N PRIMORCI DMEVNIK glasilo osvobodilne Uto VI - štev 199 /1 r o o\ PoStnina plaCana (.lOODj Spedizione In abboi FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Počastitev spomina bazoviških iunahov ob dvajsetletnici smrti bo 10. SEPTEMBRA dopoldne in pnpoldne v Bazovici Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki je od l. 1945 dalje organiziral proslave, nima nič skupnega z ((Odborom za proslavo bazoviških žrtev», ki so ga ustanovili komin-formisti šele pred kratkim in ki organizira proslavo 5.9. 1.1. gotovini abbon. post. I. gr. TRST, sreda 30. avgusta 1950 Cena 15 lir A SEJA VARNO S T N E G A SVETA ODV. A. SFILIGOJ NA ZAČASNI SVOBODI 4 za, 4 proti in 3 vzdržani glasovi Slede vabila LR Kitajske na sejo VS Zanso g/asova/e: ZSSR, FLRJ, Indija in Norveška; vzdržale so se: Velika anga, Francija in Egipt; ostale en vseh obsodb i Ure SU.CCESS, 29. - Da. * ie začel Varnostnega sveta {«taem rit?3 ob 20'20' Na za' Vrsti ***» * ^ Prvi pa vera*!« vprašanje, nato it sproln rmoze> ki ga ^Kita^OuSij reda Da ; - mestu dnevnega Jelegata A,,£?mo ameriškega ^ormoze. lna P vprašanju k»?pUroti%iPra"a!' ali kdo du, Austin dnevnemu re- dnevrVreiTh’ da b° J*nje por ■11 red. že bo vpraša Don J5S?6’ kl se ptfdstav- ea>,',1 na tw m < dobilo naziv r«s tj-, Skds F«moze». Pripomnil, da je Čebine nrnt . Jen y smislu tajske .P . testa vlade LR Ki- Varnostni PriP°mni1, da mo-kakŠWobbV SV€t skleniti- v b°stavi in 1 nai' se vprašanje glPasujeaga’ in n3j Se k«tiz°min*ang0v delegat je jn i formulo dnevnega re-®°kaza 0 "J ’ da ni nobenega , . 0 ampričw*vn _________ Kuonij 4*' tab? f°rr|iulo dnevnega nojal, da' n; ?a kitajskn31?6^6111 naPadu britanski dele—6' Za njim je t^arni Je, na; ' Pod rr lej • “'anski ,4 i njim je ^ VarnostnfSat iziavil- da Prou^itj t svat dolžnost j*, naj ?? Protest, zahteval pa nasiovr,VPra^anie Postavi - 10v°m «Protest Nato glede legat deial’av jo britanski de-de'ešatu a rvuomintangeivemu l?nsko nad3 peklnžka vlada de-*«ša ozem,trU^ v?čino ki‘aj-'ga ne ^ in da se zaradi tov. mimo njenih Maiijr , . J*t izjavjje kot sovjetski dele-Porme ne §ri? za vpra-N proti paS Pa za <m izterjanin JaRoslov- oblasti denarnih kazni e zaustavljene ita- da )C>ustil -ejal je Itoki Prouču}eb, ita*iianske ob. K la sdlai ves ta >l^esek ž riha,dcVa dolgova-tiu^kih vodah ? v v iugosta. S?zati kot A Sf0rza t0 "banja u^° edlCo slabega rlr‘bolov na* juriših ribičev S^arjajo v j u u. Kakor ff^ih krooih° obveščenih ta odgovor N an e itolii \ resrnci priza- ^ališat^dln-vlade, da l8o>i z^«,d.a bi Pečali dol- T.edni$v ro znan?a5ne kazzib ker )ih^? ladje lov' a stevilne ri-aPa^aalovS r‘be ne da bi »j* ’*• Tei 5Skp oblasti sploh 'lad-5t‘norm;lln n)1 23 vzdrževa-"jere" So S en, odnosov na Kl> jJ fasu (.,^1* v zad-ob^liie v Sg funkcionarji di br^ianski ba^skih središčih S1 bw "a gladil kakor tu- Vlu Glasilo KP Itali- je «Unita» in časopis italijanskega informbirojevskega socialista Nennija «Mondo Ope-raio« sta objavila zadnji čas več člankov, v katerih napadata jugoslovansko-italijansko po-g dbo o ribolovu in vzpodbujata italijanske ribiče, naj love v jugoslovanskih teritorialnih vodah brez predpisanih dovoljenj. Tako . huiskanje lastnikov ribiških ladij iz informbi. rojevskega vodstva KP Italije proti edino pravilni poti, no kateri je mogoče rešiti vpraša, nje ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah nedvomno najbolj škoduje koristim italijanskih ribiških delavcev, na katere prevale 'lastniki zaplenjenih ]adij redno breme plačanih kazni. To nedvomno potrjujejo tudi statistični podatki italijanske konfederacije dela, ki govore o nazadovanju življenjske ravni italijanskih ribičev ob Jadranskem morju. V zadnjih mesecih so se delavske mezde znižale za približno 15 odst. Ti podatki dokazujejo, da so informbirojevski voditelji pripravljeni škodovati skupno z delodajalci koristim lastnega delavskega razreda in braniti! najbolj umazane špekulacije tanskega zunanjega lastnikov ribiških ladij. I Ernest Davies le na na Reki začela konferenca italijanskih delavcev priseljenih v Jugoslavijo, ki jo je sklical Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije. Konference se je udeležilo okoli 100 delegatov italijanskih priseljenih delavcev, ki živijo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Kočevju, Mariboru, Jesenicah. Novi Gorici, Splitu, Reki in Puli. Konferenco je otvoril član Centralnega odbora ZSJ Grga Jankež, ki je pozdravil delegate ;n poudaril skrb. ki jo je Centralni odbor ZSJ vedno imel za italijanske delavce, ki so se priselili v Jugoslavijo. Nato je v imenu Centralnega odbora ŽSJ prečital tov. Abram poročilo, iz katerega izhaja, da Italijani, ki so se priselili v Jugoslavijo, v veliki meri prispevajo k graditvi socializma. Dokaz k temu je 29 udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev med Italijani v Sarajevu, 90 novatorjev, racionalizatorjev in udarnikov med Italijani v Ljubljani, 100 udarnikov in racionalizatorjev v Puli in Reki, 40 udarnikov v Zagrebu, brigada ((Garibaldi«, ki je sodelovala pri sekanju drv v gozdovih, brigada «Paolo Morgan«, ki je bila dvakrat proglašena za udarno in ki je pred kratkim sodelovala pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu, junak dela Pietro Ronchi iz Ljubljane, ki je dal 2500 prostovoljnih ur, Antonietta Bergamasco, ki je bila petnajstkrat proglašena za udarnico in ki je prva med priseljenimi Italijani dokončala svoj petletni načrt, itd. Nato je tov. Abram razpravljal o konkretnih vprašanjih, ki se nanašajo še posebej na priseljene Italijane, kakor na pr. vprašanje pošiljanja prihrankov v Italijo k družinam, vprašanje delovnih pogodb, vprašanje delovanja italijanskih krožkov itd. Na koncu je poudaril, da bodo, na konferenci italijanskih priseljenih delavcev imeli besedo tisti, ki živijo in s svojim delom ustvarjajo resnico, tisti, ki delajo čast italijanskemu delavcu v inozemstvu. Konference bo razkrinkala vse klevete sovražnikov socializma ir.'' kominformističnih klevetnikov. Sledila je diskusija, ki so se je udeležili številni tovariši iz raznih krožkov. Dai/iesnve izjave o razgovoru s Titom razgovor z maršalom Titom potekal v prijateljskem ozračju in da mu je maršal Tito napravil vtis «zelo močne osebnosti, ki je na tekočem o sedanjem položaju«. Na vprašanje glede mnenja maršala Tita o bodočnosti je Davies izjavil, da je maršal Tito videti poln zaupanja v zmožnost obrambe Jugoslavije proti kakršnemu koli ogražanju njene neodvisnosti v svetovni politiki; njegovo mnenje, da v bližnji bodočnosti ne bo nove svetovne vojne, ki ga je izrazil pred korejsko vojno, se ni spremenilo. Nato je Davies izjavil, da ga je njegovo tridnevno bivanje v Jugoslaviji prepričalo, da ((Jugoslavija ima bodočnost«, ter je nato govoril o svojem sedanjem potovanju v Italijo, Grčijo in Jugoslavijo in ga označil za «zelo plodonosnega«. Namen tega potovanja, je dejal, je vzpostaviti tesne stike z raznimi vladami in izmenjati si mnenje o vprašanjih' vzajemnega interesa. in takoj nato odpotoval; 5. obisk ni imel nikakršnega posebnega cilja razen enostavne inšpekcije meje, Dosedaj ni bil izdan nikakršen tozadevni uradni demanti. 0 Titovem obisku Jugoslov,- avstrijske meje BEOGRAD, 29. (ATI) — V zvezi z obiskom maršala Tita na Jugoslovan sko-avstrijski meji in v zvezi s sklepanjem o tem obisku nekih avstrijskih časopisov, se x Beogradu ugotavlja; 1. Maršal ni prekoračil jugo-slovansko-avstrijske meje; 2,_ni se • sestal z nobeno politično osebnostjo katere koli države; 3. omejil se je na kratek in vljuden pogovor z avstrijskimi obmejnimi stražarji; 4. na meji se je zadržal največ 15 minut in zim lip izjavi pod EARIZ, 29. -naslovom »Koreja, Jugoslavija in svetovni mir« poudarjajo Jean Cassau, Tahn. F.ogge in K. Zilliacus, da niso spremenili svojega stališča glede borbe proti hladni vojni, proti tekmo-vanju v oborožitvi, proti mrtvi točki, na kateri ie zgraditev miru jn proti »drvitvi v pogubo«, in pišejo nato o korejskem sporu. Ce se hoče, da se ta spor ne spremeni v svetovn0 vojno, je popolnoma potrebno, da se konča, s sporazumom med zahodnimi državami, Sovjetsko zvezo in Kitajsko in da temelji na načelu listine Združenih narodov. O Jugoslaviji menijo podpisniki izjave, da «imaj0 Jugoslovani prav, ko branijo svojo neodvisnost, in da je treba sovjetske zahteve, da bi vodili komunistične partije drugih držav, opustiti, če se hoče, (ja bo svet živel v miru. Sovjetska zveza in države Kominforma — zaključujejo podpisniki — je treba povabiti, naj prenehajo svojo kampanjo proti Jugoslaviji in naj obnovijo normalne gospodarske in diplomatične odnose s to državo. To b0 pomenilo, da so Jugoslovani dosegli priznanje upravičenosti njiho. ve zahteve, da sami razpola- BLED. 29. — Namestnik bri-ministra tiskovni Huda nesreča na morju pri Rovinju Ameriška ladja zadela v jugoslovanski čoln in ga potopila s posadko vred - Podrobnejši podatki niso še znani TRST. 29. — V noči od ponedeljka na torek ob 1.45 Se je dogodila na morju v bližini Rovinja velika nesreča. Ameriška tovorna 8000-tcnska ladja «EUGENE LYKES» je trčila ob jugoslovanski motorni čoln, ki se je prevrnil in se takoj potopil. Dva člana posadke čolna je rešila posadka ameriške ladje, ki je še dve uri potem na kraju nesreče ob luči re- flektorjev e rešilnimi čolni iskala še ostale člane posadke, ki jih pogrešajo. Ni še točno znano, koliko ie štela posadka motornega čolna, — zdi se da jih je bilo 11 — vendar se je bati, da je nekaj mrtvih. Ameriška ladja je z rešenima ponesrečencema zopet priplula v Trst, od koder je ponovno odplula sinoči ob 23. Točnejši podatki še niso znani. gajo o sebi jn da s0 dosegli priznanje te svoje zahteve od vseh komunističnih partij. Z druge strani in vzporedno s pravnim stališčem Sovjetske zveze bi morale zahodne države smatrati komunistične partije kot notranjo zadev0 vsak? posamezne države in ne kot zadevo mednarodnega reda. To bi pomenilo odpravo politike protikomunistične intervencije V mednarodnih odnosih ter razpravljanje o glavnih 'evropskih in azijskih vprašanjih na podlagi popolnega sodelovanja Sovjetske zveze in Kitajske. Pri taki rešitvi bi se v največji meri poslužilj Organizacije združenih narodov in obveznosti, ki iz njih izhajajo. Turški odgovor na bolgarsko noto 1STAMBUL, 29. — Turška vlada je poslala bolgarski vladi odgovor na noto bolgarske vlade od 10. avgusta, v kateri je ta zahtevala od Turčije, naj v treh' mesecih sprejme 250.000 Turkov, ki živijo v Bolgariji. Ne ve se točne vsebine odgovora, obveščeni krogi pa izjavljajo, da zahteva turška vlada podaljšanje roka in predlaga, naj bi se prizadeti vračali v domovino V skupinah po 10.000. Turška vlada ni do sedaj sklenila, da bi to vprašanje postavila pred OZN ali pred mednarodno sodišče, kakor so to poročale tuje agencije. Ce pa bi sofijska vlada vztrajala pri svo-jlh sedanjih, zahtevah, bi se turška vlada obrnila na mednarodne forume. Dva poljska diplomata se nočeta vrniti domov DUNAJ, 29. — Kakor poroča «Wiener Kurier«, sta poljska diplomatska predstavnika na Dunaju Stanislav Wusch-Lek in Leopold Marskj odklonila povratek v domovino, ko sta dobila nalog, naj sg vrneta. Attle bo govoril o britanskem oboroževanju LONDON, 29. - Vladni pred-sednik Attlee bo imel jutri razgovor z zunanjim ministrom Bevinom, preden bo govoril po radiu, q »utrditvi vojaške sile Velike Britanije«'. Predvideva se, da bq Attlee napovedal načrt Q podaljšanju vojašk, službe PRED 20. OBLETNICO SMRTI BAZOVIŠKIH MUČENIKOV „Borba“ in „Primorski glas“ V raznarodovanju in uničevanju Slovencev je imel eno najvažnejših vlog fašistični dnevnik ePopolo di Triestes. V obširnem članku, ki nosi naslov ((Dogodki in odmevi protiitalijanskega delovanja od 1927. do 1930. leta«, to svojo vlogo takole opredeljuje: »Po polo di Triestot se je sam zavzel, da bo do skrajnosti podpiral potrebo vo enotni asimilaciji domačih množic z odstranitvijo političnih in ekonomskih organizmov, ki so fašizmu tuji in nasprotni, ter ugotavlja, da se v štirih obmejnih pokrajinah borba učinkovito nadaljuješ. Bila je v veliki meri osredotočena na dnevnik «Edinost«, ki je 1926. leta praznovala svojo 50-letnico in ki je dosledno branila naše nacionalne pravice. 8. avgusta 1928. leta je pričel «Popolo>> strupeno gonjo proti njej in nekaj tednov za tem jo je oblast prepovedala. S svojo gonjo je hotel v ljudstvu Ustvariti sovražno razpoloženje proti «Edinosti» in proti slovenskim glasilom sploh ter prikazati, da se ljudstvo odvrača od svojih glasil. sDomačinis, pravi, «nočejo: da bi bila. «Edinost» njihovo glasilo in jo prepuščajo svoji usodi», 9.VIJI.1928 piše: «Naj si ne delajo utvar, da jo bodo s svojim molkom odnesli niti drugi listi in lističi, ki imajo čast, da se tiskajo v resnično demokratični Italiji in ki nimajo pravice, da bi govorili v imenu velike množice domačinov)). Ko je «Edinost» prenehala izhajati, «Popc!o» zmagovito ugotavlja, da je končal to bitko in da je na prednji straži. Konica njegovega meča je zdaj obrnjena na Goriško, kjer pravi, «da je vse polno slovenskih gnezd in protiitalijanskega delovanja», zdaj je zopet obrnjeno na Tržaško, kjer tudi življenja ni mogoče vkleniti tako, da bi teklo v fašistični strugi. 7. avgusta 1928. leta razglaša, da je pričel kampanjo za epuracijo nekaterih tržaških ambientov, ki se še niso vživeli v fašistično realnost. Na Krasu mu je napoti slovenska duhovščina, ki je le nerada pristala na lateranski spora- zum, sklenjen v Mussolinijevem imenu med Vatikanom in italijansko državo. ((Da (to je pristanek duhovščine) na Krasu je bil tak, kot je bil«, piše ((Popolo,, 17. junija 1928. leta. Lateranski sporazum je poleg ureditve odnosov med italijansko državo in cerkvijo, predstavljal obenem najtesnejšo naslonitev Vatikana na fašistično vladavino, ki je izkoristila cerkev za svojo utrditev. Zato so sloisenski duhovniki odklanjali lateranski sporazum, prihodnost p a je pokazala, da se niso motili. Ob usmrtitvi Vladimirja Gor tam, kl je pripadal istrski ve. ji organizacije TIGR; se po-vzpe «PopoIo» v vrsti svojih člankov do trditve, da brani Italija, v tem fašističnem okviru razen sebe tudi vso civilizirano skupnost in hoče. tako oprati njeno krivdo pred svetovnim javnim mnenjem. «S svojim apostolskim bataljonom)), pravi »Popclo«, je fašizem dan za dnem ubijal barbarsko mržnio. C e ne bo dovolj, je tu zakon, neizogiben in oborožen)). Srd proti ((Popolo di Triestes je kipel tako, kot je naraščal na straneh «Popc-Ia» strup proti slovenskemu ljudstvu. Ko pa je srd začel prekipevati do vrhunca, se je porodila zamisel za napad na sam ((PopSlo dj Trieste«. Zamišljen je bil na obletnico Lateranskega sporazuma. Izvedli so ga Borbaši, člani tržaške veje organizacije ((TIGR». Ta tržaška veja se je imenovala tudi «Borba« zaradi oblik dela in Po svojem glasilu. V njej je bila mladina, idealno čista in brez sznce avanturizma. Sla je na delo z veliko odgovornostjo pred lastnim narodom in pred človeštvom, z določeno zavestjo o nujnosti, da je treba očuvati svoj nared in človeštvo pred vedno hujšim zlom, ki ga je ustvarjal fašizem. Bila je povezana Z antifašističnimi organizacijami v Parizu, z antifašisti v Trstu in Italiji. Njeno ilegalno glasilo je bilo pozneje ((Primorski glas«. «Bcrba» in ((Primorski glas» sta se tiskala na Dunaju, iz Pariza Pa je dobivala glasila: aFronte antifa-scista«, «Becco giallov in aLi-berta», ki jih je pošiljala tudi v Italijo. Člani organizacije «Borba» so bili izbrani s preudarkom. Niso jih smele težiti družinske vezi, ker so se le tako mnogo bolj sproščeno predali akcijskemu delu. Naloga širšega krega pa je bila propaganda. Na ta način je bila nevarnost prevare skoraj izključena. Računali so le s tem, da lahko padejo v roke policije samo posamezniki. Svestni pa so si bili, kaj jih čaka od fašističnih rabljev, in se tudi niso bali fašističnih plotonov. ((Piccolo« je sicer tedaj ob aretaciji Marušiča in tovarišev 26. aprila 1930 napisal, da je aza vedno izruvana gnila korenika slovenskega odpadništva, vsaj ena med miimim in zvestim ljudstvom na Krasu in na deželi«. kGiornale dTtalia« pa je bil bolj skeptičen in je pisal dan prej, «da jim je uspelo vsaj delno odkriti avtorje zločinov, izvršenih v teh treh letih vzdolž jugoslovanske meje in celo v srcu samega Trsta«. Nehote je aGiomale d'Italia« priznal, kar dve dejstvi: 1. da so organizacijo le delno odkrili, da s tem ni torej uničen njen obstoj in 2. da so v samem središču Trsta Slovenci, kar bi vsi pravoverni in konvertirani fašisti v tedanjem in sedanjem obdobju radi utajili. Organizaciji je bila z bazoviškim procesom resnično le delno odkrita, le hudo je bila z njim zadeta, toda uničena ne. Enajst let pozneje se je moralo v Trstu znova sestati ((Posebno sodišče«, da je sodilo Pinka Tomažiča in drugih enainšest-deset obtožencev. Vmes pa je bila cela vrs*a manjših procesov in obsodb na ječe in kon-finacijo, izvedenih brez vsakega fašističnega hrupa in trušča ter primernega pompa, ker je bilo pač težko pred svetom priznati, «da ni izruvana tista gnila korenika slovenskega od-padništvaa. K temu zloglasnemu pompti so se povrnili šele v razmahu narodnoosvobodilne borbe, ko je fašizem znova potreboval za ustrahovanje ljudskih množic eksemplarični primer svoje pravice. Takrat, ko je šlo za življenje in smrt ko je bila življenjska sila fašistične Italija že močno naglodana, mu sodba sveta tudi ni bila več pomembna. (Nadaljevanje sledi)' Ogorčene borbe za Fohang Včeraj se je izkrcalo na Koreji 1500 britanskih vojakov, ki so že prispeli na fronto -15 km zapadno odMasana se nadaljujejo borbe ODMEVI INCIDENTA MED TRUMANOM IN MAC ARTHURJEM Razprtije med ameriškimi političnimi in vojaškimi krogi Mac Arthur in Matthews na čelu zagovornikov preventivne vojne, ki jo Bela hiša in zunanje ministrstvo obsojata WASHINGTON, 29. — Predsednik Truman je danes poslal Mac Arthurju prepis svojega pisma, ki ga jg bil poslal War-renu Austinu in v katerem poudarja sedem tožk svoje politike glede Formoze. V pismu pravi Truman med drugim: (»Prepričan sem, da ko boste prečitali to pismo in ono, ki ga je Austin poslal glavnemu tajniku OZN, boste razumeli vzrok, zaradi katerega je bila potrebna moja odločitev, da u-maknete svojo poslanico bivšim borcem v vojnah v inozemstvu. Medtem napovedujejo, da ho imel Truman v kratkem govor po radiu o korejski vojni in o njenih posledicah v ZDA, Govor tajnika za mornarico Matthewsa, ki se je izrekel za preventivno vojno, in poslanica Mac Arthurja, sta sprožila v VVashingtonu politično nevihto, ki je sedaj, tri mesece pred volitvami, ne l>i bilo mogoče več pomiriti. Y Beli hiši in državnem departmanu obsojajo Mat-theivsa in Mac Arthurja. Oba primera osvetljujeta razprtije v politični in vojaški upravi ZDA. Govor Matthewsa ni izraz i-zoliranega mnenja. Odkrito je namreč izjavil to, kar nekatere civilne in vojaške osebnosti razpravljajo privatno. Teza zagovornikov preventivne vojne je enostavna: javno označiti Sovjetsko zvezo kot odgovorno vsakega novega neposrednega ali posrednega napada in jo opozoriti, da bo v primeru ponovitve korejske zadeve padla na Moskvo atomska bomba. Mar Arthur je tudi ob raznih prilikah izjavil, da je mnenja, da bi morala biti Formoza sestavni del obrambnega sistema otokov na Pacifiku, ki gre od Aleutinskih otokov do Filipinov. Ker ni mogel prepričati vlade o tem, je upal, da bo s svojo poslanico spravil v javnost svojo zamisel. Besedilo Mac Arthurjeve poslanice se je naglo razširilo v javnosti in republikanski senatorji so dvignili hrup in obsojajo predsednika Trumana, da Mac Arthurju «ne dovoljuje do besede«. Vsekakor je ta incident prišel republikancem prav sedaj, ko se bližajo volitve in ko se začenja ostra volivr.a kampanja. Republikanski nacionalni odbor pa je včeraj objavil akcijski program za republikanske kandidate na prihodnjih volitvah, ki bodo 7. novembra. V dokumentu se obsoja zunanja politika, ki jo sedanja vlada vodi v Aziji, ir.' se izjavlja, da se je ta politika glede Kitajske, Koreje in Formoze spremenila v poguben «boome-rang«. Večina londonskih listov daje velikega poudarka incidentu Truman - Mac Arthur. Svoje komentarje pa dodajata samo dva lista. Komunistični «Daily Worker» Qstro napada «Mikada Mac Arthurja«, toda pripominja, da sta nasprotni stališči generala in predsedni- ka sam0 taktičnega značaja, jn poudarja potreba umika britanskih čet s Koreje. Konservativni list «Daily Te-legraph« pa hvali Trumana, da je »prenehal z nesporazumom, ki se je vrinil v ameriško politiko glede Formoze«. List pripominja, da je bila Trumanova izjava 27. junija neoporečna. toda naslednja dejanja Mac Arthurja so bila taka, da se je zdelo, da bi ((nevtralizacija« lahko služila kot krinka za druge načrte. Na koncu obsoja list (»pomanjkanje sodelovanja« v tem vprašanju s strani britanske vlade in pravi, da priznanj« pekinške vlade še ne pomeni, da je treba priznati pravico te vlade, da bi zasedla Fprmozo, KOREJSKA FRONTA. 29. — Glavni dogodek dneva je prihod 15,00 britanskih vojakov, ki so se danes izkrcali na Kareji in ki se bodo pridružili ameriškim in južnokorejskim enotam. Neki dopisnik jx»udarja, da predstavlja Ja kontingent le uvod pošiljanja čet s strani ostalih članov Organizaciji? združenih narodov. Britanski vojaki so se izkrcali pb 12.30 uri po krajevnem času. Prvi je prispel letalonosilec «Unicorn», kmalu nato pa križarka «Cey-lon«. Tudi danes je še vedno najvažnejši odsek fronte pristani-šče Pohang'. kjer se vršijo ogorčene borbe. Severnokorejske enote so dospele skoro v samo središče mesta, potem ko so napravile vdor v levo krilo tretje južnokorejske divizije, hkrati pa so partizani presekali cesto jiužno od mesta. Za obrambo mesta so Južnokorejci zbrali vse sile s tega področja in poklicali na pomoč tudi oddelke po. licije, s čimer je uspelo — kot poroča dopisnik Ernest Hobe. recht — odbiti Severnokorejce, ki so se umaknili na višine o krog mesta. Južnokorejce je pri tej akciji podpiralo ameriško lrjcsko letalstvo, ki je bilo po mnenju omenjenega dopisnika za izid bitke odločilno. Sedanji položaj pa označujejo sledeče besede nekega ameriškega majorja: ((Položaj je tudi danes kakor včeraj negotov in trenutno je mesto še y naših rokah«. Dopisnik R. Loffredo pa poroča, da Pohang branijo tri divizije in sicer dve južnokorej-ski in ena — «Capital» — ameriška. Slednja je stopila v akcijo V svrho olajšanja fronte, kar je dalo že svoje rezultate, — tako pravi dopisnik — če je res, da so mesto Kigie ponovno zavzeli Severnokorejci, kar ni še uradno potrjeno. Dopisnik nadaljuje: «Po drugj strani pa nekaj visi v zraku. Vemo namreč, da med mestom Kunsui in Vaegvan izza mosti-šča_ pri Hionipungu stoji razvrščenih pet južnokorejskih divizij x pripravljenosti. Vemo tudi. da potrebujejo Severnokorejci v tem trenutku ljudi, da jih vržejo proti mestu Taegu in Masana. Ce torej logika severnokorejskega poveljstva še vedno drži, se bomp v kratkem znašli v središču dogodkov, katerim bo vredno prisostvovati. Po poročilih ameriških pilotov, pripravljajo Severnokorejci strelske obrambne jarke, ki naj bi jim koristili v primeru žive ali pa v primeru severnokorejskih poskusov razbitja fronte na drugih odsekih, ki so boli ugodni, da bi s tem pre prečili ameriškim enotam hitro manevriranje«. Glede britanskih vojakov pa pravi dopisnik: «Teh 2000 (!) Škotov, ki so se danes zjutraj izkrcali prav gotovo ng bo izpostavilo številčnega ravnotežja obeh vojsk toda važno je dejstvo, da je današnjim dnem prišel do izra za tudi britanski vojaški pre. stiž. Ti vojaki so se izvežbali v Hong Kongu, kjer so razinere precej podobne korejskim. To so stari vojaki, ki so zahtevali da se jih takoj odpošlje na fronto, čim b0 izvršeno potrebno prehodno poenotenje oboro, žitve. Za danes nimam drugega poročati. Pomanjkanje vesti dogodkih pri tem ali onem mestu ali vasi pa še ne pomeni da so borbe prenehale. Ravno nasprotno; nahajamo se v trenutku večje napetosti, v trenutku. kq izvajata oba nasprotnika največje napore in uporabljata vse sile. ki so jima pri roki. Severnokorejci imajo za seboj neizmerne rezerve, ki se zdijo neizčrpne. Američani pa imajo za seboj industrijski stroj, za katerega se nrav tako zdi. da je neizčrpen. Spričo teh oJcolnosti j? partija trda. Voja. ki. med katerimi živim tako blizu se tega položaja zavedajo Medtem pa ie pokret ameriškega industrijskega stroja hitrejši«. GLAVNI STAB SEVERNOKOREJSKE VOJSKE poroča danes zjutraj: «Ves dan so čete ljudske voj ake nadaljevale z odbijanjem sovražnih protinapadov. Na odseku mesta Guni pa so naše sile nadaljevale z napredovanjem in prizadejale sovražniku hude izgube. Na tem odseku je sovražnik izgubil 800 vojakov in oficirjev. 200 pa jih je bilo za. jetih. Zaplenjeni so bili trije tanki 5 topov od 105 mm, 7 minometov od 85 mm in drugi vojni material. Ameriško letalstvo je nadaljevalo z bombardiranjem korejskih mest in povzročilo številne žrtve med civilnim prebivalstvom«. i P?-,*?2roddu nekega dopisnika UNTIED PRESSA sta oba britanska bataljona, ki sta se danes izkrcala na Korei«, že prispela na fronto toda še vedno nista stopila v borbo. Z odseka fronte pri mestu Masan pa poroča AFP. da se vršijo borbe okrog 15 kjn za- najavljene S šestkrat. Severozapadno od mesta Komamnj pa so Severnokorejci ponovno poskusili prekoračiti reko NAM in prodreti v ravnino severno od železniške proge Cnju—Masan. Na srednjem kolenu reke Naktong so Severnokorejci nadaljevali s poskusi prehoda čez reko, da bi si ustvarili mostišče na vzhodni obali, toda doslej brez uspeha. 25 km bolj severno pa imajo Severnokorejci še vedno važno mostišče na vzhodni obali Nak-tonga pri mestu Hiongpung. Pri mestu Vaegvan se opaža povečana severnokorejska iz-vidniška aktivnost, ki preprečuje Američanom prehod reke v zapadni smeri. Ineonu napada politiko vlade ANKARA, 29. — Bivši predsednik republike Ismet Ineonu je včeraj govoril p0 radiu in ostro napadel zunanjo politiko sedanje vlade. «V zunanji politiki«, je dejal Ineonu, »manjka demokratični vladi čut odgovornosti. Odklonil je razpravljanje pred narodno skupščino o poglavitni odločitvi o praktičnem vstopu v vojno (gre za pošiljanje čet na Korejo). Neodgovorni ljudje delajo po svoji glavi v Vprašanjih zunanje politike«. Nato je v zvezi z vladnim načrtom o prepovedi komunistične stranke izjavil, da je izgnanje komunistov v nasprotju z zakonitimi načeli. ((Demokratična stranka«, je pripomnil, »je ustvarila v državi čut nesigur-nosti«, nato je Ineonu pozval vse volivce, naj na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo 3. septembra, glasujejo proti vladi. Vladn; predsednik Henders pa je s svoje strani poslal o-krožnico raznim sekcijam demokratične stranke, y kateri obtožuje _ republikansko opozicijo izdajstva jn prevratnosti. BEOGRAD, 29. — Jugoslavija ie o genocidom 'ko"veLijo O BERLIN, 29 — Trii. MSJina °*>brili novo ^U? ta 1947 hl’ ioJ0 j.e PriPravil ie- svet Samo mesfni občinski ivei. aamo glede nekaterih fip- nov so izrekli svoje pridržke. DUNAJ. tC0^l49'n5ki ^~fanva toou.s, turistov, prevrnil v m'21'ranjenm?*™ je bU° mrtviP TUDI slovenskim šolam Italijansko časopisje z zadovoljstvom poroča o izboljšanju šolskih razmer, fci se manifestira v povečanem številu učilnic, ki jih imajo sedaj šole na razpolago. V. preteklem šolskem letu je tržaško šolstvo pridobilo 54 novih učilnic in po napovedih se bo do novega šolskega leta število učilnic pomnožilo še za nadaljnjih 78 prostorov. Samo ob sebi je umevno, da gre tu za učilnice, ki so razen nekaj učilnic v novi šoli pri Domju namenjene izključno italijanskim šolam. Slovenska šola je tudi v vprašanju dodeljevanja učilnic prava pastorka. Slovenska šola se obravnava kot nekaj tujega, nepotrebnega in nevšeč-nega in kaže, ko da šolska oblast niti ne čuti dolžnosti, da bi skrbela tudi za slovenske učilnice in to v enaki meri, kot za italijanske. 'Taka miselnost o slovenski šoli kot «nebodigatreba» dovede člankarja «Qiornale di T.rieslen do bedaste ugotovitve, da je pomanjkanje šolskih prostorov nastalo zaradi zasedbe šolskih poslopij po okupacijski vojski in zaradi — slovenske šole. Ce popolnoma drži prvi razlog, je drugi-erazlog» silno naiven. Obnovitev slovenske šole nikakor ni povzročila pomanjkanja učilnic, kajti vsi tisti otroci, ki obiskujejo danes slovensko šolo bi bili šoloobvezni, tudi če slovenske šole ne bi bilo in bi prav tako pomnoževdli število učencev, ki obiskujejo tržaške učilnice ne glede na učni jezik. Eventualni «prihranek» učilnic bi bil v tem primeru tako majhen, da se ni vredno o tem niti govoriti. Toda «Giornale» mora vendarle, četudi malo bolj prikrito, pihati v žerjavico protislovenskega šovinizma. In taki sicer silno naivni «razlogi» za pomanjkanje učilnic italijanskih šol lahko vzbudijo med preprostimi lahkovernimi čitatelji nejevoljo proti slovenski šoli. Prav takemu namenu služi tudi sicer «nedolžna» pripomba, da je vprašanje industrijske strokovne šole eBergamas« še vedno pereče, ker je bombardirani sedež te šole v Ulici Montecchi bil obnovljen vper proprio uso dagli slavo-comu-nisti». Dovolj kratka in nejasna pripomba, da lahko vzbudi nevoljo pri vseh onih nepoučenih, ki so na kateri koli način prizadeti, ker ni šola iiBer-gamas» še v urejenih razmerah. Prav gotovo nas veseli in zadovoljni smo. da se šolske razmere urejujejo in da dobivajo tržaške šole nove in nove učilnice. Nikakor pa ne moremo pristati na to, da bj se tako «normaliziranje» vršilo tudi na račun slovenske šole, ki tudi sama še vedno čaka, da se rešijo pereča vprašanja šolskih prostorov. zlasti za naše srednje šole. Ali naj bo normaliziranje šolskih prilik, da se meče iz poslopja v Ulici Sv. Frančiška slovenska osnovna šola, za katero ttverranno tro-vate altre aule», kot pravi «Giornales, a nihče niti na šolski upravi ne ve, kje bi bile te učilnice. Pri 132 novih učilnicah, ki so jih tržaške šole pridobile z lanskim šolskim letom in ob p očetku letošnjega šolskega leta, imamo pač pravico zahtevati, da se pri razdeljevanju teh prostorov upoštevajo tudi slovenske šole in to predvsem: slovenska osnovna šola v Ulici Sv. Frančiška, slovenske srednje šole v nemogočih prostorih v Ulici Laz-zaretto Vecchio in novi otroški vrtci zlasti za okoliše šol v Ulici Sv. Frančiška, v Ulici Donadoni in v Koloniji. Pasji dnevi še niso /a nami Sestanek Zveze bivših političnih preganjancev nivsi polira pp.Mirni DAVIS SPET PDECAVIAVI Pa smo se. že veselili, da ngs je vročina za letos že zapustila. Odkar je sonce začelo tako močno pripekati — lahko rečemožekar od meseca maja -res ni zmanjšalo svoje, sile, razen s kratkimi presledki.' Na sprotno —- človek ima občutek, da postaja ozračje iz dneva 0 dan bolj neznosno. Ko čitamo dnevna vremenska poročila, se nam zdi kar neverjetno, da znaša najvišja temperatura komaj 30 do največ 32 stopinj (v senci seveda); Po vročini, ki jo čutimo in ki nam ne pusti, da bi ponoči počivali, bi sodili, da mora biti temperatura precej bolj visoki. Se celo morje, ki nam je vedno dobro služilo v takih pasjih dneh, nas je sedaj pustilo na cedilu; kdo bi se pa ohladil v vodi/ki ima okrog 28 stopinj vročine. Vremenska poročila previdno molčijo tako nam ne preostaja drugega, kct da se tolažimo, da je september pred nami in da bo morda vendarle nastopila jesen, ki bo prispevala k. ohlajenju ozračja. Nekateri trdijo, da bomo imeh prav zaradi tak0 vročega poletja zelo mrzlo zimo. Čeprav mm bo morda tedaj hudo, nam je danes ob misli na dneve, ko nam bo burja pihala Z Vseh strani, kar prijetno. Sinoči je bil na sedežu Osvobodilne fronte v Ulici R. Manna sestanek Zveze bivših političnih preganjancev. Sestanka se je udeležilo precejšnje število tovarišev. Na dnevnem redu je bilo poročilo o stanju zveze, poročilo o položaju bivših političnih preganjancev, resolucija o politiki yojaške uprave in Italije proti bivšim političnim preganjancem ter kooptiranje novih članov v ZBPP. Poročilo o stanju Zveze je podal tov. dr. Dekleva Jože, Govoril je o moči in številu članstva pred resolucijo IU, o ustanovnem kongresu ter o posledicah zloglasne resolucije Informbiroja. ki je povzročila razkol tudi v tej organizaciji. Po resoluciji niso bili več povabljeni na sejo izvršilnega odbora Zveze oni tovariši, ki niso pristali na Unijo Kominforma, kar nasprotuje pravilom Zveze, ki določajo, da je Zveza bivših političnih preganjancev nad strankami. Ceprav je delo I Tončka Bidovec-Colja, odbora nato nekoliko zaspalo, Obad in Marija Sonce. moramo vendar poudariti, da je pravni odsek napravil važno delo v korist bivših partizanov in političnih preganjancev, ki so prišli zadnje čase pred vojaško sodišče. Tovariš Kukanja je podai poročilo o položaju bivših političnih preganjancev, zlasti onih, ki jih je obsodilo Posebno sodišče in vojaško sodišče. Omenil je zlasti najnovejša primera. dr. Sfiligoja in učiteljice, ki so ji odklonili namestitev z utemeljitvijo, da je bila obsojena od vojaškega sodišča v Ljubljani. Omenil je tudi italijansko amnestijo iz leta 1945, s katero so bile amnestirane vse osebe zaradi borbe proti fašizmu. Tovariš Jelinčič je nato predložil v razpravo in odobritev protestno resolucijo proti politiki Italije in Vojaške uprave v Trstu na škodo političnih preganjancev. Končno so navzoči kooptirali v. izvršilni odbor ZBPP pet novih članov, ki so Boris Race, Prane Stoka, Mirko Delavci Javnih skladišč morajo boli bol Kdaj boli zahtevali pouisanie svojih plah Izjave polk. Fodena so samo še bolj potrdile upravičenost zahtev uslužbencev Javnih skladišč Polkovnik Foden, šef indu strijskega odseka vojaške u-prave in predsednik Javnih skladišč, jg poslal pred dnevi delavcem zaposlenim v Javnih skladiščih pismo, s katerim jih je hotel prepričati, da bi odstopili od svojih zahtev o povišanju mezd, ki bi bile (po njegovem mnenju seveda) v tem času popolnoma nesprejemljive. Vsi argumenti, ]pj jih je polkovnik Foden naštel, da bi svoje trditve utemeljil, pa ravno nasprotno zelo jasno pričajo o upravičenosti zahtev delavcev Javnih skladišč o povišanju dosedanjih mezd. Polkovnik Foden ugotavlja na primer, da odgovarja delovna pogodba delavcev Javnih skladišč v marsikaterih točkah delovni pogodbi kovinarskih delavcev, kar je tudi točno. Nikakor pa ni res, da bi bila delovna pogodba delavcev Javnih skladišč v nekaterih točkah boljša od pogodbe kovinarskih delavcev, pač pa lahko trdimo, da v bistvu odgovarja delovni pogodbi industrijskih delavcev. Polkovnik Foden je hotel v svojem pismu prikazati delav cem finančno stanje Javnih skladišč, da bi jih na ta način «prepričal», kako nesmiselno bi bilo zahtevati povišanje rrjizd Ta njegov poizkus je kaj naiven; delavci namreš dobro vedo, da so delodajalci lahko vedno in ob vsaki priliki celo s številkami dokazali svojim uslužbencem, da je to, kar prejmejo v popolnem sorazmerju s finančnim stanjem podjetja samega; še nikoli y zgodovini borbe delavskega razreda za svoje pravice se ni zgodilo, da bi kakšen izmed delodajalcev priznal da bi lahko dal svojemu uslužbencu več. pa da mu ne da, ker tega noče. Vedno je številke tako obrnil, da so bile njemu v korist ter je zato zahteval od svojih uslužbencev da delajo za plačo, ki jo je sam določil (in ki je njemu prinašala dobiček). Najbolj značilna in zgovorna pa je izjava polkovnika Fodena, ko pravi; Ce boste zahtevali več, kot bj vam lahko sicer dali, bomo primorani podvzeti drugačne ukrepe, ker bi sicer ne mogli vzdržati konkurence«. SPREHODI PO TRŽAŠKEM VELESEJMU Krasni jugoslovanski izdelki se na velesejmu prodajajo po zelo ugodnih cenah Nismo še skušali ugotoviti, kako so kaj zadovoljni razstav-ljalci na Tržaškem velesejmu. Bilo bi še tudi prehitro govori-o tem, ali se že kaj prida sklepajo kupčije ali pa ni prave trgovske živahnosti. Verjetno So prvi dnevi služili le bolj ogledovanju in opazovanju, čeprav je tu in tam na kakem predmetu že napisano »prodano«. Ljudi je ves čas kar precej. Ceprav ni r.a velesejmu pravzaprav nič takega, kar ne bi lahkd videli vsak dan po mestnih trgovinah, je sprehod mimo paviljonov le zanimiv že zato, ker imamo tu vse mogoče stvari na razmeroma majhnem prostoru. Ni pa opaziti, da bi se obi-kovalci velesejma mnogo u-stavljali ob raznih kioskih, kjer se prodajajo razne dobrote za lačne in žejne. Le tja v desni kot pod Ulico Rossetti ljudje zahajajo v velikih gručah... Zdi se kot da že vsi nekako poznajo pot, ali pa imajo tako dober nos. Zadiši namreč že od daleč, ko se bližaš jugoslovanskemu buffetu. Zdaj je že splošr.o znana stvar, da se tam dobe odlične kranjske klobase in še marsikaj drugega, kar vse lahko zaliješ z dobrim pivom «Unior.» ali pa s katerokoli vrsto vina — od dalmatinskega pa preko kraškega terana in vipavskega do štajerskih vin. Pametno je preudaril, kdor je kar blizu točilnice postavil trgovino raznih jugoslovanskih izdelkov. Medtem ko so možje prišli, da si bodo privoščili klobaso in pivo, pa ženam pogled 'N: II! NA PROSTEM RAZSTAVLJA JUGOSLAVIJA POLJEDELSKE STROJE IN KAMIONE ves čas uhaja h krasnim, prtom, bluzam, raznim keramičnim in usnjenim izdelkom, čeprav se tudi klobasi r.e odrečejo. No, po dobri južini je tudi mož mnogo bolj dovzeten za prepričljiva ženina nagovarjanja in tako se marsikatera vrne domov z novo, na roko vezeno bluzo ali z v usnje oblečeno ču-tarico, kosom keramike — če ni prišlo čelo do sklepa, da si je treba nabaviti preprogo, ker je razmeroma poceni in se torej izplača. Doslej ima gotovo prvenstvo glede števila obiskovalcev prav jugoslovanski buffet in tega prvenstva mu bržkone ne bo več mogoče odvzeti. ^Primorski dnevnik” in „11 Progresso” prirejata DVA IZLETA DA ZADRA VllESilEM PRVI (ZLET: od 23. do 25. septembra DRUGI IZLET; od 7. do 9. oktobra CENA: 3.100 LIR ODHOD ob 7 uri ziutraj dne 23. sept. oz. 7. okt. PRIHOD v Trst: ob 12 uri 25. sept. oz. 9. okt. Vpisovanje, ki traja do 12. Septembra t. I. se vrši: pri vseh okrajnih in krajevnih odborih OF cone A, pri tvrdki .Adria express» v Ulici F. Severo št. 5b. Zaželela sta si radio Lepo je imeti svoj radioapa-rat, toda težje ga je kupiti in odplačevati. Zelo nerodno pa je, če se pustiš premotiti od slabih prijateljev in podpisuješ zanje menice. O tem se je prepričal tudi neki Mario Crasti iz Ulice Trento 15. Pred časom je Crasti nasedel lepim besedam in prošnjam zakoncev Er-minio Barcarich in njegove žene Iole, ki sta doma nekje iz Italije in sta hotela kupiti v Trstu radioaparat na obroke. Pritoževala sta se, da ne more. ta kupiti na obroke, češ da nimata stalnega bivališča v Trstu. Mario Crasti jima je zaupal in podpisal zanje menice za 30.000 lir. Vsa srečna sta ptička odnesla radio in ga poslušala, Mario Crasti pa je moral sam plačevati menice. Nasitil se je tega in zdaj prijavil policiji prefriganega prijatelja in njegovo ženo. Žeparji spretnejši kot policija Žeparji ne čutijo vročine, lahko bi rekli da izkoriščajo ugodnopriložnost.kl se jim nudi v teh vročih dnevih, ko je gneča v tramvajih, v lokalih in drugod ter vsakdo bolj misli na vročino, kot na nevarnost, ki mu preti z vseh strani. Skoraj vsakdo, ki mu žepar potegne iz žena denarnico, tatvino takoj javi na civilno policijo in se tolaži v upanju, da bodo žeparja prijeli. Toda na žalost moramo ugotoviti, da so prav redki, zelo redki primeri da bi policija zasledila žeparja. Vse kaže, da sq tržaški žeparji mnogo bolj spretni kot tržaška policija. Neka Bruna Sodnik iz Ulice Sonetni 24 je včeraj kupovala blago v trgovini Sessi v Ul. Tarabocchia. Brez skrbi si ga je ogledovala, pri tem pa ni zapazila, da ji je neznanec odnesel denarnico z raznimi dokumenti in 34.000 lirami. IZDELKI TR2ASKE TOVARNE STROJEV KAKO IZRABLJAJO STANOVANJSKO KRIZO Opeharil je v Silosu svoje istrske bratce Pomanjkanje stanovanj je izrabil marsikateri tržaški malopridnež, da dobi od najemnikov, ki si hočejo na vsak način priskrbeti stanovanje, neko vsoto denarja na prav lahek način. Laura Ramilli, vdova Fabbro stara 41 let in bivajoča v Piranu Ul. Rastello 37, je spoznala na svojih obiskih v Trstu pri Ani Bernardi por. Viezzoli pomorskega kapitana Villas Gior-gia, ki biva v Ul. Tigor 15. Ta se je hvalil, da ima palače, stanovanja, obljubljal je naivni Pirančanki, da ji bo priskrbel lepo stanovanje, toda zahteval je predujem 20.000 lir. Seveda mu jih je Laura Ramilli-Fab-bro priskrbela in odšla v Piran s prepričanjem, da bo v kratkem času dobila v Trstu lepo stanovanje. V ponedeljek je prišla ponovno v Trst, da bi izvedela kako stoji ta zadeva. Obiskala je svoje znance, ki so v Silosu na Ttrgu Svobode in spraševala po pomorskem kapitanu, vsa gotova in prepričana da ji bo že pokazal novo stanovanje. Kar obstala je in ji je bilo zelo hudo, ko so ji povedali, da so tudi njeni tržaški prijatelji pred dnevi javili policiji kapitana, ki se na tak r.ačin bavi z vprašanjem stanovanj v Trstu, in ga je policija zaprla že 26. t.m. zaradi goljufij. Kapitan Giorgio Villas je baje ogoljufal tudi njeno prijateljico Bernardi kar za 280.000 lir, neko Carbone pa za 18.000 lir tudi s pretvezo, da ji bo priskrbel stanovanje. Seveda je bivanje v Silosu zelo neprijetno in si istrski «esuli» radi poskrbijo stanovanje v mestu. Nekateri jih kar z lahkoto dobijo in zelo poceni v novih zgradbah, druge manj srečne pa obiščejo «Fratelli istriani« in «gran patriotti« ter jih neusmiljeno opeharijo, kakor nam priča primer Piran-čanke Laure Ramilli vdove Fabbro, ki si je iskala stanovanje v Trstu in naletela na prefriganega ((stanovanjskega kapitana«. Lep primer ((demokracije« kaj? Ceprav je polkovnik Foden izrazil v svojem pismu željo, da bi pristali delavci na mirno razpravljanje 0 vseh perečih problemih, ni pozabil pristaviti zgoraj navedenega stavka, ki nam v jasni luči prikazuje, kakšne bi Lile posledice, če bi se delavci skušali protiviti u-krepom, ki bi bili v škodo njih interesov. V želji, da prikaže položaj v Javnih skladiščih kar najbolj objektivno, je polkovnik Foden zašel v nekatera protislovja, ki so ponovno samo dokazala, da so zahteve delavcev popolnoma upravičene. Polkovnik Foden je najprej ugotovil, da je število delavcev, zaposlenih v Javnih skladiščih ostalo neiz-premenjeno glede na leto 1938-39, takoj nato pa je pristavil, da se je število teh v zadnjih letih povečalo. Jasno je, da se ti dve izjavi med seboj pobijata. Ce pomislimo, da se je promet V našem pristanišču povečal, potem je popolnoma razumljivo, da bi se moralo tudi število uslužhenosv Javnih skladišč povečati. Ce se pa ni povečalo, in to trdi tudi polkovnik Foden, se je moralo pač povečati tudi delo, Iti ga ti delavci opravljajo. Ali pa prejmejo delavci Javnih skladišč za to svoje delo tudi višjo plačo kot v letu 1938-39? Ne! Iz vsega, kar je polkovnik Foden v svojem pismu naštel je razvidno samo to. da so danes delavci Javnih skladišč še bolj izkoriščani kot leta 1938-39 ter da je. torej nujno potrebno povišati jim mezde. Zato je tudi pravilno stališče Enotnega razrednega sindikata, ki je ponovno pozval vse tržaške delavce, da stopijo v odločno borbo za dosege povišanja plač na višino 60.000 lir, s katero bi štiričlanska družina že tako komaj krila stroške za nakup vseh življenjskih potrebščin. Tržaških delavcev ne sm; zavesti lažno zatrjevanje psevdo sindikalistov, ki pravijo, da je danes popolnoma nemogoče doseči povišanje plač češ, da je gospodarski položaj zelo neugoden in da bi delodajalci na I to ne pristali. Kdor se danes i naslanja na tako klavrne izgovore prav gotovo ne dela v interesu delavskega razreda, pač pa podpira stališče delodajalcev. Tržaški delavci dobro vedo, da lahko edinole z odločno borbo dosežejo uresničitev vseh svojih zahtev, med katere spada tudi zahteva po povišanju plač. KOLEDAR SREDA 30. avgusta Feliks, Bronislava QlecLaii^Če - IkJM - modui Sonce vzide ob 5.22, zatone 18.48. Dolžina dneva 13.26. Luna vzide ob 19.53, zatone ob e.n. Jutri četrtek 31. avgusta Rajjnond, Milodrag Policijska postaja na velesejmu Poveljstvo tržaške policije javlja, da je na prostorih tržaškega velesejma ustanovljena policijska postaja, ki bo delo- vala ves čas razstave. Pokli-čati je treba št. 96986 ali 6987. Prav gotovo bo v gneči na velesejmu mrgolelo žeparjev in raznih postopačev, zato opozarjamo obiskovalce, naj pazijo na svoje žepe in denarnice, da ne bodo imeli žalostnega spomina r.a tržaški velesejem. Upamo pa, da bo tudi policija budno pazila in stopila na prste vsem malopridnežem, ki bi hoteli izkoristiti to priložnost za svoje umazane namene. Opozarjamo starše otrok, ki se nahajajo v mladinskem okrevališču v Martuljku, da bodo njihovi otroci ostali še en mesec na okrevanju. NOČNE LETALSKE VAJE TRST, 29. (PIO) — Tržaški oddelek lahkih ameriških vojaških letal se bo vežbal v zračnem prostoru nad anglo-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja 29. in 30. avgusta od 20 do 23 ure. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7775-7825; papirnati šterling 1570-1600; dolar 652-655; dolar (telegrafski) 660; švicarski frank 151-152: 100 francoskih frankov 168-172; avstrijski šiling 24-24,50. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. avgusta 1950 se je v Trstu redilo 6 otrok, porok je bilo 8, u.nirlo pa so 4 esebe. Poročili so se: barist Libero De Marco in baristka Rosa Švara, uradnik Valdemaro Severi in gospodinja Emilia Co-langelo, zidar Francesco Pernici in gospodinja Ivanka Pallia-ni, agent C. P. Sergij Contento in frizerka Bruna Gropa-jc, trgovec Bruno Grasso in cvetličarka Silvana Tomasini, vojak amer. vojske Harry Whiting in gospodinja Lidia Danieli, varilec Nevio Ellero in delavka Marija Bassi, delavec Seba-stiano Soldini in uradnica Luciana Crovatin. Umrli so: 82-letna Angela Boscarol vd. Furlan, 40-1 “tni Aldo Michieletto, 60-letni Giu-sto Klančinik, 70-letni Ivan Krpan. DAROVI KALC ŠTEFANIJA iz Padrič 34 je darovala za Dijaško Matico 500 lir. IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Planinsko društvo v Trstu, priredi 16. in 17. septembra zadnji visokogorski izlet v Trentsko dolino, od koder je izhodišče za Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec. Neplaninci bedo lahko obiskali izvir Seče, botanični vrt in Zadnika. Odhod v soboto 16. sept. ob 15. Vpisovanje pri ZDTV do vključno 4. septembra. PEVCE ((TRŽAŠKEGA ZVONA« obveščamo da bomo zopet začeli z rednimi pevskimi vajami. Prva pevska vaja bo v četrtek 31. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Zaradi važnosti vas pozivamo, da se je vsi udeležite. Vabimo pa tudi druge ljubitelje slovenske pesmi z željo, da bi se čimprej vključili v naš pevski zbor. ODBOR. Glasbena šola v Trsfu Vpisovanje v Glasbeno šolo bo 4., 5. in 6. septembra od 10 do 12 ter 17. do 19. ure v Ul. Slataper 1-1 (Carrara) za vse lanske kakor tudi nove gojence. Poučevali se bodo naslednji predmeti: klavir, violina, viola, violončelo, kontrabas, klarinet, trobenta, harmonika, elementarna glasbena teorija, teorija združena s solfeggiom in mladinskim petjem ter harmonija. Pričetek pouka bo 15. septembra. Za vpis vabimo tudi lanske gojence in nove iz Barkovelj in Opčin. RAVNATELJSTVO Do sedai so se povišale ceoe m Nesreče pri delu Včeraj dopoldne, ko je nakladal tovorni vagon v novi prosti luki, je težak Valerio Bat-tisti iz Skoljeta zadel ob desko s katero si je pomagal pri delu in se pobil po obrazu in hrbtu. Zanier Matija iz Ulice Ci-sternone pa se je ponesrečit včeraj, ko je kopal temelje za neko novo zgradbo. Poškodbe niso tako hude in bo Zanier v kratkem ozdravel. Pred dnevi smo objavili v našem časopisu članek v zvezi nepričakovanim povišanjem cen raznim življenjskim potrebščinam. Ker predstavlja prav to povišanje cen enega izmed najbolj perečih problemov, ki je vzbudil med tržaškim delavstvom toliko zaskrbljenosti in ki zahteva glede na težak gospodarski položaj tudi čim prejšnje rešitve, si hočemo v današnjem članku nekoliko bolj podrobno ogledati, katere življenjske potrebščine so se prav sai prav podražile. Iz statističnih podatkov urada za določevanje cen je razvidno, da so se predvsem podražile maščobe. Izmed 35 vrst življenjskih potrebščin so se cene zvišale sedmim - (v glavnem maščobam) medtem ko so se cene dvom živilom znižale. Med maščobami se je podražilo surovo maslo in sicer 2 liri Za kg; bolj občutno je povišanje cene masti, ki stane sedaj 1 kg 400 lir. Prav tako so se povišale cene tudi slanini, olivnemu olju in semenskemu olju in sicer znaaa povišek za slanino 49 lir, za olivno olje pa 30 lir, za semensko olje pa 17 lir za kg'. Ponovno se je podražila tudi kava, kot tudi nekatere vrste mesa. Izmed mesa se je najbolj občutno podražilo telečje mesec katerega cena je sedaj za 40 lir višja. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da so se podražile prav tiste jootrebščine, ki so pri prehrani zelo važne in katere si je delavec zaradi visokih cen že tako težko nabavil. Sedaj lahko ponovno vidimo kako upravičene so zahteve tržaških delavcev, ki hočejo doseči povišanje plač na višino 60.000 lir. Toda o upravičenosti teh zahtev bi se morali končno prepričati tudi odgovorni krogi, oziroma delodajalci, ki niso do seda) pristali na rešitev nobene izmed teh. \r Članom Delavskih zadrug Rok za podpisovanje, da pristajate na povišanje članskega deleža lir 500 namesto dosedanjih 100, je podaljšan. Zahtevajte čimprej v najbližji poslovalnici obrazec, pri čemer predložite osebno izkaznico in člansko izkaznico delavskih zadrug. Opozarjamo vas, da vam razlike 400 lir ni treba takoj v plačati. Opozarjamo hkrati vse člane, da bodo izgubili volivno pravico na bodočem občnem zboru zadrug, če ne bodo pismeno pristali na povišanje deleža. RADIO S JU60SL. CONE TRSTA NAMESTNIK BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V TRSTU (Oddaja na srednjih valovili! 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 30. 8. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Veseli zvoki; 12.45: Poročila v Ita- lijanščini in objava sporeda; 13.00; N: apoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Koncert sopranistke Kozem Rožice - nato lahka glasba; 13.45: Gospodarski pregled (slov.): 14.00: Poje zbor slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 14.30: Pregled tiska v italijanščini; 14.45: Pregled tiska v slovenščini; 15.00: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.40: Napevi iz filmov; 18.00: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Orkestralne skladbe Clau-dea - Debussy-ja; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v italijan- ščini; 19.40: Napoved časa - poročila v slovenščini; 19.45: Plesne melodije: 20.00: Baletna glasba; 20.30: Radijski obzornik 1950 (ital.); 20.45: Znane violinske skladbe: 21.00: Slušna igra (slov.); 21.30: Slovenska lahka glasba; 222.00: 2ivl.ienje jugoslovanskih narodov (ital.); 22.15: Dve operetni fantaziji; 22.30: Edvard Grieg: Klavirski koncert v a- molu op. 16; 23.00: Zadnja poročila v italijanščini; 23.05: Zadnja poročila v slovenščini; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Romance; 13.30: Zaključek. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) SREDA 30. 8. 1950 5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Pesmi borbe in dela; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10-7.00: Zabaven jutranji spored. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba; 13.00: Oddaia za ljudske odbore; 13.20: Poje Tone Kozlevčar; 13.30: Igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora); 14.00: Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simoniti-ia; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Skladbe Georga Gerschvvina; 15.00; Napoved časa in poročila; 15.10-15:30: E Mac Dovveli: Klavirski koncert št 2.. H. Covvel: Ameri-kanski piskači. 18.00: Glasbena oddaja za pionirje; 18.20: Ljudska univerza; 18.40: Igra pianistka Jelka Suha-dolnik-Zalokarjeva: 19.00: Napo- ved časa In poročila; 19.15: Novejša lahka glasba; 19.50: Govorna oddaja; 'žO.OO: L. M. Škerjanc: Marenka, koreografska pesnitev, S. Osterc: Klasična uvertura; 20.20: Cankar: Hlapec Jernej In njegova pravica; 21.00: Pester večerni spored. Sodeluje baritonist Vlado Košir, nri klavirju Marjan Vodopivec; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15 Igra orkester Donald Vorhees; 22.30: Iz del sodobnih amerikan-skih skladateljev: 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. CARINSKA OPROSTITEV ZA NAVADEN NEOTESAN LES, KI JE DOLOČEN ZA IZDELOVANJE CELULOZE TRST, 28. (AIS) — Po ukazu ZVU št. 162, ki bo stopil v veljavo z dnem svoje objave v uradnem listu, to je prvega septembra 1950, se lahko navaden neotesan les, ki je določen za izdelovanje mehaničrte ali kemične lesovine (celuloze) uvozi carine prosto od prvega julija do 31. decembra 1950. TRST, 29. (AIS) — Danes popoldne je .prispel z Bleda v spremstvu svoje soproge in osebnega tajnika gospoda R. H. Ma-sona, O.B.E. g. Ernest Davies, M. P., namestnik britanskega zunanjega ministra. Nocoj bodo gostje generala Aireya v devinskem.1 gradu, jutri zjutraj pa bodo z letalom odpotovali na Dunaj. Istočasno z Daviesom je prispel v Devin sir Charles Peake, britanski veleposlanik v Beogradu, ki ga jp povabil general Airey na obisk tržaškega velesejma in ki bo ostal tu nekaj dni. Dr. Reuzo Carrobio Ra predsedstvu cone Nov šef italijanske misije v Trstu grof dr. Renzo Carrobio je bil včeraj na uradnem obisku pri predsedniku cone. Spremljal ga je bivši šef misije, generalni konzul dr. AugUSto Castellani, ki je premeščen na generalni konzulat V Boston in ki je prav to priložnost izrabil za svoj poslovilni obisk. KINO Excelsior. «Povratek prvaka«. Alabarda. 16.00: «Jim iz džungle«, John VVeissmuller. Armonia. 15.30: «Moški, ki bi ga hotela«. Garibaldi. 15.30: ((Ljubimka gangsterja«. Ideale. 16.30: «Zena je porušila« S. Haivvard. Impero. 16.00: «Višina» . Italia. 16.000: «Krinka v Mehiki« D. Lamour. Savona. 15.30: «Na sprehodu z dvema Amerikancema« P. Ben-dix. Viaie. 16.00: «Moja žena kapitan«. Vittorio Veneto. 16.00: «Miss Italia« Gina Zollobrigida. Azzurro. 16.00. «2iva pokopana« M. Vitale. Marconi. 16.30, na prostem 20.15: »Maščevalec bandita Jess-a». Massimo. 16.00: »Krivda Janet Ames« Rosalin Russel. Novo Cine. 16.00: «Uporni princ«. Odeoo. 16.00: «Norosti za opero«. Venezia. «Ta svet je čudovit«. Vittoria. 19.45: ((Tragedija Silverc Queena». Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Izgubljena dekleta« Jean Kent. Letni idno v Ul. F. Severo. 20.00: »Iskalci zlata« Randolph Scott. Letni kino Rojan: 19.45: «Dve copati in eno dekle« D. Durbln. Letni kino na Rotondi. 20.45: «Upornik z juga« Sabu. Ob hudi izgubi sinka M* ma izraža družina Petell.n,j Cerovelj svoje globoko sozaoe družini Petelin iz Ljubljane Ilirska ulica 23. V OF SEKTORSKI ODBOR OF Skedenj bo imel svojo r sejo danes 30.8 ob 20. uri na dežu- 0 VPISOVANJE ZA IZLET Zagrebški velesejem, ki 8> j( nizlrata ((Primorski jf »Progresso«, se sprejemajo. « & okraj na sedežu OF v Vic Servola 65 v Skednju (P« donu). j; OKRAJNI ODBOR OF ZA j( OKRAJ obvešča svoje Cia« jča svoje prijatelje, da se 1,ahk0, nrirtja'1 izlet v Zagreb, ki ga pr, ^ -- »j. pffr »Primorski dnevnik« m «*1 -,j gresso« ob priliki velesejma. ^ sektorskih odborih OF ali P ^ rektno na sedežu okraj«? oJj) bera OF na stadionu »Prvi £ v torkih, četrtkih in soboti>» 17. do 20. ure. Vpisovanja se » Jemajo do 12. septembra • v 1. JT lij«'- g J, zagrebškega velesejma 5® OKRAJ sprejemajo v U1, - •» "j Jft chiavelli 13, II vsak dan ^ do 12. ure in od 16. do • V BARKOVLJAH_sejxf#8‘p sprejemajo na sedežu Pr« nega društva Ul. Bovedo j' mandriji) začenši s s01*’ septembra od 19. do 21 septemura ou i«. ™ torkih in četrtkih od * ji ure. Vpisnina znaša za ’ 3.100,— (vožnja, hrana, čišče in vstopnina na jjjjji jem). Vpisovanje se v 11. septembra. Odpotuje - ^ dveh izmenah: I. jzmep® '' j, in 25. septembra, II- i®1 jr 8. in'9. ‘okto.bra.'OdhodJ^ j3. sta za I. izmeno je v s° °iaviie septembra qb 7. uri uriv postaje in povratek v r - . uri Ijek 25. septembra oD Trstu. Cas odhoda in £ou0bt3 II. izmene od 7. do 9. o je isti kot za I- izmeno Prosvetno društvo U kovljah javlja, da bo v ^ tek 1. septembra ob pevska vaja mešanega^ ra, kjer bomo določu1 nice za nadaljnje bimo barkovljansko „ ie Ufa no, da pomnoži naše SLUŽBA LEKARN..; Camello, Viale XX S** fjo$' 4: Cedro, Trg Oberdan % rnatz, Ul. Tor S. Piero r Verde, Ul. Settefontane-W pangher, Ul. S. Giusto *•-J ner, Ul. Giulia 14: V yenezia 2; Praxmaier, jjhgm, 2; Prendini. Ul. T. Ve«* Rovis, Trg Goldoni 8. MALI OGL^ $ FANT Z DOVRŠENIM ]■ c J ......... bi izučil za elektromehaU REDOM GIMNAZIJE Naslov v oglasnem od***, izlet L ADR!A-EXPHEss 17. septembra v trg Vijiavii, Tol***1 ' Kobarid in 6. - 17. septembra v LJUBIJA^ 16. do Vpisovanje ^ 31. avgusta Mizarji podjetniki kmetovalci *«** vezene Deske Kove, snove m fll«^ Vl«* šče, furnir, parkete nudi najugodneje in dr1'1 USI ZAGREBŠKI REIESEIE«! BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK IU* zagrebškega velesej V DNEH 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA. VPlS°vA BxpHe*s DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA TRGOVSKO POD SLOVENIJA LJUBLJANA o1j0 PREČNA UL. 1 • TELEFON: ? ^ Brzojavi; GOSAD, LJUBLJ^ IZVAŽA: ZDRAHI LIS A ZELIŠČA - .............................. .j OLJA - SIRE GOBE - BOL El VSjb {JpO ULJ/1 - SLHb GUBE - HULLM. iz- - HŽOL raznih vrst - PROSO, hA$ ‘ VPISOVANJE ZA °B.Jl ZAGREBŠKEGA VELESEJMI V I. OKRAJU. Prijave za o« f) n “I V; jo ti Jii Ul Pr pr Žil h ob sa m< re tet 1 »oj Soc šen mi; »o Up, io lija »a, Piš bili ■ čas iei» t« Ion bOl izp irp doi up, l la i(i stv ta' uai ivč ta tli V Pt io bil s iejii io, Jim i* lucj uap, livc lavc vati ?5l)i a»ci tja.' Se v Hr' r^a. bor Sk Udi žtadt 'Uti Sta ffir atir Cov‘ Sij Sc, Na Ni Ni ki se. % N % s? Ni; lfb0 S' Jih sli S 'Sil. v ‘Hi 3 B 30. avgusta 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Lil. Silvio Pellico l/II. nadst. - Telefon 11-32 mora poskrbeti, da bodo dobili upokojenci zadostno pokojnino zborov!^0 je bUo v Gorici cev ki • g01'iških upokojen-sociali Prejemai° Pokojnino cd SSgL .“"»vanj,.. Na vi‘ve teklie PI1S-10 do ugoto-.težkega položaja, v kate- kcjenli. lT6S naI?ajajo ti upo-ne mA* I- S svo'llmi Prejemki Potrebam ”‘U nainuineišim »5S zw,z,VIjenje-Na zb°- *»» resolucija! SPr6Jeta naSkd' i(£imivUPOk°ienCi’ ki pre- Heoa , p koimno cd Nacional-'»vant Za sociall'o zava-£ tatai*? $e zbraIi v Gorici. “Pokojencev vSedanji položaj vzdržen n ’ • 'je P°stal ne- j°. da h- pokoJenci Ugotavljati 2a denam°rala država skrbe-5» Priznanj! ?yoje^ dela in d0 življenja v C °rka d°st°jnega živlfenL p -ktih SVGje-kaln<> zvezo’ PooblaScaJ° s‘ndi-°blastpb. ; Posreduje pri ?an>zaciiah PIl sindikalnih’ °r- m°čno ‘J Se Prične 2 res težkn Jo Za rešltev tega rem Sp u .»»'»»la, v kale-V tl nahaJajo upokojenci. kojaiin inamen zahtevajo: ta-socialnp " poP°i-no preureditev šenje p~i,P° p°re in uravnovesi; breznu-*'11 S tržnimi cena-moč 0H u ?Po travniško po-otBanizaci ke nacionalnP Up0k°jencie5Upj>k°i!mcev’ ki ^ io Posebno -I leti Plačuic-SaPizacii oianarino, ki je 0r- jjiard dcbi^1165,18 Ž0 VGd xn‘' ac*onalneoa pa Pomcc°d niško S? zavoda za zdravit upokn' Pri katerem so ' Žasa zao^iT1 zavarovar,i kf I!.Kve: da tev. ne začasno zaposli-za dih, ki je bil spremenjen 12. julija. S 1. septembrom stopi v veljavo redni urnik. Obvestilo kmetovalcem Kmetijski urad goriške pokrajine sporoča, da lao država pomagala pri stroških za očiščevalna dela minskih polj, na obdelovalnih zemljiščih, tudi če so bila ta dela napravljena pred vstopom v veljavo zakona z dne 12. aprila 1946. Za informacije glede izplačila omenjenih Straškov, naj se kmetje obrnejo na kmetijski pokrajinski urad, kjer bodo dobili vsa navodila za sestavo prošenj. Prošnje morajo biti predloženne najkasneje 120 dni po objavi omenjenega zakona, Razgovori na obmejnem bloku pri Rdeči hiši Na podlagi sporazumov med jugoslovanskimi in italijanskimi obmejnimi oblastmi so se preteklo r.edeljo ponovno vršili redni razgovori pri obmejnem bloku pri Rdeči hiši, od 8. do 12. in od 14.30 ure do 18. Po novem dogovoru, ki je stopil v veljavo 28. t.m., se bodo razgovori vršili tudi v dneh v tednu. Ti razgovori pa so omejeni tako z ene strani kakor z druge na 20 oseb dnevno. Ob praznikih pa bo dovoljen razgovor 100 osebam. IZ GRADIŠKE Gospodinje in krošnjarji proti izkoriščanju skupinice trgovcev V našem listu smo že pisali o sporu, ki je nastal med k/oš-njarji in občinskim odoborom v Gradiški, ko je ta prepovedal krošnjarjem prodajati živilske predmete na tedenskem sobotnem trgu. Občinski odbor se je Pri svoji odločitvi naslanjal na neko resolucijo trgov- Včeraj so prišli pred sodišče V Gorici obtoženci: Prvi je bil Moča Jurij, star 21 let stanujoč v Padovi, obtožen, da je skupno z Gasparotti Arnolfcm ponoči 23. aprila vdrl v tekstilno trgovino Gasparotti iz Gradeža in ukradel blaga za 500.000 lir vrednosti. 23. aprila je okrog 9 ure zjutraj, lastnik Gasparotti Ivan javil na policiji tatvino. Ker ni bilo sledu o vlomu v trgovino, je sum paidel na lastnikovega sina. ki je edini vedel, poleg staršev za shrambo ključev. Sumljivo se je zdelo tudi kre-tanje nekega človega okoli njihove hiše. Policija je v kratkem času priš.la na sled tatovem. Aretirali so Gasparuttijevega sina in Moča Jurija. Obtoženca sta priznala krivdo in Moča je seveda izjavil, da je-Gaoparutti-ja spoznal na nekem plesišču. Skupaj sta pripravila načrt, ka- I ZV RED SODIŠČA Da bi prišel do denarja, je s prijateljem okradel očete ko bi prišla do velike vsote denarja. Ker je imel Moča v gospodarjevem sinu zaveznika je načrt z lahkoto izvedel. Najela sta «larobretto» in se odpeljala v Gradež, kjer je Moča kupil v Gasparuttijevi trgovini dežni plašč z namenom, da si ogleda položaj. Ponoči 23. aprila sta izvedla tatvino. Odnesla sta: 19 kosoy blaga, 14 dežnih plaščev, 15 m blaga za srajce, 3 kovčke in še* mnogo drugega. Plen sta zložila v kovčke in ga odpeljala na «varno» Izročila sta ga neki stari ženi iz Trbiža. Policija je našla blago in ga zaplenila. Sodišče je oba cb-odilo na 8' mesecev zapora pogojno in 6000 lir globe. Drugi obtoženec je bil Jacint Rubenschjn iz Tržiča, Ulica S. Justa 15, obtožen, da je dne 2. julija prišel ponoči v hišo Trep-pa Matije skozi odprto okno z. namenom, da si prisvoji tujo lastnino. Qb 4.30 zjutraj je tat Vdrl v sobo 18-letne hčerke. Na njene klice na pomoč je prišel oče, ki je nespretnega vlomilca takoj prijel. Na policiji, kamor ga je peljal, je tat seveda vse zanikal. Hčerka pa je z očetom potrdila poizkus tatvine. Čeravno je bil mladenič že več časa pod policijskim nadzorstvom, je bil vseeno oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Sledil je Davide Ivan iz Tržiča, ki je bil obtožen, da je ukradel kolo in da je hotel raniti s čevljarskim nožem Mila Odila. Izgovarjal se je, da ga je bolela noga in da je vzel kolo da bi se lahko peljal v Ronki. V bližini letališča se je «rev-ček» ustavil in zadremal. Med tem pa da mu je tat odpeljal kolo. Policija pa je ugotovila, da_ je tiček kolo razdrl, da bi ga lažje prodal. Lastnik kolesa je spoznal dele svojega kolesa. Jezni Davide, kateremu se je tatvina ponesrečila, ga je hotel raniti. Ker sta se med zasliševanjem oba nekako pomirila, je sodišče radi tega izredko bolj milo obsodbo in sicer 8 mesecev zapora pogojno in 6000 lir globe. cev. ki so zahtevali, da se prepove krošnjarjem prodajati živila, češ da povzročajo gospodarsko propadanje trgovin. V resnici pa, so krošnjarji s svojimi nižjimi cenami pomagali pri uravnovešanju cen. in v neki meri preprečili visoke dobičke trgovcev. Isto se je pričelo dogajati tudi na goriškem, trgu, ko so že večkrat zaporedoma prepovedali nekemu krošnjarju iz Tarčenta prodajo sira in masla po ugodnih cenah. V Gradiški. stvar ni šla tako kakor so si zamislili trgovci, ker so posegle vmes tudi gospodinje, ki se dnevno borijo s cenami in iščejo priložnosti nakupa blaga po nižjih cenah. Zato se ie v Gradiški razvila prava ljudska akcija. V kratkem času so krošnjarji, ki prihajajo na trg v Gradiško, nabrali med prebivalstvom in seveda predvsem med gospodinjami. nad 4000 podpisov na | resolucijo, ki ne samo, da zahteva preklic odredbe občinskega odbora glede krošnjarjev, ampak postavlja celo zahtevo, da bi se morah trgi pomnožiti. Poleg tega je v teku tudi na- biralna akcija podpisov med malimi trgovci, ki se skoro vsi strinjajo s tem, da so tedenski trgi potrebni za krajevno go-spodarstv 1 in da koristijo vsemu prebivalstvu kakor tudi občinski upravi. To dokazuje, da je občinski odbor izdal svojo odredbo na podlagi zahteve male skupinice izkoriščevalcev, ki li hoteli odstraniti vse tiste ljudi, ki jim na domačem trgu, s prodajo svojih predmetov, delajo konkurenco. Posebna delegacija krošnjarjev je bila tudi pri goriškem prefektu, kateremu je raztolmačila nastali položaj. Pred dnevi pa je bil v Gradiški predsednik trgovskega združenja goriške pokrajine, kjer se je o zadevi razgovarjal z županom. Za sedaj je bilo sklenjeno. da ss odredba občinskega odbora prekliče in d2 se zadevo preda v dokončni pretres občinskemu svetu, ki bo imel v kratkem svojo sejo. Prepričani smo, da bo občinski odbor spoštoval željo občanov in povoljno rešil nastalo vprašanje v prid vsega prebivalstva. STARŠI IN DIJAKI, POZOR! Vpisovanje in izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici Vpisovanje v vse razrede vseh štirih slovenskih srednjih šoi v Gorici bo trajalo od 1. do 25. septembra. Natančnejša navodila so razvidna z razglasne deske vsake šole. Svetujemo vsem, naj opravijo vpisovanje čimprej, da ne bo zadnji dan prevelikega navala in bodo morali zaradi tega izgubiti mnogo časa s čakanjem. Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko šolo, da vpišejo svoje otroke v čim večjem številu v nižjo srednjo šolo ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo ni potreben noben izpit za tiste, ki so z uspehom dovršili V. razred, medtem ko morajo tisti, ki imajo samo štiri razrede ljudske šole, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit. Tudi za te izpite so vsa potrebna navodila razvidna z razglasne deske šole. Tisti učenci, ki so izdelali sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo ali ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno šolo, če se čutijo zanjo bolj poklicane. Ta strokovna šola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah. Izpiti jesenskega roka se bodo pričeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine; samo obe maturi se bosta začeli 2. oktobra ob 8.30 isto-tako z italijansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in zamudniki ne bodo pripuščeni. Za tiste, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, bo vpisovanje do 30. septembra. Is Čedada Prijaviti je treba občinske davke Županstvo v Čedadu sporoča, da morajo vsi davkoplačevalci občinskih davkov prijaviti do 2Q. septembra t. 1. občinskim oblastem in sicer; 1. davek na imovinsko vrednost; ;2. družinski davek; 3. davek na živino; 4. davek na pse, na domača prevozna sredstva, na klavirje in biljarde, na dovoljenja (patente), davek na dovoljen ia za industrijsko obratovanje, davek za obrtno dovoljenje, davek za pobiranje in prevoz smeti, na napise, na stroje za kavo ekspres. Prijave morajo vsebovati: ime in priimek, ime očeta, stalno bivališče in bivališče davkoplačevalca. datum predložitve prijave, datum od kdaj je podvržen obdavčevanju in vsg druge podatke za obdavčevanje. Prijava ni potrebna za vse tiste, ki so že vpisani v seznam davkoplačevalcev za leto 1950 in ki nimajo za prijavo nobenih novih davkov. KINO VERDI, 17: «Napad se nadaljuje« P. 0’Brien. VITTORIA, 17: »Izdajalec« V. Mc Laglen. CENTRALE, 17: ((Verujem v Boga«. ESTIVO, 21: «Ce bi bil poslanec« N. Taranto. MODERNO, 17: ((Ljubezensko drhtenje« D. Durbir.v EDEN, 17: «Lepi pustolovec* G. Cooper. L. Young. za se upoko ‘“'tt Hci=C|dtrga P1'ispevek ?0vno" , s°lidamosti: po-ilpla'evanP0StaVite.v mesečnega i*MačevaJa p°koinir.; začasno kler l>r mesečno “Pok, . .oe bo °)ence urejen položaj jj -'";*vev». i‘kalna kdo in katera sin I “odellf nizac‘ia ie sklica NAD 23 MILIJONOV DINARJEV ZA JAVNA DELA V IZOLI ima v načrtu tamkajšnji mestni ljudski odbor zborovanj je gori-e dej-ja iudi zgnetla resolucija, da s - lakin7! -®0r’^ke pokrajine JtAv ^ ^e,° težkem poleža. nir' "'tki n’ihov‘ Prejemki 'iim np zadoščajo ^jj „f'I?n®i®e življenje. lv°> kau°^encev- Važno '9i navM1’ u§°tavi n* °Senci “SSLi. 1 gonske Pra. upokojence« jm, Zahirna!d ka*erega se mora-c V 1 Gblasti in vse sin-^ Uit sccialne organiza-Hli Janove, ki imajo ka- C ?Ii-°dnos z up kc li*jfv!k°3enGi so ljudje, ki 8LwX”ie d!La,i in s -o he samo obogatili *“cija°’. kak ?Var'C1na* lut1i Vfe .Ines ve]ikeU.S,a”°ve’ ki ''uajo a%a°krmd omer”ja ’ .... * tUfll VFP cnriš res >-e socialno '“ve^intrudamn la. ‘Vej e kor is: i in dobičke Zal milijonov de-iv2-?. Se m°raj;> vsi de-Vse^rbn! 1 ,2a svo3e za delo ll We-UVanŠe in Zahte-Sn'2acij h sindikalnih or- vCiJo za ^ sProžijo odločni Ja' 3 dev tega vpraša- Sti* »bčiirskeg a odbora V „ v Gorici ? rednlde!iek ie bila v G°ri- ■ Na občinskega od-t^ga H sveta, K .. potrdiieh ie obo'r.ski od-- 11 razne sklepe ob- W 2adev„aa’ med katerimi c e-cervil-8radnie ceste Vil-bo?n' V zve* * ‘o int ^hra v Prvi polovici in tiranih U sestanek za- S>st ..................... Sta Ustanov goriške Pokrajine, r.a ka-proučii; načrt t>e spreiel S e' Gbomski odbor l-V’ med u„V,rSt° drugih ukre- 8 miliuf tudi nakazi- NiSr1JOn°v lir za za nakup 'Ccisu ™ gradnjo šole v da ^sek^bil° tudi’ sklenje-Urnik °Vno vzpostavi V V oWinskih ura V nedeljo je imel sejo mestni ljudski odbor v Izoli, na kateri so razpravljali o izvršenem delu v prvem polletju in o izvajanju delovnega načrta za II. polletje 1950. Na dnevnem redu pa je bil tudi delovni načrt za leto 1951, ki je bil predčasno odobren od strani posebnih komisij. Ta načrt v svoji obsežnosti in važnosti posameznih del dokazuje, da se sedanji mestni ljudski odbor ne boji nobenih naporov, potrebnih za dobrobit skupnosti. Načrt predvideva zgraditev treh novih delavskih hiš, obf.Svo hiše Bugada in preureditev iste v pionirski dom. Nadalje je v programu kanalizacija in tlakovanje naj1 važnejših mestnih ulic, zgraditev javnih klozetov in zbiralnic fekalij. V zvezi s tem bo izvedena tudi odstranitev nekaterih hlevov. To je potrebno, če hoče doseči Izola higieno, ki je potrebna takemu mestu. Asfaltirale bodo tudi ulice v bliž r.i Trga ' 'lih 1 ej-t v. V smislu novih socialnih razmer bo mestni LO uredil prostore za nov trgovinski lokal, pralnico, likalnico in krojačni-co. Poleg tega bodo popravljene razne stanovanjske hiše-v Izoli, Baredih in v Saletu. Preurejeni bodo tudi nekateri trgovinski in gostilniški lokali, ki jih upravlja mestni LO. Za boljšo zvezd okoliške vasi Baredi bo še v tem letu tlakovana cesta od tukaj v Izolo. Nadalje bo zgrajena v Baredih nova šola s stanovanjem za šolskega upravitelja, v Saletu pa bodo napravljeni novi vodni rezervoarji. V Izoli bodo elektrificirane Ulice Sv. Simona ir,' Moro, kakor tudi Titov drevored. Investicije za vsa ta javna dela, ki so v načrtu in proračunu mestnega LO v Izoli, bodo dosegle skupno nad 23 milijonov din. Pri tem si bo mestni za LO prizadeval, da bo v celoti izpolnil tudi delovni načrt za pteteklo leto. Tako so v teku obnovitvena dela pristanišča, ki' vodi podjetje ((Pomorske gradnje« z Reke. Predvsem je bilo pristanišče očiščeno raznih ruševin, povzročenih v času na-citašisiične okupacije. Medtem postavljajo in popravljajo zi- darji — potapljači nove temelje pri pomolih in .ezovih. Pričakujemo, da bo tudi obnova pristanišča končala predvidoma že v tem letu. ZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Fortuna Nerina, bolničarka v Izoli je zgubila dne 20. avgusta t. 1. v Izoli svoio osebno izkaznico. Najditelja prosi, da jo proti povračilu stroškov vrne pri podružnici Primorskega dnevnika v Kopru, oziroma jo pošlje- n,-, njeno ime v bolnico, v Izoli. NAJDENE LISTINE Neimenovani je našel potni dovoljenji za čez blok v Riža-ni, izdani na ime Bogalec Srečko in Bogalec Albine, oba iz Ljubljane. Interesenti dvignejo lahko te listine pri okrajni upravi Narodne zaščite Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - LI. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 IZ PRIPRAV ZA GOSPODARSKO RAZSTAVO Obrtniki bodo letos razstavljali na večjem prostoru kot lani Janez Trpin, Albin Rogelj in Rudolj Saksida prejeli nagrade za osnutke plakatov Letos je glavni odbor za organiziranje gospodarske razstave prejel kar 20 osnutkov za plakat. Iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Trsta in Kopra in že iž drugih mest so se številni umetniki udeležili natečaja, ki je določil kot prvo nagrado 15.000 din, kot drugo V Koprščini je gostovala godba SKUD „Hinko Smrekar46 Kakor smo že javili, je zadnje dni nastopila v več krajih našega okrožja mladinska godba kulturno umetniškega dru. štva «Hinko Smrekar« iz Ljubljane. Naši mladi godbeniki so prišli k nam po načelu ((dela; in uživaj«. Poleg uživanja lepe narave, kopanja in izletov po bližnji okolici so nam nudili lepe umetniške užitke s svojim igranjem. Tako so priredili koncert najpreje v Izoli, o katerem smo poročali že posebej, nato V Dekanih, Piranu, in zoPet v Izoli, takoj za tem v Kopru v prostorih poletnega kina. Z izbranim sporedom pa so nastopili tudi v koprskem radiu za oddajo in v ponedeljek zvečer na verandi v Loži. Od vseh teh nastopov sta bi. la najuspešnejša oba v Izoli, kjer so naši mladi godbeniki naleteli na zares muzikalno in hvaležno publiko. Gre Pa tudi zahvala krajevnim organizatorjem obeh večernih kulturnih prireditev. Enako uspešen je bil tudi nastop v Kopru v prostorih odprtega kina, ki je bil zaseden do zadnjega kotič. ka, pri čemer je na stotine ljudi zasedlo tudi prostore ceste, ki vodi na Belvedere, ter pristanišča okoli nekdanjega Saurovega spem:nika. Umetniško kvalitetno je bila izvedena radiooddaja. Godbo KUD «Hink0 Smrekar« sestavlja 38 mladincev in 2 mladinki, od katerih 0bisku. je 5 fantov glasbeno akademijo v Ljubljani, ostali pa glasbeno šolo rajona II- Eo socialni strukturi so godbeniki večinoma učenci v gospodarstvu — vajenci ter dijaki. Godbo vodi kapelnik tov. Ivan Gruden, ki je hkrati ravnatelj glasbene šole rajona III. v Ljubljani. Njegova velika zasluga je v tem, da je ansambel discipliniran ter glede na učenje in priprave programa vedno pripravljen na požrtvovanje. Posledica letošnje turneje je gotovo tudi ta, da so Izolani povabili naše mlade godbenike za prihodnje leto vsaj za 14 dnevno bivanje v Izoli in za prireditev več koncertov. 10.006 in kot tretjo pa 5.000. din. Rok za predložitev plakatov je potekel 25. avgusta. Včeraj se Je sestala ocenjevalna komisija, ki je prisodila prvo nagrado tov. Janezu Trpinu iz Ljubljane, drugo tov. Albinu Roglju iz Ljubljane, tretjo pa tov. Rudolfu Saksidi iz Kopra. Razstavni odbor bo dal razmno-Žiti vse tri plakate. Lani so pri=le med razstavo v prodajo posebne razstavne cigarete z značko gospodarske razstave. Letos bomo imeli kar tri vrste cigaret, ki jih bodo prodajali med razstavo. Imenovale se bodo po mestih našega okrožja in sicer: «Izola», ((Portorož« ter «Buje». Cigarete bodo pakirane v škatlah, ki bodo opremljene s slikami in motivi, ki so značilni za naše okrožje. Priprave se nadaljujejo s pospešenim tempom, saj manjka le še dober mesec do otvoritve. Zlasti med obrtniki je veliko zanimanje za razstavo. Pričakuje se, da bo udeležba veliko večja kot lani ter da bodo razstavil; res lepe stvari. Z zanimanjem se pričakuje, kaj bodo letos razstavili pohištveni mizarji, fci so že lani razstavili odlične izdelke. Razstavni odbor je dal letoj obrtnikom na razpolago yešji prostor kot la-ni. * Otroška' kolonija v Momjanu Ze v juliju je bila v Momjanu prva izmena otroške kolonije, v kateri je bilo 46 otrok starih 6 do 10 let, ki so preži- veli mesec 'dr, j v tem lepem kraju naše Istre. Otroci smo se dobro počutili in na njih smo dnevno opažali, da iim prija sprememba podnebja in sproščeno življenje na deželi. Razume se. da je imela kolonija s seboj spremstvo in sicer v glavnem učiteljice, ki so z otroki naštudirale kratko kulturno prireditev, s katero so se poslovili od domačinov ob svojem povratku v Hrvatsko.' Naši mladi gosti so si polagoma ogledali vso okolico, spoznali nove vasi in našli najlepše kotičke narave. Nedavno je prišla že nova skupina teh malčkov, ki šteje 42 oseb. Vsi. so zelo živahni in bistri, da je pravi užitek preživeti z njimi po nekaj ur. Neugnani -so pri igranju žoge in pri ostalih igrah. 'Poleg dobre hrane jim ne manjka všeH vrst sadja, ki ga sedaj nudi narava. Pogosto pišejo domov svojim staršem, ki jih tu in tam tudi obiskujejo. Tisti, ki še niso videli še nikdar morja, iščejo hribčke in vzpetihe, kjer se odpira pogled na «veliko lužo«. Delovanje ASI2Z je vidno po vseh mestih in vaseh Naše žene so imele tudi zadnje dni niz sestankov in množičnih zborovanj. To kaže da bo ASIZZ v celoti izvedla svoj piogram, ki si ga je zastavila v predvollvnem tekmovanju. V tem ,trenutku jo večjnonja izvedene predpriprave za volitve v osnovne organizacije, tako da :o že številne krajevne' organizacije določile dan svojih volitev. Nedavno je bil v PORTOROŽU sestanek za ondotni. sektor, ki ima v svojem delokrogu 4 vo-iivne enote in sicer BELI KRIZ, SV. MARTIN, SANTI ANE in PORTOROŽ sam. Volivna ko-* misija je prevzela nalogo, da bo pripravila volitve za vse štiri MLADINA IZ CEZARJEV NA IZLETU V TRENTI Pretekli teden smo se zbrali in odpotovali na izlet v Trento. Po vasii je bilo živahno že večer preje, ker so se skoro vsi mladinci in mladinke odpravljali na pot. _ Komaj je prišel avtobus smo takoj vstopili vanj in se odpeljali proti Sloveniji. Cim smo prekoračili blak v Rižani, smo dobili občutek da se tamkajšnji ljudje zavedajo, da gradijo novo dobo. Za mnoge od nas so bile vse pokrajine proti Ajdovščini docela nove. Zlasti smo bili presenečeni, ko srno zagledali Novo Gorico in v njenem ozadju vrhove Sv. Sabotina. Sv. Gore in Sv. Gabrijela/katera imena smo slišali tolikokrat iz ust naših očetov, ko so nam pripovedovali o hudih bojih na nekdanji soški fronti v času prve svetovne vojne. Na hitro smo si ogledali gradnje novih stavb, ki vstajajo na ruševinah zadnje vojne. Spoznali smo, da bo s trudom delovnega ljudstva kmalu zraslo novo socialistično mesto. Zanimal nas je tudi znameniti Solkansk most, ki veže oba bregova Soče. Posebno nas je pritegnil pogled na Sočo in njeno izrazito bistro - modro barvo. Kmalu za tem smo nadaljevali pot navzgor po dolini Soče mimo Pia vi j, Anhova, kjer smo videli krasno napravo cementne tovarne, Kanala s karakterističnim mostom. Avče z bližnjimi elektrifikacij-ski.mi napravami. Nepopisen je bij tudi pogled, ko smo pu stili za seboj Volče in smo zrli V visoke hribe, ki tvorijo ozadjie slikovitega Tolmina. Komaj smo zapustili Kobarid, smo se že dvignili čez klanec proti Srpenici, Trnovem, Zagi in Bovcu. Malo prej smo zagledali na desno proti vzhodu Triglav, nakar smo zavili v dolino Trente. h n Km Ijoo ‘"•imiiiii .......imunimi,,,,,,,,, .................. ■(>■■■■.............m,imunimi ............................................................................. nmmimmm,................ Do VINSKI ROMAN 29 n’ Jaz J*01 bil že na poti Hirai. ko el Sv -“'-uar *°*bo. kl°buk ter odložil ^ovorTep£rSretal besedah stoprav je UM* Leta so menda ^adW„ .. • 0ieae- l> las S in redkih- ]>*Je^V,2roCila 0C:lvidr"“’ ka^li imel brbet j* brbet ° uez ^deset, 5- bCt m*lo upognjen cCai je 7, 8a. " vPraša pozorno be^Uko Je'£rn?°SObnega! bi ! aka, brrt , vo’ da Ja' ie Jj ha Svl ega Pisarja, mk^U: nocoj' k0 Objavo v r°kovnja5-* ^ izginil ih pravi stari Janez Rakovec bo šel v njegovi koži iz tega brloga«, reče pisar- «Kaj se norčujete? Povejte, kaj se je zgodilo«, opominja Groga- «Neki Blaž je zatožil vas in mene pri kolovškem oskrbniku in ta pri mojem gospodarju, pri brdskem doktorju. Poslušal sem pri vratih in toliko, da sem jo Se ob pravem času popihal, če ne, bi sedel zdaj pod ključem. «Prekleti Mozol!« mrmra Groga. «Da, da«, nadaljuje porogljivo pisar, «to je gotovo, ker sedaj se že kake tri ure v peklu med hudiči mota«. «Kako to menite?« reče pazno oni. «Vaši ljudje so ga o polno-Ci ubili pod Kolovcem«, odgovori starec, na videz mirno in kakor bi ga to nič ne brigalo; a izpod na pol zaprtih trepalnic je po lisičje opazoval mojstra Groga. «Vraga, kaj? Ubili? Kdo ga je?« zakriči ta. «Vaši ljudje, jaz ne poznam nobenega, povedali vam bodo že sami. Pa, kakor se mi dozdeva, bilo vam je mnogo zanj!« reče oni, a zadnje 8 porogljivim naglasom. Groga se je bil že um-ril-Uprl je oko trdo v starca, da je oni v stran pogledal, ter dejal: «Vi omenjate ir povprašujete več. nego vam prlstoji tukaj, gospod Janez Rakovec!« Po kratkem premolku, v katerem je s tremi koraki premeril izbico, nadaljuje: «To je neumno, da ne morete več v službo na Brdo, pa preskrbeli vam bomo drugo. Kaj pa je s Franco- zi? Kdaj pridejo po Črnem grabnu?« Pisar je bil med Grogovim govorom stisnil ustnice in zlobna poteza jih je preprečila; sedaj odgovori hladno: «0 tem sem hotel pozneje govoriti, ker sem mislil, da bo usoda strica Blaža gospoda Nandeta bolj zanimala nego Francozi s svojim papirnatim denarjem, akorav-no je med temi Francozi, ki pridejo sedaj po Grabnu, tudi oseba, ki bi morala — seveda ne gospodu Grogi niti Nandetu s Paleževine — temveč gospodu Ferdinandu, nekdaj plemenitemu Basa-ju, biti jako zanimiva!« Groga je strmeč zrl v govorečega; pri zadnjih besedah je prebledel in težka sapa mu je dvigala prsi. «Kdo bi bil to?« zasopiha strastno. «Danes je zadnji dan junija meseca«, nadaljuje mrzlo starec, «tretjega julija zvečer pridejo francoske ordonance s svojim denar- jem v st. Ožbolt, da tam prenoče«. «Vem, vem«, sika Groga «dobil sem nocoj pismo iz Istre, da nosijo^ ogromno vsoto s seboj; a človek, povej, kdo je oni. ki si ga omenil prej!« «Poveljnik čete je kapitan Boissac!« reče pisar. «Ne poznam ga!« omenja nejevoljno Groga-«In četo spremlja gospod Vemazz, tajnik in slovenski tolmač gospoda maršala Marmonta, vojvoda Dubrov-nlskega«-«Kdo je ta Vemazz?« reče pazno Groga. «Povedal sem vam, kdo je in kaj je sedaj; a zanimalo vas bo zvedeti, da ta gospod ni bil vedno Vernazz, ampak je bil nekoč nadlajtnant pri našem domačem avstrijskem polku Simbschen in tedaj, ko še ni postal izdaj ica avstrijski, tedaj ni bil Vernazz, nego Brnjač!« Izprememba na Grogovem licu je bila grozna; obledel je kakor stena, oči so stopile izpod čela in krčevito se je držal za vogel mize. «Brnjač! Lopov Brnjač!« je sikal med zobmi; potem pa je stopil pred pisarja ter kričal vanj: «Clovek, starec, Bog ti pomagaj, če se lažeš! Za vrat bi te prijel in tiščal bi te do mrtvega, da mi te novice ne prekličeš! Tretjega praviš, zakaj ne nocoj, zakaj ne jutri! Kje je še tretji dan?« «Mirujte, gospod Ferdinand! Vse pride ob svojem času. Mene le veseli, da vas Paleževina s svojo srečo ni toliko zmotila, da niste pozabili onega imena!« reče pisar. «To ime pozabil!« vzklikne rokovnjaški glavar; «kdo me je storil tega, kar sem, nego oni lopov! In jaz bi pozabil! Kadar ga plačam, tedaj pozabim In srečen? Kdo pravi, da ne morem biti srečen? Vi? Tudi vas bom plačal, Rakovec, pa ne bojte se me! Preskrbel vam bom kruha. In glejte, če sem tudi, kakor pravijo, roparski glavar, ali ropam ubogemu? Ali ne tepem in ne bijem onega, ki tepe in bije nas ubogi ljud? Pa vi ne ume te tega? Pojdite z menoj!!« Pri zadnjih besedah je po-stal Groga nekako mehak, a se je ohrabril- Sla sta s pisarjem dol k rokovnjačem. Med potom mu pove Boječ o Mozolovi usodi. Groga je molče poslušal. Ko stopi v krog pri ognju, planejo vsi kvišku. On se ozre okoli ter reče osorno: «Jutri zvečer mora biti tukaj trideset naših najzvestejših in najpogumnejših mož! Velikonja, Kozo-hrin, Tonček, Biderban in ti Kozoglav, vi jih boste po-iskali in sklicali. Jutri zvečer, pravim. Pojdite takoj!« Rekši se obme in migne pisarju s seboj. Rokovnjači, katerim je bilo povelje dano, pa so se razšli. Od vzhoda sem je rdečil prvi sončni žarek vrhove košatih jelk nad rokovnjaško trdnjavo. (Nadaljevanje) V tem gorskem kraju smo takoj cbčutilj svežost podnebja in hladnost zraku. Prvi dan smo si ogledali kraj in bližnjo okolico, zvečer pa v koči pri Zlatorogu ni bilo ne konca ne kraja pripovedovanja o vtisih, kj smo jjh dobili ta dan. Drugi dan smo se podali proti izviru Soče. Ko smo opazovali, kako žubori voda iz zemlje ter se kmalu zbere v strugo, smo bili v mislih pri pesniku Simonu Gregorčiču, ki je na naravnost preroški način opeval to reko oc! njenih izvirov pa vse do izliva v morje. Ob povratku smo s,, ogledali zanimivosti botaničnega vrta, ki je Po izjavi strokovnjakov v vzhodnem predelu Alp drugi najslovitejši botanični vrt. Presečenj smo bili, ko smo videli ondi na stotine in stotine najrazličnejših vrst gorskih cvetic. Ena ie lepša od druge. Na nekem drugem kraju pa smo sj ogledali zopet rogove nešteto vrst živali. ki živijo po naših Alpah. Tretji cran se Je zbrala skupina fantov in deklet in odrinili smo na Triglav. Za nas, ki nismo vajeni takšnih višin, ta pot ni bila lahka. Edinstven je bji pogled na daleč po Sloveniji, visoko proti Avstriji in na zapad proti Italiji. Strmeli smo ob pogledu na pečine, strme prepade in večna snežišča. Kmalu po povratku v Trento smo na žalost morali misliti na povratek. Kot da bi trenil smo tisti, ki smo bili na Triglavu, zaspali ter se zbudili sele v Postojni. Ze mesto samo nas je navdušilo, ko pa smo prvič vstopil, v Postojnsko jamo, se vsedli v železnico in gledali prvič v življenju čudeže tega podzemskega sveta, smo bili presunjeni. Pr; srcu nam je bilo prijetno, da je ravno naša domovina tako letia. P°t iz Postojne do doma je potekala zopet naglo, kot da bi se nam mudilo, da pridemo hitro domov in povemo svojcem ter prijateljem koliko lepega smo videli. Nam. ki smo se udeležil) tega tridnevnega izleta, pa se je obzorje močno razširilo. enote. Istočasno so bile sestavljene kandidatne liste za novi odbor. Iz poročila tega sestanka nadalje sledi, da je organiziral odbor ASIZZ v Portorožu pretlvolivne konference y vseh preje imenovanih 1 volivnih enotah. Posebna referentka jc o stori jenem delu poročala, da so žene v Portorožu pripravile za otroške ia-Mi postelje in zagotovile, da bodo v kratkem tudi žimnice in vzmeti na razpolago. Tov. Teluri bo pri mestnem ljudskem odboru urgdrala določitev potrebnega poslopja, v katerem bo nastanjena ta prepotrebna socialna ustanova. Delegatke ASIZZ v Portorožu so obiskale dve počitniški koloniji otrok iz Slovenije in pri tem obdarovale v eni od teh 108 otrok s sadjem, v drugi, kjer letuje 55 otrok, pa s krofi in sadjem. Prihodnje dni bodo obiskale še tretjo kolonijo. Za čim izdatnejšo obdaritev otrok bo ASIZZ v Portorožu organizirala med domačim in okoliškim prebivalstvom nabiralno akcijo. Množični sestanek je imela tudi osnovna organizacija ASIZZ v FIEROGIH, katerega se je udeležilo okoli 40 žen, dalje v IZOLI, kjer so se zbrale v prvi vrsti matere, ki imajo otroke v ondotnem otroškem vrtcu. Izredno uspešno ie je končal sestanek v ANKARANU, na katerem je sodelovalo okoli 50 žen. Kakor drugod so tudi tukaj izvedle vse priprave za volitve in sklenile, da bodo v Ankaranu prihodnjo nedeljo 27. t. m. Isti dan bodo volitve tudi v KORTAH. Tako so sklenile ondotne žene na zadnjem sestanku ASIZZ. Dobro je bil obiskan tudi množični sestanek v vasi BAREDI prj Izoli, kjer je bilo navzočih nad 30 domačink. Kakor je znano, zahaja iz tega kraja precej žen v tovarne v Izolo. Zato so se v diskusiji na zadnjem zborovanju zavzemale za ustanovitev otroškega vrtca, ki je nujno potrebna ravno zaradi tega, da matere pustijo 'lahko v svoji odsotnosti tamkaj svoje otroke, Številna je bila udeležba tudi na množičnih sestankih v POMJANU in GA-ZONU. Vobeh teh dveh krajih bodo volitve v osnovno organizacijo ASIZZ na dan 3. septembra. Končno smo dolžni omeniti, da se je .mudila te dni v našem okrožju številna delegacija žen iz Trsta. Prišle so z namenom, da obiščejo otroke iz Slovenji je, ki preživljajo svoje •počitnice v otroški koloniji v Portorožu in Piranu. Kot žene in matere, ki jim je otrok vse, so tudi one mladino in deco obdarile. SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO mPROLETER« vabi vse juniorje in seniorje kolesarske sekcije na sestanek, ki bo v četrtek dne 31. avgusta ob 17. uri na sedežu ZDTV. Sestanek je važen in prizadeti naj prinesejo s teboj vse gradivo. Poravnaite naročnino! Vse naročnike Primorske. ;a dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA ■ M-- •X Donos naših mater Hudi bazoviški dnevi so prizadeli najgloblja čustva primorskih mater, lena in deklet. Vsak dan procesa jim je stisnil srce, ki je v grozi zatrepetalo, ko so poslušale pripovedovanja o strahotnih mučenjih, o vreli vodi, bikovkah, iztrganih nohtih in izruvanih laseh. Prav do dna duše so občutile bolečine bazoviških l^erojev, prav tako kot da bi jih same doživljale. Čutile so, da so njihove bolečine, bolečine vsega primorskega ljudstva-Bile so jim hvalelne- Zavedale so se, da so ti mladi, psemnajst do dvaindvajset let stari fantje prevzeli na svoja ramena teZko breme proti tujim zatiral-Takrat morda Se niso spoznale, da se je upreti, a upor v nji-dušah je podzavestno naraščal z vsakim dnem, ko je otrok prišel iz otroškega vrtca in se tam naučil sa-mo dva stavka: *La lingua slava č brutta»; ali pa: «Noi parliamo la piii bella lingua nel mondo — la lingua italiana»- Ta njihov upor je dobival Ze svojo obliko, ko so ob večerih zgarane od skrbi in dela, se vsedle s starim abecednikom h kuhinjski mizi m učile svojega malega čitati in pisati slovensko. Ce tega ne bi delale, bi Se dolgo ostal nepismen, a slovensko bi ne čital nikoli. V soli se tako niso učili drugega ko telovaditi s puškami, vzklikati dučeju in peti fašistične pesmi. Srečne so bile, ko je to solo, potujčevalnico, zajel plamen, ko so zublji Švigali iz njenih oken, ko so se podirale te osovražene stene. Cptlmfotlcen p&rjled im buei To je bil tudi njih plamen, plamen ogorčenega materinskega srca. Ta plamen se je vedno bolj razraščal in fašistični teror, pa čeprav oplojen z dvatisočletnimi izkušnjami, ga ni mogel pogasiti. Upor v srcih je postajal vedno bolj zavesten, vedno bolj organiziran, on se je razraščal v oboroženo akcijo. To je bil njih boj za svojo prihodnost, za prihodnost vsega naroda, vsega človeštva- Tiste hude zimske mesece, ki so jih partizani tako tez-ko preživljali, ko so si sledile hajke za hajko, takrat so skrivaj, da bi jih ne videlo nepoklicano oko, da bi jih roka «fašistične pravi. ce» ne zasačila, nosile v za-snelene gozdove košare s toplo hrano, obutvijo, nogavicami in obleko. Takrat, ko je priSel v hišo lačen in premrl partizan, so vedno našle zanj košček kruha in skodelico mleka, pa čeprav ne kruha ne mleka ni bilo niti za dom dovolj. . Srce jim ni dalo, da bi pustile lačnega od hiše, saj je bil tudi njihov sin, brat, moz in fant partizan in se je boril za isto pravično stvar. Takrat, ko je ponoči kot kurirka, prenašala tajna in vazna sporočila, se je bala, ne zase, temveč za drago-cen tovor skrit nad srcem, šla je pogumno zroč na vsa kem koraku smrti v oči. V najhujših trenutkih, ko ni več upala na rešitev, ko je kazalo, da je vse izgubljeno, je dajal primorskim enam pogum spomin na prve padle junake na Cor-tana, Miloša, Bidovca, Valenčiča in Marušiča- Spomnile so se tihega herojstva njihovih mater. Ti heroji so Živi v naših srcih in dušah še danes- Se vedno nam dajejo poguma in moči. Oni so nas simbol in ponos, so naša zastava, pod katero se zbiramo v borbi za narodno osvoboditev, za resnično enakopravne odnose med narodi, za resnico in pravico. L. B. Razbijači mednarodnega sodelovanja na delu tudi na športnem področju Med, državami, ki so zahtevale, naj jim poverijo organizacijo sedmega evropskega prvenstva v plavanju, waterpo-lu in skokih v vodo, največjih letošnjih plavalnih tekem v Evropi, ki bodo od 20. do 27. avgusta, je tudi Madžarska s svojo Plavalno zvezo. Vsi člani LEN Evropske plavalne federacije so bili za to, da bi poverili organizacijo teh tekem Madžarski plavalni zvezi. Na sestanku sekretariata LEN lani septembra v Italiji, ko je bilo treba dokončno določiti, komu naj se poveri organizacija prvenstva tekem, je delegat Plavalne zveze Velike Britanije, ki je opozoril na to, da so madžarske oblasti odklonile jugoslovanskim športnikom vizum za potovanje v Budimpešto na razne mednarodne prvenstvene tekme, zahteval od delegata madžarske zveze, naj zagotovi sindikat, da bodo madžarske oblasti dale vizum vsem tekmovalcem iz držav članic LEN, ki bi prijavile svoje ekipe za te tekme. Madžarski delegat pa na to ni mogel pozitivno odgovoriti niti po roku, ki ga je zahteval sam. Organiziranje prvenstvenih tekem je bilo potem poverjeno Avstrijski plavalni zvezi. Madžarska plavalna zveza je kmalu potem izjavila, da se ŠAH Tudi po šestem kolu še vodi Jugoslavija Šesto kolo šahovske olimpia-de v Dubrovniku je dalo naslednje rezultate: Cile-AI-gentina 0,5: 1,5 (2), Dan-ska-Italija 0,5:2,5 (1). Belgija-Holandija 2,5:1,5. Finska-ZDA 1:2 (1), Zapadna Nemčija-Av-strija 1:1 (2). Norveška - Peru 1:3. Jugoslavij»-Francija 2,5:0,3 (1). Gligorič - Tartakower 1:0, Pirc - Rossolimo remis, Rabar-Hugot prekinjeno, Puc-Kesterj 1:0. Svedska-Grčija 0,5:0,5 (3). Po VI. kolu je stanje naslednje: Jugoslavija 1* in pol (1), ZDA 15 (2), Nemčija 14 (3), Belgija 14 (1), Nizozemska 13 in pol (3), Argentina 12 in pol <5), Čile 10 in pol (6), Finska !• (5), Francija 9 m pol (3), Peru * in pol (4), Avstrija 8 (2), Italija 8 (1), Švedska 7 in pol (5), Danska 6 in pol (3), Norveška 4 (6), Grčija 3 (6). Igralci morajo odigrati 28 prekinjenih partij, nakar bo šele razvidno pravo stanje. Gotovo je da za sedaj ne more nobeno moštvo dohiteti jugoslovanskega. BRITANSKO VOJAŠKO IN CIVILNO OSEBJE V TRSTU PODARILO SREBRN POKAL ZA MEDNARODNE KONJSKE DIRKE TRST, 29. (AIS) — Britansko vojaško in civilno osebje v Trstu je podarilo organizatorjem mednarodnih konjskih dirk v Trstu srebrn pokal za najboljšega ne-britanskega tekmovalca. Prireditev bo kot znano na dirkališču Montebello 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat op 15.00 uri. .Nasprotno s prvotno objavo se Velika Britanija ne bo udeležila tekem, zaradi težav potovanja uradnega predstavništva v Trst. Jahači oddelkov BETFOR in bri-ta.nske čete v Avstriji pa se bodo tekem udeležile. Nagrade za tekmovalce bodo razstavljene v sredo 30. avgusta v izložbi draguljarne Janesicb, Capo di Piazza 1, ’ v znak protesta, da je bilo Madžarski «odvzeto» (?!), organiziranje prvenstvenih tekem, ne bo udeležila teh tekem. To pa še ni bilo vse. Sovjetska zveza, Češkoslovaška. Poljska, Romunija in Bolgarija (vse so članice LEN), «uža-Ijenes, da so Madžarski plavalni zvezi onemogočili uveljavljati rej Sedmem evropskem plavalnem prvenstvu in-formbirojevsko samovoljo, se niso prijavile za te tekme. Sovjetsko vodstvo je poverilo V tolažbo Madžarski zvezi, da bo letos organizirala plavalno prvenstvo Vzhoda oziroma satelitov Sovjetske zveze. Tako se je tudi V. športu u-veljavila sovjetska teza o razdelitvi sveta na področja vpliva. Sovjetskemu vodstvu gre prvenstvo in slava, da je razbilo mednarodno športno sodelovanje med evropskimi narodi. Ta primer je pokazal o-čitneje kakor kdaj koli prej breznačelnost informbirojev-cev in razkrinkal njihovo fra-zersko gostobesednost o mednarodnem športnem sodelovanju IZLETA AS1ŽZ BOLJ UNEC - DOLINA NE BODO HAS TEČ VARALI OTROCI PRI OPOLDANSKEM POČITKU TO NISO NJIHOVE PRAVE POSTELJICE, NEGO SPIJO NA TEH PLATNENIH «BRANDAH» LE POPOLDNE Besna gonja laži in klevet, blatenja Jugoslavije in vseh njenih pridobitev, se v svetovnem ko-minformističnem tisku nadaljuje, prednjači pa tržaško kominformi-stično časopisje. Jasno je, da ti ljudje danes ne morejo več drugače, zanje ni več poti nazaj, temveč se držijo Goebelsovega gesla: «Laži čim več in čim pogosteje, nekaj od -tega ti bodo že verjeli«. Toda od druge strani še vedno bolj in bolj širijo vrste onih, ki so spregledali to podlo vojnohuj-skaško gonjo in ki tem lažem ne nasedajo več. V svetovnem demokratičnem tisku se vedno bolj in bolj širi resnica o novi Jugoslaviji, resnica, ki ne sloni na propagandi temveč na dejstvih. To resnico so prvi želeli zvedeti in jo širijo ljudje, ki niso hoteli slepo slediti paroli: »Moskva, Stalin — nezmotljiva«, temveč so se hoteli sami in na lastne oči prepričati, kakšno pot je zavzela Jugoslavija, ali se je res prodala za-padu in maršira v kapitalizem, kakor trdijo ti vsevedni preroki pri Kominformu... Taki ljudje so se našli po vsem svetu in iz vseh evropskih držav in celo iz daljne Amerike in iz najoddaljenejših kolonij potujejo danes v Jugoslavijo, da se na lastne oči prepričajo, kaj je laž in kaj resnica. Dokaz za to so nam razne mednarodne brigade, ki so danes na delu na študentovskem naselju v Zagrebu in Novem Beogradu in pa potovanja raznih učenjakov, politikov, znanstvenikov in strokovnjakov po Jugoslaviji. Tudi jaz sem gojila iskreno željo, da na lastne oči vidim- novo socialistično Jugoslavijo. Se nisem bila tam od leta 1945 in ko se mi je sedaj nudila priložnost za to, sem odšla za 2 dneva v prelepo Slovenijo. Rekli boste: «Kaj pa si mogla videti v tem kratkem času?« Zagotavljam vas, da je bilo veliko nad vse pričakovanje to kar sem videla, ker toliko je tega novega na vsakem koraku, da ni potrebno potovati po vsej Jugoslaviji, da se lahko prepričaš, o veliki ustvarjalni sili narodov Jugoslavije, o skrbi ki jo država kaže za svoje delovno ljudstvo — za mladino in sploh za vsa tista velika dela tako na gospodarskem, kakor na socialnem polju, ki so pogoj, da narodi Jugoslavije ž? danes uživajo velike blagodati socialistične ureditve in bodo v prihodnjih letih zaživeli res prelepo življenje, ki bo človeka vredno. Naj omenim najprej nekaj, kar me je kot ženo — mater najbolj ganilo. Otroške jasli v Lepodvor-ski ulici. Kje imajo naše matere kaj takega za svoje otroke. Kljub bogastvu in razkošju ter prekrasnim avtomobilom, ki jih vidimo po tržaških ulicah — je tržaška mati primorana, ko gre na delo ali po opravkih, pustiti svojega otroka doma samega, ali pa prositi dobro sosedo, da bi pogledala k njenemu otroku med njeno odsotnostjo. Njen nekoliko starejši otrok pa sedi na robu pločnika, se valja po blatu in prahu in vsrkava smrtonosne klice raznih bolezni. Tu pa svetle, zdrave, zračne sobe za dojenčke, otroci sami v svojih snežnobelih pleničkah in posteljicah, srečni nasmejani. Nekoliko večji pa se igrajo pod skrbnim varstvom negovalk in ODRASLI OTROCI SE IGRAJO uživajo pri vzgoji vse blagodati nove socialistične ureditve. Da, te matere, so lahko mirne pri svojem delu. Videla sem jih, kako so opoldne sedli k malim za nje primernim belopogrnjenim mizicam — kakor palčki so se mi zdeli — in obedovali svoje preprosto, toda tečno kosilce. Vsi vprek so nam trdili, kako da so pridni in pri odhodu nam je mala Marjetica zaklicala: Zdlavo, tudi jaz sem plidna... V domu «Igre in dela« smo imele priložnost videti srečno nasmejano deco, ki nam je zapela nekaj pesmic, povedali so nekaj o Cicibanu in med njimi nam je čas res kaj hitro minil. Ob slovesu nam mala pionirka zakliče. »Pozdravite vse Vaše tržaške pionirje!« Da draga mala, pozdravili smo jih v tvojem imenu, toda vedi, da oni še zdaleč nimajo tako srečne mladosti, kakor ti«. Kaj naj povem o novem naselju, ki so ga zgradili v bližini Sv. Križa? To je strokovna gradbena šola podjetja «Gradis». Tu se mladi ljudje, ki so se odločili postati graditelji, geometri in slično in so zjutraj na praktičnem delu, popoldne pa se spcpolnjujejo v posebnih tečajih v svoji stroki. Lepe svetle učilnice, velika prijazna jedilnica, še druga dvorana za razne zabave, čitalnica, zraven prostori, za šah, pingpong in druge družabne zabavne in .obenem poučne igre. Mladi rod ima tu vse pogoje, ki so potrebni učeči se mladini, saj ni v Jugoslaviji danes študij več privilegij bogate kaste ljudi, kakor je to primer pri nas, temveč nudi država nadarjeni mladini vse možnosti, da dosežejo v življenju svoj cilj in se uveljavijo. Ker smo že tako blizu, smo obiskali tudi zloglasno »Gramozno jamo«, kjer je na tisoče najboljših aktivistov padlo pod razbbjni-ško kroglo nacifašistične puške. Obenem smo se podale še na grobove talcev in borcev, ki so tako skrbno negovani, da bi jih ljubeča materina roka ne mogla skrb-neje zasuti s cvetjem. Nehote se mi je pojavila misel: oni, oni ki nimajo nobene pravice in nobene zasluge, imenujejo vse to «vergo-gnoso passato«; moskovski gospod, je pa celo nesramno trdijo, da Jugoslavija ni vodila borbe in da se za svojo osvoboditev lahko zahvali samo ruskim bajonetom. To je naravnost zločin, in to tem večji, ker si upajo to trditi ravno tisti ljudje, ki najbolje vedo za vse žrtve, ki so jih jugoslovanski narodi prispevali v svoji trdi borbi za osvobojenje. Toda takim lažem je usojeno le kratko življenje. Nato smo si ogledale še otroško igrišče na stadionu in v Tivoliju, nakar smo se odpeljali na Bled, da vidimo še ta prelepi košček slovenske zemlje, ki Je na tiste, ki še nismo t/ili tukaj, naredil mo-močen vtis. Živahno vrvenje, pol- no tujcev — nelo Indijke smo videli — toda levji delež na Bledu, pa ima jugoslovansko delovno ljudstvo, to sem na prvi pogled opazila... Vai hoteli prepolni ljudi, ki tu uživajo svoj zasluženi odmor, iz vseh republik so prišli. Barčice, ki vozijo po jezeru, so polne prepevajočih ljudi in nehote se tt vrine zopet primerjava — glej, kako Je tu in kako je pri nas. Ti ljudje se bodo okrepčani vrnili zopet na svoja mesta in bodo pri svojem delu napeli vse sile, da bo plan izvršen in petletka izpolnjena, ker se dobro zavedajo, da danes delajo le zase in ne več za tujca izkoriščevalca. Se eno prijetno presenečenje nas je čakalo. Dobili smo dovoljenje za obisk tvornice «Inteks» v Kranju, Točno ob določeni uri smo prišli. Tovariš član sindikalnega odbora nas je pozdravil s toplimi besedami, povedal, da so na osnovi novega zakona prešle tovarne v last delavcev in da bodo prihodnji ponedeljek že sami odločali v tovarni o vsem. Ogledali smo si vse paviljone, od bombaža pa do gotovih izdelkov. Mogočen je bil vtis, ki ga je vse to naredilo na nas in tista veličastna pesem strojev, ki brnijo povsod in ki so v rokah delavca njegov najboljši zaveznik, nas je naravnost ganila. Opazovala sem, s kakšno, skoraj ljubeznijo, so delavke upravljale s svojimi stroji. V nekih oddelkih so visele zastavice udarniških brigad in najboljših delavcev posebej. Tov. Nada mi je rekla: »Oh, najraje bi tu ostala in delala z njimi!« Prisrčno je bilo slovo od njih, vzklikov «na svidenje« in stiskanja rok, ni bilo ne konca ne kraja. Odpeljali smo se proti domu, dol po prelepi Gorenjski do Ljubljane, mimo Litostroja —• ene največjih stvaritev petletke, — mimo prijaznih novih delavskih hiš, naprej, do tiste krivične meje, ki je naše narodno telo raztrgala na dvoje. Vtis, ki smo ga odnesli iz Jugoslavije, posebno še tisti, ki smo bili tam prvič, je nepozaben. Na lastne ofi smo se prepričali, kako se v Jugoslaviji gradi socializem. Verujemo v njend svetlo bodočnost in popolnoma razumemo vse napore delovnega ljudstva, saj je to vse njegovo in mu delo v tovarni, ki je njegovd prava last, danes izzveni v mogočno pesem. On ve, da bo s svojim delom pripravil sebi in svojim otrokom srečno življenje. O vsem tem smo danes, kakor še nikoli prej prepričani Dolinča-ni in Boljunčani in smo zadovoljni, da smo vse to lahko sami videli. Lažnivim kominformističnim prerokom pa med našim poštenim ljudstvom ni več prostora. Kolikor vas pa je še v naših vaseh, ki ste še v dvomu, vam svetujemo, da se na lastne oči prepričate o novi stvarnosti, saj so vrata Jugoslavije za vse poštene ljudi odprta. TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA TRST lil. F. Severa IS Telefon šl G4-53 IMA V ZALOGI m DEBELO i Tiskovni, ovojni, pisarniški in časopisni papir, lepenko navadno in fino I Potovalni in turistični urad Ul. F. Severo 5 8 Telefon 29-243 SLOVENIJALES- Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA Brzojav: SLOVENIJALES, LJUBLJANA Poštni predal74 Telefon: 25-63 H ■k m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^Ainu se bavi z eksporto#1' importom, tranzitom & kompenzacijskimi p°s^ Tel. 27*03 hi Ul U izvažata svin/s galanterijsko usfll znamke < JUV in UTO* ber^l nt’h UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telelon štev. 93-M* in 94-63». — Poštni predal 592. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA at. žu. — Teletonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ih od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-nrortnu, upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. BattisU 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A Poštni tekoči račun Ljubljana, Tyrševa 34 tel. 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, ,ne*e Možem5*1 ' D.Z0-2, mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska SO,’ avgust* I®