NOVI TEDNIK
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ŠT. 40 - LETO 51 - CEUE, 3.10.1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Srce v mestu Colcelburg
Raztrgana "kočura" na Skomarju je zakladnica - spomin na Jurija, ljudskega igrca. Reportaža na strani 8.
Sarajevo,
ljubezen njihova
Reportaža iz porušenega, vendar preživelega mesta na strani 16.
REPORTAŽA
Ogledalce povej. Stran 23.
INTERVJU
Center Interspar-več kot 2 milijona kupcev. Stran 6.
DOGODKI
Šola v Socki odprla vrata. Stran 4.
KULTURA
Od seksualne perverzije doTrnjulčice. Stran 18.
ŠPORT
Klaričse umika. Stran 15.
Po novem
bolj
pravično?
Vse o plačevanju v vrtcih po novem pravilniku v
temi tedna na strani 19.
Predvolilni golaž
v Rimskih Toplicah
Stran 2.
>Država [e prepozna, banke predrage«
Ladislav Kaluža napoveduje vročo smdikalno |esen. Stran 5.
2
DOGODKI
Predvolilni golaž v Rimskih Toplicah
zdravilišče Rimske Toplice naj bi prevzele Terme Čatež - V Laškem ne verjamejo novim ljubljanskim obljubam
v preteklih dneh so v Laš-
kem in v Rimskih Toplicah z
veliko nestrpnostjo pričako-
vali sporočilo republiške vla-
de, ki je obljubila, da bo 30.
septembra obelodanila celo-
vit program za oživitev že pet
let zaprtega zdravilišča v
Rimskih Toplicah. Sporočilo
je prišlo v torek po faksu,
vendar sta tako njegova obli-
ka kot vsebina zelo razočara-
la župana Petra Hrastelja in
občinsko upravo.
Iz dopisa, ki so ga poslali iz
Ljubljane, sploh ni razvidno,
kdo je pošiljatelj, saj je brez
podpisa in pečata. Iz vsebine
napisanega je mogoče razbra-
ti, da bo osem podpisnikov
ustanovilo družbo z omejeno
odgovornostjo. Nosilec druž-
be bodo Terme Čatež, na kate-
re bo ministrstvo za obrambo
preneslo svojo lastnino, to je
kompleks zdravilišča, Terme
Čatež pa bodo zagotovile toli-
ko kapitala, da bodo 51 od-
stotni lastnik. Pri oživitvi
zdravilišča, piše v dopisu, bo-
do s svojimi programi poma-
gali ministrstvo za zdravstvo,
Splošna bolnišnica Celje in
Klinični center Ljubljana, do-
govor o ustanovitvi družbe pa
bosta poleg ministrstev za
obrambo, za ekonomske in
razvoj, za delo in socialne za-
deve, za gospodarske dejav-
nosti, za zdravstvo ter za kul-
turo, podpisala še služba vla-
de RS in Terme Čatež. Med
podpisniki ni občine Laško,
zaradi česar je župan Peter
Hrastelj vidno razočaran. V
dopisu tudi piše, da naj bi
družba pričela delati dva me-
seca po podpisu pogodbe o
ustanovitvi, nikjer pa ni ome-
njeno, kdaj naj bi do podpisa
sploh prišlo.
»Vse skupaj mi diši po
predvolilnem golažu,« meni
o vsebini dopisa župan Hra-
stelj, »saj je več kot očitno,
da si ena od strank želi na-
brati volilne glasove tudi na
plečih prebivalcev Rimskih
Toplic. V sporočilu ni nobe-
nega podrobnejšega progra-
ma o tem, kako naj bi nova
družba oziroma Terme Ča-
tež ponovno spravile v po-
gon zdravilišče. Zapisan je le
krajši program, ki pa je po-
polnoma enak kot tisti, ki ga
je že pred petimi leti ponudi-
la laška družba Terme, pa je
bil zavrnjen.«
Za včeraj so prihod v Rimske
Toplice napovedali nekateri
ministri, ki naj bi vodstvu kra-
jevne skupnosti, krajanom in
morda tudi širšemu krogu jav-
nosti razložili ta najnovejši
razplet z zdraviliščem.
»Upam,« je v torek poudaril
Peter Hrastelj, »da bodo mini-
stri prišli kot predstavniki vla-
de in ne kot strankarski ljudje,
kar jim nameravam tudi odkri-
to povedati. V občini in v Rim-
skih Toplicah ves čas poudar-
jamo, da bomo podprU vsako
rešitev, ki bo čimprej pripeljala
do oživitve zdravilišča, nas-
protovali pa bomo vsem ti-
stim, s katerimi bi si Ljubljana
oziroma politične stranke žele-
le zagotoviti mir do 10. novem-
bra, to je do volitev.«
J. INTIHAR
Zreška voda dražja
V.d. ravnateljica vrtca bo še naprej Marinka Kovše - V Zrečah menijo, da so
soustanovitelji konjiškega komunalnega podjetja
Zreški občinski svet je
pred dnevi odobril 80-odstot-
no povišanje cene pitne vode
iz zreškega vodovoda. Gre za
vodovod, iz katerega se oskr-
bujejo krajevne skupnosti
Zreče, Dobrovlje in Žeče. Od
1. oktobra stane kubični me-
ter vode namesto dosedanjih
30 kar 55 tolarjev.
Cena vode za gospodarstvo
ostaja nespremenjena - 85 to-
larjev za kubični meter. Svetni-
ki so zvišali tudi prispevek za
vodo ob novogradnji, za kate-
rega bo po novem treba odšteti
tisoč nemških mark v tolarski
Občinski svet je na seji ob-
likoval ekonomsko ceno os-
krbe v vrtcu Zreče. Celod-
nevna oskrba znaša 26.718
tolarjev, kar pa ne pomeni,
da bodo toliko plačevali tudi
starši. Ekonomska cena
predstavlja namreč le izho-
dišče za preračun prispev-
kov staršev po novem repub-
liškem pravilniku.
protivrednosti. Voda iz zreške-
ga vodovoda se že nekaj let ni
podražila, tako visoko poviša-
nje pa je nujno potrebno za
dokončanje sanacije vodovod-
nega sistema. Svet je na seji v
prvem branju potrdil tudi tri
odloke s kotnunalnega področ-
ja: o ravnanju s komunalnimi
Občina Zreče bo sofinanci-
rala nakup novega reševal-
nega vozila za javni zavod
Zdravstveni dom Slovenske
Konjice ter modernizacijo
ceste na Ljubnico. Pri tej ce-
sti, ki bo zreško občino zbli-
žala s koroško regijo, gre za
skupni projekt z občino Vita-
nje. Zrečani bodo v moderni-
zacijo v prihodnjih dveh le-
tih vložili enajst milijonov
tolarjev.
odpadki, o pokopališkem re-
du in pogrebnini, o svečano-
stih ter ureditvi plakatiranja.
Pri obravnavi odloka o ravna-
nju s komunalnimi odpadki
so svetniki opozorili, da v od-
loku ni določen način izbire
koncesionarja za odvoz od-
padkov. Znova so tudi opozo-
rili na reorganizacijo konjiš-
kega komunalnega podjetja,
ki po njihovem mnenju ni po-
tekala v skladu z zakonodajo.
Položaj občine Zreče v tem
podjetju je nerazrešen. V Zre-
čah namreč menijo, da je nji-
hova občina soustanoviteljica
podjetja, česar ji v Slovenskih
Konjicah ne priznavajo in za-
to so Zrečani že sprožili ustav-
ni spor. Zreški občinski svet je
tudi sklenil, da bo do konca
leta v.d. ravnateljice vrtca še
naprej Marinka Kovše. Svet-
niki so potrdih še odlok o
ustanovitvi javnega vzgojno-
izobraževalnega zavoda Os-
novna šola Zreče in v prvem
branju izrekli soglasje k usta-
novitvi še dveh tovrstnih za-
vodov v Slovenskih Konjicah -
osnovne šole v Parku in Glas-
bene šole. Potrdili so tudi re-
balans občinskega proračuna,
ki je po novem za 14 odstot-
kov višji.
A.N.-
Slovesno v Šoštanju
v občini Šoštanj so za občinski praznik določili 30.
september v spomin na leto 1436, ko je Friderik Celjski
Šoštanju podelil trške pravice.
Letos so Šoštanj čani drugič slavili občinski praznik, prvič pa
so podelili nagrade in priznanja občine. Prvi častni občan
Šoštanja je postal Jože Pribožič, dekanŠaleške dekanije, ki je od
leta 1980 župnik v Šoštanju. Dekan Pribožič se je uspešno lotil
sanacije in dograditve mnogih sakralnih objektov, med njimi
tudi dograditve župnijske cerkve. Priznanje občine so podelili
Termoelektrarni Šoštanj za uspešno uresničevanje ekoloških
ciljev in veliko mero razumevanja pri vključevanju v življenje
občine. Plaketo občine pa so prejeli v podjetju Gorenje Notranja
oprema za skrb, namenjeno varovanju okolja.	US
Umrl je Slovenec velikan
v nedeljo zjutrcg, 29. septembra, je v
svojem domu ob Ljubljanici v Ljubljani
umrl Slovenec velikan, akademik dr. An-
ton Trstenjak. 8. januarja prihndnje leto bi
dopolnil 91 let. Objavil je več kot 50 knjig, ki
jih radi berejo in si ob njih lajšajo težave
zahtevni intelektualci in preprosti ljudje.
Dr Anton Trstenjak seje rodil v Radmoš-
cih pri Gornji Radgoni, od leta 1983 je bil
redni član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, katoliški duhovnik in profesor
za filozofijo in psihologijo na Teološki fa-
kulteti v Ljubljani.
Dr. Anton Trstenjak je bil nekajkrat tudi
gost v Novem tedniku in Radiu Celje, še
posebej odmevno pa je bilo prvo srečanje, ki
ga je pripravil NT-RC, med tremi pomembni-
mi Slovenci - dr Antonom Trstenjakom,
Leonom Štukljem in Dragom Ulago. Sreča-
nje je bilo 10. oktobra leta 1993 v stanovanju
dr Trstenjaka. Takrat sta se prvič, in zdaj
lahko zapišemo tudi zadnjič, srečala dva
velika Slovenca. V roko sta si segla dr
Tfstenjak in trikrat zlati Slovenec na olimpij-
skih igrah, Leon Štukelj. Prisoten je bil tudi
znani slovenski športni delavec in novinar
Drago Ulaga, ki bo 22. oktobra dopolnil 90
let, po rodu pa je iz Rimskih Toplic.
Ko sta si segla v roki Leon Štukelj in dr
Anton Trstenjak, je slednji povedal: »87 let
sem moral čakati, da sem spoznal tega
čudovitega, svežega moža, ki mu napove-
dujem, da bo dočakal 100 let«
Takrat je dr Trstenjak pripovedoval tudi
o receptu za dolgo in vitalno življenje:
»Čeprav nisem bil nikoli vrhunski telova-
dec, sem živel normalno, zdravo življenje.
Bil sem strog abstinent dolga leta. Od
mladih nog! Varoval sem se alkohola in
nisem kadil. Tretji pomembni dejavnik pa
je bil, da sem hodil redno ob devetih zvečer
spat. Posledica je bila, da sem tako že pred
polnočjo opravil glavni spanec. Po vseh
izkušnjah filozofije prav reden spanec naj-
bolj pospeši zdravo življenje. In varuje do-
ber spomin, ki ga imam še danes. Mnogi
pesniki in drugi umetniki, ki ustvarjajo
ponoči, podnevi pa poležavajo, ravnajo
narobe. Spreminjajo noč v dan, to pa ni
naravno življenje. Narava nam je dala
menjavo med dnevom in nočjo, temo in
svetlobo. Če hočeš živeti skladno z naravo,
se moraš teh pravil držati«
Govoril je tudi o življenju: »Tako hitro
živimo, da nimamo časa biti srečni, ker za
srečo seje treba ustaviti in jo uživati...«
Dr Trstenjak je med mnogimi mislimi
izrekel tudi to, da bolj kot je človek star,
bogatejši je. Bilo bi paradoksno, če bi bil
vedno bolj oskubljen, kot staro drevo, suho,
brez zelenega lista. To za človeka ne velja.
Ta je z leti vedno bolj bogat, izkušen,
moder, žal mu primanjkuje le telesnih spo-
sobnosti za vrhunske akrobacije in plese..
Glavno je, da na stara leta še vedno sam
hodiš, sam kaj postoriš in si dovolj gibčen
za vsakdanje življenje. In tak je bil dr
Trstenjak skoraj do zadnjega dne bogatega
življenja. Ustvarjal je tako rekoč do konca
in zapustil nam je tako dediščino, kot
noben drug Slovenec v tem stoletju.
Dr Trstenjak mi je po srečanju lastnoroč-
no napisal ljubeznivo pismo, kjer je med
drugim tudi zapisal: »Meni je ob vsem tem
(po srečanju s Štukljem in Ulago - op.p.) kar
prijetno pri srcu, če pomislim, ImloD lepo
prijateljsko srečanje je bilo, čeprav se s Štu-
kljem prej še nikoli nisva videla. Doživiš
osrečujoče srečanje lepih rnedčloveških od-
nosov (slednje je podčrtal - op.p.), čeprav se
■je nekdaj reklo, da smo iz nasprotnih tabo-.
rov. Sokoli in Orli. To ne drži! Vsi Slovenci
smo eno občestvo. To moramo vedno bolj
poudarjati, čimbolj hladni postajajo medčlo-
veški odnosi v naši družbi. Delno je temu
kriva zmehanizirana sodobna družba, kije
zmeraj manj človeška. Mnogim oblastnim
strankam je bolj potrebna politika, kot pa
človek in njegove osebne stiske, želje, hrepe-
nenja, čustva...«
TONE VRABL
Foto: UUBO KORBER
Prvo srečanje dveh velikih: Leona Štuklia in dr. Antona Trstenjaka.
PO DRŽi|
Storilec bo zihi
LJUBUANA, 26. sept(
bra (Republika) - Direi
urada za informiranje prj,
di Borut Šuklje je pov^,
da kriminalistična služba
pešno zbira obvestila v
s torkovo eksplozijo pre(j
šo mariborskega okraju
sodnika. S pomočjo teh o[
stil naj bi bil v kratkem 3
storilec kaznivega dejanja
Nevarni Maribi
MARIBOR, 29. septi
bra (Večer) - Nekaj pred (j
go uro je pred lokalom
trgovino na Limbuški c
razneslo neznan eksplo
popoldne pa je v mote
osebnega vozila eksplod
detonator. Zaradi skrb vz
jajočih razmer je Man
obiskal notranji minister j
drej Šter, ki se je s sogovo
ki dogovarjal, kako zagotc
varno življenje v mestu. Si
se je neuradno izvedelo,
so po zaslišanju priprli
niela J., ki ga sumijo ateni
na sodnika Rebernika.
Umrl dr.
Trstenjalc
UUBUANA, 29. septi
bra (Večer) - Na svojem
mu je v 90. letu starosti
krajši bolezni umri slo\
skih psiholog, od leta 1
redni član SAZU, katol
duhovnik, profesor za filc
fijo in psihologijo na Teok
fakulteti v Ljubljani dr, ^
ton Trstenjak.
Slovenija v Nali
UUBUANA, 29. sept«
bra (Delo) - Slovenija je 1
porno v prvem krogu di
kandidatk za članstvo v
m, je neposredno po vrr
iz Združenih držav .'\mei
v pogovoru za STA poud
predsednik vlade dr. Jai
Drnovšek. Če bo kandid
ra uspešna, bo Slovenija
leti članica varnostnega si
in bo neposredno sodeto
pri odločanju o najpoia
bnejših svetovnih vpri
njih.
Nedotaknjene I
plače
UUBUANA, 30. sept(
bra (Delo) - Delodaj
opozarjajo, da s svojim pi
logom nove kolektivne
godbe ne posegajo v pl^
Sindikati so po primerja
analizi veljavne pogodb«
predloga nove ugotovili,
bi nedotaknjene ostale
samo osnovne plače. Sice
Konfederacija sindikatov
pirne in grafične indusl
Pergam napovedala od
do 20. oktobra napovec
opozorilno splošno stav
če Gospodarska zborr
Slovenije ne bo preklf
odstopa od splošne kolek
ne pogodbe.
Pritožba
osumljenih
UUBUANA, 30. sep«
bra (Delo) - Janez Kop
Mitja Gaspari in Dušan
šok, osumljeni zlo^'
pooblastil v zadevi Hit-
vložili ustavno pritožbo
per poročilo preiskova
komisije.
DOGODKI
3
^glajevanje
sporov
pobudo krajevnega
J tva so ^ torek zvečer v
•ijlkih Toplicah govorili o
Cavi nesoglasij med do-
m turističnim društvom
nodjetjem Forum Terma.
" tanek je na željo nekate-
f prizadetih potekal za za-
ijjjii vrati, izjavo za javnost
je vodstvo krajevne skup-
^sti sporočilo šele po za-
Lčku naše redakcije,
poleg članov sveta krajevne
topnosti so bili na sestanek,
•je bil pravzaprav redna seja
Jievnega sveta, povabljeni
predstavniki obeh sprtih
^ ter župan občine Laško.
kraja je, kot zatrjuje
jjdsednik krajevnega sveta
nago Zupan, zares veliko do
^^ da se odnosi med turi-
jjjiJiin društvom in podjet-
gjj Forum Terma čimprej
pnnalizirajo, saj je zaradi
poja med njima, ki traja že
dO leto, oviran razvoj termal-
(ga kopališča in tudi kraja
jmega. Podjetje Forum je na-
jreii že šesto leto najemnik
jpališča, ki sicer sodi pod
jiilje turističnega društva,
jilnosi med Forumom in
IniStvom so se zapletli lani,
nje društvo prepovedalo na-
anniku kakršnekoli nove na-
oibe na območju kopališča,
laiieprav je v najemniški po-
lodbi, ki je sklenjena za pet-
i^st let zapisano, da mora
pjjjetje Terme v okviru kopa-
iSa razvijati gostinstvo in tu-
jam. »To pa brez novih na-
A preprosto ne gre,« trdi
lektor podjetja Forum Ter-
aSamo Klemen.
Zakaj turistično društvo
itpoveduje vsak poseg na
mialnem kopališču in s tem
iiii zavira njegov razvoj, v
Dnskih Toplicah uradno ne
ilijo govoriti, slišati pa je, da
i v društvu bojijo, da bi jim
issoma kopališče spolzelo iz
)k,
JI
Nenamerne kršitve
Svetniki MOC o izplačilih županu in tajniku
Občinski svet Mestne obči-
ne Celje je na torkovem zase-
danju med drugim razprav-
ljal tudi o ugotovitvah račun-
skega sodišča glede nepravil-
nosti pri izplačilih županu in
tajniku mestne občine v mi-
nulem letu.
Računsko sodišče je namreč
ugotovilo, da sta župan Jože
Zimšek in tajnik Aleš Vrečko
od januarja do marca lani pre-
jemala plačo brez sklepa pri-
stojnega organa, da so jima
nepravilno obračunavali doda-
tek za delovno dobo, da sta
dobila plačan neizkoriščen let-
ni dopust, kar ni v skladu z
zakonom kot tudi julija lani
izplačani dodatek za povečan
obseg dela.
Komisija za mandatna vpra-
šanja, volitve, imenovanja,
priznanja in nagrade je o tem
razpravljala in svetnikom pred-
lagda, da sprejmejo sklep, da
se post festum da soglasje za
izplačilo OD za čas od januarja
do marca lani. Za napako pri
obračunu dodatka za delovno
dobo pa je »kriv« računalniški
program, kf ga je treba popra-
viti. Znesek, ki sta ga prejela za
neizkoriščen letni dopust in
dodatno delo pa naj bi vrnila
do konca leta. Gre za 215 tisoč
pri županu oziroma 210 tisoč
tolarjev pri tajniku. Svetniki so
se strinjali, da ni šlo za zavest-
ne kršitve zakonodaje, k temu
pa so še predlagali, da naj se
jima znesek vračila zmanjša za
že plačano dohodnino.
Svetniki so razpravljali tudi o
poteku reorganizacije Centra
interesnih dejavnosti Celje in
soglašali, da se dejavnost po-
daljšanega bivanja prenese na
I. in III. Osnovno šolo in s tem
tudi delavci, ki so zaposleni pri
tem programu. Ta prenos se je
v začetku septembra že začel.
Vršilec dolžnosti direktorja
CID bo do končne reorganiza-
cije še vedno Stane Klančnik,
ki mora skupaj s strokovnimi
službami občine do konca leta
pripraviti predlog organiziranja
interesnih dejavnosti in delova-
nja počitniškega doma v Baški.
Marca prihodnje leto namreč
Kako bo Celje rešilo pro-
storski problem Zgodovin-
skega arhiva, kdaj se bo lotilo
odmere funkcionalnih zem-
ljišč k blokom, zakaj so obrt-
niki, ki delajo za stanovanjske
upravnike, plačani z večme-
sečno zamudo, zakaj si mest-
na občina zatiska oči pred
problemom narkomanije in
alkoholizma med mladimi?
To je le nekaj vprašanj, ki so
jih svetniki zastavili pristoj-
nim na zadnjem zasedanju.
poteče zakonski rok za uskla-
ditev organiziranosti javnih za-
vodov s področja vzgoje in izo-
braževanja z zakonom, ki uki-
nja poseben status CID-a. Ker
pa je v interesu Celja, da v CID-
u ostanejo interesne dejavnosti
in da se letovanje v Baški nada-
ljuje, je potrebno vse to primer-
no organizirati.
iJ-.'-' ' ' -i	T C
Vitanjski proračun višji
skoraj za polovico
Občina Vitanje bo sofinanciralo gospodinjsko šolo v Zrečah -Predsednik države in
ministri bodo dobrodošli po volitvah
Minuli četrtek je bila dvaj-
seta redna seja sveta občine
Vitanje. Predsednik nadzor-
nega odbora Jernej Kuzman
st. je svetnike seznanil s po-
ročilom odbora, ki v doseda-
njem poslovanju občine ni
ugotovil nepravilnosti.
V nadaljevanju seje so svet-
niki obravnavali in z nekaj
manjšimi popravki tudi potr-
diU predlog rebalansa prora-
čuna občine, ki po 45-odstot-
nem povišanju zdaj znaša
približno 150 milijonov tolar-
jev. Odločili so se, da bodo
pred državnozborskimi voli-
tvami vsaki izmed šestih
strank, ki delujejo v vitanjski
občini, prispevali 50 tisoč to-
larjev. Svetniki so dali zeleno
luč tudi sofinanciranju gospo-
dinjske šole v Zrečah. Polovi-
co od skupno 12.400 nemških
mark bodo nakazali letos,
preostanek denarja pa do
marca prihodnjega leta. Brez
pripomb so na seji sprejeli
odlok o grbu in zastavi občine
in tako določili geometrijska,
likovna ter barvna pravila za
oblikovanje grba in zastave
ter kdaj se smeta uporabljati
in kdaj ne.
Svetniki so se pogovarjali
tudi o napovedanem obisku
predsednika države in štirih
ministrov - za kmetijstvo, za
ekonomske odnose in razvoj,
za delo, družino in socialne
zadeve ter ministra za okolje
in prostor. Vitanje naj bi obi-
skali na pobudo Zavoda za
zaposlovanje Republike Slo-
venije, v sklopu katerega de-
luje v Vitanju projektna sku-
pina, ki raziskuje možnosti
razvoja turizma in kmetijstva
v občini, katere kar 87 odstot-
kov celotne površine spada
med demografsko ogrožena
območja. Svoje delo je skupi-
na zastavila tako dobro, da je
po mnenju zavoda vredno
posebne pozornosti. Svet je
sprejel sklep, da bodo obisk
sprejeli, vendar šele po držav-
nozborskih volitvah.
Predsednik sveta Zdenko
Plankl je svetnike seznanil
tudi s potekom modernizaci-
je ceste Ljubnica-Hudinja-
Skomarje ter ceste Prevalje-
Loška gora. Dela na prvi cesti
naj bi se pričela že minuli
konec tedna, obnova druge
ceste, ki vodi tudi skozi zreš-
ko občino, pa se bo pričela
šele potem, ko bo sklenjen
dogovor o sofinanciranje s
predstavniki sosednje občine.
B.Z.
Volitve in samoprispevek
v vseh krajevnih skupnostih občine Slovenske Konjice bodo
hkrati z volitvami v državni zbor krajani glasovali tudi o uvedbi
samoprispevka. Gre za krajevne samoprispevke, s pomočjo
katerih bi radi zbrali 80 milijonov tolarjev za prepotrebne
investicije.	J.H,
Srečanje na Čreti
Združenje borcev in udeležencev NOV občin Žalec in Mozirje
ter domicilni odbor II. grupe odredov pripravljajo v soboto, 5.
oktobra ob 10. uri, tradicionalno srečanje na Čreti na Dobrov-
Ijah. Srečanje bo na kraju, kjer so se slovenski partizani oktobra
1941 prvič frontalno spopadli z okupatorjem.	US
PO SVETU
Jelcin bo operiran
Tako se je odločil medna-
rodni zdravniški konzilij, ki je
zasedal v Moskvi in ki so ga
sestavljali najuglednejši sve-
tovni srčni kirurgi, med dru-
gim tudi pionir na tem po-
dročju, 88-letni Američan
Michael DeBakey. Vendar pa
so operacijo preložili za šest
do osem tednov in naj bi jo,
najverjetneje pod vodstvom
u^ednega ruskega kardiolo-
ga Akčurina opravili najka-
sneje do sredine decembra.
Zdravniki so se za odložitev
odločili zaradi večje možno-
sti, da operacija uspe 100 od-
stotno. Če bi jo namreč opra-
vili v tem trenutku, bi bila
verjetnost njenega uspeha le
okrog 80-odstotna. Trajala
naj bi največ dve uri, 65-let-
nemu Jelcinu pa naj bi vgra-
dili tri do štiri bypasse. Jelcin
naj bi do operacije počival, v
Kremlju pa pravijo, da se bo 2
do 3 ure dnevno ukvarjal tudi
s predsedniškimi posli. Odlo-
žitev operacije je najostreje
kritiziral eden od članov
konzUija, vodilni nemški kar-
diolog Borst, ki je menil, da bi
lahko Jelcin v tednih do ope-
racije doživel nove srčne na-
pade. Odlog operacije pome-
ni tudi mlin na vodo Jelcino-
vim rivalom. Znano je, da bo
po operaciji okreval še naj-
manj dva meseca, to pa po-
meni, da bo Rusija skupaj štiri
mesece brez pravega vodje. V
tem trenutku so najvidnejši
pretendenti za Jelcinov polo-
žaj premier Čemomirdin, pa
ambiciozni in politično neiz-
kušeni general Lebed, na
predsedniški položaj upa tudi
moskovski ži^an Lužkov, tu
pa je tudi še Cubajs, šef oseb-
ja v Kremlju.
Bolan hidi Klesfil
Borisa Jelcina so v bolnišni-
co prepeljali 13. septembra,
že od tega dne pa je v dunaj-
ski bolnišnici tudi avstrijsM
predsednik Klestil, vendar pa
je novica o njegovem zdrav-
ljenju prišla na dan šele zdaj.
Natančna diagnoza njegove
bolezni ni znana, trpel pa naj
bi Ta. »atipičnim vnetjem
pljuč«. Zdravniki so med
drugim potrdili le to, da niso
odkrih nobenega rakavega
obolenja in da predsednik ni
v življenjski nevarnosti.
Prejšnji konec tedna pa naj bi
bil, po pisanju agencije Reu-
ter, celo tri dni v nezavesti.
Predsedniške dolžnosti je že
prevzel kancler Vranitzky, ki
se je pritoževal, da bi ga o
predsednikovi bolezni morali
obvestiti že prej. Podobnega
mnenja so avstrijski mediji, ki
so te dni polni kritik na račun
predsednikovega kabineta, ki
bi jih moral po njihovem
mnenju dnevno obveščati o
predsednikovem zdravljenju.
Menijo, da jih ta skrivnost-
nost bolj spominja na komu-
nistični režim kot na demo-
kracijo, ob tem pa ljudi tolaži-
jo, da je bolezen Borisa Jelci-
na na začetku mandata bolj
problematična od Klestilove-
ga zdravljenja v drugi polovici
predsednikovanja. 63-letni
Thomas Klestil, ki je postal
predsednik leta 1992, je v tem
času poskušal Avstriji povrni-
ti mednarodni ugled, M ga je
zaradi njegove nacistične pre-
teklosti med 2. svetovno voj-
no zapravil prejšnji predsed-
nik Waldheim.
Vojna na Bližnjem
vzhodu
Mirovni proces na Bližnjem
vzhodu je prvič po letu 1991,
ko so se Pdestinci in Izraelci
naposled odločih za pogaja-
nja, za dlje časa izgubljen.
Spopadi v Gazi, pa v mestih
na Zahodnem bregu - Ramal-
lahu, Betlehemu, Nablusu in
Hebronu, ki so terjali več kot
70 žrtev (v glavnem med Pa-
lestinci) so izničili pet let po-
gajanj in popuščanj. In kaj je
povzročilo spopade? Odloči-
tev Izraela, da ponovno od-
pre sporen zgodovinski pre-
dor v Jeruzalemu, pod goro
Morija, na kateri se nahaja
tretja najpomembnejša dža-
mija v islamskem svetu Al-
aksa. Resda naj bi bilo odprt-
je predora vzrok za zaostri-
tev, vendar pa je korenina
spora verjetno globlja - to pa
je samovoljno izraelsko rav-
nanje v Jeruzalemu. S takim
ravnanjem je namreč desni-
čarski premier Netanjahu
razblinil palestinske iluzije
o Jeruzalemu, mestu za pre-
vlado nad katerim so ljudje
že več kot tisoč let pripravlje-
ni ubijati in pa tudi umirati.
Prejšnja Rabinova oz. Pereso-
va vlada je Palestincem na-
mreč obljubljala neke vrste
politično navzočnost v sve-
tem mestu, s tem pa se je
nadaljeval tudi mirovni pro-
ces. Netanjahu, ki je le-tega
bolj ali manj ves čas zaviral in
Rabinov model »zemljo za
mir« ni nadaljeval, je provo-
kacijo s predorom porabil za
kapljo čez rob v izraelsko-
palestinskih odnosih.
NATOo
prihodnosti
v norveškem mestu Ber-
gen so se na neformalnem
sestanku zbrali obrambni
ministri 16-tih držav članic
NATA. Največ pozornosti so
posvetili prihodnosti Nata,
kamor spada tudi misija v
BiH in pa seveda širjenje na
vzhod. Ministri so se izrekli
za novo misijo v Bosni, ki naj
bi trajala tudi prihodnje leto.
To je bilo razumljivo, saj raz-
mere v državi še niso zrele,
da bi se iz nje do 20. decem-
bra umaknile Iforjeve enote,
kot to predvideva sporazum
iz Daytona. Sporočilo iz Berg-
na je pomembno, saj je prvi-
krat javno izrečeno, da bo
taka akcija zaveznikov po-
trebna tudi v prihodnje. Ame-
riški predsednik Clinton v
tem predvolilnem času na to
še ni reagiral, znano pa je, da
je ves čas zatrjeval, da bodo
ameriški vojaki (okoli 15 ti-
soč) doma najkasneje do no-
vega leta. Francija in Velika
Britanija, ki tudi tvorita mo-
gočen Iforjev kontingent v Bi-
li (52 tisoč vojakov) pa sta že
dejali, da brez ameriške nav-
zočnosti ne ostaneta v BiH.
Kar se tiče širjenja Nata na
vzhod, je bilo na srečanju re-
čeno, da so med najresnejši-
mi kandidatkami za vstop v
Nato Poljska, Madžarska,
Češka in morda tudi Sloveni-
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Najprej delo, sedaj
praznovanje
Ob prazniku Občine Vojnik bodo jutri prvič podelili vojniške grbe in razvili novo
zastavo občine
Slovesnosti ob prvem
prazniku Občine Vojnik so
se s spominskim srečanjem
delovne brigade pričele mi-
nuli petek, v občini pa bodo
številne kulturne in družab-
ne prireditve vse do prihod-
nje nedelje.
Ena najvažnejših pridobi-
tev vojniške občine, združe-
na s praznovanjem, je vseka-
kor sobotno odprtje podruž-
nične osnovne šole v Socki.
Ta dan so blagoslovili še ob-
novljeno notranjost župnij-
ske cerkve na Dobrni, ob šte-
vilnih kulturnih prireditvah
pa so v ponedeljek slovesno
odprli tudi novo asfaltirano
cesto v Homec. Torek je bil
namenjen gospodarstvu, zato
so pripravili nekaj strokovnih
posvetov, včeraj, v sredo, pa
so pri turistični kmetiji Gor-
šek na Frankolovem odprli še
cesto Lipa-Goršek.
Današnji dan namenjajo
kuhuri. Ob 17. uri se bo v
Kulturnem domu pričel lite-
rarni večer, na katerem bodo
predstavili 5. številko revije
Zgodovina za vse.
Osrednja prireditev ob
prazniku pa bo jutri, v petek.
4. oktobra, na dan, ki je raz-
glašen kot praznik Občine
Vojnik. Ob 15. uri se bo na
trgu v Vojniku pričela cvetlič-
na razstava. Vse tri vojniške
cvetličarne - Sutima, Vodi
Fluor in cvetličarna Mirko
Krašovec bodo s cvetličnimi
aranžmaji okrasile stare koči-
je, članice aktiva kmečkih že-
na pa bodo pripravile pokuši-
no raznih domačih dobrot, ki
si jih bodo obiskovalci v pri-
meru slabega vremena lahko
ogledali (in poskusili) v gasil-
skem domu. Sledil bo ulični
koncert moškega pevskega
zbora KUD France Prešeren
in nastop mažoretk, ob se-
demnajstih pa se bo v kultur-
nem domu pričela osrednja
slovesnost ob občinskem
prazniku, na kateri bodo na-
grajenci občine prejeli prizna-
nja - vojniške grbe, ki bodo
podeljeni prvič.
Komisija je izbirala med 23
različnimi predlogi in za do-
bitnika prvega Zlatega voj-
niškega grba imenovala gos-
poda Štefana Kušarja, župni-
ka v Črešnjicah, ki si je priz-
nanje prislužil z dolgoletnim
delom pri razvoju kraja in po-
žrtvovalni pomoči številnim
ljudem v stiski. Dobitnik Sre-
brnega grba je Prostovoljno
gasilsko društvo Dobrna,
bronaste vojniške grbe pa
bodo prejeli podjetnik Jože
Kuntarič iz Višnje vasi, Kata-
rina Pešak, predsednica Kari-
tas iz Nove Cerkve in pa moš-
ki pevski zbor KUD France
Prešeren iz Vojnika. Ob tej
priložnosti bodo na trgu slo-
vesno razvili tudi novo zasta-
vo občine Vojnik.
Prireditve ob prazniku se
bodo nadaljevale v soboto,
ko bodo ob 16. uri člani gasil-
skih društev občine na šol-
skem igrišču v Vojniku izvedli
taktično vajo, ob osemnajstih
pa se bo v telovadnici vojniš-
ke osnovne šole pričel II. Šta-
jerski večer, na katerem bodo
nastopili številni narodnoza-
bavni ansambli. Prihodnjo
nedeljo ob osmih zjutraj se
lahko izpred vojniškega
zdravstvenega doma odpra-
vite na Konjiško goro, na Do-
brni pa že potekajo priprave
na praznovanje 50. obletnice
Lovske družine Dobrna, ki bo
v soboto, 12. oktobra.
, v....	SEDLAR
Spomin na brigado
V	zidanici na Črešnjicah so se v petek zbrali člani prve
konjiške mladinske delovne brigade Toneta Melive in
praznovali petdesetletnico ustanovitve.
V	brigado, ki ji je poveljeval komandant Avgust Bogatin,
je bilo vključenih 137 mladih iz tedanjega konjiškega okraja
in tudi drugih slovenskih krajev, od avgusta do sredine
novembra 1946 pa so gradili cesto od Frankolovega do
Črešnjic. Šest do sedem ur na dan so gradili cesto, v
prostem času pa so se vključevali v razne kulturne in
športne dejavnosti.
Avgust Bogatin je na spominski slovesnosti poudaril, da
prostovoljna pomoč ni bila pomembna le zaradi gradnje
ceste; v povojnih letih so namreč mnogi ostali brez dela ali s
pomanjkljivo izobrazbo, sodelovanje v brigadi pa je marsi-
komu pomagalo pri ponovnem vključevanju v »normalno«
življenje. Sicer pa so peterico najbolj vzornih članov te
brigade - Alfonza Lamprehta, Martina Zelenka, Ivana Koč-
nika, Maksa Skerbineka in Ivana Konca - pozneje razglasili
tudi za udarnike.	B. Z.
Beno Podergajs, župan
Občine Vojnik »Praznova-
nje je pregled našega dvolet-
nega dela, saj se nam je v
začetku zdelo prav, da naj-
prej kaj naredimo in šele po-
tem praznujemo. Sedaj pa je
za nami kar nekaj lepih re-
zultatov - od urejene občin-
ske uprave do nekaterih na-
ložb v gospodarstvo, kme-
tijstvo, do urejenih krajevnih
skupnosti.
Praznovati želimo z vsemi
ljudmi in vabimo jih pred-
vsem tja, kjer so neposredno
udeleženi, to pa so dosežki,
ki so tako občinski kot tudi
dosežki ljudi. Pomembno se
mi zdi, da se prebivalci začuti-
jo eno s krajem, z občino.
Največje težave v občini
predstavljajo komunalni prob-
lemi, saj smo bili do nedavne-
ga periferno območje celjske
občine. Ne gre za obžalovanje,
temveč za ugotavljanje dejan-
skega stanja, ki ga skušamo z
vlaganjem v to področje po-
praviti. Telefonija je urejena,
tudi vodovod je še kar, stanje
cest pa je večinoma porazno,
in ravno to je tisto, kar ljudje
najbolj občutijo. Trudimo se,
da bi na tem področju naredili
kar največ, saj je eden glavnih
pogojev, da življenje v nekem
kraju ostane, primeren dostop
do bivaUšča, kar je pomem-
bno predvsem za demograf-
sko ogrožena območja, ki jih
imamo tudi v naši občini.«
Bol|ši čas za
zdravilišče?
Predstavnik sklada pred slatinskimi svetniki
V	Zdravilišču Rogaška
Slatina bodo v tem mesecu
predstavili novo ekipo, ki ji
bodo zaupali sanacijo tega
pomembnega turističnega
podjetja. V pol leta naj bi
novo vodstvo pripravilo tudi
vse potrebno za gradnjo
Term. V skladu jim je prav
tako uspelo doseči spora-
zum z bankami upnicami, ki
bi sodelovale pri sanaciji.
To je na zadnji seji občin-
skega sveta Rogaške Slatine
povedal predstavnik Sklada
RS za razvoj in direktor zdra-
viliškega Holdinga Bojan Oj-
steršek, ki se je seje udeležil
na zahtevo svetnikov. Ljudje
v napovedani ekipi bodo iz
drugega okolja, vehko pozor-
nost naj bi namenili promociji
slatinskega turizma, saj želi-
jo, da bi se nekoč številni turi-
sti vrnili nazaj. Slatinski žu-
pan mag. Branko Kidrič pa
od sklada pričakuje, da bo
občina dobila v upravljanje
zdraviliške parke in gozdove,
nato pa bo od lastnikov hote-
lov terjala, da njihovo ureja-
nje sofinancirajo.
V	zvezi s poročilom o ak-
tualnih naložbah domače ko-
munale svetniki niso dobili
vseh informacij, ki so jih pri-
čakovali, zato so ustanovili
posebno komisijo, ki bo jih
podrobneje preučila (med te-
mi so magistralni vodovod,
kanalizacijski kolektor, čistil-
na naprava Sotelskega jezera
in skupno odlagališče odpad-
kov v Tuncovcu). Člani sveta
so sprejeli tudi odločitev o
rebalansu t občinskega prora-
čuna, s skupnimi prihodki v
višini 675 milijonov tolarjev
(kar je za 17 odstotkov več
sredstev). Pri tem za zagotov-
ljeno porabo namenjajo 426
milijonov tolarjev.
Svetniki so pretekli teden
sprejeli še dopolnjene oziro-
ma spremenjene odloke o pla-
katiranju, komunalnih taksah
ter urejanju javnih parkov. Ker
so v novi občini prejeli že 53
prošenj za stanovanja, so po
prvi obravnavi sprejeli tudi
pravilnika o dodeljevanju ob-
činskih stanovanj (z merili za
točkovanje) ter za dodeljeva-
nje poslovnih prostorov.
Na predlog pristojne komi-
sije so dali svetniki tudi ugod-
no mnenje k imenovanju rav-
nateljice I. osnovne šole Mar-
te Pelko.
BRANE JERANKO
Šola v Socici
odprla vrata
v Socki, kjer je bila dolgo-
letna želja krajanov pred-
vsem gradnja nove šole, se
od minule sobote lahko poh-
valijo, da jim je načrt konč-
no uspelo uresničiti.
Nova podružnična šola, ki
so jo v soboto slovesno odpr-
li, je rezultat dolgoletnega so-
delovanja med krajani ter šol-
skimi in občinskimi delavci in
tako se bo 33 učencev iz Soc-
ke v ponedeljek namesto v
staro graščino prvič odpravilo
k pouku v novo šolo.
Gre za naložbo, ki je stala
84 milijonov tolarjev, pri če-
mer je ministrstvo za šolstvo
in šport odmerilo približno
polovico denarja, ostalo pa je
prispeval občinski proračun
in pa krajani sami.
»V soboto je Občina Vojnik
doživela največji dogodek v
zadnjih dveh letih,« je težko
pričakovani novi šoli na pot po-
vedal vojniški župan Beno Po-
dergajs. »Šola nam veliko po-
meni in veseli smo, da smo
uspeli nadaljevati delo občine
Celje, ki je v ta namen zbrala
tudi največ sredstev, mi pa smo
kot novo nastala občina delo
nadaljevali s pridobivanjem
zemljišča, pri čemer se je, pred-
vsem zaradi denacionalizacij-
skih postopkov, pojavilo kar ne-
kaj težav. V letu 1992, ko nam je
uspelo dobiti primemo zemljiš-
če, pa so se dela pričela takoj in
se brez večjih težav tudi nada-
ljevala vse do minule sobote, ki
se bo v krajevno kroniko zapi-
sala kot dan odprtja nove šole.«
Nova šola v Socki pa ne bo
služila samo »učenim« name-
nom; kraj jo je potreboval tudi
iz drugih razlogov in tako so v
šoli zgradili še večnamenski
prostor, ki naj bi služil kultur-
nemu in družabnemu dogaja-
nju v kraju. »Ker je bila gradnja
dvorane izven kriterijev mini-
strstva, smo za gradnjo nekaj
več prispevali na občini, kar
nekaj denarja pa so zbrali in
ga še zbirajo tudi krajani sami.
Ti so med gradnjo šole, v kate-
ri bo svoj prostor našel tudi en
predšolski oddelek, opravili
kar precej prostovoljnih de-
lovnih ur. Uspelo nam je torej
doseči, kar smo pričakovali,
sedaj pa želimo, da bi šola
zaživela in postala tudi kultur-
no in družabno središče kra-
ja,« je ob sobotni otvoritvi, ki
se je je udeležil tudi šolski
minister Slavko Gaber, pove-
dal župan Beno Podergajs.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
PODRŽ^I
Bomba predvi^
MIKLAVŽ NA Oh
SKEM POUU, 24. seij
bra (Delo)-VuliciNad^
je zjutraj, približno ob
sedmih, odjeknila
eksplozija. Razneslo je \
plozivno telo, pritrjeno
vhodna vratca ograje pn^
novanjski hiši 6 c, v I53
živita družini Lorberk in
bemik, ter hudo ranilo
letno višjo medicinsko
stK) Živo Rebemik. Ke
njen mož Konrad Reb^
okrajni genski sodnik
je sodil na kar nekaj oda
nih procesih, je eksplo
toliko bolj vznemirila tui
njo javnost in strokovne 1
ge.
Krivec prejšnj«
oblast
LJUBUANA. 24. septi
bra (Delo) - Komisija dri
nega zbora, ki raziskuje
vojne množične pob
pravno dvomljive procea
druge tovrstne nepravi
sti, je v vmesnem poro
ugotovila, da je za pd
pravno in moralno k
prejšnja oblast. -Komisiji
dejanja obsoja in izraža:
s globlje obžalovanje za s
jene krivice, država pa na
v okviru materialnih md
sti popravi.
Pariament zavr
predloge vlach
UUBUANA, 25. septi
bra (Veča*) - Parlamen
zavrriil vse vladne predi
sprememb načina izve
referenduma in vrednot«
podpisov. Poslanci niso s
trebno dvotretjinsko vei
podprli niti naslova. Na
sto tretjega branja je 21
ugotovil, da bi razpravljal
predlogu spremembe Zc
na, ki je ne bi bilo niti za 6
še naslova ne bi imela,
parlament zakona ni sj
menil, še naprej velja s
zakonodaja, torej bodo
trije referendumi o volilr
sistemu izvršeni na isti da
tehnično vsak posebej.
Ogorčeni
sindikalisti
LJUBUANA, 25. septi
ber (Večer) - Na izredni t
ferenci Zveze svobodnih
dikatov Slovenije so sind
listi od delodajalcev ultii
tivno zahtevali, da se do
oktobra odrečejo odpo?
splošne kolektivne po!
be.
Napako Šele sed
opazili
LJUBUANA, 25. septt
ber (Dnevnik) - Zavod
zdravstveno zavarova
Slovenije je še pred po^
cami sprejel sklep o novi I
vrstitvi zdravQ v tri skupi
Napake, ki so se zgodile
tej novi razvrstitvi, pa so p
le na dan šele z uveljavil
sklepa v tem mesecu. V
vodu so se zaradi
ogorčenih odavov -od^
za začasni ukrep, po ^
rem šolarjem, mladini in'
dentom zdravila z vmes^'
seznama v celoti plač^
vezno zavarovanje. ^
INTERVJU
5
DrŽava prepozna, banka predraga
I	z Ladislavom Kalužo o aktualnih sindikalnih vprašanjih no Celjskem
^ganje mnenj o vlogi sindikata v okviru
oravljanjs« uspešnost pogajanj za plače,
hujs^ socialne stiske delavcev in visoka
' flja nezaposlenosti na celjskem območju
nekatere od nehvaležnih tem, o katerih
' se pogovarjali s sekretarjem Območne
" izacije svobodnih sindikatov celjskega
Ladislavom Kalužo.
'	w .s	4«s -M	......rr-fTrfin---r---nin^neaaoTi-nnn0M0-rr-ii-ri-|-r-in
^ledice stečajev, odpuščanj in kršitev ko-
^vnih pogodb pri izplačevanju plač žal še
občuti na tisoče zaposlenih in nezapo-
j„ih na našem območju. Osebno me najbolj
in skrbi to, da se nekatere zadeve ne
drugače kot z dolgotrajnimi postopki
, sodiščih- Zavestna kršitev delovno pravne
iltonodaje in kolektivnih pogodb je pri neka-
(jli delodajalcih postala pravilo. Pripravlje-
j5t sindikatov, da v partnerskem odnosu pri-
jijorejo k razreševanju posameznih težav v
jdjetjih blokira prav nepripravljenost deloda-
jcevza dialog in socialno partnerstvo. Seveda
itudi izjeme, a žal jih je premalo,« ugotavlja
jlislav Kaluža.
Pesimisti pravijo, da bije celjskemu gospo-
jstvu zadnja ura in da je zato treba klicati
ipomoč, optimisti pa trdijo, da je rešitev v
jdonitvi na lastno znanje in pridne roke. Je
jaica nekje vmes?
iiCeljsko gospodarstvo, tu mislim na širše
limočje, je že dalj časa v krizi. Doživljamo
dobno usodo kot ostali stari industrijski
Btri v Sloveniji. Menim, da je gospodarstvo
1 našem območju potrebno pomoči, vendar
evse povprek. S tem mislim zlasti pomoč
Bgramom, ki imajo trg, lastno znanje in
ridne roke. Takšni programi obstajajo, pri-
M^kuje predvsem svežega kapitala. Tu bi
ililio več naredila država, zlasti pa še banke.
In za takšne programe so večkrat različne
oblike pomoči s strani države prepozne, po-
moč bank s kapitalom pa predraga.«
Koliko podjetij je ta čas godnih za stečaj in
kaj bi to pomenilo za trenutno še zaposlene
delavce?
»Razmere v nekaterih panogah in podjetjih
so takšne, da manjka zelo malo, da potonejo.
Za še zaposlene bi to imelo še težje posledice
kot v preteklih letih, saj je relativna brezposel-
nost na celjskem območju višja kot v državi.
Smo na četrtem mestu po stopnji brezposelno-
sti v Sloveniji in lahko si predstavljate, kaj bi
pomenilo nekaj sto ali tisoče brezposelnih
več.«
Med sindikati in delodajalci že nekaj let
potekajo kolektivna pogajanja o plačah in
pogojih zaposlovanja. Ali so rezultati dose-
danjih pogajanj ugodni za delavce?
»V Sloveniji je podpisanih že več deset pa-
nožnih kolektivnih pogodb in splošni kolektiv-
ni pogodbi za gospodarstvo in za negospodars-
tvo. Za letos je podpisan tudi socialni spora-
zum s separatom o politiki zaposlovanja. Koli-
ko so kolektivne pogodbe ugodne za delavce,
je težko preprosto reči. So rezultat pogajanj in
tudi kompromisnih rešitev. Upam si trditi, da
če jih ne bi bilo, bi bili delavci še v mnogo
slabšem položaju, kot so. Največja pomanjklji-
vost je, da nam manjka nadgradnja, to pa je
Zakon o kolektivnih pogodbah, ki bi moral
zlasti sankcionirati nespoštovanje pogodb.«
Kako pa komentirate potezo Gospodarske
zbornice, ki je pred kratkim odpovedala
kolektivno pogodbo za gospodarstvo?
»V sindikatih smo z ogorčenjem sprejeli odpo-
ved splošne kolektivne pogodbe za gospodars-
tvo v času veljavnosti socialnega sporazuma.
Gospodarska zbornica pa je celo priporočila
odpoved panožnih kolektivnih pogodb. S tem
dejanjem so člani upravnega odbora Gospodar-
ske zbornice v bistvu glasovali za socialne konf-
likte in nemire in te bodo tudi imeli, zanje pa
bodo morali v celoti prevzeti odgovornost.«
So se sindikalisti dovolj vključevali v pro-
ces lastninskega preoblikovanja in ali so bili
dovolj dejavni pri oblikovanju svetov delav-
cev, vlaganju predlogov za revizijo podjetij
ipd.?
»Za sindikaUste, ki delujemo v Svobodnih
sindikatih, lahko trdim, da so se polno vključili
in se še vključujejo na področjih, za katera ste
vprašali. Na celjskem območju smo vložili tudi
več pobud za revizijo podjetij in sicer že v letu
1993. Rezultati revizij so več ali manj jasni.«
Šo skrajne oblike sindikalnega boja, stav-
ke torej, prepogosto uporabljen ali celo
izrabljen instrument?
»Osebno si želim, da bi lahko nekoč to rekel,
saj bi to pomenilo, da smo postali socialna
država, da so kršitve pravic delavcev sankcioni-
rane, da se kolektivne pogodbe spoštujejo in
podobno. Ker pa ni tako, vašemu vprašanju ne
morem pritrditi.«
Kako ste zadovoljni z gospodarsko in so-
cialno vladno politiko?
»Nisem zadovoljen, pa ne zaradi tega, ker bi
bilo vse slabo, ampak zaradi tega, ker ob
vodenju gospodarske pohtike in s sprejema-
njem zakonov na tem področju premalo upo-
števamo položaj zaposlenih in tistih, ki bi se
radi zaposHli.«
Kaj pričakujete od države in kakšne so
vizije sindikata v naslednjih letih?
»Menim, da ima Slovenija kot država pers-
pektivo, vendar samo ob pogojih, da se politika
poenoti na temeljnih vprašanjih razvoja drža-
ve, da se preneha vmešavati neposredno v
gospodarstvo, temveč da preko institucij siste-
ma ustvarja pogoje za gospodarski razvoj. Od
države predvsem pričakujem, da bo sprejela
takšno delovno pravno zakonodajo, ki bo re-
zultat predhodne uskladitve socialnih partner-
jev ter da bo spodbujala kolektivno dogovarja-
nje med delodajalci in delojemalci. Kot sindi-
kalist si seveda želim več sodelovanja med
različnimi sindikati v nastopanju do države in
socialnih partnerjev. Vizija sindikata je po
mojem mnenju lahko samo v krepitvi socialne-
ga partnerstva in zagotavljanju pogojev za
soodločanje delavcev.«
Vsepovsod pa le ni tako črno. Verjetno se
nekatera uspešna podjetja postavljajo ob bok
svoji evropski konkurenci?
»Res je. Ni vsepovsod črno, vendar pa se
pri svojem delu vse preveč srečujem pred-
vsem s slabim položajem delavcev, zato vča-
sih občutek, kot da je povsod tako. Vendar pa
imamo tudi v Celju in širši okolici uspešna
tako privatna kot družbena podjetja. V teh
znajo za zagotovitev uspešnega poslovanja
uveljavljati partnerski odnos med sindika-
tom in vodstvom, razvijajo pa tudi souprav-
ljanje.«
Za konec še predvolilno vprašanje. Bo sin-
dikat v bodoče svoje predstavnike raje poši-
ljal v funkciji poslancev v parlament ali pred
parlament?
»Vse stranke bodo v tem času tekmovale,
katera bo delavcem obljubila več. Vendar pa
sindikat ne bi smel postati odvisen od politike
strank. To pa ne pomeni, da ne bi smel oceniti
programa strank, zlasti na področju socialne
varnosti zaposlenih, zaposlovanja, pokojnin-
ske ureditve, zdravstvenega varstva itd. ter
hkrati kandidatov. Zato je bolje, da predstavni-
ki sindikatov kandidirajo na listi strank, za
katere menijo, da so najbližje tudi uresničeva-
nju programa sindikata.«
FRANCI ČEČ
Vroča sindikalna jesen
Namesto o turizmu ogorčenje zaradi kratenja pravic
v okviru 5. srečanja delav-
cev v gostinstvu in turizmu,
ki ga je pripravil Sindikat de-
lavcev gostinstva in turizma
Slovenije, so pripravili okro-
glo mizo. Nameravali so govo-
riti o prihodnosti turizma in
položaju zaposlenih v tej pa-
nogi, pod vtisom aktualne od-
povedi splošne kolektivne po-
godbe pa so največ pozorno-
sti namenili slednjemu.
Predsednik svobodnih sin-
dikatov Dušan Semolič je de-
jal, da si bodo delavci težko
ponovno priborili pravice, ki
naj bi jih sedaj izgubili oziro-
ma bi bile skrčene. Med temi
je konkretno omenil regres in
stroške za hrano, pravico do
plačane odsotnosti... Glavna
naloga sindikata je seznaniti
članstvo, kaj se obeta, pri
vsem skupaj pa gre za klasi-
čen spor med sindikatom ter
delodajalci. Slednjim so daU
rok do 10. oktobra, ko naj vse
napovedano prekličejo, sindi-
kat se je seveda pripravljen
tudi pogajati, pritisk pa bodo
stopnjevali. Po Semoličevi na-
povedi bi lahko bil najbolj kri-
tičen december.
Gospodarsko zbornico Slo-
venije je zastopal Borut Mo-
krovič iz Združenja za turizem
in gostinstvo. Po njegovem naj
bi k racionalizaciji prispevali
tudi delavci. Omenjal je previ-
soke stroške, banke in obresti
ter potrebo po iskanju skupne
rešitve v zvezi s splošno kolek-
tivno pogodbo.
Glavni republiški inšpektor
za delo Borut Brezovar je pre-
cej pozornosti namenil po-
dročju pravne varnosti zapo-
slenih, ki je trenutno na nizki
stopnji. »Delovno pravo je da-
nes delavcem sicer zelo naklo-
njeno,« je dejal Brezovar,
»praksa pa je bistveno drugač-
na.« Sicer inšpekcija kršitelje
odkrije, preveč zadev se nato
ustavi že pri sodniku za pre-
krške. Če ne tam, pa pri izvrš-
bi, tako da je na koncu le malo
kaznovanih.
Petkove okrogle mize so se
udeležili številni sindikalni
delavci iz vse države Bogo
Košnik z Bleda je o omejeva-
nju pravic delavcev iz splošne
kolektivne pogodbe dejal, da
bi to lažje razumel pred peti-
mi leti, ko smo bili skoraj brez
turistov, danes pa se že vrača-
jo. Tudi Vesna Mržek-Pirje-
vec je opozorila, da so večin-
ski lastniki marsikje delavci.
Iz inšpekcije za delo so
med predlaganimi zakonski-
mi spremembami za večjo
učinkovitost predlagali po-
sebno pooblastilo inšpektor-
jem, ki lahko nezakoniti
sklep delodajalca zadržijo,
za kar je moral doslej sproži-
ti spor delavec. Glavni re-
publiški inšpektor za delo
Borut Brezovar je še povedal,
da bi bila druga pomembna
novost možnost, da bi v pod-
jetjih, ki obstajajo le še for-
malno (zaposleni niso plača-
ni ter hodijo v službo le zara-
di strahu), stečaj lahko pred-
lagali v delovni inšpekciji.
ki pa si na skupščini ne upajo
nič reči, čudi pa jo, da delav-
cem-lastnikom pretijo s knjiži-
cami. Nekateri so celo v polo-
žaju, ko si v sindikat ne upajo
včlaniti.
IBRANEJERANKO
GOSPODARSTVO
Velika trgovina, sicupek 72 lokalov
V celjskem Centru Interspar pred mesecem zaokrožili prvo leto poslovanja - Pričakovanja vec kot izpolnjena
Prvo leto poslovanja je za trgovce veliko-
krat prelomno, začetno navdušenje kupcev
namreč v primeru, da jim trgovina resnično
ne izpolnjuje vseh pričakovanj, splahni, sa-
mi pa se vrnejo v utečeno kolesje vsakodnev-
nih nakupov. V Centru Interspar Celje, kjer
so pred kakšnim mesecem praznovali svoj
prvi rojstni dan, so zadovoljni, vodja celjske-
ga in ljubljanskega Centra Interspar (CI)
Marko Prešeren pa pravi, da bo 2. rojstni dan
še slovesnejši, saj bo dotlej zaključena tudi 2.
faza izgradnje Centra.
»Prvo leto poslovanja Cl v Celju je bilo zelo
uspešno, pričakovanja so več kot izpolnjena,
naša opažanja pa kažejo na to, da je Center
postal ne samo nakupovalna točka, ampak
prostor družabnih srečanj med ljudmi in misli-
mo, da je to tisto, k čemur težimo,« pravi vodja
Cl v Sloveniji Marko Prešeren.
V CI gre za več lokalov, ki skupaj predstav-
ljajo eno veliko trgovino...
Celoten center navzven res deluje kot ena
sama velika trgovina. Trenutno je v CI 22
trgovin oziroma lokalov, od tega največjo povr-
šino zaseda Intersparova trgovina, druga pa je
Modiana Modne hiše iz Maribora, ki deluje v
sklopu Mercatorja. Poslovno življenje centra je
organizirano tako, da celotna združba navzven
resnično deluje kot ena veUka trgovina.
Za vaša centra v Ljubljani in Celju velja, da
sta zasnovana na enotnih temeljih, vsak cen-
ter ima skupno in enotno poslovno politiko,
enotno napajanje, vzdrževanje in nenazad-
nje promocijo. Vsi lokali težijo k doseganju
nekih skupaj zastavljenih
rezultatov in verjetno v cen-
tru ni izrazito dobrih in izra-
zito slabih lokalov?
Enim gre bolje, drugim slab-
še, eni so večji, drugi manjši,
tako se lahko meri tudi njiho-
va uspešnost - na krovni ravni
imamo organiziran enoten na-
stop navzven, skozenj pa se
promovira vsaka trgovina po-
sebej in vse skupaj. Po muške-
tirskem načelu »Vsi za enega,
eden za vse«, je pomembna
vsaka trgovina - tudi če stran-
ke hodijo le v eno trgovino,
pridejo v center.
So morda tudi številne pri-
reditve, ki jih pripravljate,
eden od magnetov, ki privab-
ljajo kupce?
Te prireditve imajo večpla-
sten pomen, njihovo bistvo ni
v privabljanju kupcev, ampak
obiskovalcev centra. Osnovno
izhodišče je privabiti ljudi na
obisk, na družaben dogodek,
v drugem koraku pa seveda
stremimo tudi k temu, da kaj
kupijo v eni od naših trgovin.
Če torej obiskovalec pride
v vaš center, če se pri vas
dobro počuti, bo slej ko prej
tudi kaj kupil pri vas?
Seveda, računamo na to.
Lani ste z bogatim progra-
mom prireditev presenetili
Celjane, boste s tem nadalje-
vali tudi drugo in vsa nadalj-
nja leta poslovanja?
To je utečena politika cen-
tra. Prireditve - najmanj ena je
vsak mesec - v veliki meri
usmerjamo na otroke, saj le-ti
z velikim veseljem, navduše-
njem, radovednostjo in zani-
manjem sprejemajo dogodke,
bolj kot odrasli. To, da razve-
seliš otroke, je veliko zado-
voljstvo.
Ena velikih prednosti GI v
primerjavi z ostalimi celj-
skimi trgovinami je tudi
urejeno, prostorno parki-
rišče. Verjetno ste na nek
način šteli, koliko obisko-
valcev oziroma kupcev ste
imeli v prvem letu poslova-
nja?
Zbrane imamo natančne
številke - v prvem letu smo
imeli 2 milijona 133 774 kup-
cev. Odnosi med nami, naje-
modajalci, in vsemi našimi na-
jemniki so urejeni tako, da
nam ob drugih podatkih na-
jemniki dnevno sporočajo šte-
vilo kupcev. Tako je število na
blagajnah registriranih kup-
cev povsem natančno, število
obiskovalcev pa se seveda raz-
likuje, saj včasih kupuje celot-
na družina, izstavljen račun
pa je samo eden. Številke obi-
skovalcev se gibljejo med 20
in 45 tisoč tedensko, odvisno
pač od tedna v mesecu.
Največja trgovina v CI je
Intersparova, ob otvoritvi je
bilo v njej izjemno veliko
slovenskega blaga, kako je
zdaj s tem?
Da bi govoril o konkretni
ponudbi v trgovini Interspar
ni v moji pristojnosti, kot opa-
zovalec - mislim, da se bodo z
mano strinjali tudi stalni kup-
ci - pa lahko ocenim, da je
struktura blaga v korist slo-
venskih izdelkov, saj je eden
vodilnih poslovnih principov
Interspar trgovin oskrba na
domačem trgu. Njena poseb-
nost je še ta, da ima na prodaj-
nih policah kakovostne izdel-
ke lastne trgovske znamke
Spar, ki jih v drugih trgovinah
ni mogoče kupiti. Ob tem pa
trgovina goji še akcije, prezen-
tacije in degustacije.
CI bo, zdaj v drugem letu
poslovanja v Celju, še zrasel.
Odločitev je bila sprejeta že
ob prvem koraku, zdajšnja ve-
likost in površina sta mišljeni
kot prva faza, naša politika pa
je postopna dogradnja centra.
Trenutno je zunaj razpis, s
katerim vabimo trgovce, da
odprejo lokale tudi v našem
dograjenem delu, katerega ot-
voritev se obeta avgusta pri-
hodnje leto. Zdaj smo sredi
rušitvenih del, urejanja in čiš-
čenja prostora za novograd-
njo. Novih prodajnih površin
bo preko 4.600 kvadratnih
metrov, dogradila se bodo no-
va parkirišča in tudi nekaj ze-
lenih površin. O številu loka-
lov še ne morem govoriti,
predvidevata se dva lokala s
površino preko tisoč kvadrat-
nih metrov, vsebina oziroma
prodajni artikli novih trgovin
pa bodo takšni, da se obstoje-
ča ponudba ne bo podvajala,
ampak širila in dopolnjevala.
Kako pa je s širjenjem
mreže po Sloveniji?
Načrte imamo tudi drugod
po Sloveniji, vendar je naša
politika takšna, da o ciljih
spregovorimo takrat, ko ima-
mo v rokah gradbeno dovolje-
nje oziroma položen temeljni
kamen. Prodajanje mačka v
žaklju nam ni blizu.
Pogovor se ves čas vrti oko-
li pozitivnih reči, tudi odme-
vi na CI med ljudmi so ugod-
ni, pa vendar je bilo najbrž
tudi kaj težav.
V	Celju sta dva, trije pojavi,
kakršnih v Ljubljani nismo
zaznali. Gre za prometno ne-
disciplino voznikov na našem
parkirišču, kar smo rešili z
dodatnim prometnim redom,
ter parkiranje voznikov na me-
stih, ki so rezervirana za inva-
lide. Srečali smo se tudi z ne-
kaj primeri vandalizma, šlo je
za praznjenje gasilnih apara-
tov, uničevanje stranišč, poš-
kodovanje opreme v centru in
podobno.
Ljudje bi pričakovali, da za
tako veliko trgovino kot je
Center Interspar stoji množi-
ca ljudi. Skupina vodstvenih
in administrativnih delavcev
pa je v primeru CI v Sloveniji
tako skromna, da je kar tež-
ko verjeti. CI v Ljubljani in^
Celju imata svojega vodjo,
vsak od obeh centrov lastne-
ga hišnika oziroma gospo-
darja, ob tem pa na centra
odpade še 30 odstotkov di-
rektorja, 40 odstotkov pred-
postavljenega direktorja, ki
ima sedež v Švici, ter le tret-
jina tajnice.
V	tako veliki trgovini ver-
jetno prihaja tudi do kraj.
Kolikšen je njihov delež in
kako rešujete to težavo?
Kraje so povsod. Težko bi
govoril o deležu, ali je visok ali
nizek, saj bi morali to skupno
pregledati vsi celjski trgovci.
Ugotavljati bi morali, kolikšna
je stopnja zaščite, ah so v trgo-
vinah detektivi in podobno.
Pri nas v centru enotne detek-
tivske službe nimamo, ima pa -
jih nekaj večjih trgovin, saj v
manjših lahko stranke nadzi-
rajo trgovci sami. So pa bili
tudi primeri, ko je bilo krajo
praktično nemogoče dokazati
in takrat je potrebno pač sti-
sniti zobe.
IVANA STAMEJČIČ
Marko Prešeren, vodja CI v Sloveniji: »Center
Interspar je zasnovan kot nekakšna lupina,
znotraj katere poslujejo posamezni lokali in
trgovine. Najemniki posameznih lokalov skr-
bijo za svoje poslovanje, za celoten center pa
je organizirana skupna promocija in skrb za
funkcioniranje. Trdim, da je v Sloveniji ob
obeh naših CI le še ljubljanski BTC takšen, da
resnično funkcionira kot celota.«
Parketarna v lastnih prostorih
Les Celje med vodihimi izdelovalci parketa v Sloveniji - Izvoz v Egipt
v celjskem podjetju Les so
pred kratkim svojo dejavnost
z Mariborske ulice preselili v
lastne prostore na Bežigraj-
ski 11.
Po besedah direktorja Sta-
neta Meleta pomenijo lastni
prostori, doslej so bili namreč
najemniki, veliko pridobitev.
»Ocenjujem, da imamo s seli-
tvijo na novo lokacijo in ob
sedanjem tempu dovolj po-
slovnih prostorov za nadaljnji
desetletni razvoj. Na področju
klasičnih parketov imamo
neizčrpne možnosti. Slovenci
smo doslej poznali predvsem
kla^sični in lamelni parket, v
zadnjem času pa je vse več
povpraševanja po zahtevnej-
ših vrstah parketa, na primer
parjeni hruški, parjeni bukvi
in češnji. Pri naših sosedih
Italijanih in tudi Nemcih opa-
žamo, da imajo zelo široko
ponudbo parketov z različni-
mi vzorci. Izdelava takšnih
vzorcev je seveda povezana z
naložbami in mi imamo sedaj
dovolj prostora, da bomo v
prihodnjih letih takšne nalož-
be lahko izpeljali. Konkretno,
v podjetju potrebujemo laser-
sko tehniko, laserske stroje, s
pomočjo katerih lahko izdelu-
jemo različne vzorce. Nakup
teh strojev bo odvisen od de-
narja in pomoči bank, menim
pa, da bomo v dveh letih prišli
do potrebnih strojev.«
Podjetje Les Celje redno za-
posluje 25 delavcev, v prihod-
nje želijo zaposliti tudi arhitek-
ta, ki bo z nasveti pomagal
kupcem. Večino parketa pro-
dajo na domačem tržišču. »Les
Celje je edini večji proizvajalec
klasičnega parketa v Sloveniji,
poleg nas ga izdelujejo še v
konjiškem Lipu in posamezni
obrtniki. Pri prodaji imamo še
veliko manevrskega prostora,
saj slovenski kupci želijo kupo-
vati boljše vrste parketov, pred-
vsem ekstra in standard kvali-
teto. Za nižjo kvaliteto parke-
tov, kamor sodita rustik in in-
dustrijski parket, ta je prime-
ren za delavnice in ostale ne-
stanovanjske objekte, pa smo
našli tržišče v Egiptu. V to dr-
žavo odpeljejo vsak mesec po
en kontejner našega parketa.
Zaenkrat je naša proizvodnja
razprodana, to pa pomeni do-
bro osnovo za naš nadaljnji raz-
voj« je prepričan Stane Mele.
IB
Dobra labolcna letina
V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so že obrali zgodnje
sorte jabolk, v teh dneh pa so začeli z obiranjem poznih
sort.
Letošnji pridelek sicer ne bo rekorden, vendar pa je kakovost
jabolk zelo dobra. Kot v preteklih letih, tudi letos načrtujejo, da
bodo večino pridelka prodali domačim kupcem, nekaj za
ozimnico, ostdo pa še spomladi. Če ne bo vremenskih težav,
bodo jabolka na 23,5 hektarja na Velenjskem griču in na Turnu
najeti sezonski delavci obrali do 10. oktobra.	US
BAROMq
Regionalni
podjetniški cen
v prostorih obnj,,,
gospodarske zbornice (
se bodo danes sestali j'
upravnega odbora Zdj, i
nja podjetnikov celjsj
območja. Tokrat bodo
drobneje predstavili Rj
nalni podjetniški centet'
Ije, njegovo organizira
in program delovanja.
Zanimiva
ponudba N-U
Nova Ljubljanska ba
je pred dnevi uvedla po:
no ponudbo za vezanj
larske vloge nad enim
tom. Tolarske depozit
valutno klavzulo obres
banka po 7,5-odstotnf
sni letni obrestni meri.
nudba velja do 31. dec
bra letos, namenjena jI
ko občanom kot prav
osebam in je na voljo v ^
poslovalnicah Nove L
Ijanske banke. Najkj
rok vezave je 367, najd
pa 731 dni. Najnižji zni
depozita za občane je i
za pravne osebe pa 101
DEM v tolarski protiv
nosti. Realno vrednost
zanega depozita ohri
banka na osnovi gibanj,
čaja marke, tolarje pa
računava v marko po s
njem tečaju Banke Slov
je na dan izplačila dep;
ta. V poslovalnicah ^
Ljubljanske banke pa ji
1. oktobra mogoče d(
tudi kartico LB Visa;
Sodobna
elektronika
Od 7. do 11. oktobra
na Gospodarskem ra2:
višču v Ljubljani 43. se
Sodobna elektronika. ^
tisoč kvadratnih ra«
razstavnih površin se
obiskovalcem predsta^
550 domačih in tujih
stavljavcev. Največji poi
- rek bo tudi letos na teli
munikacijah in avtomati
ciji ter audio in videč el
troniki, sejem pa bo po
gotovilih organizato
bolj kot prejšnja leta z
miv za širši krog občins
Posebno novost prinaša
dročje audio video elel<
nike, kjer si bo mogoče
ledati domači kino -
digital. Sejem bo od
med 9. 30 in 18 uro.
Kotlovnica z izgubo
v Slovenskih Konjicah državni sklad prodaja še z^
Konusove nepremičnine, med njimi tudi energetski o'
oziroma kotlovnico, ki prinaša ogromne izgube.
Po besedah državnega svetnika Franca Bana, ki je
problematiki spregovoril na zadnji seji konjiškega občins
sveta, nove firme na področju nekdanjega Konusa oživ
proizvodnjo, kotlovnica pa je predimenzionirana in zato n'j
tabilna. Hkrati je Ban nakazal rešitev, ki predvideva, '
kotlovnica postala osrednji energetski objekt za celotno m'
V primeru neustrezne sanacije obstoječega energetskega o
ta bi se lahko zgodilo, da bi na področju Konusa nastal'
manjših kotlovnic, kar bi imelo negativen vpliv na okolje-
Svetniki so izrazili bojazen, da kotlovnica ne bo mogla P"^
osrednji energetski objekt zaradi različnih principov ogre^
ter dotrajanosti kotlov in drugih naprav. Tudi župan J'
Jazbec je menil, da se cena ogrevanja na stanovanjsko en^
individualne porabnike ne bi smela povišati zaradi prikl)^
na novo kotlovnico.
GOSPODARSTVO
□
Četrti certifikat za Unior
y soboto so ga podelili Strojni opremi; predsednik države Milan Kučan si je ogledal tudi proizvodnjo v Atrasu
Wani, ki praznujejo
j občinski praznik, so
atilo soboto predstavili
edsedniku države Milanu
Jtfanu in drugim dvoje po-
različnih, a za občino
ačilnih dosežkov - visoko
Lologijo v Uniorjevi
Irojni opremi in mešanem
lodjetju Unior Atras ter kul-
spomenik, obnovljeno
Jamarsko hišo.
^Kovačnico, Ročnim orod-
jjj, in Atrasom je Strojna
^ma že četrta Uniorjeva
Jota, ki je dobila certifikat
^icovosti ISO 9001. V soboto
aje direktorju enote Andreju
l^aju izročil predstavnik
i^nizacije BVQI Zoran Le-
jf. Za Strojno opremo je to
ila le še potrditev uspešnega
j^voja, ki sega v preteklosti
^ do remontne delavnice za
jiior. Danes razpolagajo z
(jsodobnejšo tehnologijo,
uposlujejo 140 ljudi, letna
jalizacija dosega 12 milijo-
uv nemških mark, izvozijo
tar 95 odstotkov vsega, povr-
iiipa ne prodajajo le stroje in
lodja, temveč tudi tehnologi-
jo in konstrukcije. Njihovi
bpd so Volkswagen, Merce-
teFord...
Udeleženci slovesnosti so si
lio ogledali numerično kr-
mfen stroj, ki ga bodo te dni
prepeljali v Volkswagnovo to-
amo, namenjen pa je izdela-
li ohišij za avtomobilske vod-
Bfrpalke. Cena: 1,6 milijona
Brk.
Poleg razumljivega nego-
bvanja izvoznikov nad tečaj-
B politiko države (nezado-
Bljni so tudi v Atrasu), je bilo
mi tudi pripombe na ra-
nn slovenskih fakultet, ki da
t za njihove dosežke sploh
iczmenijo, jim ne namenijo
niti pogleda, kadre pa si mo-
rajo' tako v tovarni vzgajati
sami.
Mešano podjetje Unior
Atras (51-odstotni lastnik je
Unior, 49-odstotni pa angleška
družba GNK) pa je letos poleg
certifikata ISO 9001 dobil še
poseben certifikat skupine A,
kar jim mogoča, da ostajajo
dobavitelji zahtevne avtomo-
bilske industrije. Atras z zglo-
bi oskrbuje mnoge najbolj
znane proizvajalce avtomobi-
lov, največji kupec pa je Re-
voz, ki odkupi 65 odstotkov
proizvodnje. Neposredno in
preko Revoza izvozijo večino
proizvodnje, kot je podaril
vodja prodaje Franc Orešnik,
pa delajo po sistemu »just in
time« in doslej še niso zamu-
dili niti pet minut.
MILENA B. POKLIČ,
Foto: GREGOR KATIČ
Milanu Kučanu in drugim udeležencem sobotne slovesnosti sta zahtevno delo v Atrasu
predstavila vodja proizvodnje Andrej Poklič (levo) in vodja prodaje Franc Orešnik.
Priznanja urejenim podjetjem
v upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske
zbornice so na zadnji seji spregovorili tudi o akciji Slove-
nija, moja dežela-lepa, čista in urejena.
Pri zbornici so pred časom ustanovili komisijo, ki je
ocenjevala podjetja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Tako
bodo državni komisiji predlagali, naj z državnimi priznanji
nagradijo Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnik Velenje,
MGA Nazarje in Elkroj Mozirje.
Plaketo Savinjsko-šaleške območne zbornice pa bodo po-
leg zgoraj naštetih prejeh še EKO Velenje, Elektronika Vele-
nje, ESO Montaža, ERA Velenje in Nama Velenje. V razpravi
so gospodarstveniki in člani komisije med drugim poudarili,
da je treba z akcijo nadaljevati, hkrati pa izdelati ustrezen
pravilnik, ločiti kategoriji proizvodnje in storitev, velika in
mala podjetja ter v akcijo pritegniti tudi območni obrtni
zbornici v Velenju in Mozirju.
Na seji so gospodarstveniki še podprh predlog, da^e
Savinjsko-šaleška regija oblikuje kot statistična teritorialna
enota.	US
Taicšni in
drugačni lastniici
Pregled lastninskega preoblikovanja na Savinjsko-
šaleškem območju
v Savinjsko-šaleški območ-
ni gospodarski zbornici so
med podjetji v regiji izvedli
anketo o lastninskem preob-
likovanju.
Anketirali so 76 podjetij v
regiji po registru pravnih oseb
z družbenim kapitalom, vr-
njenih je bilo 42 anket, vendar
ankete niso vrnila podjetja, ki
se lastninijo v sklopu večjih
sistemov. Zato v zbornici me-
nijo, da so praktično zajeta vsa
družbena podjetja v regiji, ki
imajo skoraj 20 tisoč zaposle-
nih delavcev.
Tako so s pomočjo ankete
ugotovili, da je lastninsko
preoblikovanje z vpisom v sod-
ni register končano v podjetjih
APS, Era, Figaro, M Club, Ti-
skarna, ZKZ Mozirje, Elektro-
nika, MGA, TEŠ, JP Komunala
Velenje, JP Komunala Mozirje,
Nama Velenje in HKS Šoštanj.
Drugo soglasje, vendar še
brez dokončne registracije, so
pridobili v podjetjih ESO Mon-
taža, Trgovsko podjetje Dolina
in Smreka Gornji Grad.
Prvo soglasje imajo v podjet-
jih EKO, Elkroj, ESO Oprema,
Gorenje, GIP Vegrad, Gorenje
NO, Gostinstvo Paka, Kovi-
narstvo Ljubno, Merx RTC Gol-
te, PUP Velenje, Premogovnik
Velenje, Savinja Mozirje, Ter-
me Topolšica in Veplas.
V podjetjih Glin Holding Na-
zarje in Merx Turist Nazarje so
programe oddali, v Gozdnem
gospodarstvu Nazarje pa zara-
di denacionalizacije še niso
pričeli s programom. Tudi v
regiji so uporabili več načinov
lastninjenja, za dokapitaliza-
cijo so se odločili v Termah
Topolšica, medtem ko sta TEŠ
in Premogovnik Velenje v dr-
žavni lasti. V večini podjetij so
večinski ali odločujoči lastniki
zaposleni in bivši zaposleni,
tujci so lastniki MGA, ZKZ
Mozirje pa je v zadružni lasti.
Sicer je iz ankete razvidno
tudi, da kar 63 odstotkov di-
rektorjev v regiji meni, da se
bo lastništvo skoncentriralo
na majhno število notranjih
lastnikov, hkrati pa jih je sko-
raj polovica prepričanih, da
notranje lastništvo nima po-
sebnega vpliva na konkurenč-
nost podjetja.
US
Pregled gibanja tečajev in inflacije
Za mesec september je značilno na-
daljevanje rastočih tečajev. Tako lahko
po dolgem času zapišem, da je minil
mesec, ko so tečaji naraščali vse dni v
mesecu. Verjetno nas ni malo, ki upa-
mo, da se bodo takšni trendi nadaljevali
tudi v novembru in decembru.
Letos so se cene izdelkov in storitev, po
katerih izračunavamo inflacijo, povečale
za 6,951%. Napovedi o nižji inflaciji tudi v
septembru so se uresničile, inflacija je
bila le 0,5%. Povprečna mesečna inflacija
je letos bila 0,73%, kar bi preračunano na
letno raven pomenilo 9,28%. Da bi letna
inflacija ostala pod 10%, bi v naslednjih
dveh mesecih povprečna mesečna inflaci-
ja morala biti pod 1,17%.
Srednji tečaj nemške marke (DEM BS)
je porasel za 0,64%, nakupni podjetniški
(DEM NP) je zrasel za 1,68%, prodajni
menjalniški (DEM PM) pa za 2,79%. Od
začetka leta je srednji tečaj nemške marke
višji za 2,04%, nakupni podjetniški višji
za 1,79%, prodajni menjalniški pa je višji
za 0,730%. Tečaj DEM po srednjem tečaju
Banke Slovenija letos zaostaja za inflacijo
4,81%. V prihodnjih mesecih bodo zago-
tovo na teh mestih le pozitivni trendi.
Tečaj ameriškega dolarja (USD) je v
mesecu septembru višji za 3,76%, vendar
se je ameriški dolar letos podražil za 8,68.
USD je od vseh valut, ki jih spremljamo v
septembru, najbolj porasel. Njegova me-
njalna moč do nemške marke se je v
septembru povečala od 1,481 do 1,527
DEM za en USD. Tečaj EURO je v septem-
bru porasel za 1,96%, v letošnjem letu pa
za 5,99%.
Italijanska lira (LIT) je od srednjih teča-
jev, ki jih spremljamo, letos najbolj zrasla in
sicer za 12,96%, v septembru pa padla celo
za 2,92%. Slovenski borzni indeks (SBI) je
v mesecu septembru skoraj ves čas pod
1.000 indeksnih točk, zadnja delovna dne-
va je to magično mejo celo presegel. V
septembru je porasel za 5,51%. Njegova
vrednost se je gibala med 909 do 1036.
; ZDENKO PODLESNIK
8
REPORTAŽA
Srce v mestu Cokelburg
^ Raztrgana »kočura« na Skomarju je zdaj zakladnica - spomin na Jurija, ljudskega igrca
Sredi pobočij južnega Po-
horja leži vas Skomarje. Mi-
nulo soboto se je kopala v
soncu, v zlatih spominih na
pohorskega pesnika in igrca
Jurija Vodovnika, Prešerno-
vega in Slomškovega sodob-
nika in »človeški solidarno-
sti, brez katere ne bi bilo
obnovljene skomarske hiše«,
je dejal, ko je odklepal pre-
novljeno hišo, predsednik
države Milan Kučan.
Kot naslednik škofa Antona
Martina Slomška pa je prenov-
ljeno skomarsko hišo, prej
»raztrgano kočuro«, blagoslo-
vil mariborski škof dr. Franc
Kramberger.
Spomenik slovenske kultur-
ne dediščine je odprt in na
ogled javnosti, s tem pa, kar se
zaveda tudi okoli dvesto vaš-
čanov v tej pohorski vasici na
950 metrih nadmorske višine,
se odpirajo tudi nove možno-
sti za razvoj turizma na Pohor-
ju. Že vasica sama po sebi,
predvsem pa srčni ljudje, so
vredni postanka na Skomarju.
O svetlih utrinkih
Ne gre pozabiti, da je v
zgodbi o skomarski hiši in Ju-
riju Vodovniku svetli utrinek
Comet iz Zreč, ki je »kočuro«,
ki nosi častitljivo letnico 1803,
pred leti odkupil, potem pa
organiziral obnovo, ki jo je
kajpak zaupal strokovnjakom
in domačinom. Po etnološko
konzervatorski plati je dela
vodil in nadzoroval dipl. etno-
log Vito Hazler, glavnino ob-
novitvenih del je opravil tesar-
ski mojster iz Zlakove Ivan
Podgrajšek s še drugimi »hol-
cerji«. Izjemen, po besedah
Vita Hazlerja, »kar ganljiv« je
bil prispevek pri obnovi sko-
marske hiše domala vseh kra-
janov, ki so zbrali preko sto
predmetov za opremo hiše.
Zlasti dragoceni pa so bili nji-
hovi napotki, tudi finančna in
materialna pomoč pohorskih
kmetij, pa občine Zreče in še
nekaterih drugih podjetij, ki
so v »kočuri« videli biser slo-
venske dediščine. S takim od-
nosom do zapuščine so po-
novno oživili ljudskega pesni-
ka s Pohorja, ki mu je ta biser
zdaj posvečen.
Pesnik počiva na bližnjem
pokopališču pod cerkvijo sv.
Lambrehta, kjer so mu vašča-
ni postavili tudi spomenik. V
zahvalo in spomin, ker jim je
igre je v letih svojega življenja
(1791-1858) posvetil pesmi, ki
še danes žive domala po vsej
Sloveniji. Pohorci, ki so jih vsa
minula leta zvesto ohranjali,
imajo seveda za ta zaklad da-
nes največ zaslug. Prav gotovo
pa tudi posamezni strokovnja-
ki, ki so zbirali gradivo o Juriju
Vodovniku, še posebej mag.
Igor Cvetko, ki je Vodovnika
predstavil v knjigi Jest sem
Vodovnik Jurij. Naslov si je
sposodil pri eni njegovih naj-
bolj znanih pesmi, ki jih še
vedno pojo ob različnih prili-
kah. Sobotna je bila že ena
takih, ko so se na pragu sko-
marske hiše, ob prisotnosti
domačinov in gostov, v skrbno
pripravljenem kuhurnem pro-
gramu, ki bi tudi Jurija navdu-
šil, v pesmi in besedi predsta-
vili »dandanašnji mladi pevci
in igrci«. Navdušili so zlasti
skomarski otroci, z Jurjevo
žlahtno besedo, izreko in ob-
leko so bili ogledalo tistega
časa. V sodobni maniri in za-
nimivi izvedbi tudi mladi an-
sambel DUST iz doUne in še
narodni ansambel Fantje iz-
pod Rogle, so se postavili s
spominom na Jurija.
Cokelburg se
predstavi
Pfaznik na Skomarju, (igre
ga je v svojih pesmih imenoval
tudi Cekelburg), z njim je
zreška občina slavila tudi ob-
činski praznik, pa bo ostal v
spominu tudi po prikazu sta-
rih obrti.
Martin Mumelj je zadaj
prenovljene hiše coklaril in to
staro pohorsko domačo obrt
prikazal pred radovednimi go-
sti in obiskovalci, pa tudi mla-
dimi iz domačih krajev, da ne
bi šla v pozabo. »Danes izde-
lujem cokl^ samo še za doma-
če in za sosede, ali pa takole,
kot danes, za prikaz mest-
nim,« se je razgovoril coklar
Martin v svoji pristni pohorski
govorici in povedal, da je za
cokle potreben javorjev, sred-
nje suh les. »Gladek mora biti,,
da se ga lažje obdeluje. Na
vrhu pa pride usnje, navadna
kravina, ki pa jo dandanes ni
lahko dobiti,« je še zaupal
Martin. In coklaril naprej. Slo-
ves coklar j ev, zato so kraju
tudi rekli »cokelburg« je na
praznično soboto res dostojno
zastopal. Koliko naročil je
zbral, pa še dandanes ne ve-
mo. Pa orodje, ki ga coklar
potrebuje pri svojem delu?
»Prvo les obdelam z bognarco,
nato ga na kobilo pršpanam in
z rajk^mastrom obdelam...«(?)
Martin se je izdelovanja cokel
naučil od očeta, oče od svoje-
ga očeta - in pristnih izrazov in
govorice tudi. Da mlade danes
ta obrt ne zanima več, pa ga je
precej zaskrbelo.
Holcerji, z Ivanom Pod-
grajškom na čelu, pa so hiteli
prikazovati, kako se »cimper
dejla«. Kako se kakšno orodje
imenuje, bi se bili radi naučili
tudi gledalci in Ivan je poduče-
val: »Cimrovke alicimrače, se-
kira, to menda vsi poznate,
žnoura... najbolj pa roke...« je
povedal Ivan in se glasno na-
smejal lastni domislici. A ven-
dar brez njegovih in rok njego-
vih holcerjev ne bi bilo obnov-
ljene skomarske hiše.
Sobota je bila na Skomarju
kot postanek v preteklosti,
kjer je v hišah dišalo po dimu,
kjer so kmetje in obrtniki vrte-
li čas s starimi kmečkimi orod-
ji in kjer so se na zapečku ob
večerih stiskali domači in še
sosedovi otroci, medtem ko so
starejši pripovedovali zgodbe
iz življenja. Mati so kuhaU.
»Po več taji krempir in zejle«,
je rekla starejša vaščanka, ko
si je ogledovala stare lončene
piskre v skomarski hiši. In ve-
liko so peli. Tudi Vodovnikove
in med njimi tisto:
Blagor teb' Skomarska fara
tam je še navada stara.
Tam je mesto Cokelburg
tja ne pride nikdar Turk.
»S coklami se lehko še Tur-
kov obranimo«, so gostom pri-
povedovali Skomarjani. In zbi-
li do večera prenekatero »ro-
bato in oglato«. Jurijevi na-
sledniki pač! Na tem mestu bi
se lahko pripoved o skomarski
hiši, prazniku in igrcu konča-
la, pa se zdi prav, da nekaj
besed namenimo Juriju Vo-
dovniku še posebej.
Jest sem Vodovnik
Jurij
Jurijev oče je bil coklar, kaj-
pak, in tesar. Jurij pa je bil že v
mladosti zelo bolehen. Izučil
pa se je tkalstva, tkal je na
domu in v »šteri« (v tuji hiši za
plačilo, hrano in stanovanje).
Zadnja leta je živel po več
mesecev zdoma, hodil je od
vasi do vasi, od prijateljev do
znancev, vedno oprtan s »ko-
šem brez dna« ter si s petjem
svojih in drugih pesmi služil
hrano, zlasti pijačo.
Že ta kratka pripoved o Juri-
ju pove in da slutiti, kako se je
z njegovim načinom življenja
širila ljudska (njegova) pesem
po vaseh, da jo dandanes stro-
kovnjaki najdejo po vsej Slo-
veniji in celo v Ameriki.
Saj, z današnjega vidika bi
lahko imeli Jurija Vodovnika
za nekakšnega berača, ali za-
bavnjaka, ki mu lastnina ni
pomenila nič. Zato je lahko
tudi pesnikov »koš brez dna«
čista pesniška prispodoba, ali
pa morda, ugotavljajo nekateri
strokovnjaki, ki se danes lote-
vajo Vodovnikove zapuščine,
njegova karakter na značil-
nost... Na vse to bo še potreb-
no odgovoriti.
Eno pa je nesporno. Vodov-
nikove pesmi so pele bodisi o
njem samem in njegovem živ-
ljenju, pohorskem kmetu in
preprostih ljudeh v domačem
jeziku. Pohorskemu pevcu
najbrž tedaj ni šlo za namerno
razširjanje pesmi, ampak je to
s svojim načinom življenja
vendarle storil in zato so se
ohranile do dandanes. Ljudje
so potujočega pevca imeli vse-
lej v čislih, radi so mu odprli
duri, mu dali hrano in pijačo,
on pa jih-je zabaval v dolgih
zimskih večerih, ko je veter
bril čez zasneženo Pohorje.
Dobiti v hišo popotnika v ti-
stih časih je bil dogodek svoje
vrste, še posebej takega, ki je
bil hkrati »informator«, prina-
šalec novic iz vasi v vas in
zabavnjak. Pogosto je bil za
osamljene kmetije edina vez s
svetom in ob kakšnem poseb-
nem dogodku ah praznil*
brž zložil pesem in jo upe
Nekatere pesmi in dogodi
tudi sam zapisoval, tako j
potem lahko vzel iz tis
»koša brez dna«. Brati in p
je pesnika Jurija naučil
tudi samouk, zato so Ju
pravili tudi »bukovnik«. N
tere Vodovnikove pesmi sd
nes že ponarodele in žive
sti na južnem delu Poh
okoli Oplotnice in Nove (
ve. In danes ga ni Poh(
tudi med mlajšimi skoraj
ki ne bi vsaj nekaj ved
Juriju Vodovniku, ali znal
kak njegov verz. To že kar
v pohorsko pripadnost, po!
skemu kmetu še posebej
mu je, prav njemu, Jurij
klonil največ pesmi. Kot t
tudi skoraj ponarodelo:
O pohorskem kmetu vai
hočem zapet
kak mora pri delu velike
trpet.
Ma žage in mleine pa vt
planeine,
pet parov volou pa tolar)'
stou.
Pesem ima enajst kitic in
ka od njih na tako duhovil
čin opisuje delo in življenj«
horskega kmeta v prelepi
marski fari, v mestu Cokelb
MATEJA POD
Foto: EDI MAS^
GREGOR K/
Skomarska hiša odprta za javnost.
Škof dr. Franc Kramberger je posvetil prenovljeno hiš>
Martin Mumelj še zna coklariti.
Ivan Podgrajšek med obdelavo lesa.
DOGODKI
□
Pel stoletja vrtnarske šele
. petek je bila na Srednji vrt-
lljd kmetijski in gospodinjski šoli v
f^slovesna prireditev, saj je prete-
itanko petdeset let, odkar so leta
jf v tedanjo enoletno vrtnarsko šolo
■Jjili prvi dijaki.
edina šola v Sloveniji, ki skrbi za
^ske in cvetličarske poklice, je kmalu
"J^la dvoletna, od leta 1975 pa na njej
^ajo tudi štiriletno izobraževanje vrtnar-
leta 1962 deluje celjska vrtnarska
h skupaj s kmetijsko in gospodinjsko šolo
wjurju, za poklice vrtnarja in cvetličarja
je dijaki izobražujejo na enoti Medlog v
Ju Na enoti v Celju poteka letos izobra-
v triletnih programih za pridobitev
vrtnar, cvetličar in obrtni cvetličar,
vajajo pa tudi štiriletni program za poklic
^ki tehnik, pri katerem je možna še
jjjj^itev v dveletni diferencialni program.
naštete programe se vpis dijakov v
^ih letih močno povečuje; medtem ko je
jo leta 1946 v šolo vpisanih 28 dijakov, je
(51(3 statistika v lanskem letu zabeležila
J738 dijakov Petkove slovesnosti sta se
jdežila tudi ministra Slavko Gaber in
^Osterc, med številnimi gosti pa so
ji tudi nekdanji učenci šole, od katerih
jianes mnogi uspešni vrtnarji in cvetli-
j,i. Ravnatelj SVKGŠ Branko Šket je
Kdstavil najvažnejše prelomnice v raz-
voju šole, kot posebno težavo pa je izpo-
stavil izvajanje pouka športne vzgoje, saj
šola s skoraj osemsto učenci nima svoje
telovadnice. Minister Gaber je izrazil upa-
nje o uspešnem sodelovanju tako s šolo
kot tudi s kmetijskim ministrstvom in
drugimi pristojnimi institucijami, ki naj bi
v prihodnjih letih pripeljalo do višješol-
skega programa izobraževanja vrtnarjev.
Ob častitljivi obletnici so na šoli
odprli tudi nov, računalniško voden
rastlinjak, v šolskih prostorih pa so
pripravili razstavo vezenin in čudovito
razstavo cvetličnih aranžmajev, ki so
si jih obiskovalci lahko ogledovali do
nedelje.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
V spomin na pol stoletja delovanja Srednje vrtnarske šole v Celju so na šolskem
vrtu zasadili lipo, pri čemer je pomagal tudi minister za šolstvo Slavko Gaber.
Nikoli dovolj denarja
Laški svet sprejel rebalans letošnjega proračuna
Kljub ostremu protestu
nti merilom in kriterijem
ttstrstva za finance pri
mkovanju zagotovljenega
isega javne porabe, so laš-
isvetniki na zadnji seji ob-
Kkega sveta sprejeli reba-
os proračuna za letos,
jotovili so, da se v posebno
iogodnem položaju naha-
io občine s sedeži uprav-
henot, ki pa niso mestne
^ine in da so merila izde-
la na nerealnih osnovah.
^to so v celoti podprli sta-
sprejeta na srečanju žu-
panov tridesetih občin v za-
četku septembra v Domža-
lah, in sicer, da iz sprejetih
meril Vlade Republike Slove-
nije ni mogoče razbrati, kaj
zajema zagotovljena poraba
občin, saj pretežnemu delu
občin ne omogočajo pokriva-
nja osnovnih, z zakonom
predpisanih nalog, zato zah-
tevajo, da se te občine aktiv-
no vključijo v oblikovanje
meril za financiranje zago-
tovljene porabe v občinah.
Kakorkoli že, v Laškem bo
letos zmanjkalo denarja za
družbene dejavnosti. Za pro-
grame na tem področju je z
osnutkom rebalansa proraču-
na za leto 1996 namenjenih
okrog 323 milijonov tolarjev,
kar v primerjavi s celotnim
proračunom predstavlja 35
odstotkov vseh sredstev. Z
merili določen obseg javne
porabe za področje posamez-
nih družbenih dejavnosti je
znižan za tri odstotke, zaradi
zagotavljanja sredstev za iz-
plačilo zapadlega kupona ob-
veznic občine Laško. Tako
znižan obseg javne porabe
zadošča le za socialno in
otroško varstvo ter športa,
medtem ko pri drugih po-
dročjih te omejitve ni mogoče
upoštevati, saj bi zmanjkalo
sredstev za najnujnejše ob-
veznosti.
V osnovnih šolah so do
1.julija, ko so začele veljati
spremembe na področju fi-
nanciranja osnovnega izobra-
ževanja, že porabili vsa pri-
padajoča sredstva za stalne
materialne stroške in od dr-
žave lahko do konca leta pri-
čakujejo le še denar za pokri-
vanje obveznih programov.
Zato bodo morale šole po-
novno proučiti nadstandard-
ni program in sprejeti še do-
datne ukrepe varčevanja. Za-
radi omejenih sredstev letoš-
njega proračuna so v laških
osnovnih šolah 1. septembra
prešli na ekonomsko ceno
kosil, saj bodo do konca leta
porabili kar 14 milijonov to-
larjev več, kot jih priznava
država. Svetniki so sprejeli še
sklep, da iz stalne proračun-
ske rezerve namenijo milijon
322 tisoč tolarjev za pokriva-
nje dodatnih in nepredvide-
nih del pri odpravi posledic
naravnih nesreč.
SERGEJA MITIČ
Različna javna poraba
Svetniki v Slovenskih Konjicah o rebalansu proračuna
^eteklo sredo so se na seji
konjiški svetniki, ki
^ed drugim sprejeli re-
občinskega proraču-
zanj je izračun za-
porabe v letošnjem
j." ga je v drugi polovici
občinam poslalo mini-
lo za finance in ki vsebu-
^fila za financiranje posa-
področij. Tako je med
manjša javna poraba,
^.^'bolj pa jih v Konjicah
so ministrstva za
leto občini priznala le
3'lijona tolarjev za inve-
J^.in sicer 2 milijona SIT
^ gasilske avtocister-
jj^J^^^ostanek pa za športna
župan Janez Jaz-
Poudaril, da je to eden
prvih rebalansov, ki nekate-
re občine spravlja v obup.
Občine, ki so nastale na se-
dežih nekdanjih občin, na-
mreč ugotavljajo, da pri izra-
čunu povprečne javne pora-
be na prebivalca bistveno
zaostajajo za novonastalimi
občinami, zato so župani 30
slovenskih občin slovenski
vladi že poslali protestno pi-
smo.
Rebalans konjiškega prora-
čuna prinaša nekaj sprememb
zaradi prenosov pristojnosti v
razmerju država-občina, ne-
kaj zaradi usklajevanja z me-
rili in nekaj zaradi sredstev,
pridobljenih s prenosom iz
države. Ker so zemeljska dela
za asfaltiranje ceste Jernej-Li-
čenca že končana, so se svet-
niki strinjali z županovim
predlogom, da cesto takoj as-
kltirajo, sredstva pa bodo
prednostno zagotovih iz pro-
računa za prihodnje leto.
Novi direktor komunalne-
ga podjetja bo dipl. ing. Du-
šan Slapnik. Svetniki so na
zadnji seji še potrdili župa-
nov predlog, da bodo novo
tržnico gradili na zelenici
pred Konusom.
Ob tem so svetniki še opozo-
rili, da v Žičko kartuzijo že
desetletja vlagajo, zato bi radi
sprejeli program njenega delo-
vanja, Id bi vložena sredstva
tudi vračal. Po mnenju svetni-
kov že predolgo traja izdelava
projektne naloge za celostno
oživitev doline do kartuzije. Iz-
delava tega projekta pa bo traja-
la še leto dni, do takrat pa je
onemogočeno kakršnokoli in-
vesticijsko vlaganje v to dolino.
U.S.
Hi, konjiček, v
Hermanov brlog!
V celjskem otroškem muzeju je nacionalni tehnični
muzej iz Berlina postavil razstavo igrač na kolesih
Na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci v Muzeju no-
vejše zgodovine, kjer je svoj
prostor našel prvi slovenski
otroški muzej, sta direktori-
ca muzeja Andreja Rihter in
direktor nemškega tehnič-
nega muzeja iz Berlina
Giinther Gottmann predsta-
vila razstavo z naslovom
»Hi, konjiček«, ki bo na og-
led do septembra prihodnje-
ga leta.
Svoj prostor je v Hermano-
vem brlogu našlo 37 zanimi-
vih eksponatov - igračk na ko-
lesih, ki jih je nemškemu teh-
ničnemu muzeju podaril za-
sebni zbiralec. Celotna zbirka
šteje kar 250 različnih ekspo-
natov, najstarejša igračka,
razstavljena v Celju, pa je tri-
cikel - konjiček z zaganjalno
ročico, ki je bil narejen leta
1850. Pri zbirki igračk na kole-
sih gre predvsem za otroška
vozila, ki naj bi malim lastni-
kom na različne načine omo-
gočala vožnjo po hiši in vrtu,
čas njihovega nastanka, izde-
lovali so jih od leta 1850 do
1940, pa naj bi predstavljal
najbolj inventivno obdobje in-
dustrije igrač. V Hermanovem
brlogu so na ogled gugalni in
drugi konjički, številna otroš-
ka kolesa, ki jih izdelujejo vse
od izuma kolesa dalje, otroški
avtomobilčki, ki obstajajo že
vse od konca prejšnjega sto-
letja in druge igračke na kole-
sih, s katerimi so se pred sto
leti lahko igrali predvsem
otroci iz višjih slojev.
Direktor nemškega nacio-
nalnega muzeja Giinther Gott-
mann je ob otvoritvi razstave,
ki je plod dolgoletnega sodelo-
vanja z Marjanom Vidmar-
jem, povedal: »Berlin kot me-
sto in Slovenija kot država sta
pravzaprav v krizi, zato pome-
ni toliko več, da si pustita čas
za gradnjo otroških muzejev.
Skozi zgodovino se je pokaza-
lo, da so otroci vselej, ko so
odrash napravili kakšen po-
skus, le-te posnemali in tako je
takoj po nastanku »pravega«
kolesa nastalo še otroško kolo,
po nastanku prvega letala pa
takoj še otroško letalo. To se je
dogajalo skozi stoletja; sedaj
pa se je končno začelo dogaja-
ti, da si otroci ustvarjajo lasten
svet in ne posnemajo več sveta
odraslih.«
V Hermanovem brlogu bo-
do tudi to razstavo združili s
številnimi aktivnostmi, pri-
pravljali bodo tudi različne
delavnice, skozi katere bo
otroke vodil Herman Lisjak.
Otroški muzej je v tem tednu
dobil tudi svojo himno. Njen
avtor je Janez Bitenc, po-
membna pa je tudi zato, ker
bodo prostori celjskega otroš-
kega muzeja tako obogateni
še z glasbo, kar bo najmlajšim
obiskovalcem-muzej prav go-
tovo še bolj približalo.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Spominsko obeležje Tonetu Cokanu
Pred kratkim je bila v Lokah pri Mozir-
ju spominska slovesnost z odkritjem spo-
minskega obeležja.na rojstni hiši Toneta
Čokana, zamolčanega literata in pesnika.
Čokan je bil borec NOB v zahodno-do-
lenjskem odredu. Kot absolvent medicine je
opravljal službo bolničarja in naloge sanitet-
nega referenta. Julija 1942 so ga likvidirali,
njegov grob pa še do danes ni znan. Kot
soborca in zvestega prijatelja se ga spominja
in opisuje mdi Jože Javoršek v knjigi Spomi-
ni na Slovence.
Spominska slovesnost se je pričela s
sveto mašo v farni cerkvi, nadaljevala pa s
kulturnim programom v Čokanovi rojstni
hiši. Med gosti so bili dr. Jože Pučnik, Jože
Snoj, France Pibernik in mozirski župan
Jakob Presečnik, relief in ploščo z napisom
pa je odkrila Tatjana Jakčeva iz Ljubljane.
Župan Presečnik je krajanom in drugim
udeležencem govoril o tem, kako komuni-
stična oblast ni izbirala sredstev, da se je
znebila morebitnih idejnih nasprotnikov in
političnih tekmecev. Domačin in sosed
Ivan Glušič je spregovoril o vzornem liku
Toneta Čokana in opozoril na pomenljiv
napis pod njegovim reliefom: »Odkril si
pravo zlo, zato na ukaz si moral pasti.«
Čokanove pesnitve in literarna dela sta
prebirala Manca Štokojnik in Roman Čret-
nik, v programu, ki ga je povezoval Ivo
Glušič, je sodeloval otroški pevski zbor, ki
nastopa v okviru kulturnega društva Jurij
iz Mozirja, vodi pa ga Jelka Repenšek.
Literarna zapuščina Toneta Čokana ni
ravno velika, ker so partizani potem, ko je
bil umorjen, na njegovem domu opravili
hišno preiskavo in zasegli vse, da bi tako
zabrisali vsako sled za njim. Zato so ljudje,
spominske slovesnosti se jih je udeležilo
res veliko, čutili olajšanje in sproščenost,
ker se je pretrgal polstoletni molk. I.G.
Seminar za
svetovalce
Društvo za pomoč v du-
ševni stiski pripravlja od 7.
do 11. oktobra od 15.30 do
18.30 in 12. oktobra med 9.
in 12. uro, seminar za nove
svetovalce za telefonično po-
moč ljudem, ki so v duševni
stiski. Delo poteka po telefo-
nu in je brezplačno. Vsi, ki
bi si želeli opravljati to hu-
mano delo, imate smisel za
delo z ljudmi, ste stari nad
18 let in imate končano vsaj
štiriletno srednjo šolo, ste
vljudno vabljeni, da se jim
pridružite.
Prijave sprejemajo po tele-
fonu na številko 9781, vsak
dan od 16. do 20. ure.
M. MAROT
Daruile kri!
Rdeči križ Slovenije priprav-
lja v oktobru krvodajalske ak-
cije tudi na celjskem območju.
V Mestinju lahko darujete kri
danes, v četrtek, 3. oktobra, v
Lučah 13., na Planini pa 17.
oktobra. Postanite tudi vi krvo-
dajec, krvodajalka! Darovana
kri pomeni lepši in varnejši
dan, sporočajo iz človekoljub-
^ne organizacije.
Polzelani praznujejo
v KS Polzela so tudi ob
letošnjem krajevnem praz-
niku, ki ga praznujejo 2.
oktobra, pripravili vrsto ak-
tivnosti.
Že v torek je bila v župnij-
ski cerkvi sveta maša za vse
polzelske žrtve 2. svetovne
vojne in povojnega nasilja.
Včeraj so pripravili slavnost-
no sejo sveta KS Polzela, da-
nes ob 16. uri bodo učenci
pripravili prireditev z naslo-
vom »Pogrnjena miza, nož,
vilice in jaz«, v petek ob 10.
uri bodo v knjižnici izdelova-
li risanke, v soboto se bo ob
8. uri pričel sedmi likovni ex-
tempora Polzela 96, ob 10.
uri pa še tradicionalni duat-
lon s startom pri Gasilskem
domu na Polzeli.
Prihodnjo sredo se bo v os-
novni šoli ob 16. uri pričela
računalniška raziskovalnica,
v soboto pa bo »dan odprtih
vrat« Prostovoljnega gasilske-
ga društva Polzela. Ob 10. uri
istega dne bo tudi blagoslovi-
tev obnovljene cerkve sv.
Florjana v Šeneku, za nede-
ljo, 13. oktobra, pa v župnij-
ski cerkvi pripravljajo sreča-
Cerkev sv. Florjana v Šeneku so popolnoma obnovili.
nje ostarelih in bolnih. Ves ta
in prihodnji teden se bo zvr-
stilo tudi več športnih prire-
ditev.	T. TAVČAR
V SPOMIN
Franc Kravanja
Pred dnevi smo se mno-
go prezgodaj poslovili od
prijatelja, stanovskega ko-
lega in poslovnega part-
nerja Franceta Kravanje.
Iz idiličnega Bohinja je
prišel v mesto ob Savinji
leta 1958. Svojo delovno
pot je začel v nekdanjem
Liku Savinja, kjer seje uve-
ljavil kot kovinar, inovator
in načrtovalec, predvsem
pa kot vesten delavec, ki je
s svojim znanjem in izkuš-
njami pripomogel k marsi-
kateri novosti in s tem k
izboljšanju delovnih pogo-
jev v tovarni.
Leta 1967 se je Franc
Kravanja kot mojster svoje
stroke odločil za samostoj-
no obrtniško pot. To so
bila leta, ki Še zdaleč niso
bila naklonjena zasebni
iniciativi, tudi Francetova
je bila bolj kot z rožami
posuta s trnjem. Ledino
svoje dejavnosti je zaoral v
kolarnici pri Čulkovih,
kjer se začenja tudi rojstvo
sedanje obrtniške organi-
zacije v Celju. Franc je bil
med prvimi, ki so snovali
obrtniško organizacijo, bil
je član prvega upravnega
odbora društva obrtnikov
in podpredsednik obrtniš-
ke organizacije. Svoji sta-
novski organizaciji je ostal
zvest do svojih poslednjih
dni.
Nikoli ni bil zadovoljen z
doseženimi rezultati, ved-
no boljše, vedno nekaj no-
vega je bil njegov življenj-
ski moto. Leta 1979 si je
zgradil svoje lastne pros\
re na Lavi, jih vsa ta k
dograjeval, modernizh
proizvodnjo, širil svojo J
vinsko dejavnost in jo c
polnil še z gostinstvom.'
Franc Kravanja je bil c
ber obrtnik, mojster svo
ga posla in velik dobn
nik. Pri njem so si slui
kruh številni delavci, s si
jimi izkušnjami je dobre,
dela naučil mnogo uče
cev. Predvsem pa nikoli
odrekel pomoči svojim p
jateljem, znancem in h
janom.
V Celju si je Franc nai
tudi življenjsko druži
Ano, tu se je rodil njun s
Jure, ki bo zagotovo naa
Ijeval očetovo tradicijo.;
vse, ki so ga poznali, je h
Franc nekaj posebnega. J
je vztrajen, trdoživ, mož, •
je hotel vedno naprej
vedno nekaj več. Bil
obrtnik, ki je s svojim ži
Ijenjem in delom vtisr
neizbrisen pečat stanovs<
organizaciji. In bil je G
vek, ki je znal prisluhu
ljudem.
REČENO (ne)STORJENO
Naravna barva
Kadar govorimo o barvi, mi-
slimo pri tem na lastnost pred-
meta ali česarkoli živega, ki jo
očesu posreduje svetloba. Če
temu dodamo še pridevnik
»naravna« to pač pomeni, da
mislimo na barvo, ki je neod-
visna od človekovega posega.
Tako je recimo naravna barva
reke lahko zelena, dokler se
morda ne spremeni zaradi
različnih odplak. Pred krat-
kim je bilo tekmovanje sloven-
skih lepotic za naslov miss
Slovenije 1996. Če za trenutek
pozabimo na barvo in pomi-
slimo samo na naravnost ob-
našanja tekmovalk, se nam
uboge revice kar zasmilijo. Ko-
pitljale so po odru v nerodnih
visokih čevljih, se po sili na-
smihale v številne kamere, ob
tem pa seveda že razmišljale
kaj bo, ko bodo zmagale. Na
žalost je zmagala samo ena,
ampak to za naše razmišljanje
niti ni pomembno. Resnici na
ljubo moramo priznati, da bi
bila večina ljudi, če bi morala
nastopati takole pred žirijo in
budnim očesom televizijske
kamere, prav tako nerodna in
živčna kot so bile brhke mla-
denke na omenjenem tekmo-
vanju. Je pa tudi res, da veči-
na ljudi tega nikoli ne bo poče-
la. Pa ne samo zato, ker bi bili
bolj pametni in bi se jim tak-
šno početje zdelo neumno. Ve-
čini ljudem je namreč slava
prav tako pomembna kot raz-
ličnim mišicam na lepotnih
tekmovanjih. In tudi tem osta-
lim je najpomembnejša na-
ravna barva, barva denarja.
Takšen je pač ta svet, na ža-
lost. Ob vsem tem je vpraša-
nje, ki ga je zastavila novinar-
ka ene od naših televizij, za-
kulisnemu frizerju, tekmova-
nja za miss Slovenije, »Koliko
mišic ima naravno barvo las«,
bolj kot ne nepomembno. Po-
membno pa je, da se je ob
tekmovanju vsaj nekaj ljudi
kratkočasilo, da so si nekateri
moški nekoliko odpočili oči,
da je zmagovalka tekmovanja
vsaj za hip spustila sanje v
deveta nebesa, da so gledalci
ob odru ter doma za televizorji
vsaj za nekaj trenutkov poza-
bili na dolgočasne politične
zdrahe in morda tudi na vsak-
danje skrbi.
ZORAN PEVEC
Grif ■ 7
Vedno znova nas razvese-
ljuje bogato ilustrirana in
zanimiva alpinistična revija
Grif. Uredniki so se dela loti-
li profesionalno z vsemi mo-
dernimi metodami oblikova-
nja sodobnih revij in z do-
datki, kot so strokovne re-
klame in v 7. številki še stro-
kovna križanka.
V uvodnem članku nam
urednik Tadej Golob predsta-
vi italijanske Dolomite in na
začetku ugotovi, da najvpliv-
nejši švicarski arhitekt prav
gotovo ni videl Julijskih in
Kamniških Alp, ko je menil,
da so najlepše zgradbe našega
planeta prav Dolomiti. V na-
daljevanju pa nam Bine Mlač
opiše vse velike dosežke alpi-
nizma v tem gorstvu od srede
prejšnjega stoletja do srede
sedemdesetih let, ko se kon-
čajo stare vrednote alpinizma.
Cesare Maestri, veliki moj-
ster solo vzponov v Dolomi-
tih-, v pogovoru z Marjeto Ker-
šič-Svetel meni, da ni nepre-
plezljivih sten, ampak so sa-
mo nesposobni alpinisti, Mat-
jaž Fistravec pa pripoveduje
Tadeju Golobu o delu pri sne-
manju novega slovenskega al-
pinističnega filma Čopov ste-
ber.
Med odpravami je objavljen
nepodpisan opis vzpona na
Denali (Aljaska) ter prispevek
Toneta Škarje o »nelojalni bi-
rokraciji« ob letošnjem Evere-
stu. Miha Pribošič potuje po
puščavi Atakama v Čilu, Ma-
tej Humar pa se je podal na
vrh Matterhorna in na kratko
opisal zgodovino vzponov
nanj. Tomaž Kovšca je pripra-
vil kratek pregled gorskega
kolesarjenja, predvsem divjih
spustov in hitrostnih rekor-
dov v svetu, Stanko Židan pa
se navdušuje nad plezanjem
na otočku Phra Nang ob male-
zijski obali. Vili Guček nam
predstavlja novo plezališče
Čerjan pod Kumom.
Urban Golob je predstavil
plezalsko revijo Ročk and ice
ter festival gorniškega filma v
ameriškem Telluride. Albin
Simonič je objavil prvi del
članka o dodatkih k prehrani
športnikov. Tomo Česen ko-
mentira lestvice najboljših
plezalcev sveta, med katerimi
so se zelo dobro odrezal
Slovenci. Matej Škerl c
matematičnimi formi
uči, kako se je potrebno
čati z vrvjo, Simon Slejl
še drugič ocenjuje ra2
gorske čevlje raznih prc
jalcev. Tomaž Košir je p:
vil nekaj napotkov pri na
drage fotografske opi
Prav ob zaključku te štc
pa je v Grifovi fotogaleri
javljenih še nekaj atrakt
fotografij zunanjih soc
cev.
CIRIL VELKC
Pogled na Škrlatico (2740 m) z Vršiča. (Foto Ciril Velkovrh)
NASI KRAJI IN UUDJE
11
^^^^.......—--------------------________________________________ ______...........______________________________________________________________ ______________..............
Kirurgija ne prenaša mečkačev!
Dr. Danijel Žerdoner je eden prvih specialistov maxilofacialne in orolne kirurgije v Sloveniji
^tor Danijel Žerdoner,
L od doktorjev zna-
^jj s katerimi se lahko
"hvali celjska bolnišnica,
I ta '90 doktoriral iz medi-
'sicih znanosti ne da bi
Jj opravil magisterij, saj ta
njegovem mnenju celo-
1 postopek samo podaljša
Zaplete. Kirurg, predava-
,j pa fakulteti, lovec, mo-
Irti pilot... Zanesenjak? Da,
pak takšen, ki je svoje sa-
ie uspel uresničiti. In Člo-
J Takšen, kot ga v današ-
ipinčasu srečaš redkokdaj.
jjojenemu Celjanu, ki ga je
j3su študija pot zanesla v
jjfjbor, kjer je živel dvajset
jt gre glavna zasluga za to,
^ je celjska bolnišnica edina
Sloveniji, ki se lahko pohvali
Službo za maxilofacialno in
alno kirurgijo. '"Slednja dr.
jjnijelu Žerodnerju, ob vseh
liugih aktivnostih, s katerimi
, ukvarja, pomeni zdaleč
gjveč.
lova veja kirurgije
»Maxilofacialna kirurgija je
itirazno-čelj ustna kirurgija,
Bstala pa je po prvi svetovni
Bjni, ker so bile takratne
ftfliodbe obraza tako speci-
8t«,da znanje splošnega ki-
niifi oziroma travmatologa
li zadoščalo za vse, kar je
Ko pri tovrstnih poškodbah
pdebno popraviti. Pri poš-
Wbah obraza imamo vedno
ftavka tudi z zgornjo oziro-
H spodnjo čeljustjo, oziro-
Bzzobmi, zaradi česar je za
Madovanje te patologije
otrebno združiti tako splo-
M znanje kot tudi znanje
lomatologije. Zato lahko to
odročje specializira zoboz-
Bvnik ali splošni zdravnik,
sdar je bolj primeren zo-
iKdravnik. Pri poškodbi" če-
na primer, pride do te-
1- da človek ne more jesti,
f pomeni, da je potrebno
"iprej vzpostaviti prvotno
'''je, da bo lahko normalno
(lel. Navsezadnje pa je po-
gubna tudi estetika,« razla-
ga dr. Danijel Žerdoner po-
sebnosti »svoje« veje kirurgi-
je, hkrati pa se spomni časov,
ko je bila ta pri nas še v
povojih.
Ker je bilo to v začetku se-
demdesetih, v času, ko je
končal s študijem, si je moral
specializacijo organizirati
sam in ker, kot pravi, takrat
za stomatologe pri nas niso
bih ravno zlati časi, je speciali-
zacijo opravljal v Nemčiji. »Še
leta 70 so vse posege na po-
dročju čeljustne kirurgije
opravljali izključno v Ljublja-
ni in šele v prvi polovici se-
demdesetih so Ljubljančani
milostno dovolili, da so vsaj
posege na področju oralne ki-
rurgije začele opravljati tudi
druge večje bolnišnice v Slo-
veniji,« pravi, jezen predvsem
na vse večjo centralizacijo, pri
čemer je ravno medicina ena
tistih znanosti, ki najbolj ob-
čuti posledice.
Ker predava tudi na ljub-
ljanski medicinski fakulteti,
težave, ki jih imajo zdravniki
iz drugih krajev - za razliko
od tistih v ljubljanskem klinič-
nem centru - še toUko bolj
občuti. »Vendar so najpo-
membnejši študenti in kot pe-
dagog jim lahko veliko daš,«
pravi. »Mladim moraš pove-
dati, kje so problemi, kaj lah-
ko pričakujejo... Ne glede na
to, kako si prostorsko ali fi-
nančno omejen, mora preda-
vatelj na univerzi na vsak na-
čin izhajati iz stroke in štu-
dentom podajati predvsem
praktične izkušnje,« pravi dr.
Žerdoner.
Od odpovedi do
oddelka
Njemu je kirurgija že v štu-
dentskih letih pomenila toli-
ko, da mu cilja, ki se ga je
namenil doseči, ni moglo pre-
prečiti nič. »Po končanem štu-
diju sem v mariborski bolni-
šnici kot kirurg dve leti delal
brezplačno. Dopoldne v bol^
nišnici za znanje in veselje,
popoldne pa na polikliniki za
kruh,« se spominja časov, ko
ga ni moglo nič ustaviti. Ven-
dar specializacije vseeno ni
mogel dobiti, zaradi česar je
dal odpoved in odšel v Nem-
čijo. Tam si je speciaUzacijo
poiskal na eni največjih
nemških klinik, jo opravil, po-
tem pa prišel v Celje, kjer je
bila njegova prva zaposlitev
maxilofacialni kirurg, vendar
takrat še na oddelku za če-
ljustno kirurgijo.
Kmalu po njegovem prihodu
v Celje pa je, obogaten z izkuš-
njami iz Nemčije, pričel zdravi-
ti tudi operativno in celjska bol-
nišnica se lahko pohvali tudi s
tem, da so v njej že leta '81
delali prve osteosinteze obraz-
nega skeleta. »Delali so jih sicer
tudi že travmatologi v Novi
Gorici, vendar le tu in tam, pri
čemer je nastajal problem, ker
je kost bila oskrbljena, človek
pa ni mogel jesti. In ravno zato
je na tem področju potrebna
posebna specializacija - poš-
kodba čeljusti zahteva več-
plastno oskrbo,« pravi dr. Dani-
jel Žerdoner in poudarja, da je
v celjski bolnišnici na tem po-
dročju nastalo pomembno
vozlišče. »Prej se je dogajalo,
da si je, na primer, nekdo zlo-
mil nogo in čeljust. Nogo so mu
oskrbeli in se je vse skupaj
uredilo, na čeljust pa so poza-
bili. V Celju pa je urejeno tako,
da se pacienta najprej loti trav-
matolog, ko on zi^juči, pa se
mi takoj lotimo obraza oziro-
ma obraznih kosti in tu je veli-
ka prednost, kar vsekakor naj-
bolj občutijo ravno pacienti.«
Lov na izzive
Kaj o zasebnem življenju
vprašati človeka, zdravnika, ki
je življenje posvetil poklicne-
mu poslanstvu? Kaj vprašati o
številnih nočeh, ki so šle za
izobraževanje, popoldnevih,
rezerviranih za pisanje član-
kov v strokovne revije in, na-
vsezadnje, o zbranosti, ki je
potrebna med delom in ope-
racijami? »Že celo življenje je
bila moja največja želja želja
po maksimalnih dosežkih na
področju kirurgije in tudi zato
sem se tako trudil, da smo v
Celju uspeh,« preprosto pove.
Pa vendar je ob vsemu času
in energiji, posvečeni medicini
in delu, ostalo še nekaj časa za
konjičke. »Ko mi čas dopušča,
se ukvarjam z lovom; trenutno
sem član lovske družine na
Ljubnem, v času dopusta pa si,
če je le mogoče, privoščim kaj
bolj eksotičnega,« pravi dr. Žer-
doner in z neprikrito nostalgijo
pove, da je bil lani v Namibiji,
njegova še neizpolnjena afriš-
ka želja pa je lov na »pet veli-
častnih« v Keniji. Ob kirurgiji in
lovu ima dr. Danijel Žerdoner
še eno veliko strast. Letenje. Je
pa tudi član omizja Rotary klu-
ba, ki je v Celju trenutno v
postopku ustanavljanja.
In kaj človek, katerega po-
klic in dejavnosti bi koga dru-
gega zaposlile vsaj še za tri
naslednja življenja, pravi o se-
bi? Vse skupaj se mu ne zdi nič
posebnega. »V bistvu sem
konzervativen. Nisem ne vem
kako navdušen za supermo-
derno glasbo ali supermoder-
no likovno umetnost. Rad
imam opere in klasiko, ne ma-
ram pa beata ali disko glasbe.
Ravno tako je pri likovni
umetnosti. Raje imam bolj
realistične slikarje. Kar se tiče
prostega časa in športa - ni
toliko mikavno to, da zahteva
fizične napore, temveč to, da
je potrebno misliti, da nekaj
pričakuješ... To je lov, kjer je
zanimivo predvsem ali ga boš
dobil ali ne, bo prelisičil on
tebe ah boš ti njega... Aviacija
ne zahteva kakšnih posebnih
fizičnih naporov, zahteva pa -
popolno natančnost. In odloči-
ti se moraš takoj. Ena drobce-
na napaka te lahko stane vse-
ga... Kot pri kirurgiji. Seveda
se moraš odločiti bolniku v
prid, ampak... moraš se odlo-
čiti. Predvsem pa - v tistem
trenutku je vse odvisno od
tebe.«
In to je občutek, ki ga dr.
Danijel Žerdoner ne bi zame-
njal za nič na svetu. Ne v tre-
nutkih, ko pacientu rešuje če-
ljust in ne v sekundah, ko lovi
krokodile...
NINA M. SEDLAR
NAŠI ZDRAVNIKI
Nov priključek
ki so se v promet na magistralno cesto Celje - Ljubljana vključevali v Šempetru, iz smeri
f^}.^; se bodo odslej vozili po novem priključku. Kasneje bo to priključek na novo av^o-cesto,
pa so ga morali najprej, da bodo le tako lahko gradili nadvoz nad staro cesto, ki bo v času
^Prta. Na sliki: asfaltiranje zadnjih metrov novega priključka v Ločici ob Savinji.	TT
Častno zavetišče
Planinci iz PD Mozirje bodo točno po 100 letih odprli prenovljeno Mozirsko kočo
V soboto, 5. oktobra točno
ob 12. uri, bo minilo 100 let,
kar so slovesno odprli novo
Mozirsko kočo na Golteh.
Da se zgodovina ponavlja,
dokazuje tudi precej pozno
odprtje koče, šele oktobra,
saj takratni planinci zaradi iz-
jemno deževnega poletja niso
mogli prej izdelati skodel za
streho. Sicer so dogodki iz-
pred stoletja podrobno zapi-
sani, avtor teh zapiskov pa je
kronist in tajnik podružnice,
prvi solčavski učitelj Branko
Zemljič. Kočo so zgradili
predvsem Mozirjani, ki so bili
povezani v Savinjski podruž-
nici. Ob odpiranju koče so
prebrali tudi pismo dr. Frisc-
haufa, ki je zapisal, da bo
»dragim Mozirjanom to zave-
tišče delalo čast...« Sicer sta
imela največ zaslug za grad-
njo Feliks Tribuč in Leopold
Goričar, ob asistenci načelni-
ka Savinjske podružnice, na-
dučitelja v Gornjem Gradu
Frana Kocbeka.
Mozirska koča je bila po-
tem vseskozi v lasti planin-
cev, večkrat pa so jo tudi ob-
navljali, saj je kar dvakrat
zgorela, in sicer med vojno, v
letu 1942, ter v začetku 50-ih
let. Prvič so kočo generalno
prenovili pred nekaj več kot
desetimi leti,v letošnjem letu
pa popolnoma prenovili prvo
nadstropje, uredili sobe in le-
žišča. Večino del je financiralo
Planinsko društvo Mozirje,
pri delu jim je pomagala tudi
mozirska občina, predvsem
pa župan Jakob Presečnik.
Na slovesnosti v soboto
pričakujejo planinci precej
gostov, do Mozirske koče pa
je moč priti z gondolo iz Že-
kovca, z osebnim avtomobi-
lom do parkirišča v Planinski
Ravni ali pa s Slemena preko
Smrekovca. V programu bo-
do sodelovali Mešani pevski
zbor Prosvetnega društva
Mozirje, ansambel Gaj ter re-
citatorji iz osnovne šole ter
PD Mozirje.
Če bo vreme držalo, bodo
domačini iz Šmihela na vrhu
Boskovca postavili 8-metrski
razgledni stolp, za kar imajo
pripravljen že ves material.
Razgledni stolp bo stal na Se-
verjevi poti, ki vodi od Mozir-
ske koče na Boskovec in Kal
ter nazaj na kočo.
^^--
PLANINSKI KOTIČEK
Na Kepo in še dva pohoda
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 6. oktobra na 2143 m
visoko Kepo. Zaradi nepredvidenih zadržkov je namreč pred-
videna tura 29. septembra odpadla, zato so jo prestavili na 6.
oktober. Odhod bo ob 5. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s
parkirišča na Glaziji.
Naslednjo soboto, 12. oktobra bo Brodarjev pohod, kamor
bo odhod ob 7. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča
na Glaziji.
Že naslednji dan, v nedeljo 13. oktobra, pa bo Pohod ob žetvi
po Andraški poti. Odhod bo ob 7. uri zjutraj, s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji.	M. MAROT
Kozjanski planinci
Na območju občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah so letos
bogatejši za dve novi planinski društvi. Najprej so se
organizirali planinci na Prevorju, nato pa tudi v Šmarju.
Planinsko društvo na Prevorju ima sedež v Lopaci 10,
predsednik je Marjan Pere. Društvo v Šmarju vodi Davorin
Bizjak, naslov društva pa je Vegova uHca 28.	BJ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Slovenski radijci v
Atomskih topiicaii
Jutri tudi pogovor s predsednikom Kučanom
v Atomskih toplicah se je
včeraj začel 7. festival Zdru-
ženja radijskih postaj Slove-
nije, ki bo trajal tri dni. Pri-
pravlja ga radio Štajerski val
iz Šmarja pri Jelšah, sodelu-
je pa rekordnih 16 radijskih
hiš. Žirije bodo ocenile 115
novinarskih prispevkov.
Za včeraj, v sredo, so napo-
vedah uradno odprtje festiva-
la, s pozdravi predsednice
Združenja Irme Benko, di-
rektorice Štajerskega vala Mi-
mice Kidrič, direktorja zdra-
vilišča Borisa Završnika in
župana Podčetrtka, Marjana
Drofenika. Prav tako so na-
povedali slavnostni podpis
pogodbe o gospodarsko-inte-
resnem združenju nekomer-
cialnih radijskih postaj v drža-
vi, pri čemer bi to postalo
pravna oseba. Včeraj popol-
dan, po zaključku naše redak-
cije, naj bi žirije začele s po-
slušanjem prvih radijskih
prispevkov, dnevno-informa-
tivnih oddaj, komentarjev, in-
tervjujev, reportaž, glasbenih
oddaj, humoristično-satirič-
nih oddaj, kontaktnih oddaj,
reklamnih sporočil in reklam-
nih spotov iz posameznih ra-
dijskih postaj. V različnih žiri-
jah bodo sodelovali Boris
Dolničar, Branko Kastelic,
Lenart Šetinc, Jože Jerman,
Aleksander Lucu, Silvo Ter-
šek, Evgen Jurič, Ivanka Mu-
lec-Ploj in Mojca Randl. Vče-
raj zvečer naj bi se udeleženci
festivala srečali na gradu Pod-
sreda z župani petih novih
občin, ki so nastale na ob-
močju bivše šmarske občine.
Danes, v četrtek, bodo čla-
ni žirij naprej poslušali števil-
ne radijske prispevke, na vr-
sti je tudi pogovor o frekven-
cah ter problematiki sloven-
ske radiodifuzije, nato pa bo
ogled zanimivosti Olimja, z
družabnim srečanjem v pi-
vovarni Haler. Jutri, v petek,
bo pred razglasitvijo rezulta-
tov tekmovanja pogovor
med avtorji radijskih pris-
pevkov in člani žirije, nato bo
še sestanek izvršnega odbo-
ra združenja ter žirije. Popol-
dan bo pogovor novinarjev s
predsednikom države Mila-
nom Kučanom, ob 18. uri pa
bo slovesni zaključek 7. festi-
vala, ko bodo podelili prizna-
nja.
■■iftnilili BRANE JERANKO
Zupan sprejel maturante
Prejšnji četrtek je celjski župan Jože Zimšek v Poročni dvorani sprejel maturante
celjskih gimnazij, ki so na letošnji maturi dosegli najboljše rezultate.
Župan je Katici Bajuk, Evi Domitrovič, Tini Košak, Martini Lavrin, Ksenji Marguč, Darji Ml
Marjetki Pintarič, Nataliji Šketa, Karli Šmigoc, Anji Valant, Simoni Važič, Jerneji Žuran in Tor
Mavriju čestital za rezultate, dosežene na maturi in vsem (sedaj že študentom) zaželel predv
da bi svoje znanje in sposobnosti tudi po končani fakulteti skušali vnovčiti v domačem mesti
sprejemu so najboljši celjski maturanti prejeli tudi simbolična darila.	N.-M. S., Foto: (,
Za rudarje in
druge goste
Ob praznovanju občin-
skega praznika Mestne
občine Velenje so med
drugimi prireditvami od-
prli nov pokrit plavalni
bazen v hotelu Barbara v
Fiesi, ki je last velenjske-
ga premogovnika.
HTotel Barbara je bil še
lani dom rudarjev, s teme-
ljito prenovo pa je postal
hotel B kategorije. Njego-
vo udobno in pestrejšo po-
nudbo je letos zaokrožila
izgradnja novega pokrite-
ga plavalnega bazena z
ogrerano morsko vodo. Za
izgradnjo bazena so se v
premogovniku odločili,
ker bi radi omogočili go-
stom udoben in zanimiv
način preživljanja dopusta
v vseh letnih časih ter ren-
tabilnost poslovanja tega
sodobnega hotelskega ob-
jekta.
Bazen obsega 167 kva-
dratnih metrov površine,
■ globok je meter in pol, v
njem je 250 kubičnih me-
trov morske vode, ki jo v
posebni črpalni postaji za-
jemajo 50 metrov od oba-
le. V celotnem bazenu in
drugih prostorih je urejeno
talno ogrevanje, vodo v ba-
zenu lahko ogrejejo do 38°
C, opremljen pa je s pod-
vodnimi reflektorji in ma-
sažnimi šobami. Prostori
bazena so z veznim hodni-
kom povezani s hotelom.
V hotelu Barbara, ki ima
sedaj odprta vrata za de-
lavce premogovnika in vse
druge goste celo leto, je 18
dvoposteljnih in 18 štiripo-
steljnih sob ter 6 apartma-
jev, ki so komfortno
opremljeni. Poleg bazena
sta v hotelu še trim kabinet
in savna, prenovili pa so
tudi gostinski lokal ob pla-
ži.
DIANA JANEŽIČ
Odprta vratd za svetovanje
Zasebna Psihološka sve-
tovalnica, ki jo je v začetku
leta odprla dipl. psih. Mar-
jana Božič - Robida v Miklo-
šičevi 1 v Celju, bo od 7. do
11. oktobra med 9. in 14.
uro brezplačno odprla vrata
vsem, ki bi radi spoznali
njeno delovanje in se pogo-
vorili o svojih težavah. V
okviru te akcije bo imela
svetovalnica oktobra tudi
35-odstotni popust pri stori-
tvah.
Namen tedna odprtih vrat
je približati delovanje sveto-
valnice širšemu krogu ljudi.
Premalo se namreč zaveda-
mo, da je psihična stabilnost
pogoj in nujnost za zdravega
človeka, ki se tako bolje po-
čuti, je uspešnejši pri reševa-
nju težav, bolj odporen, bolj
zdrav in srečnejši v zasebnem
življenju.
Po dosedanjih izkušnjah se
v svetovalnico oglašajo ljudje
z najrazličnejšimi težavami:
neurejeni odnosi med zakon-
ci, težave v odnosih starši-
otroci ter nadrejeni-podrejeni
na delovnem mestu, različne
oblike zasvojenosti, nezado-
voljstvo s samim seboj zaradi
premalo samozavesti, psihič-
ne težave, ki spremljajo raz-
lične bolezni... Marjana Bo-
žič - Robida ugotavlja, da
odhajajo ljudje po pogovorih
v svetovalnici zadovoljni
predvsem zaradi občutka po-
večane kontrole nad svojim
življenjem. Zadovoljni so tu-
di, ker jim na razgovor ni
potrebno čakati, čas delova-
nja je prilagojen posamezni-
kovim željam. Diskretnost je
zajamčena, saj vemo, kako
težko je priznati, da določe-
nih težav ne znaš rešiti sam.
Zato so ljudje, ki se odločijo '
za obisk svetovalnice, po-
gumni, odločili so se za novo
možnost in nov poskus reše-
vanja težav, s čimer naredijo
pomemben korak pri spreje-
manju lastne odgovornosti za
svoje življenje.
i-	. , ZZl—_TC
Psihološka svetovalnica
ima dovoljenje za opravlja-
nje socialno varstvenih sto-
ritev in pozitivno mnenje
Socialne zbornice Slovenije,
še vedno pa čaka pa dodeli-
tev koncesije ministrstva za
delo, družino in socialne za-
deve, kjer so postopki poča-
sni in svetovalnica zato še
vedno deluje na samoplač-
niški osnovi.
Za Študente
Celju
Po zadnjih podatkih
bodo v letošnjem štii
skem letu v Celju mladi I
ko izobraževali v dveh i
nih in dveh izrednih odi
kih visokošolskega «
kovnega študija. ,
V Celju odpirata svoje
delke strojna in gradbeni
soka strokovna šola m
borske strojne ozinji
gradbene fakultete, za a
teresirane bodoče štude
pa so v ponedeljek in v:
do, pripravili dva informa
na dneva. Tisti, ki se jih r
udeležili, pa jih zanima, 1
ko informacije še vedno
bijo v Oddelku za družb
dejavnosti Mestne obi
Celje (Prešernova 27/111)
po telefonu 483-909.
Šal jivci v Benetkah
Takole so se pred objektiv našega sodelavca Ivana Strmoleta na Markovem trgu sredi Benetk
postavili člani ene najmočnejših celjskih strank - Stranke šaljivcev.
Za najbolj aktivne člane stranke, ki pod vodstvom Edija Masneca in pod okriljem našega časopisa
deluje že peto leto, turistična agencija Dober dan iz Šempetra redno pripravlja presenečenja. Tako
so šaljivce, katerih šale so v zadnjih mesecih dobile največ glasov, minulo soboto popeljali na
nagradni izlet v Benetke. Vreme je bilo lepo, Benetke čudovite, zabave pa na temizletu v neznano
seveda ni manjkalo...
Na izletu stranke, ki v svoje vrste vabi nove člane - kot članarina šteje ena šala, poslana v Novi
tednik - so izbrali tudi najboljšega šaljivca. Naziv si je spet priboril Lojz Oblak, ki ga je agencija Dober
dan nagradila s tridnevnimi počitnicami v njihovem apartmaju na Rogli.	N.-M. SEDLAR
Foto: IVAN STRMOLE
Ko nas greje
naravni kamen
Za grelnike iz naravnega
(.amna pravijo, da jih odli-
tujejo toplota, lepota in eko-
nomičnost, ogrevanje z nji-
mi pa združuje prednosti
termoakumulacijskih peči,
centralnega ogrevanja in
lončenih peči.
Grelniki iz naravnega kam-
na so primerni tako za bival-
ne prostore kot opremo loka-
lov. Zavzamejo zelo malo
prostora, obenem pa so sa-
mostojni dekorativni elemen-
ti. Tovrstne grelnike lahko v
vsakem prostoru priključimo
v navadne vtičnice, saj je vir
energije elektrika. Naravni
kamen akumulira toploto in
jo potem seva v prostor tudi
dve uri po izklopu, kar omo-
goča znaten prihranek ener-
gije. Pri tem se ne ustvarja
preveliko vrtinčenje zraka, s
tem je tudi manj prahu, zato
je to bolj zdrav način ogreva-
nja. Temperatura zraka, ogre-
vanega s temi grelniki, je lah-
ko za dve stopinji Celzija
ja kot z drugimi grelniki
bo ugodje enako. Vsaka
pinja Celzija prinese 6 od
kov prihranka elektri
energije. Tisočvatni grelni
naravnega kamna je po
plotnem učinku primerlj
3-tisočvatno termoakuff
cijsko pečjo.
Grelno telo je izdelan
plošče naravnega kamna
beline 3 cm in različnih'
kosti. Grelnik je lahko
ključen na omrežje s ^
nim stikalom, sobnim ter
statom ali njuno kombifi
jo, kar omogoča največji
hranek energije. Montaž
enostavna, njene stre
prevzame proizvajalec,
daje tudi petletno garant
Servis in vzdrževanje ^^
potrebna, grelnik pa či^^
izklopljen in mrzel z vl3
krpo oziroma s čistili z^
ravni kamen.
• brezplačr« rrxxTtaža in prevADZ po cetotni SIcA/e^
• 5 let garancije + časosATO stikalo - gratis
Po želji pošljemo prospekt!
ETNA d. o. o. Maribor, Tel.&fax: 062 - 221 - 294___
ŠPORT
13
pokal pri
{etrtfinalu
zapletih in celo razve-
''Lnem prvotnem žrebu
' va faza pokalnega tek-
nja končana in znana
"'^gtava četrtfinalnih sku-
^ Za organizacijo se je po-
" valo	klubov
^j pivovarna Laško in Ke-
lasO' turnirji pa bodo
^19, in 22. oktobrom,
fsežani bosta igrala Olim-
-Krka Litostroj-Kraški
v Krškem sta para Inte-
2omet in BWC-Kemo-
■ I v Portorožu je žreb do-
«1 tekmi KS Polzela-Repub-
^ jp Rogaška-Portorož, edi-
i^jf^ir s štirimi prvoligaši pa
y Mariboru, kjer bodo
|jli Idrija-Pivovarna Laško
Satex-Helios. Zmagovalci
jh osmih tekem bodo po
lodnevnem premoru, ki je
Četrtfinalnih turnirjev,
jjlj za uvrstitev na Final
ki bo konec marca 1997.
irevec reklam
Uvodne prvenstvene tek-
(50 minile v različnih oko-
jjjinah, takšne so bile oce-
. tehničnih komisarjev ter
junovalne komisije KZS, s
jjvami pa se naši klubi
(ijujejo tudi v Evropi.
Polzelani so pred tekmo v
jrigradu morali zaradi stro-
ji pravil FIBA prelepiti vse
iklame z izjemo ene, saj bi v
jiprotnem plačali 10. 000
irjev kazni. Prvoligaška
raiiera v Laškem je bil »zelo
i^odbudna prireditev po or-
mcijski in športni strani«,
ilazaradi spodrsljaja KZS so
Wini statistiko morali pi-
li ročno. Kapetan Rogaške
ja Petrovič na uvodni tekmi
Mariboru je bil brez ustrez-
!oznake na dresu, v Sloven-
ih Konjicah so hvalili delo
možnih sodnikov, Kemo-
ist, Prebold in Celje še niso
ravnali obveznosti do KZS,
ntjurčani pa morajo zaradi
udeležbe na novinarski
nferenci ob predstavi držav-
na prvenstva plačati kar 45.
"tolarjev kazni.
luper Jevtovic
^fugi polčas Rogaške proti
je povsem zadovoljil
'•'slce, ki so navdušeni
Jigro Dejana Jevtoviča: 27
fantastičen met 12:14
JJ) in 7 skokov!
^ločilna je bila gibljiva con-
'obramba, ki ni dovoljevala
% pod koš in je hkrati
Jfečevala natančne mete z
Domači so sredi prve-
Polčasa sicer zaostajali za
točk, toda po odmoru je
^ ^^ekla do te mere, da je
%vič vseh 20 minut vztra-
Pj' peterki Mičunovič, Pe-
li'^' Novakovid, Ivanovič,
imeh so bistveno več
' '^ot gostje, ki so veliko
sinoči pa so Slatin-
^ Litvi proti Žernaitiosu iz
Seja Štartali v skupini O
^■^evega pokala. J. T.
Nova evropska zmaga
Po 3.krogu evropskega pokala je KS Polzela v skupini
vodilnih moštev, potem ko je v torek zvečer v svoji dvorani
premagala tudi poljski Nobiles z 80:70 (39:37).
Oboji so naredili nadpovprečno vehko napak, domači pa z
borbenostjo nadomestili nihanja in sredi prvega polčasa pobeg-
nili za osem točk. Prednost je do odmora skopnela, Nobiles je
celo izenačil na 39:39, nato pa Polzelani polnih šest minut niso
dobili koša, povedh s 53:39 in prednost obdržali do konca. Koše
za drugo zmago so dosegli Jagodnik (skrajno levo) 22, Šamanič
in Petranovič po 19, Kobale 13 in Rovšnik 7, za goste pa največ
beloruski reprezentančni branilec Griščuk 22 in visoki Jankovv-
ski 21. V 4.krogu bo Polzela v torek gostovala v Skopju pri Ra-
botničkemu.	Foto: GREGOR KATIČ
Padec po
Scavoliniju
Polzelani so v drugem
evropskem nastopu presene-
tili Scavolinija in v obračun s
slovitimi Italijani vložili
ogromno energije, kar se jim
je poznalo v drugem prvens-
tvenem srečanju, ko so se z
gostovanja pri Kraškem zi-
darju vrnili praznih rok.
Bolj kot poraz 60:70 skrbi
zdravstveno stanje nekaterih
igralcev. Stavrov toži nad poš-
kodbo kolena, Petranovič ima
težave z zapestjem, Cizej pa po
tekmi ni mogel stopiti na levo
nogo in se je ustrašil ponovitve
lanske poškodbe. Za lokalni
derbi z Rogaško bo precej odvi-
sno od zdravniških poročil in
ob non-stop ritmu torek-sobota
bo potrebna dodatna previd-
nost, da točki ne bi odšh iz
prenovljene dvorane, saj dogo-
vor o gostovanjih v prvih štirih
krogih ne velja več. T. L.
Peta osebna:
da ali ne?
Laščani so bili po minimal-
nem porazu v Domžalah potrti
in v dvomih. Tri minute pred
koncem je Pipan zahteval ti-
me-out, po košu pa je eden
najboljših domačih igralcev
Šetina dobil peto osebno.
Toda miza je trdila, da je
bila ura zaradi time-outa us-
tavljena, čeprav so vsi nadalje-
vali z igro. Novi prvoligaši so
celo razmišljali o pritožbi, to-
da dovolj močnih argumentov
niso imeli (na video zapisu ni
viden semafor) in morah so se
sprijazniti s porazom, čeprav
so pred tekmo upali na zma-
go. Sporna je bila tudi namer-
na osebna Čopa pri rezultatu
70:70, v vsakem primeru je
ostalo veliko dvomov in v pri-
čakovanju sobotnega ostro-
strelskega dvoboja Tovornik-
BWC je napetost večja tudi
med navijači. Nagradni sklad
za dosego koša z zavezanimi
očmi je že 60. 000 tolarjev!
Ž.Z.
Naporen teden
Celjske košarkorice med pokalom Ronchetti
v soboto na Ježici
Ingradove košarkarice so
sezono začele z zmagama v
pokalu in prvenstvu, včeraj
so proti Slovakinjam odigra-
le uvodno tekmo evropskega
pokala, v soboto jih čaka do-
mači derbi na Ježici, nasled-
njo sredo pa zahtevno gosto-
vanje v Avstriji, ki bo že od-
ločalo o zmagovalcu skupine
G pokala Ronchetti.
V prvenstveni premieri je bi-
lo presenetljivo kar precej te-
žav z Odejo, zmaga pa je bila
zagotovljena šele po simultan-
ki letošnje najpomembnejše
okrepitve Dubravke Savičevič.
Po sinočnem štartu v pokalu
Ronchetti s slovaško Istroban-
ko (zadnje prvenstvo je konča-
la na šele 12. mestu) sta pred
našimi podprvakinjami gosto-
vanji pri favoritinjah obeh tek-
movanj, Ježici in Welsu.
Pri Ingradu so si pred sezo-
no za cilj zadali približanje
Ježici, vendar se z morebitno
zmago že na prvem obračunu
naših najboljših ekip ne obre-
menjujejo. Bolj so usmerjeni
na evropske nastope, kjer po
odpovedi ukrajinskega pred-
stavnika računajo na vsaj 2.
mesto v skupini in napredova-
nje v naslednji krog.
Istrobanka je mlado moš-
tvo, nekakšna filijala slovite-
ga Ružemberoka, ki igra v
evropski ligi zelo vidno vlo-
go. Pravo nasprotje je avstrij-
ski Wels, v katerem prevladu-
jejo izkušene košarkarice.
»Napovedi za domače prvens-
tvo ali pokal Liliane Ronchet-
ti so nehvaležne. Obljubljam
le boj za zmago na vsaki tek-
mi,« je silno zadržan trener
Branko Lah, ki si je medna-
rodne izkušnje nabiral na
klopi Maribora in mladinske
reprezentance.
Comet je neposredno pred
začetkom prvenstva zadržal
najboljšo igralko Damjano
Račič, ki se je vendarle odlo-
čila, da ne bo prenehala z
igranjem.
Kot vedno je največji opti-
mist Franci Ramšak, ki je zdaj
tehnični direktor kluba. »V
evropskem tekmovanju raču-
namo na napredovanje. Če
nam uspe, nas verjetno čaka
hrvaška Montmontaža, ki smo
jo letos v pripravljalnih tek-
mah že dvakrat premagali. To-
rej...« preračunljivo razmišlja
eden Ingradovih košarkarskih
direktorjev in cilja na nekoliko
daljšo »evropsko« sezono, za
domače prvenstvo pa bo za
pravo igro in znanje bolj pri-
merno naslednje leto.
TOMAŽ LUKAČ

Ljubljana: na državnem pr-
venstvu v streljanju z vojaško
puško je zmagal Trzin, prese-
netljivo je bil drugi z enakim
številom 518 krogov Žalec (Me-
lanšek 181, Kotnik 172, Čeho-
vin 162) tretje Celje 517 (Jeram
173, Frece 173, Jager 171) in
četrti Kovinar 515 (Dečman
177, Kočevar 173, Dobovičnik
165). Med posamezniki je
zmagal Melanšek, bron pa je
osvojil Dečman. (T. J.)
Gaal: na zaključni tekmi
alpskega pokala v lokostrels-
tvu v slogu compound zmaga
Emeršičeve (Moz), ki je tudi
letošnja prvakinja.
Gornji Grad: v 2. krogu I.A
ženske odbojkarske lige Bled-
Zg. Savinjska 3:0 (2, O, 5),
Koper-Branik 3:2, Krim-N.me-
sto 1:3, Ljutomer prost. Vrstni
red: Bled, N. mesto 4, Branik,
Koper 2, Krim, Ljutomer, Zg.
Savinjska 0.
Topolšica: v 2. krogu I.B
moške odbojkarske lige Gra-
nit-Topolšica 1:3 (-12, -9, 14, -
12), Kamnik-Žužember 3:0,
Ljutomer-Lubnik 3:2, Črnuče-
Žirovnica 0:3. Vrstni red:
Kamnik, Topolšica, Ljutomer
4, Žirovnica, Granit 2, Lubnik,
Črnuče, Žužemberk 0.
Vojnik: na košarkarskem tur-
nirju ob občinskem prazniku
zmaga Vojnika pred Novo Cerk-
vijo, Dobrno in Frankolovim. V
metanju trojk je bil najboljši
Grega Žgajnar in v prostih me-
tih Uroš Kolar, ki je zapored
zadel 21 metov. (M. O.)
Zabukovica: na prvi tekmi
orientacijske lige so v posa-
meznih starostnih kategorijah
zmagali Zabukovica, Slivnica,
Šoštanj, Vinska Gora in dva-
krat Žalec, ki tudi vodi v skup-
nem seštevku. (B. P.)
Šentjur: na Kitrpoteznem
šahovskem turnirju zmaga
Plahute 11, sledijo Biščan
10,5, Jazbinšek 10, Gazvoda
9,5, Kolman 9 itd. Po sedmih
turnirjih vodi Gazvoda 59
pred Plahuto 55, Biščanom 48
itd. (D. R)
Mladinke tretje
Peti zaporedni nastop na
pokalu prvakinj v atletiki za
mladinke je Kladivar Cetis v
okrepljeni zasedbi končal z
bronasto kolajno in posa-
mičnimi zmagami Valantove
v troskoku, Randželovičeve v
metu kopja in priložnostne
novinke Romanove v teku na
1500 metrov.
Celjanke so za samo tri in
pol točke prehitele ukrajinski
Sudstroitel in tako po lanskem
naslovu podprvakinj osvojile
še tretjo bronasto kolajno po-
kala prvakinj. Tretje so bile že
v Celju 1993 in Varšavi 1994,
naslednje leto pa zaradi spo-
drsljaja na državnem prvens-
tvu (brez točk v troskoku) ne
bodo tekmovale na medna-
rodni sceni.
Valantova je v troskoku s
13,08 za decimeter izboljšala
lasten rekord prvenstev, Ran-
dželoviča je s kopjem dosegla
zelo dobro daljavo 52,60 m,
Romanova pa je zmagala s ča-
som 4:55,67. Druge so bile Ma-
tulova (200 m), Valantova (da-
ljina) in Dražnikova (krogla),
tretja Matulova (100 m), četrti
Gluvičeva (3000 m) in štafeta
4x400 m, peti Jurčakova (400
m) in štafeta 4x100 m, sedme
Djumičeva (800 m), Majdako-
va (višina) in Dražnikova
(disk) ter zadnji, osmi Beti
(100 m ovire) in Džogičeva
(400 m ovire).
Vihar express
, Pepsi Czech Opnu v squashu za mladinke med igralkami
L ^hh držav je že drugič zapored zmagala Petra Vihar iz
isn^'^' ^ je vse tri dvobbje dobila z rezultati 3:0, njene
an pa so bile reprezentantke Madžarske, Švedske in
Viharjeva zadnje tri mesece zaradi slabega dela SQZS
M igrala, prvi naslednji mednarodni nastop pa naj bi
^ ^ele v začetku naslednjega leta v Angliji.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA^ 5,10.
Košarka
Polzela: Polzela-Rogaška,
Laško: Pivovarna Laško-BWC
(3. krog A-1 moške lige); Slo-
venske Konjice: Comet-Litija
(vse 19), Ljubljana: Ilirija-Ke-
moplast (3. krog A-2 moške
lige, 20 ); Slovenske Konjice:
Comet-Pomurje (16.30), Ljub-
ljana: Ježica-Ingrad (2. krog I.
ženske lige, 18); Šoštanj: Elek-
tra-Prebold (3. krog B hge,
17.30).
Kegljanje
Celje: CP Celje-Hidro (2.
krog I. moške lige, 17); Miro-
teks-Sl. Gradec (2. krog I. .žen-
ske lige, 14.30); Slovenske
Konjice: Konjice-Dravograd,
Ravne: Fužinar-Žalec, Črno-
melj: Črnomelj-Šoštanj (2.
krog 11. moške hge, vse 16);
Ljubljana: Norik Il-Šoštanj (2.
krog II. ženske lige, 11); Celje:
Petrol-MTT (2. krog III. moške
lige, 10).
Nogomet
Zreče: Unior-Pohorje, Tur-
nišče: Turnišče-Dravinja,
Odranci: Odranci-Steklar (7.
krog III. lige); Rogatec: Mons-
Krško, Vransko: Vransko-Us-
njar. Kozje: Odred-Kovinar (4.
krog MNZ Celje, vse 16).
Rokomet
Velenje: Vegrad-Mlinotest
(4. krog I ženske lige, 19).
NEDEUA, 6,10,
Kegljanje
Maribor: MTT-Miroteks II
(2. krog II. ženske lige, 11);
Celje: Kovinotehna-Hrastnik
(2. krog III. moške hge, 10).
Košarka
Slovenske Konjice: Rogla
Atras-Celje (3. krog B hge, 17)
Nogomet
Celje: Publikum-Korotan
(15.30), Maribor: Maribor-Ru-
dar (10. krog I. hge^ 18);
Šmartno ob Paki: Era Šmart-
no-Železničar, Zagorje: Za-
gorje-Šentjur (8. krog II. hge,
obe 15.30).
Rokomet
Maribor: Branik-Žalec (4.
krog I. ženske hge, 16).
TOREK, 8,10.
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Era Šmartno, Laško: Tim
Laško-Unior, Šoštanj: Usnjar-
Steklar, Štore: Kovinar-Šent-
jur. Krško: Krško-Vransko (2.
krog pokala MNZ Celje, vse
16L_
SREDA, 9.10.
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laš-
ko-Krško (18.30), Velenje: Go-
renje-Jadran (4. krog I. moške
hge, 19), Žalec: Žalec-Kočevje
(18), Izola: Izola-Vegrad (5.
krog I. ženske hge, 20).
14
ŠPORT
Topolčany kot Celje
Tudi slovaski prvak v domačem prvenstvu visoko zmaguje in ima po treh krogih edini
vseh šest točk - Prvo tekmo sodita Švicarja, v Golovcu pa Avstrijca
Po Evropi so se sinoči za-
čele kvalifikacije za 15. sve-
tovno prvenstvo v rokome-
tu, ki bo maja prihodnje leto
na Japonskem. Naša repre-
zentanca je uvodoma v Vele-
nju igrala z Avstrijo, s katero
se bo v soboto popoldne v
Voitsbergu pomerila še v po-
vratni tekmi.
Domače prvenstvo je tako
začasno prekinjeno, vsi štir-
je evropski predstavniki pa
bodo tekme 4. kroga vna-
prej odigrali prihodnjo .sre-
do. Celjani so imeU kar šest
reprezentantov (Lapajne,
Šerbec, Pungartnik, Vugri-
nec, Šafarič, Tomšič), preo-
stanek moštva pa se je vče-
raj končno vrnil v Golovec,
ki bo v prihodnje spet neko-
liko bolj rezerviran za roko-
met.
Slovaška reprezentanca
je brez večine najboljših
pred nedavnim dobila obe
prijateljski tekmi z Avstri-
jo: na Dunaju s 24:13 in v
Šali s 24:18.
Rekordna zmaga letoš-
njega prvenstva v Sevnici s
37:19 (Celjani imajo po samo
treh tekmah že razliko v go-
lih plus 44) je nekaj poseb-
nega tudi zavoljo rdečega
kartona trenerju Zovku. Na
začetku drugega polčasa je
nevede prestopil mejno črto
in po posredovanju delegata
Žižka iz Maribora se je mo-
ral preseliti na tribuno.
Puc že skoraj normalno
trenira in bo verjetno na-
red za tekmo v Topolčanyu,
Cvijič pa bo zaradi natrga-
nih kolenskih vezi s tre-
ningi začel v ponedeljek.
Podobno je premočen tudi
Topolčany v slovaškem pr-
venstvu. Po 3. krogih je edini
z vsemi zmagami, v soboto
pa je v derbiju premagal Pre-
šov s kar 27:15. Za tekmi s
Portugalsko so imeli štiri re-
prezentante, generalka slo-
vaškega prvaka za prvi dvo-
boj s Celjem Pivovarno Laš-
ko pa bo v sredo proti Pie-
štanyu.
Sodniki za Evropo
Evropska rokometna zveza
je potrdila datume vseh te-
kem 1. kroga evropskih poka-
lov ter določila sodnike in de-
legate. Repenšek in Požežnik
bosta v Grčiji sodila povratno
tekmo pokala EHF za moške
Filippos Verias-Bruck, na tek-
mi pokala prvakov Cabot Zu-
bri-Crvena zvezda pa bo de-
legat Štefan Jug.
Pokal prvakov: Topol-
čany-Celje Pivovarna Laško,
prva tekma bo 13. oktobra
ob 10.30 uri, sodita Schill in
Bruger (Švica), povratna bo
19. oktobra v Golovcu ob 18.
uri, sodita Reisinger in Lan
(Avstrija).
Pokal EHF: Elektromos-
Gorenje, prva tekma bo 12.
oktobra ob 17. uri, sodita
Mandl in Kaschiitz (Avstri-
ja), povratna bo 20. oktobra
ob 15.30 uri, sodita Lemme
in Ullrich (Nemčija).
Pokal pokalnih zmago-
valk: Kiriah Sharet Holon-
Žalec, tekmi bosta 17. in 19.
oktobra v Žalcu, sodita Acev
in Kavdarov (Makedonija).
Pokal mest:Vegrad-Stade
Bethunois, prva tekma bo
13. oktobra ob 18. uri, sodita
Masi in Di Piero (Italija), po-
vratna bo 19. oktobra ob
20.30, sodita Schill in Burger
(Švica).
ŽEUKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Robi Šafarič je lani ob Bolgarih prodiral v nogometnem
slogu, Slovaki pa bodo nekoliko bolj nevaren tekmec.
PANORAMA
NOGOMET
I.	liga
9. krog: Rudar-Maribor 1:6
(0:0); Vidovič (84); Korotan-
Pubhkum 0:0, Koper-Olimpija
0:0, Primorje-Mura 3:0, Bel-
tinci-Gorica 0:3. Vrstni red:
Primorje, Rudar 18, Maribor
17, Gorica, Mura 14, Publi-
kum, Beltinci 11, Koper 8, Ko-
rotan 7, Olimpija 4.
II.	liga
7. krog: Šentjur-Piran 4:0
(3:0); Obrez (16), Romih (18),
Grbavac (36), Valek (47), Ru-
dar-Era Šmartno 1:0 (0:0), Čr-
nuče-Dravograd 1:0, Ljublja-
na-Drava 0:0, Železničar-Na-
klo 0:0, Nafta-Vevče 4:0, Ja-
dran-Zagorje 1:1, G. opekar-
ne-Domžale 2:1. Vrstni red:
Drava 15, G. opekarne, Šent-
jur 14, Nafta 13, Zagorje, Dra-
vograd, Vevče 11, Črnuče, Ru-
dar (T) 10, Naklo, Jadran 8,
Domžale, 7 Železničar (Mb),
Era Šmartno 5, Ljubljana, Pi-
ran 4.
III. liga-vzhod
6. krog: Kungota-Unior 2:2
(1:1); Žurej (37), Štor (70);
Dravinja-Odranci 3:1 (2:1);
Komar (18,42), J. Hrovat (80);
Steklar-Brunšvik 3:0 (2:0), Ba-
kovci-Kovinar 0:1, Pohorje-
Paloma 3:1, Aluminij-Gori-
čanka 0:1, Črenšovci-Turnišče
3:1. Vrstni red: Aluminij 15,
Kovinar, Paloma 13, Pohorje,^
Črenšovci, Unior 12, Bakovci
11, Steklar, Dravinja 7, Gori-
čanka 5, Kungota, Brunšvik 3,
Odranci, Turnišče 2.
MNZ Celje
3. krog: Kovinar-Vransko
1:4, Usnjar-Mons 8:0, Šmarje-
Brežice 2:6, Krško-Tim Laško
0:0, Odred prost. Vrstni red:
Brežice 7, Vransko 6, Usnjar
5, Mons 4, Šmarje 3, Tim Laš-
ko 2, Krško, Kovinar 1, Odred
0.
ROKOMET
I. liga
Moški - 3. krog: Lisca-Ce-
Ije Pivovarna Laško 17:36
(7:21); Vugrinec 7, Jelčič, Ste-
fanovič 5, Pajovič, Pungart-
nik, Tomšič 4, Papež, Lubej
3, Šimon 1; Slovan-Gorenje
24:19 (11:10); Ilič 6, Meolic,
Plaskan, Sovič, Semerdijev 3,
Krejan 1; Prevent-Jadran
26:26, Delmar-Dobova 23:20,
Krško-Rudar 29:21, Akripol-
Prule 21:20. Vrstni red: Celje
Pivovarna Laško 6, Dobova,
Krško, Prule, Akripol 4, Ja-
dran, Rudar 3, Delmar, Gore-
nje, Slovan 2, Lisca, Prevent
1.
Ženske - 2. krog: Olimpija-
Žalec 31:19 (11:10); Pahor 6,
Zidar 5, Randl 3, V. Dolar,
Kline 2, Kostjukova 1; Izola-
Krim 18:40, Polje-Mlinotest
9:42, Piran-Burja 20:18, Bra-
nik-Kočevje 20:18, Vegrad
prosL 3. krog: Žalec-Piran
28:23 (12:10); Zidar 8, V. Dolar
7, Pahor 5, Derčar 4, Šimek,
Randl, Kline, Kostjukova 1;
Krim-Vegrad 32:18 (17:7); Ba-
tinkova, Semerdijeva 5, Hu-
dej, Kranj C, Vujovič 2, Nojino-
vič, Osmanovič 1; Mlinotest-
Izola 28:20, Burja-Branik
15:19, Kočevje-Polje 33:15,
Olimpija prosta. Vrstni red:
Krim, Branik 6, Mlinotest,
Ohmpija, Piran, Žalec 4, Ko-
čevje 2, Burja, Vegrad, Izola,
Polje 0.
KOŠARKA
A-1 liga
Moški - 2. krog: Rogaška-
Idrija 84:73 (36:36); Jevtovič
27, Novakovič, Ivanovič 18,
Mičunovič 8, Petrovič 7, Kali-
čanin 6; Helios-Pivovarna
Laško 74:70 (35:26); Lisica,
Tovornik 20, Vujovič 10, Ju-
rak, D. Čop 6, Jeras 4, G. Čop
3, Dončič 1; K. zidar-KS Pol-
zela 70:60 (39:36); Jagodnik
18, Rituper 16, Petranovič 14,
Cizej 8, Šamanič 4, Kobale 3,
Zaletel, Stavrov, Rovšnik 2;
Litostroj-Satex 100:91, BWC-
Olimpija 79:89, Interier-Re-
publika 90:53. Vrstni red: In-
terier, Olimpija 4, Satex,
BWC, Pivovarna Laško, Lito-
stroj, KS Polzela, Rogaška, K.
zidar, Helios 3, Idrija, Repub-
lika 2.
Ženske - 1. krog: Ingrad-
Odeja 74:58 (35:28); Savičevič
22, Jurše 14, Polutnik 12,
Obrovnik, A. Vodopivec 10,
Arbeiter 4, S. Vodopivec 2;
Comet-Maribor 68:82 (29:46);
Račič 27, Šporar 22, Groleger
10, Brglez 5, Hren 4; Ilirija-
Ježica 66:87, Pomurje-Sežana
63:81.
A-2 liga
Moški - 2. krog: Kemo-
plast-Ježica 92:78 (50:39); Su-
šin 21, Kahvedžič 20, Zorko
18, Madžarac, Urbanija 12,
Gajšek 7, Knez 2; Slivnica-Co-
met 58:78 (34:40), Brežice-Za-
gorje 81:76, Litija-Krka 72:84,
Radovljica-Ilirija 70:71, Loka-
Triglav 78:57. Vrstni r^
ka, Krka 4, Comet, j
plast, Zagorje, Ilirija, Liti
žica, Brežice, Triglav 3
dovljica, Slivnica 2.
B liga-vzhod
Moški - 2. krog: Bij
Rogla Atras 89:88, Janče
tra 70:54, Prebold-Kg
80:57, Hrastnik-Rad,
74:66, Celje-Maribor. \
red: Hrastnik 4, Prebold
če, Rogla Atras, Radg,
Elektra, Kamnik, Bistri,
Maribor, Celje 1.
Pekal
Moški - 3. krog:
Atras-Kemoplast 1
(40:54); Zinrajh 27, Te
18, Šmid 17, Pučnik 9, S(
nek 8, S. Šrot 2 za doi
Madžarac 23, Gajšek 21,
vedžič 20, Zorko 10, Mal
Knez 6, Urbanija 4 za |
Zagorje-Pivovarna ]
87:110 (47:52); Tovorni!
Lisica 32, Jurak 10, G. C
Dončič 6, Blagotinšek, Vi
č 4, Šoštarič 3, Durnik
Čop, Jeras 1; Ježica-C
67:75.
Ženske - 1. krog: Jesti
Comet 70:89 (32:43), Ii
prost; 2. krog: Pomur
grad 52;75 (28:34); Pol
21, A. Vodopivec 16, Savi:
12, Jurše 10, Arbeiter 7, F
nik 5, Obrovnik 4; Comel
ja 39:108 (17:52); Groleg
Hren 7, Šporar 6, Ribič, E
3,	Soderžnlk 2, Slatenšel
želj 1.
KEGLJANJE
I.	liga
Moški - 1. krog: Rud
Celje 6:2 (5400:5293; zmi
Cene 910, Salobir 922, izg
Vodeb 884, Sivka 864, B
826, Lešnik 887), Norik-l
6:2, Konstruktor-Proteus
Groica-Hrastnik 5:3, Hid
kra 2:6.
Ženske - 1. krog: R
Miroteks 1:7 (2325:;
zmagale: Zupane 421,
391, Tkalčič 405, Lesjak
Petak 457, izgubila: Ž
404), Izola-Norik 1:7, 1
struktor-Proteus 2:6, Gc
Adria 6:2, SI. Gradec-Ti
3:5.
II.	liga
Moški - vzhod, 1. I
Šoštanj-Konjice 2:6, Di
grad-Žalec 7:1, Korotan-1
nar 0:8, Litija-Rudar II
Radenska-Črnomelj 1:7.
ske - 1. krog: Mirotek
Kočevje 6:2, Soštanj-Kai
5.3, Norik II-Brest 6:2, ^
tan-Gorica 5:3.
III. liga-vzhod
Moški - 1. krog: K. 1
Kovintehna 0:8 (4916:5
Konstruktor Il-Petrol
(5057:4882), Lokomotiv
Gradec 3:5, Hrastnik-f
4:4, MTT-Miklavž 5:3.
mmmmmmmmmmmmmflimmmmmmmm0^'
SAH ^
I. liga-vzhod
1. krog: Kovinar-Celje
Poljčane-Žalec 6:5, Brj
Lipa 8:3, Rokada-Sp.
va 8:3; 2. krog: Sp.
va.-Lipa 6:5, Žalec-BJ'
3:8, Celje-Poljčane 4,5
Rokada-Kovinar
Vrstni red: Branik, Po])'
4,	Rokada, Kovinar 3.
Polskava 2, Žalec, Lip^'^
0.
ŠPORT
15
Tri na uro
lld slovenskem nogometnem nebu je zasijala nova
zvezda: Oskar Drobne
^nu dni dva prvoligaš-
hat-tricka in Oskar Drob-
il novi zvezdnik Lige 10.
Lnič iz j®
pred dvema letoma
Jdečah, lani ni želel sesti
celjsko klop ali tribuno,
^ je postal goleador
l^lige, pred letošnjo se-
5 pa so se ga »otepali«
^ prvoligaši.
^ Ljudskem vrtu poleti za
^vijoličasto sedmico niso
^ denarja za odškodnino
jtjurju, tri mesece pozneje
M verjetno našli celo gore.
je proti Beltincem v eni
2adel trikrat, v nedeljskem
^iju v Velenju ponovil pod-
,in21-letni nogometaš iz
I je čez noč postal resen
j^dat za naslov najboljše-
štrelca prvenstva. Če bo le
lil priložnost za dokazova-
li pokal Intertoto še ni-
(ibil registriran, v uvodnih
lenstvenih krogih sem se*
loa klopi in priložnost proti
incem pred desetimi dne-
Tikoristil na najboljši mo-
ji način. V Velenju sem iz
ietne enajsterice izostal za-
radi našega sistema ^-6-1, a je
vstop v igro pred koncem pr-
vega polčasa pomenil novo
»trojko«. Zdaj pričakujem me-
sto v prvi postavi na domačih
srečanjih, v gosteh pa bom
sčasoma tudi dočakal vlogo
prve špice,« pravi Oskar Drob-
ne, ki postaja zvezdnik pr-
venstva, v katerem so trenut-
ne razmere dokaj čudne.
Drobnetov posrednik pri
prestopu je bil Jani Žilnik,
ki je tako »krivec« za nedelj-
ski polom Rudarja, toda na
igrišču je bil eden redkih s
pozitivno oceno.
»Preseneča me Primorje, ki
je vodilno, a ne deluje zastra-
šujoče. Več sem pričakoval
od Olimpije in tudi od Publi-
kuma. Toda prvenstvo je dol-
go in prišlo bo do nekaterih
sprememb.« Zasuke bi bilo
razumljivo pričakovati tudi
na relaciji navijači-Drobne,
saj je z blestečimi predstava-
mi osvojil srca Viol. »Že na
začetku so me sijajno sprejeli
vsi v klubu, vključno z navi-
jači. Bistvene spremembe ne
čutim, kar je lahko le korist-
no.«
Zvezda je rojena: Oskar
Drobne.
Oskar je postal za Maribor-
čane nekaj podobnega kot
najbolj zaželena nagrada
filmske umetnosti - kipec z
enakim imenom. Le, da se
filmskega Oskarja nihče ne
brani, Drobneta pa so se.
»Odhod v Maribor je bila od-
lična poteza. Ni mi žal in
prepričan sem, da se bodo
mreže še tresle,« je samoza-
vesten slovenski nogometni
Oskar, prvi strelec »vijolic«,
ki so edine premagale (in raz-
bile) velenjskega Rudarja s
6:1 ter po šestih tednih zreži-
rale zamenjavo, na vrhu les-
tvice.
V Velenju druga trojka v
dveh urah. Oskar Drobne za-
bija tri na uro!
TOMAŽ LUKAČ
Klaric se umika
od druge polovice oktobra le še dan upravnega odbora Publikuma - Novi predsednik
bo Marjan Vengust
Na ponedeljkovi redni ti-
skovni konferenci na Skalni
kleti je Publikumov pred-
sednik Darko Klarič napo-
vedal umik z vodilnega po-
ložaja, ki naj bi ga sredi
meseca zasedel dosedanji
podpredsednik Marjan
Vengust.
Ocena prve četrtine prvens-
tva je ostala v senci senzacio-
nalne novice. Klarič je že ne-
kajkrat napovedal odhod, če
bi to pomenilo boljše čase
celjskega nogometa, vendar,
kot je dejal, ne odstopa, tem-
več prepušča mesto predsed-
nika dosedanjemu sodelavcu.
Na skupščini v drugi polovici
oktobra bo celjski prvoligaš
po štirih letih tako dobil nove-
ga predsednika.
»Moja odločitev nima nobe-
ne zveze s trenutnim stanjem
v klubu,« je začel Klarič. »Je le
posledica spoznanja, da nihče
ne more biti večno na nekem
mestu, oziroma opravljati do-
ločene funkcije. Upam, da bo
sprememba pripomogla k še
boljšemu delu in razmeram v
klubu. Imam tudi precej oseb-
nih poslovnih načrtov, ki niso
povezani z nogometom. Nov
človek na mojem mestu bo
prava osvežitev,« je poudaril
Klarič, ki ostaja član upravne-
ga odbora kluba.
Bodoči predsednik Marjan
Vengust še ni opravljal pred-
sedniške funkcije v nobenem
športnem kolektivu in zago-
varja timsko delo, ki ga bo v
prihodnjih mesecih dovolj. »V
dveh letih, kolikor bo trajal
moj mandat, bom nadaljeval z
delom, ki ga je začrtal moj
predhodnik. V prihodnjih me-
secih je pred nami zagotavlja-
nje klubskega proračuna v vi-
šini milijona mark in vračanje
gledalcev na Skalno klet,« je
kratkoročne načrte opisal
Marjan Vengust.
Sprememba v vodstvu naj
ne bi vplivala na igro in re-
zultate prvega moštva, ki so
po prvi četrtini prvenstva v
primanjkljaju za tri točke iz-
gubljenih na domači tekmi z
Rudarjem. »V drugi polovici
bo potrebno nadoknaditi pri-
manjkljaj in igrati še bolje,«
pravi Milovan Tarbuk, ki spet
ni bil zadovoljen z odnosom
nogometašev do igre. »Neka-
teri so me na Prevaljah znova
razočarali.
Ko smo imeh moža več na "
igrišču, so prenehali igrati in
mislili, da bo zmaga prišla
sama od sebe. Predvsem Bau-
man je prikazal »peš nogo-
met«,« je bil kritičen celjski
trener.
TOMAŽ LUKAČ
V četrtfinalu pokalnega
tekmovanja bodo igrali
Olimpija-Publikum, Mura-
Era Šmartno, Maribor-Koro-
tan in Aluminij-Primorje.
Tekme bodo 23. oktobra in
povratne 20. novembra.
Uprava sestavlja ekipo?
■^posredno po sobotni drugi zmagi v tretjeligaškem
nenstvu je Edo Koražija ponudil odstop s položaja
Krja Steklarja in kot razlog navedel vmešavanje upra-
fv njegovo delo, česar več ne more trpeti.
Zadeva bo jasna do konca tedna, ko se bo sestal upravni
fcor kluba. V Rogaški Slatini že ves čas prevladuje mnenje, da
)Koražija ostal trener, kajti druge rešitve enostavno ni. A je
no, da se bodo nekateri odborniki morali vzdržati stalnega
mentiranja igre in postave vsaj v prisotnosti Koražije, ki je v
iioto proti Brunšviku zaradi velikega števila kaznovanih in
flrodovanih nogometašev obrambne vrste moral zaigrati na
iložaju libera in delo opravil brez napake.
J. T
I MALI NOGOMET
Vderbiju Oplolnica
r^iga: v 3. krogu Oplotnica-Orkan 9:3, Tomaž-Ž. dveri 5:6,
'"Ika-J. dol 16:6, Agrotim-Sl. gorice 2:4. Vrstni red: Ž. dveri
^oniaž, Orkan, SI. gorice, Oplotnica, Majolka 3, J. dol O,
otim -1.
Celje: v 1. krogu Atom-Dobovec 2:5, Ješovec-Rola 5:1,
^^ prost, v 2. krogu Rola-Štravs 3:3, Ješovec-Atom 6:0,
•^vec prost, 3. krogu Atom-Rola 1:1, Štraus-Dobovec 2:3,
prost. Vrstni red: Ješovec, Dobovec 6, Rola 2, Štravs,
ttil
l^ko: v 13. krogu Zlatorog-Z. Most 6:1, Goldhorn-Koln
' Breze-Aranžerji 3:3, Gren-Strmca 1:4, Lipov hst
'j; Vrstni red: Zlatorog 33, Goldhorn 28, Strmca, Koln pobi
Zidani Most 16, Breze 14, Aranžerji 11, Lipov list 6, Gren
l^^ne: v 15. krogu Atlatnica-K. vrh 2:0, Janina-Atom 2:5,
["^.^c-Dobovec 2:14, Martin-Halef 0:3, Vitasovič-Rebus 2:4.
red: Dobovec 39, Rebus 28, Alatnica, Atom 27, Vitaso-
Janina 19, Haler 18, K. vrh.14, Martin 10, Rogatec 5.
Balinarska brona
^J°8aški Slatini je bilo na edinem pokritem balinišču na
.^^Kem državno prvenstvo v hitrostnem izbijanju. Zmagal
j^^^^zentant Sever, tretji Rednak iz Velenja in enajsti
Krobot. Megradov organizacijski uspeh je dopolnila
jjjpa dvojica Špoljar-Sinič, ki je na prvenstvu v Postojni
bronasto kolajno, moštvo iz Rogaške Slatine pa se
v dvoboju s Krškim potegovalo za napredovanje
Deveti krog pekla
Katastrofalen poraz Rudarja v derbiju z Mariborom - Po šestih tednih z vrha lestvice
Deveti krog nogometnega
prvenstva je bil za vodilni
Rudar deveti krog pekla. V
samo četrt ure se je Daba-
novičeva mreža zatresla
kar petkrat (v prejšnjih 771
minutah novega prvenstva
le štirikrat) in šest tednov
na vrhu lestvice se je v hi-
pu sesulo v morečo strezni-
tev.
•ilGsaitfHBMBBMHHBHhMe
»Nimamo ekipe za vrh les-
tvice. Naša realnost je sredina
lestvice,« je venomer ponav-
ljal trener Borut Jarc, ki ima
praktično zvezana roke. Upra-
va je za več kot tretjino zmanj-
šala proračun, zaradi škrtosti
je po samo štirih tekmah mo-
ral oditi Radinovič in zdaj ni
denarja niti za vrnitev kapeta-
na Cvikla, ki je po kratki avan-
turi pri turškem prvoligašu
Zeytinburu prost in je bil v
nedeljo ob jezeru.
Med 51. in 67. minuto so
Velenjčani dobili pet golov in
v manj kot nič spremenih sko-
raj dvomesečni trud. V četrt
ure so zaigrali vtis čvrste in
disciplinirane ekipe, razoča-
rali več kot dvatisočglavo
množico in na dan so prišle
vse slabosti, ki jih Jarc ni skri-
val. Toda uprava si njegovih
svaril v sladkih trenutkih us-
pehov ni jemala k srcu in šele
po pol ducatu golov začela
glasno razmišljati o nakupu
dveh kvalitetnih igralcev.
»Po nogometni logiki nas je
morala doleteti takšna kata-
strofa. Posamezniki so drugi
polčas igrali neodgovorno in
nedisciplinirano, zato bodo
potrebne sankcije,« je bila pr-
va Jarčeva ocena, ki je še dol-
go po tekmi v slačilnici iskal
vzroke za polom. »Fantje so
enostavno počili. Vrh lestvice
je zanje prevelika obremeni-
tev in pred vsako tekmo bi
morali v karanteno. Toda
uprava tarna, da ni denarja in
varčujemo na skoraj vsakem
koraku.«
Visok poraz je po drugi
strani odprl pot do novih
spoznanj in ni omajal opti-
mizma nekaterih članov stro-
kovnega teama. »Polne tribu-
ne Ljudskega vrta in reflek-
torji bodo v nedeljo zvečer
naš zaveznik. V Mariboru bo-
mo osvojili najmanj točko in
tudi naša zmaga ni izključe-
na,« so preusmerjali pozor-
nost k že tretjemu velenjsko-
mariborskemu dvoboju v sla-
bih treh tednih.
ŽEUKO ZULE
Ekmečič (levo) je znova močno razočaral in izgubljal
dvoboje s Križanom, ki je pred šestimi leti na dvojno
registracijo igral za Rudarja.
16
REPORTAŽA
Sarajevo, ljubezen njihova
Zgodba o tem, kako je porušeno mesto, v katerem je v zadnjili letih umrlo na desettisoče ljudi, preživelo
Obiskovalec, ki se danes
sprehodi po Sarajevu, dobi -
ne glede na številne poruše-
ne zgradbe, ki dajejo jasno
čutiti, kaj vse se je v zadnjih
letih v tem mestu dogajalo -
občutek, da se je v glavnem
mestu Bosne čas ustavil. Pa
ne v začetku devetdesetih,
takrat, ko se je začela vojna,
temveč že pred dvanajstimi
leti; v času sarajevskih olim-
pijskih iger.
Na sicer porušeni avtobusni
postaji vas še vedno pozdravi
tabla z Vučkom. Stekla avto-
mobilov in izložbe trgovin še
vedno krasijo olimpijski zna-
ki, preluknjane table kažejo
pot na Jahorino... Če ne bi bilo
vojne, bi se, razen kulturnih
dogajanj, po katerih je Saraje-
vo slovelo, v tem mestu najbrž
dogajalo bolj malo.
Tako pa se mesto, ki je sredi
septembra ponovno vzbudilo
pozornost svetovne javnosti -
najprej z atletskim mitingom,
potem pa z bošnjaško-srbsko-
hrvaško federativnimi volitva-
mi, ponovno rojeva. Prebivalci
mesta se spet zbirajo na Baš-
čaršiji, gostoljubni in prijazni
so tudi do turistov, ki jih je v
mestu že nekaj opaziti, večina
džamij je obdanih z zidarski-
mi odri, ob klepetanju, poz-
dravljanju in živ žavu, ki se -
vsaj na že obnovljeno Baščar-
šijo - ponovno vrača, pa so
zvok granat, ki jih je spremljal
v zadnjih letih, končno zame-
njali mnogo prijetnejši glaso-
' vi. Tako se med klicanjem mu-
jezinov z minareta, pa tudi
med zvonjenjem zvonov pra-
voslavne cerkve (ki ves čas
normalno deluje), po celem
mestu ves čas slišijo udarci
kladiv. Pisani plakati pa kriče-
če vabijo v cirkus, kar večina
tujih komentatorjev enači z
bosanskimi volitvami. Nekate-
re stranke so šle predaleč - ker
je direktor sarajevske Komu-
nale član Izetbegovičeve zma-
govalne Stranke demokratične
akcije, so namesto prepotreb-
nih prometnih označb, zeber
in znakov na cestah, vsakih
nekaj metrov ogromni napisi s
kratico stranke. Poseben pro-
metni znak za vstop v novo
življenje? Glede na to, da veči-
na Sarajevčanov predsednika
Alijo prav malikuje, se ni bati,
da bi sedaj, po volitvah, »cest-
no« politično propagando
kmalu zamenjale zebre...
Življenje gre naprej
Prvi vidnejši znak dogajanja
v Sarajevu je velika ruševina
tik ob vstopu v mesto. Stavba
časopisa »Oslobodenje«, kate-
rega novinarji so, kljub temu,
da je od matične zgradbe osta-
lo le še nekaj zidov, ostali v
njej, časopis pa je ves čas voj-
ne redno izhajal. Malo naprej,
na levi, je zgradba sarajevske
RTV. »Trudili so se, ampak ni-
so je mogh porušiti,« mi razlo-
ži sopotnik v avtobusu. »Stav-
ba je iz betona in nikakor jim
ni uspelo. Vendar dajejo šte-
vilne luknje v stenah, okna s
kartoni namesto šip, streha, ki
je ni, nazorno vedeti, kako
zelo so se trudili...
Medtem ko takrat, ko se vo-
zimo skozi popolnoma poru-
šen Mostar, vsi potniki v avto-
busu ves čas molčijo, se v Sa-
rajevu začne prava ekskurzija.
Trije, štirje naenkrat s prsti
kažejo na ruševine (pravza-
prav je težko najti objekt, ki to
ne bi bil) in razlagajo, kaj je
bilo tam nekoč. In kdaj so
porušili. Glavna pošta, stavba
narodnega gledališča (ki jo se-
daj že obnavljajo), muzeji, šte-
vilne stanovanjske hiše, hote-
li, džamije... od vsega tega je
ostala le sled. Edina dva hote-
la, ki delujeta v Sarajevu, sta
ravno tako napol porušena
Holiday Inn in Bosnia. Cene
prenočevanja se dvigajo v as-
tronomske višine - za eno noč
v hotelu boste odšteh od 390
mark naprej.
Prebivalci mesta - Sarajlije,
kot ponosno še vedno imenu-
jejo sami sebe - ostajajo nekaj
posebnega. Po vsem, kar so
doživeli v zadnjih letih, je na
njihovem obrazu zaslediti
smeh; ko zagledajo tujca, mi-
mogrede zdrsi prijazno pova-
bilo na kavo, na ogled mesta,
domov... Kot da se ne bi zgodi-
lo nič. Kot da ne bi vsakdo od
njih v vojni izgubil vsaj neko-
ga, kot da jih ne bi tisoče
ostalo brez domov, kot da se
ne bi še vedno ukvarjali z
vprašanjem, kako preživeti.
Polni so optimizma in pravza-
prav veseli, saj se je navsezad-
nje... končalo.
Naključni sogovorniki so s
politiko pravzaprav neobre-
menjeni. Alija je mali bog, si-
cer pa jim je vseeno, s kom v
federaciji bodo živeli ali kdo
bo njihov sosed. Samo, da bo
mir. In delovna mesta. Pa živ-
ljenje.
Sicer pa že po kratkem spre-
hodu po mestu ugotovim, da
je najbolj neumno vprašanje,
ki ga lahko postaviš Sarajevča-
nu, tisto: »Kje ste pa bili v času
vojne?« »Moški so se šli borit,
veliko jih je pobegnilo. Am-
pak, tudi tisti, ki smo ostali,
smo bih potrebni,« pravi Ke-
mal, študent medrese, islam-
ske verske šole. »Organizirali
smo tečaje za otroke, ki so bili
prepuščeni ulici, saj so bili
očetje na fronti, matere pa so
pomagale pri humanitarnih,
organizacijah ali pa so tja ho-
dile po pomoč. Srce mesta so
njegovi ljudje. In Sarajevo smo
branili vsi - tako tisti, ki so
odšli na fronto kot oni, ki so
ostali.«
Bašcaršija
Na Baščaršijo, kamor je pad-
lo nešteto granat, se ponovno
vrača življenje, že pa je opaziti
tudi zametke turizma. Lastni-
ki so svoje trgovinice obnovili
in o tem, kako je ta ulica izgle-
dala še pred nekaj meseci, pri-
čajo le še luknje v tlakovanih
tleh. Ali pa lastnik majhne,
lesene trafike sredi ulice. Šele
pred mesecem dni jo je obno-
vil, pove, lani avgusta je vanjo
padla granata in pol trgovinice
razrušila. K sreči ga takrat v
trafiki ni bilo, saj je, da je
prehodil sto petdeset metrov,
ki začetek ulice ločijo od nje-
gove trgovine, potreboval kar
dve uri.
Sredi te najlepše in najbolj
znane ulice v Sarajevu je tako
po petih letih spet mogoče po-
jesti pristne bosanske čevapči-
če, možje dopoldne ob turški
kavi premlevajo najnovejše
dogodke, skozi okna slašči-
čarn pa ponovno vabijo bakla-
ve in druge sladke dobrote bo-
sanskih slaščičarjev.
V mestu se plačuje v glav-
nem kar v markah; za porcijo
čevapčičev plačaš od dve do
tri marke in samo v lokalih, ki
jih vodijo »pravi« muslimani,
nočejo o markah ničesar sliša-
ti. Medtem ko so cene drugje
napisane . v obeh valutah,
»pristne« lokale spoznaš pred-
vsem po tem, da so cene zapi-
sane le v bosanskih dinarjih,
kar je »uradna« valuta v BiH,
kar pomeni, da jo najpogoste-
je uporabljajo tudi upokojen-
ci, saj jim pokojnino izplačuje-
jo v dinarjih.
V	sodelovanju A«*«
V	vsaki sarajevski trgovini, v
katero danes vstopi slovenski
turist, prav lahko dobi obču-
tek, da kupuje - doma. Trgovi-
ne so namreč bogato založene
s slovenskimi izdelki.
Številne izložbe in hladilni-
ke sarajevskih trgovin krasijo
ogromne količine laškega piva
(v trgovini za marko, v gostilni
dve marki in pol), pomursko
mleko, Celeini jogurti, Fructa-
lovi sokovi... In ob vsem osta-
lem blagu, tako ali drugače
prispelem iz Hrvaške, Italije in
Nemčije, stranke iščejo pred-
vsem slovenska živila. Pivo in
sokovi gredo za med in vedno
bolj mi je jasno, kakšen del
trga je z razpadom Jugoslavije
izgubila Slovenija in kje veči-
na slovenskih podjetij, ki na-
vajajo astronomske številke,
povezane z izvozom, sklepa
največje kupčije.
»Čeprav,« pove Valentina iz
majhne trgovinice v centru
mesta, »slovenska podjetja
sploh niso zainteresirana za
to, da bi poslovala z majhnimi
trgovinami. Ko sva z možem
odpirala trgovinico, sva dobila
obvestilo z naslovi slovenskih
proizvajalcev, na katere naj bi
se obrnila, če bi želela kupiti
njihovo blago. Pisala sva na
Fructal, vendar nama po dveh
mesecih niso niti odgovorili.«
Tovrstno poslovanje ima za
logično posledico dejstvo, da
se tudi v Sarajevu, vse bolj
uveljavlja mafija in nikakršna
skrivnost ni, da uvoženo blago
v trgovine prihaja iz »pete ali
šeste roke«. Temu primerno
visoka je seveda tudi cena ži-
vil in pred kratkim odprta Mu-
rina trgovina je ena redkih po-
zitivnih izjem v iskanju poti
na tržišče, ki se bo prav gotovo
kmalu prelevilo v pomembno
okrepitev slovenske zunanje
trgovine in gospodarstva.
Slovo
Prihodnji dan, potem, ko se
prejšnji večer komajda izmuz-
nem spat še pred policijsko
uro, ki se prične ob triindvaj-
setih, me najprej preseneti, da
v Slovenijo ne morem klicati iz
stanovanja, temveč samo s po-
šte. »S Hrvaško in celo s Srbijo
so te stvari urejene, s Slovenijo
pa...« razlaga moški glas z in-
formacij, za katere tudi tam še
vedno velja številka 988.
Ne le številka informacij, os-
talo je še marsikaj, česar ne bo
mogoče pozabiti. Ne glede na
to, da smo Slovenci zanje (kot
vselej) nekje daleč, da Sloveni-
ja za prebivalce Sarajeva po-
meni popolnoma drug svet.
»Vi ste se pravočasno rešili,«
pravi voznik taksija, »sicer pa
je bilo pri vas že od nekdaj
bolje,« in občutek dobim, da je
za večino Sarajevčanov Slove-
nija planet,, bolj oddaljen od
lune. In da je bilo zanje tako
že ves čas.
Nam pa je Sarajevo nekoč
bilo blizu. V času olimpijskih
iger je bilo »naše«, naši ljudje
so ga pomagali graditi in
slovenska družina, ki j(
kaj nase, je zimo ali i
olimpijskih igrah preživ
njem. V zadnjih letih, ki
ga spremljali po televizij
ali manj sočustvovali ii
vsezadnje, pošiljali tuc
manitarno pomoč, pa j
tudi za nas to mesto
daleč. Bilo je drugje in
dogajalo nam. Pa venda;
ni bilo vseeno.
Ko sem spet na avtobi
katerega se mi še enkrat
pogled na rezultate načr
rušenja in uničevanja,
možgane prodre misel ti
ki je nekoč zapisal, da i
našel vojne, zaradi katf
bilo vrednp izgubiti eno
življenje«.
Ne, o tem ni težko pis^
tudi krivce je sedaj lahko
ti in jih postavljati pred J
ne klopi. Ko je bil še 6
tega nihče storil.
In ko avtobus odpelje
mislih na najboljše posla
predvsem od Sarajlij, ki
mu, kar so v zadnjih leti
živeli navkljub - še vedr
komur nočejo popolnom
Ki se trudijo ponovno no
no zaživeti. Poslavljam st
od Vučka, ki se s tab
vedno prijazno smehlja, 1
volilnih plakatov, ki pre'
cem vztrajno obljubljajo
lejšo (federativno) P^
nost. Za koliko časa?
Svetovne velesile '
ogenj ustavijo za neka
mržnje v ljudeh pa jini
gotovo ne bo uspelo izkc
niti. Vendar slednja ne P
va prebivalcev Sarajeva
glavnem tudi ne prebil
drugih, v tej vojni por^-
mest in razbitih družin-
zato ostajajo občutki ot
slavljanju od mesta, ki, ^^
porušeno, ohranja vso ^
no in ponos, še toliko
nedorečeni. Ampak,
vsemu nekako lepi-
Ijam se namreč od
živi. Predvsem zato, ker
z njim.	.
NINA M. St)^
Dela na Begovi džamiji
bila popolnoma porušen
bi bila končana do ko
oktobra.
Dobrodošli v Sarajevu.
Zjutraj. Baščaršija se prebuja.
KULTURA
17
Serija grafik
Konec prejšnjega tedna
v galeriji Kulturnega
^ijtra Ivan Napotnik v Ve-
fenju	razstavo Leo-
Zakrajška, ki se pred-
"j^vlja z vrsto grafičnih
''Avtor sodi v generacijo,
rojeno v zgodnjih šestdese-
letih, likovne osnove pa
i je pridobil na Šoli za obli-
Lanje v Ljubljani. Dodat-
se je izpopolnjeval na
Centre International de Re-
berca Grafica v Španiji, so-
jjeloval je na več kot 130
razstavah v različnih drža-
vah, priredil pa je tudi vrsto
samostojnih predstavitev
Hkrati deluje tudi kot orga-
nizator, saj je pred tremi leti
v Mariboru pripravil od-
i^evno mednarodno razsta-
vo Mini print Slovenia.
Likovna shema, ki jo v
svojih delih uporablja Leon
2akrajšek, ima nekaj kon-
stantnih elementov, ki se
t,olj ali manj očitno pojav-
ljajo na velenjski razstavi in
so tudi sicer karakteristični
2a njegovo ustvarjanje. Gre
za oblikovanje abstraktno
zasnovanih form, ki polno
in uravnoteženo napolnju-
jejo kompozicijsko polje.
Liki izražajo ponazoritev
raznih pojmov in predme-
tov, gledalec pa lahko z ne-
koliko domišljije dobi pred-
stavo o tem, kaj je avtor
želel prikazati, seveda pa
so interpretacije vedno do-
kaj poljubne. Večkrat pa av-
tor tudi jasneje prikaže do-
Ken motiv, denimo žival-
sk like, ki jih oblikuje v
dinamični zasnovi.
Zakrajšek velja za teore-
tičnega poznavalca in tudi
dobrega tehnika pri sami
izdelavi grafik, o čemer pri-
čajo številne nagrade, ki jih
je prejel za svoje ustvarja-
nje. Obvladuje natančnost v
potezah, harmonično po-
vezovanje barv ter raznoli-
ko gradnjo posameznih
kompozicij.
BORIS GORUPIČ
Lanskoletna razstava mladih likovnikov v Pop Teatru v Celju
Celjska likovna šola
Ustvarjalnost kot način razmišljanja
Letos oktobra bo že četrto
leto zapored odprla svoja
vrata Likovna šola Umbra,
ki jo je ustanovila in jo vodi
slikarka, ilustratorka in ob-
likovalka Damjana Brumec.
Delavnica likovnih talentov
je minuli dve leti pritegnila
k učenju in izpopolnjeva-
nju odrasle in otroke, ki se
želijo kreativno izražati, ki
iščejo svoj likovni izraz in
ki bi se radi izpopolnjevali v
različnih likovnih tehni-
kah.
C........*.......... " •	I
Damjana Brumec je rojena
Celjanka, vendar že dalj časa
živi in dela v Ljubljani, kamor
je odšla kot samostojna kul-
turna delavka, da bi bila bližje
ustvarjal#iemu prepihu in kul-
turnemu dogajanju, ki ga je v
Ljubljani zaenkrat, po nje-
nem, še bistveno več kot v
Celju. Pred tremi leti pa se je
odločila, da bo poskusila pre-
buditi celjsko zaspanost na
tem področju, ker je bila pre-
pričana, da je tudi v tem me-
stu veliko otrok in odraslih, ki
iščejo priložnost za kreativno
ustvarjanje. Ustanovila je svo-
jo likovno šolo in že prvo leto
se je ob vpisu pokazalo, da se
ni motila. Odziv je celo prese-
gel njena pričakovanja, na-
slednje leto pa se je število
učencev še povečalo.
Šola ima vsako leto ločena
programa za otroke do 14 let
in za odrasle, ki se razlikujeta
v učnem pristopu in v kon-
ceptu dela. Program za otro-
ke temelji na izražanju krea-
tivnosti in spodbujanju indivi-
dualnosti, medtem, ko gre pri
odraslih za študij risbe in bar-
ve in učenje razhčnih likovnih
tehnik. Otroci so namreč bolj
dojemljivi za nova spoznanja
in bolj odprti, najpomem-
bnejše pa je, da vehko bolj
zaupajo v lastne ideje kot
odrash, ki te lastnosti z leti
izgubljamo in svoje izkušnje
pretapljamo v mehansko ru-
tino.
V tem temeljnem principu
ustvarjalnosti se likovna šola
Umbra razlikuje od klasičnih
programov likovnega pouka
v osnovnih in srednjih šolah.
Glavno vodilo Damjaninega
načina dela v njeni šoli je
spodbujanje pri iskanju last-
nega načina likovnega izraža-
nja, ki slušatelje tudi oseb-
nostno oblikuje. Svoje učence
prepričuje, da so v osnovi vsi
ustvarjalni principi enaki. Pri
tem pa je pomembno, da nav-
dih iščemo tudi v svojih gla-
vah in ne samo zunaj nas.
»Bistvo sodobne ustvarjalno-
sti je razum, s katerim ustvar-
jamo paralelne svetove od-
maknjene od varnega posne-
manja materialnega sveta, ki
je bilo merilo tradicionalnih
umetnosti. Zato se mi zdi po-
membno, da se z učenci o teh
rečeh tudi pogovarjamo, še
posebej z odraslimi, ki jim je
uniformiranost velikokrat
bližja in lažje sprejemljiva od
tega, o čemer govorim in kar
je veliko bolj privlačno za
otroke.«
Ko v šoli govorijo o kreativ-
nosti, Damjana svojim učen-
cem dopoveduje, da to ni for-
malen, ampak svojstven po-
gled na stvarnost, ki temelji
na osebni izkušnji. Po njenem
ne gre za aksiome, ampak za
spreminjajoči se proces miš-
ljenja, zato se kreativnosti
lahko naučimo in ni nekaj,
kar podedujemo in bi nam
bilo dano že od rojstva.
Konkretno je program li-
kovne šole Umbra primeren
tudi za tiste, ki se pripravljajo
na sprejemne izpite na šolah
in akademijah, kjer je bistve-
no znanje prostorskega risa-
nja in druga specifična likov-
na znanja. Poudarek otroške
skupine pa je na spoznavanju
različnih likovnih tehnik in is-
kanju lastnega likovnega jezi-
ka.
Dve leti zapored je Umbra
organizirala tudi poletne li-
kovne počitnice za osnovno-
šolce. Ob zaključku šolskega
leta pa se učenci predstavijo
Celjanom s skupinsko razsta-
vo svojih del, tisti pa, ki se
posebej izkažejo, imajo mož-
nost samostojne predstavitve.
-	ERIKA REPOVŽ
ZAPISOVANJA
Izključevanje simbolov
Piše: TADEJ ČATER
Spomnim se časov tam nek-
je pred koncem osemdesetih
ali pa v začetku devetdesetih,
vsekakor pa tik pred razpa-
dom prejšnje države, ko smo
na takratnem uredništvu Tri-
bune razpravljali o naslovni-
ci; ali na naslovnici prikazati
Kristusa z vrezano peterokra-
ko na čelu ali ne. In ker smo
imeli v uredništvu tudi nekaj
bolj bogu zapriseženih, pa še
dva študenta teologije sta bi-
la, smo od njiju pričakovali
odločilne odgovore. In takšen
odgovor je tudi prišel. In bilje
odločilen. Iz ust enega od teo-
logove. Odgovoril je, hja, toč-
no to, da bi s tem preveč raz-
žalili tedanjo oblast in bi se
nam lahko kaj zgodilo. Da se
z oblastjo pač ne gre šaliti Si
predstavljate? In to takrat, ko
se na tisto oblast ni nihče več
požvižgal. Če pa bi isto vpra-
šanje danes postavil tem teolo-
gom in bližjim bogu, bi mi
kot iz topa ustrelili, da to pa
nikar, ker bi s tem razžalili
čustva vernih. Torej! Enkrat s
taisto sliko žalimo oblast, dru-
gič pa verne. Ista vsebina, le v
drugačnem paketu.
Če mene vprašate, potem z
vsakim izdelkom koga žalite.
Če boste reklamirali klobase,
boste žalili vegetarijance. Če
boste propagirali sončno kre-
mo, ni rečeno, da se na vas ne
bo vsul plaz obtožb o rasizmu
itd. Toda, če si boste izposodili
boga, potem vas ne bodo le
obtožili, marveč kar obsodili.
In propagandni spot zaradi
razžalitve boga in tistih, ki
vanj verujejo, celo bunkerira-
li. Zelo zabavno! Ampak zato
rojjno gre. Da na račun sim-
bolne pripovedi zaslužiš real-
ne danarce. Simboli pa nikoli
niso enotni. Nasprotno, zgra-
jeni so na antagonizmih, na
tistem, kar si je popolnoma
izključujoče. In za podobno
gre v reklamah in v naslovni-
cah revij in časopisov. In za
podobno je šlo tudi takrat na
Tribuni. Ko se je še katoliška
mladina bolj kot boga bala
oblasti, ko je kljub vsemu Tri-
buna izšla s tisto naslovnico,
le da se je oblast zgolj smejala.
Iz cerkvenih krogov pa so vne-
to telefonirali in nam očitali,
da... hmm... žalimo čustva
vernih. In samega boga. Seve-
da je hudo završalo. In Tribu-
na je pričela počasi propada-
ti. Ker oblasti enostavno ni več
zanimala. In ker ljudem, bral-
cem, štosi o tedanji oblasti
niso bili več duhoviti. Pač pa
so se razveselili, če je kdo pobr-
cal nekoliko po cerkvenih kro-
gih. Toda ti se nikakor niso
dali. Tribune za razliko od
komunistov niso zaplenili,
marveč po njej udarili z nava-
lom bogu zapriseženih na
uredništvo. Ki so ga lepo in
hladno zasedli. In začeli tiska-
ti novo Tribuno. Bogu všečno.
Vendar bralcem dolgočasno.
In ostali so brez bralcev. Še
več, besedila, ki so pričela pri-
povedovati o Tribuni, so bila
bolj brana kot pa sama Tribu-
na. To pa je že precej krizno.
In v taki krizi je Tribuna še
danes. Začelo pa se je točno
tam, nekje s tisto naslovnico.
Žal. In, ko danes prebirate vse
tiste članke, ki pripovedujejo
o razno raznih zagatah in
spletkah v uredništvu Tribu-
ne, vedite, da ne gre za nič
drugega, kot za boj za bralce.
Le, da se tisti, ki tam v ured-
ništvu sedijo, tega ne zaveda-
jo. Daje s simboli vse v najlep-
šem redu, le na pravega real-
nega naslovnika jih je treba
nasloviti.
Sij iz ariiivskili škatel
Zgodovinski arhiv Celje je
minuli teden v Levstikovi so-
bi Študijske knjižnice v Ce-
lju pripravil predstavitev no-
vih publikacij, ki bodo prav
gotovo zbudile zanimanje
stroke in javnosti.
Milko Mikola je pripravil
študijo z naslovom Stara in-
dustrijska podjetja na Celj-
skem, ki je izšla v nakladi
500 izvodov, o njej pa je ob-
širneje spregovoril in jo oce-
hil dr. Stane Granda iz Inšti-
tuta Milka Kosa v Ljubljani.
Delo Milka Mikole v sliki in
besedi na 95 straneh po po-
sameznih poglavjih pred-
stavlja gradbeno, grafično,
keramično, kemično ter dru-
go industrijo na Celjskem,
saj ima industrijsko podjet-
ništvo korenine že v 18. sto-
letju. Namen študije je sez-
naniti bralca s to bogato in
dolgo tradicijo.
Avtorici Metka Bukošek in
Ivanka Zajc-Cizelj sta se lotili
prav tako zanimive in še
neobdelane teme o šolskih
svetih v letih 1864 do 1941.
Leta 1869 je bil namreč spre-
jet tretji šolski zakon, ki je v
razvoju šolstva pomenil pra-
vo revolucijo, avtoricama pa
izziv za strokovno delo, za
katerega želita, da bi prišlo v
roke vsem, ki jih to področje
zanima. Delo je izšlo v nakla-
di 200 izvodov, prav tako kot
tretja študija, ki govori o Gra-
divu okupatorjevih civilnih
organov v času med drugo
svetovno vojno, ki jih hrani
Zgodovinski arhiv Celje, av-
torja Bojana Himmelreicha.
In prav ta je med nekaterimi,
ki so spremljali predstavitev,
sprožila kar nekaj vprašanj.
Namreč o tem, kako so za
raziskovanje tega področja
dostopni okupatorski arhivi v
Mariboru in o tem, kdaj se bo
iztekla zapora o dostopu teh
gradiv. Morda bo to možnost
predvidel novi arhivski za-
kon, so menih prisotni.
Zaenkrat pa bi bilo za izid
teh publikacij najbolj po-
membno, da bi našle pot med
bralce, za kar bo moral poskr-
beti tudi Zgodovinski arhiv
Celje, saj gre za študije, ki na
ubrane teme na svoj način
orjejo ledino.
Ali kakor je dejal uvodničar
k temu dogodku, dr. Stane
Granda, da je »celjska zgodo-
vinska šola« postala že kar širši
slovenski pojem in sinonim za
strokovno in poglobljeno.
MP
Pozdrav jeseni na griču v Skalcah
Jutri, v petek, se Konjičanom in seveda
tudi drugim obiskovalcem obeta zanimiva
prireditev z naslovom Pozdrav jeseni na
griču v Škalcah.
Jure Krašovec in člani folklorne skupine
Anton Tanc iz Laškega bodo obudili spomin
na stare slovenske običaje ob trgatvi, profesor
dr. Rajko Pavlovec, član društva Exlibris Slo-
veniae, pa bo predstavil razstavo exlibrisov na
temo grozdje, trgatev in vino. Exlibris ali knjiž-
ni znak imenujemo grafično oblikovani list, ki
ga nalepimo na notranjo stran knjižnih platnic.
Na njem mora biti napis exlibris, kar pomeni iz
moje knjižnice ali ena od mojih knjig ter ime in
priimek lastnika exlibrisa. Na razstavi bodo
prikazani exlibrisi v različnih grafičnih tehni-
kah, večinoma v izvirih odtisih, prave male
grafike z umetniško vrednostjo.
Organizator jutrišnje prireditve, ki se bo priče-
la ob 17 uri, sta podjetje Zlati Grič iz Slovenskih
Konjic ter Heda Vidmar, za postavitev razstave
pa je poskrbel Arpad Šalamon.	IB
18
KULTURA
Zgodovina za vse
izhaja že tretje leto
Izšla je prva letošnja števil-
ka revije Zgodovina za vse, ki
jo že tretjo leto zapored izda-
ja Zgodovinsko društvo v Ce-
lju. V četrtek bo njena pred-
stavitev v Vojniku.
Revija se za razliko od
drugih tovrstnih publikacij
ukvarja s historično antro-
pologijo ter obravnava teme
s področja zgodovine vsak-
danjega življenja. Gre za
moderno pripoved, ki jo da-
nes zgodovinarji postavljajo
nasproti tradicionalni pripo-
vedi oziroma »velikim te-
mam«. Vse članke odlikujejo
poglobljene in nadrobne pri-
povedi aU opisi, ki so pod-
krepljeni s kritičnim apara-
tom, njihova posebna kvali-
teta pa je prav gotovo povra-
tek k narativnosti. Navede-
na paradigmatska usmeritev
revijo uvršča ob bok sodob-
nim evropskim zgodovin-
skim periodičnim publikaci-
jam, zaradi česar so vse do-
sedanje številke naletele na
več kot ugoden odmev do-
ma in v tujini.
Letošnja prva številka sle-
di začrtanemu konceptu.
Naj navedemo nekaj utrin-
kov iz vsebine tokratne šte-
vilke, ki jo je skrbno uredil
dr. Andrej Studen. Dr. Igor
Grdina se je poigral z »vlo-
go« kulta cesarja Franca Jo-
žefa v slovenski, zlasti spo-
minski literaturi. Avtor ugo-
tavlja, da se je pri nas vladar-
jev kult bolj kot v literaturi
gojil v publicistiki in zgodo-
vinopisju. Isti avtor v bolj
ironičnem slogu razlaga tudi
pomen še pred leti zelo či-
slane in »uporabne« besed-
ne zveze in fraze Bratstvo in
enotnost, »vladarskega ge-
sla« jugoslovanskh politi-
kov. Po Titovi smrti je ome-
njeno geslo postajalo po-
mensko popolnoma izpraz-
njeno geslo, zato ne čudi, da
je ob razpadu Jugoslavije
čez noč izginilo iz vsakod-
nevnega besednjaka.
Da so sodne procese že od
nekdaj izrabljali tudi v poli-
tične namene, nam ponazar-
ja Bojan Cvelfar. Avtor go-
vori o sodnem procesu proti
»revolverašu« Ivanu Bouhi
in ostalim udeležencem kr-
vavega pretepa z nemškimi
prenapeteži, ki se je zgodil
ob obisku Čehov v Celju leta
1899.
Omenjen primer je med
obema narodoma v Celju še
povečal razkol, saj se je so-
jenje sprevrglo v politično
farso, moralno zmago pa je
z oprostitvijo glavnih akter-
jev, kljub intrigam pristran-
ske celjske mestne policije
in sodstva, požela slovenska
stran. Tudi ovaduštvo in taj-
ne policije obstajajo že dol-
go. S kakšnimi metodami so
se lotevali pravih in navidez-
nih sovražnikov države tajni
agenti po revolucionarnih
dogodkih 1848/49, nam zgo-
vorno govori članek Goraz-
da Starihe. Avtor je na pod-
lagi policijskih zapisnikov o
vohunjenju in ovaduštvu se-
stavil prijetno in napeto
zgodbo.
Biti župan ali poslanec že
v preteklem stoletju ni bila
le častna funkcija, ampak je
sposobnim ljudem omogo-
čala tudi krepko napolniti
njihove mošnjičke in pro-
dreti v okolje »visoke druž-
be«. Kakšno je bilo življenje
enega izmed kamniških žu-
panov, ki je bil hkrati še
kranjski deželni poslanec,
nam opisuje zgodba s po-
menljivim naslovom »Jezes,
jezes, Johan, ars'res ab-
geordneter?«, avtorice mag.
Zore Torkar.
Skupna država južnih Slo-
vanov je žp nekaj let nir*va
vendar je (bi naj) po ijej
ostalo marsikaj, med dru-
gim tudi njena historiografi-
ja. V preglednem članku av-
tor dr. Božo Repe ugotavlja,
da je bilo jugoslovansko
zgodovinopisje vseskozi de-
jansko le skupek osmih na-
cionalnih historiografij, ki
nikoli ni delovalo kot ubra-
na celota.
Člankom sledi še nekaj
poročil in ocen knjižnih del.
S tem pa je bogata in zanimi-
va vsebina tokratne revija
Zgodovina za vse tudi zao-
krožena. Več o njeni številki
boste lahko izvedeli danes,
v četrtek, ob 18. uri, na lite-
rarnem večeru v Kulturnem
domu v Vojniku.
BRANKO GOROPEVŠEK
CELJSKI KNEZI TAKO IN DRUGAČE
Grbovna plošča z okenskega čela
Celjski knezi so posedovali na vrhun-
cu svoje moči prek sto gradov, mest in
trgov na Štajerskem, Koroškem, Kranj-
skem in hrvaškem Zagorju; vendar se
njihove želje niso končale zgolj pri pri-
dobivanju novih posesti in s tem politič-
ne moči in veljave, znani so bili tudi kot
donatorji in meceni številnih cerkva in
samostanov. Njihovo prisotnost pri zi-
davi posameznih stavb najpogosteje
naznanja rodovniški, od Vovbržanov
podedovani grb s tremi zvezdami.
Ni nam točno znano, kdaj so novoime-
novani grofje celjski zapustili utrjeni grad
na pečini zunaj trga Celja in si v mestu
postavili pravi pravcati dvor, kjer so se
obdali z dvorjani in vazali. Dvorec so gradili
več desetletij, ga širili in dograjevali. Ohra-
njene stavbne sestavine kažejo na izredno
kvaliteto, na »ambiciozno plemiško arhi-
tekturo, kakršni ne le pri nas doma, marveč
tudi v širšem pred^pskem prostoru ni
enake«. Danes je znano, da je dvor gradila
domača, celjska stavbarska delavnica pod
vodstvom stavbnega mojstra Hansa Melfri-
da, ki je bila pod okriljem celjskih grofov.
Grbovna plošča (2. pol. 14.stoletja, v.:
85 cm), ki jo že od leta 1885 hrani
Pokrajinski muzej Celje, se je nahajala v
čelu razkošnega okna v knežjemu dvo-
ru. Na plošči je reliefno predstavljen ščit
s tremi šesterokrakimi zvezdami, nad
njim je šlem, ki je okrašen s perjanico in
plaščkoma.
Nagradno vprašanje: Kako se imenu-
je reprezentančna sobana z oknom v
spodnjem dvoru, v katerega čelo je bila
vzidana grbovna plošča?
Pravilni odgovor na nagradno vpra-
šanje v 35. številki Novega tednika se
glasi: slikana okna iz raznobarvnih
stekel, povezanih s svinčenimi trakovi,
imenujemo vitraj (vitraž, vitraža). Med
dvanajstimi pravilnimi odgovori je iz-
žrebana Elizabeta Kunej, Zdole 59,
8272 Zdole.
Vaš odgovor pričakujemo na dopisni-
ci na naslov Pokrajinski muzej Celje,
Muzejski trg 1, 3000 Celje. Tistega , ki
bo pravilno odgovoril in bo izžreban,
čaka v Pokrajinskemu muzeju Celje le-
pa nagrada - kopija srednjeveške pečni-
ce.
ALEŠ STOPAR
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v
torek ob 16.30 za Abonma
Srednje trgovske šole I Celje
in za izven uprizorili Floren-
tinski slamnik.
KONCERTI
V	Gustavovem salonu
Ipavčeve hiše v Šentjurju bo
jutri, v petek ob 17. uri, kon-
cert flavtistke Alenke Čater
ter pianistke Katarine Arlič.
V	Zdravilišču Atomske to-
plice v Podčetrtku bo jutri, v
petek ob 20. uri, koncert
Moškega pevskega zbora
Atomske Toplice iz Podčetrt-
ka.
V	cerkvi Marije Vnebovze-
te v Olimju bo v nedeljo ob
10. uri koncert Komornega
moškega pevskega zbora iz
Celja.
RAZSTAVE
V	Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju je odprta foto-
grafska razstava 3xKoschuch,
v Hermanovem brlogu pa
razstava Hi, konjiček, ki pred-
stavlja igrače na kolesih.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti v Celju razstavlja slike
Milena Usenik.
V	galeriji Keleia 4p 25. ok-
tobra razstavlja risbe Djuro
Seder.
V	Lapidariju Pokrajinske-
ga muzeja je do 28. oktobra
na ogled razstava Svetloba v
steklu.
V	gostišču Firšt v Logarski
dolini gostuje Pokrajinski
muzej Celje z razstavo Lov na
grafičnih upodobitvah. Raz-
stava bo odprta do konca no-
vembra.
V	razstavišču Gorenje ser-
visa v Velenju si lahko do 23.
oktobra ogledate razstavo
cliU l/T^^ota ^iihira
OSTALO
V	Kulturnem domu
Šentjurju bo v ponedeljej
17. uri prireditev z našlo
Mojca in kaličopko, ki
tednu otroka pripravlja ; i
Šentjur.
V	okviru Univerze zn
življenjsko obdobje bo v
nedelj ek, 7. oktobra ob 16.,
pod strokovnim vodst
prof. Irene Lazar ogled [
darija Pokrajinskega mu
v Celju.
KINO
Union od 3. do 9. 10. ot
18.30 in 21. uri ameriški
Tvvister; Mali Union od 3
6. 10. ob 18. uri ameriški
Divja horda, ob 20.30 pa;
riški film Nebeški ujetnii
in 8. 10. ob 17. uri ame
risani film 101 Dalmatin* i
ob 19. uri ameriški film
beški ujetniki; 9. 10. j
predstave odpadejo; Mi
pol od 3. do 8. 10. ob li
18.45 in 21. uri ameriški
Štirje možje, ena žena, 9
ob 16.30 risani film 101
matinec in ob 18.45 ter 2.
ameriški film Štirje m
ena žena.
Kino Žalec 3.10. ob 2C
ameriški film Praznični i
4. 10. ob 18. in 20. uri, 5.1
21. uri. 6. 10. ob 18. in 2(
ter 7.10. ob 20. uri am(
film Tvvister.
Kino Vojnik 6.10. ob 1!
ameriški film Posnemovi
Madžarski
umetnik v
Žalcu in
Laškem
V torek, 8. oktobra, I
do v Savinovem lik
nem salonu v Žalcu o(
li razstavo likovnih
madžarskega umetn
Janosa Nemetha,
Sosednja Madžarska
kateri letos praznu
1100 let svojega ob^i
se med drugim pon^i
sijajno lončarsko tradi(:
Likovni umetnik J^l
Nemeth je eden tistih t:
strov, ki ohranja, nadali
in oživlja keramični
svojih dedov in prada:
V njegovem ateljeju je|
stalo na stotine okraii
predmetov, domisd
vaz, prosto stoječih
stik, reliefov in figur,
njegovimi rokami so
porodili sijajni kerarn
monumenti, ki krs
svetovne prestolnice.
Razstavo v Savino'
likovnem salonu bo v
rek ob 19. uri odprl
venski minister za kul
dr. Janez Dular, v ku
nem programu bo sod
val pevec madžar;
ljudskih pesmi Ka)
Horvath. Likovna
madžarskega umeti
- bddo v Žalcu razstavi
do 30. oktobra, noven
pa bodo na ogled v rai
višču Laški dvorec v
kem.
Od seksualne perverzije do Trnjulčice
Razpis gledališkega, mladinskega in Pikinega abonmaja v velenjskem domu kulture
v velenjskem domu kultu-
re še do 18. oktobra vpisuje-
jo abonmaje, in sicer so se
odločili za gledališki beli
oziroma rumeni, mladinski
in Pikin abonma.
V belem in rumenem gle-
dališkem abonmaju 'bodo
predstave ob petkih in sobo-
tah, predvidoma ob 19.30, na
odru pa se bo zvrstilo 6 pred-
stav. Gledalci si bodo lahko
ogledali dramo Slovenskega
narodnega gledahšča Ljublja-
na Seksualna perverzija v
Chicagu, Stalno slovensko
gledališče Trst se bo predsta-
vilo s komedijo Izpraznjeno
vrni, Prešernovo gledališče
Kranj z dramo Služkinji, Slo-
vensko ljudsko gledaUšče Ce-
lje s komedijo Gospa poslan-
čeva. Mestno gledališče ljub-
ljansko z ironično predstavo
Norci iz Helma ter Slovensko
narodno gledališče iz Maribo-
ra z dramo Pohujšanje v doli-
ni Šentflorjanski.
V okviru mladinskega
abonmaja bodo dijaki med
predlaganimi izbrali 6 pred-
stav oziroma koncertov. Med
predlogi so Slovensko narod-
no gledališče Ljubljana z dra-
mo Alma, Kulturni doma
Španski borci s predstavo Sen
kresne noči (v angleščini).
Šentjakobsko gledališče Ljub-
ljana s povestjo Ptički brez
gnezda in komedijo Kurbe,
Mladinsko gledališče Ljublja-
na z veseloigro (ki to ni)
Leonce in Lena, Gledališče
Ptuj s komedijo Polovične re-
snice ter Gledališče Zakaj ta-
ko Zalog s predstavo Ko gre
telefonistka na WC. Študentje
in diplomanti Graške visoke
šole za glasbo bi pripravili
koncert Brass & Jazz Banda,
pod vodstvom Vlada Batista
pa bi nastopil New Strings
Jazz kvartet.
V Pikihem abonmaju se bo
predstavilo Lutkovno gledališ-
če Fru fru Ljubljana z Mini
cirkusom Buffetto, Plesni tea-
ter Igen Celje s plesno pravlji-
co Kdo je napravil Vidku sraj-
čico. Slovensko ljudsko gleda-
lišče Celje s" Trnjulčico, Lut-
kovno gledališče Maribor s
predstavo Kralj Friderik zoba-
ti, Mavrično gledališče Ljublja-
na z lutkovno predstavo Zača-
rane rože čarovnice Zelene in
Lutkovno gledališče Ljubljana
s predstavo Kokoška Emilija.
Gledališki rumeni oziroma
beli abonma stane 7.200 tolar-
jev, mladinski 2.400 tolarjev,
Pikin abonma pa 1.800 SIT.
US
TEMA TEDNA
19
Po novem bolj pravično?
Plačevgnje v vrtcih po novem pravilniku - Vloge morajo starši oddati do konca oktobra
^jovim šolskim letom je starše, ki imajo
ke v vrtcih, presenetila novost, ki se obeta
^olačevanju njihovega prispevka. Čeprav bi
otenibrom že morala zaživeti, se je zaradi
Ssnosti pristojnih v Ljubljani vse skupaj
iTgi^io v oktober, pa še sedaj vsem ni čisto
Jjj, kaj ta novost prinaša. Za ponazoritev
^'ti ministrstva za šolstvo samo podatek,
^ipravlja seminarje o razlagi novosti šele
'dni. p3 ne zastonj, ampak s kotizacijo. Za
^ pomeni vse skupaj zaenkrat zbiranje
lUebnih papirjev, kaj bo to pomenilo za
jjov družinski proračun, pa bo marsikomu
jjo šele ob prvi položnici po novem.
j^vgusta je v uradnem listu izšel nov pravil-
ih o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki
ije pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport,
jjiin so se odzvali na pripombe iz vrtcev, da
istarši nepravično in neenakomerno obreme-
5fli s plačilom prispevka za otroka. Poleg
jj je novi zakon o vrtcih predvidel nove
i)grame (krajše, občasne), ne le celodnevnih,
zanje nove cene. Pravilnik tako po novem
iloJa višino prispevka staršev glede na doho-
jina družinskega člana in glede na vključe-
I5t otroka v enega od programov.
Posedanji način obračunavanja prispevkov
jSevje pomenil, da so tudi tisti, ki so imeli
{premoženja in višje dohodke, prispevali za
loka le 35 odstotkov od dohodka na družin-
(gačlana, hkrati pa jim niso smeli zaračunati
ikot 60 odstotkov ekonomske cene. V Celju
pko najvišji prispevek staršev za celodnevni
ipam znašal 18.100 tolarjev. Novi pravilnik
wa na tem področju precej novosti, ne
Eni pa poenotenja cene za vso Slovenijo,
na ministrstvu obljubljali na začetku.
Kaj natančno sodi v ceno vrtčevskega progra-
ma, ni jasno, saj zakon o vrtcih govori le o tem,
da ceno programa sestavljajo vzgoja, varstvo in
prehrana. Ah to pomeni samo živila ali tudi
režijo? Kaj je standard, kaj pa predstavlja več
od tega, se sprašujejo. Po besedah Emilije
Pešec, ravnateljice VVZ Tončke Čečeve v Celju
vse to v Sloveniji še ni dorečeno, zato so tudi
ekonomske cene po občinah različne. Celje je s
30.166 tolarji nekje na sredi in tudi v regiji se
ekonomske cene gibljejo med 28 in 32 tisočaki.
Devet razredov in največ 85
odstotkov cene
Novi pravilnik razvršča starše v devet razre-
dov glede na mesečni dohodek na družinskega
člana v primerjavi s povprečno plačo na zapo-
slenega v preteklem letu v Sloveniji in upošte-
vaje premoženje družine. Razponi so pri tem
kar veliki, v najvišjem razredu so tisti, katerih
dohodek na člana družine bo presegel 150
odstotkov lanske povprečne slovenske plače.
Temu ustrezni bodo prispevki glede na ceno
programa, od najnižjega, ki bo znašal 15 od-
stotkov cene, do najvišjega 85-odstotnega dele-
ža. V Celju bodo tako starši plačali največ
okrog 25 tisočakov. Delež do polne cene pa bo
krila država.
Zakon določa tri vrste programov, kar je za
nekatere kraje novost, za Celje, kjer so imeh
starši že doslej veliko izbiro triurnih, peturnih
in celodnevnih programov, pa kvečjemu ovira
za nekatere. Zakon predvideva štiri poldnevne
4 do 6-urne programe z različnimi kombinaci-
jami obrokov hrane in celodnevnega 6 do 9-
urnega. Vsak ima svojo ceno, starši bodo krili
delež, ki jim bo pripadal glede na uvrstitev na
omenjeni dohodkovni lestvici.
Večina ne bo plačala vec
Po primerjalnih izračunih, ki so jih opravih,
se višina prispevka za večino ne bo bistveno
spremenila, več bodo plačevah le tisti, ki imajo
višje dohodke.
Prvi primer:
Če je dohodek na dužinskega člana znašal
toliko kot povprečna plača na zaposlenega lani
v Sloveniji - 71.279 tolarjev, so po starem
načinu morali za otroka v celodnevnem pro-
gramu plačati 35 odstotkov od tega dohodka in
ne več kot 60 odstotkov cene programa oziro-
ma 18.100 tolarjev.
Po novem pravilniku pa se bo družina z
omenjenim dohodkom znašla v sedmem razre-
du in bo plačala 70 odstotkov cene programa
ali 21.166 tolarjev.
Drugi primer:
V družini, kjer imajo na družinskega člana le
36 tisočakov, so sedaj plačevali 12.600 tolar-
jev, po novem so se uvrstili v četrti razred in
bodo plačali 40 odstotkov cene programa ali
12.066 tolarjev, torej enako kot doslej.
Pravilnik določa tudi nekaj posebnosti, med
drugim bodo starši, ki razpolagajo z večjim
nepremičnim premoženjem, gospodarskimi
družbami, so zasebniki, podjetniki ah kmetje z
več katastrskega dohodka, kot je podlaga za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarova-
nje, plačali vsaj 60 odstotkov cene programa.
Starši z več otroki imajo to ugodnost, da bodo
le za prvega plačali glede na uvrstitev na
lestvici, za vse naslednje pa za razred nižji
prispevek. Za otroke v oddelkih priprave na
šolo bodo starši plačali največ 60 odstotkov
cene v dnevnem in 40 odstotkov v poldnevnem
programu, ostalo prispeva država.
V celoti naj bi se tako povečali le prispevki
»premožnejših«, kar pa lahko pomeni tudi osip
števila otrok v vrtcih, saj imajo ti tudi večjo
možnost izbire varstva za otroka. Emilija Pešec
pravi, da se bo pokazalo, koliko starši cenijo vrtec
in ali so zanj pripravljeni plačati tudi nekaj več.
Navodila za starše
Obrazci za vlogo za znižano plačilo vrtca so
na voljo v knjigarnah in jih je treba skrbno
izpolniti ter s prilogami (dohodninske odloč-
be) do konca oktobra oddati na občinah, razen
tam, kjer so vrtci prevzeli vlogo zbiratelja.
Sicer je naloga občine, da zbere in obdela vloge
ter izda odločbe, vrtec pa le evidentira vrsto
programa, v katerega bo otrok vključen. V
Celju je tako treba vloge oddati na oddelku za
družbene dejavnosti v Prešernovi 27.
Do izdaje odločbe bodo stari varovanci pla-
čevali akontacijo po starem, novim pa so po
predlogu ministrstva zaračunali 40 odstotkov
cene programa oziroma 12 tisočakov. Poračuni
bodo opravljeni po izdani odločbi. V primerih,
ko starši ne zmorejo plačila, se lahko obrnejo
na vrtec z dokumentacijo o socialnem stanju
družine. Tisti pa, ki prejemajo denarno-nado-
mestilo, so oproščeni plačila vrtca.
Nova razvrstitev programov gotovo ne bo
ustrezala vsem. Ali bodo tisti, ki so že sedaj
potrebovali več kot deveturno varstvo, tega
plačevali še posebej, ali pa ga bodo krili iz
občinskih sredstev, v Celju še ne vedo. Prob-
lematične so tudi tako imenovane Cicibano-
ve urice, ki so jih pripravljali v krajih, kjer ni
vrtcev, po novem zakonu pa jih ni več. Z
občinama Celje in Vojnik se zato VVZ Tončke
Čečeve skuša dogovoriti, da bi ta program
zagotovile iz proračunov kot občinski nad-
standard, da otroci ne bi bili prikrajšani.
Položnice bodo po novem prihajala 8. v
mesecu in bodo obračunane za minuli mesec,
treba pa jih bo plačati v osmih dneh. Če starši
ne bodo plačevali prispevka, lahko po novem
otroka tudi izključijo iz vrtca.
i T CVIRN
Pomlad brez smradu
in bo čistilna naprava v Kasazah povsem obnovljena, tudi
adu, nad katerim se pritožujejo okohški krajani, ne bo več.
b je na torkovi novinarski konferenci zagotovilo vodstvo
iega komunalnega podjetja, pogovora v prostorih čistilne
lave pa se je udeležil tudi žalski župan Milan Dobnik.
ilna naprava je ob konicah približno trikrat bolj obremenje-
kot bi smela biti, edina rešitev za odpravo smradu je
laditev in posodobitev objekta. Letos so za potrebne projek-
inaložbe namenili približno 21 milijonov tolarjev, do konca
bodo za ureditev čistilne naprave odšteli še dodatnih 41
ionov tolarjev. Celoten projekt obnove je vreden približno
iardo tolarjev, zaključen pa bo predvidoma februarja pri-
nje leto.	GS
Sean Taylor med postavitvijo instalacije Evropa.
Irski umetnik v Celju
^embra se je v irskem Corku samostojno predstavil naš
Franc Purg, v celjskem Likovnem salonu pa bo danes
'tavitev instalacije irskega kiparja Seana Taylorja Evropa.
'5|niška izpoved Seana Taylorja se po svoji izraziti družbe-
"•^iški angažiranosti precej razlikuje od slovenskih, običajno
^^rnietičnih in formalističnih praks, ki le redko izhajajo iz
"^ega družbenega dogajanja. Instalacija Evropa pa vsebuje
kritiko Združene Evrope ter opozarja na kruto ravnanje z
'^ini manjšinami takoimenovane evropske trdnjave,
-stavo bodo odprli ob 19. uri.	N. Š.
Obletnica mesta Zreče
V počastitev devete obletnice mesta Zreče potekajo v
Zrečah in okolici med 15. septembrom in 15. oktobrom
številne kulturne, športne in družabne prireditve, osred-
nja slovesnost pa bo to soboto.
Osrednja slovesnost bo v večnamenski dvorani v Zrečah,
začela se bo ob 19. uri, na njej pa bodo med drugim podelih
kovane vrtnice. V programu, ki se bo nadaljeval z družabnim
srečanjem, sodelujejo mešani pevski zbor Svoboda Zreče,
plesalci plesnega kluba Devžej, učenci Osnovne šole Zreče,
vokalni kvintet, skupina humoristov iz Teharij, narodnoza-
bavni ansambel Fantje izpod Rogle ter zabavni ansambel
Dust. Odprh bodo tudi razstava del z likovne kolonije in
podelih nagrade.
Ob prazniku mesta so ali pa še bodo pripravih tudi vrsto
drugih prireditev, med njimi zreški maraton, juriš na Roglo,
planinske pohode, ročk žur, otvoritev skomarske hiše. turnir v
odbojki, strelsko tekmovanje, lokostrelstvo, državno prvens-
tvo v radioamaterskem lovu na hsico ter kolesarjenje. IB
Ptičji festival
Ko so nazadnje verzi Mete
Rainer iz trdih ježkovih bo-
dic ustvarili umetelno frizu-
ro, smo obljubili nov pesniš-
ki užitek za otroke in za vse
tiste, ki mislimo, da nismo
več otroci. Tako nas je v sep-
tembru po zaslugi založbe
Karantanija v prelepi obleki
ilustratorke Katre Štrukelj
in svežih rim presenetila
nova Metina slikanica Ptičji
festival.
V ptičkih, ki so se v festival-
ni dvorani na zeleni poljani
drenjali in potih za prvo mesto
v petju, je z lahkoto prepozna-
ti paleto človeških značajev.
Takšni in drugačni so naslika-
ni s prijaznimi in dopadljivimi
verzi in tako z lahkoto skozi
smeh pozobljemo kakšno živ-
ljenjsko spoznanje.
Mete ni več z nami, da bi
pripovedovala, kako in kdaj je
nastal'Ptičji festival. Vemo pa,
da je bila silno naklonjena
drobnim, nebogljenim bitjem.
Ptički so bih melodija, ki jo je
vabila k oknu, kjer je posedala.
Zamaknjena je občudovala
ptičji dren na vejah svojih dveh
dreves, zanesena prevajala nji-
hov vrišč in žvižg, si umišljala
njihove pogovore in si izmišlja-
la pesmice. Predvidevamo, da
je Ptičji festival ena od njih.
Slikanica ima tudi po zaslu-
gi ilustratorke svojo privlačno
težo in bo kot takšna nasitila
že najmlajše.
Čas beži. Eni pojemo tako,
drugi drugače. Vsi pa tako, kot
znamo. Tudi naše življenje je
ptičji festival. Enkrat zmaga-
mo, drugič izgubimo. Po-
membno je sodelovati,
■■■■■■■i IRENA ŠTUSEJ
Humor in zdravje na Dobrni
Na Dobrni bo v ponedeljek in torek prvo delovno srečanje v
okviru skupnosti Alpe-Jadran na temo Humor in zdravje.
Pobudnik mednarodnega srečanja je društvo za promocijo in
vzgojo ža zdravje Slovenije, ki mu predseduje Viktorija Rehar.
Društvo se loteva tem, ki so javnosti manj znane, a pomem-
bne v sodobnem času, ko številni zdravstveni programi ne
morejo v celoti zagotoviti vseh vidikov zdravja prebivalstva. Za
kakovost življenja je potreben tudi smisel za humor in vzgoja
zanj in tej temi je namenjeno srečanje na Dobrni. Z referati
bodo sodelovah različni strokovnjaki, udeleženci pa bodo delali
tudi v skupinah. Razprave naj bi kasneje izšle v posebnem
zborniku. Na Dobrni pričakujejo tudi slovenske umetnike, ki se
ukvarjajo s humorjem.	TC
Zbor iz Singna
Jutri, v petek 4. oktobra, bo v Celju koncert Moškega pevske-
ga zbora Konkordia iz mesta Singen ob Bodenskem jezeru.
Gre za nemško mesto, ki ga s Celjem povezujejo uradni
prijateljski stiki, 36 pevcev pa gosti v teh dneh naš Komorni
moški zbor. Koncert bo v dvorani celjske. Glasbene šole ob
19.30. Pevci iz Singna bodo zapeh pesmi iz svoje domovine ter
nekaj narodnih pesmi iz dežel, s katerimi je mesto Singen
posebej prijateljsko povezano. Zbor bo nastopil pod vodstvom
dirigenta Heinza Bucherja.	BJ
J
Razstava o Rifniku
v ponedeljek so podpisali pogodbo o glavnem pokroviteljs-
tvu razstave o Rifniku in njegovih zakladih.
Razstavo bodo najprej, od 11. oktobra, predstavili v celjski Stari
grofiji, nato pa še v Ljubljani ter leta 1998 v Vidmu-Udinah. Glavni
pokrovitelj razstave je po podpisani pogodbi podjetje Mesarstvo
Šentjur, znano po blagovni znamki Vurij. Pogodbo sta v šentjurski
Ipavčevi hiši podpisala direktor Mesarstva Rado Tržan, ter direkto-
rica celjskega Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer.	BJ
Milenkovič v Konjicah
Konec tega tedna se Konjičanom obetata dva svojevrstna
kulturna dogodka. V soboto bo v tamkajšnjem kulturnem
domu koncertiral svetovno znani violinist Štefan Milenkovič, v
petek pa bodo v Mestni galeriji Riemer odprli razstavo z
naslovom Deset in ena Štefanova kaprica. Razstavo je pripravil
Aleksander S. Jurkovič - Nani Poljanec, odprl pa jo bo
predsednik državnega zbora Jožef Školč.	BZ
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Tokrat o zgodovini
slovenskega turizma
XXVIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev
v Festivalni dvorani na
Bledu se je od 26. do 28 sep-
tenibra odvijalo zborovanje
slovenskih zgodovinarjev, ki
ga je pripravila Zveza zgodo-
vinskih društev Slovenije.
Udeleženci so poslušali vrsto
zanimivih razprav s področ-
ja zgodovine turizma na Slo-
venskem, ki so jih pripravili
zgodovinarji. Referati so ob-
javljeni v zborniku.
Slovenski zgodovinarji pri-
rejajo svoja srečanja bienal-
no, vedno v drugem kraju. Na
ta način so zastopane vse slo-
venske pokrajine. Da je bil
letos za druženje zgodovinar-
jev izbran Bled ni naključje,
saj je bila letošnja tema refe-
ratov ubrana na temo razvoja
turizma na Slovenskem,
predvsem o pojavu turistične-
ga fenomena v najrazličnejših
oblikah. Trinajst referatov si
je sledilo v dveh dneh stro-
kovnega dela, ki so z različ-
nih zornih kotov osvetlili vr-
sto tematskih in historičnih
vidikov razvoja turizma pri
nas. Moderna zgodovinska
znanost se vse bolj posveča
proučevanju vsakdanjemu
življenju naših prednikov. V
ta segment zgodovinarjevega
dela pa sodi nedvomno tudi
razvoj turizma, kjer se s pre-
pletom različnih (historičnih)
elementov odslikava način in
spreminjanje načina bivanja
skozi čas in prostor. Organizi-
ranost in vrsta turizma, grad-
nja objektov, struktura go-
stov, razvoj kulinarike, kul-
turne in druge (spremne) pri-
reditve ter še cela vrsta dru-
gih dejavnikov, so dajale pe-
čat razvoju turizma.
Tokratni referati, ki so ob-
javljeni v zborniku z naslo-
vom Razvoj turizma v Sloveni-
ji, so bili nekakšen prerez
vseh nakazanih tem. Posegali
so na različna področja tiste-
ga, kar je in se še dogaja ob in
v turizmu. Osvetlili so nujne
predpogoje za razvoj turizma,
ki so že od nekdaj opredelje-
vali tisto gospodarsko panogo,
ki je nudila zabavo in (aktivni)
počitek. Pa naj je šlo za stacio-
narni turizem visoke družbe v
elitnih mondenih zdraviliških
središčih, avanturistična poto-
vanja, romanja ali s kakšnim
drugim namenom pripravlje-
na potepanja.
Trodnevno srečanje sloven-
skih zgodovinarjev na Bledu
je tako minil v prijetnem dru-
ženju in spoznavanju zgodo-
vine slovenskega turizma, ki
nam že vrsto desetletij veliko
pomeni. Čeprav je zborovanje
zgodovinarjev potekalo delov-
no, pa ne smemo zanemariti
tudi družabne plati tovrstnih
srečanj. Druženja in spozna-
vanja med kolegi iste stroke
lahko ljudem prinesejo samo
koristi.
Če je temu res tako, le kako
si potem lahko razlagamo ne-
'zanimanje za tovrstna sreča-
nja med šolniki osnovnih in
srednjih šol? Še posebej je bila
nerazumljiva odsotnost profe-
sorjev iz slovenskih gimnazij,
tudi celjskih. Pregovor, da je
»historia magistra vitae«, to-
rej, da je zgodovina učiteljica
življenja, še vedno velja. Toda,
kako naj zgodovina uči, če še
sami ne znamo prisluhniti se-
bi in svoji stroki? Škoda, pri-
ložnosti za tovrstna srečanja
so redka.
^m BRANKO GOROPEVŠEK
Da bi čas tekel prijetnejf
90 let Pavle Kadilnik
v Domu Nine Pokom na
Grmovju se trudijo, da bi nji-
hovim varovancem dnevi mi-
nevali čimbolj prijetno. Eno
od teh prizadevanj je tudi
praznovanje rojstnih dni va-
rovancev.
Navado imajo, da vsakemu
za rojstni dan čestitajo. En-
krat na mesec pa se vsi slav-
Ijenci, ki so določeni mesec
praznovali, zberejo in domski
delavci jih počastijo z veliko
torto, sokovi in kavico. Vsak
od njih prejme tudi darilce.
Ob visokih jubilejih, ki so v
taki ustanovi seveda kar po-
gosti, pa pripravijo posebno
slavje. Tudi za Pavlo Kadil-
nik, ki je praznovala 90. rojst-
ni dan, je bilo tako. Da bi ji
praznovanje čimbolj polepša-
li, so povabili tudi predstavni-
ke njenega kraja. Nove Cerk-
ve pri Vojniku, in vojniškega
župnika. Ob prijetnem klepe-
tu ter obloženi mizi je bilo
praznovanje veselo, slavijen-
ka je bila presrečna in vesela
daril in gostov.
Sicer pa jubilantka v svo-
jem življenju ni užila prav
mnogo lepih dni. Do 30. leta
starosti je pomagala staršem
na kmetiji, pozneje je odšla
služit v Bjelovar. Pozno se je
poročila in tudi kmalu ovdo-
vela. Iz zakona ji je ostala
hčerka, s katero je živela do
svojega odhoda v dom. Če-
prav je v visokih letih,
jih ne kaže, bi še vednc
delala, zato se vključ
domske dejavnosti. Sevt
bila vsemu navkljub s
doma, njene misli so pri
ki in vnukih, ki jih ima
vse rada. Domskemu o
je za skrb in številne di
pozornosti hvaležna, sa
svojem življenju ni im
izobilju. Sedaj pa si želi
zdravja.
iT. ta.
Pavla Kadilnik je krepko zarezala v veliko torto, naprc
no nalašč za njen 90. rojstni dan.
Kdo bo poskrbel za Trebnik?
Po besedah konjiškega župana Janeza Jazbeca se je
podjetje Zlati grič odpovedalo nakupu Trebnika.
Podjetnik Riemer, Id je na licitaciji ponudil najvišjo ceno,
vendar ga je prodajalec zavrnil, pa je svojo kupno pravico
prenesel na gostinsko podjetje Jelen. Tako sedaj ni popolno-
ma jasno, kaj se bo dogajalo s Trebnikom, vsi pa se zavedajo,
da ga je potrebno prodati in ga hkrati ustrezno zaščititi.
J.H.
Bogata jesen življenja
Šmarski upokojenci med najprizadevnejšimi v državi
v Sloveniji je 415 upokojen-
skih društev z več kot 230
tisoč člani. Društvo upoko-
jencev v Šmarju, ki je v nede-
ljo beležilo 45-letnico dela, je
najboljše med najboljšimi, je
med drugim povedal glavni
tajnik Zveze društev upoko-
jencev Slovenije Franc Sotlar.
»Odkar vodim občino, sem
bil na številnih upokojenskih
prireditvah, vedno izvirnih ter
pripravljenimi z občutkom,«
je dejal župan Jože Čakš.
Šmarski upokojenci priprav-
ljajo tudi številne izlete po do-
movini in tujini (letos so bili v
Franciji), oddih v IzoU (kjer se
zvrsti po 200 Šmarčanov na
leto) ter drugih krajih, bolne
člane obiskujejo na domu, čla-
nom pošiljajo voščila, priprav-
ljajo različna srečanja in prire-
ditve, med njimi Teden upo-
kojencev. Njihovo tekmo ža-
njic in koscev so si ogledali
celo gosti iz Rogaške Slatine in
Atomskih toplic, na Zboru
ljudskega petja so nastopile
upokojenske pevske skupine
vse do Celja in Maribora, želi-
jo pa si še dramsko skupino.
»Prvi predsednik društva je
bil Alojz Drofenik, z upokoje-
vanjem kmetov se je pozneje
članstvo bistveno povečalo,«
je povedala tajnica društva
Ivanka Vehovar. »Danes je v
društvu tisoč 300 članov, med
njimi je 149 starejših od 80 let.
najstarejša pa je Marija Ga-
lič.« Društvo ima pododbor v
KS Sv. Štefan ter pet krajevnih
pododborov. Zbrane sta pose-
bej pozdravila predsednica
društva upokojencev v koroš-
kem Pliberku Milena Močnik
ter predsednik pliberškega
slovenskega kulturnega druš-
tva Joško Hudi. Prireditve, ki
jo je povezoval Igor Habjan,
so se udeležili tudi predstavni-
ki drugih upokojenskih dru-
štev, zbrane je* pozdravil še
direktor hotela Delfin v Izoli
Branko Simonovič. Podelili
so številna priznanja republiš-
ke zveze društev (med njimi
tajnici Ivanki Vehovar in
predsednici Društva Tereziji
Košec), območne koordinaci-
je društev upokojencev bivše
šmarske občine ter društva.
Med bogatim kulturnim
programom so nastopili šmar-
ski pihalni orkester, upokojen-
ske pevske skupine Dobri pri-
jatelji iz Šmarja, Fantje iz Sv.
Štefana in Rajske strune iz
Grobelnega, mladi folkloristi
ter sestri Mihelič iz Kostrivni-
ce. V šmarskem kuhurnem
domu so pripravili kulinarič-
no razstavo, za obletnico pa so
izdali tudi knjižico.
BRANE JERANKO
Ribe in golobi
V	okviru praznovanj ob-
činskega praznika Mestne
občine Velenje se je v prete-
klih dneh zvrstilo več tek-
movanj.
Tako so se na Škalskem
jezeru pomerili ribiči v tek-
movanju za najtežjo ribo.
Najboljši ulov je imel Roman
Ramšak iz RD Šempeter,
drugi je bil Branko Vreča iz
RD Celje, tretji pa Rudi Biz-
jak iz RD Velenje.
V	Lokah nad PaŠkim Kozja-
kom je Lovsko društvo Vele-
nje pripravilo tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe.
Ekipno so bili najboljši člani
LD Oljka, druga je bila LD
Velenje, tretja pa LD Škale.
Med posamezniki je slavil
Boštjan Pokorny iz LD Oljka.
L. OJSTERŠEK
V Šmarju pri Jelšah so pripravili tudi zanimivo kulinarično razstavo.
Celjski ribici na
tekmovanju v Umagu
V	Umagu je bilo v nedeljo,
29. septembra, peto medna-
rodno tekmovanje v šport-
nem morskem ribolovu za
pokal Umaga.
Tekmovanja se je udeležilo
20 ekip z 205 tekmovalci, ki so
se pomerili v različnih kategori-
jah. Na pokalu Umaga so poleg
hrvaških sodelovale tudi 4 eki-
pe iz Slovenije, med njimi tudi
ekipa Društva za športni mor-
ski ribolov Aero Celje, ki se je
pomerila v moški konkurenci.
Vsi tekmovalci so lovili z obale
na palico v Umagu in Kanegri, v
konkurenci pa sta vsaka ulov-
ljena riba in vsak gram ulova
prinesla po eno točko.
V	celjski ekipi so nastopili pri
mlajših kadetih Simon Rebev-
šek in Dominik Mestinšek, pri
kadetih Aleš Manfreda, Jure
Draksler in Martin Škodič, pri
juniorjih Blaž MiheUč in Benja-
min Založnik ter pri seniorjih
Gabriel Pinter, Stane Ancelj in
Bojan Šalamon. Slednji je prejš-
nji dan pred Piranom na ]
iz čolna potegnil kapitalni
približno 8-kilogramsko
tune, imenovano »lice«.
Celjani so v kategoriji it
kadetov zasedli 8. mesto
kadeti so bili drugi, medti
je med posamezniki v tej
goriji prvo mesto pripadl
Ijanu Alešu Manf redi, kij
skupnem seštevku točk n;
ši tekmovalec med vsemi
gorijami, prejel pa je tudi
za najvišje število ulovljen
v svoji kategoriji. Pri junio
ekipa celjskega Aera osvoj
mesto, med seniorji so bi
Ijani peti, med posamezn
se je Bojan Šalamon uvr;
četrto mesto.
V skupni uvrstitvi je
Aera pristala na 9. mestu
pa so bili domačini iz Ui
Naj riba tekmovanja je bil
da s 410 grami, skupno
vseh 205 tekmovalcev na
potegnilo 96 kilogramov i
ŽIVKO BEŠKO
Najboljši v taroku
V hotelu Merx so v soboto odigrali prvi turnir v skl
osmih zaporednih tekmovanj v taroku za sezono 1996
tokrat za naslov »Prvak Celja 1996/97«.
Prvenstva so se udeležili tekmovalci iz širše celjske rei
Ljubljane in Dolenjske. Prvo mesto in s tem naslov celjsl
prvaka je osvojil domačin Tolja Orač, drugi je bil
Gregorin iz Laškega, tretji pa Rajmond Jan iz Celja. Tekrn'
nje so podprli Merx gostinstvo in turizem Celje, Kovintf'
Vrtnarstvo Celje, Squash klub Vojnik, Teodor Branc«
Tiskarna Koštomaj Celje. Naslednje tekmovanje bo predv^
ma proti koncu oktobra, informacije pa nudijo po telei^
številka 484-200.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
21
od igrač do parlamenta
^no vodilo letošnjega
Otroka, ki se pričenja v
"deljek, je Otrokom naj-
' igrače in igrala. Usta-
! in društva, ki se ukvar-
otroki, pa so se tudi
L potrudila za razgibano
Ejanje v tednu, namenje-
Uajnilajšim.
^^So v tednu otroka
Snovnih šolah organizirali
Ag otroške parlamente. Te-
so si jo mladi parlamen-
Lzbrali.za obravnavo v
Ljem letu, je Imam pravi-
hpiaš pravico, kar naključ-
jjgvpada tudi z novim pra-
jiliom o pravicah in dolž-
jtili otrok, ki ga učencem in
uljem prinaša nova šolska
pnodaja. Sicer pa se v le-
jjem letu po dolgem časa
(dnja tema tedna otroka in
jlov otroškega parlamenta
ujemata, zaradi česar bo
I občinski otroški parla-
jit namesto v oktobru šele
ilednji mesec.
Sicer pa so tudi v celjski
Zvezi prijateljev mladine po-
skrbeh, da najmlajšim v pri-
hodnjem tednu ne bo dolgčas.
Tako bodo lahko že v ponede-
ljek pred občinama Celje in
Vojnik in pred OŠ Štore slikali
na asfah, v torek opoldne se
obeta zabava za malčke, ki
oktobrske dneve preživljajo v
bolnišnici, saj jih bosta v avli
bolnišnice obiskala Irena Vrč-
kovnik in Kapitan Nogavička.
Ob štirinajstih bo Irena Vrč-
kovnik nastopila še za otroke v
Dobrni. V sredo bodo osnov-
nošolci iz Celja, Vojnika in
Štor lahko slikali na steklo.
prihodnji četrtek, 10. oktobra
ob sedemnajstih, pa se bo v
stranski dvorani Narodnega
doma pričela strokovnjakom
in staršem namenjena okrogla
miza na temo Otrokom naj-
boljše igrače in igrala.
Prihodnji petek bo rezervi-
ran za likovno nadarjene
učence, ki se bodo udeležili
likovne delavnice v Pomurju,
prihodnjo soboto, 12. oktobra,
pa se bo ob deseti uri pričela
otroška modna revija s ple-
som, na kateri bo nastopil ple-
sni teater Igen in pevec Tibor
Vučkovič.
N.-M. SEDLAR
Še ena pridobitev ob tednu otroka je pova izdaja zbornika
Mlinček prostega časa, v katerem so objavljeni programi
dejavnosti večine organizacij, ki se ukvarjajo z otroki, pred-
stavljene so možnosti preživljanja počitnic, v njem boste
našli vse o bralni znački in raziskovalnih nalogah, posebej
pa je za šolnike zanimiv koledar srečanj in tekmovanj v
znanju ter maturitetni koledar za novo šolsko leto. Pomem-
bna je tudi posebna priloga letošnjega Mlinčka; na zadnjih
straneh je namreč natisnjena tudi Konvencija o otrokovih
pravicah.
Slovenski maratonci na Plitvicah.
oživel plitvički maraton
Več kot 260 tekačev iz 9 držav se je zadnjo septembrsko nedeljo udeležilo 11. plitvičkega
maratona. Med tekmovalci je bilo tudi 33 slovenskih maratoncev, združenih pod sponzors-
tvom Gorenja.
Organizatorji maratona v nacionalnem parku Plitvička jezera so pripravili čudovit program,
uspeh so privabiti tekmovalce iz večih držav, predstavniki svetovnega gibanja pa so jim podelili
priznanje »cvet miru«. Sicer je maraton ob Plitvičkih jezerih oživel po petih letih, med slovenskimi
predstavniki pa sta najodmevnejši uspeh dosegli Katarina Žagavec z zmago v teku na 15
kilometrov dolgi progi in Lojzka Felicijan, ki je bila druga v maratonskem teku. HINKO JERČIČ
Po treh desetletjih v domovini
Dogodivščine manifestanta Franca Janžka
Nevsakdanjega Slovenca
Diica Janžka poznajo po
torih nemških mestnih
erfiščih ter ob prometnih
suh. Tam s plakati in za-
pmi manifestira v prid
klovanja med narodi na
to poseben način. Pred
tn, ko je po treh desetlet-
obiskal domače kraje, je
«1 podobno manifestirati
aikaj.
Luo^V - ~ ,	,	'
začetku tedna se je s svojo
fajno opravo oglasil na
skih ulicah, nato je name-
ni še v Ljubljano in Mari-
■ God save Nato, The
•A. is freedom's hope for
Pressed nations, For Israel,
■A. and Slovenia I am
lyto die, piše na njegovih
^tih, za domačo rabo pa
odal Bog žegnaj slovensko
tiisko vojsko ter Prosim
Pajte slovenski policiji. S
^im, pravi, se bori proti
J^nim nepridipravom, zlu.
^naše kraje je takšno po-
^ seveda nenavadno, v za-
■lem svetu pa nekaj običaj-
»Izrael je dal svetu Jezu-
'^erika svobodo,« pojas-
^ svoje neizmerno navdu-
I® nad tema deželama. To
^^ že desetletje in pol. Pre-
I^Paženo, saj so o njem
"' v nemškem lokalnem
^Pisju, večkrat pa tudi v
^^nd Stripes, zelo pomem-
^ ameriškem vojaškem
JPisu. v Nemčiji, kjer so
izrazito različnih miš-
si je s svojo naklonje-
y do Izraela občasno na-
^ jezo skrajnih desničar-
,^3radi ZDA pa skrajnih
^^ev. Tudi pretepli so ga
^koč celo streljali iz zase-
'^Pa oznanja svoje mišlje-
^J^naprej. Zelo ga cenijo
• ^ani, iz predsedniškega
v Beh hiši je zato
p Zahvalno pismo, pa raz-
^robne pozornosti iz
pomembnih ameriških vojaš-
kih enot. Letos je v kraju, kjer
živi, v bližini francoske in luk-
semburške meje, celo kandi-
diral za neodvisnega deželne-
ga poslanca. V bhžini njegove-
ga bivališča je ameriško opo-
rišče, ki ga je lani decembra
obiskal predsednik Clinton.
Ko je opazil manifestanta
Janžka, s plakati ter zastava-
mi, mu je veselo mahal, pa
tudi kancler Kohl, ki je bil z
ameriškim predsednikom, se
je odzval.
Zdaj je po treh desetletjih
prvič doma, na dopustu. Pra-
vi, da je najbolj pogrešal po-
krajino pod Bočem, Spodnje
Negonje pri Rogaški Slatini,
od koder izhaja. Nekaj let je
delal v Šmarju kot voznik re-
šilnega avtomobila, po težki
prometni nesreči na službeni
poti pa je odšel v Nemčijo.
Po vrnitvi domov je zelo
presenečen. Vehko se je spre-
menilo v teh treh desetletjih.
»Slovenija je danes kot bogata
Amerika,« je povedal o svojih
vtisih. Takih hiš nimajo po
vsem svetu, takšne avtomobi-
le imajo nemški bogataši, pra-
vi. »Tudi lačne ljudi imate,« je
kmalu opazil.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Posveti in gasilske vaje
Gasilska zveza Žalec pripravlja v oktobru, mesecu požarne
varnosti, vrsto aktivnosti.
Ves oktober bo v 39 prostovoljnih gasilskih društvih potekal
pregled s poudarkom na operativnem delu. To nalogo si je
zadalo poveljstvo gasilske zveze skupaj s sektorskimi poveljni-
ki. Jutri, 4. oktobra, bo posvet predsednikov, tajnikov, poveljni-
kov in njihovih namestnikov PGD zveze, v sektorjih in PGD
bodo pripravili strokovne operativne taktične vaje, ki bodo prav
tako potekale ves oktober. Za 12. oktober pripravljajo srečanje
, gasilskih veteranov GZ Žalec, 17. oktobra bo strokovni posvet z
uporabniki in upravljavci sredstev zvez, v vseh društvih bodo
pripravih dneve odprtih vrat gasilskih društev, gasilci pa bodo
obiskah tudi sejem Zaščita in reševanje v Kranju ter si ogledali
razdelilno postajo plina v Podlogu,
Poveljstvo GZ Žalec bo pripravilo tudi osrednjo vajo Gasilske
zveze Žalec. Kraj in datum vaje še nista določena.	TT
Tekma šolanih psov
Na vadbenem prostoru Zgornjesavinjskega kinološkega
društva v Varpoljah bo v soboto, 5. oktobra, državna tekma
šolanih psov.
Tekma se bo pričela v dopoldanskih urah, organizatorji
pričakujejo 31 tekmovalcev iz cele Slovenije, med njimi 9
domačinov. Šolani psi se bodo pomerili po programih A, izpit I
in izpit III.	US
Z dušo in srcem čebelar
Devetdeset let Ivana Krašovica iz Založ pri Polzeli
r	^ v ,
Ta mesec bo Ivan Krašovic
iz Založ pri Polzeli prazno-
val 90. rojstni dan. Po pokli-
cu je mizar in tako kot mno-
ge iz njegove generacije je
tudi njega življenje premeta-
valo in preizkušalo na tisoč
načinov. Rodil se je v Taboru,
nato ga je pot odnesla na
Dolenjsko, od tam spet nazaj
v Tabor in nazadnje je leta
1981 kupil majhno kmetijo v
Založah, kjer sedaj živi.
Življenje Ivana Krašovica je
že od leta 1932 zaznamovano
s čebelarjenjem. Začel je s kra-
njičem, nato pa vsako leto po-
večal število panjev. Kmalu je
te panje zamenjal z AŽ panji,
ki jih je sam naredil. Leta 1946
je bil med ustanovitelji Čebe-
larske družine Tabor, za kate-
ro je 17 let opravljal tajniške
posle. V tem času sta s takrat-
nim predsednikom Martinom
Kranjcem postavila čebelnjak
pri OŠ Tabor in ga pozneje
prepustila v upravljanje šoli.
Njegov čebelnjak se je povečal
na 24 panjev. Z njimi se je tudi
preselil na Dolenjsko, od ko-
der se je že po desetih letih
vrnil domov. Od leta 1981, ko
se je preselil v Založe pri Pol-
zeli, je član Čebelarske druži-
ne Polzela.
' '''V/'- '
Ivan vsa leta skrbi za lastno
izobraževanje. Že od leta 1941
je naročen na revijo Čebelar, ki
je med vojno prenehala izhaja-
ti, od leta 1946 pa izhaja kot
Slovenski čebelar. Za dolgolet-
no delo v prid čebelarstva je
prejel več odličij. Med drugim
dve diplomi Zveze čebelarskih
družin občine Žalec in diplomo
Čebelarskega društva Celje.
T. TAVČAR
Ivan Krašovic pri svojem čebelnjaku
22
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Eles lavraia
očitke
Žalčanov
V Novem tedniku je bil 19.
9.	1996 objavljen članek novi-
narke Irene Baša, povzet iz
dopisa, poslanega po faxu dne
10.	9.1996, katerega je poslala
informativna služba Elektro
Slovenije. Na koncu dopisa je
naveden direktor Eles-a dr. Ivo
Banič. V zgoraj navedenem
dopisu je napisano prav vse
to, kar prizadeti občani zahte-
vamo in sicer, da velja obstoje-
če gradbeno dovoljenje za re-
konstrukcijo daljnovoda (v
nadaljevanju DV) 110 kV Pod-
log - Laško le za en sistem (1 x
110 kV). Prav tako Eles pojas-
njuje, da so neresnične (laž-
ne) govorice, da gre za 2 x 110
kV, ker da je projektant le
predvidel to varianto za poz-
neje, če bi se v Žalcu gradila
RTP in da bo treba ob name-
stitvi še enega sistema prido-
biti nova soglasja.
Glede na to, ker je bil dopis
poslan po telefaxu, nepodpi-
san od direktorja in brez štam-
piljke, smo p6 faxu poslali do-
pis gospodu direktorju 25. 9.
1996 ter ga prosili, da potrdi s
podpisom resničnost navedb
v članku. Naknadno smo mu
istega dne poslali priporočeno
s povratnico kopijo tega dopi-
sa. Odgovora od njega nismo
dobili. Prvotno obvestilo o pri-
četku del z 9. 9. 1996 smo
prejeli z navedbo, da gre za 2 x
110 kV. Zdravstvenemu inš-
pektoratu RS smo poslali do-
pis s prošnjo (preko mestne
skupnosti), da naj natančneje
odgovori, ali je on izdal so-
glasje h gradbenemu dovolje-
nju za 1 X 110 kV ali za 2 x 110
kV.
Zakaj nam ELES ne odgovo-
ri na že večkrat postavljeno
vprašanje, zakaj ni bila k pro-
jektu napravljena presoja o
vplivu na okolje zaradi predvi-
dene 100% večje obremenitve
kot je sedanja in zakaj pri
rekonstrukciji oziroma projek-
tu ne upoštevajo Zakona o
varstvu okolja, ki velja že od
leta 1993?Kdo bo plačal stroš-
ke za poznejšo prestavitev DV
izven naseljenega kraja? Zakaj
ELES kar naprej straši z ruši-
tvami stanovanjskih objektov,
če imamo vsi ustrezna gradbe-
na dovoljenja? Zakaj je ELES
že 4. 6. 1996 na občini v Žalcu
trdil, da ima vsa potrebna do-
voljenja, če je gradbeno dovo-
ljenje dobil šele 7. 7. 1996??
Zakaj je ELES na sestanku s
prizadetimi občani 2. 8. 1996
v Žalcu govoril, da ni mogoče
izvesti DV 110 kV z zemelj-
skim kablom, čeprav je to mo-
goče?
Naj se ELES zaveda, da že
krši veljavno gradbeno dovo-
ljenje, ker bo postavil drogo-
ve za DV in sicer za 2 x 110
kV. To nas prizadete ne moti,
le ELESu hočemo dati vedeti
(ne lažemo, mislimo zelo re-
sno), da ne bomo pustili po-
staviti drogov št. 38 in 39, če
bo na njih predvideno za 2 x
110 kV. V kolikor so sedanji
res v tako slabem stanju (to bi
morala preveriti nepristran-
ska komisija), da jih ni mož-
no koristiti še nekaj let, po-
tem morajo predvidena ko-
vinska drogova predelati, da
bo na njih mogoče namestiti
le 1 X 110 kV (trije fazni vod-
niki in strelovodna vrv).
Za vse, kar smo navedli v
tem članku, imamo pisna do-
kazila.
Akcijski odbor za
prestavitev daljnovoda
PREJELI
^SMOl
Siva
eiconomija
Pogosto smo preko sredstev
javnega obveščanja priča eno-
stranskim polemikam raznih
obrtnih združenj in večjih ter
manjših samostojnih podjetni-
kov na temo »šušmarjenje« ali
kot ga bolj strokovno imenuje-
mo siva ekonomija, hkrati pa
zgoraj omenjeni namerno za-
molčijo o zaposlovanju delav-
cev na črno. Vehko zaposlenih
je neprijavljenih. Ta tema je
bila aktualna tudi ob minulem
obrtnem sejmu v Celju.
S takšnim načinom so v te-
meljih kršene osnovne delav-
ske in človekove pravice, kot
tudi socialni status, hkrati pa
naši novodobni »kapitalisti«
na račun delovne sile, ki jo
zelo slabo plačujejo (za težka
fizična dela celo samo 200 to-
larjev na uro) bogatijo, država
pa je močno oškodovana. Ugo-
tavljamo, da je država za to
slepa in nesposobna, da tako
kot na mnogih drugih področ-
jih napravi red. Za takšne za-
deve pooblaščene inšpekcij-
ske službe so za svoje nedelo
kar dobro plačane.
Na žalost lahko le ugibamo,
kako dolgo bomo imeli na vr-
hu oblasti še takšne ljudi kot
so sedaj, da se lahko v »prav-
no« urejeni državi dogajajo
absurdi, kjer en sloj državlja-
nov bogato živi na račun dru-
gih, ki komaj preživijo.
Če hočemo ali nočemo, mo-
ramo premisliti in priznati, da
bi ob takšni brezposelnosti
brez t.i. sive ekonomije bilo
danes še več ljudi na robu
življenjskega minimuma.
ANTON SLATENŠEK,
Šentjur pri Celju
Je sodna veja
oblasti samo
vejica?
Iz vsakodnevnih novic jav-
nih medijev bi navaden držav-
ljan presodil, danmamo v boju
med sodstvom kot tretjo vejo
oblasti in politiko opravka s
siamskima dvojčkoma, ki si de-
lita srce in dušo. In četudi je
meja med strokovnim in poli-
tičnim težko prepoznavna, os-
taja nesporno dejstvo, da smo
priče nelegalnemu pridobiva-
nju družbene lastnine v proce-
su privatizacije, pomanjkanju
elementarne pravne varnosti
državljanov in načetem zaupa-
nju v pravno stroko.
Sprva človek ob teh temah le
skomigne z rameni, češ saj gre
le za vroče teme predvolilnega
boja, pa čeprav so značilne za
prostor, v katerem živimo, in
jih morda sprva res niti ne
opazimo.
Toda šele neposredna živ-
ljenjska izkušnja, srečanje s
politiko kot z živo močjo v
konkretnem primeru, se člove-
ku odpre pogled v stvarnost.
Delavski svet podjetja Rade-
če papir je dne 6. 5. 1996 ime-
noval novega generalnega di-
rektorja. Za omenjeno delovno
mesto sem kandidiral tudi
sam. Ker se z določenimi ugo-
tovitvami razpisne komisije in
delavskega sveta nisem stri-
njal, sem se zoper sklep o ime-
novanju pritožil na sodišče.
Dne 6. 7. 1996 je sodnica na
pripravljalnem naroku jasno
naložila podjetju, katere do-
kumente je dolžno dostaviti
sodišču.
Dne 6. 9. 1996 pa je general-
ni direktor podal sodišču pred-
log za izločitev vseh sodnikov
delovnega in socialnega sodiš-
ča v Celju ter predlagal, da se
zadeva poveri drugemu delov-
nemu in socialnemu sodišču.
V predlogu navaja, da so poda-
ne politične okoliščine in da se
katerikoli sodnik sodnega zbo-
ra Delovnega in socialnega so-
dišča v Celju ne bo mogel odlo-
čati objektivno oz. dvomi v
nepristranost, zato zahteva, da
se zadeva poveri drugemu
stvarno pristojnemu sodišču.
Sploh ni pomembno, kakšen
bo epilog te zgodbe, čeprav bo
po končanem lastninskem
preoblikovanju podjetja popol-
noma nepomembno ugotavlja-
ti (ne) zakonitost izbora, spra-
šujem pa se, s kakšnimi moral-
nimi vodili si drzne nekdo, ki
je bil imenovan za direktorja
ob podpori vlade, izreči dvom
v pristranskost in neobjektiv-
nost kar vseh sodnikov delov-
nega in socialnega sodišča na
nekem območju?
S takšnimi in podobnimi
primeri se bodo mokrocvetoči
cvetovi slovenske pravne drža-
ve še naprej razvijali izredno
počasi.
Posebej pa država ne more
računati na strpne odnose med
državljani, če bodo v njej še
naprej tekli takšni sodni po-
stopki, ki za njih ne bodo ra-
zumljivi in zaradi dolge čakal-
ne dobe tudi ne sprejemljivi.
FRANCI ČEČ,
Radeče
POHVALE
ZAHVALE
Srečanje z
upokojenci
Zagorja
člani Drijštva upokojencev
občine Žalec smo v soboto, 21.
septembra, obiskali pobrate-
no društvo Zagorje. Ob to-
plem in gostoljubnem spreje-
mu nas je pozdravil predsed-
nik DU Zagorje Lojze Zupan.
Po lepem kulturnem progra-
mu so se pomerili v dveh
športnih panogah, kjer je na-
st^ilo preko 40 tekmovalcev.
Šahovski dvoboj med DU Za-
gorjem in DU Žalec se je končal
z neodločenim izidom 4 : 4.
V streljanju z zračno puško
pa so bili boljši domačini -
ekipa DU Zagorje in so visoko
zmagali z 973 krogi proti 471
krogom. Po tekmovalnem spo-
redu je bilo kosilo na Zasavski
gori in tudi družabno srečanje.
Za veselo razpoloženje pa
so poskrbeli Veseli fantje iz
Zagorja.
Srečanje je bilo lepo in žal-
ski upokojenci so bili zelo to-
plo in gostoljubno sprejeti.
Žalski upokojenci so prejeli
tudi lepo spominsko sliko
Rudnika iz Trbovelj in alma-
nah mesta Zagorje.
Zahvaljujemo se našemu
predsedniku DU Žalec, g. To-
netu Delaku, da nam je to
srečanje v odlični organizaciji
omogočil.
Opazil sem, čeprav je redek
slučaj, da v pisarni DU Zagorje
še vedno visi slika Tita. Zagor-
jani niso pozabili, koliko dr-
žavnikov se je ob njegovem
zadnjem slovesu zbralo v Beo-
gradu. Vsi tisti, ki so nam us-
tvarili veliko dobrega, nam bo-
do ostali v lepem spominu,
posebno Zagorjani, ki niso čez
noč sneli slike Tita.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Ukradeni
otroci smo se
zopet srečali
Taboriščniki - ukradeni
otroci smo se tudi letos v le-
pem številu zbrali na I. osnov-
ni šoli v Celju. V I. osnovni šoli
se vsako leto zberemo zato,
ker nas je nemški okupator
leta 1942 prav tu ločil od naših
staršev in nas poslal v koncen-
tracijska taborišča v Nemčijo.
Srečanje je vzorno, kot vsa
leta doslej, organizirala krajev-
na skupnost Dolgo polje v ok-
viru praznovanja krajevnega
praznika. Še posebej nas vese-
li, ker nas niso pozabili, saj se
ob vse večji gonji proti NOB
ukinjajo tovrstne spominske
slovesnosti z izgovori, da upor
proti okupatorju ni imel narod-
no obrambnega značaja. Take
neresnice lahko širijo samo ti-
sti, ki so se udinjali okupator-
ju, danes pa bi radi iz poražen-
cev postali zmagovalci.
Po pestrem kulturnem pro-
gramu smo se zbrali ob pogr-
njenih mizah in obujali spomi-
ne na težke čase, ki smo jih kot
otroci preživljali v koncentra-
cijskih taboriščih takratnega
nemškega »rajha«. Spomnili
smo se tudi pokojnih ukrade-
nih otrok, ki so se pred leti še z
nami udeleževali teh srečanj. V
njihov spomin smo položili ob
spominski plošči venec.
Ob tej priliki se s sestro Ma-
rijo prisrčno zahvaljujeva v
imenu taboriščnikov - ukrade-
nih otrok predsedniku krajev-
ne skupnosti Dolgo polje g.
Cvetku Rojcu. Zahvala gre tu-
di Mestni občini Celje in nje-
nemu županu g. Jožetu Zimš-
ku, ki se je osebno udeležil
srečanja. Prav tako se zahva-
ljujeva vsem nastopajočim v
kulturnem programu in ti-
stim, ki so pripravili zakusko.
Hvala tudi I. osnovni šoli, ki
nam vsako leto nudi zatočišče.
Vsem še enkrat iskrena hva-
la in nasvidenje v letu 1997.
Sestri ANA SELČAN in
MARIJA MUŽIČ,
Celje
Začetek
šolskega leta
drugače
Obljuba dela dolg smo
spomnili našo razredničarko,
ko smo se jeseni zopet srečali
v šolskih klopeh. »Sosednji
razred bo šel na izlet. Kaj pa
mi?« smo zatežili. Pa smo šli.
In to kar za tri dni.
Sonce in dež sta si podajala
dežurstvo nad vremenom. Tu-
di indijanskega poletja ni bilo.
Mi pa v avtobus in veselo proti
zahodu.
Prvi dan smo občudovaU
dolino reke Soče. Sam sem bil
tu že večkrat. Kljub temu pa
me njena lepota vedno znova
očara. Res je kaj videti. De-
žurstvo nad vremenom je ime-
lo k sreči takrat sonce.
Iz Posočja smo jo mahnili na
jug. Na morje. Staro, slikovito
mestece Piran nas je gostilo v
svojem najboljšem hotelu z
imenom Piran. Sobe in po«'
strežba so bile na nivoju. Tudi
cene. Malo smo ponovili zgo-
dovino, ko smo si ogledali me-
sto. Še več pa je bilo biologije,
saj nas razredničarka uči ta
predmet. Iz posebne ladjice
smo videli morsko dno. Mislil
sem, da bo polno favne in flo-
re, kot je na televizijskih fil-
mih. Pa je bilo le pusto in golo.
Zelo zanimiv je bil akvarij.
Tudi v raziskovalnem inštitutu
je bilo kaj zanimivega slišati o
raziskavah in študijih sloven-
skega morja.
Gospa razredničarka nas je
vse presenetila. V šoli velja za
strogo tovarišico. Še največji
»fakini« se pri njenih urah ne
zafrkavajo. Tu pa nas je »časti-
la« s sladoledom in z obiskom
diska v Portorožu. Prima!
Na poti domov smo spozna-
li še eno znamenitost kraškega
sveta. So ljudje, ki pravijo, da
so Škocjanske jame lepše od
Postojnske. Mogoče je to res.
Zato pa je pešačenje bolj na-
porno kot udobna vožnja z
vlakcem.
Zvečer smo se oglasih še v
Grižah. Picerija Verdi nas je
pogostila s picami brezplačno.
Bile so odlične. Še jaz sem jo
pojedel, čeprav ne spadam
ravno med ljubitelje pic.
Za zaključek se zahvaljujem
vsem sponzorjem, ki so nam
denarno ali materialno poma-
gali: Eko-linu Celje, Banki Ce-
lje, Nivoju Koing Celje, Sigma-
novi Griže, Coca-Coli Žalec,
odvetnici Jasmini Gričnik Ža-
lec, pekarni Šket Celje in Uduč
Zabukovica, piceriji Verdi Gri-
že, družinam Senica, Pogla-
dič. Kolin in Zbašnik ter učite-
ljicama gospe Zbašnikovi -
razredničarki in gospe Čer-
nezlovi za res lep izlet.
MATJAŽ DREV,
8. b OŠ Frana Roša, Celje
PRITOŽNA
Nevarno
stopanje v svet
izobraževanja
Ob začetku šolskega leta
smo poslušali glas radia in te-
levizije, ki je opozarjal vozni-
ke, da naj upoštevajo dodatne
souporabnike cestišč - šolarje.
Vse lepo in prav, vendar sem
trdno prepričana, da še tako
dobronamerne besede ne pro-
drejo v miselnost marsikatere-
ga arogantnega lastnika jekle-
nega konjička. Zato menim,
da je potrebno za varnost na-
ših nadebudnih malčkov v pr-
vi vrsti poskrbeti s primernimi
potmi do šole.
Že dvajset let opazujem
skrajno nevarno pot, s katero
se dnevno srečujejo letuški šo-
larji. Cesta je skozi naselje ze-
lo ozka, brez pločnika za peš-
ce, po njej pa se odvija promet
z nezmanjšano hitrostjo. Po-
sebej akrobatsko se je potreb-
no izogniti srečanju dveh to-
vornih vozil. Ozka stezica ob
cesti skoraj ni dovolj, da bi
človek na njej mirno stal, kaj
šele hodil. Letos so asfalt na
tej cesti ponovno prevlekli.
Prepričani smo bili, (j,
ob cestišču poskrbeli t
pešce s primernimi plo^'
smrtno nevarno pot
lajše napravili bolj van^
da kdo bi mislil na n
Važno jim je le to, da s^
mobili ne bi kvarili nal,
sti cesti.
Menim, daje država ti
mora skupaj z Ministr
za šolstvo in šport v ^
meri poskrbeti za varne
ših otrok od doma pa d,
ne glede na to, ali so oti
mesta ali vasi. Na žalosi
za državo neprimerno c
če objavlja opozorila v
jih, za uho državljani
atraktivnejše, kot gradn
nih poti za tiste, ki stoj
svet izobraževanja.
anitadi
Do kam se;
hudobijai
v naši lepi dolini, z
imenom Šmartno v Rož
lini, se je naseUla hudot
Petindvajset let je teg
sem kupil parcelo od Fi
Križana ter počasi začel
ti. Gradnja se je malo zav
saj sem sam delal vse.
daj, ko sem skoraj kon
sem že v pokoju, sem;
miru preživeti te zadnje
Toda ni tako. Pred leti je
Alojz Plahuta za preuž
in mu je Franci Križan i
grunt. S sosedom Plahul
imeh dobre odnose celit
let, nakar ga je nekaj pi
se je spravil nadme, pre
pa je bil skregan že i
vasjo.
Najprej se je spravil m
jo brajdo, češ da ovira i
zračni prostor, kot da im
lišče. Verjemite mi, da
bilo hudo posekati
brajdo, ki je komaj zači
diti, ampak misleč, da 1
potem mir, sem jo pose
lej ga, zlodja, zahteval
požagam streho, ker pri
teče voda na njegovo z
Kaj mi je bilo storiti dri
kot požagati streho. Pote
je zatožil, ker sem zgra(
črno« steklenik, ki mi si
atelje, vendar tudi to r
dovolj. Čez nekaj časa
hudobec spravil še nad
čice, ki sem jih imel na!
en meter od meje, češ
nisem vprašal za to. P«
sem še smrečice. Kam
hudobija, sem se spraše
kdaj bo tega konec. Ii
samo eno jablano in zda
spravil še nanjo, češ da
jabolko, ki se prikotali t
govo zemljo oziroma tr
katero on hrani živino, i
njegovo živino. Jesen je
jabolka že padajo po tra'
hudega sluteč sem hot
brati jabolka, nakar me j
nal sosed z besedami: »1
moje trave!« Polil jih je 2
nico. Ker je dež spral gn
z jabolk, je navozil še gr
ne bi pobral svojih jabc
bi jih lahko uporabil sa
za kis. On ima na de
jablan, jaz pa samo eno
ta mu je na poti.
Zdaj sem se še jaz
nalezel »žlehtnobe«, sa
mu rekel, naj mu Bog ^
vrne. Kaj mi ostane dn
kot da si s pesmijo darn'^
In prav zanj sem že ^
nekaj pesmic. Dragi bral
ko lepo je v naši Rožni d
LOJZE PONGP
Šmartno v Rožni
NASI KRAJI IN UUDJE
Ogledalce povej
Domiselna zaključna prireditev izbora za miss Slovenije
gj^ri maček, redaktor Sto-
Auer, je letos v Mariboru
"^(ioiniselno scenografijo,
(gre rdeča nit so bile lepote
^nskih gradov, s pestrim
^orom domačih in tujih
j^cev in plesalcev ter ko-
jografijo, v kateri so igrale
Ijvno vlogo naše lepotice,
^fgdil zanimiv in napet za-
jjuček finala izbora najlep-
jga lista naše gore.
^Oober obet za popotnico
»kraljici« lepote, ki jo je
jokovna žirija (tudi moja
lalenkost je bila med njimi)
itvič izbirala javno, svoje gla-
flve pa so dodale po sistemu
a izbor evrovizijske popev-
ftudi radijske postaje. No-
bene kuhinje torej ni bilo,
ipati je le, da so se naši »oku-
i«vsaj malo približali svetov-
lemu.
Žirija je mogoče nekoliko
logrešala »svežih« obrazov,
ajti sicer simpatične kandi-
btke se v večini »prestavlja-
0(( s tekmovanja na tekmo-
tanje in jih že poznamo. Mo-
joie je prav zaradi tega dobi-
fc malce prednosti visol^ono-
jlbistrooka, pa tudi razgle-
im simpatična Ptujčanka
toka Vindiš.
Komisija je kandidatke do-
bro spoznala že dan prej ter
tio lažje zaokrožila svoje
icene, ki so morda drugačne,
kot bi jih prisodili gledalci
|red TV zasloni po kratkih
fiedstavitvah. Dobro se je
držala tudi Celjanka Alja
Klapšič, ki si je v zadnjem
času pridobila veliko izkušenj
na modnih pistah. Prava pro-
fesionalka in dobri obeti za
manekensko kariero. Rezul-
tat: 7. mesto. Mesto višje si je
prislužila Velenjčanka Tatja-
na Tutan. Martina Koražija
iz Maribora je bila prva
spremljevalka, Stančka Šuka-
lo pa druga. Odlične obleke je
za prireditev kreirala Prebold-
čanka Vesna Škodnik.
Letošnji izbor za miss sve-
ta, kamor bo potovala tudi
Alenka, bo v Indiji.
EDI MASNEC
Mladi modni kreatorji so takoj po prireditvi »izmerili« novo
miss, ki naj bi predstavljala Slovenijo tudi v svetu mode.
Zlatoporočenca Jelen
Zlatoporočenca Gvido in Terezija Jelen
Nemila usoda je kalila ljubezen
v krogu otrok in njihovih
družin sta v soboto pozlatila
svojo zakonsko zvezo Gvido
in Terezija Jelen. Najprej
pred matičarjem Petrom
Pungartnikom in pozneje še
v domači župnijski cerkvi v
Andražu pred župnikom Ni-
kom Krajncem, ki je opravil
zlatoporočno mašo.
Gvido se je rodil leta 1921 v
Založah pri Polzeli kot najmlaj-
ši sin številne družine. V Zalo-
žah je preživel tudi otroška in
mladostna leta, vse do leta
1943, ko je bil mobiliziran v
nemško vojsko. Domov se je
vrnil šele 10. junija 1945. Terezi-
ja je štiri leta mlajša, rodila pa
se je v Andražu, v številni
kmečki družini, kjer je pogosto
primanjkovalo kruha. Zato se
je zelo zgodaj zaposlila pri
kmetih in v gostilni Cimper-
man na Polzeli. Gvido in Tere-
zija sta svojo ljubezen potrdila
s sklenitvijo zakonske zveze
30. septembra 1946. Usoda ji-
ma ni bila naklonjena, saj je
moral Gvido kmalu po poroki
na služenje vojaškega roka. Po
vrnitvi se je zaposlil v Rudniku
Velenje, kjer se mu je zgodila
nesreča, v kateri je bil tako
poškodovan, da so ga leta 1969
invalidsko upokojili. Gvido in
Terezija sta imela pet otrok.
eden od njih je kmalu umrl. Kar
precej časa je družina živela na
domu Terezije, potem pa v za-
silnem stanovanju gospodar-
skega poslopja Uranjekovih.
Njuna največja želja - živeti v
lastnem domu, se jima je ure-
sničila leta 1962, ko sta se vseli-
la v hišo, ki sta jo zgradila z
velikim trudom. Med tem ča-
som so otroci odrasli, se poro-
čili in si spletli lastna gnezda.
Vsi so pridni in pošteni. Skupaj
z osmimi vnuki in tremi prav-
nuki se radi vračajo domov in
staršema lepšajo življenje.
T. TAVČAR
Slovenske lepotice v oblekah Vesne Škodnik.
Jubilej velenjskih ribičev
v teh dneh praznuje pol stoletja dela tudi Ribiška družina Velenje.
Točno 50 let so namreč stari prvi zapisi, da so začeli ribiči loviti z dovolilnicami, ki jih je svojim
delavcem izdal velenjski premogovnik, lovili pa so lahko le v rudniških ribnikih. Danes Ribiška
družina Velenje šteje 161 članov, ki so organizirani v vseh kategorijah. Osrednje praznovanje so ribiči
pred kratkim pripravili v restavraciji Jezero, kjer so najbolj zaslužnim podelili 53 zahval in plaket ter
okronali ribiško carico Tatjano Kumer in ribiškega carja Vojka Kranjca.	LOJZE OJSTERŠEK
24
ZA AVTOMOBILISTE
Sredi olctobra fiat marea v Sloveniji
15. oktobra naj bi pri Avto
Triglavu, uradnem predstav-
niku Fiata pri nas, stekla pro-
daja ene zadnjih novosti iz
torinskega Fiata in sicer me-
ree.
Fiat ponuja avtomobil v dveh
izvedenkah: kot štirivratno li-
muzino ter kot petvratni kara-
van, ki ga imenujejo vveekend.
Podobnost obeh avtomobilov z
dvojčkoma bravo/brava je očit-
na, čeprav pri Fiatu o tem prav
posebej radi ne govorijo. Res pa
je, da bodo z mareo zamenjali
tempro, avtomobil, ki ni bil pre-
več uspešen, deloma pa naj bi
-nadomestih tudi poslavljajočo-
se cromo, čeprav je ta v sedanji
delitvi v avtomobilske razrede
vendarle nekaj više. Navzven se
obe izvedenki seveda dovolj
očitno razlikujeta, čeprav je
medosna razdalja (2540 mili-
metrov) enaka, medtem ko je
vveekend v dolžino daljši za
točno 100 milimetrov. Razlika je
tudi v prtljažniku in nosilnosti,
kajti v limuzino gre največ 430
litrov prtljage, v vveekend pa od
500 do 1550 litrov, medtem ko je
razlika pri nosilnosti pičlih pet
kilogramov (limuzina 575, vvee-
kend pa 580 kilogramov). Slo-
venskim kupcem bodo ponudi-
li mareo limuzino in vveekend s
štirimi oziroma petimi različni-
mi motorji. Osnovni bo 1,6 litr-.
ski štirivaljnik z močjo 103 KM
(štirje ventili na valj). Sledil bo
prav tako štirivaljnik, vendar z
gibno prostornino 1,8 litra in
močjo 113 KM, na koncu je 2,0
litrski agregat z močjo 147 KM
(motor poganja tudi nekatere
druge fiate oziroma avtomobile
znotraj korporacije Fiat). Dizel-
ska motorja sta dva in sicer oba
turbodizla. Šibkejši je 1,9-litrski
agregat z močjo 100 KM, ki ga
bodo namenjali limuzinski izve-
denki maree, medtem ko bo
vveekend poganjal 2,4-htrski
turbodizelski petvaljnik z moč-
jo 124 KM. V prodajnem pro-
gramu slovenskega zastopni-
ka, ki si vehko obeta od tega
novega fiata, torej ne bo 1,4
litrskega bencinskega motorja
niti 1,9-htrskega turbodizla z
močjo 75 KM. Seznam serijsko
vgrajene opreme je dokaj dolg,
kajti že osnovna izvedenka bo
opremljena z voznikovim se-
dežem, ki je nastavljiv tudi po
višini, radijskim sprejemnikom
s štirimi zvočniki, po višini na-
stavljivim volanom, osrednjo
ključavnico, eno zračno var-
nostno blazino ipd.. Seveda so
znane tudi cene. Tako bo treba
za mareo limuzino 1,6 SX od-
šteti 27.900 mark, bolje oprem-
ljena izvedenka limuzine 1,6
ELX pa bo stala 28.900 mark.
Marea limuzina z 1,9-litrskim
dizelskim motorjem bo stala
34.500 mark, medtem ko bo
najcenejša različica vveekenda
naprodaj za 29.290 mark (1,6
SX), najdražja (2,4 TD HLX) pa
za 43.250 mark. Na sliki: fiat
marea limuzina.
Jaguar odhaja iz Slovenije
Ljubljanski Autocommerce d.d. je bil nekaj let zastopnik
britanske avtomobilske hiše Jaguar, vendar posel ni bil kaj
posebnega. Prav zaradi tega so se odločili, da prekinejo sodelo-
vanje z Jaguarjem, kar pomeni, da pri nas vsaj uradno teh
avtomobilov ne bo mogoče kupiti.
Razlog za slab posel s temi avtomobili je treba morda iskati še
v dejstvu, da Autocommerce zastopa tudi Mercedes Benz, kar
pomeni, da so si mercedesi in jaguarji konkurirali znotraj iste
zastopniške hiše.
Je Seat že iz
najhujšega?
Vse kaže, da se španski av-
toniobilski tovarni Seat, ki je
znotraj koncema Volksvva-
gen, vendarle kažejo boljši ča-
si. V letošnjih osmih mesecih
so zaslužili skoraj 2,8 milijarde
pezet. Prodaja je prinesla za 32
odstotkov več denarja kot lani
v tem času, do konca leta pa
naj bi pridelali tudi za 2,7 mili-
jarde pezet dobička (lani 11,3
milijarde). Kot pravijo sedaj,
naj bi dobiček prinesla tudi
prodaja proizvodne linije za
izdelavo stare ibize malezijske-
mu podjetju Lions Group, saj
so s tem iztržili 40 milijonov
dolarjev, ibize pa naj bi izdelo-
vali na Kitajskem. Seveda pa je
k dobrim poslovnim rezulta-
tom veliko pripomoglo tudi
dejstvo, da je španska vlada v
Seat vložila 46 milijard pezet in
da se tudi Volksvvagen obnaša
drugače kot se je. Vsekakor pa
je spodbudno, da so v zadnjem
času povečali tržne deleže v
Veliki Britaniji, doma, pa tudi
na Poljskem in še na nekaterih
pomembnejših trgih.
BORZACEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pr
480 avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil, organizatorji p!
izdali tudi 70 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskoval
na sejmu je bilo 1800.
Na podlagi 3. sestanka pobudnikov za sklenitev
delničarskega sporazuma notranjih delničarjev
TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA
MATERIALA D.D. LAŠKO
SKLICUJEMO
prvi sestanek udeležencev delničarskega spora
zuma, ki bo v soboto, 12. oktobra 1996, ob 10.
uri v dvorani TRI LILIJE v Dejsru, Laško
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev sestanka in izvolitev predsedujočega
2.	Ugotovitev spiska delničarjev in delničarjev, ki s
pristopili k delničarskemu sporazumu
3.	Izvolitev vodje sporazuma in koordinatorja
notranjih delničarjev
4.	Obravnava predlogov za dnevni red skupščine
5.	Vprašanja, pobude in predlogi
Pravico do udeležbe imajo vsi notranji delničarji.
Udeleženci delniškega sporazuma lahko pravice iz de
nic na sestanku uresničujejo sami ali po pooblaščencLJ
Sestanek je sklepčen, če je prisotnih najma^
15% lastnikov kapitala.
ZA AVTOMOBIIISTE
25
l^ve pnevmatike tovarne
Goodyear
dria» ki pri nas zastopa tovarni pnevmatik Hankook
že ponuja tri nove pnevmatike goodyear.
S^Tje T goodyear club, kar pomeni, da gre za gumo
^^gga hitrostnega razreda, medtem ko sta ultra grip 5 in
J ultra grip zimski pnevmatiki. Za prvo velja, da jo odlikuje
r pprijem tako na suhem kot tudi mokrem cestišču, saj
h t)il3 možnost aquaplaninga precej zmanjšana,'drugi dve
i hi se dokazali predvsem v zimskih razmerah.
lobra prodaja na Češkem
s svojimi 10 milijoni
talcev niti v evropskem,
''j v svetovnem pogle-
i pomemben avtomobil-
vendar je za nas zani-
nredvsem zaradi primer-
MoŠnjih sedmih mesecih
^ prodali 40 tisoč tujih
[flobilov, medtem ko je
jaza svoja vozila našla 48
»kupcev To je za 24 od-
iovveČ kot lani v tem času,
jgni ko se je prodaja tujih
[povečala kar za 81 odstot-
j^jed tujimi tovarnami je
(fprodal Opel, ki je proda-
jo povečal kar za 131 odstot-
kov, medtem ko je Volksvvagen
obseg svoje letošnje prodaje
povečal za 89 odstotkov. Zani-
mivo je, da je Fiat prodal več
kot 4000 vozil, kar je skoraj
šestkrat več kot lani v tem
času. Zadovoljni so lahko tudi
tisti, ki Čehom ponujajo dražje
avtomobile. Tako je Mercedes
Benz prodal 213 vozil (lani vse-
ga 83), BMW pa 326. Po seda-
njih napovedih naj bi se proda-
ja osebnih avtomobilov na Češ-
kem do leta 2001 povečala na
180 tisoč avtomobilov, kar bo
še enkrat več kot leta 1994.
Volvo in kupe C70
švedska tovarna Volvo je v zadnjem času pospešila pred-
stavljanje novih avtomobilov, kar je vsekakor nujno, če hoče
držati korak s konkurenco.
Po volvoj ih S in V 40, ki pri nas ne gresta prav posebej ugodno v
promet predvsem zaradi relativno visokih cen, pa tovarna
predstavlja novi kupe z oznako C70. Za sedaj so na ogled le
fotografije tega vozila, medtem, ko bo kupe uradno predstavitev
doživel na pariškem avtomobilskem salonu. Kupe je štirisedež-
nik, zasnovan na podvozju oziroma osnovi modela 850, pogon bo
na prednji kolesni par, moč motorja pa naj bi bila 240 KM in sicer
ob pomoči turbinskega polnilnika. Kdaj naj bi novi Volvojev kupe
pripeljal na trg in po čem bo, je še neznano. Na sliki: volvo C70.
ulija ugoden posel v Nemčiji
jinški avtomobilski trg je nekakšen barometer avtomobil-
jjdogajanja v Evropi, hkrati pa drži, da je dobra prodaja na
trgu porok večje uspešnosti tudi na drugih tržnih
itorih.
a splošno velja, da dogajanje na nemškem trgu bistveno
tana skupno evropsko prodajo. To se potrjuje tudi letos, kajti
[Izavtomobili je tako v Nemčiji kot v Evropi nasploh dokaj
ien. Julija so tako v Nemčiji registrirali za 14,2 odstotka več
lobilov kot julija lani. To pomeni, da si je nove avtomobile
ilo304 tisoč Nemcev, poleg tega pa so prodali še več kot 15
dostavnih vozil. Med vsemi tovarnami je bil julija najuspe-
polksvvagen, ki je prodal 77 tisoč avtomobilov, za njim pa
koliko zaostaja Opel oziroma General Motors, na tretjem
•Hupa je Ford. Med pomembnejšimi tovarnami sta julija
/j/amanj le Seat in Porsche.
Kmalu tudi megane scenic
Francoski Renault žanje s
svojim meganom skoraj iz-
jemne tržne uspehe.
Med drugim je dovolj po-
membno to, da je megane zad-
nje mesece na nemškem trgu
najbolje prodajano tuje vozilo,
kar je seveda pomeniben po-
datek. Doslej je Renault posta-
vil na cesto dve izvedenki in
sicer petvratno kombi limuzi-
no in kupe, videti je bilo že
megane classic (klasična limu-
zina s štirimi vrati), sedaj pa je
tik pred rojstvom megane sce-
nic. To je v bistvu pomanjšana
kopija renaulta espacea. Mega-
ne scenic je avtomobil, s kate-
rim bo Renault vstopil v po-
vsem ribv tržni razred in si prav
zaradi tega obeta skoraj izje-
men posel. Scenic bo v dolžino
meril 4134 milimetrov, v osnov-
ni izvedenki pa naj bi ponujal
prostor petim ljudem. Prav
različne možnosti razvrstitve
sedežev in s tem notranja pro-
stornost naj bi bih najpomem-
bnejši prednosti scenica, ki pa
se bo ob tem dokazoval s sko-
raj 2580-milimetrsko medosno
razdaljo. Po scenicu bo Re-
nault poslal na trg še karavan-
sko izvedenko, zatem pa še
kabriolet, kar pomeni, da bo
ponujal šest različnih variant
enega avtomobila.
Naveza
Mercedes
Benz-Ssang
Young
Korejski SsangVoung
je tovarna v senci velike-
ga Hyundaija, vendar se
počasi prebija iz anonim-
nosti.
Dovolj pomembno pa je
njeno sodelovanje z Merce-
des Benzom, ki je ob tem
tudi lastnik 3,8 odstotka to-
varne. To je tudi eden razlo-
gov, da terenski ssangyoung
musso poganja dizelski 3,2-
litrski Mercedesov motor.
Tovarni sta se pred nedav-
nim dogovorili tudi za razši-
ritev sodelovanja, tako da je
Ssang Young nedaleč od
Seula že zgradil tovarno,
kjer naj bi za začetek izdelali
50 tisoč limuzin, v katere naj
bi prav tako vgrajevali
nemške motorje. Sodelova-
nje Mercedes Benza s to
južnokorejsko avtomobil-
sko hišo, ki spada med
manjše v Južni Koreji, je za
nemško tovarno pomem-
bno tudi zaradi tega, ker si
Nemci po tej poti obetajo
uspešnejši prodor na izjem-
no pomembni azijski avto-
mobilski trg.
MOTOCIKLIZEM
Roza ljubezen
če bi bile te strani v barvah, bi Pink Panter pozelenel od
zavisti, ker so Italjetovi oblikovalci uporabili njegovo barvo na
najbolj nenavadnem skuterju s še bolj nenavadnim imenom:
Velocifero! Punce padajo nanj.
Marsikomu se bo utrnila lučka: ops, tak skuter sem že videl, ko
sem bil majhen. Stare Prime, Colibriji, GazeHe in vse kar se je
vozilo v petdesetih in šestdesetih letih je našlo reinkarnacijo v
Velociferu. Seveda z današnjo pogonsko tehniko pod kožo.
Bejbe, postavite se v vrsto. Skuter prihaja na naš trg!
Prodajno uspešna sezona
Prvo polletje letošnjega leta je v znamenju custom
motociklov (chopperjev), ki so s 36% deležem med vsemi
prvič registriranimi motocikli prvi pred enduro motocikli.
Na lestvici deset najbolje prodajanih modelov je 6 chopperjev,
od tega 5 Yamah (modeli Virago in SR). Prvo mesto je pripadlo
Gileri RC 125, ki s 67 prodanimi modeh tesno vodi pred
Vamahami, ki vodi. S 429 prvič registriranimi motocikli je kar z
319 motorji pred drugouvrščenim Kawasakijem. Zbujanje moto-
rističnega kralja Matjaža napoveduje tudi 80% porast novo
registriranih dvokolesnikov (januar-julij '95: 571, jan-jur96:1027).
Druga polovica sezone je po pravilu prodajno slabša, vseeno pa
bo leto 199'6 zapisano kot leto dvokolesniške pomladi, kroma(na
shki: Yamaha Virago 750) in skuterjev, ki bodo po neuradnih
podatkih (državna statistika jih ne šteje) presegli število 1000
prodanih.
Jesensko znižanje
Iz Motor Jeta prihajajo dobre novice za ljubitelje enduro
motorizma.
Mariborski uvoznik je znižal cene štiritaktnim modelom S.C. in
EGS. Motocikh z odlično serijsko opremo (vzmetenje, zavore) so
cenejši od 8 do 10 odstotkov. Uvoznik in izdelovalec sta se uspela
dogovoriti za omejeno akcijsko ponudbo prestižnega fun bike
modelaDUKE-Eza 13.800 DEM (prej 15.278 DEM).
Sveža novica: cross modeli za leto '97 so že nared! Uvoznik se
pripravlja na homologacijo KTM-ovega skuterja, ki bo dodobra
pomešal štrene konkurentom, saj gre za resni on-off road skuter,
obarvan po vzoru velikih KTM-ov.
26
FELirON-ROMAN
Šilce za zvestobo
Ubogi maharadža Bhupin-
der Singh iz Patala (1891-
1938) sicer ni bil trstika, toda
zaradi truda, da bi zadovoljil
svojih 350 žena in priležnic, je
dočakal prehiter konec. Sed-
mi vladar iz Hajderabada
(1886-1967), za katerega so
menili, da je bil najbogatejši
človek na svetu, je strašansko
pazil na svoj denar - tako
zelo, da je kadil najcenejše
cigarete. Njegovo veličanstvo,
sira Ranbirja Singha Džind-
skega (1879-1948) so vsako
popoldne ob štirih zbudile
njegove izbrane maharanije z
nežno masažo rok in nog in s
prijetnim počasnim petjem.
Za vladarske naloge, ki so mu
jih zadali kasta, bog in britan-
ski gospodarji, se je okrepil z
izmeničnimi kozarci šam-
panjca in skodelicami čaja.
Vsak dan je bilo na sporedu
dolgo kopanje, še daljša ve-
čerja, ob kateri se je zvrstilo
najmanj 25 šile žganja, nato
pa se je z eno ali več mahara-
nami umaknil v spalnico, da
si je opomogel od napornega
vladanja. Za ves ta trud so ga
hvaležni britanski gospodarji
nagradili z najvišjimi častmi
in odlikovanjem velikega ko-
mandanta indijskega cesars-
tva in velikega viteza indijske
zvezde.
Maharadže so postali
družbeni anahronizem, peš-
čica izvoljenih med 550 mili-
joni zatiranih. Njihov čas se
je iztekel. Nove družbene si-
le, ki jih je poosebljala Indira
Gandhi, so opravile z nekda-
njimi princi. Leta 1972 so jim
z zakonom ukinili še zadnje
privilegije, med katerimi so
bili pravica do naslova, opro-
stitev carine in letna renta.
Tisti, ki so razumeli gesla po
zidovih, so se vrgli v politiko,
poslovno življenje, diploma-
cijo ali vojsko, nekateri z ve-
liko uspeha.
Maharadže so izginili, spo-
min nanje pa še vedno živi.
Ne toliko v njihovih čudovi-
tih palačah, ki so sedaj spre-
menjene v luksuzne hotele in
muzeje, marveč med ljudmi.
In prav v Mysoreju se vsak
oktober kolesje časa zavrti
nazaj. Maharadžin sin izpred
maharadžine palače, v kateri
živi še sedaj, povede na iz-
branem slonu najslikovitejšo
procesijo v Indiji, ki spomi-
nja na blišč in slavo minulih
dni.
V bližini maharadžinega
mesta pa so v vasici Som-
nathpur in mestecu Helebid
in Belur templji, ki spominja-
jo na umetniško najplodovi-
tejša leta hindujskega ustvar-
janja. Zunanje okrasje teh
templjev se lahko kosa z de-
koracijo templjev v Khajura-
hu, Kornaku, z najboljšimi
primerki gotske umetnosti.
Templji iz obdobja vladarjev
Hoysala iz 11. in 12. stoletja
so smetana hindujskega
gradbeništva in prav zunanja
obdelava je najbolj izpostav-
ljeni del umetnosti tega ob-
dobja. Vsak kvadratni centi-
meter zunanjosti svetišč in
večina notranjosti je neskon-
čen sprehod božanstev iz
različnih zgodb, stiliziranih
živali in ptičev ter prikaz te-
danjega normalnega življe-
nja. Niti dva prizorj
vojn, lova, vaškega žii
tempeljskih plesalk,
med seboj enaka, s
sodijo po površini in
med manjše templje,
so to »pomanjkljivost
častno nadoknadila \
končni izdelavi. Iz pi
okamenelih na stena
tišč je videti, da je bil
tistih časih zelo cenjei
soko razvit. Z njim so i
verska nagnenja, vese
zmagami v bitkah, ali j
z njim preprosto dali
Po opazovanju kipov
ne jasno, da so bile
močno prisotne v d
nem življenju in da je
jala precejšnja spolna
da.
Maharadževa palača v mestu Mysore.
Tempelj v Kormiku - lev tlači slona - simbol zmage hii
ma nad budizmom.
Po želji mnogih čltateljev sem se odločila spisati II. del
romana »Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm«, v katerem
sem opisala resnično, v srce segajočo zgodbo svoje mladosti.
Kot izumrla, mračna in obdana s skrivnostno tišino je stala
hiša plemiške posesti v Koprivnici. Samo lastnica, gospa Pavlina
Schmarzer, plemenita Heldenstamm, je prebivala v njej. Krčevi-
to sključena na stolu v svoji dnevni sobi je gledala na stenski
koledar. Sedmi september 1917 ji je strmel nasproti. Ta datum je
bil za njeno hišo nadvse pomemben. Pred dvaindvajsetimi leti je
bil rojen njen edinec sin Ernest Marija Edvard. Usoda je hotela,
da je bil edini moški potomec ponosnega predikata. Kako velik
je bil dan, ko je ta čvrsti in zdravi otrok zagledaNuč sveta.
Kakšen blagoslov za rod, kije bil do tedaj prikrajšan za svoje
potomstvo, saj je tudi ta otrok prišel na svet šele po enajstih letih
zakona. Njen dobri možje imel v očeh solze, ko je s ponosom in
častjo sporočil svojim sorodnikom, katerih večina je živela na
Dunaju, rojstvo zares sijajnega dečka.
To ni bil družinski praznik le v Schwarzerjevi hiši, temveč tudi
na Dunaju in vsepovsod, kjer je živelo njih ožje sorodstvo. Rojstvo
ni pomenilo le prihodnosti rodu, prineslo je tudi spravo z visokimi
sorodniki. Ti so namreč že skoraj pretrgali zveze z očetom
novorojenčka, ker je kot mlad poročnik opustil svojo kariero in se
poročil s Pavlino, ki ni bila primerna njegovemu stanu.
Sedaj je bila sprava tukaj. Prav tista Pavlina je rodila dolgo
pričakovanega potomca in s tem je bilo oproščeno vse, kar je bilo
nekoč tako pomembno.
Kako ponosna je b ila takrat gospa Schwarzer! Sestra njenega
moža, bogata grofica, brat, bogat dvorni svetnik, bratranec -
general! Vse te osebnosti so jo zopet priznale in medsebojne vezi
so bile vzpostavljene. Pravzaprav sama od tega ni imela veliko,
kajti vsa pozornost je sedaj veljala njenemu sinu. Ta je bil za vse
idol in prav zato je bila ponosna, da je njegova mati.
Ko je deček malo odrastel, ga je oče predstavil sorodnikom;
tam je otrok lahko na marsikaterem častnem mestu videl svojo
sliko. Nekateri od njih so zbirali v albumu njegove slike od
rojstva do zadnje, ko seje slikal kot poročnik. On sam je mrzel
to početje in seje, če je le mogel, izogibal svojemu sorodstvu.
Tudi njegovemu očetu se je zdelo vse to pretirano, materi pa je
to ugajalo in je bila ponosna na toliko čast.
Sedaj je bil njen dobri Emil že sedem let mrtev, toda gospa
Schwarzer v tem trenutku ni obžalovala njegove smrti. Tako
mu je bil vsaj ta težki udarec, ki ga je moral pretrpeti rod
Heldenstamm, prihranjen. Pred dobrim tednom, 1. septem-
bra, je dospela strašna vest o smrti njenega sina. »Umrl zaradi
rane na glavi,« seje glasilo uradno sporočilo.
»Padel na polju časti za cesarja in domovino«, je oznanil
časopisni oglas; ona pa je vedela, da je bila to smrt iz obupa.
Jo je zadelo to nepričakovano? Kolikokrat jo je Ernest pred
tem svaril, ko je nenehno ponavljal: »Ali Ito ali smrt!« Groza jo
je pretresla, ko seje spomnila na dan njegovega bega. Bilje
njegov zadnji dopust, od katerega je toliko pričakoval, ker je
hotel govoriti z Itino materjo o svoji zaroki. Še vedno je upal, da
bo s svojo železno voljo uspel pregovoriti svojo mater, toda zadel
je na neizprosen odpor V hiši Schwarzerjevih se je odigral boj,
daje stare stene pretresel. On je branil svojo srečo, ona njegov
namišljeni blagor Kaj naj bi mu tudi drugega želela! Mar je
niso bogati sorodniki nagovarjali, naj pretrga zvezo z nepo-
membno deklico, da bi bil prost za izbrano baroneso Liano? In
kakšna nagrada se mu še obeta! Postal naj bi glavni dedič
grofice, dvornega svetnika in generala. Rod Heldenstammov
naj bi zopet vzcvetel ter prišel do svojih pravic. Mar ni bilo to
nič? Ali ni bilo vredno za vse to žrtvovati mladostno ljubezen?
Po prerekanju, na večer pred njegovim begom, ga ni več
videla. Samo nekaj vrstic ji je poslal, ki jih je napisal na
Velikem Kamnu, ko je bil na poti k postaji v Brestanico. To
sporočilo je prinesel Pepi Zorko, katerega je dobro poznal in ga
je slučajno srečal na cesti. Bile so kratke besede:
»Zadnjič ti rečem - voli! Ali Ita - ali moja smrt!« Kakor so te
besede odločno zvenele, ni hotela o popuščanju nič slišati.
In tako se je zgodilo... Še sedaj po smrti ga je grajala, ker je ni
poslušal, da je tako daleč prišlo. Od čela so ji kapale potne
srage. Obrisala sijih je, hkrati pa jo je prevzel grozljiv občutek,
kot bi brisala kri njegove rane.
»Zakaj si to storil?« je zakričalo v njej.
Je res moralo to priti? - Je bila res tako trda in neizpros
njegovih besed ni upoštevala, četudi je vedela, kake
misleče so bile? Misel, da gaje za vedno izgubila, je omehli
njeno notranjo odrevenelost. Polastila seje je želja, da big
videla. Počasi seje dvignila in šla kot mesečna skozi stam^
dokler se ni ustavila pred vrati salona, kjer že sedem
prestopila praga. Tudi sedaj se mu je hotela izogniti
nevidna moč jo je vlekla naprej. »Ne!« je zakričala, h
držala za kljuko, »ne morem noter« Ta moč pa je bila mc
kot njena volja. Odprla je vrata in kot okamenela obstahi
prvi pogled je obstal na pisalniku, kjer je ležalo plemiško;
Na dan njegove smrti gaje ovila z žalnim trakom. »Ne,
grozno!« s tem bolečim vzklikom se je sesedla v ni
naslonjač.
Sključena od bolečine seje krčevito oprijela naslonjala:
še sede potrebovala oporo. »Ernest! Zakaj si mi to stonU«
ji je obstal na njegovi sliki, kije visela na steni. Zdelo seji
bijizočitajočimi očmi govoril: »In to vprašaš ti?« Tf-udoni
dvignila in je vtaknila dve novi sveči v svečnika, ki sta si
pisalniku poleg plemiškega pisma. Ko ju je prižgala, seje
kot bi topel plamen sveč tudi njeno trdo srce omehčal; i2<-
privrele solze, ki sojo za hip oprostile otopelosti. Z rokco
zakrila obraz. - Kako strašno! Enaindvajset let je bil ta pis^
septembra v znamenje veselja in sreče okrašen s cvetjem.
na dan 22. rojstnega dne pa so gorele sveče v znak žalovc
plemiškem pismu, kije bilo ovito s črnino. Mehanično i
dotaknila ter se v tem trenutku spomnila, kako je pred dvi
leti shranila njegovo pismo, namenjeno Iti, prav tu ^
pomembnem mestu pod hišnim grbom, da bi ga o'
priložnosti izročila deklici. Takrat je bilo to njeno prvop^
vanje med obema zaljubljencema.
Zakaj je Ito pravzaprav tako obsojala? Ali ni ona saf^'
prva povzročiteljica tega razmerja? Zakaj ni že v začetki
preprečila? Nasprotno - vse to je celo odobravala. ObČutsk
jo je prešinil po vsem telesu. Ne, samo to ne! MoS-
pomislila, da je imela takrat deklico rada. To je bilo ^
preden je vedela, kakšne namene so imeli visoki sorofl
njenim sinom. Odkar pa so se rodbinske razmere sprem^^
deklici takoj raztolmačila, da nima več pravice do njene^
in da se mora odpovedati njemu in njeni hiši. Dolžnost do-
ga dekleta je bila vsemu se odreči. Toda ne. Ta deklica ^^
čuta za čast S kakšno pretkanostjo ga je morala pridob^^^
ni hotel zapustiti, ampak je z lastno materjo pretrgal vs^-
Kako je sedaj sovražila to deklico!
INFORMACIJE
27

V celjski porodnišnici so
Andreja VASLE iz
f'le - dečka, Marjana ŠEŠ-
fiz Velenja - deklico, Janja
cTER^EK iz Laškega - deč-
MarijaJUG iz Buč-deklico
''^nita TRAP iz Mozirja -
: Saša STOPAR iz Bra-
JJj .'dečka in Renata POD-
j^ŠEK iz Šmartnega ob Paki
fcklico;
Maja MARKON iz
Lida-deklico, Mojca STR-
iz Slovenskih Konjic -
^a, Darinka BREZOVNIK
Hazarij - deklico, Darja
jgjTAR iz Blance - deklico,
ffka FRIM iz Slovenskih Ko-
jc-deklico in Karolina SED-
IfjEK iz Šempetra - deklico;
23.9.: Marija ŠARLAH iz
.[itjurja - dečka, Julijana BO-
^ iz Vranskega - dečka, Bi-
pa MASTNAK iz Griž - de-
ico, Margareta ŠKORJA iz
rfaSke Slatine - dečka, Ja-
jnka GABER iz Petrovč
^ka, Jasmina LISANČIČ iz
jslovč - dečka, Darinka BU-
;ER iz Celja - dekhco, An-
«jaPlSANEC iz Celja-dečka
Bernarda GOLOB iz Nazarij
jeklico;
24,9.: Damjana VRHOVŠEK
; Gorice pri Slivnici - dečka,
iraien TRAVNER-MULEJ iz
[Ija - deklico, Sandra VESEL
;Ribnice - dečka, Anica HAJ-
INJAK iz Desiniča - dečka,
ioleta VATOVEC EINSPIEL-
liz Celja - deklico, Adriana
EDVED iz Rogaške Slatine -
ttico, Hermina OGRIZEK iz
^!ka - dekhco, Sadija ZU-
'Uz Celja - dečka, Mersija
ROP iz Celja - dekhco, Katari-
na PRAZNIK iz Velenja - dečka
in Suzana PEPERKO iz Celja -
deklico;
25.9.: Darinka GLUŠIČ iz
Nove Cerkve - dečka, Jolanda
PERSOUA iz Celja - dečka.
Marija GOLAVŠEK iz Dobrne -
dekhco. Romana LOVENJAK
iz Celja - dečka, Marija PO-
ZNIČ iz Petrovč - dečka in
Mojca Marija VRENKO iz
Šentjurja - dekhco;
26.9.: Dragica ZAZIJAL iz
Zreč - deklico, Nataša ŠMERC
iz Velenja - dečka, Marija ZAT-
LER iz Celja - dekhco, Marija
VEHOVAR iz Rogaške Slatine -
dekhco in Renata KOŠICA iz
Tabora - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se 2 para in
sicer Janko KLANJŠEK in Su-
zana KRAJNC oba iz Celja ter
Borut SITAR in Petra KOVAČ
oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se trije pari in
sicer: Aleksander ROMIH iz
Brezja pri Dobju in Tatjana
FENKO iz Škarnic, David KO-
ROŠEC iz Celja in Zvonka
ČRETNIK iz Šentjurja ter Ivan
OBREZ iz Visoč in Helena DO-
BERŠEK iz Planine pri Sevnici.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Robert OŽU-
RA iz Rogaške Slatine in Ro-
berta ŽILAVEC iz Lendave,
Tomislav LUGARIČ iz Prišlina
ter Karmen ŠKET iz Sv. Eme,
Dario DRAVINEC iz Huma na
Sotli in Irena KORET iz Pregra-
de na Hrvaškem ter Martin
SMOLE iz Teharij in Marija
NOVAK iz Polžanske Gorce.
Velenje
Poročili so se: Peter ŠULEK
iz Kavč in Mirjana STANKO-
VIČ iz Velenja, Marko RADIČ
iz Velenja in Žaklina VUIČIČ
iz Skopja ter Robert KRIČEJ
in Karmen ŠARONJA oba iz
Velenja.
Žalec
Poročili so se: Anton NEMI-
VŠEK iz Črnega Vrha in Marija
BOKAL iz Tabora ter Boštjan
HERODEŽ iz Sv. Lovrenca in
Monika HERMAN iz Polzele.
Zlato poroko sta sklenila
Gvido in Terezija JELEN iz
Andraža nad Polzelo.
^^ SMRTI".-:■:,::.■
Celje
Umrli so: Štefan KNEŠAK,
71 let iz Liboj, Katarina OPLO-
TNIK, 92 let iz Zadobrove,
Marija ZUPANC, 92 let iz Ce-
lja, Elizabeta KORUN, 53 let iz
Krtine, Jelisaveta JAMŠEK, 64
let iz Celja, Stanislav HORVAT,
71 let iz Vrha, Olga BUKOVEC,
41 let iz Prebolda, Janez KO-
CELI, 69 let iz Žalca, Mitja
REHAR, 22 let iz Pariželj, Ber-
ta ZEME, 76 let iz Celja, Olga
ZUPANC, 62 let iz Rjavice,
Marjan RAVNIKAR, 81 let iz
Celja, Ivan KOSABER, 75 let iz
Vojnika, Marija JENKO, 82 let
iz Velenja, Jožef BERCKO, 77
let iz Rogaške Slatine, Marija
ŽELEZNIKAR, 83 let iz Celja,
Pavla POLESNIK, 75 let iz
Podvina pri Polzeli, Ferdinand
POŽLEP, 59 let iz Laškega,
Vladimira DIMITRUEVIČ, 85
let iz Celja, Genovefa ANTO-
NIČ, 84 let iz Gabrovca pri
Kostrivnici in Pavel ERJAVEC,
59 let iz Marija Dobja.
Šentjur
Umrla je Amalija RATEJ, 87
let iz Brezja ob Slomu.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Bernarda ŽEKAR,
73 let iz Loke pri Žusmu, Jože-
fa STRNAD, 90 let iz Drenske-
ga rebra in Ana ZAKOŠEK, 87
let iz Vrenske gorce.
Velenje
Umrli so: Anton KOPITAR,
79 let iz Ložnice, Franc RO-
GAN, 70 let iz Velenja, Ivan
BERGANT, 72 let iz Kisovca,
Milan JUVAN, 71 let iz Florja-
na, Ervin AVBERŠEK, 24 let iz
Lopatnika pri Velenju, Vesna
DROFENIK, 25 let iz Pake pri
Velenju, Branko REDNAK, 24
let iz Paškega Kozjaka, Nataša
REDNAK, 22 let iz Lopatnika
pri Velenju, Ivan KOREN, 82
let iz Bevč, Jožef KRAMAR, 62
let iz Velenja in Jožef JELEN-
KO, 78 let iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Antonija DEDIČ,
89 Tet iz Andraža nad Polzelo,
Marija Gizela VOVK, 86 let iz
Dobriše vasi, Marija TURN-
ŠEK, 85 let iz Podvrha in Anto-
nija LEŠER, 64 let iz Migojnic.
TRŽNICA
_SIT/kg
zelje kislo	200
zelje glave	250
zelje za ozimnico	30-50
kisla repa	200
paprika	150-220
glavnata solata	250-350
endivja	150-200
paradižnik *	250-300
čebula	100-200
stročji fižol	200-250
sveže luščeni fižol 400-500
kumare jedilne	100-120
krompir	50-80
breskve	120-200
jabolka	80-150
hruške nove	100-250
nektarine	180-200
slive sveže	150-200
jurčki	1500-3000
lisičke	800-1000
šampinjoni	500
orehi jedrca	900-1000
jajca	10-25
Nujno iščemo
PREVAJALCA/ko
za angleški jezik
(simultano prevaianje in
prevajanje dolcumentov).
Zaželeno poznavanje terminologije
iz področja bančništva in informatike,
Začetek dela 8.10.1996, po osem ur
dnevno za obdobje treh (3) mesecev.
Prijave pošljite pod šifro: »banka«.
RADIO CEUE
OD 5. DO 11.10.1996
Sobota, 5.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni
tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30
Filmski sprehodi, 11.00 Novi-
ce, 12.00 BBC novice, 13.00
Novice, 13.15 Študentski ser-
vis, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 20.00
Večerni športno-zabavni pro-
gram, 22.00 Pogovor z dr. Sa-
njo Rozman o zasvojenosti z
odnosi, 24.00 Zaključek pro-
grama in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Nedelja, 6.10.: 7.15 Začetek
programa, napovednik, 7.30
Horoskop, 7.40 Na današnji
dan, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15
Verska oddaja - Luč sveti v
temi,10.00 Nedeljski gost,
12.00 Novice, 12.05 Domača
melodija tedna, 12.10 Čestitke
in pozdravi poslušalcev, 16.30
Šport na Radiu Celje, 21.00 Pod
slovensko lipo, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Ponedeljek, 7.10.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00
Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 Druga jutranja
.kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica,
7.40 Pregled dnevnega tiska,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Športno dopoldne, 11.00 Novi-
ce, 11.10 Nadaljevanje športne-
ga dopoldneva, 12.00 BBC no-
vice, 13.00 Novice, 13.10 Minu-
te za zdravje, 14.00 Napoved-
nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Da-
nes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop ročk,
20.00 Vrtiljak polk in valčkov,
22.00 Zaključek'programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Torek, 8.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 10.00 Dopoldne
z..., 11.00 Novice, 12.00 BBC
novice, 12.15 Izpolnjujemo
vam glasbene želje, 13.00 No-
vice, 13.15 Pokličite in vprašaj-
te, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi (RaSlo), 17.00 Kroni-
ka, 19.15 Radi ste jih poslušah,
21.00 Da ne bi pozabih peti /
Jure Krašovec/, 21.30 Iz glas-
bene skrinje, 22.00 Zaključek
programa in priključitev pro-
gramu Radia Slovenija.
Sreda, 9.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje. 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled ti-
ska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Radio Celje na terenu
11.00 Novice, 12.00 BBC novi-
ce, 13.00 Novice, 13.15 Mah O,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 18.00 Full cool,
21.00 Glasbeni express, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev programu Radia Sloveni-
Četrtek, 10.10.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro. 5.30 Prva ju-
tranja kronika RaSlo, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.15 Domača
melodija tedna, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kro-
nika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40'
Pregled tiska, 8.00 Poročila, os-
mrtnice, 9.00 Napovednik,
11.00 Novice, 12.00 BBC novi-
ce, 13.00 Novice, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Domače 4, 15.00
Obvestila, 17.00 Kronika, 19.15
Nokia hit parada, 20.00 Ročk
blok z Alešom Uranjekom,
21.00 Unplugged, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Petek, 11.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni
tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Pet petkovih pik, 11.00
Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 S knjižne-
ga trga, 14.00 Napovednik,
14.15 Jack pot, 14.30 Danes na
ljubljanski borzi, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 17.00 Kronika,
19.15 Glasba je življenje, 20.00
Hej, mister D.J., 21.00 DJ Time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
,i< ,	^^ " ~ f..................-- V^rSi^'*^ * ..............'
Sobota, 5. oktobra ob 22.00:
Pogovor z dr. Sanjo Rozman
Greta Senič je pred mikrofon Radia Celje povabila dr. Sanjo
Rozman. Tema njunega razgovora bo izjemno zanimiva, saj
zadeva področje medsebojnih, partnerskih odnosov. Natančneje:
pogovarjah se bosta o zasvojenosti z odnosi.
Sobota, 12. oktobra ob 22.00:
Nedeliski gost: Vili Poznik - ponovitev
Zaradi izjemne odmevnosti med poslušalci smo se odločili, da
v večernem sobotnem terminu ponovimo oddajo Nedeljski gost z
Vilijem Poznikom, znanim celjskim inovatorjem, podjetnikom in
dobitnikom briljantnega ceha za življenjsko delo, ki mu ga je
podelila Obrtna zbornica Slovenije. Oddajo smo predvajali ob
zaključka Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, pripravila pa jo
je Nataša Gerkeš.
^TEPNIK
INFORMACIJE
29
Vse vec je dobrih gostiln
Srečko Kunst iz Bistrice ob Sotli vodi gostišče Šempeter
%strico ob Sotli je vedno
^ j^lo veliko ljudi iz raz-
h krajev. Nad čudovitim
''"'ein so zgodovinske Svete
starodavna romarska
f včasih je veliko izletni-
"Igljiskovalo tudi sosednji
Irovec. V kraju je v zad-
u letih zaslovelo gostišče
Lpeter, ki ga vodi gostilni-
. Srečko Kunst, v njem pa
Lostje pogosto odločajo tu-
L hmeljske specialitete iz
^skega.
'cestišča je v središču kraja,
-je imelo že veliko imen.
f;trica se je včasih imenovala
)skovec. Sv. Peter pri Kunš-
.jja in Sv. Peter pod Svetimi
jjmi, med nacistično zased-
^ Koenigsberg am Sattel-
jcli^od 1. 1952 pa Bistrica ob
jtli. Starejši ljudje še vedno
p;,orijo o Šempetru, zato go-
jjje Srečka Kunsta spominja
^nekdanje čase.
V nekdanji zadružni gostil-
jso se dolgo menjavali na-
giniki, nato pa sta prišla
[ansiov oče in mati. Mama je
skoč delala v hotelu v Nemči-
jato v Ljubljani, po vrnitvi
(Sistrico pa sta počasi začela
litvarjati dobro gostilno. Več
gJOlet je že, kar sta začela z
.Ijein, nato sta pripravljala
taioza vse številnejše goste,
htočani gostinski šoli in
mM je leta 1984 prevzel
^pilno sin Srečko. Začeli so
nuditi hrano po naročilu, si
prizadevati za čim večjo kako-
vost ponudbe, urejati gostiš-
če... Sedaj vsak dan nudijo
toplo hrano, med vsemi mo-
gočimi dobrotami imajo jedi
iz žrebičjega, konjskega, svinj-
skega, puranjega mesa... Hi-
šna speciaHteta je žrebiček z
jurčki ter s kruhovimi cmoki
ali kroketi, gosti cenijo tudi
postrvi, zrezke z gorgonzolo,
mladi svet ima rad pizze...
Tudi na gradu
v gostišču Šempeter se zju-
traj ustavljajo domači gospo-
darji in obrtniki, ki pridejo na
pomenek, v kuhinji pripravlja-
jo malice za zaposlene v bliž-
njem podjetju, pripeljejo avto-
busi z izletniki, vračajo se že
nekoč številni gosti iz Zagre-
ba. Nekateri domačini pridejo
na pomenek po službi, drugi
se zbirajo po večerih ter igrajo
karte. Za konec tedna priprav-
ljajo v gostišču Šempeter po-
ročna slavja, sedmine, praz-
novanja obletnic, srečanja
nekdanjih sošolcev, prihajajo
ljudje po nedeljski maši. V go-
stišču pripravljajo zanimive
prireditve, tedne tuje kuhinje.
glasbeno-humoristične veče-
re, coctail party... V zadnjem
času postaja izredno priljub-
ljeno območje Kozjanski park,
skupaj z gradom Podsreda,
kjer pomagajo pri tamkajšnji
zahtevni gostinski ponudbi. V
poletnih mesecih je prijetno
posedeti na pokritem letnem
vrtu gostišča Šempeter.
Na primer ob kozarcu laške-
ga piva, saj k dobri jedači sodi
dobra pijača. Gostišče Šempe-
ter je med Virštanjem in Bi-
zeljskim, v znameniti pokraji-
ni vina, kljub temu pa gosti
radi naročajo pivo. V gostišču
imajo razhčno domače in tuje
pivo, vendar se gostje največ-
krat odločijo za pivo iz Laške-
ga. Pri Srečku Kunstu imajo
točenega ter v steklenici. Naj-
večje zanimanje je za svetlo,
čeprav povpraševanje po tem-
nem narašča. Mlajši gosti radi
mešajo pivo z različnimi šu-
mečimi pijačami, gosti naro-
čajo tudi štangice, za Lahko
laško pivo se odločajo pred-
vsem vozniki... Sloves priljub-
ljenega gostišča Šempeter je
tesno povezan tudi z laškim
pivom. Poseben pečat gostiš-
ču daje natakarica Helena Ko-
vačič, ki dela v njem že več
kot dve desetletji.
Gostilničar Srečko Kunst je
v soboto pripravil sedmino za
120 gostov, sredi tedna bo na
gradu Podsreda poskrbel za
pogostitev udeležencev sreča-
nja slovenskih radijskih novi-
narjev, v soboto bo poroka,
pričakuje skupino izletnikov v
Kozjanski park... Srečku Kun-
stu pomagajo starši, pa tudi
žena, sicer učiteljica, priskoči
na pomoč. V prostem času
igra bistriški gostilničar z do-
mačimi veterani nogomet, v
poletnem in zimskem času pa
se družina sprosti na morju
oziroma na smučanju. Šele ta^
krat se lahko povsem posveti
hčeri in sinu.
iEPP
Gostilničar Srečko Kunst
ZVESTOBA DO ROBA
V pokrajini vina cenijo tudi laško pivo
28
ZA RAZVEDRILO
30
GLASBA
GLASBENI
EX-PRESS
Ameriški zvezdniki R.E.M.
tudi po izidu svojega enajste-
ga studijskega izdelka, LP-ja
»New Adventures In Hi-Fi«,
ostajajo pri založbi Warner
Bros., za katero so posneli že
tri prejšnje albume. Omenjeni
diskograf^ki velikan je moral
Removcem za podaljšanje
pogodbe izplačati astronom-
skih 80 milijonov dolarjev,
poleg tega pa so jim morali
glasbeni uredniki te založbe
obljubiti tudi popolno umet-
niško svobodo pri ustvarja-
nju. To je dosedaj »najtežja«
pogodba v zgodovini popu-
larne glasbe; Janet Jackson je
pred nedavnim dobila od
A&M records 60 mio dolarjev,
približno tohko pa sta jih pred
leti od svojih založb iztržila
tudi Madonna in Michael
Jackson.
Lauryn Hill, pevka trenutno
najbolj vročega ameriškega
hip-hop tria FUGEES, se je že
naveličala slave. Poleg nad-
ležnih novinarjev in paparaz-
zov, ki spremljajo vsak njen
korak, jo še posebej moti to,
da se njeni fani bolj posvečajo
njenim oblekam in obnašanju
kot glasbi. Lauryn se zato na-
merava s svojima pomagače-
ma kmalu vrniti v studio, kjer
naj bi posneli res oster in
brezkompromisen hip-hop
album. Slednje se bo seveda
zgodilo le, če jim bo to dovoli-
la njihova založba Ruffhouse,
ki se je letos iz male, nezani-
mive produkcijske hiše, s po-
močjo tria Fugees in njihove-
ga LP-ja »The Score«, prelevila
v izredno zanimiv zalogaj za
velike založbe. Fugees so se
po planetarni uspešnici »Kil-
ling Me Softly« prejšnji teden
s skladbo »Ready Or Not«
spet vrnili na vrh Billboardo-
ve lestvice najbolje prodaja-
nih malih plošč in od tam
končno le izrinili špansko ple-
sno himno »Macarena«.
Razšel se je angleški najstniš-
ki power pop kvartet DEUCE.
Craig, Kelly, Lisa in Paul so se iz
dosedaj še neznanih razlogov
razšli prijateljsko, za sabo pa so
pustili obetajoč in zelo dobro
prodajan debitantski LP »On
The Loose« in tri velike uspešni-
ce »Call It Love«, »On The Bibb-
le« in »Talk To Me«.
Po izjemno uspešnem pr-
vencu »Emergency On Planet
Earth« (1993) in nekoliko
manj opaznem nadaljevanju
z albumom »The Return Of
The Space Cawboy«, se je v
velikem slogu na glasbeno
sceno spet vrnil Jay Kay s
soul frikovsko zasedbo
JAMIROQUAI. Tokrat z us-
pešnico »Virtual Insanity« in
albumom »Traveling Without
Moving«, ki so ga Jamiroquai
posneli v analogni tehniki na
več dvajset let stari mešalni
mizi, s čimer so se še bolj
približali funky zvoku, ki ga
je sredi sedemdesetih ute-
meljil slepi temnopolti
zvezdnik Stevie Wonder.
Legendarni punkerji THE
RAMONES se že nekaj let
poslavljajo z glasbene scene.
Po precej uspešnih nastopih
na vseameriški mega aher-
rock turneji Lollapalooza in
pred kratkim objavljenim v
živo posnetim albumom
»Greatest Hits Live«, pa je
Joey Ramone pred dnevi
spet neprekhcno in dokonč-
no napovedal razpad te 22.
let stare kultne newyorške
zasedbe.
Nedavno preminuh rap-
perski zveznik TUPAC
SHAKUR je le slab mesec
pred svojo smrtjo režiral in
posnel videospot za skladbo
»I Ain't Mad At Cha«, ki bo v
kratkem izšla na single for-
matu in seveda prihaja z nje-
govega letos objavljenega
dublerja »Ali Eyez On Me«.
2Pac je kot kaže premogel
precej daljnovidnosti, saj ga
že na začetku videospota
umori neznanec, s katerim
potem »odpotuje« v nebesa,
tam pa se nato druži z neka-
terimi najbolj znanimi že
umrlimi temnopoltimi glas-
beniki - Jimijem Hendrixom,
Sammyem Davidom,
Kingom Coleom...
STANE ŠPi
Sredi septembra se je na policah nekaterih bolje založenih
trgovin z nosilci zvoka na Slovenskem znašel album »Best Of
The Beast«, na katerega so člani angleških heavy-metalcev
IRON MAIDEN poleg svojih največjih uspešnic, ki so jih nanizali
v 19 let dolgi karieri, uvrstili tudi novo skladbo »Virus«. Slednja
bo izšla tudi kot CD single, podprta pa bo še z videospotom in
računalniško igrico »Melt«, v kateri se boste lahko v real-time 3D
tehniki v krvavih scenah spopadli z njihovo maskoto Eddijem.
Pred leti zelo popularni, zdaj pa že rahlo pozabljeni velenjski
pop ročk zasedbi CHATEAU, se je pridružil pevec David
Davidovič - Dadi, sicer tudi član vedno popularnejšega dua
DAZ (na sliki), ki ga vodi Zvone Hranjec, kitarist in avtor večine
uspešnic že omenjenih Chateau. Dadi je za mikrofonom
zamenjal Matjaža Ograjenška, ki skupaj z ex-basistom taiste
skupine Sandijem Ževartom že pripravlja skladbe za novo
skupino Chatles.
GLASBA JE ZIVLJENl
Nune v gledališču
Mnogokrat se sprašuje-
mo, zakaj v Sloveniji ne za-
živi gledališki oziroma film-
ski žanr predstave, ki vse-
buje elemente igre, plesa in
petja - muzikal. Svojo sto-
letno tradicijo ima v ameriš-
kem gledališču, na Brood-
wayu, od koder izvirajo naj-
bolj znani muzikali, ki so se
potem preselili tudi na
holywoodska platna in pre-
ko njih tudi v Slovenijo.
»Ali obstaja slovenski mu-
zikal?« smo vprašali specia-
listko za to zvrst, koreograf-
ko Mojco Horvat.
»Kar prehitro smo tako
poimenovali gledališko zvrst
z nekaj plesa in petja - po
možnosti na play back. Mu-
zikal ima svoja pravila. Zno-
traj zgodbe morajo stati ka-
rakterji, vsak izmed njih mo-
ra nositi svoj song. Vsak
song razvija karakter in
zgodbo. Pravega gledališke-
ga muzikala pri nas l
poznamo.«
V Šentjakobskem gle
ču v Ljubljani pa so pod
Ije sprejeli drzen projekt
zikal z naslovom Nuns
ameriškega pisca Dana
gina. Naslednji teden se
glasbeni komediji predsi
pet nun in zagotavljaim
ne bo manjkalo dobre g
in duhovitih prizorov, f
kal Nunsense bo v tov
dogajanje pri nas vtisnil
čan pečat.
Razlage za muzikal sc
ko zelo različne. Naj mi i]'
ne zamerijo...
Muzikal:
-	delo, v katerem pev
igralec in igralec ni pevet
-	del govora ljudi, ki m
rejo peti in del petja ljudi
ki ne znajo govoriti ^
-	opereta za igralce, ki i
znajo peti.
Simom
Slogan Kohnske za ta teden se glasi:	« J
Ko je vročina, se posuši še slina,	;
iz težav nas reši voda EDINA.	\
Irena Vari, Kamna G<
- S
ČASOVNI STROJ
GLASBA
31
Zlati rog zgrešil najboljšega
Ji^ Zlati rog Laško
^oral biti že koncem
pa so ga končno le
l^esec dni kasneje na
fokaciji' v dvorani Tri
Loče« festivala vedno
priljubljenih melo-
no Leskovar, je imel
ijjorda več težav s pri-
{estivala, na katerem
Itopilo petnajst pevcev
genije in Hrvaške ob
^jjvi festivalskega mi-
ijiestra pod vodstvom
lira Šepeta.
r^vec se je predstavil
jt in vsi so večinoma od-
jjjvsaj dobro opravili svoj
f, Kar precejšnje število
jjlcev je uživalo v mno-
pih melodijah, ki so jim
Je poseben čar danes
nekoliko starejši pevci, ki
I glasovno vsaj še tako
kot so bili v svoji zlati
flasti srednja in malo sta-
generacija je tako podo-
^lepe, lahko bi rekli, zla-
f slovenske popevke. Na
so se predstavili Lado
sar, Branka Kraner, Bra-
len, Jožica Svete, Janez
^-Benč, Meta Močnik,
;Mancini, Eva Seršen, Raf-
plič (njegov črni konj še
oživi!). Alfi Nipič, Alenka
niiin Helena Blagne, med-
iD sta prišla iz Zagreba
Beti Jurkovič in večni mladenič
in šarmer Ivica Šerfezi.
Nenapovedano (ni bila najav-
ljena!) je prišla še vedno prva
dama slovenske popevke Mar-
jana Deržaj, ki je v zadnji točki
poskrbela za pravi in resnični
vrhunec Zlatega roga Laško 96.
Prvič sta skupaj v duetu zapeli
ponarodelo Poletno noč z Beti
Jurkovič in v dvorani je dobe-
sedno vrelo. Obe pevki sta Po-
letno noč peli ločeno pred tremi
desetletji na Slovenski popevki
in seveda zmagali.
Vsako leto je skupina poslu-
šalcev izbirala najbolj všečne-
ga pevca večera na festivalu
Zlati rog. Na prvem sta dobila
največ glasov Majda Sepe in
Rafko Irgolič (nastopila je tudi
Marjana Deržaj in ostala brez
priznanja), na drugem Beti
Jurkovič, tretjem Alfi Nipič.
Letos smo ob koncu jubilejne-
ga Zlatega roga doživeli šok.
kajti Zlati rog je bil brez oce-
njevanja podarjen organiza-
torju, Razvedrilnemu progra-
mu radia Ljubljana z Ladom
Leskovarjem! Če si jf to priz-
nanje kdo zaslužil, si ga je
Marjana Deržaj. In če bi se
odločali po trajanju aplavza pri
podelitvi Zlatega roga, ne bi
prišlo do te neljube neprijetno-
sti, ki je vrgla precejšnjo senco
na sicer prijetno prireditev.
---—^TONE VRABL
Vesoljec v Ljubljani
Koncert Levi's herojev Babylon Zoo v Dakoti
Po dokaj uspešni pomla-
danski koncerti sezoni naj-
večja slovenska diskoteka
Dakota (BTC Ljubljana) spet
odpira svoja vrata. Pretekla
dva vikenda so ljubitelje mo-
derne plesne godbe, pred
nastopi nekaterih velikih
svetovnih imen, ogrevali
znani londonski DJ-ji, že da-
nes, 3. oktobra, pa bo v tej
trinadstropni diskoteki, ki
pod svojo streho sprejme
več kot tri tisoč ljudi, prvi
jesenski koncertni spekta-
kel.
Organizatorjem je namreč v
Ljubljano uspelp privabiti sku-
pino Babylon Zoo, ki je letos
presenetila s svetovno uspešni-
co »Spaceman« in LP-jem »The
Boy With X-ray Eyes«. Le dober
teden zatem bodo v Dakoto
naravnost iz ZDA prileteli
štanc-mojstri Livin' Joy, de-
cembra bo mogoče spremljati
newyorške Reel 2 Reel, vmes
pa se bo zgodil še reggae festi-
val, rockabilly show....
Babylon Zoo
Studijsko različico projekta
Baylon Zoo pooseblja 25-letni
odštekanec Jas Mann. Brita-
nec z indijskim pedigrejem
nadvse rad provocira okolico
z oblačenjem v ženska oblači-
la in kričečim make-upom, je
izrazit individiualist, v njegovi
glavi pa se baje križa kar pet
dimenzij. To slednje bo naj-
brž kar držalo, saj je Jas
Mann svojo prvo ploščo »The
Boy With The X-ray Eyes« res
zapolnil s posrečeno mešani-
co različnih glasbenih stilov -
temačne rockovske melodije
se prepletajo s popastimi re-
freni, vse skupaj pa je narahlo
popoprano še z etno elementi
in nekaterimi prvinami tehno
glasbe.
Jas Mann se z glasbo ukvarja
že nekaj let. Najprej je igral v
nekaterih manj znanih london-
skih zasedbah, pred dvema le-
toma pa se je odločil za samo-
stojno pot. Po neštetih posku-
sih pri raznih založbah je ko-
nec leta 1994 posnel skladbo
»Spaceman« in z njo prepričal
menagerje diskografske druž-
be Warner Bros. Ti so pesem
odkupili, Manna pa vrgli na
cesto. Pod svoje okrilje ga je
kmalu zatem vzela velika za-
ložba EMI. Ko je pripravljal
skladbe za že omenjeni album,
je Warner. Bros. na trg lansiral
pesem »Spaceman«, njen hip-
notični vesoljski feeling pa je
navdušil režiserja futuristične-
ga reklamnega spota za jeans,
velikana Levi's. Ta je takoj za-
vrnil prvotno glasbeno podla-
go, poiskal Jasa Manna, vse
ostalo pa je že tako zgodovina.
»Spaceman« je postal najhitreje
prodajan single vseh časov v
Veliki Britaniji, odlično pa je
nato šel v prodajo tudi album, s
katerega je pred kratkim izšel
že tretji sin^e. Založba je to-
krat nanj uvrstila naslovno
skladbo albuma, ki jo seveda
spremlja še dance verzija v iz-
vedbi jungle maga Goldiea.
Jas Mann uspeh svojega pr-
venca potrjuje tudi na kratki in
razprodani evropski turneji, v
okviru katere bo moč njegov
kozmični ročk, ki ga v živo na
izredno prepričljiv način poda-
ja skupaj s pomagači, ki tvorijo
»live« različico projekta Baby-
lom Zoo, spremljati tudi danes
v Ljubljani. STANE ŠPEGEL
Koncert Parnega val jka
nji petek je v zabaviš-
'rantela v Slovenskih
"^h nastopila hrvaška
Parni valjak.
'iteljem pop ročk glasbe
hijena skupina že dobro
' saj je reden gost tudi
fsdijskih postaj. V svoji
so verjetno najboljši
^ih sosedih, vsekakor pa
•^^nejši, o čemer priča
' prodanih plošč, vrsta
Ui so jih prejeli in seve-
Jlni obiskovalci na nji-
•^oncertih. Tudi Tarante-
I^Peli dodobra napolniti,
'^cem pa so igrali dobri
zadnjem obdobju so
l^i^i v nekoliko bolj aku-
mterpretacijo svojih pe-
' Zaradi tega zvenijo ne-
, »Mehkejše. Predstavili
.^^ojega obsežnega re-
med katerim je tudi
^ Uspešnic, ki so seveda
^'^^jveč navdušenja.
pripravljajo v Ta-
Mi več zanimivih do-
^ predvsem ob petkih.
° tekmovanje v limbo
^Jboljši pa bo nagrajen
^ na Karibe. Naslednji
s tetoviranjem
teles obiskoval-
cev, sedemnajstega bodo pri-
pravili uvod v zimske radosti z
naslovom sneženi žur, obisko-
valci ročk koncertov pa bodo
konec tega meseca ali v na-
slednjem lahko prišli poslušati
skupino Prijavo kazalište.
BORIS GORUPIČ
Srebrna plaketa za Ota Roma
v okviru Taborskih dne-
vov v Žalcu so pripravili
glasbeni večer Oto Rom in
njegovi gostje. Predstavil se
je eden izmed pionirjev do-
mače zabavne glasbe v Sa-
vinjski dolini, ki se z glasbo
ukvarja že skoraj 55 let.
Oto Rom je doslej napisal
več kot sto lastnih skladb, po-
snel dve plošči, pravkar pa s
pevkama Marijo Lešer in Na-
tašo Krajnc snema novo kase-
to v studiu Zlati zvoki pri Igor-
ju Podpečanu. Sodeloval je na
dveh Ptujskih festivalih, ne-
kajkrat gostoval v tujini, veli-
ko snemal za Radio Celje ter
dosegel svoj največji uspeh
leta 1969 na razpisu RTV Slo-
venija, ko je med 280. prispe-
limi melodijami osvojil 2. me-
sto s skladbo Kjer teče Savi-
nja, ki sta jo zapela Ivanka
Kraševec in Rafko Irgolič.
Na glasbenem večeru v Žal-
cu, ki je po daljšem času spet
napolnil dvorano 2. sloven-
skega tabora, so se Otu Romu
pridružih njegovi nekdanji
sočlani v ansamblu Darko
Mastnak, Ivan Menček, Vinko
Uplaznik, Pavle Knez, Marjan
Pohlin in Franci Hribovšek.
Romovi gostje pa so še bili
Vitezi polk in valčkov (Boris
Terglav, Vili Ograjenšek. Tone
Videč, Viki Ašič, Mirko Polut-
nik, Franci Zeme, Pavle Knez
in Ludvik Kos), trio Vikija Aši-
ča (Pavle Knez in Zdenko
Štrucl) ter oktet Studenček
(Ivo Knez, Vojko Cvikl, Milan
Knez, Tone Kovač, Jože Re-
par, Andrej Bremec, Mirko
Kodela in Andrej Hudomal).
Tudi v dvorani je bilo veliko
glasbenikov, tako da je bil Ro-
mov večer pravzaprav lep
spomin na zlate čase domače
zabavne glasbe v Savinjski
dolini.
Zveza kulturnih organizacij
Žalec se je ob tej priložnosti
spomnila Ota Roma in njego-
vih glasbenih dosežkov s sre-
brno plaketo (priznanje mu je
izročil podpredsednik ZKO
Jože Jančič), ugodno pa je
koncert ocenila tudi ravnate-
ljica Zavoda za kuhuro Žalec
Anka Krčmar.
TV
2. Štajerski večer v Vojniku
Franci Zeme, ki ima svoj ansambel že 32 let in je v tem
času osvojil vrsto priznanj, zlasti na Ptujskem festivalu,
pripravlja 2. Štajerski večer domače zabavne glasbe, ki
bo v Vojniku v soboto, 5. oktobra, v okviru številnih
prireditev ob prvem prazniku občine Vojnik.
2. Štajerski večer se bo začel ob 19.30 in bo tokrat zaradi
velikega zanimanja v telovadnici osnovne šole. Franciju Zeme-
tu je tudi tokrat uspelo privabiti vrsto znanih ansamblov in
posameznikov, dal pa je tudi priložnost nekaterim novincem.
Tako se bodo predstavili vokalna skupina Trs, ansambel
Bratov Slatinek iz Vitanja, trio Valterja Robiča s Frankolovega,
Hmeljarski instrumentalni kvintet, trio Primoža Kelenca iz
Formina, Trije mladi, Cvet iz Radeč, Laura Pešak iz Šentjurja,
Kvintet Dori, Brane Klaužar iz Celja, Rosa iz Slovenj Gradca,
Prijatelji glasbe in ansambel Francija Zemeta. T. VRABL
Vesele Stajerke prvič na festivalu
v soboto, 5. oktobra, bo Maribor ponovno prizorišče
najstarejšega slovenskega festivala narečnih popevk ali bolj
poznanega kot Vesela jesen. Letos bo nastopilo šestnajst
izvajalcev, kar nekaj tudi s Celjskega.
Med temi gre omeniti popularno skupino štirih mladih,
simpatičnih deklet. Vesele Štajerke (na sliki od leve Marjana
Hercog, Anita Vodišek, Mojca Črešnar in Loti Žlaus). Vesele
Štajerke bodo na festivalu narečnih popevk debitirale s pesmi-
jo Tota pesmica, ki sta jo podpisala Igor Podpečan in Vera
Šolinc. Vodja Veselih Štajerk Jože Žlaus pravi, da je pesmica
privlačna in da upa v njen uspeh pri občinstvu.
S Celjskega bodo nastopili še mlada pevka Patricija Diklič iz
Griž (pesem Vojarinka devojka, avtorja Edvin Fliser in Metka
Ravnjak-Jauk), Duo Banana z Miranom Zadnikom (pesem
Adijo, ljubica) in ansambel KristaU iz Rogaške Slatine. Nastopi-
li bodo še Štajerski baroni, Relax, Darko Kegl, Maja Pur in
Zdovčeve dečve, Nataša Mihelič,Veter, Barbara Potrč in Blanka
Akelič, Zasavci, Majda Pečarič in Toni Kapušin, Jože Skubic in
Slapovi, Metulj in Classic.	T.VRABL^
fullcoOldemotop
v otroški oddaji Full Cool, ki je na sporedu vsako sredo ob 18.
uri, smo predstavili tri dekleta, ki so se predstavila z demo
posnetki. Na kuponček napišite, katera mlada pevka vam je bila
najbolj všeč in ga pošljite na naslov: Novi Tednik & Radio Celje,
za Full Cool Demotop, Prešernova 19, 3000 Celje. Ob koncu
meseca bomo med prejetimi kupončki izžrebali nagrajenca.
® SAŠA SMODEJ - NAJ MESEC UGASNE
(2)	POLONA PODOVAC-S TEBOJ
(3)	MAJA HRASTNIK - LAHKO NOČ, PIRAN
KUPON
Glasujem za........ predlog.
Ime in priimek:....................................................
Naslov:...............................................................
32
KRONIKA
Krivi so tudi poslanci
V času akcije Predvidimo se je na slovenskih cestah telesno poškodovalo 17 otrok
Kljub skrbnemu načrtova-
nju in pripravam na pričetek
novega šolskega leta se je v
času akcije Predvidimo (med
28. avgustom in 14. septem-
brom) na slovenskih cestah
zgodilo 908 prometnih ne-
sreč. V 38 nesrečah so bili
udeleženi tudi otroci, od tega
se je 6 prometnih nesreč
zgodilo na šolskih poteh (3
na območju UNZ Ljubljana,
2 na območju UNZ Celje in 1
na območju UNZ Nova Gori-
ca.)
V prometnih nesrečah se je
huje telesno poškodovalo 8
otrok, lažje pa 9. Otroci so v
prometnih nesrečah pogosteje
udeleženi in poškodovani kot
pešci in motoristi oziroma mo-
pedisti, tudi zaradi neuporabe
varnostne čelade. Prav tako
policija ugotavlja, da se večina
prometnih nesreč z udeležbo
otrok zgodi izven šolskega ča-
sa in ne na poti v oziroma iz
šole.
Zaradi prekoračitve hitrosti
v neposredni bližini šol, ne-
pravilnosti pri prečkanju vo-
zišča, neuporabe varnostnega
pasu in vožnje pod vplivom
alkohola (v Kopru je imel voz-
nik ob osmih dopoldne v krvi
2,44 g/kg alkohola, v Kranju
pa so ob 9. uri ustavili voznika
z 2,80 g/kg alkohola) so pohci-
sti zoper kršitelje podali 3.391
predlogov sodniku za prekrš-
ke, izrekli 12.605 denarnih
kazni, na nepravilnosti pa so
opozorili 7.758 voznikov. Poli-
cisti so preverjali tudi tehnično
brezhibnost vozil za prevoz
otrok v šolo. Prevoznike so
posebej opozorili na varne na-
čine prevoza otrok.
V prvih dneh minulega me-
seca je veliko staršev svoje
otroke vozilo v šolo z osebnimi
avtomobili, zdaj pa otroci že
lep čas hodijo v šolo peš po
poti, ki so jo sami spoznali kot
najprikladnejšo, ne pa tudi kot
najbolf varno. Tudi rolerji so
vse pogosteje prevozno sreds-
tvo otrok, pri tem pa z nevarno
in agresivno vožnjo ne ogroža-
jo le sebe, temveč tudi druge
udeležence v prometu. Policisti
so šolarje opozarjali še na po-
manjkljivo in neustrezno opre-
mo koles, koles z motorjem in
na uporabo varnostne čelade.
Skrb za varnost otrok se z
akcijo Predvidimo! ni končala,
saj so odrasli v vlogi voznikov,
ki ne spoštujejo cestnopromet-
nih predpisov, kot starši, ki
otrokom dovoljujejo prepove-
dano, in kot vzdrževalci in
upravljavci cest, ki ne poskrbi-
jo za ustrezno prometno uredi-
tev ipd., poglavitni krivci za
prometne nesreče, ocenjujejo
v slovenskem ministrstvu za
notranje zadeve, mi pa bi med
krivce uvrstili tudi poslance dr-
žavnega zbora, ki jim grozljive
številke o mrtvih in ranjenih na
slovenskih cestah očitno ne
zlezejo dttvolj pod (debelo) ko-
žo. Drugače si ni mogoče razla-
gati njihove inertnosti ob spre-
jemanju nove zakonodaje s
področja prometne varnosti, ki
bi lahko sedanje, že kar alar-
mantno stanje, bistveno izbolj-
šala. Več kot tri leta je zakon-
sko besedilo v parlamentar-
nem branju, pa še ne kaže, da
bi bil zakon v bližnji prihodno-
sti sprejet. Letos že ne. Potem
pa bodo prišli v parlament no-
voizvoljeni poslanci... in morija
na naših cestah se bo nadalje-
vala. Vse do takrat, ko bo smrt
na cesti neposredno prizadela
katerega od vplivnih imen v
slovenski politiki?
MARJELA AGREŽ
Stisnilo mu je prst
v podjetju LIP Pohištvo v
Slovenskih Konjicah se je
30. septembra pripetila de-
lovna nezgoda.
Delavec Dušan K. (19) iz
Zreč je delal pri skobelnem
stroju, ko pa je hotel iz zareze
ob izhodu iz stroja odstraniti
grčo, ki se je zataknila, mu je
zgrabilo in stisnilo kazalec
desne roke. V bolnišnici so
ocenili, da je Dušan K. utrpel
hudo telesno poškodbo.
Senik v plamenih
v torek, 24. septembra
med popoldansko nevihto,
je strela udarila v gospodar-
sko poslopje (senik) v kraju
Pristava pri Dobrni.
Ogenj je zajel vso poslopje,
ki je, skupaj s 300 kubičnimi
metri sena in dvema lesenima
vozovoma, v celoti zgorelo,
kmetijske stroje pa so domači
in sosedje uspeli rešiti. Požar
so pogasili gasilci z Dobrne,
Nove Cerkve, Vojnika in Ce-
lja. Gmotna škoda, ki jo je
utrpel lastnik Anton Š., znaša
približno 1 milijon 500 tisoč
tolarjev.
Padel z lestve
v tovarni keramičnih
ploščic Keramika v Gorenju
je 27. septembra zjutraj priš-
lo do delovne nezgode.
Tega jutra je delavec Her-
man M. (53) pregledoval to-
vor na tovornem avtomobilu,
ki je bil pripravljen za odpre-
mo. Med kontrolo mu je na
aluminijasti lestvi zdrsnilo,
omahnil je in padel na tla. Pri
padcu je utrpel hude telesne
poškodbe.	M.A.
Izginila audi, golf
v noči na ponedeljek, 30.
septembra, je nekdo nezna-
no kam odpeljal osebni avto-
mobil znamke Audi 100 2,5
Tdi. Avto, ki je bil parkiran
na Goriški cesti v Velenju, je
temno zelene barve, z reg.
oznako CE 23-OOC. Lastnik je
podjetje KA-PIS iz Novega
Celja.
Isto noč je neznani storilec
ukradel osebni avtomobil
znamke VW golf, sive barve,
z reg. št. CE 63-52N. Vozilo, ki
je last Ane S., je bilo parkira-
no na Ulici bratov Letonje v
Žalcu.
Tat v Gradu
v noči na ponedeljek, 30.
septembra, je nekdo vlomil v
gostilno Grad v Braslovčah.
Skozi okno, ki ga je na silo
odprl, je stopil v notranjost in
si nabral večjo količino različ-
nih vrst cigaret, nekaj stekle-
nic žganih pijač in menjalni
denar. Lastnik Izidor S. je oš-
kodovan za okoli 70 tisoč to-
larjev.
Vlomilec v Peklu
v noči na minuli ponede-
ljek je nekdo kradel na ob-
močju jame Pekel v Šempetru
v Savinjski dolini. Vlomil je v
tamkajšnjo brunarico in od-
nesel glasbeni stolp znamke
Sony, dva zvočnika, mikro-
fon, žepni kalkulator, kom-
plet orodja, dva megatona,
nekaj sončnih očal in večjo
količino cigaret. Turistično
društvo iz Šempetra je oško-
dovano za okoh 300 tisoč to-
larjev.
M.A.
MAVRICA
trgovsko podjetje z barvami in laki, p.o. Ljubljana, Resljeva c. 1
objavlja
za prodajalno v Celju, Stritarjeva ul. 26
naslednja prosta delovna mesta:
-	1 poslovodja s V. stopnjo strok, izobrazbe poslovodske,
komercialne ali ekonomske smeri, s 3 leti ustreznih delovnih
izkušenj in s 6-mesečnim poskusnim delom
-	1 prodajalca s IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske
smeri, z 2-3 leta ustreznih delovnih izkušenj in s 3-mesečnim po-
skusnim delom
Delovno razmerje za objavljena prosta delovna mesta bomo skle-
nili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA, trgovsko
podjetje z barvami in laki, p.o. Ljubljana, Resljeva c. 1, p. p. 231.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15. dneh po izbiri.
PROMETNE NEZGOI]
Trčila avtobus in
moped
v križišču Kersnikove in
Oblakove ulice v Celju se je v
sredo, 25. septembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri sta dve osebi utrpeli
hude telesne pogodbe.
Rok A. (16) iz Šentjurja je
vozil kolo z motorjem po Ob-
lakovi ulici v smeri Vrunčeve
ulice. Ko je hotel peljati narav-
nost skozi križišče s pred-
nostno Kersnikovo ulico, mu
je z leve strani pripeljal voz-
nik avtobusa, 48-letni Mirko
N. iz Celja. Kljub zaviranju in
umikanju avtobusa, je prišlo
do trčenja. Pri trčenju in pad-
cu po vozišču sta voznik kole-
sa z motorjem in njegova so-
potnica, 16-letna Irena N. iz
Proseniškega, utrpela hude
telesne poškodbe.
Nesreča v Pesjem
Na regionalni cesti v kraju
Pesje pri Velenju se je v pe-
tek, 27. septembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala, dve pa sta bili
lažje ranjeni. Na vozilih je
škode za okoli 900 tisoč to-
larjev.
Janko S. (24) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iž
smeri Šoštanja proti Velenju.
V kraju Pesje je pred nepre-
glednim desnim ovinkom
prehiteval osebni avtomobil,
takrat pa mu je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik kombi-
niranega vozila, 44-letni An-
drej Boris M.(44) iz Ljubljane.
Ko je Janko S. opazil nasproti
vozeče vozilo, je zavijal nazaj
na svoj pas, a mu trčenja ni
uspelo preprečiti; z levim
bočnim delom je oplazil vozi-
lo Andreja Borisa M., ki se je
po nekaj metrih ustavil, Jan-
ko S. pa je nadaljeval vožnjo
po levi strani vozišča. V ti-
stem trenutku je iz nasprotne
smeri pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 27-letna Ja-
na R. iz Žalca, ki se je umikala
v desno, a je vozilo Janka S.
oplazilo tudi njen avtomobil,
ki se je obrnil za 180 stopinj,
trčil v rob hodnika za pešce,
zdrsnil čezenj in se ustavil na
travniku. Janko S. je §
nadaljeval vožnjo po
kler ni čelno trčil v
vozilo, ki ga je vozil
Stanko A. iz Žalca. Vtr
voznik Janko S. utrp,
telesne poškodbe,
Stanko A. in njegov sc
55-letni Ivan O. iz Žale,
bila lažje ranjena.
Povozil pes
Na parkirnem prosi
skoteke Petelinšek v
pri Šmartnem se je v
28. septembra ob i.
pripetila nezgoda, v k
bil hudo telesno p(
van pešec.
Mladoletni T.M. iz
vozil osebni avtornc
makadamskem parkir
omenjenem gostišči
vzvratni vožnji na lok,
sto Lopata-Galicija je <
njim levim kolesom
pešca, 22-letnega Mit
Celja, ki je utrpel hude
poškodbe.
Truplo našli
jarku
Do nesreče z najl
posledicami je prišh
tek, 27. septembra ol
uri, na magistralni ci
Ije - Slovenske Konji
naj naselja Zeče.
Anton R (47) iz Po
vozil avtobus iz sme
proti Slovenskim Konj
Zečah je slišal, da je av
nekaj trčil, zato je usta
gledal je traso, a nI
ugotoviti, kaj je po^
nenavaden zvok. Pn
da je trčil v žival, je na
vožnjo in dogodek pni
Policijski postaji v Slo'
Konjicah. Domnevno
trčenja je pregledala
ska patrulja, ki pa tudi
tovila ničesar. V sobi
poldne pa so občani,
ob cesti in v bližini sta
ske hiše Zeče št. 26, nii
plo. Ugotovili so, da gr
letnega Ivana U. iz Ze
bil, kot vse kaže, ude
prometni nesreči kot
sodeč po sledovih, pi
zbil avtobus.
Najdeno, zaseženo - čigavo je?
Na policijski postaji Celje so nedavno
obravnavali osumljene storilce kaznivih de-
janj, predvsem vlomov v vozila in drugih
podobnih dejanj, izvršenih v daljšem časov-
nem obdobju.
Pri prijetju so osumljencem zasegli nekatere
ukradene predmete, med drugim tudi te, ki jih
predstavljamo na fotografijah. Gre za okrasni
venec, ki ga uporabljajo v kapelah in na
razpelih. Izdelan je iz žice, z nanizanimi roža-
mi iz papirja in plastike v rumeni, modri in
beli barvi. Cvetovi so obdani z listi iz svetleče-
ga zelenega papirja. Na PP Celje sumijo, da je
bil venec ukraden skupaj s kakšnim predme-
tom iz kapele ali podobnega sakralnega ob-
jekta. Če kdo takšen venec ali sakralni pred-
met, ki je bil okrašen z vencem, pogreša, naj
to sporoči na policijsko postajo.
Med zaseženimi ukradenimi predmeti so
tudi prenosni VHS videoplayer in trije loparji
za tenis. Lastnikov jim še ni uspelo ugotoviti.
Se bodo zdaj le oglasili?	M.A.
KRONIKA
33
INOČNE
CVETKE
gfanovanju na Nušičevi
■ je 24- septembra ponoči
Jvilil Ivan K., ko je z glasno
il(0 svojim sosedom odga-
f^asluženi spanec. Ivan si
rislužil povabilo sodnika
Lkrške.
JjQpekarniški ulici je imel
"p spet svoj dan. V torek,
septembra popoldne, si je
svojo izvenzakonsko
iŽico in jo v navalu jeze
(ajkrat lopnil. Tudi Ivo bo
i^jl k sodniku za prekrške,
jpliciste je 25. septembra
^er nekdo obvestil, da v
jini gostilne Cibi leži nez-
jj ženska. Res so tam našli
ati pretepeno žensko, ki so
^radi odrgnin po telesu
[jjli v bolnišnico. Nesrečni-
jedoma pretepel njen mož
iolf.
/sredo ponoči so šli polici-
jjitervenirat na Frankolovo.
J je Jože Z. pretepal svoje
Uein ji povzročil lahke tele-
; poškodbe. Simona, še je
i tržnice so sporočili, da se
0	nekdo namerno zaletava
lirugo vozilo. Tadej je bil
iino tako zelo besen na Jo-
jlo, da se mu njegov avto-
jtiil sploh ni smilil, l^o se je
iftaval v Jolandinega ko-
jia. Zaradi nedostojnega
ilenja na javnem kraju bo
nal zaletavi Tadej pred sod-
iaza prekrške.
l!,\fflja iz Brdc ima soseda
ki ji je v soboto zvečer
nilin rogovilil okrog njene
it.Policisti so v prijavi napi-
Ida je Vinko K. kršil javni
lin mir.
i'Zvodnem sta se v nedeljo
leprijaznimi besedami ob-
lavala izvenzakonska part-
tja Darinka in Franc. Pa je
inca nenadoma popadla to-
>na jeza, da se je s sekiro
sel nad svojim avtomobi-
li.
M.A.
Sejemske
srake
•(ot vsako leto doslej, se
na mednarodnem obrt-
mi sejmu v Celju tudi
tos znašlo nekaj tatičev,
' so izkoristili gnečo ter
^Ijivost prodajalcev.
Ne na časovne, prostor-
1	in ponudbene »pred-
li«, ki jih ima MOS, pa
število sejemskih tatvin
'fes majhno.
^iekdo
je v času sejma iz
Wne na razstavnem pro-
Zlatarne Celje na ne-
^asnjen način ukradel
zlati verižici, vredni do-
^50 tisoč tolarjev.
22. septembra po-
se je neznani tat
^^jal tudi na razstavnem
'^storu Obrtne zbornice
ll*'- Iz odprte vitrine je
r^el dve rjavi usnjeni
^^ ter Silvo N. iz Bukov-
ja oškodoval za približno
^^'soč tolarjev.
razstavnega prostora
p^tja Partner d.o.o. je
J ^^ptembra ponoči nek-
. ^kradel motorno žago
^ke Partner in dve veri-
^ žago. Lastnika je oš-
za okoli 70 tisoč
M.A.
Odprtje ceste Celje - Arja vas oktobra
Delavci Cestnega podjetja Celje so konec minulega tedna položili še zadnje metre asfalta na
drugem pasu avto ceste Celje - Arja vas v dolžini 6,7 km. Sedaj opravljajo zaključna dela, kot je
postavljanje ograj, prometnih znakov in tabl z oznakami odsekov ter oznake na cestišču. Kot
kaže, bodo delo končali pred rokom, res pa je, da so delali skoraj noč in dan, ne glede se na
vreme. Odprtje tega dela ceste bo prihodnji mesec.	T. TAVČAR
iMINI KRIMIP
Pogreša tudi psa
v noči na 25. september je
neznani storilec vlomil v bife
Pri Ireni, last Irene H. iz Bra-
slovč, v kraju Ter. Vlomilec je
iz lokala in kletnih prostorov
ukradel več steklenic vina, pi-
va in raznih žganih pijač, za-
mikali pa so ga tudi vžigalniki
in večja količina cigaret. To pa
še ni vse, lastnica namreč po-
greša tudi nemškega ovčarja,
ki je bil pred lokalom nalašč
za to, da ga varuje pred lopovi
vseh vrst. Vrednost ukradenih
predmetov znaša okoli 45 ti-
soč tolarjev.
Veselo popivanje
če vinček govori, se res lah-
ko marsikaj zgodi. Tudi to, kar
je 24. septembra zvečer doži-
vel Stanislav Š. iz Tolstega Vr-
ha, ko je v neki gostilni v
Žičah veseljačil v družbi znan-
cev, potem pa je živahno druž-
bo povabil k sebi domov. Za-
bava se je nadaljevala, v prvih
urah naslednjega dne pa se je
druščina pričela redčiti in tako
je ostal le še 20- letni Borut P.
Ta je tudi poskrbel, da je bilo
zabave resnično konec in da
se je bo Stane še dolgo spomi-
njal. Borut je namreč opazil,
da ima gostitelj v denarnici
precej denarja, pa mu je prišlo
na misel, da bi mu ta denar
vzel. Ker se mu je Stane uprl,
(saj človek vendar ne služi
denarja zato, da bi ga deUl
naokoli), ga je Borut pričel
pretepati. Tako Stanetu ni
preostalo drugega, kot da mu
je denarnico z 80 tisoč tolarji
izročil.
S pestjo in nožem
Milan P. (47) iz Gabernika
in Karel Š. (65) iz Pečice sta v
sredo, 25. septembra zvečer,
popivala v prostorih nekda-
njega bifeja Štelcer v Pečici.
Primerno alkoholno ogreta,
sta se začela prepirati, v krat-
kem času pa se je prepir spre-
vrgel v pretep, ko je Milan
boksnil Karla v obraz, Karel
pa je pobesnel, pograbil ku-
hinjski nož in z njim zabodel
Milana v hrbet med lopatici.
Na srečo je bila vbodna rana
takšna, da so jo zdravniki oz-
načili kot lahko telesno poš-
kodbo.
Zamofij jo je
v sredo, 25. septembra do-
poldne, sta v butik Carmen na
Šlandrovem trgu v Žalcu vsto-
pila dva neznana moška. Eden
si je ogledoval prodajno blago
in izbiral, drugi je z različnimi
vprašanji zamotil prodajalko.
Možakarja sta se potem lepo
poslovila in ničesar kupila,
prodajalka pa je ugotovila, da
je zmanjkal usnjen ženski
komplet (telovnik in krilo) v
vrednosti 50 tisoč tolarjev.
Skozi KS v gostilno
v noči na 26. september je
neznani storilec vlomil v
zgradbo Krajevne skupnosti v
Gaberkah pri Šoštanju. V no-
tranjosti je vlomilec na silo
odprl več vrat in tako vstopil
tudi v prostore gostinskega lo-
kala Brode. Iz lokala je ukra-
del glasbeni stolp znamke
Sony, več zgoščenk, večjo ko-
ličino cigaret ter okoli 40 tisoč
tolarjev gotovine. Lastnica Bri-
gita R. je oškodovana za okoli
200 tisoč tolarjev.
vlomilec v hiši
v času od 8. do 27. septem-
bra je neznani storilec izkori-
stil odsotnost oškodovancev
in vlomil v stanovanjsko hišo
Franca K. v Šempetru. Ukra-
del je več komadov električne-
ga ročnega orodja znamk
Black&Decker in AEG ter dru-
ge tehnične pripomočke, na-
šel in ukradel pa je tudi foto-
grafski aparat znamke Canon,
zlato ročno uro znamke Ome-
ga, video kamero znamke Pa-
nasonic, dva krznena plašča,
nekaj kosov zlatega nakita in
nekaj zlata v ploščicah. Last-
nikom je povzročil za 1 mili-
jon 800 tisoč tolarjev gmotne
Škode.
Zmaknil denarnico
v petek, 28. septembra po-
poldne, sta dva neznana moš-
ka vstopila v prodajalno Neža
na Mariborski cesti v Celju. Kot
sta se predhodno dogovorila,
je eden zaposlil prodajalko z
različnimi vprašanji, drugi pa
je ta kratek čas njene nepozor-
nosti izkoristil tako, da je iz
blagajne ukradel žensko de-
narnico. Z dejanjem je lastnica
Ines M. iz Celja oškodovana za
približno 50 tisoč tolarjev.
Vlomilec v bileju
V	noči na 29. september je
neznani storilec prišel na ob-
močje športnega centra v Ro-
gaški Slatini in v halo igrišča
za tenis, tam pa je vlomil v
bife in odprl blagajno ter iz nje
pobral ves denar. Spotoma je
pobral še plastenko coca cole,
s tem pa zdravilišče iz Rogaš-
ke Slatine oškodoval za prib-
ližno 80 tisoč tolarjev.
Okradeni peki
v noči na 29. september je
nekdo vlomil v prostore pe-
karne Šket na Kovinarski ulici
v Celju. Iz notranjosti pekarne
je ukradel dva radio kasetofo-
na znamke Philips, nekaj ste-
klenic ruma in pločevink lede-
nega čaja, žvečilne gumije in
sladoled. Lastnik Boris Š. iz
Žalca je oškodovan za okoli 60
tisoč tolarjev.
odpeljal prikolico
v noči na minulo nedeljo je
neznani storilec ukradel doma
izdelano avtomobilsko priko-
lico rjavo-rdeče barve, ki je
bila postavljena ob lokalni ce-
sti Draža vas-Perovec. Lastnik
Mirsad R. je oškodovan za
približno 45 tisoč tolarjev.
Ukradeni
avtomobili
v noči na 24. september je
bil ukraden osebni avtomobil
znamke Renault 5 campus, ki
je stal na parkirišču na Ulici
Miloša Zidanška v Šentjurju.
Vozilo je rdeče barve, z reg. št.
CE 34-60M, lastnik Dušan Š. iz
Šentjurja pa je oškodovan za
približno 450 tisoč tolarjev.
V	noči na 26. september je
bilo ukradeno skoraj novo
osebno vozilo znamke Volks-
wagen golf 1,4CL tip rabbit,
mornarsko modre barve, z
reg. št. CE 50-07R Vozilo je
bilo parkirano na parkirišču v
Ulici frankolovskih žrtev v Ce-
lju, njegov lastnik Sandro R. iz
Celja pa je oškodovan za okoli
2 milijona tolarjev.
M.A.
Plinarniške ul. 4, P.O. BOX, 3000 CEUE
razpisuje prosta delovna mesta
1.	POSLOVODJE TRGOVINE
2.	TAJNICE & ADMINISTRATORKE
3.	TRGOVKE & TRGOVCA
Razpisni pogoji:
Ad 1)
3 - 5 let delovnih izkušenj pri poslovodenju z neživill, poslo-
vodska ali komercialna izobrazba, lasten prevoz, strokovnost,
organizacijske sposobnosti, poznavanje blaga, komunikativ-
nost, poznavanje dela z računalnikom, urejenost
Ad 2)
3 leta delovnih izkušenj, srednješolska izobrazba, pasivno
oz. aktivno znanje angleškega jezika, aktivno obvladovanje
strojepisja, lasten prevoz, poznavanje dela z računalnikom,
komunikativnost, urejenost
Ad 3)
3 leta delovnih izkušenj, trgovska poklicna izobrazba, lasten
prevoz, komunikativnost, urejenost
Zainteresirane kandidate oz. kandidatke prosimo za pisne
vloge s priloženim življenjepisom in dokazilom o ustreznosti
izpolnjevanja razpisnih pogojev.
Rok za prijavo je 8 dni od objave.
ŠOLSKI CENTER CELJE
3000 CELJE, Pot na Lavo 22
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
V ŠOLSKEM CENTRU CELJE
I.	STROJNIŠTVO
1.	DVELETNI PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Poklic: Obdelovalec kovin
2.	TRILETNI PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Poklici: Oblikovalec kovin, monter in upravljavec energ. na
prav, strojni mehanik in finomehanik
3.	ŠTIRILETNI PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (d)
Poklic: Strojni tehnik
4.	PROGRAM IZPOPOLNJEVANJA ZA PRIDOBITEV
NASLOVA SPECIALIST ZLATAR
Poklic: Specialist zlatar
II.	ELEKTROTEHNIKA
1.	TRILETNI PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Poklic:
a)	elektrikar energetik
b)	elektrikar elektronik
2.	ŠTIRILETNI PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (d)
Poklic:
a) elektrotehnik energetik
~ b) elektrotehnik elektronik
III.	KEMIJA
1.	TRILETNI PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Poklic: Kemik
2.	ŠTIRILETNI PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (d)
Poklic: Kemijski tehnik
IV.	GRADBENIŠTVO
1.	TRILETNI PROGRAM POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Poklic: Zidar-tesar
2.	DELOVODJA V GRADBENIŠTVU (NAD)
Poklic: Gradbeni delovodja
3.	ŠTIRILETNI PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (d)
Poklic: Gradbeni tehnik
STEČAJ ARHITEKTURNEGA RISANJAHNOVO
za dijake srednjih šol.
Tečaj je namenjen izpopolnitvi znanja in pripravi za vpis na
študij arhitekture.
V.	USPOSABLJANJE PO PROGRAMIH USO
VI.	USPOSABLJANJE - oblikovalcev kovin
(strugar, frezalec in brusilec) na ONO tehnologiji.
VII.	USPOSABLJANJE - strojnih dipl. ing. in tehnikov
na področju račun, konstruiranja (GAD/CAM tehn.).
VIII.	PRIPRAVA NA MOJSTRSKE IZPITE-s področja
gradbeništva, strojhištva in elektrotehnike.
IX.	VODENO IZOBRAŽEVANJE - za dokončanje
izobraževanja vsh poklicev, za katere je šola verificirana.
X.RAZNI	TEČAJI IN SEMINARJI.
Prijave in informacije^v tajništvu šole - IZOBRAŽEVANJE
OB DELU(D-14).
Telefon (063)481-521 int. 109.
34
MODA ■ NASVETI
vmhm
v MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVN
Preteklo soboto sta bili
gostji radijskega Modnega
vrtinca uspešna slovenska
glasbenica Marta Zore in
njena mlada modna kreator-
ka, vzhajajoča zvezda med
slovenskimi modnimi obli-
kovalci, Urška Drofenik iz
Šmarja pri Jelšah.
Marta Zore je med drugim
povedala, da je poleg glasbe
zasvojena še z domišljijskimi
klobuki, pa tudi čevlje z debe-
limi podplati in zelo visokimi
petami obožuje.
V oddaji smo izžrebali tudi
običajne nagrade. Ročno posli-
kan svilen šal si je s sodelova-
njem v telefonskem kontaktu
prislužila Irena Tomažič iz Bra-
slovč, Parižlje 68/a. (Nekatere
nagrajenke, ki ste bile izžreba-
ne v preteklih mesecih, še ved-
no niste prišle po svoje nagrade,
zato kar nekaj šalov čaka v
uredništvu NT&RC. Če se zara-
di razdalje ne morete oglasiti v
uredništvu, pokličite po telefo-
nu, poslali vam jih bomo!)
Andrej Koprijan iz Celja je
na vprašanje, kako oblečene
ženske so mu najbolj všeč od-
govoril, da so mu še najbolj
všeč slečene. Čeprav bi lahko
našli v tem odgovoru kakšen
šovinistični podton, pa smo ga
razumeli kot odkritosrčno pri-
jaznega in Andreju bo ostala v
spomin na to izjavo svilena
kravata. Žal pa je naš posluša-
lec prekinil vezo prej, kot ga je
gostja v studiu, Marta Zore
utegnila vprašati, ali bi si tudi
on upal hoditi naokoh, oble-
čen le v kravato...
No, tudi dišala bo ena izmed
bralk Novega tednika in sicer je
podjetje Weitnauer iz Ljublja-
ne tokrat z žrebom določil, da
bo to Cvetka Bevc iz Kozjega.
Sprejela je najnovejšo dišavo
eminentne modne in parfum-
ske hiše Chanel Allure.
Z darilnim bonom v vredno-
sti 5.000 Sit pa si bo v podjetju z
metražnimi tkaninami Papillon
lahko izbrala metrsko blago za
svojo novo oblačilo ali nogavice
Sanpellegrino Olga Rajtmajer
iz Bernekerjeve 8/a, Celje.
Tvfin-set ali
Tisto, kar je v letošnji modi
po mnenju mnogih znova naj-
lepše, je objem tople, nežne in
mehke - volne, ki razvaja telo
in dušo.
Obleči se modno danes ni
nedosegljiva želja, pa tudi pre-
težko oziroma predrago ne
bo. Glavni sdut je preprostost,
ki se odraža v novih linijah
pletenih oblačil.
Tanki puloverji, lahko tudi s
puli ovratniki se v družbi ena-
kih jopic zlivajo v retro modo,
imenovano twin-set komplet.
Takšne so nosile znane dame iz
visoke in malo manj visoke
družbe onkraj luže že v 40.
letih. Ledeno sive, vse toplo
rjave s čokoladno na čelu, nian-
se gorskih slapov in po dolgem
času pravi, močni vijolični od-
tenki, so vodilna barvna paleta
tovrstnih pletenih oblačil.
Kratke jopice v rebrasto ple-
tenih vzorcih nepravilne re-
liefne povezave se pogosto po-
daljšajo do maxi-kardiganov.
To se pravzaprav že pravi roč-
no ali strojno pleteni plaščki
do kolen, ki se v pasu zavežejo
z volnenim pasom. Ko bodo
temperature nižje, pa jim bo-
mo z veseljem prišile okrog
vratu in zapestij še bolj mehke
krznene obrobe.
Anketno nagradno vprašanje meseca oktobra:
KAKŠNI CEVUI SO VAM TO JESEN NAJBOU VŠEČ?
a)	zaobljeni, moškega videza z nizko peto
b)	oglate oblike, spredaj visoko zaprti, s 3-6 cm visoko peto
c)	lakasti gležnarji z zadrgo ob strani in visoko široko peto.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.................................
Točen naslov:.................................
...........................................Tel. št.
Starost:.............Najljubše barve:...
ZDRAVILNE RASTLINE
Košeničica
Košeničica (Genista tincto-
ria L.) spada v družino me-
tulj nic, za katero so značilne
oblike cvetovi, ki so somerni
ter jih lahko razdelimo na
dva povsem enaka dela.
Venčnih listov je pet in so
neenako razviti. Zgornji
venčni list je nameščen po-
končno in ga imenujemo je-
dro. Na levo in desno sta dva
venčna lista v obliki kril,
druga dva pa sta tako zrasla,
da tvorita ladjico, ki obdaja
prašnike in pestič. Družina
metulj nic šteje približno 400
rodov s številnimi vrstami, ki
so tudi gospodarsko zelo po-
membne. Metulj niče so raz-
širjene po vsem svetu.
Tudi rod košeničice šteje ka-
kih 80 vrst, ki so razširjene v
Evropi, Severni Afriki in Za-
hodni Aziji. Košeničica je ši-
bast polgrm, visok do pol me-
tra. Veje nosijo sedeče, suliča-
ste liste in na koncu mladih
poganjkov so metuljasti rume-
ni cvetovi, združeni v mno-
gocvetno socvetje. Po opraši-
tvi se iz njih razvije do 50 cm
dolg strok.
Cveti poleti od junija do av-
gusta ter raste po resavah, su-
hih travnikih in svetUh gozdo-
vih. V zdravilne namene nabi-
ramo cvetoče vejice, ki jih mo-
ramo hitro posušiti v senci na
prepihu ah v sušilniku, tako
da posušeni cvetovi ohranijo
svojo lepo rumeno barvo.
Vsi deh rasthne vsebujejo
različne alkaloide, eterično ol-
je, čreslovine, cvetovi pa še
flavonska glikozida luteolin in
genistein, sluzi, sladkorje itd.
Vse te snovi delujejo dra-
žilno na ledvici, zato uporab-
lja košeničico ljudsko zdra-
vilstvo za pospeševanje izlo-
čanja seča. To pride v poštev
pri raznih ledvičnih bolez-
nih, putiki, vodenici in za-
stoju krvi v pljučih, pri raz-
nih presnovnih boleznih,
revmi itd. Za čaj vzamemo
eno veliko žlico posušenih
cvetov in jih prelijemo s pol
litra vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. Nato
precedimo in čaj pijemo po
požirkih večkrat na dan, ker
vsebuje močno delujoče sno-
vi. Običajno mešamo košeni-
čico z drugimi zdravilnimi
rastlinami, kot so zlata roz-
ga, smetlika, kilavec, gladež,
brezovi hsti itd.
Ljudsko zdravilstvo priporo-
ča, da košeničico kuhamo v
dobrem belem vinu ali meša-
nici vina in vode in rumeno
tekočino pijemo pri težavah s
peskom in ledvičnimi kamni.
Čisti tudi kri in razkužuje za-
strupljen želodec in črevesje.
Vse, čaj in vinski izvleček mo-
ramo zasladiti z žlico medu, ki
še ojačuje zdravilno delovanje
košeničice. Sveže cvetove lah-
ko namočimo tudi v olivnem
olju in za 14 dni postavimo na
sonce. S tem oljem zdravimo
lišaje na glavi, razne kožne
ekceme itd.
Ker je košeničica rahlo stru-
pena in v prevelikih količinah
povzroča slabost in bruhanje,
jo skoraj ne uporabljamo več.
Tudi stroki in seme so strupe-
ni, zato jih v zdravilne name-
ne ne nabiramo.
Piše: Boris Jagodič
KMETIJSKI NASVET
Problem kloroj
v nasadih
v nasadih, v katerih se po-
javljajo bledice, gre največkrat
za pomanjkanje železa v tleh.
Zelo občutljive rastline na klo-
rozo so vinska trta, breskve,
hruške, kutine, jagode in ma-
line, med okrasnimi rastlina-
mi pa vrtnice, volčji bob, na-
geljni, gladiole, hortenzije in
rododendroni. Železova klo-
roza povzroča rumenenje v
medžilnem prostoru na najm-
lajših listih, žile pa ostanejo
zelene. To je tipični prepoz-
navni znak, v primerjavi z
drugimi klorozami, ki jih pov-
zroča največkrat pomanjkanje
magnezija. Pri pomanjkanju
magnezija ob listnih žilah os-
tanejo večji ali manjši deli ze-
leni. Pri dolgotrajnejšem po-
manjkanju železa se listi zač-
no sušiti in odpadati.
Kloroza se pogosto pojavlja
na zemljiščih, ki vsebujejo
preveč apna (ph tal je večji od
7 do 8). K razvoju kloroz pri-
pomorejo težka, zbita in zelo
vlažna tla.
V vinogradništvu ukrepamo
proti klorozi tako, da v kolikor
je kloroza posledica, zbitih
vlažnih in nezračnih tal, več-
krat globoko obdelamo oziro-
ma podrahljamo.
Zaželeno je, da opravimo
analizo zemlje, ki nam da sli-
ko o vseh pomembnih ele-
mentih. Kvalitetne analize tal
nam dajo podatke z založeno-
sti z dušikom, kalijem, fosfor-
jem, kalcijem, železom, mag-
nezijem, borom, bakrom,
manganom, molibdenom.
Klorozo v vinogradih prepre-
čujemo, če gnojimo z gnojih, ki
imajo kislo delovanje. To so
amonijev sulfat, superfosfat in
kalijev sulfat. Pri blažjih obli-
kah so delno učinkovita razna
tekoča gnojila, ki jih dodamo
škropivu.
Zelo dobro delovanje proti
klorozi ima zelena galica. Ze-
lena galica (fero sulfat) znižu-
je pH tal in izboljšuje njihovo
strukturo. Zraven železa vse-
buje zelena gahca še mangan,
cink, kobalt in magnezij. Zele-
no galico trosimo okoli kloro-
tičnih trsov, oziroma v med-
vrstni prostor, če so prizadete
večje površine, trosimo jeseni
in zgodaj spomladi. Od inten-
zitete kloroze dodamo o
kg zelene galice na trs, f
siti jo moramo enakorner
v širini 1 -1,5 m od trsa.
Zeleno galico lahko do
mo tudi foliarno s škrt
njem na list. Uporabimo
0,4 odstotno raztopino,
dodamo 0,5 odstotka'
Škropljenje opravimo o|
vem pojavu rumenenja;
in to ponavljamo dva do
krat v sezoni v 10-dnevnil
makih. Zaradi koroziv
delovanja, moramo vse o
in opremo po uporabi d
oprati z vodo. Zaradi te|
zelena galica vse pogc
trosi, kot škropi. Pri prep
vanju kloroz na dreves
grmičevju je način doda
zelene galice isti kot pri v
trti. Pri večjih drevesih si
poroča, da v oddaljenos
debla, približno enaki
krošnje izvrtamo 5 do
kenj, globokih 30 cm. '
nasujemo zeleno galico i
uporabimo 1 do 3 kg od
od velikosti drevesa. V li
dolijemo vodo, da se j
raztopi.
Pri manjših drevesih ii
mičevju, potrosimo gali
območjih korenin enake
no. V drevesnicah upora
30 do 40 g galice na mi
aplikaciji površino obilne
jemo.
Zelena galica je vsestrč
uporabna. Zraven njene
rabnosti, pa moramo up
vati prej omenjena načel;
NANDE OSO

Skutini cmoki
Potrebujemo: 120 g suhe
skute, 100 g starega belega
kruha, 1 jajce, 1/2 dc kisle
smetane, 50 g ostre moke in
50 g surovega masla.
Priprava: surovo maslo damo
v kožico in ga nekoliko segreje-
mo, da se zmehča. Dodamo jaj-
ce, skuto, kislo smetano, nari-
ban star kruh in moko. Sestavi-
ne dobro premešamo, da dobi-
mo enakomerno testo, in pusti-
mo da testo počiva pol ure.
Testo oblikujemo v majhne
cmočke, ki jih skuhamo v sla-
nem kropu. Kuhane cmoke
zabelimo in takoj ponudimo.
Ribji file s sirom
Potrebujemo: 2 rezini fileja
lososa po 200 g, sok ene limo-
ne, sol, sveže mlet poper, 1
žlico olivnega olja, 2 paradiž-
nika, 1 čebulo, 1 žličko timija-
na, 1 žličko sesekljanega pe-
teršilja, 50 g poltrdega sira.
Priprava: ribja fileja opere-
mo, pokapamo z limoninim
sokom, popopramo in prelije-
mo z olivnim oljem. Paradiž-
nike in čebulo razrežemo na
manjše koščke, dodamo sese-
kljan timijan in peteršilj, ter
na kocke narezan sir. Mešani-
co solimo in popopramo s sve-
že mletim poprom.
Segrejemo žar, (najboljši je
kamniti) in na njem pečemo
ribja fileja po tri minute na
vsaki strani, solimo in nato
nanje položimo zelenjavo ter
pečemo še dve minuti. Zraven
ponudimo domač kruh in ko-
zarec črnega vina.

Šifra: bambi
v življenju je tako, da se
moramo potruditi za vsako
srečo, ki jo želimo doseči. Za-
kaj bi bila ti izjema? Zastavi si
cilj, kaj želiš, potem pa ne
pusti nikomur, da bi te ustavil.
V zdravju kakšnih kritičnih
točk ne vidim. Pazi pa na no-
ge, ker so tam možne kakšne
poškodbe. Glede študija pa je
tvoja usoda že dovolj dobro
poskrbela, kar boš tudi sama
ugotovila, da je sociologija ti-
sto pravo zate. V ljubezni bo
pa le potrebno še malo poča-
kati na tistega pravega, ker ga
ne srečamo vsak dan, kajne?
No, vidim, da ti tudi prijateljs-
tvo veliko pomeni. To dolgo-
letno prijateljstvo se bo nada-
ljevalo, zato ne skrbi. Ja, še to.
Fant, katerega si imela pa je
bil tvoja usojena oseba, katero
si morala spoznati in prebole-
ti. Nikar pa ne računaj nanj.
INFORMACIJE
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Rop v precepu
Le koga je tokrat vzel v precep premier dr. Janez Drnovšek -
delo, družino ali socialne zadeve? Kar ministra Toneta Ropa, bi
lahko sodili po njegovem obrazu.
Amerika zdaj
Na slovenskem srečanju sin-
dikalistov s področja gostinstva
in turizma v Rogaški Slatini jih
je znani manager Borut Mo-
krovič iz Gospodarske zbornice
Slovenije razveselil s svojim ob-
čudovanjem ameriške vrste ka-
pitalizma. Razburjena sindika-
listka mu je, tudi pod vtisom
odpovedi splošne kolektivne
pogodbe, pojasnila, da je za
naše razmere primernejši za-
hodnoevropski kapitalizem, na
primer nizozemski. Mi hočemo
v Evropo, Mokrovič ter še neka-
teri pa očitno v Ameriko. Kar
naj gredo. Pa srečno pot!
Parkiranje za hitre
Sistem parkiranja v mest-
nem jedru po novem povzroča
Celjanom obilo zabave. Še pre-
den pridejo do parkomata,
preštudirajo navodila in dobi-
jo parkirni listič, je lahko nji-
hov avto že v lisicah. Eden od
»penastih« občanov je hotel
zaradi izjemne ažurnosti re-
darjev celo k županu, pa je
prišel samo do tajnice. Kot
»gastarbajter« na delu v Nem-
čiji je tako dodobra spoznal vse
nove pridobitve v domovini in
obljubil, da bo z njimi rad
seznanil evropsko javnost...
Uganka
Kako se po novem imenuje
cestnina, ki jo plačuješ na Slo-
veniki?
Kazen za vožnjo po gradbišču.
In zakaj te policaji lahko na
njej vsak trenutek kaznujejo?
Ker se po gradbišču voziš brez
čelade.
Wcf na recept
Po mednarodnem posvetu
na Dobrni na temo Humor in
zdravje optimisti pričakujejo,
da bodo po novem vice dobiva-
li na recept, ker menda humor
tako dobro vpliva na človekovo
zdravje. Če bi bili na pozitivni
listi, bi bilo pa sploh v redu,
dodajajo. Ob tem predlogu se
bo najbolj smejala zdravstve-
na zavarovalnica, kjer pa so že
itak polni vseh mogočih »što-
sov«. Verjetno si jih izmišljajo
prav zaradi svojega zdravja...
Čez bicflrl ga ni
Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija s Celjskega, je
na preži za najnovejšim dogajanjem. Čeprav zadeve obvlai
kolesa kot edinega prevoznega sredstva, ki ga poleg mopei
obvlada, ga le redkokdo prehiti pri njegovi hitrosti poročanj
uredniki ga težko dohajajo.
STRANKA ŠALJIVCEV
Alenka Zapušek iz Planine pri Sevnici prej-
me tokrat nagrado za šalo tedna, Jožico Kralj iz
Sp. Tinskega pa smo izžrebali med kuponi.
Šala tedna prinaša tokrat enodnevni izlet na
Dunaj, najbolj pridne pa še čaka, junija nasled-
nje leto, dvodnevno nepozabno druženje.
SALA TEDNA
Sirela jasna
Samostanska brata Primož in Pavel igrata
golf. Ko je že nekaj žogic v luknji, Primož
zadene, Pavel pa zgreši. Razjezi se in zakol-
ne: »Benti boga, pa sem kiksnil!«
Primož opozori Pavla, da ne sme preklinja-
ti, saj ga lahko Bog kaznuje. Na nebu se je
res kar naenkrat pojavilo nekaj sivih obla-
kov, ki jih prej ni bilo nikjer, a meniha
nadaljujeta z igro. Kmalu spet Pavel zgreši in
zakolne: »Benti boga, spet sem kiksnil!«
Primož ga spet opozori in nebo je vse bolj
črno. Začne grmeti in strela, ki je zletela iz
nevihtnega oblaka, udari v brata Primoža.
Pavel osupel gleda, nato pa se zasliši
mogočen glas iz nebes: »Benti boga, no, pa
sem kiksnil!«
Testiranje
v norišnici testirajo tri norce, če je morda
kateri izmed njih že sposoben za domačo oskr-
bo in jih sprašujejo po vrsti:
»Koliko je tri krat tri?«
»625,« pravi prvi.
»Koliko je tri krat tri?« je bilo vprašanje za
drugega.
»Četrtek,« je odgovoril.
»Ali veš, koliko je tri krat tri?«
»Devet,« se odreže tretji.
»Kako si pa to izračunal?« zanima komisijo.
»Čisto preprosto. 625 sem delil s četrtkom.«
Noge
»Prejšnji teden sem pri vas kupila nogavice, a
so*se pri pranju tako skrčile, da jih ne morem
obuti.«
Prodajalec odvrne: »Poskusite oprati še no-
ge...«
Pretep
Na ulici sta se stepla mož in žena. Pojavil seje
policist, ki ju je komaj razdvojil. Potem, ko si je
zapisal njune podatke, je vprašal očividca:
»Vi ste videli dogodek, kdo ima prav po
vašem mnenju?«
»Jaz.«
»Kako, vi?«
»Zato, ker se nisem oženil«
Kar ja pašteta
»Natakar, naročil sem kurjo pašteto, pa ni
bilo niti malo kure notri.«
»Ali ste že jedli vojaški pasulj?«
»Ja.«
»No, in je bil notri kakšen vojak?«
Pri vojakih
Desetar razlaga zakon o težnosti:
»Če vržeš kamen v zrak, pade nazaj na
zemljo!«
Eden od vojakov pa vpraša:
»Kaj pa, če pade v vodo?«
■ »To pa ni več naša stvar, s tem si belijo glave
pri mornarici,« odgovori desetar
Tovarisica
Lojzek je tovarišico kar tikal: »Veš, tovarišica,
vidiš šica,...« so bile običajne besede. Opozori-
la, da se mora starejše vikati, niso nič zalegla in
Lojzek je dobil kazen: stokrat je moral napisati -
starejše je treba vikati. In Lojzek je kazen
izpolnil - še celo večkrat je napisal.
»Rekla sem stokrat, ti pa si napisal dvesto-
krat,« se huduje razredničarka.
»Veš, tovarišica, sem napisal večkrat, ker te
imam iz srca rad...«
Najljubše živali
»Slišal sem, ddimajo ženske zelo rade živali,
predvsem štiri.«
»Katere pa?«
»Jaguarja v garaži, leoparda v omari, leva v
postelji in osla, ki vse to plača!«
Nov prijatelj
Nekega dne se je policist Lojz sprehajal po
parku in srečal svojega najboljšega prijatelja
Slavca, ki je v naročju nosil pingvina. »Danes
zjutraj sem našel tegale pingvina. Kaj naj z
njim?«
»Odnesi ga v živalski vrt,« mu je svetoval
Lojz.
Naslednji dan sta se spet srečala in Slave je še
vedno nosil pingvina. Lojz ga je začudeno
vprašal:
»Zakaj nisi pingvina odnesel v živalski vrt?«
»Saj . sem ga nesel včeraj, danes pa greva v
kino.«
Šale so prispevali: Darinka ČRNELIČ iz
Grobelnega, Ljubo SRNOVRŠNIK iz Velenja,
Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Planini,
Urška GREGUREC iz Laškega, Jasmina SIM-
LER iz Meri BOMBEK iz Štor, Barbara
HOFMAN iz Polzele in Justina GOSTEČNIK iz
Braslovč.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
ZANIMIVOSTI
Poroka po gasilsko
V Podkraju pri Velenju so gasilci prostovoljnega Gasilskega društva Velenje z dvema gasi^?^
cisternama pripravili častni gasilski vodni slavolok mladoporočencema Bojanu Brcarju in
izvoljenki Marinki Obu. Bojan je član GD Velenje že od sedmega leta dalje. Kot se za presen ^
spodobi, so mladoporočencema izročili darilo v želji, da bi imel ženin, kar se gasilstva tiče--
prihodnje proste roke.	LOJZE OJSTt'