 12. člen (prometno urejanje) (1) Predvidena je gradnja povezovalne ceste po južnem delu območja OPPN z navezavo na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone, ki se bo načrtovala kot družbena javna infrastruktura, ki bo opredeljena kot javno dobro. Predvidena je minimalna širina vozišča 5 m. (2) Na povezovalni cesti se lahko izvedejo tudi dodatni dostop do zemljišča s parc. št. 293/10, k.o. Slovenja vas in dostopi do kmetijskih zemljišč. (3) Tovorni promet do gospodarske cone IG v sklopu OPPN se lahko izvaja le po obstoječi dovozni poti oz. med obstoječo in novo dovozno potjo, nikakor pa ne preko javne poti JP 829121. V fazi izvedbe je treba zagotoviti prometni režim, ki bo preprečil da se tovorni promet za potrebe obratovanja OPPN (z vozili skupne mase nad 3,5t) izvaja po javno poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na območje OPPN na JV strani. (4) Prometno omrežje mora biti projektirano primerno za tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom. (5) V času načrtovanja povezovalne ceste naj se v skladu s prometnimi predpisi in v sodelovanju z upravljalcem državne ceste pristopi k načrtovanju rekonstrukcije obstoječega križišča na regionalni cesti R2 Miklavž Hajdina v smislu izboljšanja prometne varnosti priključka (levi zavijalni pas, morebitno krožišče…). 13. člen (parkiranje) (1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku vodonepropustne izvedbe. (2) Parkirišča ob objektih naj se načrtujejo na način, da je najbližji prostor ob vhodu namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarji obravnavani prednostno pred avtomobili. Parkirna mesta za kolesa naj se prioritetno načrtujejo v bližini vhodov v objekte, v vsakem primeru pa bližje vhodom v objekte, kot parkirna mesta za avtomobile. Parkirna mesta za kolesa naj se načrtujejo na tisti strani vhoda, iz katere prihaja največ kolesarjev. (3) Priporoča se, da se v sklopu parkirnih površin znotraj območja načrtuje polnilna mesta za električne avtomobile in električna kolesa. Priporočljiv delež tovrstnih parkirnih mest je 25 % za počasno polnjenje električnih avtomobilov in da je omogočena naknadna vgradnja polnilne infrastrukture brez gradbenih posegov. (4) Minimalno potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: DEJAVNOSTI MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA MOTORNA VOZILA Pisarniški in upravni 1 PM / 30 m2 neto površine prostori - splošno Pisarniški in upravni 1 PM / 20 m2 neto površine prostori s številnim obiskom Obrtni in industrijski 1 PM / 50 m2 neto površine obrati ali 1 PM / 3 zaposlene Skladišča, depoji, 1 PM / 80 m2 neto površine trgovina na debelo, ali 1 PM / 3 zaposlene razstavni in prodajni prostori Delavnice za servis 6 PM / 1 popravljalno mesto motornih vozil Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Parkirna mesta je dopustno prekrivati z nadstrešnicami pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m ob zagotavljanju ustrezne preglednosti pri priključevanju na javno cesto. (6) Pri umestitvi tovrstnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte, ustrezni intervencijski dostopi in ustrezne manipulacijske površine ob objektih. (7) Parkirna mesta za potrebe objekta, načrtovanega v OPPN se lahko načrtuje tudi na površinah izven območja OPPN, na območju EUP ZH 02, kar mora biti ustrezno utemeljeno in prikazano v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. VIII. Merila in pogoji infrastrukture za gradnjo komunalne 14. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. (2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo. (3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno. (5) Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati občinske predpise s področja gospodarjenja z odpadki. (6) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. Stran 1687 (2) Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod. (3) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni. (4) Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel. (5) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje. (6) V primeru, da bodo v objektu v proizvodnem procesu ali na odprtih deponijskih prostorih nastajale industrijske odpadne vode, jih je treba očistiti v lastni čistilni napravi, ali ustrezno obdelati na drugi lokaciji. 15. člen (vodovod) (1) V bližini območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje, na katero je predvidena priključitev. (2) Oskrba novega objekta z vodo znotraj prostorskega načrta bo predvidoma zagotovljena iz obstoječega vodovodnega priključka investitorja, ki se nahaja v EUP SV 02 vodovodnega omrežja. Predvidena je izvedba hidrantnega omrežja ob predvidenem objektu. (3) Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (4) Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda. (5) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. 17. člen (padavinska kanalizacija) (1) Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti. (2) Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko usedalnikov in lovilcev olj, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). (3) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (5) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda. (6) Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, bodisi direktno preko strešnih peskolovov ali ustrezne ponikovalnice. V kolikor geološko poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. 16. člen (kanalizacija odpadnih vod) (1) V primeru, da bo predviden objekt proizvajal komunalne odpadne vode, je predvidena priključitev objekta na kanalizacijo odpadnih vod. Predvidena je izvedba priključka na javno kanalizacijo, ki poteka ob regionalni cesti Maribor – Ptuj. 18. člen (elektroenergetski vodi) (1) Za napajanje obravnavanega območja se izvede priključevanje na elektro omrežje v skladu z navodili upravljalca preko obstoječega elektro priključka investitorja, ki je izveden iz obstoječe TP v EUP SV 02 (parcela št. 293/39, k.o. Slovenja vas). V kolikor se bo Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin izkazala potreba po večji priključni moči, je treba rešitev uskladiti z upravljalcem elektro energetskega omrežja. (2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. (3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. (4) Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. (5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor. (6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. 19. člen (elektronske komunikacije) (1) Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. (2) Izvedla se bo priključitev na telekomunikacijsko omrežje preko obstoječega TK priključka investitorja. Za morebitno novo izgradnjo telekomunikacijskega priključka se upošteva, da se do predvidenega objekta po trasi predvidene ceste zgradi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi 50 in KJ in BC fi 80 cm. Točna točka priključitve se bo dogovorila v fazi projektiranja z upravljalcem telekomunikacijskega omrežja glede na izbranega operaterja. (3) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN. (4) Na območju OPPN je dopustno zgraditi bazno postajo in vzpostaviti dostopne točke, ki so elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na zemljišču ali na prej zgrajenih stavbah, gradbeno inženirskih objektih ali ureditvah drugih gradbenih posegov. 20. člen (ogrevanje in prezračevanje) (1) V kolikor bo objekt ogrevan, bo ogrevanje urejeno individualno (ne bo vezano na daljinski sistem ogrevanja) in mora upoštevati pogoje energetsko varčne gradnje. Objekt mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije. Dopustni energenti, so obnovljivi viri energije ter ostali viri v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in prisilno. (2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje. IX. Stran 1688 Merila in pogoji za parcelacijo 21. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Ob območju OPPN se nahaja območje Nature 2000 – Drava, Ekološko pomembno območje EPO 41500 Drava – spodnja, na območjih OPPN ni zavarovanih območij narave. (2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 24. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ter plazovitost terena. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov Št. 46/14.10.2022  Uradno glasilo slovenskih občin ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 25. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara,  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z hidrantnim omrežjem. (4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. (6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila. XII. Varovanje okolja 26. člen (splošno) (1) V postopku priprave OPPN je bila zahtevana celovita presoja vplivov plana na okolje, v okviru katere je bilo izdelano Okoljsko poročilo za OPPN za EUP SV7 in del EUP SV3 na območju Občine Hajdina, ki ga je izdelalo podjetje Vodnogospodarski Biro Maribor d.o.o., št. 4098/21, junij 2021. Okoljsko poročilo obravnava naslednje bistvene sestavine okolja in vpliva plana na posamezno sestavino okolja:  Podzemne vode,  Kakovost zunanjega zraka,  Hrup,  Oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadnimi vodami,  Svetlobno onesnaženje. (2) Posegi v tla se prizadeta čim manjša gospodarno ravnanje gradnje razgaljene, zasadijo. 27. člen (varstvo tal) načrtujejo in izvajajo tako, da je površina tal. Pri gradnji se zagotovi s tlemi. Površine, ki so bile v času se ponovno zatravijo oziroma Stran 1689 (3) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. (4) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine. 28. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Vpliv hrupa na okolje je bil sestavni del celovite presoje vpliva plana na okolje. (2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva hrupa na okolje:  novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup,  strojne naprave je treba namestiti na tise strani fasad poslovnih objektov (S, Z, J), kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom,  gradbena dela ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih. Za gradnjo je dovoljena uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v večernem in nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del,  predvidena je omejitev tovornega prometa po javni poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na OPPN,  v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno v sklopu strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom določiti in preveriti učinkovitost višine, dolžine, lokacijo in sestavo polne ograje na obodu investitorjevega zemljišča (Meltal), ki je predvidena z OPPN. V strokovni oceni obremenitve okolja s hrupom se prav tako preveri kumulativni in daljinski vpliv obremenitve okolja s hrupom v območju stavb z varovanimi prostori, ki mora zajemati vse pomembne vplive vira hrupa v širši okolici (Meltal, carting proga in cestni promet). (3) Predvideno je spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana:  za spremljanje izvajanja plana je odgovorna Občina Hajdina  o rezultatih spremljanja izvajanja plana se poroča v sklopu izdelave poročil o stanju okolja v Občini Hajdina oziroma poročil o izvajanju dokumentov, ki so bili podlaga za celovito presojo, v skladu z dinamiko, kot jo zahtevajo posamezni dokumenti.  spremljanje stanja izbranih kazalcev okolja pred gradnjo in v času izvedbe plana poteka kot redni obratovalni monitoring obremenitve okolja s hrupom za dejavnosti in naprave, ki so viri hrupa po veljavni zakonodaji.  investitor oziroma upravljavec naprav in dejavnosti v gospodarski coni mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti študije oziroma strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za nove naprave in dejavnosti, ki bodo viri hrupa v gospodarski coni, ki jih izdela pooblaščena inštitucija. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 29. člen (varovanje kakovosti zunanjega zraka) (1) Območje OPPN sodi v II. stopnjo onesnaženosti zraka. Vpliv plana na kakovost zraka je bil presojan v celoviti presoji vpliva plana na okolje. (2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva plana na kakovost zunanjega zraka:  odpadni zrak iz proizvodnih procesov je na prosto treba voditi skozi naprave za čiščenje odpadnih plinov (npr. filtrirne naprave in druge ustrezne naprave),  na JV strani območja OPPN, ki meji na območje stanovanjskih objektov in kmetijske dejavnosti trenutno ni predvidena gradnja objektov,  s stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin,  med gradnjo se preprečuje prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti se utrdijo in redno čistijo. V času gradnje se upoštevajo predpisi, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih  predvidena je omejitev tovornega prometa po javni poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na OPPN,  zagotovi se redno čiščenje manipulativnih in povoznih površin zaradi prometa tovornih in drugih vozil. (3) Predvideno je spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana:  spremljanje stanja onesnaženosti zraka v času izvedbe plana mora potekati celovito preko spremljanja stanja kakovosti zunanjega zraka za celotno območje SIC, na državnih merilnih mestih spremljanja kakovosti zunanjega zraka,  zavezanci za obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja morajo spremljati emisije v zrak in letno obveščati pristojni organ.  za spremljanje je odgovorna Občina Hajdina. O rezultatih spremljanja izvajanja plana se poroča v sklopu izdelave poročil o stanju okolja oziroma poročil o izvajanju v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu z dinamiko, kot jo ti predpisi zahtevajo. 30. člen (varovanje voda) (1) Območje je v skladu z določbami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju) del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja. Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1). Vpliv plana na podzemne vode je bil presojan v celoviti presoji vpliva plana na okolje. (2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva plana na kakovost podzemne vode, ki jih je potrebno upoštevati zraven določil glede načrtovanja kanalizacije odpadnih in padavinskih vod, ravnanja z odpadki in organizacije gradbišč:  pri vseh materialih, ki se bodo uporabili na tem območju, se ne sme uporabljati snovi, ki bi lahko z izpiranjem ali izluževanjem onesnažile podzemno vodo;            Stran 1690 odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni; gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja zmanjšana na najmanjšo možno mero. Dela morajo potekati v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pri delu in varstva okolja. Preprečeno mora biti onesnaževanje tal in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi; z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki; v primeru kakršnekoli nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev; dopustno je uporabljati le tehnično brezhibne stroje. Vsa vozila in mehanizacija na gradbišču morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov tako, da ni možnosti kapljanja goriv in raznih drugih tekočin v teren. Obvezna je vsakodnevna kontrola tesnjenja (vizualni pregledi) s strani upravljavca posameznega stroja oz. vozila in tudi vodje del na gradbišču. V primeru, da se pri pregledu ali med delom stroja ali vozila opazi puščanje oz. kapljanje goriva ali olja, mora izvajalec o tem takoj obvestiti svojega vodjo gradbišča, ki organizira zamenjavo stroja z ustreznejšim oz. v primeru lažje tehnične okvare obvesti službo vzdrževanja. Mesto kapljanja se dodatno zavaruje z ustreznimi lovilnimi posodami, ki se nahajajo na gradbišču tako, da v fazi čakanja na popravilo oz. odvoz stroja, ne pride do onesnaženja. Morebitno popravilo stroja je potrebno izvesti na primerno urejeni površini, ki lahko zadrži celotno količino sredstev, ki bi lahko pri samem popravilu iztekala iz stroja; izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo na območje izvajanja del pri gradnji predvidenega območja, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode; za primer nepredvidenih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali kakšnimi drugimi vodi nevarnimi snovmi, mora biti pripravljen načrt ravnanja v izrednih razmerah (poslovnik, pravilnik). Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. V tem dokumentu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan. načrt ravnanja v primeru nesreče morajo vsebovati vsaj naslednje ključne ukrepe: ustrezno zavarovanje in označitev mesta nesreče, preprečitev nastanka požara, v primeru požara ni priporočljivo gasiti z vodo, pač pa s praho ali peno; izvedbo posebnih preventivnih tehničnih ukrepov za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja: mesto razlitja posipati z absorbentom in pustiti, da le ta začne delovati, v primeru razlitja nevarne snovi je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža; ob koncu delovanja absorbno snov (ko je zasičena, spremeni barvo) odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolje (z lopato, z metlo); na gradbišču morajo biti na voljo prenosne lovilne posode in absorbna sredstva za takojšnje ukrepanje ob iztekanju tekočin iz Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin delovnih strojev; količina absorbnega sredstva mora biti tolikšna, da je z njim mogoče nevtralizirati celotno količino goriva, ki se nahaja v strojih in vozilih na delovišču; onesnažena adsorpcijska sredstva naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki;  izvajalec mora nemudoma poskrbeti za izkop onesnažene zemljine ter njen prevoz izven vodovarstvenega območja skladno z zakonodajo;  za zmanjšanje reakcijskega časa ob morebitnih nesrečah z delovnimi stroji je potrebno imeti v bližini lokacije urejanja rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemlje. (3) Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana ni predvideno. 31. člen (ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. 32. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Vpliv plana na svetlobno onesnaženje je bil presojan v celoviti presoji vpliva plana na okolje. (2) Predvideni so naslednji omilitveni ukrepi, ki zmanjšujejo vpliv svetlobnega onesnaženja na okolje:  osvetljevanje objektov v nočnem času naj bo omejeno na delovni čas oz. opremljeno s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje, na oknih stavb z varovanimi prostori pa ne smejo presegati mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja.  za morebitno javno razsvetljavo povezovalne ceste se lahko uporabi le popolnoma zasenčene svetilke, pri katerih je delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico enak 0% oz. v skladu z zakonodajo, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanj. (4) Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana ni predvideno. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 33. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) (1) Objekt se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. Izvedba povezovalne ceste ni pogoj za gradnjo ostalih v OPPN predvidenih objektov. (2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili. XIV. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 34. člen (organizacija gradbišč) (1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti Stran 1691 dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. (2) Za sanitarije gradbišča naj se uporabljajo sanitarije obstoječih objektov ali premični objekti sanitarij. (3) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. (4) Med gradnjo se zagotovi:  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. (5) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;  odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga;  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.  med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča. 35. člen (razmejitev, izročitev in prevzem) (1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. (2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. XV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 36. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) (1) Investitor je dolžan:  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);  sprotno rekultivirati območja posegov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. (3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. (4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. (5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov. XVI. Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 37. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov. (2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…). (3) Dopustna so odstopanja od zarisanih zemljiških parcel zaradi natančnejšega projektiranja gospodarske javne infrastrukture ter preoblikovanje posameznih zemljiških parcel v skladu s potrebami investitorjev, pri čemer mora biti zagotovljena celovitost prostorske ureditve in zagotovljeni predvideni odmiki od sosednjih zemljišč. (4) Predvidena je priključitev komunalnih odpadnih vod iz celotne gospodarske cone (obstoječe in predvidene) na javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob državni cesti. V primeru, da do izvedbe objektov na območju predvidene širitve gospodarske cone kanalizacijsko omrežje celotne gospodarske cone še ne bo izvedeno, se izključno za komunalne odpadne vode iz novih objektov predvidi Stran 1692 izvedba internega črpališča in tlačnega voda do jaška na obstoječi javni kanalizaciji. (5) Dopustna so odstopanja glede načrtovane gospodarske javne infrastrukture, v kolikor z odstopanji soglaša pristojni mnenjedajalec. Večja odstopanja v zvezi z načrtovano cesto niso dopustna. (6) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo znotraj parcele investitorja – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. (7) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. (8) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. (9) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve. (10) Dopustna je fazna gradnja, vsaka faza mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto. XVII. Končne določbe 38. člen (dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Hajdina ter na spletnem naslovu Občine Hajdina. 39. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 40. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-9/2019 Identifikacijska številka v PIS: 1667 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1004. Pravilnik o sofinanciranju odlaganja azbestne kritine Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 ZIUPOPDVE, 174/20 - ZIPRS2122, 15/21 - ZDUOP, Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1693 187/21 - ZIPRS2223, 29/22 - ZUOPDCE) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel Odločba iz prejšnjega odstavka tega člena se vroči upravičencu, ki odločbo predloži na Zbirni center CERO Gajke, Dornavska cesta 26, Ptuj, ob predaji azbestne kritine. PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU ODLAGANJA AZBESTNE KRITINE 7. člen Sofinanciranje po tem pravilniku znaša največ 400,00 EUR. Strošek odlaganja odpadne azbestne kritine se obračuna po veljavnem ceniku za odlaganje odpadkov Javnih služb Ptuj d.o.o.. Azbestna kritina se ob oddaji na CERO Gajke, Dornavska cesta 26, Ptuj stehta. Javne službe Ptuj d.o.o. nesofinanciran del stroška oddaje azbestne kritine zaračuna upravičencu, za sofinanciran del stroška pa pošlje Občini Hajdina e-račun. E-računu mora biti obvezno priložen tehtalni oz. evidenčni list. 1. člen S tem pravilnikom se določajo upravičenci, pogoji in postopek uveljavljanja pravice do sofinanciranja odlaganja azbestne kritine. 2. člen Občina Hajdina z dodeljevanjem proračunskih sredstev vzpodbuja zamenjavo azbestne kritine z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali. Višina sredstev, ki so letno namenjena za odstranjevanje azbestne kritine, je določena v odloku o proračunu Občine Hajdina za posamezno leto. 3. člen Upravičenci do sofinanciranja odlaganja azbestne kritine so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Hajdina in so lastniki oziroma solastniki nepremičnine, na katerem se nahaja objekt, s katerega se je odstranila azbestna kritina. 4. člen Splošni pogoji za pridobitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine:  objekti, s katerih se odstranjuje azbestna kritina, morajo biti locirani na območju Občine Hajdina,  upravičenec je do sofinanciranja odlaganja odpadne azbestne kritine upravičen samo enkrat za posamezni objekt,  upravičen strošek v skladu s tem pravilnikom zajema le stroške prevzema azbestnih plošč s strani zbiralca,  upravičenec lahko pridobi proračunska sredstva za kritje dela stroška odlaganja odpadne azbestne kritine na odlagališču komunalnih odpadkov največ v višini 400,00 EUR,  pooblaščeni prevzemnik občine Hajdina za odpadno azbestno kritino so Javne službe Ptuj, d.o.o., prevzemno mesto pa Zbirni center CERO Gajke, Dornavska cesta 26, Ptuj,  strošek prevoza odpadne kritine na prevzemno mesto ni upravičen strošek in bremeni upravičenca. 5. člen Pravico do sofinanciranja odlaganja azbestne kritine uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na obrazcu, ki ga prejme pri Občinski upravi Občine Hajdina ali na spletni strani Občine Hajdina. Vloga s prilogami se pošlje po pošti ali odda na Občini Hajdina najkasneje v treh (3) mesecih od dneva odstranitve azbestnih plošč s strehe objekta. Vlogi je potrebno priložiti:  potrdilo o stalnem prebivališču,  dokazilo o lastništvu objekta,  davčno številko upravičenca,  fotografijo objekta pred odstranitvijo azbestne kritine,  fotografijo objekta po odstranitvi azbestne kritine. 6. člen O pravici do sofinanciranja odlaganja azbestne kritine odloči občinska uprava z odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. 8. člen Upravičenost financiranja po tem pravilniku in namensko porabo sredstev pridobljenih po tem pravilniku, preverja občinska uprava Občine Hajdine. Upravičenec je dolžan vrniti dodeljena sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v primeru, da so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, da je prejemnik le-ta nenamensko uporabil ali da dela niso bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-21/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1005. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 262. in 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, v nadaljevanju - ZUreP-3) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017, uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Na nepremičnini katastrska občina 396 SKORBA parcela 365/119 (ID 7038905) kjer je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, se ukine status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena (ID omejitve 15684871). 2. člen Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da se pri nepremičnini iz prvega člena tega sklepa ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin zgoraj navedeni nepremičnini izbriše status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-45/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan        1006. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta Na podlagi 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, v nadaljevanju - ZUreP-3), Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15, 10/18, 123/21 - ZPrCP-F), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 23. redni seji dne 12. 10. 2022 sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA - CESTA 1. člen Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta pridobijo naslednje nepremičnine:  katastrska občina 393 SLOVENJA VAS parcela 211/5 (ID 4010254),  katastrska občina 394 GEREČJA VAS parcela 562/17 (ID 7223418),  katastrska občina 395 HAJDOŠE parcela 356/1 (ID 3207432),  katastrska občina 395 HAJDOŠE parcela 445/7 (ID 7192682),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/171 (ID 3864501),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/173 (ID 672988),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/181 (ID 2856321),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/185 (ID 617410),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/189 (ID 5162021),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/191 (ID 5162022),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/195 (ID 1229868),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/197 (ID 2312463),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/246 (ID 6841939),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/90 (ID 170082),  katastrska občina 397 HAJDINA parcela 619/183 (ID 558765),            katastrska 38576), katastrska 1445003), katastrska 1086381), katastrska 962515), katastrska 1298283), katastrska 2431709), katastrska 4594420), katastrska 2411494), katastrska 5932470), katastrska 1680299), katastrska 1927100), katastrska 4793210), katastrska 6530904), katastrska 2326938), katastrska 3492109), katastrska 5160635), katastrska 3134956), katastrska 2568892). Stran 1694 občina 397 HAJDINA parcela 619/114 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/116 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/118 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/121 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/123 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/125 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/205 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/208 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/216 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/100 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/131 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/132 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/239 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/134 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/136 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/137 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/140 (ID občina 397 HAJDINA parcela 619/144 (ID 2. člen Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da imajo navedene nepremičnine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri zgoraj navedenih nepremičninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-46/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1007. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) je občinski svet občine Hajdina na svoji 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2023 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hajdina, za leto 2023 znaša 0,0052 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2023. Številka: 4224-1/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1008. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE V OBČINI HAJDINA 1. člen Vrednost točke, za izračun komunalne takse v Občini Hajdina, znaša 2,85 EUR. 2. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka 423-1/2021, z dne 15. 12. 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2021). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2023. Številka: 423-1/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1009. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) in 40. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin. št. 5/22) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel Stran 1695 SKLEP O VIŠINI NAJEMNINE IN VIŠINI ENKRATNEGA NADOMESTILA O NAJEMU GROBA, TER KUPNINE ZA ŽARNI GROB NA POKOPALIŠČU HAJDINA 1. člen Za občane občine Hajdina znaša letna najemnina:  na starem delu za enojni grob 17,00 EUR  na starem delu za družinski grob 27,00 EUR  na novem delu za družinski grob 35,00 EUR  enojni žarni grob 10,00 EUR  dvojni žarni grob 15,00 EUR  grobnica 45,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za:  enojni grob 116,00 EUR  družinski grob 190,00 EUR  enojni žarni grob 44,00 EUR  dvojni žarni grob 70,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu opuščenega groba znaša za:  enojni grob 35,00 EUR  družinski grob 57,00 EUR  žarni grob 20,00 EUR    Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 19,00 EUR/dan 21,00 EUR 10,00 EUR/dan 2. člen Za občane ostalih občin znaša letna najemnina:  na starem delu za enojni grob 21,00 EUR  na starem delu za družinski grob 34,00 EUR  na novem delu za družinski grob 44,00 EUR  enojni žarni grob 13,00 EUR  dvojni žarni grob 20,00 EUR  grobnica 57,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za:  enojni grob 142,00 EUR  družinski grob 228,00 EUR  enojni žarni grob 53,00 EUR  dvojni žarni grob 85,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu opuščenega groba znaša za:  enojni grob 43,00 EUR  družinski grob 68,00 EUR  žarni grob 26,00 EUR    Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 24,00 EUR/dan 23,00 EUR 12,00 EUR/dan 3. člen Višina kupnine za temelje žarnega groba znaša za grob, katerega mere so:  dolžine 0,80 m in širine 0,80 m (dvojni) 354,00 EUR  dolžine 1,60 m in širine 0,80 m (enojni) 538,00 EUR. 4. člen Cene so z davkom na dodano vrednost. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, št. 3544-1/2021, z dne 15. 12. 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2021). 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2023 dalje. Številka: 3544-1/2022 Datum: 12. 10. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan Stran 1696 OBČINA KIDRIČEVO 1010. Odlok o rebalansu Kidričevo za leto 2022 3 proračuna Občine Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS in 30/18), 29.in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo ,110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314A,101/13,101/13-ZIPRS1415,38/14-ZIPRS1415-A,14/15ZIPRS1415-D, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 24.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo na 28. redni seji dne 13.10.2022. sprejel ODLOK O REBALANSU 3 PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 63/21, 16/22 in 31/22) in glasi: Občinski proračun za leto 2022 se določi v naslednjih zneskih: Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Znesek v EUR 12.172.961 6.238.305 5.500.095 4.308.134 1.158.561 33.400 0 738.210 611.420 7.600 26.890 2.000 90.300 1.128.861 94.262 0 1.034.599 0 0 0 4.805.795 1.435.577 3.370.218 14.538.346 1.982.302 350.949 56.026 1.453.527 11.800 110.000 2.733.610 373.000 1.643.742 312.471 404.397 0 9.576.276 Št. 46/14.10.2022 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 9.576.276 246.158 166.090 80.068 -2.365.385 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 178.839 178.839 178.839 -2.544.224 -178.839 2.365.385 3.077.883 v lasti fizičnih oseb in se nahajajo na območju občine Ljutomer. 2. člen Občina Ljutomer s podeljevanjem subvencije vzpodbuja zamenjavo azbestne kritine z zdravju prijaznejšimi materiali ter čisto okolje in njeno pravilno odlaganje. Višina sredstev, ki se letno namenja za odstranjevanje azbestne kritine, je določena v proračunu Občine Ljutomer za posamezno leto. Številka: 007-3/2021 Datum: 14.10.2022 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA LJUTOMER 1011. Pravilnik o subvencioniranju ravnanja azbestnimi odpadki v Občini Ljutomer Stran 1697 z Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine na 19. redni seji, dne 5. 10. 2022 sprejel PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU RAVNANJA Z AZBESTNIMI ODPADKI V OBČINI LJUTOMER Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določa način in pogoje ter postopek za dodeljevanje subvencij za odstranjevanje azbestne kritine s stanovanjskih, kmetijskih in pomožnih objektov ter z zemljišč, na katerih je že odložena azbestna kritina, ki so 3. člen Upravičenci do prejema subvencije po tem pravilniku so občani - fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ljutomer in :  so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih, kmetijskih in pomožnih objektov ali stanovanjskih enot na območju občine Ljutomer,  so najemniki stanovanjskih, kmetijskih ali pomožnih objektov ali stanovanjskih enot, ki imajo z lastnikom objekta ali stanovanjske enote sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (najmanj za deset let), in imajo pisno soglasje lastnika za odstranitev azbestne kritine,  so lastniki zemljišča, na katerem je že deponirana oz. odložena azbestna kritina. 4. člen Splošni pogoji za pridobitev subvencije so:  objekti, s katerih se odstranjuje azbestna kritina, morajo biti locirani na območju občine Ljutomer in so namenjeni stanovanjski rabi (stanovanjski objekti, garaže, drvarnice), kmetijski in drugi zasebni gospodarski rabi,  azbestna kritina, ki je bila že v preteklosti odstranjena z objektov na območju občine Ljutomer in je deponirana na zemljišču. Št. 46/14.10.2022     Uradno glasilo slovenskih občin investitorji in izvajalci del morajo pri ravnanju z azbestno kritino upoštevati predpisane ukrepe s področja varstva okolja in varstva pri delu, izvajalec, ki odstrani azbestno kritino, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa veljavna zakonodaja, vlagatelj lahko pridobi subvencijo za kritje dela stroškov oddaje odpadne azbestne kritine na odlagališču komunalnih odpadkov v višini 50 % stroškov odlaganja in do 50 % prevoznih stroškov do odlagališča komunalnih odpadkov, oz. največ v okviru razpoložljivih sredstev glede na število prispelih vlog, DDV ni upravičen strošek. Postopek za pridobitev subvencije 5. člen Javni razpis v posameznem proračunskem letu se objavi na občinski spletni strani in Uradnem glasilu slovenskih občin. V njem se določi:  pravna podlaga za izvedbo razpisa;  predmet javnega razpisa;  navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu;  navedbo maksimalne višine sredstev, ki jih lahko prejme posamezni nosilec;  navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva;  pogoje, pod katerimi se dodeluje subvencija;  okvirna višina sredstev;  obdobje do katerega morajo biti izvedena dela;  rok in naslov za vložitev vlog;  rok, v katerem bodo upravičenci obveščeni o izidu;  zahtevano dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi;  kraj, čas in oseba, kjer lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. Stran 1698 odobrenih proračunskih sredstev na transakcijski račun oziroma osebni račun upravičenca. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljeno subvencijo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva izplačila upravičencu do dneva vračila v primerih, ko se ugotovi:  da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve subvencije navajal neresnične podatke;  da dela niso bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. Pred izplačilom subvencije lahko komisija opravi ogled objekta ali zemljišča, za katero se dodeljuje subvencija. 8. člen Medsebojno razmerje med občino in prejemnikom sredstev se opredeli s pisno pogodbo o subvencioniranju. Pogodba o subvencioniranju mora vsebovati:  pogodbeni stranki;  višino subvencioniranja in  podrobno opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354/2022-10-273 Datum: 5. 10. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 1012. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v Občini Ljutomer 6. člen Za dodelitev sredstev prosilec zaprosi s pisno vlogo. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo naslovi na Občino Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) na 19. redni seji, dne 5.10.2022 sprejel 7. člen Postopek dodeljevanja sredstev vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan/županja Občine Ljutomer (v nadaljevanju: komisija). Komisija je imenovana za obdobje mandata župana. Naloge komisije so:  odpiranje in pregled vlog,  ocena upravičenosti vlog,  priprava poročila s predlogom upravičencev in višine subvencije,  spremljanje namenske porabe subvencij,  druge naloge povezane z izvedbo javnega razpisa. Komisija obravnava vse popolne in pravočasne vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja, pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi subvencij. Na podlagi predloga komisije občinska uprava izda sklep o dodelitvi subvencij. Zoper sklep je mogoča pritožba. Sredstva se dodelujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. Upravičenec lahko pridobi subvencijo le enkrat za posamezni objekt. O izidu javnega razpisa se vse prosilce obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Najkasneje v roku 30 dni od vročitve sklepa in podpisa pogodbe o subvencioniranju za odstranjevanje azbestne kritine se izvede nakazilo PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O KADROVSKEM ŠTIPENDIRANJU IN NAGRADAH ŠTUDENTOM V OBČINI LJUTOMER 1. člen V Pravilniku o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 1/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2022) se za 29. členom doda 29. a člen, ki se glasi: »29.a. člen Če javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Ljutomer, podeli kadrovsko štipendijo, se javnemu zavodu iz proračuna Občine Ljutomer zagotovijo sredstva višini 50 % kadrovske štipendije, ne pa več, kot bi znašala celotna štipendija po tem pravilniku. Sofinancirajo se kadrovske štipendije študentom, ki izpolnjujejo pogoje iz 5. člena pravilnika«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011/2022-10-276 Datum: 5.10.2022 Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 1013. Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 260. člena v povezavi z 262. členom Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 199/2021; ZUreP-3) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 19. redni seji, 5. 10. 2022 sprejel naslednji SKLEP št. 277 O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom preneha status grajenega javnega dobra na nepremičnini ID znak: parcela 259 1343/2 in nepremičnini ID znak: parcela 266 94/3. 2. Nepremičnini iz prve točke tega sklepa prenehata imeti status javnega dobra in postaneta last Občine Ljutomer, zato se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist: Občina Ljutomer Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer Matična številka: 5874092000 do celote 1/1. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-263/2022-277 Datum: 7. 10. 2022 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto I. Stran 1699 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA MAJŠPERK 1014. Odlok o rebalansu Majšperk za leto 2022 2 proračuna Občine Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS-1, 30/18, 61/2020 - ZIUZEOP-A, 80/2020 ZIUOOPE, 203/2020 - ZIUPOPDVE, 174/2020 ZIPRS2122, 15/2021 - ZDUOP, 187/2021 - ZIPRS2223, 29/2022 - ZUOPDCE ), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl.US) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 31. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2021 in 17/2022) se spremeni 2. člen, ki glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: v EUR Rebalans 2 2022 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.013.272 3.895.386 DAVČNI PRIHODKI 3.570.147 700 Davki na dohodek in dobiček 3.263.215 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 70 71 217.382 89.550 NEDAVČNI PRIHODKI 325.239 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 229.050 711 Takse in pristojbine 6.500 712 Denarne kazni 8.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.000 714 Drugi nedavčni prihodki 55.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 280.200 Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 730 74 Stran 1700 89.700 190.500 PREJETE DONACIJE 0 Prejete donacije iz domačih virov 0 TRANSFERNI PRIHODKI 1.837.686 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 923.360 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 914.326 II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.393.622 TEKOČI ODHODKI 1.416.547 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 285.728 44.262 1.035.357 6.500 44.700 TEKOČI TRANSFERI 1.619.406 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 179.656 413 Drugi tekoči domači transferi 331.593 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.125.269 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.125.269 420 43 60.958 1.047.199 INVESTICIJSKI TRANSFERI 232.400 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 178.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. III/1 III/2 PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 53.500 (I.-II.) -1.380.350 -1.373.850 859.433 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 75 V. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1701 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 44 VI. C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 86.874 ODPLAČILA DOLGA 86.874 Odplačila domačega dolga 86.874 55 550 IX. 200.000 200.000 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.267.224 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 1.380.350 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.267.224 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila v Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2022 ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2021-21 Datum: 12. 10. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja 113.126 1015. Odlok o spremembah Majšperk za leto 2023 proračuna Občine Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS-1, 30/18, 61/2020 - ZIUZEOP-A, 80/2020 ZIUOOPE, 203/2020 - ZIUPOPDVE, 174/2020 ZIPRS2122, 15/2021 - ZDUOP, 187/2021 - ZIPRS2223, 29/2023 - ZUOPDCE ), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl.US) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 31. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2023 1. člen V Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2021) se spremeni 2. člen, ki glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Spremembe proračuna za leto 2023 Konto I. Stran 1702 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.352.897 4.006.468 DAVČNI PRIHODKI 3.688.418 700 Davki na dohodek in dobiček 3.414.486 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 70 71 199.382 74.550 NEDAVČNI PRIHODKI 318.050 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 226.050 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 6.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.000 714 Drugi nedavčni prihodki 55.000 KAPITALSKI PRIHODKI 50.000 72 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 730 74 0 50.000 PREJETE DONACIJE 0 Prejete donacije iz domačih virov 0 TRANSFERNI PRIHODKI 1.296.429 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 740.278 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 556.151 II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.146.023 TEKOČI ODHODKI 1.388.414 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 287.928 44.062 994.924 6.500 55.000 1.699.599 410 Subvencije 60.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 179.610 413 Drugi tekoči domači transferi 339.940 1.120.049 Št. 46/14.10.2022 42 420 43 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1703 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.780.708 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.780.708 INVESTICIJSKI TRANSFERI 277.302 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 225.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. III/1 III/2 PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 51.802 (I.-II.) -793.126 -786.626 918.455 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.V.) 0 75 V. 44 VI. C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 86.874 ODPLAČILA DOLGA 86.874 Odplačila domačega dolga 86.874 50 55 550 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -880.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -86.874 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 793.126 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31. 12. PRETEKLEGA LETA 880.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Stran 1704 Številka: 478-31/2016-19 Datum: 12. 10. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja 2. člen Vsa ostala določila v Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2023 ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2021-8 Datum: 12. 10. 2022 TEHNIČNI POPRAVEK SKLEPA O POTRDITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI NA PARCELAH ŠT. 525/1, 525/2, *97 IN 524, K. O. DOKLECE Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja 1016. Sklep o določitvi javne infrastrukture področju kulture v Občini Majšperk 1017. Tehnični popravek Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 525/1, 525/2, *97 in 524, k. o. Doklece na Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-odl.US, 111/13), Pravilnika o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS, št. 11/03) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk, na 31. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel V besedilu 1. člena Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 525/1, 525/2, *97 in 524, k. o. Doklece, št. 3503-2/2021-15 z dne 24. 8. 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2022) se popravi identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov tako, da se namesto »2691« pravilno navede »2631«. Številka: 3503-2/2021-17 Datum: 11. 10. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI MAJŠPERK OBČINA MAKOLE 1. člen S tem sklepom se določi javna infrastruktura na področju kulture na območju Občine Majšperk. 2. člen Javna infrastruktura na področju kulture postanejo nepremičnine oziroma deli nepremičnin ter oprema v teh nepremičninah, katera služi kulturnim dejavnostim. 3. člen Kot javna infrastruktura na področju kulture na območju Občine Majšperk, se s tem sklepom določi: Dvorana Doma krajanov Sestrže, na naslovu Sestrže 23 A, 2322 Majšperk, ki stoji na parc. št. 449/4 k.o. 436 – Sestrže, št. stavbe 272. 4. člen Nepremičnine iz 3. člena tega sklepa se zaznamuje v zemljiški knjigi kot javna infrastruktura na področju kulture. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Konto 70 1018. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 18. redni seji dne 12.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2021, 6/2022 in 24/2022) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih: OPIS A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Plan 2022 (v EUR) 2.776.197 2.044.608 1.867.008 Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 700 703 704 Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve 71 710 711 712 714 NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki 72 722 KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 74 740 741 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 78 787 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) Stran 1705 1.752.423 70.855 52.730 168.600 132.250 3.500 14.600 18.250 30.000 30.000 677.789 672.845 14.944 13.800 13.800 2.853.956 40 400 401 402 403 409 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve 845.960 214.843 34.070 529.796 8.200 59.051 41 410 411 412 413 TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi 877.305 30.400 533.330 79.975 233.600 42 420 INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 431 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 1.059.816 1.059.816 70.875 17.375 53.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 75 750 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Prejeta vračila danih posojil 0 0 44 440 441 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga -77.759 28.800 28.800 148.400 148.400 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -197.359 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -119.600 Št. 46/14.10.2022 XI. Uradno glasilo slovenskih občin NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 77.759 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Makole Franc Majcen, župan 1019. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 18. redni seji dne 12.10.2022 sprejel Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2023 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: OPIS A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. 70 700 703 704 S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve 71 710 711 712 714 NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki 72 722 KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov 74 740 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 78 787 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 197.359 ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2023 1. Številka: 900-5/2022-23 Datum: 12. 10. 2022 Konto Stran 1706 Plan 2023 (v EUR) 2.381.257 2.033.793 1.881.793 1.780.636 55.757 45.400 152.000 132.250 3.000 7.500 9.250 10.000 10.000 323.664 323.664 13.800 13.800 2.332.857 40 400 401 402 403 409 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve 832.737 224.400 36.190 502.803 8.200 61.144 41 410 TEKOČI TRANSFERI Subvencije 896.245 30.400 Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 411 412 413 Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi 543.920 79.775 242.150 42 420 INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev 514.500 514.500 43 431 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 89.375 17.375 72.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 48.400 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 750 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Prejeta vračila danih posojil 0 0 44 440 441 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 0 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga 148.400 148.400 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -100.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -148.400 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -48.400 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Stran 1707 Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se 100.000 porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole, 2. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012 in 98/2015) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo in subvencioniranja storitev in vlaganj na področju ravnanja z odpadno vodo, 3. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/2014) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda – Pragersko ter za ukrepe zmanjševanja onesnaževanja okolja. 4. koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole. Pravice porabe namenskih prihodkov proračunaprejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:  v letu 2023 70% navedenih pravic porabe in  ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 5.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:  Proračunska rezerva, ki deluje kot proračunski sklad, oblikovana po Zakonu o javnih financah;  Sklad za nabavo gasilskega vozila, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila. Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 26.710 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet. V sredstva rezervnega sklada za nabavo gasilskega vozila se v letu 2023 izloči 30.000 EUR. 4. Stran 1708 Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 EUR. 10. člen Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna. O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. 12. člen (obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu) V letu 2023 ni predvideno dolgoročno zadolževanje. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2023 ne bodo zadolževala. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v 2023 ne bodo izdajala poroštev. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2024) V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-5/2022-24 Datum: 12. 10. 2022 Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Makole Franc Majcen, župan 1020. Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2020 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/2002,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B,127/06-ZJZP, 14/07ZSDPO, 109/08 in 49/09) ter 30. in 105. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 18. redni seji dne, 12.10.2022 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MAKOLE ZA LETO 2020 Konto A. I. 70 700 703 704 71 710 711 712 714 72 722 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 75 Stran 1709 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2020. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2020 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Makole za leto 2020. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2020 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Makole so v letu 2020 realizirani v naslednjih zneskih: OPIS BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Realizacija 2020 S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 2.201.089 1.963.424 1.796.638 1.699.341 53.971 43.326 166.786 125.275 3.008 14.553 23.950 5.600 5.600 232.065 229.278 S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.372.163 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 2.787 677.183 186.550 30.841 398.540 5.762 55.490 804.626 37.954 481.237 65.100 220.334 841.737 841.737 48.617 9.375 39.242 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -171.074 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 Št. 46/14.10.2022 750 44 440 441 Uradno glasilo slovenskih občin VI. (750+751+752) Prejeta vračila danih posojil DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in naložb PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA V. 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga 0 0 0 0 0 297.000 297.000 109.372 109.372 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 187.628 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 171.074 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA Priloge k zaključnemu računu so splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja) z obrazložitvami, posebni del proračuna z obrazložitvami na nivoju podskupine izdatkov po institucionalni klasifikaciji, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov, bilanca stanja z obrazložitvami ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-5/2022-25 Datum: 12. 10. 2022 Občina Makole Franc Majcen, župan 1021. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Makole Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 18. redni seji dne 12.10.2022 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MAKOLE I. Stran 1710 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v občini Makole (v nadaljevanju: odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa v občini v Makole (v nadaljevanju: LPŠ), pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, način določitve višine sofinanciranja, način sklepanja in vsebino 16.553 210.520 pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:  v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,  načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,  spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa. (1)    3. člen (izvajalci letnega programa športa) Izvajalci LPŠ po tem odloku so: športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ustanove in organizacije, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove. 4. člen (pogoji za izbiro izvajalcev LPŠ) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja na področjih športa, če izpolnjujejo pogoje:  imajo sedež v občini,  so na dan objave javnega razpisa (v nadaljevanju: JR) za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost je izvajanje športnih programov,  izvajajo športne programe in področja športa skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje,  imajo za prijavljena športne programe in področja:  zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za delo v športu, Št. 46/14.10.2022   Uradno glasilo slovenskih občin izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. (2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij LPŠ. II. Vsebinske določbe 5. člen (opredelitev športnih programov in področij) (1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI:  Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,  Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,  Obštudijske športne dejavnosti,  Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,  Kakovostni šport,  Vrhunski šport,  Šport invalidov,  Športna rekreacija,  Šport starejših. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI – investira občina sama. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU  Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA  Športne prireditve. 6. člen (merila za izbiro programov in področij športa) (1) Pri izbiri programov in področij LPŠ se uporabljajo naslednja merila: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: NETEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI:  število vadečih v vadbeni skupini,  kompetentnost strokovnega kadra,  uporaba športnega objekta,  cena športnega programa. TEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI:  število športnikov v tekmovalni skupini,  kompetentnost strokovnega kadra,  uporaba športnega objekta,  razširjenost športne panoge ,  konkurenčnost športne panoge,  pomen športne panoge za lokalno okolje. 2. ŠPORTNI OBJEKTI - investira občina sama. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI: USPOSABLJANJE IN STROKOVNIH KADROV: IZPOPOLNJEVANJE  Stran 1711 Deficitarnost. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:  delovanje/pomen na lokalni ravni,  organiziranost na lokalni ravni,  konkurenčnost/uspešnost športne panoge,  razširjenost: število vadeči/športnikov. 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA: ŠPORTNE PRIREDITVE:  mednarodna/lokalna odmevnost,  množičnost,  raven prireditve,  ustreznost; izključno/pretežno športna. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTU – financira občina sama. V 7. člen (letni program športa: LPŠ) (1) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe in področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:  športne programe in področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa,  obseg in vrsto športnih programov in področij,  pogoje, merila in kriterije za vrednotenje športnih programov in področij. (3) Predlog LPŠ pripravi občinska uprava v sodelovanju z občinsko športno zvezo. (4) LPŠ sprejme Občinski svet Občine Makole, po predhodnem mnenju občinske športne zveze. Občinski svet lahko sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca. 8. člen (postopek sofinanciranja LPŠ) Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ se iz javnih sredstev se izvede z izvedbo javnega razpisa ali s sklenitvijo neposredne pogodbe, ob upoštevanju določil Zakona o športu. 9. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Župan s sklepom imenuje Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija), ki je sestavljena iz treh (3) članov. (2) Naloge komisije so:  pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,  odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,  ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev navedenih v LPŠ, JR oziroma razpisni dokumentaciji,  priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih in področjih,  potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po športnih programih in področjih ter izvajalcih,  vodenje zapisnikov o svojem delu. 10. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) (1) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom, sprejetim LPŠ in na podlagi sklepa župana občina izvede JR. (2) Objava JR mora vsebovati: Št. 46/14.10.2022             (3)     Uradno glasilo slovenskih občin ime in naslov naročnika, pravno podlago za izvedbo JR, predmet JR, navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ), navedbo pogojev, meril in kriterijev za vrednotenje športnih programov in področij, višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR, obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog, datum in način odpiranja vlog, rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR, navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR, informacijo o razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija mora vsebovati: razpisne obrazce, navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev, meril in kriterijev, vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 11. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Občina besedilo JR in razpisno dokumentacijo objavi na svojih spletnih straneh. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. (3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo Komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. (5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:  kraj in čas odpiranja prispelih vlog,  imena navzočih članov komisije,  naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,  ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (2) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 12. člen (poziv za dopolnitev vloge) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema sklepa. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (odločba o izbiri) (1) Na osnovi odločitve Komisije odločbo o izbiri izda občinska uprava. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. Stran 1712 (2) Po pravnomočnosti odločbe občina vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 14. člen (pritožbeni postopek: ugovor) (1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje LPŠ. (2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo. (3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. (4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 15. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:  naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,  pravna osnova za sklenitev pogodbe,  vsebino in obseg dejavnosti,  čas realizacije dejavnosti,  višino dodeljenih sredstev,  terminski plan porabe sredstev,  način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov in področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,  način nakazovanja sredstev izvajalcu,  način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,  način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,  določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,  druge medsebojne pravice in obveznosti. 16. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane športne programe in področja v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program in področje v skladu z JR. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava in nadzorni odbor občine. 17. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki. III. Prehodni določbi 18. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2008). 19. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 900-5/2022-26 Datum: 12. 10. 2022 195/20 – odl. US) in 16.člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. redni seji, dne 13.10. 2022 sprejel Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA NAZARJE 1022. Odlok o drugi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 V. 44 Stran 1713 ODLOK O DRUGI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2022 ( Ur. gl. SLO, št 64/2021 z dne 18.12.2021 ) se spremeni 2. člen in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Znesek v EUR 3.874.487,00 2.814.856,00 2.391.230,00 1.925.680,00 361.530,00 104.000,00 20,00 423.626,00 312.986,00 2.800,00 4.900,00 0,00 102.940,00 65.500,00 10.000,00 55.500,00 994.131,00 555.131,00 439.000,00 4.168.292,00 1.429.336,00 138.025,00 21.055,00 1.255.254,00 0,00 15.002,00 1.038.426,00 29.150,00 648.300,00 90.908,00 270.068,00 1.136.317,00 1.136.317,00 564.213,00 245.001,00 319.212,00 -293.805,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Št. 46/14.10.2022 440 442 VI. Uradno glasilo slovenskih občin VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. Dana posojila Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin . Številka 032-0004/2018-25 Datum: 13.10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1023. Odlok o razglasitvi Tominškove kašče za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Nazarje Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 17. člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2019) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje (št. predloga za razglasitev spomenika EG-3084/2000-12, BKL z dne 01. 02. 2021) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. redni seji dne 13. 10. 2022 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI TOMINŠKOVE KAŠČE ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE NAZARJE 1. člen (1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Rovt pod Menino – Tominškova kašča (EŠD 11913). (2) Enota iz prejšnjega odstavka ima poseben družbeni pomen, ki je umetnostni, arhitekturni, etnološki in zgodovinski. (3) Kašča stoji na opuščeni kmetiji Tominšek v osrednje predelu naselja Rovt pod Menino, na parc. št. 1384/1 k.o. Stran 1714 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 30.313,00 30.313,00 30.313,00 -324.118,00 -30.313,00 293.805,00 1.007.820,83 940 Šmartno ob Dreti. Vrhkletna nadstropna kašča z zidano kletjo in lesenim zgornjim delom je s krajšo fasado potisnjena v breg. Neposredno pod objektom je speljana lokalna makadamska cesta Rovt pod Menino – Špitalič. Kaščo obdajajo opuščene kmetijske površine v zaraščanju in gozd. Domačija stoji na strmem pobočju nad dolino Voložnice, teren se spušča proti vzhodu. 2. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena, so:  Kašča je pomembna z družbenega vidika in predstavlja lep primer ljudskega stavbarstva iz zadnje četrtine 17. stoletja.;  Kašča ima ohranjeno avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo, ohranjeni so tlorisni in višinski gabariti.;  Ohranjena je prvotna tlorisna zasnova in notranja razporeditev prostorov.;  Pomembni so likovno-estetski elementi s tesarskimi posebnostmi, detajli in likovnimi poudarki (leseno stavbno pohištvo, lesene zveze, obdelava lesa…).;  Znana datacija daje kašči dodatno zgodovinsko vrednost, saj predstavlja eno najstarejših kašč v Sloveniji.;  Kašča je iz etnološkega, zgodovinsko-socialnega in gradbeno-razvojnega vidika pomemben vir za preučevanje načina življena in dela kmečkega prebivalstva lokalnega območja od zadnje četrtine 17. stoletja dalje.;  Pomembna je za poznavanje in raziskovanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe v obravnavanem prostoru. 3. člen (1) Kulturni spomenik obsega stavbo št. 318 in del parcele št. 1384/1 obe k.o. 940 Šmartno ob Dreti. (2) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1383 (Z del), 1384/1 (preostali del), 1384/2, 1384/3 (S del) in 1418 (S del) vse k. o. 940 Šmartno ob Dreti. (3) Meje kulturnega spomenika in vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. (4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – v nadaljevanju ZVKDS, Območna enota Celje in Občina Nazarje. 4. člen (1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:  Trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajnskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednost v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objektu.; Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  Varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcije zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov).;  Varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z detajli, likovnimi elementi, obliko in nakloni strešin s primarno kritino.;  Varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo.;  Varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico.;  Varovanje vedut na kulturni spomenik in s kulturnega spomenika na okolico.;  Podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objekt in njegovo neposredno okolico ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot.;  Omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanih vrednost.;  Prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki jo ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;  Prepove postavljalna trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja kulturnega spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturno varstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika.;  Prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;  Prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo (npr. sončne elektrarne), znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.;  Omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti.;  Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, po presoji ZVKDS morajo biti zagotovljene predhodne arheološke raziskave.;  Omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.;  Omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.;  V primeru celovite prenove je možna sprememba namembnosti, pri čeme se mora raba podrejati lastnostim kulturnega spomenika v skladu s predhodnimi pisnimi kulturno varstvenimi pogoji ZVKSA.;  V primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. (2) Za vse posege v kulturni spomenik, njegove dele ali območje spomenika je potrebno na osnovi predložene projekten dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje pristojne enote ZVKDS. 5. člen (1) K kulturnemu spomeniku je določeno vplivno območje, s katerim se varuje poglede na spomenik in ohranja pripadajoče zemljišče k objektu, ki je nujno potreben za njegovo funkcioniranje. (2) Znotraj vplivnega območja velja varstveni režim, ki določa varovanje pogledov na spomenik in ohranitev funkcionalnega zemljišča kot nepozidanega. Stran 1715 (3) V vplivnem območju je mogoča obnova obstoječih stavbišč ali nadomestne gradnje na istem mestu ali v njihovi neposredni bližini, ki v masi in gabaritih ne smejo presegati obstoječih stavb, novogradnje so v omenjenem obsegu možne v severozahodnem delu vplivnega območja, vendar ne smejo negativno vplivati na podobo kulturnega spomenika. (4) Za vse posege v kulturni spomenik, njegove dele ali območje spomenika je potrebno na osnovi predložene projekten dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje pristojne enote ZVKDS. (5) V vplivnem območju ni dovoljeno postavljati objektov začasnega značaja (kioskov) ter reklamnih panojev. Prav tako je omejeno parkiranje in promet ter asfaltiranje ali pretirano tlakovanje površin. 6. člen Kulturni spomenik in njegovo vplivno območje sta namenjena:  trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot;  povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;  predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;  dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika;  učno-demonstracijskemu delu;  znanstvenoraziskovalnemu delu. 7. člen Kulturni spomenik je dostopen javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja in namembnosti kulturnega spomenika ter pravic lastnika. 8. člen Kulturni spomenik se označi v skladu s Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21), ki ne kvari likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. 9. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku tretjega člena tega odloka. 10. člen Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. 12. člen Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1716 1024. Odlok o razglasitvi kašče na domačiji Rovt pod Menino 1 za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Nazarje (4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – v nadaljevanju ZVKDS, Območna enota Celje in Občina Nazarje. Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 17. člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2019) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje (št. predloga za razglasitev spomenika EG-9841/2010-35, BKL z dne 01. 02. 2021) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. redni seji dne 13. 10. 2022 sprejel 4. člen (1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:  Trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajnskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednost v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objektu.;  Varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcije zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov).;  Varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z detajli, likovnimi elementi, obliko in nakloni strešin s primarno kritino.;  Varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo.;  Varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico.;  Varovanje vedut na kulturni spomenik in s kulturnega spomenika na okolico.;  Podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objekt in njegovo neposredno okolico ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot.;  Omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanih vrednost.;  Prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki jo ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;  Prepove postavljalna trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja kulturnega spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturno varstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika.;  Prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;  Prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo (npr. sončne elektrarne), znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.;  Omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti.;  Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, po presoji ZVKDS morajo biti zagotovljene predhodne arheološke raziskave.;  Omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.;  Omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.;  V primeru celovite prenove je možna sprememba namembnosti, pri čeme se mora raba podrejati lastnostim kulturnega spomenika v skladu s predhodnimi pisnimi kulturno varstvenimi pogoji ZVKSA.;  V primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. (2) Za vse posege v kulturni spomenik, njegove dele ali območje spomenika je potrebno na osnovi predložene projekten dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno ODLOK O RAZGLASITVI KAŠČE NA DOMAČIJI ROVT POD MENINO 1 ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE NAZARJE 1. člen (1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Rovt pod Menino – kašča na domačiji Rovt pod Menino 1 (EŠD 30700). (2) Enota iz prejšnjega odstavka ima poseben družbeni pomen, ki je umetnostni, arhitekturni, etnološki in zgodovinski. (3) Kašča stoji na domačiji Krnčnik v severnem oziroma spodnjem delu razloženega naselja Rovt pod Menino. Objekt stoji neposredno ob lokalni cesti , na parc. št. *172/1 k.o. 940 Šmartno ob Dreti. Zidana vrhkletna nadstropna kašča pravokotne tlorisne zasnove je z daljšo stranico orientirana pravokotno na plastnice terena. Objekt obdajajo kmetijske površine, pod objektom je travniški sadovnjak, južno od domačije je gozd. Med kaščo in gospodarskim poslopjem, ob lokalni cesti raste večje drevo (oreh). Teren se spušča proti severovzhodu. 2. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena, so:  Kašča je pomembna z družbenega vidika in predstavlja lep primer ljudskega stavbarstva iz druge polovice 19. stoletja.;  Kašča ima ohranjeno avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo, ohranjeni so tlorisni in višinski gabariti.;  Ohranjena je prvotna tlorisna zasnova in notranja razporeditev prostorov ter v skromnem obsegu notranja oprema.;  Pomembni so likovno-estetski elementi, detajli in likovni poudarki (fasadna členitev, leseno stavbno pohištvo, kovane mreže).;  Predstavlja redek primer še ohranjene kašče s preužitkarskim stanovanja z ohranjeno črno kuhinjo.;  Kašča je iz etnološkega, zgodovinsko-socialnega in gradbeno-razvojnega vidika pomemben vir za preučevanje načina življenja in dela kmečkega prebivalstva lokalnega območja od druge polovice 19. stoletja dalje.;  Pomembna je za poznavanje in raziskovanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe v obravnavanem prostoru. 3. člen (1) Kulturni spomenik obsega stavbo št. 516 in del parcele št. *172/1 obe k.o. 940 Šmartno ob Dreti. (2) Kulturni spomenik ne bo imele vplivnega območja. (3) Meja kulturnega spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 5. člen Kulturni spomenik je namenjen:  trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot;  povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;  predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;  dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika;  učno-demonstracijskemu delu;  znanstvenoraziskovalnemu delu. 6. člen Kulturni spomenik je dostopen javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja in namembnosti kulturnega spomenika ter pravic lastnika. 7. člen Kulturni spomenik se označi v skladu s Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21), ki ne kvari likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. 8. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku tretjega člena tega odloka. 9. člen Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. 11. člen Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1025. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Nazarje Na podlagi 60. člena Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21 in 206/21 – ZDUPŠOP), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. Stran 1717 člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. seji dne 13. 10. 2022 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI NAZARJE I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Nazarje. 2. člen (1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča. (2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbeni inženirski objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenje začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. (3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z veljavnim občinskim prostorskim načrtom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe varstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. (4) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje. (5) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z občinskim prostorskim načrtom oziroma občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:  če je z občinskim prostorskim načrtom oziroma občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;  če je za izkoriščenje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;  če se je z izkoriščenjem na njih že prenehalo, z občinskim prostorskim načrtom oziroma občinskim podrobnim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena. 3. člen (1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine. (2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile. (3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. (4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se upoštevajo tudi tista zazidana stavbna zemljišča, na katerih so gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in so namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s poslovnim prostorom. (5) Čista tlorisna površina iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi podatkov, ki jih uredi zavezanec, podatkov iz lastnih evidenc oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo podatki o neto tlorisni površini iz uradnih evidenc, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. 4. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po občinskem prostorskem načrtu dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka oziroma izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom 2. člena tega odloka. 5. člen (1) Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec), od katerih se plačuje nadomestilo. (2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad. (3) Finančni urad začne postopek odmere nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Nazarje (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). (4) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih načrtov, lastnih evidenc in na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča. (5) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila, skladno s po tem odlokom in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila. (6) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. Občinska uprava lahko pridobi podatke tudi na druge načine, postopek pa vodi skladno s predpisi, ki ureja evidentiranje nepremičnin. (7) Če obveznost ali sprememba za plačilo nadomestila nastane skladno s tem odlokom, med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, od katerega je sprememba nastala. (8) Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke. 6. člen Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili, ki urejajo davčni postopek. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, Stran 1718 izterjavo, odpisom neizterljivosti obračuna in plačila obresti. 7. člen (1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju Občine Nazarje. (2) Območje občine je razdeljeno na štiri območja: I. Območje: Nazarje (vse razen kar je na desnem bregu reke Drete gledano dol vodno), Prihova (vse v območju IOC Prihova), Dobletina (hišne številke: 17, 18, 18 A, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 39, 39 A, 41, 42). II. Območje: Nazarje (območje na desnem bregu reke Drete gledano dol vodno), Prihova (vse razen območje IOC Prihova), Dobletina (vse razen hišnih številk iz 1. območja), Žlabor, Kokarje, Lačja vas, Potok, Pusto polje, Sp. Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog in Brdo. III. Območje: Zavodice, Čreta pri Kokarjah IV. Območje: Rovt pod Menino. (3) Meje območij iz prejšnjega odstavka so razvidne iz dveh grafičnih kart, ki je sestavni del tega odloka Iz grafične karte – priloga 1 je razvidno I. območje. Iz grafične karte – priloga 2 so razvidna ostala območja. II. Merila za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 8. člen (merila za določanje nadomestila) Za določitev nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave; 2. lega in namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča; 3. vrsta objekta; 4. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. 9. člen (opremljenost stavbnega zemljišča) (1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: Vrsta opremljenosti Število točk  omrežje javnih cest 35  kanalizacijsko omrežje 35  vodovodno omrežje 35  električno omrežje 35  telefonsko omrežje 35  toplovodno omrežje 35 (2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 75 metrov, javno vodovodno omrežje in toplovodno omrežje največ 200 m ter obstaja dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov in naprav. (3) Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave. 10. člen (namen stavbnega zemljišča) (1) Namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego, namembnost in smotrno uporabo zemljišča v štiri območja in se jim določi naslednje število točk: Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Nepokrita skladišča, javna parkirišča, parkirni prostori gospodarskih subjektov, pravnih oseb in društev, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, delavnice na prostem in kampi so skladno s tem odlokom poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti, kot določa prvi odstavek tega člena. (3) Pri izračunu odmere nadomestila za stavbno zemljišče za površine navedene v drugi točki se upošteva faktor 0,3, kar pomeni, da se končni izračun nadomestila za stavbno zemljišče za površine za posamezno površino pomnoži s faktorjem 0,3. 11. člen (smotrna uporaba stavbnega zemljišča) (1) Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se točkuje glede na vrsto objekta z naslednjim številom točk: 12. člen Pri uporabi stavbnega zemljišča se upoštevajo izjemne ugodnosti, v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih I. območja iz 7. člena tega odloka. Ugodnosti se ovrednotijo s 100 dodatnimi točkami za naslednje dejavnosti: bančništvo, zavarovalništvo, poslovne storitve, trgovina na debelo in drobno, gostinske storitve, obrtne storitve in popravila ter osebne storitve. 13. člen (nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče) (1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje. (2) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine zemljiške parcele, za katero je sprejet Občinski prostorski načrt, Občinski podrobni prostorski načrt ali eden od prostorsko izvedbenih načrtov (zazidalni načrt, ureditveni načrt ali občinski lokacijski načrt). 14. člen (oprostitve) (1) Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki:  ob vložitvi vloge dokažejo, da so prejemniki denarne socialne pomoči kot edinega vira preživljanja. Oprostitev na tej podlagi se odobri za čas trajanja odločbe pristojnega organa.  so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili novo stanovanjsko hišo in občani za površino, ki so jo dozidali ali nadzidali k obstoječi stanovanjski hiši, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje po pogodbi o opremljanju, po določbah zakona, ki ureja Stran 1719 prostorsko načrtovanje. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Oprostitev traja pet let in se uvede na zahtevo občana. (2) Občina Nazarje lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnost itd.), oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za eno leto od izdaje odločbe o oprostitvi plačila nadomestila. (3) O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinska uprava Občine Nazarje. 15. člen (višina nadomestila) Letna višina nadomestila se določi tako, da se skupno število točk določenih v členih 8, 9, 10., 11, 12 in 13 pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila, ki je določena v 16. členu. 16. člen (vrednost točke) (1) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Nazarje za leto 2023 znaša 0,001513 EUR. (2) Vrednost točke se letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin, katerega vodi in objavlja SURS. Vrednost točke se preračuna z upoštevanjem datuma 1. decembra predhodnega in tekočega leta. Župan o tem sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. 17. člen (1) Nadomestilo odmeri finančni urad zavezancu z odločbo na osnovi tega odloka, po podatkih, ki jih Občina Nazarje posreduje pristojnemu finančnemu uradu. (2) Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni Občini Nazarje sporočiti spremembe, ki so pomembne za odmero nadomestila kot so: sprememba zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali namembnosti, spremembo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo stalnega prebivališča oziroma naslova, kjer sprejemajo poštne pošiljke. Če zavezanci ne sporočijo spremembe, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi razpolaga Finančni urad RS ali občina ali se lahko pridobijo iz uradnih javnih evidenc brez sodelovanja zavezanca. (3) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je nastala sprememba. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1.1. naslednjega leta dalje. 18. člen (kazenske določbe) V kolikor je zavezanec za plačilo nadomestila podal neresnične podatke, ki se uporabijo za odmero nadomestila, se kaznuje z globo:  850 EUR pravna oseba;  250 EUR odgovorna oseba pravne osebe;  650 EUR samostojni podjetnik;  125 EUR posameznik. III. Prehodne in končne določbe 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska uprava, ki izvaja tudi prekrškovni postopek. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1720 20. člen Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2023 dalje. 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Nazarje - neuradno prečiščeno besedilo (2) (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 9/1999, 1/2002, 10/2003). Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 1026. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – Stran 1721 ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 260. člen in 262. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Nazarje na svoji 25. redni seji dne 13. oktobra 2022 sprejel naslednji Stran 1722 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Nazarje je odločil, da se zemljišče parc. št. 1192/7 k.o. 936 Prihova in zemljišče parc. št. 981/1 k.o. 939 Pusto Polje izvzameta iz javnega dobra. 2. Na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1027. Sklep o drugi spremembi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2022 Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 24. in 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 5. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 25. redni seji dne 13. 10. 2022 sprejel SKLEP O DRUGI SPREMEMBI NAČRTA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE V LETU 2022 1. člen S tem sklepom se določijo spremembe sklepa o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2022 (Uradno glasilo SO, št. 64/2021). 2. člen 1. odst. 2. člena Sklepa o načrtu ravnanja s premoženjem Občine Nazarje v letu 2022 (Uradno glasilo SO, št. 64/2022) se vrednost 67.000,00 EUR nadomesti z novo vrednostjo 78.000,00 EUR. 3. člen 3. odst. 2. člena Sklepa o načrtu ravnanja s premoženjem Občine Nazarje v letu 2022 (Uradno glasilo SO, št. 64/2022) se vrednost 110.500,00 EUR nadomesti z novo vrednostjo 65.500,00 EUR. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 1028. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju industrijsko – obrtne cone Prihova – Nazarje – OBJEKT 1 Na podlagi druge alineje 127. člena ter 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je občinski svet Občine Nazarje na 25. seji dne 13. 10. 2022 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV NA OBMOČJU INDUSTRIJSKO – OBRTNE CONE PRIHOVA – NAZARJE – OBJEKT 1 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov št. 3001, ki se nanaša na dele parcel št. 64/8, 64/19, 1186/12, 64/23, 47/175 in 1186/18-del vse k.o. Prihova (936) in se nahaja znotraj območja, ki se ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova) (Uradni list RS, št. 7/1995, 7/1999, Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011, Uradno glasilo SO, št. 11/2013, 70/2015), - v nadaljevanju OPPN Prihova. Skladno z drugo alinejo 127. člena ZUreP-2 se predlagana lokacijska preveritev izvaja za doseganje gradbenega namena prostorsko izvedbenega akta (PIA), s katero se dopušča individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) kot so določeni v OPPN Prihova. 2. člen Območje lokacijske preveritve se nahaja v območju z oznako PD2-A1. Predlog individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v Odloku o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova-Nazarje (Uradni list RS, št. 7/95, 7/99, Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/08, 2/10, 15/11, 11/13 in 70/15) in dodatni prostorski izvedbeni pogoji, se glasijo: »Na območju lokacijske preveritve se dopusti gradnja objekta 1 (OBJ 1), ki ima namesto raščenega tlorisa (dva pravokotna tlorisa 27 x 53 m in 62 x 30 m, združena pod kotom) lahko trapezno obliko. Dolžina daljše osnovnice trapeza ne sme presegati 63 m, dolžina daljšega kraka pa 75 m. Objekt mora slediti gradbeni liniji sosednjih objektov in mora biti od sosednjega objekta odmaknjen najmanj 4 m oziroma toliko, da je zagotovljeno nemoteno funkcioniranje objekta in požarna varnost.«. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja. Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan    1029. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju center Nazarje (območje STD-VILA BLOKI) Na podlagi druge alineje 127. člena ter 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je občinski svet Občine Nazarje na 25. seji dne 13. 10. 2022 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV NA OBMOČJU CENTER NAZARJE (OBMOČJE STD-VILA BLOKI) 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov št. 2871, ki se nanaša na dele parcel št. 890/2, 890/4, 891/3, 891/6, 891/7, 891/9, 892/1, 893/4, 1204 vse k.o. Prihova (936) in se nahaja znotraj območja, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 11/2008, 16/2009, popravek 2/2010, 1/2012). Skladno z drugo alinejo 127. člena ZUreP-2 se predlagana lokacijska preveritev izvaja za doseganje gradbenega namena prostorsko izvedbenega akta (PIA), s katero se dopušča individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) kot so določeni v OPPN Center Nazarje. 2. člen Predlog individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev se glasi: Dopusti se individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev v 9. členu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 11/2008, z dne 1. 7. 2008) in sicer: Dopustna gradnja:  dopolni se odstavek 02: »Gradijo se lahko bodisi individualni stanovanjski objekti (hiše) bodisi večstanovanjski objekti (vile bloki) bodisi pokrita parkirišča. V sklopu pokritih parkirišč je lahko poleg parkirnih prostorov za avtomobile, tudi ekološki otok ter prostor za kolesa in skuterje.«  doda se odstavek 04: »Posamezni deli pokritih parkirišč se lahko izvedejo tudi v ločenih fazah (parkirni prostori za avtomobile, ekološki otok, prostor za kolesa in skuterje). Vrstni red faz ni določen.«  doda se odstavek 05: »V območju LP sta dve liniji prometnih in funkcionalnih površin (parkirni prostori za avtomobile, ekološki otok, prostor za kolesa in skuterje). V primeru izvedbe pokritih prostorov za avtomobile, se ti izvedejo na obeh linijah, oblikovno enovito in hkrati.« Tlorisni gabariti:   Stran 1723 odstavek 02 se v alineji (2) spremeni in dopolni z alinejo (3). »Maksimalni tlorisni gabariti so različni glede na tip objekta: (2) »Objekt 5 (tip D) vila blok – pravilni pravokotni tloris z maksimalnim gabaritom 18m x 14,5m.« (3) »Objekt pokritih parkirišč z možnim ekološkim otokom ter prostorom za kolesa in skuterje: skupaj 28m x 7m.« spremeni se odstavek 03: »polkrožni izzidki ali stolpici niso dovoljeni. V primeru izrabe zemljišča z individualnimi stanovanjskimi objekti se te, glede na usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v prostor umeščajo s slemenom pravokotno na prometnice. Vile bloki pa se umeščajo pravokotno na pripadajoča parkirišča in napajalno cesto (daljša stranica je obrnjena proti jugu-jugozahodu).« -doda se odstavek 04: »Dovoljena je izvedba balkonov na vila blokih v okviru maksimalnih gabaritov objekta.« Etažnost:  -odstavek 02 se dopolni: »Dopustna gradnja objektov s pritličjem, več nadstropji in izkoriščeno mansardo, na vzhodno ležečem objektu, ki je lociran na območje razreda majhne poplavne nevarnosti, se izvede dvignjeno pritličje (60 cm nad koto zunanjega terena);  odstavek 03 se dopolni z alinejo (3). »Maksimalni dovoljeni višinski gabariti so naslednji:  (3) Pokrita parkirišča kot sestava parkirnih prostorov za avtomobile, ekološkega otoka in prostora za kolesa in skuterje: pritlična (P) oziroma 3,5m.« Streha: Odstavek 01 nima povezave z individualnimi odstopanji iz LP se pa njegovo besedilo zaradi njih smiselno korigira:  spremeni se odstavek 01: »Za objekt 6 (tip E) in objekt 5 (tip D) je dovoljena dvokapna streha z naklonom med 25 40º;  doda se odstavek 02. »Za pokrita parkirišča z možnim ekološkim otokom ter prostorom za kolesa in skuterje je dovoljena enokapnica z naklonom 5-10º.« Materiali in barve:  odstavek 02 se dopolni: »Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali. Konstrukcija pokritega parkirišča je lahko iz lesa ali jekla.«  doda se odstavek 04 »Prostore za ekološki otok ter prostor za kolesa in skuterje se lahko obda z leseno oblogo.« Nezahtevni in enostavni objekti:  spremeni se odstavek 01: »Nezahtevni in enostavni objekti so dovoljeni v primeru gradnje individualnih stanovanjskih objektov. Na območju vila blokov je možna umestitev ekološkega otoka ter prostora za kolesa in skuterje znotraj liniji prometnih in funkcionalnih površin.« 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja. Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 032-0004/2018-26 Datum: 13. 10. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA ORMOŽ 1030. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Lento II (OR 42) Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož, na svoji 29. seji, dne 10.10.2022, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA LENTO II (OR 42) I. Splošna določba 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/13, 10/13, 1/16 in 7/17), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Lento II (OR 42) (v nadaljevanju: OPPN Lenta II). (2) OPPN Lenta II je pod številko 20106-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d. (3) Identifikacijska številka prostorskega akta je 1958. II. Vsebina OPPN 2. člen (sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN Stran 1724 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH TEHNIČNIH REŠITEV OD IN B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Ormož; M 1:5000; B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi obm.; M 1:5000; B3 Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000; B4 Ureditvena situacija s prerezom območja; M 1:1000; B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000; B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; B7 Načrt parcelacije; M 1:1000. C) SPREMLJAJOČE GRADIVO C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; C2 Pobuda in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta; C3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi; C4 Prikaz stanja prostora; C5 Seznam strokovnih podlag; C6 Mnenja in postopek CPVO; C7 Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta; C8 Povzetek za javnost; C9 Elaborat ekonomike; C10 Okoljsko poročilo. 1. Opis prostorske ureditve 3. člen (namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji na območju Lente II (OR 42) za nove gradnje stanovanjskih stavb, transformatorske postaje, ureditev javnih zelenih površin, ekoloških otokov, za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic ter za priključitev obstoječih in novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. (2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 4. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje OPPN je velikosti ca. 5,5 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 885, 886, 887, 888, 892/1, 892/2, 892/3, 892/4, 892/5, 892/6, 893/1, 893/2, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, del 1276/2 in del 1279, vse k.o. Ormož (332). (2) Znotraj območja se nahajajo obstoječe stavbe z evidenčno številko 499 (Novakova cesta 2), 1177 (Novakova cesta 3a), 1183 (Novakova cesta 3b), 1181 (Novakova cesta 3c), 1180 (Novakova cesta 3d), 1185 (Novakova cesta 3e), 501 in 502 (Novakova cesta 4) ter 1164 (Novakova cesta 4a). (3) Območje stanovanjske soseske se nahaja zahodno od občinskega središča Ormož in je vpeto med vpadno cesto (Ptujska cesta) v center Ormoža in glavno železniško progo št. 40 Pragersko – Ormož ter ob sotočje reke Drave, Sejanskega potoka, Pesnice in Lešnice. (4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen (posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) Za potrebe normalnega funkcioniranja obravnavanega območja so dovoljeni posegi izven meje OPPN zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oz. pripadajočih priključkov nanje ter pri urejanju javnega prometnega omrežja. 2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor 2.1 Vplivi in povezave sosednjimi območji prostorske ureditve s 6. člen (vplivi in povezave) (1) Območje Lente II je z naseljem Ormož povezano preko obstoječe cestne mreže naselja. Glavni dostop do območja je urejen preko Ptujske ceste, ki poteka vzdolž severne meje območja OPPN in povezuje ormoško obvoznico na zahodni strani z centrom Ormoža v smeri vzhoda. (2) Južno od Lente II poteka glavna železniška proga št. 40 Pragersko – Ormož, ki s svojim varovalnim pasom posega na območje OPPN. (3) Južneje od železniške proge teče reka Drava s svojimi pritoki Pesnico, Lešnico in Sejanskim potokom. Drava je vodotok I. reda in ima določen 15 metrski priobalni pas, ki pa ne posega na območje OPPN. Drava je opredeljena kot območje Nature 2000 (SPA in SAC) in ekološko pomembno območje (EPO 41500), Pesnica je naravna vrednota (NV št. 80027). (4) Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine, se pa zahodno od območja OPPN nahaja arheološko najdišče Hajndl (evid. št. 6033). (5) Skrajni vzhodni del območja je poplavno ogrožen (zelo redke poplave). (6) Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni opredeljeno kot erozijsko območje in ni plazljivo. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) Območje OPPN Lenta II v večjem delu predstavlja nepozidano stavbno zemljišče za gradnjo eno-, dvo- ali več večstanovanjskih stavb. Načrtovana je gradnja 46 novih stanovanjskih stavb. Sosednje gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko med seboj združujejo. Večstanovanjska gradnja je dovoljena le na parcelah v južnem delu območja (glej grafično prilogo B7 Načrt parcelacije). (2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti se ohranjajo. Možna je njihova prizidava, rekonstrukcija, vzdrževanje, ali pa rušitev ter nova gradnja, pod pogoji tega odloka. (3) Nova pozidava sledi obulični liniji, ki jo tvori nova cestna mreža, sestavljena iz dostopne ceste I., II., IIa., III., IV. in V. in Ptujska cesta. Dostopne ceste II., IIa., III., IV. in V. med sabo povezuje povezovalna cesta, ki poteka vzdolž južnega roba OPPN. Stavbe so locirane vzdolž posamezne dostopne ceste in Ptujske ceste z ustreznim odmikom, ki ga določa gradbena linija (gradbena linija je določena ca. 6 m od roba gradbene parcele). Stavbe vzdolž dostopne ceste I., zahodnega roba dostopne ceste II. in IIa. in Ptujske ceste se locirajo vzporedno z dostopno oz. Ptujsko cesto (daljša stranica in glavno sleme vzporedno z dostopno cesto). Stavbe vzdolž vzhodnega roba dostopne ceste II., stavbe vzdolž dostopne ceste III., IV. in V., pa se locirajo pravokotno z dostopno cesto (daljša stranica in glavno sleme pravokotno z dostopno Stran 1725 cesto). Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja enostanovanjskih stavb, le v južnem delu območja (ob povezovalni cesti) je možna gradnja tudi večstanovanjskih stavb. (4) V sklopu posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb je možna postavitev pomožnih objektov. Parcele se lahko ogradijo z ograjo. (5) Javne prometnice se izvedejo minimalne širine 5,5 m (dvosmerni vozni pas) z enostranskim pločnikom širine min. 1,5 m. Ceste se asfaltirajo. Stičišča dostopnih cest in povezovalne ceste se lahko izvedejo tudi kot manjša povozna krožišča. Na koncu dostopne ceste V. in povezovalne ceste se uredijo obračališča. Ob obračališčih se uredijo ekološki otoki (vsaj dva) ter v južnem delu tudi nova transformatorska postaja (TP Lenta II). (6) V sklopu javnih prometnic se zgradi nova gospodarska javna infrastruktura in sicer: vodovodno omrežje, ločen sistem kanalizacije, elektro omrežje, plinovodno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje. (7) Vzdolž južnega roba OPPN se vzpostavi zeleni pas goste avtohtone zasaditve, ki bo pripomogla k zmanjšanju hrupa in prahu, ki prihaja iz smeri železniške proge. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) (1) Na območju OPPN so, poleg bivanja, dopustne naslednje dejavnosti: (G) trgovina, (J) informacijske in komunikacijske dejavnosti, (K) finančne in zavarovalniške dejavnosti, (l) poslovanje z nepremičninami, (M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, (N) druge raznovrstne poslovne dejavnosti, (Q) zdravstvo in socialno varstvo, (R) kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, (S) druge dejavnosti. (2) Dovoljene dejavnosti se izvajajo v kletnem in/ali pritličnem delu osnovnih stavb ter na max. 50% bruto tlorisne površine celotne osnovne stavbe. (3) Izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, je dopustno pod pogojem zagotovitve zadostnih parkirnih mest za opravljanje izbrane dejavnosti. Parkirna mesta se zagotovi v sklopu gradbene parcele, kjer se bo dejavnost izvajala. 9. člen (vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) (1) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih osnovnih stavb:  enostanovanjske stavbe in  večstanovanjske stavbe (samo v južnem delu območja OPPN, ob povezovalni cesti). (2) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih pomožnih stavb, in sicer:  garaža;  nadstrešnica za avtomobile;  nadstrešnica nad letno zunanjo teraso oz. letna senčnica;  letna kuhinja, savna, fitnes;  pergola;  vetrolov pred vhodom v osnovno stavbo;  lopa za orodje; Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  rezervoarji za vodo in  bazen za kopanje. (3) V sklopu posamezne gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko gradi samo ena osnovna stavba in ena pomožna stavba iste vrste. 10. člen (vrste dopustnih gradbenih inženirskih objektov) Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov in sicer:  lokalne ceste in javne poti;  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter  ograje in oporni zidovi. 11. člen (vrste dopustnih ostalih posegov) Na celotnem območju OPPN je dovoljena tudi izvedba ostalih posegov in sicer:  nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine ter  ekološki otoki in urbana oprema. 12. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:  gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);  rekonstrukcije objektov;  odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;  vzdrževanje objektov;  spremembe namembnosti pod pogojem, da se v pretežnem delu osnovne stavbe ohranja bivanje. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja stavb in objektov lege, 13. člen (lega, velikost ter oblikovanje osnovnih stavb) (1) Osnovne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb, upoštevajoč gradbeno linijo, gradbeno mejo s površino za razvoj stavb, delež zelenih površin iz 18. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 20. člena tega odloka. Odmik od sosednjega zemljišča mora znašati min. 3 m (najbolj izpostavljeni del stavbe). (2) Maksimalni tlorisni gabarit: znotraj gradbene meje, upoštevajoč delež zelenih površin in faktor zazidanosti. Možni so aneksi, kot so vetrolovi, izzidki, garaže in zimski vrtovi. Posamezni aneks ne sme presegati 30 % tlorisne površine osnovne stavbe. Stavbe vzdolž dostopne ceste I., zahodnega roba dostopne ceste II., IIa. in Ptujske ceste se locirajo vzporedno z dostopno oz. Ptujsko cesto (daljša stranica in glavno sleme vzporedno z dostopno cesto). Stavbe vzdolž vzhodnega roba dostopne ceste II., stavbe vzdolž dostopne ceste III., IV. in V. se locirajo pravokotno z dostopno cesto (daljša stranica in glavno sleme pravokotno z dostopno cesto). (3) Maksimalni vertikalni gabarit:  stavbe ob zahodnem robu dostopne ceste II. in IIa.: max. K + P + M. Klet mora biti vsaj iz ene strani popolnoma vkopana v obstoječ raščen teren;  stavbe ob dostopni cesti I., vzhodnem robu dostopne ceste II., ob dostopni cesti III., IV. in V. ter posamična pozidava ob Ptujski cesti: max. P + M. Klet je dovoljena le, če je popolnoma vkopana v raščen teren;  večstanovanjske stavbe z dvokapno streho: max. K + P + 1 + M; večstanovanjska stavba z ravno streho: max. K + P + 2. Klet je dovoljena le, če je popolnoma Stran 1726 vkopana v raščen teren. Klet se lahko nameni tudi parkiranju. (4) Oblikovanje stavbe:  v osnovi pravokotne oblike;  streha je simetrična dvokapnica naklona 25 - 45 stopinj. Aneksi lahko imajo ravno streho ali enokapno streho naklona do 10 stopinj. Osvetlitev mansarde je svobodno. Večstanovanjske stavbe imajo lahko ravno streho;  kritina simetrične dvokapnice je v odtenkih rdeče, rjave ali sive barve;  kritina ravne strehe je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe (PVC folija svetlega odtenka, prodec in podobno). Lahko so tudi deloma ali v celoti ozelenjene.  fasada je svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali. Barva fasade v odtenkih bele barve ali v kombinaciji z odtenki zemeljskih barv (rjava, siva, rumena). Prepovedane so preintenzivne kričeče barve, kot npr. rdeča, vijolična, modra. 14. člen (lega, velikost ter oblikovanje pomožnih objektov) (1) Pomožne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb, upoštevajoč delež zelenih površin iz 18. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 20. člena tega odloka. Med javno prometnico in gradbeno linijo ni dovoljeno postavljati pomožnih stavb. Odmik pomožne stavbe od sosednjega zemljišča mora znašati min. 1 m (najbolj izpostavljeni del stavbe). Nadstrešnice za avtomobile se lahko gradi do parcelne meje, če se gradi skupaj z nadstreškom za avtomobile sosednjega objekta ali če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča. (2) Pomožne stavbe morajo biti tlorisno podrejene osnovni stavbi. (3) Velikost: objekt mora izpolnjevati merila, ki so v skladu s predpisom o razvrščanju objektov določena za nezahtevne ali enostavne objekte, razen lopa za orodje, ki je lahko max. velikosti 40 m2. (4) Oblikovanje: zunanje stene pomožnih stavb morajo imeti enako fasado kot osnovna stavba ali pa so lesena. Strehe so enake oblike, naklona in kritine kot osnovna stavba, ravne ali enokapne max. naklona 10 stopinj. Nadstrešnice se lahko tudi kovinske. 15. člen (lega, velikost ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov) (1) Gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN. (2) Podzemni infrastrukturni objekti se lahko gradijo do parcelne meje. (3) Manipulacijske površine in dvorišča se zarobničijo in utrdijo s tlakovanjem ali asfaltiranjem. Te površine lahko segajo do parcelne meje. (4) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene lesene ali kovinske, vendar morajo biti transparentne. Višina ograje je do 1,50 m. Lahko se izvede tudi kombinacija zidane ograje (z ali brez stebrov) in polnila. Višina zidane ograje je v tem primeru max. 0,50 m in polnila max. 1 m. Ograje se lahko gradijo na parcelni meji s sosednimi zemljišči. (5) Višina opornega zidu je do 1,5 m. Oporni zidovi višji od 0,5 m so kamniti ali betonski obloženi s kamnito oblogo. (6) Sončni paneli za lastno proizvodnjo električne energije in pripravo vode se locirajo v ravnino strešine in ne smejo presegajo slemena strehe oz. morajo biti skriti za vencem ravne strehe. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 16. člen (lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov) (1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN. (2) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. (3) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograjo). (4) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Ormoža. 17. člen (obstoječa pozidava) (1) Obstoječe legalno zgrajene stavbe na območju OPPN se ohranja. Obstoječe stavbe se lahko dozida v velikosti do 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe. (2) Dozidave so lahko max. vertikalnega gabarita kot obstoječa stavba. Streha dozidave je lahko enaka kot na obstoječi stavbi (enak naklon in tip kritine) ali ravna. (3) V sklopu gradbene parcele se lahko postavljajo pomožne stavbe pod pogoji tega odloka. 18. člen (oblikovanje zunanjih in zelenih površin) (1) Višinske kote zunanjih površin morajo biti prilagojene višinskim kotam dostopnih cest in sosednjih zemljišč. (2) Na parceli s stanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost. (3) Med povezovalno cesto in železniško progo Pragersko – Ormož se izvede intenzivnejša zelena bariera. Ta se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem, ki bo imelo funkcijo blaženja širjenja hrupa in prahu, zaradi železniškega prometa proti novi stanovanjski soseski. (4) V sklopu posamezne gradbene parcele se zagotovi minimalno 25 % zelenih površin, ki se jih zatravi in lahko zasadi z visoko vegetacijo, ali avtohtonimi grmovnicami. (5) Vso nižjo in višjo vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in grmovne vrste. 2.3.3 Prostorski izvedbeni parcelacijo pogoji in merila za 19. člen (parcelacija) (1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 Načrt parcelacije«. Parcelacija se lahko izvaja tudi po fazah, pod pogojem, da je do gradbene parcele zakoličen tudi ustrezni del dostopne ceste (javne prometnice). (2) Možno je združevanje sosednjih gradbenih parcel. Posledično se združi tudi gradbena linija in gradbena meja s površino za razvoj stavbe. (3) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)). 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 20. člen (izkoriščenost zemljišča za gradnjo) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb mora znašati do 0,5. V zazidani površini se upošteva površina vseh osnovnih in pomožnih stavb. 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Stran 1727 21. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. Prepovedano je dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane, ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. 22. člen (javna prometna infrastruktura) (1) Območje se opremi z novo cestno mrežo, ki jo sestavljajo dvosmerne dostopne ceste I., II., IIa., III., IV., V. in povezovalna cesta. Nove dostopne ceste se navežejo na obstoječo Ptujsko cesto. Priključki na Ptujsko cesto se ustrezno rekonstruirajo oz. uredijo novi. Minimalni karakteristični profil dostopnih cest in povezovalne ceste je: bankina (1,00 m) + vozišče (5,50 m) + enostranski pločnik (1,50 m). Širina cestnega sveta je max. 10 m. Dostopne in povezovalno cesto se opremi z javno razsvetljavo. Zavijalni radiji se prilagodijo merodajnemu intervencijskemu vozilu. (2) Dostopne ceste I., IIa. in V. se uredijo kot slepe ulice. Preko dostopne ceste I. in dostopne ceste V. se omogoči dostop do obstoječih kmetijskih površin, ki se nahajajo zahodno oz. vzhodno od območja OPPN. V sklopu obračališča na koncu dostopne ceste V. se uredi ekološki otok. (3) Dostopna cesta IV., ki je deloma že zgrajena se rekonstruira na minimalni karakteristični profil. Obstoječ cestni priključek na Ptujsko cesto se rekonstruira, cesta pa se podaljša v smeri proti povezovalni cesti. (4) Povezovalna cesta poteka vzdolž južnega roba območja in povezuje dostopno cesto II., IIa., III., IV. in V. Stičišča se uredijo kot križišča ali manjša povozna krožišča. Na zahodni in vzhodni strani povezovalne ceste se uredita obračališči ter vsaj en ekološki otok. (5) Ptujska cesta poteka severno od območja OPPN. Na Ptujski cesti se izvede le rekonstrukcija oz. novi cestni priključki dostopnih cest I., II., III. in IV.. Prav tako se izvede nov cestni priključek iz Ptujske ceste za posamezno pozidavo v vzhodnem delu območja ter ohranijo cestni priključki do obstoječe pozidave. (6) Pri načrtovanju javnih občinskih cest je treba upoštevati veljavno področno zakonodajo, predpise in normative. (7) Pri projektiranju cestnih priključkov na javne ceste se mora upoštevati preglednostni trikotnik in izračunati preglednostno razdaljo. V polju preglednosti ob križiščih, v krivinah in priključkih na javne ceste ni dovoljeno postavljati ovir ter zasajevati zelene meje, drevja, grmovnic in podobno, kar bi lahko oviralo preglednost in ogrožalo prometno varnost. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (8) Padavinska voda z gradbenih parcel ne sme pritekati na javno cesto, ali na njej zastajati. (9) Med gradnjo stavbe, ter njene zunanje ureditve s cestnim priključkom, ne sme biti ogrožena varnost prometa na javni cesti, njena stabilnost ter redno vzdrževanje te ceste. (10) Območje OPPN deloma leži v varovalnem progovnem pasu glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Ormož. Zagotavljanje ukrepov pred negativnimi vplivi zaradi odvijanja železniškega prometa je obveznost investitorjev novih gradenj in ureditev, načrtovanih z OPPN. Pri načrtovanju zasaditve v bližini železniške proge je treba upoštevati veljavne predpise in standarde s področja železniškega prometa. Vzdrževanje zasaditve je obveznost investitorja načrtovanih ureditev. Odvajanje padavinskih voda ne sme vplivati na železniško infrastrukturo. V fazi projektiranja načrtovanih ureditev, ki posegajo v varovalni progovni pas železniške proge Pragersko – Ormož je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture. 23. člen (vodovodno omrežje) (1) Obstoječe stavbe na območju Lente II so priključene na javno vodovodno omrežje. (2) Za potrebe zagotovitve minimalne vodooskrbe in požarne varnosti območja, se na območju OPPN izvede novo vodovodno omrežje, ki se ga naveže na vodovodni vod DN300 v NL izvedbi, ki poteka ob Ptujski cesti. Na novo javno vodovodno omrežje se z individualnimi priključki priključijo vse načrtovane in obstoječe stavbe znotraj območja OPPN. Dvostanovanjske stavbe morajo imeti vgrajene ločene obračunske vodomere. Lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena. (3) Pri gradnji novega vodovodnega omrežja je treba upoštevati Tehnični pravilnik Javnega vodovodnega omrežja Ormož v občini Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 15/2017). (4) Materiali iz katerih bodo izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, morajo biti primerni za namen oskrbe s pitno vodo. V stiku z vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti dokazano z ustreznimi dokazili. Materiali in način izvedbe novega javnega vodovodnega omrežja se določi v fazi projektiranja v sodelovanju z upravljavcem. (5) V sklopu javnih prometnih površin se izvede tudi javno hidrantno omrežje. 24. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN ne potekajo visokonapetostni elektroenergetski daljnovodi ali naprave (DV, RTP, 400 kV, 220 kV oz. 110 kV). Severno od območja OPPN se nahaja obstoječ in načrtovan daljnovod in sicer:  DV 2 x 110 kV Formin (SD2) – Ljutomer in  DV 2 x 400 kV Cirkovce – Pince. Oba daljnovoda imata predpisan varovalni pas in sicer: 400 kV DV – varovalni pas 40 m na vsako stran od osi daljnovoda, 110 kV DV - varovalni pas 15 m na vsako stran od osi daljnovoda. Varovalni pasovi obeh daljnovodov ne posegajo na območje OPPN oz. so od njega oddaljeni več kot 240 m. Oddaljenost meje OPPN od varovalnih pasov daljnovodov znaša:  2 x 110 kV daljnovoda Formin (SD2) – Ljutomer (oddaljenost meje OPPN od 15 metrskega varovalnega pasu znaša 305 m) in  2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce – Pince (oddaljenost meje OPPN od 40 metrskega varovalnega pasu znaša 240 m). Stran 1728 (2) Na območju OPPN poteka 0,4 kV nizkonapetostno elektro omrežje obstoječe transformatorske postaje TP Ormož Lenta (t-565). (3) Za elektroenergetsko napajanje vseh načrtovanih in obstoječih stavb na območju OPPN je potrebna izgradnja nove transformatorske postaje na območju OPPN (TP Lenta II). Novo TP se locira v jugozahodnem delu območja OPPN, tik ob povezovalni cesti v sklopu obračališča in ekološkega otoka. Napajanje TP Lenta II. se predvidi preko 20kV kablovoda, ki se ga izvede iz obstoječega 20 kV daljnovoda Ormož – ločilnik Cvetkovci (d-420). (4) Iz nove TP Lenta II. se izvedejo nizkonapetostni elektro priključki do novih razdelilnih omaric predvidenih stavb. Način izvedbe ter trase NN vodov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije v sodelovanju z upravljavcem elektro omrežja. (5) Med projektiranjem načrtovanih ureditev se mora investitor oz. projektant seznaniti s točnim potekom elektroenergetskih vodov in naprav. Če je treba, se morajo le ti ustrezno prestaviti pod pogoji upravljavca elektro omrežja. (6) Iz TP se izvede tudi javna razsvetljava javnih prometnic. 25. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN se izvede ločen sistem odvodnjavanje odpadne in padavinske vode. (2) Komunalne odpadne vode se priključi na obstoječ fekalni kanal na zemljišču parc. št. 907, k.o. Ormož (vzhodno od OPPN). Končna dispozicija komunalne odpadne vode je čistilna naprava Ormož. (3) Hišni priključek odpadnih voda je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zunanje stene stavbe. Priključek je v lasti uporabnika. Material za hišni priključek je PVC ustrezne togosti (SN 8). Minimalna dimenzija hišnega priključka je 125 mm (za priključek krajši od 3 m se lahko uporabi DN 110 mm). Zaščiten mora biti pred vplivom zmrzovanja. Padec naj ne bo manjši od 1,5 %. V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zgrajen revizijski jašek. (4) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. (5) Za odvajanje padavinskih voda se zgradi javna padavinska kanalizacija, ki se spelje v bližnji potok Lešnico, ki se izliva v reko Dravo oz. v obstoječ odprti jarek vzdolž Ptujske ceste. Zaradi velikih količin te vode je treba kanalizacijo, ki bo potekala vzdolž povezovalne ceste, izvesti kot cevni zadrževalnik, ki bo preprečil hipni odtok. Čisto padavinsko vodo s streh stavb se zbira v rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno kanalizacijo. (6) Potencialno onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin je treba pred izpustom v Lešnico oz. odprti jarek vzdolž Ptujske ceste ustrezno očistiti v lovilcih olj. (7) Iztok čistih padavinskih voda v Lešnico mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. 26. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN se v sklopu javnih prometnih Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin površin izvede novo distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar. (2) Del trase je že načrtovan, in sicer po Ptujski cesti in dostopni cesti IV., kjer je načrtovan odsek PR63C-PE90 z delovnim tlakom 100 mbar. Predvidi se razširitev plinovodnega omrežja na celotno območje OPPN. (3) Pri gradnji plinovodnega omrežja je treba, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Ur. l. RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. (4) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater, ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. 27. člen (elektronske komunikacije) (1) Na območju OPPN je že deloma zgrajeno telekomunikacijsko omrežje. (2) Za potrebe novih odjemalcev se obstoječe TK omrežje ustrezno dogradi. Navezava se izvede ob Ptujski cesti. V sklopu javnih prometnih površin se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2 x Ø 50 mm z kabelskimi jaški (KJ) iz betonskih cevi (BC) Ø 80 cm. Od posameznih KJ se predvidi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi Ø 32 mm do načrtovanih stanovanjskih stavb. (3) Pred pričetkom gradbenih posegov v varovalne pasove obstoječih TK vodov je treba izvesti zakoličbo le teh. Obstoječe trase se ustrezno zaščiti (obbetonira) ter izvede položitev rezervnih cevi po celotni dolžini prečkanja ali prestavitve, ki se izvede pod pogoji in nadzorom upravljavca posameznega voda. Zemeljska dela v bližini obstoječih tras se izvajajo ročno, z obveznim pregledom stanja vodov pred zasutjem s strani upravljavca voda. 28. člen (odpadki) (1) Na območju OPPN Lenta II se uredita vsaj dva ekološka otoka. En ekološki otok se uredi v zahodnem delu območja, tik ob novi TP in obračališču povezovalne ceste, drugi pa v vzhodnem delu območja tik ob obračališču dostopne ceste V. (2) Ekološki otok se opremi z zabojniki za zbiranje min. naslednjih vrst odpadkov:  embalaža, plastika in kovina;  papir in karton in  steklo. (3) V sklopu posamezne gradbene parcele se uredi zbirno mesto za postavitev posode za zbiranje mešanih odpadkov iz gospodinjstva, ostali ločeno zbrani odpadki pa se redno odvažajo na ekološki otok. (4) Ekološki otok in zbirno mesto morata ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom. Imeti morata omogočen dostop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter morata biti na takšnem mestu, da ne ogrožata prometa. (5) Priporoča se, da sta ekološki otok in zbirno mesto zgrajena v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. (6) Ekološki otok in zbirno mesto morata biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m. (7) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo Stran 1729 na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. (8) Omilitveni ukrepi za ravnanje z odpadki v času gradnje so:  določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov. Skladiščne posode za nevarne odpadke morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico;  investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;  investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov. Nevarne odpadke je treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki);  zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;  v bližnje vodotoke je prepovedano odlaganje ali odmetavanje gradbenih odpadkov;  izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna absorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi, ki morajo biti skladiščena na območju gradbišča. Ta sredstva naj bodo vedno hitro dostopna. Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o razlitju nevarnih snovi takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja ter na osnovi tega se sprejme dodatne ukrepe za sanacijo;  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla, podtalje ali bližnje vodotoke (tudi v času obratovanja območja). 29. člen (ogrevanje objektov) (1) Kot glavni vir ogrevanja stavb naj se prioritetno uporabljajo trajnostni načini ogrevanja (sončna energija, fotovoltaična energija, toplotne črpalke in podobno) ter zemeljski plin. (2) Območje se lahko opremi z daljinskim toplovodnim ogrevanjem. Točna trasa toplovoda in način priključitve se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije ter v dogovorom z upravljavcem toplovodnega omrežja. 4. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 30. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. V neposredni soseščini se nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine Ormož – Rimska cesta Poetovio – Savaria (EŠD 29700) in Hajndl - arheološko najdišče (EŠD 6033), ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 21/20179) ter registrirane enote kulturne dediščine Ormož – Bolnišnica (EŠD 14825). (2) Pred pričetkom zemeljskih del je treba omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora. 14 dni pred pričetkom zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki gradbenih del. (3) Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod za predmetno zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 31. člen (varstvo voda in tal) (1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov. (2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. (4) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah. (5) Za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja površinskih in podzemnih voda ter tal so predvideni naslednji omilitveni ukrepi:  v času gradnje je treba spremljati nepredvidene dogodke na gradbišču, jih zapisati v gradbeni dnevnik (razlitja snovi, okvare strojev) in v poročilo o ukrepih;  v času gradnje morajo biti odlagališča gradbenih materialov, parkirišča delovnih strojev, tovornih vozil in pretakališča goriv urejena tako, da iztekanje odpadnih voda in nevarnih snovi v tla ne bo mogoče;  oskrba delovnih strojev z gorivom in mazivi se lahko izvaja na prostoru, ki mora biti urejen tako, da onesnaženje tal in podzemne vode ni možno (ustrezno tesnjenje). Predvideni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja tudi iz mirujočih vozil;  na gradbišču se sme uporabljati le brezhibna delovna mehanizacija, ki mora biti, kjer je to mogoče, opremljena z lovilci olj in nevtralizacijskim sredstvom. V primeru okvare je treba mehanizacijo nemudoma odstraniti z območja;  redno se mora preverjati puščanja motornih olj, maziv ipd. na delovnih strojih in napravah;  v deževnem vremenu naj se ne izvaja gradbenih del za gradnjo izpustov;  v času obratovanja je treba, za oskrbo prebivalstva, zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12);  treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območja;  na območju poplav (zelo redke poplave) je prepovedana postavitev ovir za pretok visokih voda;  širitev obstoječe pozidave na območje zelo redkih poplav, se izvaja le pod pogojem Direkcije za vode. Stran 1730 32. člen (kakovost zunanjega zraka) (1) Za ogrevanje in hlajenje objektov naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. Individualna kurišča za lesno biomaso so pomemben onesnaževalec zunanjega zraka z delci PM10 in PM2,5, zato s stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka niso primerna. (2) Omilitveni ukrepi s področja kakovosti zunanjega zraka v času gradnje so:  vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine), kar je posebej pomembno pri zemeljskih delih, ko bo prahu največ;  pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov s ponjavami, ko bodo prevažali sipke gradbene odpadke in gradbeni material;  čiščenje okolice gradnje zaradi preprečevanja nabiranja prahu, če bi se le-ta kje pojavil;  čiščenje ali vlaženje vseh transportnih poti znotraj gradbišča;  čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne ceste, kar je še posebej pomembno v primeru blata na gradbiščnih cestah. Čiščenje naj poteka s pranjem koles in podvozja. V primeru sušnih dni in vozil, ki ne bodo onesnažene z blatom, pa naj čiščenje poteka s suhim ometanjem;  izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradnji, ki bi lahko povzročala večje emisij prahu (npr. nepotrebno prevažanje sipkih snovi po gradbišču, razkladanje/nakladanje sipkih snovi v vetrovnem vremenu, ko lahko nastane večje prašenje);  preprečevanje takega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi lahko povzročali emisije prahu. Obvezno se mora materiale, ki se bodo obdelovali, navlažiti;  prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene snovi, ki negativno vplivajo na okolje;  zmanjšanje hitrosti pri raztovarjanju sipkega tovora. 33. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) (1) Vir elektromagnetnega sevanja predstavlja predvidena transformatorska postaja, ki se locira v skrajnem južnem delu območja, tik ob obračališče in ekološki otok. S tem je zagotovljena zadostna oddaljenost TP (min. 10 m) od stanovanjskih stavb in s tem je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja. (2) Omilitveni ukrepi s področja svetlobnega onesnaževanja so:  razsvetljavo na območju je treba prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13);  omejena letna poraba elektrike za razsvetljavo je največ 44,5 kWh na prebivalca;  delež svetlobnega toka, ki seva navzgor mora biti enak 0 % za vse nove svetilke;  skladno s 17. členom Uredbe mora biti zunanja razsvetljava objekta izvedena tako, da na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori ne povzroča osvetljenosti višje od 10 lx v času od sončnega zahoda do 24. ure in osvetljenosti višje od 2 lx v času od 24. ure do sončnega zahoda. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1731 34. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in strokovno podlago o hrupu, območje stanovanjske soseske Lenta II., spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. (2) Za preprečitev širjenja hrupa na stanovanjsko območje, se vzdolž železniške proge Pragersko - Ormož, v dolžini ca. 400 m, izvede zeleni pas širine od 5 do 10 m, ki se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. (3) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti za II. stopnjo varstva pred hrupom, se med povezovalno cesto in železniško progo, v sklopu zelenega pasu, izvede tudi ustrezna protihrupna ograja. (4) Naprave za ogrevanje in hlajenje stavb naj bodo na stavbo umeščene stran od varovanih prostorov (spalnica, otroška soba,…). (5) Omilitveni ukrepi s področja varstva pred hrupom so:  v času gradnje se mora uporabljati le brezhibna gradbena mehanizacije in tovorna vozila;  vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru;  na območju OPPN je dovoljeno bivanje ter izvajanje mirnih dejavnosti kot so frizerski in kozmetični salon, čevljar, prodajalna pekovskih izdelkov in podobno. Gostinska dejavnost ni dovoljena. 38. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 35. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN spada v ekološko pomembno območje Drava (ID območja: 41500) ter v območje daljinskega vpliva na posebno varstveno območje POV Drava, SI5000011. Zaradi lokacije, lastnosti in obsega predvidenih posegov, načrtovane ureditve ne bodo imele bistvenega vpliva na ohranjanje ugodnega stanja posebnega varstvenega območja POV Drava, stanja habitatov zavarovanih vrst ptic ter biotske raznovrstnosti, zaradi katerih je bilo določeno območje EPO Drava. (2) Na območju OPPN ni evidentirane Nature 2000 in naravnih vrednot (NV). Se pa ti nahajajo v njegovi neposredni bližini. Kot Natura 2000 je opredeljena reka Drava in kot naravna vrednota (ident. št. 80027) je opredeljena Pesnica – mrtvica in stara struga do izliva v Dravo. Prav tako se na delu vodotoka Lešnica nahaja naravna vrednota (točka) z ident. št. 6933 in sicer Ormož – dob izjemnih dimenzij ob izlivu Lešnice v Dravo, zahodno od Ormoža. 7. 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 36. člen (obramba) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe. 37. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) (1) Območje OPPN je v skrajnem vzhodnem delu poplavno ogroženo. Obstoječ vodotok Lešnica, kot pritok reke Drave, v manjšem delu poplavlja (zelo redke poplave). Manjši vzhodni del gradbenih parcel GP42 in GP43 je lahko občasno poplavljen, zato morajo investitorji / lastniki izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. (2) Na podlagi uradno dostopnih evidenc območje OPPN ni erozijsko ogroženo in ni plazljivo. 39. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 40. člen (etapnost gradnje) Območje se lahko ureja po etapah, ki pa morajo predstavljati funkcionalno zaključeno celoto. Gospodarska javna infrastruktura mora biti projektirana in izvedena na končno kapaciteto. 41. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev:  pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene posege;  pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani pri predmetni gradnji;  pred pričetkom zemeljskih del omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora. 14 dni pred pričetkom zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki gradbenih del. (3) Obveznosti izvajalcev:  dolžan je zagotavljati varne dostope do obstoječih objektov v območju OPPN in vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;  po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. 8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 42. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. (2) Sosednje gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko med seboj združujejo, pri čemer se smiselno združi tudi gradbena meja ter površina za razvoj stavb. (3) Potek načrtovane GJI, priključevanje stavb na GJI ter prometna ureditev se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. III. Predhodne in končne določbe 43. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Ormož in na Upravni enoti Ormož. 44. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 45. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3503-1/2020 02\22 Datum: 10. 10. 2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Stran 1732 Kvaliteta in realnost programa, jasno opredeljeni cilji in metode dela Zahtevna strokovna, organizacijska in vsebinska izvedba Vrednost programa v točkah Raznolikost in pestrost humanitarnih in socialnih projektov znotraj programa, blaženje stisk občanov in povečanje kakovosti življenja občanov Jasno postavljeni cilji, ki so v skladu s predmetom razpisa Metode dela, strokovna ravnanja in druge aktivnosti v programu zagotavljajo dosego zastavljenega cilja 10 10 5 1 5 1 5 5 Opomba: merilo se uporablja za obe skupini Obrazložitev: Izvajalec programa lahko pri merilu Jasno postavljeni cilji, ki so v skladu s predmetom razpisa in merilu Metode dela, strokovna ravnanja in druge aktivnosti v programu zagotavljajo dosego zastavljenega cilja, prejme skupaj največ 5 točk. V primeru, da posamezno merilo ni izpolnjeno, izvajalec programa ne dobi točk. Pri posameznem merilu je torej možno dobiti bodisi 5 točk, bodisi 0 točk.«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0022/2022 10/10 Datum: 10. 10. 2022 1031. Pravilnik o spremembi Pravilnika o sofinanciranju programov socialnohumanitarne dejavnosti v Občini Ormož Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 29. seji, dne 10.10.2022 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV SOCIALNO-HUMANITARNE DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ 1. člen V 11. členu Pravilnika o sofinanciranju programov socialno-humanitarne dejavnosti v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/2016) se 5. točka OCENA KVALITETE PREDLAGANEGA PROGRAMA, spremeni tako, da se glasi: »5. OCENA KVALITETE PREDLAGANEGA PROGRAMA Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1032. Pravilnik o spremembah Pravilnika o podelitvi priznanj na področju športa v Občini Ormož Na podlagi 18. člena Odloka o priznanjih občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 1/97, 3/97, 16/7 in 14/15 in Uradno glasilo slovenskih občin, št.6/20) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Občine Ormož na svoji 29. redni seji, dne 10.10.2022 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O PODELITVI PRIZNANJ NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI ORMOŽ 1. člen V 2. členu Pravilnika o podelitvi priznanj na področju športa v Občini Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/20) se tretja, šesta in deveta točka spremenijo tako, da se glasijo: »3. uspešni trenerji v Občini Ormož, Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 6. uspešni veteranski športniki in športnice na področju športa v Občini Ormož, 9. perspektivni športniki in perspektivne športnice Občine Ormož,«. 2. člen V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kandidate lahko predlagajo posamezniki, športna društva oziroma klubi, športna zveza, športni pedagogi ter Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož.«. 3. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se v točki I. Najuspešnejši športniki in najuspešnejše športnice Občine Ormož drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Komisija na podlagi prejetih predlogov in določenih kriterijev iz prejšnjega odstavka ter točkovnika, izbere najboljšega posameznika v moški in ženski kategoriji, ki prejmeta ob priznanju tudi naziv Športnik leta Občine Ormož oziroma Športnica leta Občine Ormož, za posamezno leto.«. 4. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se točka II. Najuspešnejše ekipe v Občini Ormož spremeni tako, da se glasi: »II. Najuspešnejše ekipe v Občini Ormož Ekipe, ki kandidirajo za najuspešnejše ekipe v Občini Ormož se izberejo po naslednjih kriterijih:  nastop v najvišji stopnji tekmovanja (ob vsaj dveh stopnjah) z možnostjo nastopa na evropskem tekmovanju,  število kategoriziranih športnikov v ekipi,  število reprezentantov v ekipi. Komisija na podlagi prejetih predlogov, kriterijev iz prejšnjega odstavka ter točkovnika, izbere eno najboljšo ekipo Občine Ormož v moški in ženski kategoriji.«. 5. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se točka III. Najuspešnejši trenerji v Občini Ormož spremeni tako, da se glasi: »III. Uspešni trenerji v Občini Ormož Trenerji, ki kandidirajo za uspešne trenerje v Občini Ormož, morajo izpolnjevati naslednji kriterij:  minimalno enoletno članstvo in delovanje v društvu oz. klubu iz Občine Ormož ali pa je kandidat iz Občine Ormož,  rezultat je dosežen v članski ali mladinski kategoriji. Komisija na podlagi prejetih predlogov in določenih kriterijev iz prejšnjega odstavka ter točkovnika, izbere trenerje, ki imajo kategorizirane športnike, reprezentante, vodijo ekipo v najvišji stopnji tekmovanja, vodijo ekipo na uradnih mednarodnih tekmovanjih in mednarodnih tekmovanjih panožnih športnih zvez. Trenerji prejmejo priznanje za uspešnega trenerja leta Občine Ormož.«. 6. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se točka VI. Najuspešnejši veteranski športniki in športnice na področju športa v Občini Ormož spremeni tako, da se glasi: »VI. Uspešni veteranski športniki in športnice v Občini Ormož Športniki veterani, ki kandidirajo za uspešne športnike in športnice na področju športa veteranov, morajo izpolnjevati naslednja kriterija:  starost športnika ali športnice nad 45 let, Stran 1733  rezultat do 3. mesta je dosežen v veteranski kategoriji. Komisija na podlagi prejetih predlogov in določenih kriterijev iz prejšnjega odstavka ter točkovnika, izbere uspešne posameznike in posameznice na področju športa veteranov.«. 7. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se v točki VIII. Naslov državnega prvaka v individualnih športih ali nastop v državni reprezentanci v kolektivnih športih drugi odstavek spremeni tako, da se glasi »Dokazila za ta priznanja so rezultati v uradnih biltenih nacionalnih panožnih športnih zvez. Priznanje se izključuje s priznanjem za Športnika oz. Športnice leta Občine Ormož.«. 8. člen V 8. členu (merila in kriteriji za posamezna priznanja) se točka IX. Najperspektivnejši športniki in najperspektivnejše športnice Občine Ormož spremeni tako, da se glasi: »IX. Perspektivni športniki in perspektivne športnice Občine Ormož Posameznike, ki kandidirajo za priznanja za perspektivnega športnika in perspektivno športnico Občine Ormož se izbere po naslednjih kriterijih:  rezultat je dosežen v mlajših starostnih kategorijah do mladinske kategorije,  rezultat je dosežen za društvo oziroma klub iz Občine Ormož ali pa je kandidat iz Občine Ormož,  registrirani športnik oz. športnica pri nacionalni panožni športni zvezi. Komisija na podlagi prejetih predlogov in določenih kriterijev iz prejšnjega odstavka izbere perspektivne športnike in perspektivne športnice.«. 9. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0021/2022 10/10 Datum: 10. 10. 2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1033. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v Občini Ormož Na podlagi 23. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41/07, 103/07 ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15 in 6/18 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 29. redni seji dne 10. 10. 2022 sprejel SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2022 V OBČINI ORMOŽ 1. člen S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2022 v Občini Ormož. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. 3. člen Organizatorji volilne kampanje za člane občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati v občinskem svetu, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. 4. člen Organizatorji volilne kampanje za župana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 EUR za dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,12 EUR le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. 5. člen Na podlagi sklepa občinskega sveta se organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta ali za volitve župana, delna povrnitev stroškov organizacije volilne kampanje na njihovo zahtevo vrne iz proračuna občine v roku 30 dni po oddaji in objavi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih preko spletnega portala AJPES-a. Stran 1734 6. člen Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 419-0062/2022 04/12 Datum: 10. 10. 2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA ROGAŠOVCI 1034. Odlok o rebalansu Rogašovci za leto 2022 proračuna Občine Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 19. seji dne 13. 10. 2022 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2022 1. člen Spremeni in dopolni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Rogašovci za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2021 in 18/2022) tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v evrih I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV Proračun leta 2022 6.143.779,14 2.875.350,50 2.527.245,00 2.385.863,00 97.082,00 44.300,00 0,00 348.105,50 193.421,50 4.584,00 2.700,00 7.000,00 140.400,00 48.633,00 4.650,00 0,00 43.983,00 8.800,00 8.800,00 0,00 3.210.995,64 1.476.767,58 1.734.228,06 Št. 46/14.10.2022 78 786 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1735 PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Rogašovci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-11/2022-4 Datum: 13. 10. 2022 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan 0,00 0,00 0,00 7.073.312,05 1.479.465,60 419.961,12 68.780,00 932.396,48 0,00 58.328,00 1.292.591,46 60.000,00 902.819,20 114.573,00 215.199,26 0,00 4.109.131,93 4.109.131,93 192.123,06 174.649,06 17.474,00 -929.532,91 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24.428,10 24.428,10 -953.961,01 -24.428,10 929.532,91 953.961,01 OBČINA VIDEM 1035. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Videm Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 46. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), prvega odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 – ZDeb) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016, 45/2017, 10/2019), je Občinski svet Občine Videm na 24. redni seji, dne 11.10. 2022, sprejel Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI VIDEM 1. člen 22. člen se spremeni tako, da se po novem glasi: »(postopek izbire koncesionarja) 1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni dialog v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. 2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. 3) Strokovna komisija, ki vodi razpisni postopek vsem prijaviteljem, ki jim je priznala sposobnost izdala sklep o priznanju sposobnosti. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v zakonsko določenem roku na župana občine. 4) Župan lahko pritožbo zavrne, če je neutemeljena, sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje strokovni komisiji ali sklep spremeni. 5) Odločitev župana je dokončna. 6) Po končanem pregledu in vrednotenju ponudb strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. 7) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti.« 2. člen Ostale določbe Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2022) ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 07-02 /2022-6 Datum: 11.10.2022 Občina Videm Branko Marinič, župan 1036. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi pri posamični poselitvi na parcelah št. 318/2 in 317/3, obe k. o. Dravci Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) ter 15. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010, 38/2012, 57/2014, 33/2015) je Občinski svet Občine Videm na 24. redni seji dne 11.10.2022 sprejel Stran 1736 SKLEP O POTRDITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI PRI POSAMIČNI POSELITVI NA PARCELAH ŠT. 318/2 IN 317/3, OBE K. O. DRAVCI 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2847 in se nanaša na zemljišče, ki obsega območje na zemljiških parcelah 318/2 in 317/3, obe k. o. Dravci in se po določilih Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2015) (v nadaljnjem besedilu: OPN) nahaja v delu enote urejanja prostora oznake HV02 z namensko rabo delno območje kmetijskih zemljišč (druga kmetijska zemljišča – K2) in delno območje stavbnih zemljišč (površina razpršene poselitve - A). 2. člen (1)Obseg in oblika stavbnega zemljišča se prilagodi tako kot izhaja iz Elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 318/2 in 317/3, obe k. o. Dravci, Umarh d.o.o., Ulica 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, pod številko projekta 21-LP-09, z datumom december 2021, dopolnjen april 2022). 2) Grafični prikaz preoblikovanja stavbnega zemljišča z lokacijsko preveritvijo je določen v elaboratu lokacijske preveritve, ki je priloga sklepa. 3. člen (1) Na zemljišču iz prvega in drugega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) omogoči preoblikovanje obstoječega stavbnega zemljišča razpršene poselitve A na območju zemljiških parcel 318/2 in 317/3, obe k. o. Dravci in povečanje v velikosti 252 m2, za potrebe stanovanjske stavbe, kot izhaja iz elaborata lokacijske preveritve. (2) Predvidene ureditve na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih OPN, ki se nanašajo na površine razpršene poselitve. 4. člen (1) V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZUreP-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. (2) Občina Videm podatke o lokacijski preveritvi posreduje Upravni enoti Ptuj in Ministrstvu za okolje in prostor. (3) Občina Videm vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. (4) V skladu s četrtim odstavkom 133. člena ZUreP-2 Občina Videm vodi evidenco lokacijskih preveritev. 5. člen Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 351-30/2022-12 Datum: 11. 10. 2022 Občina Videm Branko Marinič, župan Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 1037. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 24. redni seji dne11.10.2022 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra parc.št. 753/18 (ID 6339130), k.o. 421 – Lancova vas in se pri navedeni parceli vknjiži lastninska pravica v korist Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, MŠ: 5883423. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-11/2022-17 Datum: 11.10.2022 Občina Videm Branko Marinič, župan Konto I. 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 722 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 Stran 1737 OBČINA VITANJE 1038. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2022-2 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 22. redni seji dne 6.10.2022 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2022-2 1. člen Z Odlokom o Rebalansu Proračuna Občine Vitanje za leto 2022-2 se spreminja in dopolnjuje Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2022) v 2. členu ter Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2021) v 10. členu. 2. člen 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Odloka o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2022) se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Znesek v EUR 3.142.285,10 2.121.310,00 2.013.880,00 1.839.660,00 90.220,00 84.000,00 107.430,00 65.730,00 1.600,00 3.300,00 1.100,00 35.700,00 74.500,00 74.500,00 946.475,10 935.425,10 11.050,00 3.934.845,48 855.204,09 139.550,00 22.300,00 639.898,63 3.900,00 49.555,46 848.985,00 28.800,00 555.200,00 63.209,50 201.775,50 2.172.956,39 2.172.956,39 57.700,00 Št. 46/14.10.2022 431 432 III. IV. 75 750 751 V. 44 440 441 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1738 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 3. člen 10. člen (obseg zadolževanja občine) Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2021) se spremeni tako, da se glasi: »Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 579.294,75 eurov. Od skupnega zneska zadolžitve se občina lahko interno zadolži v višini 273.294,75 eur. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2021 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2022 ne bo realizirana. Občina se lahko zadolži v višini 306.000 eurov za kritje presežka odhodkov nad prihodki. Zadolžitev se nanaša na izvedbo projekta Vrtec Vitanje – novogradnja v višini 306.000 eurov. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. « 28.600,00 29.100,00 -792.560,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 579.294,75 579.294,75 579.294,75 117.664,00 117.664,00 117.664,00 -330.929,63 461.630,75 792.560,38 331.014,13 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0005/2022-004 Datum: 6.10.2022 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1039. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega in drugega odstavka 262. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-3 (Ur.l. RS, št. 199/21) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 22. redni seji dne 6.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 405/15 k.o. 1095 – Vitanje, površine 18 m2, parc.št. 405/16 k.o. 1095 – Vitanje, površine 77 m2, parc.št. 406/1 k.o. 1095 – Vitanje, površine 174 m2, parc.št.407/1 k.o. 1095 – Vitanje, površine 40 m2,parc.št. 407/3 k.o. 1095 – Vitanje, površine 91 m2, parc.št. 407/5 k.o. 1095 - Vitanje, površine 52 m2 ter parc.št. 408/1 k.o. 1095 – Vitanje, površine 317 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1095 405/15, z ID znakom 1095 405/16, z ID znakom 1095 406/1, z ID znakom 1095 407/1, z ID znakom 1095 407/3, z ID znakom 1095 407/5 in z ID znakom 1095 408/1 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0006/2022 Datum: 6.10.2022 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1040. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega in drugega odstavka 262. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-3 (Ur.l. RS, št. 199/21) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 22. redni seji dne 6.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 1174/3 k.o. 1091 – Hudinja, površine 60 m2, parc.št. 1174/5 k.o. 1091 – Hudinja, površine 132 m2, parc.št. 1174/6 k.o. 1091 – Hudinja, površine 53 m2, parc.št. 1174/8 k.o. 1091 – Hudinja, površine 39 m2,parc.št. 1181/2 k.o. 1091 – Hudinja, površine 699 m2, parc.št. 1181/3 k.o. 1091 – Hudinja, površine 342 m2 ter parc.št. 1181/6 k.o. 1091 – Hudinja, površine 1584 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1091 1174/3, z ID znakom 1091 1174/5, z ID znakom 1091 1174/6, z ID znakom 1091 1174/8, z ID znakom 1091 1181/2, z ID znakom 1091 1181/3 in z ID znakom 1091 1181/6 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. Stran 1739 Na podlagi prvega in drugega odstavka 262. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-3 (Ur.l. RS, št. 199/21) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 22. redni seji dne 6.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 869/12 k.o. 1094 – Brezen, površine 116 m2 ter parc.št. 869/14 k.o. 1094 – Brezen, površine 536 m2. Za navedeni parceli z ID znakom 1094 869/12 in z ID znakom 1094 869/14 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0007/2022 Datum: 6.10.2022 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan OBČINA ŽIRI 1042. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2022 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS 68/17), je Občinski svet Občine Žiri na 18. redni seji, dne 13.10.2022, sprejel 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŽIRI ZA LETO 2022 Številka: 478-0003/2022 Datum: 6.10.2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Žiri za leto 2022 (UGSO št. 61/21, 14/22) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1041. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Št. 46/14.10.2022 KONTO Uradno glasilo slovenskih občin OPIS Stran 1740 REBALANS 2/2022 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 40 400 401 402 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. 6.609.563,00 4.814.818,00 3.840.595,00 3.380.895,00 418.000,00 41.700,00 974.223,00 119.250,00 3.000,00 10.500,00 656.500,00 184.973,00 192.376,00 80.000,00 112.376,00 1.602.369,00 385.290,00 1.217.079,00 8.028.190,94 2.151.409,04 438.393,00 68.070,00 1.564.946,04 80.000,00 1.895.401,98 37.548,48 1.198.385,56 223.422,00 436.045,94 3.778.592,74 3.778.592,74 202.787,18 127.000,00 75.787,18 -1.418.627,94 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. 750 44 440 V. VI. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 36.000,00 36.000,00 0,00 0,00 36.000,00 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje 0,00 0,00 33.636,00 33.636,00 -1.416.263,94 -33.636,00 1.418.627,94 1.416.263,94 programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko Št. 46/14.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žiri. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Žiri. Številka: 410-0048/2021-49 Datum: 14.10.2022 Občina Žiri Jože Stanonik, podžupan 1043. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje na območju Občine Žiri Na osnovi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 –uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 –ZIUZGK, 36/10, 62/10 –ZUPJS, 94/10 –ZIU, 40/12 –ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), določb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 68/17) je Občinski svet Občine Žiri na svoji 18. redni seji dne 13. 10. 2022 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE NA OBMOČJU OBČINE ŽIRI 1. Cene programov predšolske vzgoje na območju občine Žiri znašajo mesečno na otroka: PROGRAM Prvo starostno obdobje Kombinirani oddelek Drugo starostno obdobje CENA 519,00 EUR 429,00 EUR 389,00 EUR 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2022. Številka: 602-0021/2022-2 Datum: 14. 10. 2022 Občina Žiri Jože Stanonik, podžupan Stran 1741 Št. 46/14.10.2022 994. 995. 996. 997. 998. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BRDA Odlok o Rebalansu 2. Proračuna Občine Brda za leto 2022 Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 05 Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena OBČINA DIVAČA Sklep o vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača Sklep o vrednost točke za izračun komunalne takse v Občini Divača Stran 1675 1016. 1017. 1676 1677 1018. 1677 1019. 1677 1020. 1021. 999. 1000. 1001. 1002. 1003. 1004. 1005. 1006. 1007. 1008. 1009. 1010. 1011. 1012. 1013. 1014. 1015. OBČINA DORNAVA Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2022 Sklep o neposrednem financiranju Društva Pihalna godba Občine Dornava OBČINA GORJE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2022 – rebalans III Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gorje OBČINA HAJDINA Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP SV 07 in del območij EUP SV 02 in SV 03 Pravilnik o sofinanciranju odlaganja azbestne kritine Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena cesta Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina OBČINA KIDRIČEVO Odlok o rebalansu 3 proračuna Občine Kidričevo za leto 2022 OBČINA LJUTOMER Pravilnik o subvencioniranju ravnanja z azbestnimi odpadki v Občini Ljutomer Pravilnik o spremembah in dopolnitvak Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v Občini Ljutomer Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra OBČINA MAJŠPERK Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Majšperk za leto 2022 Odlok o spremembah proračuna Stran 1742 Občine Majšperk za leto 2023 Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Majšperk Tehnični popravek Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 525/1, 525/2, *97 in 524, k. o. Doklece OBČINA MAKOLE Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2022 Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2023 Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2020 Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Makole 1704 1704 1704 1706 1709 1710 1678 1022. 1679 1023. 1680 1024. 1681 1025. 1683 1026. 1027. 1028. 1692 1693 1694 1029. 1694 1695 1030. 1695 1031. 1032. 1696 1033. 1697 1034. 1698 1035. 1699 1699 1036. 1701 OBČINA NAZARJE Odlok o drugi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2022 Odlok o razglasitvi Tominškove kašče za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Nazarje Odlok o razglasitvi kašče na domačiji Rovt pod Menino 1 za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Nazarje Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Nazarje Sklep o izvzemu iz javnega dobra Sklep o drugi spremembi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2022 Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju industrijsko – obrtne cone Prihova – Nazarje – OBJEKT 1 Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju center Nazarje (območje STD-VILA BLOKI) OBČINA ORMOŽ Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Lento II (OR 42) Pravilnik o spremembi Pravilnika o sofinanciranju programov socialnohumanitarne dejavnosti v Občini Ormož Pravilnik o spremembah Pravilnika o podelitvi priznanj na področju športa v Občini Ormož Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v Občini Ormož OBČINA ROGAŠOVCI Odlok o rebalansu proračuna Občine Rogašovci za leto 2022 OBČINA VIDEM Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24urne dežurne pogrebne službe v Občini Videm Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega 1713 1714 1716 1717 1721 1722 1722 1723 1724 1732 1732 1733 1734 1735 1736 Št. 46/14.10.2022 1037. 1038. 1039. 1040. 1041. 1042. 1043. Uradno glasilo slovenskih občin zemljišča pri posamični poselitvi pri posamični poselitvi na parcelah št. 318/2 in 317/3, obe k. o. Dravci Sklep o ukinitvi javnega dobra OBČINA VITANJE Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2022-2 Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA ŽIRI Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2022 Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje na območju Občine Žiri 1737 1737 1738 1739 1739 1739 1741 Stran 1743