..Primorski List"
izhaja vsaki i., lO., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 11., za pol leta 75 n.
Posamezne številke ee dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
I
I
MORSKI LIST
(§oučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
Vse ra vero, dom, cesarja !
Uredništvo in nprarniltri
mu je v Gorici, Nunmke ulice it. lo. — Nefr*o-kovana pisma te ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Z današnjo številko smo dokončali šesti letnik našega lista. Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali, bodisi z dopisovanjem ali naročho ali vsaj s priporočanjem in razširjanjem. Naš list bode izhajal kakor dosedaj, trikrat na mesec, dokler se ne odpravi časniški kolek. Potem utegne „Prim. List" postati tednik. . Zato se s prijateljskim zaupanjem priporočamo tudi za naprej vsem častitim naročnikom, da nam ostanejo zvesti, ter se priporočamo našim prijateljem in somišljenikom, da bi list širili med narodom ter mu pridobili mnogo novih naročnikov.
Cena „Prim. Listu“ ostane dosedanja, 1 gl. 50 kr. za celo leto.
Prosimo, da častiti naročniki zapomnijo, da jo naročnina listu 3 Kr., ker za nižjo ceno lista dajati ne moremo z ozirom na namero, da list postane tednik.
Prosimo tudi, naj blagovolijo častiti naročniki svojo naročnino kmalu poslati, novi naročniki pa k naročilu dostaviti besedico nov.
Uredništvo in upravništvo.
Mir ljudem na zemlji!
Tako so prepevali ob rojstvu Izve-ličarjevem angeli nad betlehemsko planjavo. Tako prepeva leto za letom sv. cerkev ob veselili božičnih praznikih, oznanjujoča, svetu, da je Izveličar donesel mii padlemu človeštvu, da in edino le njegova razodeta, večna resnica more roditi v srcu človekovem kakor tudi v celih narodih pravi mir. Angelsko oznanilo v božični noči je oznanilo ljubezni, oznanilo pravega krščanskega bratoljubja. Srečen človek, ki daje slavo Bogu t. j. spol-nuje njegove zapovedi, v njegovem srcu vlada mir, kojega mu svet dati ne more. Srečni narodi, kateri dajejo slavo Bogu, ki hranijo živo krščansko prepričanje, v katerih javnem delovanju veljajo zapovedi božje, ker med njimi vlada mir in pravo bratoljubje.
Zgodovina, učiteljica narodov, potrjuje to dejstvo. Zgodovina priča o srečnem narodov razvoju, dokler je njihovo delovanje preveval krščanski duh, o miru in ljubezni, v kateri so narodi živeli med seboj. Toda čim so se narodi oddalili od Kristusa in njegove resnice, zginil je iz njihove srede tudi duh miru in sprave, ter se med njimi zaplodil narodni boj.
I" ne opazujemo li tega tudi dandanes v Avstriji ?
Vse javno življenje narodov v Avstriji nam je očiten dokaz, da sta izmed njih zginila mir in sprava. Med narodi avstrijskimi razsaja, divji narodni boj na vsej črti. Močnejši narodi z vsemi silami stremijo, da bi zatrli šibkejše, a slabotneji napenjajo skrajne svoje moči, da ohranijo svojo narodnost. Vse javno delovanje se osredotočuje v narodnem boju.
V	državnem zboru vprizarjajo Nemci najhujo obstrukcijo, preprečujejo vsako delovanje za blaginjo narodov in delavskih stanov, ter nočejo nič slišati o kakem rednem parlamentarnem delovanju. Od mesta do mesta, od vasi do vasi se drve zloglasni volkovi ter hujskajo ubogo ljudstvo proti sodeželanom druge narodnosti, netijo prepir ter sejejo narodno sovraštvo. In zakaj vse to ? Zaradi skromnih jezikovnih naredeb, s katerimi je vlada podelila jeduakopravnost češkemu jeziku pri uradih na Češkem. Niti najmanja krivica ni bila s tem zadana nemškemu narodu, niti trohice prednosti ni prejel češki narod, izvršila se je
le postavna jeduakopravnost. In radi tega vprizarjajo toliko razburjenost med nemškim narodom, netijo toliko sovražtvo nasproti Slovanom.
In pri nas? Vladaje skleuila ustanoviti hrvatski gimnazij v Pazinu ^za lirvatsko prebivalstvo Istre. Okoli 120.000 Slovanov dosedaj ni imelo nobene srednje šole, na kateri bi mogli vzgajati prihodnje razumništvo. Vlada je slednjič skle nila odpraviti to krivico. Korak je opravičen, kar vsaki narod -ima pravo do sredstev izomike. pravico do izobrazbe v materinem jeziku. Toda čim se razglasi vladni korak, že se oglasi žid z lesnega trga v Trstu, zatrobi v bojni rog. in vz-| digne dolgo bojno vrsto proti hrvatskemu gimnaziju kot najnovejemu napadu na ita-ljanstvo Istre. V imenu omil^e.ugovarjajo izomiki hrvatskega ljudstva. vPiranu, Trstu in drugih italijanskih gnezdili prirejajo shode, na katerih nerazsodnega ljudstva srca polnijo s peklenskim sovražtvom do sodeželanov slovanske narodnosti, sejejo prepir v deželi.
Narodni boj divja tudi v naši deželici. Italijanski rogovileži utopili bi najraje v žlici vode narod slovenski. Smrtno sovražtvo do vsega slovenskega navdaja njihova srca, in to sovražtvo širijo med ljudstvo po listih in shodih. V tem svojem sovražtvu Slovencem kratijo celo naravne pravice (slovenska šola v Gorici) ter delujejo z vsemi močni, da bi Slovenci j ne dosegli svojih pravic. Celo znak slovenske narodnosti, slovenska trobojnica, razburja njih „rahb>čutne“ živce In da ta napor narodnih sovragov rodi odpor v vrstah Slovencev, da na celi črti bijejo boj v deželi, je čisto naravno.	«
Jednak položaj je širom cele Avstrije. Narod se bori zoper narod, celo bratski narodi po rodu se bijejo med seboj (Poljaki in Rusini, Hrvati in Srbi).
Znak sedanjega časa v Avstriji je narodni boj. V bojnem stanju obhajali bodo naiodi tudi letošnji božič, veselo božično oznanilo, „mir ljudem na zemlji11 na gane njihovih src. Angelski klic, ki se je lazlegal po betlehemskih planjavah, katerega kat. rerkev že nad 18 stoletji oznanuje narodom, postal je v sedanjih narodnih bojih glas vpijočega v puščavi.
In kje je vzrok ? Ker s o narodi, o-ziroma njih voditelji, zopet zapustili njega, ki je prinesel na svet bbigovest miru, zapustili Jezusa Kristusa, zavrgli njegov nauk. Z krščanskim načelom pa je izginil tudi mir med narodi.
Vse to pa je delo židovsko-frama-sonske lože, katera, če tudi skrivaj, vodi vse javno življenje v Avstriji. Loža, združena s židi, sklenila je pogin Avstrije. Napovedala je boj katoliški cerkvi v Avstriji v zavesti, daje katoliška zavest med’narodi Avstrije najtrdniša opora, s pomočjo tiska je blatila cerkev in nje naprave, ostrupila življenje narodov, ter jih tako več ali manj odtujila cerkvi in nje naukom. Ker pa še vse to ni dovolj pospešilo nje namena, vrgla je med avstrijske narode, kojih voditelji so se že odtujili Kristusu, preporno jabolko absolutne narodnosti; zanetila narodni boj. In kar ni dosegla z očitnim bojem proti kat. cerkvi zdi se, da dosega s sredstvom narodnih bojev : narodi avstrijski se odtujujejo med seboj in A/strije ugled ne blesti več v nekdanjem sijaju.... Zginil je mir, a ž njim gineva moč in vgled; sovražniki pa se kroliočejo.
Zato pa je skrajni čas, da se narodi zopet povrnejo k njemu, ob kojega rojstvu so angeli ozuanovali mir. Skrajni čas je, da se zganejo oni, v katerih srcih še ni zamrl čut krščanstva, da se ojunačijo ter na podlagi krščanske pravičnosti prično oznanovati mir in spravo med narodi. Skrajni čas, da se postavijo po robu kričačem in narodnim hujskačem, ter med ljudstvom utrdijo zavest, da ako se jednemu narodu podeli, kar mu tiče po naravnem in državnem zakonu, se s tem še nikaka krivica ne godi drugemu.
Skrajni čas, da prično vsi, ki so prave volje, oznanovati mir ljudem na zemlji. Ko bode med narodi zavladala sveta volja krščanske ljubezni in brato-
ljubja, ko bodo narodi zopet prešinjeni s krščanskim duhom, obhajali bodemo tudi v avstrijskem javnem življenju prazuik miru, veseli božič ter veselo zopet prepevali:
„Mir ljudem na zemlji".
Dopisi.
Iz Gorjanskega. Nobenega dopisa ni v Primorskem listu z Krasa o proslav-Ijenju vladarjeve petdesetletnice. Marsikateri si bo mislil, ko čita Primorski list, do Kraševci so zaostali za drugimi. Pa ni tako, kajti tudi na Krasu so na predvečer proslavljanja goreli krasni kresi vrh kraških hribov in odmeval je strel topičev ob kraških hribih in planinah.
Gorjansko se je posebno odlikovalo, ker je bila cela vas na pred večer ob mraku krasno razvetljena celi dve uri, v zvoniku obšeni ‘so bili v narodnih barvah razvetljpni balončki. Med razvetljavo slišalo se je pritrkovanje: zvonov 4in strel topičev.
Dne 2. decembra je strel topičev, pa pritrkovanje zvonov navse zgodaj prebudilo iz spanja gorjanske prebivalce ter jih opozarilo na praznični ‘dan, hipoma je biia cela vas okrašena z narodnimi in cesarskimi zastavami, ki so bile ra-zobešene z poslopij.
Ob 9 uri bila je slovesna peta maša, pri kateri je nastopil prvokrat, novi pevski zbor in je prav dobro pel. Udeležili ste sv. maše obe županstvi gorjansko in brsko z vsemi starešinanami, Vrajni šolski svet in učiteljstvo z šolsko mladino. Med mašo so streljali s topiči in pritrkovali z zvonovi, posebno pa na konec cerkvene slovestnosti pri zahvalni pesni.
Ob 2 urah popoldne je bil blagoslov, pri katerem se je medil rožni venec pred izpostavljenem najšvetejsem.
Po dokončanem blagoslovu bil je banket v gostilni gospoda J. Strekelja, udeležili so se ga vsi starešine z županom, pevci in drugi odlični Občinarji. Pri banketu spominialo se je tudi zavoda Aloj-zijevisča ter je nabral gospod kurat 5 gld. 30 kr. Pri banketu bili so vsi dobre volje, posebno pa ko je gospod kurat napil v krasni napitnici Njih Velecan-stvu presvetlemu cesarju zaorili so vsi nauzoči trikratni Živijo, ter odpeli cesarsko pesem. Ljudstvo je popolnoma praznovalo ; pri maši in pri popoldanskem blagoslovu bila je cerkev polna pobožnega ljudstva.
A tudi v Gorjanskem nas je osupnila novica, da se je s silo morala naša tribojnica umakniti z šolskega doma v Gorici in to na Ijubav irredente. Nehote se nam vsiljuje prašanje:	Kdo smo ?
Kj! smo?	Y—y
Iz Prijedora v Bosni. Krščansko katoliško slovensko ljudstvo v jugoslo-venski Bosni je večinoma jako ubožno in v mnogih stiskah in težavah. Malo družin je, koje bi imele lastno zemljišče, večina so kmetje na mahomedanskih be-gov, agov, vakufskih in drugih posestnikov zemljiščih in morajo dajati od vseli pridelkev vladi desetino, a posestnikom tretjino, poleg teh so pa še nekoji drugi davki.	b
Krščanska sela, vasi, gostavlj^ne so večino iz prerevnih kolib, napravljenih in spletenih s protja, šibja, lesa, ’ ilovice in slame ; v Sloveniji so najprostejša štala, hlevi in svinjaki skorom trdnejše palače v primeru s stanovališči ubozega krščanskega ljudstva v tej pokrajini Pri prosto in ubožno se oblačijo, glavna hrana je temu ljudstvu koruzna moka, fižol 'in čebula, kaj boljšega le redke čase ; mnogo družin pa še navadno najpriprostejše hrane zadostno nima.
Daj desetino, tretjino, polo vino od pridelkov in še druge davke, onda mnogim malo in premalo ostane.
Turški car je še suveren te velike jugoslovenske pokrajine, marsikoji turški zakoni, postave, vravnave in škodljivi običaji še veljajo. Austro-ogerska je le
upraviteljca, Bosna in Hercegovina ste pod okupacijo in upravo Austro-ogerske,
Torej ta, sicer po naravi krasna, pokrajina Jugoslovenije ni popolno turška, niti Avstrijska, tako rekoč: ni na nebu, ni na zemlji. Ipak še nosi in čuti delj jarma turškega v marsičem.
Mnoge so stiske, težave, borbe in pomanjkanja Slovencev v Primorju : toda vsaj nekaj, kar je najpotrebnejše in to-laživno, koristno in dušo krepilno, imajo obilnejši in to so: cerkve. — Hiše božje in cerkvene naprave so pogostneje, dostojneje in bolje oskrbljene. In, ko bi še teli ne imeli, ali malo in redko, onda bi še le spoznali tužno zapuščenost svojo ; onda bi znali in čutili kaj se pravi prav in dobro vrejeno cerkev in cevkvene naprave imeti ali ne imeli.
V Bosni so katoliške cerkve redke: Ubogi katoliki, bivajoči raztrešeno med razkoljtiiki in mahomedanci, imajo mnogi daleč v cerkev, pa kakove so večina še te redke cerkve? Iz lesa, ilovice in slame skupaj sostavljene, slabe in borne kolibe.
Prej pod oblastjo turško niso smeli kristijani si bolj ih in trdnejih cerkva in hiš staviti, a sedaj jih smejo, pa malo koji imajo za to potrebnih sredstev in zbog ubožtva niso zmožni tega storiti.
Mislite si: 4(>0 let pod vlastjo tursko, v groznem mahomedanskem jarmu biti. In v sedajnem času ni za cerkev in vero, za cerkven« in verske naprave pravega in bolj občega navdušenja in zanimanja, osobito pri onih. koji bi zamogli za to kaj izdatnega storili....
V tej jugoslovenski pokrajini je pa treba i oeikveno večino 'z ruševin in podrtin vzdigniti, mnogo pa povsem na novo napraviti, ker, Bogu hvala ubogo ljudstvo krščansko katoliško se množi in razširja. V novi rimsko katoliški slovenski občini mesta Prijedor in okolice, že peto leto z velikim trudom in težavami zidamo in napravljamo prepotrebno cerkev sv. Jožefa — sv. Družine — pa je še ne moremo zgotoviti, dovršiti, napraviti in izplačati.
Ravno tukaj pred okupacijo ni bilo ne sledu krščanstva rimsko katoliškega. Sedaj je nova rim. katoliška občina, sestoječa iz ubo/.ih naseljencev in domačinov, večina delavskega stanu.
Takovi novi občini med drugoveci je pa čez vse potreba cerkve in cerkvenih naprav ; toda n^premožni Občinarji si sami sebi težko napravijo potrebna stanovanja in z velimi težavami pripravijo zapuščena in z grmovjem poraščena zemljišča v plodonosne njive, vrtove in travnike. 14 ur na daljavo in 12 ur na širjavo v tej pokrajini ni bilo katoliške cerkve, sedaj stoji nova še ne dovršena cerkev sv. Jožefa približno v sredini tako obširnega okraja. Iz vsega tega je razvidno, kako potrebna je tu bila cerkev in kako dobrodelno je v takem kraju pripomoči za cerkev, ta prepotrebni katoliški in narodni dom na zemlji.
Neizrečeno tužno nam je, ker te tako potrebne cerkve ne moremo dovršiti, izplačati in z vsem potrebnim opraviti. Za to še lepo prosimo vse Jožefe, yse častilce sv. Jožefa in sv. Družine usmilite se nas in pomagajte nam to cerkev dogotoviti, napraviti in izplačati. Zna se. da imate i doma mnogo potreb in izdatkov, ipak če je mogoče kaj vtrpeti in darovati za cerkvene naprave tukaj, kjer jih bilo ni, kjer so najbolj potrebne in je za nje večje pomanjkanje, kakor pri vas in drugod. In krušni oče in varih Jezusov, varih sv. kat. cerkve in Slovenije bode vam še več in obilnije pomagal in sprosil, ako si boste kaj priti gali in darovali za cerkev božjo in njegovo v novi ubogi občini med razkolniki in ma-homedauci in s tem pomogli za povekša-nje in razširjanje sv. rim.-katoliške cerkve in vere v Jugoslaviji.
Za božični dar presv. detetu Jezusn, Mariji in sv. Jožefu spomnite se milosrčno preuboge nove, še ne dovršene prepotrebne njihove cerkve v jugoslovenski Bosni. Prosimo lepo, ako bi kdo ali koji hoteli kaj milodariti, da bi blago-
volili to izročiti slavnem uredništvu »Primorskega Lista", ali pa:
Rimo-katoličkem župnemu uredu sv. Josipa v Prijedoru.
P. Pirjedor. Bosna.
Iz Istre. Pod naslovom „Talianska kultura v Taru“ priobčila je „Naša Sloga* v 44 številki, da je neki „gospodin" v Taru tamošnjega župnika vdaril in da njega „prijateljica“ v Poreču niti naj-manje ne obsoja tega čina. Kdor čita N. Sl. in nepristransko sodi, se ne bode čudil, da se najdejo taki ljudje, koji duhovnike sovražijo in zaničujejo, kajti N. Sl. je že mnogokrat pii-občila tudi dopise, v kojih so se napadali duhovniki ne samo italjanski, marveč tudi slovenski, koji se drznejo imeti samostojno mišljenje. Ni dolgo tega kar je bil v „N. Sl.* dopis iz Boljuna, v kateremu se na vatle laže in obrekuje ta-mošuji župnik. Ko je bil v nasledili štev. tiskan popravek g. župnika, je dostavil g. urednik brez vzroka v listnici Uredništva žaljivo op izko da je „valjda ta izpravek A. D. sestavil.“ Opomnil je na to g. župnik urednika g. Mandiča v zasebnem listu, da naj prekliče to žaljivo opazko, ker je popravek on sam sestavil, a mesto da bi popravil, kar je zakrivil, pridjal je v 46 broju „N. Sl." še dve drugi žaljivi in lažnjivi opazki; da sta ga namreč on (g. Maudič) in njegov somišljenik na nekem taboru oprala, češ da je zaslužil, a to ni resnični), nego res je, da sta ga ona dva žalila, ne da bi zaslužil, nego zato, ker je rabil svoje pravo in nar. zastopniku izrazil svoje želje, kakor jih sme vsaki volilee. To pa g. Mandiču še ni zadosti, nego dostavi še opazko, da je župniku občinski zastop na nosu, ker je Jirvatski", to so pravi, da je nasprotnik „hrvatske-mu“ obč. zastopstvu, kar je tako debela laž, da bi se moral pošteni človek sramovati na taki način slovanskega katoliškega duhovnika obrekovati.
Jeli se ne pravi to ščuvati župljane proti duhovnemu pastirju ? jeli je čudno, ako priprosti človek izgubi spoštovanje do duhovnika, ko čita v listu, namenjenemu priprostemu hrvatskemu ljudstvu v Istri, taka opravljanja in obrekovanje duhovnih pastirjev? Mnogokrat se pritožuje „N. Sl.“ radi napadov od strani Italja-nov, a naj pomislijo g. urednik in njegovi dopisniki, da se mnogokrat tudi domačini napadajo od domači strani.
Politični- pregled.
Notranje dežele.
V	slovenski krščansko narodni zvezi je zadnje dni zopet završalo. Ker vlada svojih obljub nasproti Jugoslovanom in Rusinom niti izvrševati ni pričela, so mnogi poslanci zopet zahtevali, naj „zveza" izstopi iz večine. Vendar so
LISTEK
OČE NAŠ.
(Iz hrvaštlne K. Dvorjanec).
(Dalje.)
Bilo je 22. julija 1784., ko je vojvoda Lotarinški nenadoma prišel v kraj Hamza Bega, kjer je bil grof Szapary, in je z močno vojsko Turke premagal. Vse je bežalo kamor je moglo in v tej zmešnjavi so pozabili na grofa, katerega so kristijani veselo pozdravili v svojem taboru. Ko je grof imenoval ime Hamza Beg, je zaklical neki častnik: „Hamza Beg? Ta ptiček sedi sedaj v moji kletki; pred Dunajem sem ga vjel".
„Tako ?“ se čudi Szapary.
„Spodobi se na vsak način, da ga sedaj izročite grofu, ki je toliko od njega trpei“.
„0d srca rad“, reče prisiljeno častnik, ki se je zanj nadejal velike odkupnine.
»Odkupnina je Vaša“, pravi Szapary, s čimer se častnik vzadovolji. „Povejte to »premembo paši in mu povejte, da je sedaj njegov gospodar oni, katerega je dal h plugu vpreči1*.
„In da se mu bodo biči z obrestmi povrnili11, doda častnik v smehu.
„Tega mu ne smete reči, ampak ravno nasprotno, da bom ž njim popolnoma po krščansko ravnal".
Ves pobit je sedel Hamza Beg v taboru, ko je k njemu prišel častnik in mu rekel: „Grof Szapary je tu in sem te izročil njemu11. Hamza Beg se je prestrašil.
Turek, ki pripisuje vse nespremenljivi osodi, noče pokazati, kar se godi v
potom izvrševalnega odbora desnice še enkrat prašali grofa Thuna, kaj da misli. Tliun je odgovoril, da bode dane obljube izpolnil, da pa ne more vsega hkrati storiti. Ta odgovor je potolažil večino jugoslovanskih zastopnikov, ki pa počakajo le še do novega leta. Čas bi pač že bil, da se tudi zastopniki „zveze“ nekoliko radikalneje zganejo. Kaj imamo od samih obljub, priča nam položaj na Primorskem.
Državni zbor je sprejel zakon o lokalnih železnicah. Med nameravanimi krajevnimi železnicami je tudi ona iz Trsta čez Koper, Buje in Motovun v Poreč, oziroma Kanfanar. Tudi se bodo gradile nekatere železne ceste v Dalmaciji, ki je bila v tem oziru najbolj zanemarjena. — Potem je obravnaval o zakonu glede plač državnih služabnikov. Ta zakon bode sprejet v današnji seji. Potem gredo poslanci na božične počitnice.
Obstrukcija je zopet oživela. V
jedili zadnjih sej je zloglasni Wolf zopet priredil škandal. Začel je kričati in razsajati proti justičnemu ministru radi konfiskacije njegovega lista. Zvesto so mu pomagali ostali zavezniki, in justični minister je moral prekiniti svoj odgovor na Hochenburgerjevo interpelacijo. Previdnemu pa tudi odločnemu postopanju predsednika se je posrečilo ugnati raz-posajence. Sosebno dobro je okrcal Wolfa. Vsakemu, kar zasluži.
V	ogerskeni državnem zboru tudi ne gre vse tfladko. Opozicija bije ljat boj proti Banffyju, katerega hoče na vsaki način strmoglaviti Škandali v zbornici so prisilili celo zbornično predsedstvo, da je odstopilo. Banffy hotel si je pomagati s tem, da bi pridobil večino za zakonski načrt Tisze, s katerimi se daje vladi oblast, da sme brez parlamenta proti obstoječim zakonom in izvan ustavnega okvira vladati tako dolgo, dokler se popolnoma ne zaduši opozicija. Mnogo liberalnih poslancev je radi tega izstopilo iz vladne večine. Hrvatski zastopniki bodo seveda podpirali vlado. Novi minister za Hrvatsko je že imenovan v osebi velikega župana pl. Cseli, seveda mažarona. Banffy je bil pri cesarju, ki je baje dtj&l, da naj le vstraja, ker on je ž njim. Položaj za ogersko vlado nikakor ni preugoden.
Dve volitvi na Hrvatskem. V 3. volilnem okraju mesta Zagreb, je bil izvoljen protivladni kandidat kanonik Ru-betič. Ta okraj je imela dosedaj vlada v posesti. Lepo znamenje za prihodnost.
V	Pisarovini, kjer je bila tudi volitev, pa je vladni zastopnik kar odvrnil kandidaturo protivladnega kandidata, prof. Pasariča. Ko je za njim hotel kandidovati neki župnik, tudi tega ni dopustil. Vsi neodvisni volilci so na to odšli, ter je celili 9 volilcev, med temi 6 uradnikov, izvolilo vladnega kandidata. Pač turške razmere v lepi Hivatski.
njegovi duši. Tudi Himza Beg se ni kazal zbeganega.
„Kaj se nič ne bojiš, ker si prišel v roke onega, katerega si vpregel v plug?'1
„Kar Alah določi, to se mora zgo-diti“, odgovori Turek ; izvleče iz nedrija malo stekleničico in jo izpije.
„Strup?11 zakliče častnik.
„Da, strup“, odgovori Hamza Beg popolnoma hladnokrvno.
Na to stopi grof Szapary pred Turka in mu mirno reče: „Ali vidiš, kako me je krščanski Bog rešil in tebe izročil v moje roke ? Poglej, kako delajo kri-stijani: Hamza Beg, darujem ti življenje in prostost. Od sedaj nadalje ne bodi tako krvoločen proti kristijanom".
Turek vznemirjen pogleda grofa, ki ga vpraša kaj mu je.
„Strup je izpil“, pove častnik.
Ali Turek odgovori: „Nisem vznemirjen vsled bolečin, katere mi napravlja strup, temveč čudim s* tvojemu ravnanju. Poslušaj me, grof! S tem, da si mi vse odpustil, kar presega človeške moči, si mi dokazal resničnost krščanske vere. Odkar sem bil pred Dunajem premagan, so mi vstajale v duši resne dvojbe. Grof Szapary, ti si mi jih rešil. Dovrši sedaj sv« je delo in pokliči duhovnika, da me krsti. Hitro, hitro, ker čas mojega življenja poteka".
Res se je naglo bližal konec njegovega življenja ; zato je sam grof vzel kozarec vode in krstil onega, ki ga je nekdaj vpregel v jarem, onega, kateremu je dal prostost in ga tako s svojo velikodušnostjo spreobrnil.
„Kako ste mogli to storiti ?" vpraša častnik.
Vnanje države.
Primorske protiitalijanske demonstracije v italijanski zbornici.
Poslanec in tržaški beguu, Žid Barzilai je interpeliral italijanskega vnanjega ministra radi dogodkov v Trstu povodom smrti naše cesarice. Minister je na podlagi poročil italij. poslanika na Dunaju odgovoril ter priznal, da povodom teh izgredov ni bil ranjen ali cela ubit noben Italijan, a vendar je prav hinavski zatrjeval, da ti dogodki v Italiji ne najdejo primere. Kaj tacega si upa trditi italij. minister v času, ko se še ves svet dobro spominja dogodkov, ki so se pojavili meseca maja skoro po celi Italiji, in se nad njimi zgraža. Italija je le po hudih bojih udušila nevarno gibanje. S posebnim veseljem pa je potem minister pripovedoval o strogem postopanju av-, strijske vlade, s katerim se je popolnoma zadostilo Italiji.
Nemški državni zbor je izvolil za predsednika grofa Ballestrema, člana kat. centruma. Pri vsprejemu predsedstva je cesar zopet zelo obširno govoril o svojem potovanju na vshod.
V	Franciji vpeljejo tudi osebno-dohodninski davek, kakor pri nas. Razlika pa bode v tem, da tamkaj davčne oblasti ne bodo silile posamnike, naj sami napovedo dohodke, marveč tam bodo davčna oblastva po zunanjih znamenjih sama določila davčno mero in svoto. Ozirala se bodo pri tem na visokost mit-nine, na posest parkov, vrtov in teras, na število služabniškega osobja, na luk-sus vsake vrste in drugo. Kdor se bo toraj bolj bahal na zunaj, plačati bo moral večji davek.
Krečanski nadkomisar, princ Juriji, pride jutre na Kreto. Ladije štirih vlasti bodo pozdravile novo krečansko zastavo. Dosedanji odbor se je že razšel. Mohamedanci še vedno zapuščajo otok. Novi nadkomisar bode samostojno vladal pod nadoblastjo Turčije, kar bode pričala turška zastava, viseča poleg kre-čanske.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Žaljiva predstava je bila nemška jubilejna predstava v ljubljanskem gledališču. Žalilo se je Slovence in proslavljalo Nemštvo. In to v Ljubljani! — V Škofji Loki se je obesil usnjarski mojster 1. Kržišnik. — Na Dolskem brodu pod Zalogom je padel v Savo brodar. Prijel se je za čolu ter plaval za brodorn do Laz, kjer ga je rešil neki krčmar. — V Ljubljani so s tridnevnico obhajali petdesetletnico bratovščine sv. Rešnjega Telesa. — V Ljubljani zgradi južna železnica nov kolodvor. — Prevrnil in ubil seje, vozeč iz Kamnika, Matevž Lipar, posestnik in tovarnar za cement.
Na Štajerskem. V Mariboru je pre-
Zato, ker vsak dan molim: „0d-pusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom11, se je glasil grofov odgovor.
In nas ne vpelji v skušnjavo.
Mizarja Gornika je obiskala nesreča in se pri njem vdomačila. Žena leži na smrt bolna; pred nekaj dnevi mu je umrlo dete, a sedaj je dobil odlok od okrajnega sodišča, katero mu zapoveduje, da se mora v 14. dneh iz dosedanjega stanovanja izseliti, drugače ga bodo po sodnijskem potu izgnali. Zares, v žalost nem položaju je bil Gornik. Od žalosti prevzet je gledal na oknu in bil tako zamišljen, da ni vedel kaj se okoli njega godi. Tako je tudi preslišal, da je nekdo prinesel v njegovo delavnico staro mizo. Še-le tedaj, ko ga je prišlec, služabnik plemenite hiše, potrkal po rami, se je preplašen ozrl.
„Ej, mojster, gotovo sedaj premišljujete, kam boste deli tisočake, katere boste zadeli v loteriji", je rekel služabnik in se glasno zasmejal. Ali naš mizar bi se bil raje jokal, ko pa smejal in je rekel : „„Tisočaki bi dobro prišli, dobro; vzemi to in preberi, mislim, da te bo smeh minil"“.
Sluga je prebral odlok okrajnega sodišča in polu sožalja pričel mizarja tolažiti.
„„Nekoliko boste zaslužili s to mizo, katero vam pošilja grof, da jo popravite. Ker je umetno delo, vam bo vrglo več zaslužka, ko kaj druzega*".
Gornik se je takoj lotil dela. Ko je mizo ogledal, je zapazil skrit predalček in v njem našel veliko denarja.
Oho, kaj pa je to ? Grof gotovo nič ne ve o tem denarju. To so sami uovi
mil. knez in škof blagoslovil novo gimnazijsko zastavo. — V Zdolah nad Vidmom so dne 2. decembra občinski odborniki, svetovalci in učiteljstvo z gorečimi svečami v rokah skupno prejeli sv. obhajilo. Cast takim vrlim možem i — V Mariboru je nek Nemec vstrelil v okno „Narodnega doma." Pač povsod se že kaže sad ved-nega hujskanja. — Celjska gdč. Ioliana Kločber bo teden dni kašo pihala, ker je ob slovenski pevski slavnosti meseca avgusta zmerjala Slovence ter konečno na kmečke fante metala kamenje. — Gradčani so silno vznemirjeni, ker so Slovenci se predrznili pri sv. maši slovensko peti.
Na Koroškem Starosta korošhih Slovencev mil. prost tinjski Lovro Serajnik, je dobil red železne krone tretje vrste. — Slovensko kmetijsko predavanje so imeli v Št. Jacobu u Rožu. Zavod za slepce v Celovcu so Slovesno otvorili 8. dec. — Grad Tanzenberg pri Gospi Sveti so kupili oo. benediktini. Grad šteje 12 vrat, 52 duri 365 oken.
HtTUS.
Gorica.
Delavski prijatelj, list za slovenske delavce, bode izhajal tudi v prihodnjem letu. Skrb za delavske stanove ter za lijih telesni in dušni blagor, kakor tudi mnogi dopisi iz raznih krajev, so konsorcij „Prim. Lista" obodrili, da bode še v prihodnjem letu izdajal „I>el. prijatelja". Cena pa mu bode za leto 18^9 70 kr. za celo leto. Nujno prosimo torej naročnike lista, da obnove naročnino, kakor tudi somišljenike, da list razširijo med delavskimi stanovi. Delavci, zapuščeni stan sedanje družbe, so tudi kri od naše krvi, zato pa tudi vredni, da za nje žrtvujemo svoje duševne in gmotne moči. Na delo torej za blaginjo delavskih stanov.
Cesarjeva žalivala povodom vladarske petdesetletnice : „Ljubi grot Tliuu ! Milost Vsemogočnega mi je naklonila doživeti petdeseto obletnico dne, ko sem zasedel prestol svojih prednikov. Ginjenega srca sprejmem to redko darilo neba in resno se oziraje.na dolgo, dogodkov polno dobo zahvaljam Previdnost za. napredek države na moCl ln ugledu, zaves napredek svojih narodov na dobrodelnem in kulturnem polju, s činnir so poplačane skrbi mojega vladanja. Akoravno je moral ta spominski dan minuti brez glasnega navdušenja in prazničnega slavja, vendar ni ostal zame brez tihe radosti in čistega zadoščenja. Znova sem prejel rieštevilne dokaze iskrene naklonjenosti in na novo se je utrdila vez, ki mene in mojo hišo nerazdružno veže z mojimi narodi. Z muo-gobrojnimi ganljivimi prireditvami, ki so’ izhajale neposredno iz slobodue volje ljubečega ljudskega *rca, se je v vseh deželah slavil spominski dan, pred vsem
bankovci; morda so ukradeni in sem skriti. Ali bi se zgodila tatu krivica, ako jaz, siromašni mizar, vzamem nekaj tega denarja in si ž njim opomorem ?
Take misli so polnile mizarjevo dušo spolnil bi jih bil, če bi ga ne bil rešil Bog s svojo milostjo.
Janezek, njegov drugi sin, prihiti v delavnico in kliče: „Oče, oče, kako lepo povest sem bral o stari omari".
„„Povej tedaj, kaj si bral!""
In deček pripoveduje znano povest o nekem siromašnem mižarju, ki je na'šel veliko denarja v skrivnem predalčku; pošteni mizar pa tega denarja ni za se obdržal, ampak ga oddal lastniku, ki je poštenega mizarja bogato obdaroval in ga tako rešil pomanjkanja.
Ta povest gane očeta. Mizar vzame sinka v naročje in ga ves vesel objema. Otrok še misliti ni mogel, kaj se godi v očetovi duši. Gornik trdno sklene, da hoče ravnati ko pravi kristijau, dene bankovce v skriti predalček in nas0 mizo k grofu, ki iznenaden pregleda bankovce in se zelo čudi. Naposled pokliče služabnika, veli napreči in se odpelje z mizarjem v glavno mesto, kjer sta celo zadevo izročila policiji. V grofovo stanovanje je prišla komisija, vse pregledala in stvar dognala. Grofov oskrbnik je bankovce ponarejal in jih skril v skrivni predalček grofove mize. Oskrbnik ni odšel zasluženi kazni.
O	kako se je veselil mizar Gornik, da je premagal hudo skušnjavo! Ako bi bili ponarejene bankovce pri njem dobili, bi ga bili ko hudodeluika kaznovali in priznati bi- bil moral, da je bankovce celo ukradel. Tako bi si bil vest obtežil in poštenja izgubil.
(Dalje prih.)
v mojem ljubljenem mestu Dunaju. Najlepše spoštovanje pa se mi je skazovalo z dejanjsko ljubeznijo do bližnjega, kot najbolj ganljivo, mojemu srcu najprijetnejo čestitko pa sem pozdravil, da je nebrojna vrsta javnih zastopstev, zasebuih družb in posamnikov, ustrezaje moji želji, in nad vse moje pričakovanje slavila dan s plemenitimi čini dobrodelja, ki bodo še v poznih časih donašali obilen blagoslov pomoči potrebnim in stiskanim. — Vsem. ki so na tak način z besedo in dejanjem, v ljubezni in zvestobi sodelovali, izrekam iz globoko ginjenega srca svojo prisrčno cesarsko zahvalo. Molim k Bogu Vsega-mogočnemu, naj blagoslavlja moje zveste narode ter jih poplača za vso tolažilno ljubezen, s katero so me obdali v teh dneh pomenljivega spomina, sebi pa prosim milosti neba, naj bi mi naklonilo zazreti jasen večer mojega življenja po neskaljeni sreči vseh mojih narodov. Naročam Vam, da objavite to mojo zahvalo11.
Prefektom v malem semenišču je imenovan č. g. Frančišek Setničar. Podučeval bode tudi koralno petje v bo-goslovnici.
Službo pri sv. Antonu v Gorici bo opravljal č. novomašnik Fr. Setničar, prefekt v malem semenišču.
Drž. posl. grofCoronini je zopet prašni trgovinskega ministra, kako sodi 'o ukrepu goriške kupčijske zbornice, ki je dovolila letni donesek do 4500 gld. za dobo 75 let tramvaju na par, ki naj bi se gradil iz Goric6 skoz Červinjan do Ogleja. Proti temu sklepu je bil vložen utok, ter trgovinski minister prašan že
1.	1895, a dosedaj ni ne rešitve ne odgovora na prvo interpelacijo. Goriška kupčijska zbornica, ki nima niti beliča za Slovence, hoče kar 337.500 gld. žrtvovati za podjetje, o katerem je že naprej izključeno, da bi se izplačalo. Radovedni smo, kaj odgovori trgovinski minister.
Protest županov goriške okolice je vzbudil splošno pozornost med Slovenci. Le „Slov. Narod", kateremu v zadnjem času noben korak goriških Slovencev ni po volji, se hoče nekaj spodtikuti ter zmanjševati važnost odločnega koraka. Upamo, da ta korak tudi na zgoraj ne ostane brez Vpliva.
Današnji številki smo priložili kot prilogo interpelacijo drž. poslanca dr. Gregorčiča radi postopanja proti slovenski zastavi v G-orici. čitatelji naj le pazljivo preberejo to interpelacijo.
Deželni zbori, tudi goriški, so sklicani na 28. t. m. na zborovanje.
C. kr. poštni in brzojavni urad na kolodvoru naznanja: O božičnem času t. j. od 13. do vštetega 24. t. m. vsprejemajo se pri tem uradu denarne in vožnje pošiljatve od 8 ure zjutraj do 7 zvečer.
V	nedeljo 25. t. ni. se uraduje kakor navadne dni.
Kdo draži? „Oorriere“- in rSenti-nella11, ki sta oba pristna židovska lista, skoro v vsaki številki trdita, da so katoliški duhovniki narodni hujskači: „aizza-tori del popolo“. Nedavno sta pisala tudi , o devinskem g. dekanu, da ni druzega nego hujskač, ker se je predrzni 1 slovesno sprejeti iz Trsta vrnivšega se vrlega in po-. štenega župana Plesa.
Tako pišejo židje, ki so od začetka do današnjega dne prvi hujskači na svetu: /e latinski pisatelji pred Kristusom jih drugače ne imenujejo nego hujskače. Sam Cicero pravi, da so židje v Rimu najbolj zviti hujskači, kateri na skritem ljudstvo dražijo. Ta značaj je poglaviten v židovskem življenju. Zato so vlade morale v vseli časih krotiti židovsko predrznost in dražljivost s posebnimi zakoni. Dokler so bili ti zakoni v Avstriji v veljavi, živeli so avstrijski narodi v miru. Zdaj ge je Židom dala v Avstriji prostost in zato vidimo, da so nam vse avstrijske narode v kratkem času razdražili. Žalostno je, da se na sploh tega niti ne zavedamo. Židje mečejo med avstrijske krščanske narode preporna jabolka, da se zanja tržejo, sa-ttii pa roko skrivajo in se na skritem smejejo kristjanom !
Poglejmo le na Gorico! Tukaj se očitno vidi, da edini židje dražijo. Židje netijo narodne strasti, sami se pa na skritem smejejo, ker jim ni mar ne za Italijane, ne za Slovence. Ako čitaš go-uške italijanske liste, misliš, da jih pišejo pristni Italijani, pa se motiš, ker se v ozadju skrivajo pristni židje!
. Kristjani! Spoznajmo skritega sovražnika, kateri nas uznemirja! Ne izgovarjaj mo se, da so nekateri „mičkeni“ židje
ender le dobri -- un bon diau ker
vsi so v.eč aii manj hujskači! Priča temu so „Corriere“ „Sentineila“, „Piccolo“ itd.
l	i i f. Kugi. Oblasti so izdale od-° ’ ..ax.frl Ražnje skrb pri gnojiščih in straniščih radi nevarnosti kuge. Na an-
gleški ladiji prišel je namreč v Suec človek okužen.
Odlikovanje. Glavar italijanskega gibanja v Gorici, odvetnik dr. Pajer, je dobil kot predsednik društva za furlansko železnico križ „di Grand’ Ufflciale della Corona d’Italia“. Ves Izrael je navdušen. Zakaj ne ?
Blaž iz Razdrtega, poslanec Le-nassi je v državni zbornici interpeliral. Radovedni smo čakali kaj spravi na dan modra glavica. Pred nami je slavna interpelacija, na kateri so gotovo krpale še umnejše glave. Kako radi bi jo dali za vžitek našim čitateljem, da bi videli vrhunec infamije in primerjali z podatki dejstev navedenih v interpelaciji dr. Gregorčiča in tovarišev. Toliko bolj bi želeli, da bi jo čitali naši čitatelji, ker so se dejstva godila v pričo mnogobrojnega občinstva. Ni dovolj, da so iznajdli »rusko “ zastavo in da hujskajo dan za dnem fakinažo proti priznanemu znaku slovenskega naroda, in tako pripravljajo isto fakinažo na izgrede, da potem lahko porečejo : „Glejte, panslavisti izzivajo11. — Z brezsramnim čelom si upa Lenassi in Don Zanetti in vsa lepa družba italijanskih poslancev v državnem zboru ponavljati brezvestno hujskanje iredentistično - židovskih listov z „rusko“ zastavo. Cel slovenski narod odločno zavrača tako počenjanje, katero se godi v okrilju vlade same. Z zlobnim namenom hočejo blatiti slovenski narod, kateri je vedno stal in še stoji na braniku dižave, in zato prejemal — udarce. Lenassi si je upal ziniti v državnem zboru, da so Slovenci, kateri zahtevajo najprimitivniše pravice, hujskači, katerim ni nič resuega, nič svetega. In na čelu tem hujskačem stoji — svest si udarca pravi Lenassi — gospod, ki je ob enem duhovnik in drž. poslanec in časnikar „panslavista“.
Ob enem Blaž opisuje policijske organe češ, da niso izpolnili svoje naloge. O tein niti ne govorimo. Očividci potrdijo, da so dejstva v interpelaciji — resnična. Čitajte Slovenci pazljivo priloženo interpelacijo naših poslancev.
„Corriere“, ko je priobčil interpelacijo Lenassijevo, konča z besedami: „In sedaj pričakujemo odgovor ministrov in primerjajmo med tem po obliki in v-sebini trezno, objektivno, zmerno interpelacijo naših poslancev z neokretno govoranco Gregorčiča, kateri vse obrekuje in skuša udušiti resnico v kalnem morju širokih razpravljanj in — čenč“.
Da tudi mi pričakujemo odgovor — na žalenje naroda našega in zadoščenje. Vedeti hočemo, od kedaj je znak slov. naroda znak „ruski“, in ali je vlada pripravljena te „don Kišote", ki so iznajdli ruski strah, da blatijo slovenski narod, zavrniti in ustaviti enkrat nesramno hujskanje po čifutskih listih.
Viva Gorizia ebrea. Ko so prev-zvišeni knez-nadškof blagoslavljali 2. dec. temeljni kamen za hiralnico pri „rusi hiši" prišli so z gospodom županom Ve-nutijem tudi mestni starašine. Opažati je bilo, da jih je mnogo izostalo, ker je bilo vseh skupaj le kakih deset. Toda med temi desetimi so bili vsi štirje židovski starešine navzoči: Kako nam je bilo žal, ko smo videli, kako se je ta predrzna židovska stranka na odru mešala med škofa in dnhovščino ! Navzoč je bil tudi okrajni glavar Bosizio in nadkomisar Prinzig, ki sta malo prej ukazala strgati slovensko zastavo z Šolskega doma. Župan Venuti je sicer prav lepo govoril, toda govoriti je moral z ozirom na pričujočo močno židovsko stranko le o dobrem delu ne pa o krščanskem delu usmiljenja. V navzočnosti brezštevilnega krščanskega ljudstva kazali so se med cerkvenim obredom ti štirje židje na odru očitno. Cerkveni obred se je sicer izvršil veličastno, toda okoliščine so bile take, da je krščansko Gorico lahko sram. Ob takih priložnostih bi goriško županstvo veuder moralo imeti nekoliko več ozira !
Anclie (juesta xe da contar. Pod tem naslovom je opisal „Corriere“, kako je nek uradnik, kateri je uradno odšel v Čepovan zapisal na svoja vrata „v Če-povan“. To se-ve je že zločin nad ire-dentovsko Gorico, a še ne največi. Cujte! Rabil je bel papir in zapisal z modrorudečim pisalom. ,Corrierjeva‘ Karolina gotovo ni spala radi tega cel teden. V luknjo s takim uradnikom! V luknjo z vsemi, ki delajo bel papir in modrorudeče svinčnike. Radi bi se smejali taki budalosti, a žal je to sistematično hujskanje, katero draži goriške Italijane na Slovence. Gonja v mestu proti slovenski zastavi je sad tega hujskanja, kateremu je zapadla tudi slavna vlada. Radovedni smo, kedaj bo konec zlobnemu ščuvanju? Slovenci si to dobro zapomnimo.
Corriere smeši slov. župane radi znane zahteve. Župani so pokazali, da so župani slov. naroda. Čast jim!
Ravnateljstvo trgovsko - obrtne reg. zadruge v Gorici z neomejenim jamstvom naznanja p. n. članom, da je o božičnih praznikih, to je dne 25. in 2tf. t. m., zaprta pisarna.
Nemci v Gorici. Predrznost Nemcev v gcriškem mestu vedno bolj raste. Vedno očitneje kažejo svojo neniškona-rodno oliko. Nemški profesorji na gimnaziji se že celo izzivalno obnašajo. Njihovo postopauje vzbujati mora že največjo ogorčenost. Jedno pa moramo priznati, da se Nemci v kolikor je mogoče strogo drže gesla „svoji k svojim11. V tem oziru bi bili lahko vzgled Slovencem, ki na to geslo le preradi pozabijo. Samo vzgled. Nemško kolesarsko društvo strogo pazila to, da njega člani naročajo le kolesa nemških tvornic. Drugih izdelkov, če tudi so priznani boljši, nabavljati ne dopuščajo vsled svojega strogo uemško narodnega mišljenja. Tako postopajo Nemci. In Slovenci ! ?
Razglas. Podpisani deželni odbor naznanja stem, da je podelil pobiranje deželnih davščin, ki so določene za leto 1899, in sicer po 50 krajcarjev od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva, po 18 krajcarjev od vsačega litra na drobno, to je izpod 56 lilrov potočenih žganjin, navedenih vi členu BIL točka 1 zakona od 18. maja 1875 (drž. zak. št. 34) razun špirita iz pokvarjenega vina in po 10 krajcarjev od vsacega litra na drobno (izpod 56 litrov) prodanih žganjin, omenjenih v
2	točki ista zakonovega člena, za celo deželo gosp. Josipu Gorupu iz Trsta.
Slavna županstva so povabljena, da objavijo to v svojih občinah, posebno pa dotičnim obrtnikom.
V Lofiniku je umrl dne 11. t. m. župan g. Franč. Zottig. Mož ni bil slab, bil je le orodje znane goriške klike. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina. Pri pogrebu so bili otroci iz laške šole pokriti in g. nadučitelj je s čepico na glavi prav po domače kramljal z učiteljicami. Otroci iz slovenske šole in g. učitelj pa so šli lepo odkriti. Kdo je imel neki bolj prav ?
Božičnica bode jutre ob 3 V* po-poludne v otroškem vrtu v Podgori. Kdor se zanima za napredek slovenskih otrok, se lahko udeleži božičnice.
Poslopje za mlekarnico so pričeli graditi v Ročinju. Zadružniki z rabotami radovoljno prispevajo pri zgradbi prostorov. Da bi le še drugi spoznali korist zadruge ter se pridružili mlekarnici.
Poštnega odpravnika pri novem poštnem uradu v Lokavcu je razpisano proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača je 150 gld. ; uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld. za vzdržavo je-denkratne poštne zveze z Ajdovščino.
Novo hranilnico in posojilnico so ustanovili v Bovcu. Bog blagoslovi delovanje prepotrebnega zavoda. Čast možem, ki se vkljub velikemu nasprotovanju niso vstrašili dela za ljudsko blaginjo.
Izjava. Osebo, katera me v 34. številki „Brivca“ obdolžuje, da prenašam glasove g. nuncom in glede obrekovanja mojega moža, imenujem satansko obreko-valko, pač pa dotična oseba naj sama pred svojim pragom pometa, da ne bo v pohujšanje celi vasi.
f Neža Pitula.
V pokritje dolga 2G00 gl. poslali so dalje Alojzijevišču: Slavna županstva Št. Fr jan 10 gl., Bilje lo gl., Grahovo 10 gl., Vogersko po č. g. A. Berlotu 10 gl., razni dobrotniki iz Bilj 10 gl. BI. gg. Pavel Oblak v Ravnah '10 gl., Ant. Drufovka posestnik v Mirnu 10 gl., Ferdinand Cotfou, viši poštni upravni svetovalec 10 gl., mousig. Jan. Abram 10 gl., monsig. Stef. Bensa 10 gl., Ivan Kokošar, župnik 10 gl., neimenovan duhovnik 20 gl., Jakob Rejec 10 gl., Jos-Skočir, dekan 10 gl., Jos.JPoljšak 10 gl., Jos. Golja 10 gl., Jos. J^erfolja 10 gl., Jos. Srtaucar iO gl.. Ant. Berlot 10 gl., Jos. Cigoj 10 gl., Ant. Trpin 10 gl., Fr’ Stepančič 10 gl., Alfonz Poljšak 10 gl. Zadnji izkaz 950 gl., Skupaj: 1190 gl.
V zadnjem izkazu je tiskovni n*>,-narodni škrat odbil preč. g. Andreju Lebanu 5 gl. in popolnoma prezrl č. g. Tomaža Rutaria z 10 gl.
Rojaki! Razposlali smo 260 pozivov in nakaznic, katere nam blagovolite napolniti po 10 gl. Ako ustrežete vsi naši želji, poplačali bomo dolg in s tem najlepše proslavili petdesetletnico presvetlega cesarja Franca Jožefa I.
Za Alojzijevišče: Na Trnovem so o priliki petdesetletnice presvet, cesarja darovali 14 gl. 25 kr. V Gorjanskem pri banketu 2. dec. 5 gl. 30 kr. Tem je dodala še g. Antonija Adamič 1 gl., Mar.
Adamič 50 kr. in preč. g. Iv. Slokar, kurat 5 gl. Občina Pečine 160 kilogramov ajde. Verno ljudstvo v Podgori 12 gl. G. Lovrenc Volk s Trnovega 50 kr.
Vsemogočni Bog naj stotero povrne vsem našim dobrotnikom !
Za kelih „Alojzijevišfia“ so darovali: Jan. Lovišček, delavec 10 kr., pl. Braunitzer 50 kr , Ant. Jerkič 50 kr., Jernej Kopač 1 gld., Anton Cibič, dekan 1 gld., delavke v predilnici v Podgori 1 gld. 50 kr. Vsega denarja sem nabral do zdaj 83 gld. 28 kr. G. blagajnik mi je dal 30 gld. Kelih — delo g. M. Valentinčiča, pašarja za mesnicami — stane 140 gld. Nepokritih je torej še 26 gld. 72 kr. — Za dobrotnike bom maševal vse tri sv. maše na božični praznik. Dobrotnikom povrni Bog za milodare mr in veselje sv. božičnih praznikov.
Dr. Jos. Pavlic t.
Trst-Istra.
Shod progressovcev-razgnan —
V	nedeljo je imel spregovoriti Trst ,.pre-stolica Italijanov'1, da protestuje proti nameravanemu hrvatskemu gimnazija v Pazinu. Shod progressovcev je bil sklican v gledališče „Politeama Rossetti11. In res, polno je bilo, natlačeno do zadnjega konca. O V«l- ure je vstal predsednik progre>sa, Benussi, da pozdravi zbrano množico. Komaj je vstal, je zadonel po gledališča aplavz, ki se ni hotel poleči.
Predsednik je prijel za zvonec, poskušal govoriti, ali glej, zopet je zaoril krik in vrišč po poslopju, kakoršnega tam morda še ni bilo. Socijalni demokratje so na prvi galeriji razviliv rudečo zastavo ter krič lii na vse grlo: Živel socijalizem! Proč z liberalci! Na drugi galeriji pa so vpili ! Doli z židi! Proč z oderuhi! Med teni kavsom pa se je fulo tu in tam po gledališču vpitje : Živela Avstrija ! Vse to je trajalo kake 7» ure in ker je bilo videti da ta hrup ne poneha, je jelo postajati toplo in mrzlo sklicateljem shoda.
Ker le ni bilo miru in kričanje ni odjenjalo, so začeli iz parterja na vrh kričati: Lopovi, postopači! Množice so take krike laške sinjorije vsprejele z o-gorčenjem; zmerjali so z galerij laško gospodo, da je bilo joj, preklinjali jo in pretili jej, potem pa začeli metati na n j j razne predmete, blazine, cunje, deske icd. Da ni bilo mirnejših življev med njimi, pometali bi bili na laško gospodo klopi in druge težke predmete, da bi se bili utegnila zgoditi velika nesreča.
Do zborovanja sploh ni moglo priti in laška gospodal je odšla z dolgim nosom, prepevaje „Lasse pur“ — po ulici! Blamaža, blamaža, grozovita blamaža!
Tako je govoril Trst, „prestolicc Italijanov“ svoj govor proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu !
Za slovensko prebivalstvo v Trstu pa je ta dogodek znamenit, ker pomeui velikansk moralen uspeh .... po vsem tem, kar se je godilo v Trstu y poslednjih časih.
,,Mattino“ tržaški dnevnik, katerega je podpirala vlada, je prenehal izhajati. Tudi Lavoratore, glasilo tržaških socijalistov, je zamrl. Govori se, da bodo demokratje s pomočjo nekaterih pro-gresovcev pričeli izdajati list z novim imenom.
Razprava proti Martiuolichu, zloglasnemu uredniku »puljskega osliča11, se je vršila miiiole dni pred poroto v Rovinju. Toda razprava se je prekinila, ker je naj višje sodišče brzojavno zahtevalo spise vsled predloga dr. Laginje, zastopnika civilne stranke, za delegacijo druge porotne sodnije. Seveda je bil Martinolich vkljub očitnim in velik-m goljufijam v nevarnosti, da ga porotniki v Rovinju oproste.
V	Pulju so te dni odprli prvo hr-vatsko šolo,, kojo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Ob priliki blagoslovljena se je dogodila prelepa do-godba. Neki pnprost delavec je dvignil svojega sinčka v svoje naročje, in je pokleknil potem pred sv. razpelo, da z gorečo molitvijo in plamenečim srcem zaobljubi otroka Bogu in narodu. Ali ni bil to v srce segajoč prizor ?
Obsojen je bil v Trstu v 4 mesečno ječo Ivan Arzon, ker je pred sodnikom v Tržiču obdolžil g.čni Plesovi in gdč. devinsko učiteljico, da so kričale „Doli z Lego’1, dočim je na razpravi preklical to svojo izpoved.
llustrovaui narodni koledar1 je tudi za leto 1899 izdal založnik Dragotin Hribar v Celju. Koledar je lično opravljen in donaša tudi raznovrstnega čtiva. Cena lepo vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr.
Zakon proti nesramnemu petju.
Iz Bruselja se poroča, da je justičai minister v zbornici predložil zakonski načrt, po katerem se pevanje nesramnih pesmi j
v navzočnosti otrok, starih manj kakor 16 let, kaznuje z zaporom od 1 do 3 mesecev, ali z denarno globo od 100 do 1000 frankov.
Popolen lunin mrk bode v noči od 27. do 28. t. m. Mrk bode videti tudi v Evropi.
Tretji izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev Spmenik. Darovale so nadalje : Cerklje pri Kranju 30 gld.; Št. Juri pri Kranju 25 gld.; Dolenji Logatec 50 gld. ; Št. Vit nad Liu-bljano 80 gld.; Jeišane 30 gld.; Sv. Križ pri Aidovščini 25 gld.; Trebnje 20 gld. in Ilirska Bistrica 20 gld.
Listnica iired. : G. dopisniku iz Zapo-toka : Prihodnjič.
Ed. Eavlin,
v Grorici
v Nunskih ulicah št. 10.
Blagorodnemu g. FRANC. BROILIJU,
zvonarju v Gorici-Vidmu.
Pogodba novih naših zvonov se je sklenila dne 12. avgusta 1898. Pogodbine člene ste vestno izpolnili. Cena je bila primerna, posebno pa dopada lepo ugla-šenje, tako da zvonilo vsem ugaja. Zato Vam izreka podpisano oskrbništvo svojo zahvalo in svoje najiskrenejše priporočenje.
nasproti .gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
0ZZZZZZE222ZEI
M Razpela iz R 0TZ2E3R kovine in SjESC' M niklja
Rožnivenci R
in
podobe
RSohice svet-R ?E2ZZ2|J nikov Iz RZ22ZZZP in porcelana in
T377?77?m?
Nogovice molke in ženske
0Z22E222222B	MTTrrrrrrfTTrffl
JOŽEF CULOT
Groricaj Raštelj št. 3.
\37Tl737T7Tr?m K Torbe H
in
R kovfieki
2Z3Z22ZZ2§ Velika zaloga raznovrstnih iger, oprava za
božično drevo, in igrače za otroke.	0
ti
6	Razna	K	Rokovice H	H	Pipe
§	obuvala	E23-222«	=22Z2E	u8t„njk!	In	li	722ZHP
§
DZ
2OTTZ20
C suknene
R	R
T”—*—-H
cevi
liJ.	R
Oskrbništvo cerkve sv. Tomažu,
pri sv. Tomažu, dnč 17. decembra 1898 Alfonz Poljšak, f. vikarij. France Klemenčič, ključar. Josip Bratina, ključar.
Cebelno-voščene
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje
cerkvene posode in oiodja.
priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu.
Za pristnost jamčim z lOOO kr.
Z veleštovanjem udani
J. Kopač,
V	GORICI, Solkanska cesta štev. 9.
Ant. K
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala iu podobe.
J&nus“
fr
Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
I
E. SUSTEFLSIC & C.
? Stolni ulici št. 13 nasproti veliki cerkvi.
Usojata si priporočati slavil, občinstvu in rojakom svojo
vzajemna zavarovalnica za življenje na
Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zayod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101.800 oseb s 130,760.000 gld. ka-pit&lavin 825.000 reute.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povr nilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko
v Gorici, Via Ponte Isonzo.
Naznanjam preč. duhovščini in ve-leslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije.
Obijubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen z 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se priporočam udani
Anton Pucelj, brivski mojster.
vsake vrste za možke iu ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovareu, volno in žimo za blazine itd.
Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
si
>«
u
sv
sj
s-
P,-
'e?'
S
M
cn >
Msz. »v«*.!*«« 2
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli)
Podpisana priporočata slavnemu Aq
'?kWW-
činstvu v Gorici in na deželi, svojo no-oo urejeno
Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril 13. oktobra t. 1.
lisltitliiti jestvin.
[I
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin
trgovca v Seminiški ulici št, i
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“.
CENIK
od 30 kr
Papir pisemski in uraden 100 pol zavitki (koverti) raznovrstni 100 papir in zavitki za pisma v škatli peresa po 144 v škatli podobice svetnikov s slov. napisom 100 tinta, steklenice.................
molitveniki (mašne knjige) ...	„	__	"...
tiskovine za duhovnije kakor v Iiil. tiskarni; spovedni listki tisoč črnih 1 gl. 50 kr., rudečih 2 gl., tiskovine za županstva na l/4 pole 100 kom. 25 kr., na celi poli, kakor proračuni, zapisniki itd. pola 3 kr., trgovski računi tisoč 2 gl. 50 kr. do 5 gl. posestnice (vizitke) 100 — od 60 kr. nayz-govor;
album-i	za	slike in razglednice	od	1 gl. 40 kr. navzgor;
„	„	spominska vpisovanja	od	10	kr. navzgor;
„	„	glaske (note) 80 kr.
i.	t.	d. vse po najnižjih	cenah
Za naročila priporoča se najuljudneje
Gr. LIKATI
navztror
V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah.
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusiie izdelke po naj -novejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
  ________
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli)
cgrva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC Sc ZAJEC
prej Gr. Darbo GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. pnv. tovarne; pri-poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.	_	.
Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. Zaloga Portland iu roman cementa. - Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno 1
Priloga „Primorskemu Listu“ št. 86. z dne ‘20. decembra 1898.
Interpelacija
poslancev dr. GrG{JOrČiČ3 m tovarišev na Njegovo Pi pvzvisenost gospoda linnisterskega predsednika, grofa Tli unn, kot roditelja mmistei st \ a notranjih poslov, v zadevi zapostavljanja slovenskega prebivalstva v okraju in mestu go riškem po c. kr.
okrajni oblasti.
Zdi se, rta c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je ort nekaj let popolno izgubilo smisel za svojo nalogo ter da je postalo mestnemu magistratu podrejen izvrševalen organ in voljno orodje radikalni italijansko-narodni stranki v mestu.
Namesto, da bi vedno imelo pred očmi in vsestransko podpiralo blaginjo okraja, za kateri je postavljeno, h kateremu ne pripada mesto goriško, vidi, kakor se spoznava iz njegovega delovanja, zapostavljajoč in rušeč blaginjo slovenskega prebivalstva v tem okraju, svojo glavno nalogo v tem, da podaja svojo močno roko italijanskim radikalcem v mestu v preganjanju in pritiskanju slovenskega, cesarju zvestega življa, ter da varuje »izključno italijanski značaj" goriškega mesta — mesta z dvcpctinsko slovensko manjšino! — celo z nepostavnimi sredstvi.
Sklicevanje na javni mir in red, ki je baje po Slovencih v nevarnosti, je le plašč, ki ga rabi c. kr. okrajna oblast v to, da si dovoljuje pod njega varstvom vsako sramo-čenje in vsako poniževanje slovenskega prebivalstva v mestu in v okraju. Javni mir in red se kali poglavitno in v prvi vrsti po neopravičenih, za Slovence odijoznih in izzivajočih naredbah, katere izdaja c. kr. okrajna oblast po želji in zahtevi italijanske radikalne stranke, s katero je popolnoma liirana (združena), ker vse te naredbe se izkazujejo kot pristranske, v korist italijanskih radikalcev.
Namesto, da bi zaprečila izgrede in kršenja zakonov z modrimi naredbami, jih uzročuje c. kr. okrajna oblast na slovenski strani navlašč s svojim breztaktnim in izzivajočim postopanjem.
S tem ne še zadovoljna, namišljuje slovenskemu prebivalstvu zločine, ki se niso godili, ter poroča o njih predpostavljenim oblastim ali pa skrbi, da pridejo po drugih v javnost. V prvem pogledu podaje neovrgljiv dokaz govor dvornega svetnika Czapka v seji 13. maja 1897. v poslanski zbornici državnega zbora ter odgovor, dan v seji 11. maja 1897. na interpelacijo barona Malfat-tija o primorskih odnošajih.
Nasproti zamolčuje in zatajuje c. kr. okrajna oblast najgroznejše izgrede in nezakonitosti, ako se gode na italijanski strani. Tako je opisala c. kr. okrajna oblast velikansko, slovensko prebivalstvo z dežele in mesta, pa avstrijsko domoljubje globoko žalečo demonstracijo dne 22. marca 1897. kot povsem nedolžno.
Z ozirom na sramotne in poniževalne priprave, ki so se uprizorile proti slovenskim vojaškim nabornikom v pomladi leta 1897., je priznal uradni voditelj okrajnega glavarstva sam, da „je šel županu Venutiju na limanice". Meseca marca 1898. je zatrjeval, da ne pojde več na ta način na limanice ; meseca julija istega leta pa si je izprosil višje dovoljenje, da sme še dalje „hoditi na limanice".
Dogodki na železniški postaji dne 25. marca 1897., v Št. Petru dne 28. istega meseca, v Batujah meseca septembra 1898. so se edino le po krivdi posamičnih uradnikov tega oblastva tako zasuknili, da so donesli mnogim državljanom težke kazni.
Dva višja komisarja pri okrajnem gla-varstvu. njega pr^va voditelja, sta znana, izrecna pristaša italijanske radikalne stranke, v katerem smislu izkoriščata v svoje roke položeno uradno moč. Policijsko in vojaško moč rabita v to, da izzivata in v nesrečo pehata slovensko prebivalstvo v okraju, ki je po svoji naravi miroljubno in se dti voditi. V zgore navedenih slučajih sta bila prisotna.
Dogodki na železniški postaji in na Rojicah z dno 25. marca 1897. dajejo prepričljiv dokaz o nezaslišni drznosti, s katero je policija gonila slovenske mladeniče med žvižganjem in zasramovanjem italijanskih demonstrantov, katerim se ni nič zgodilo, ter dražila jih k nepremišljenim korakom.
O tej priliki je policija z Josipom Cijanom pred mnogimi pričami dejanski grdo ravnala, a v zapisniku, ki se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu po volji policijskega komisarja sestavil, se to v nasprotju z resnico taji.
V St. Petru je okrajni komisar, ko je došel tja dne 28. marca 1897. z vojaško pomočjo, najprej nadražil kakih 24 mladeničev, kakor je razvidno celo iz sortnih spisov, k izgredom, za katere so bili strogo kaznovani, potem je gospodaril med mirnim, v krčmi sedečim domačim ljudstvom, kakor v premaganem sovražnem taboru.
Ko se mu ni posrečilo, nahujskati jih k uporu, aretoval je par nedolžnih ter odšel dalje v Vertojbo, kjer je aretoval kakih 22 mož in mladeničev ter odgnal ji'i zvezane in uklenjene z vojaško pomočjo v zapore, kjer so jih dalje časa zadrževali, ne da bi bil le cde.i izmed njih prišel pred sodišče radi pomanjkanja vsakoršnega kaznjivega de-.ian.it1- Na opombo, da med aretovanimi bi utegnili biti tudi nedolžni, je ' zavrnil okrajni komisar: „Ne de nič; ti povejo krivce". Na ta način se »vlada" v goriškem okraju slovensko prebivalstvo.
V Batujah je dalo razžaljeno avstrijsko domoljubje povod, da se je zbralo mnogo ljudstva. Ta okoliščina bi bila morala spominjati politično oblast, rta naj postopa previdno, ter sodno oblast, da naj postopa prizanesljivo. »Da se varuje ugled države na zunaj", se niso ozirali nikjer na to okol-ščino in spoznala so se kot kaznjiva dejanja taka, ki se v normalnih odnošajih smatrajo kot brez pomena.
Kamor pošljejo omenjena dva uradnika kot posredovalca med Slovence, zgodi se gotovo kaka nesreča. Eden izmed njih namestuje lahko po svojem osornem, oblastnem, odbijajočem nastopu vsakterega turškega pašo; drugi je slovenskega jezika nezmožen in že zato nesposoben, da služi v slovenskem okraju in pol slovenskem mestu.
Nov dokaz popolne nesposobnosti omenjene oblasti, da bi rešila postavno dano jej nalogo, kakor tudi popolne odvisnosti od mestnega magistrata in radikalne italijansko-narodne stranke v Gorici, dala je ta oblast dne 2. decembra, ko se je slavila petdesetletnica vladanja Njegovega Veličanstva pre-svitlega cesarja.
Šolska uprava, sledč modri misli, da vtisi iz otroških let najmočnejše uplivajo v življenju in da treba skrbno buditi in gojiti v otroških srcih dinastično in domoljubno čut, je dala šolski mladeži prost oni slavni dan, kateri so vsi avstrijski narodi željno pričakovali in spoštljivo praznovali, ter je ukazala vodstvom vseh javnih in zasebnih šol, naj ta dan obhajajo z domoljubnimi slavnostimi, ki so bile natanko označene.
Društvo »Šolski dom“ v Gorici je zgradilo s pomočjo prostovoljnih darov občin in drugih dobrotnikov v deželi v spomin in proslavo petdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja veličastno šolsko poslopje, katero naj priča še poznim rodovom o zvestobi in udanost Slovencev v goriški mejni deželi do cesarja in države, in katero služi danes 800 učencem, med temi GOO šolskim otrokom iz ljudske šole, kot učilišče. Društvo je nastavilo cerkveno blagoslovljenje šolskega poslopja na dan 2. decembra, kot na dan cesarjeve pet-
desetletnice, ter jo je združilo s slavnostjo cesarskega jubileja.
Vsakdo, ki ne pozna onemoglosti c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici nasproti zahtevam italijanske narodno stranke, bi bil mislil, da c. kr. okrajna oblast bode imela nasproti takemu poslopju in taki dvojni svečanosti vsaj toliko spoštovanja, kakor ga izkazuje italijanskim glumačem iz kraljestva, kadar se prekucujejo na javni ulici.
Ali to se ni zgodilo.
Na izrecno zahtevanje pri slavnosti navzočih dobrotnikov društva ter roditeljev šolskih otrok se je razobesila ob začetku svečanosti in za čas njenega trajanja poleg dragocene državne zastave tudi slovenska trobojnica (belo - modro - rudeča), katera je visela v sprednje dvorišče šolskega poslopja na zasebno društveno lastnino, in katera je imela pričati, da cesarsko slavnost 50 Slovenci priredili ter cesarski spomenik Slovenci zgradili.
Slovenci imajo navado, da ko obhajajo domoljubne in dinastične slavnosti, razobešajo poleg državne zastave vedno tudi narodno trobojnico, da se spričajo kot zvesti Avstrijci in ob enem kot Slovenci. Tej stari navadi ostali so zvesti tudi v tem slučaju.
Voditelji in zastopniki radikalnih Italijanov v Gorici so razobesili ob cesarski slavnosti dne 2. decembra samo belo-modro zastavo, katero častijo kot znak »italijanskega značaja1' goriškega mesta (»Gorizia italiana") — brez vsake črno-rumene primesi. Na glavnem trgu goriškega mesta je plapolala tisti dan narodna trobojnica, katera nosi barve zunanjih držav (Ogerske in Italije) na javnem prostoru. Ti okoliščini nista žalili gospodov višjih komisarjev in voditelja c. ki', okrajnega glavarstva; a isti gospodje so bili iz sebe radi slovenskih zastav, ki so bile razobešene na »Šolskem domu" in drugod po mestu.
Komaj je bilo videti slovensko trobojnico na »Šolskem domu", že se prikaže redar v hiši ter zahteva, naj se odstrani. Društveni odbornik dr. Aleksij Rojic odvrne, da se to zgodi, ko neha svečanost, kar bo najkasneje v pol uri.
Med tem, ko se je v novo sezidanem in novo blagoslovljenem šolskem poslopju, katero nosi na čelu v zlatih črkah napis, da »Šolski dom" se je zgradil v spomin 50-letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., vršila cesarska slavnost ob mnogoštevilni udeležbi šolske mladeži, njenih roditeljev ter dobrotnikov društva, se prikaže na vratih slavnostne dvorane policijski oficijal K r a t k y s še drugim uradnikom in štirimi redarji ter zahteva od društvenega načelnika z oblastnim, zapovedujočim glasom, naj da odstraniti slovensko zastavo, ki je visela v sprednje dvorišče iz okna gosto natlačene dvorane.
Načelnik ga opozori, da to ni mogoče pred koncem slavnosti, ker je dvorana gosto natlačena od množine otrok. Na to mu uradnik z odurnim glasom vrže v obraz razžaljivo, ker neresnično trditev, da mu je bilo že pred slavnostjo ukazano, sneti zastavo.
Prisotnost cesarskega svetnika in c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v uniformi, posredovanje deželnega poslanca dr. Aleksija Rojca, dostojanstvo načelnika, ki je kol državni poslanec in deželnega glavarja namestnik policijskemu oflcijalu Kratkyju osebno znan, ni nič pomagalo, ker c. kr. oblast je stala pod pritiskom italijanskega radikalstva, in od strani onih, ki so dali nalog, se je očividno nameraval škandal.
Načelniku ni preostajalo drugega, nego da je ustavil slavnostno govornico v sredi govora, kateri so prej pazljivo poslušali otroci
in navzoči odrasli, da je slavnost sploh ustavil ter prosil prisotne, naj zapuste dvorano, da bo mogoče izvršiti povelje policije ter sneli zastavo, ob kateri se izpodtika.
Ko je načelnik to naznanil in se je prikazal uniformovanec z redarji na vratih, z namenom, da bi stopil v dvorano, je upli-valo to neizmerno. Otroci so vreščali in jokali, odrasli so zmirjali in kleli vlado, ki je vsled sramotne kapitulacije pred irredento brezsrčno pokvarila njim in otrokom slavnost, katere so se že dolgo veselili in pripravljali na n( o.
Ljudje so bili zbegani in prestrašeni, da bi bili lahko nastali najhujši nasledki. Ena učiteljica je padla v nezavest, druge so jokale; ena deklica je padla na tla in je bila pohojena; vse so se gnetle k vratom ter drle vpijoče in prepadenega obraza na ulico, k j e r j i h j e sprejelo zbrano občinstvo »avite col ture" z vpitjem in porogljivim ploskanjem rok, ne da bi se bil veliki uniformovanec za to kaj zmenil, ker njemu ni bilo pri srcu, kako bi varoval otroke, ampak slovenska zastava. Mnogo deklic in nekatere učiteljice so ležale bolne ves dun vsfed prestanega strahu in zdražbe; druge so tožile še drugi dan, da jih glava boli; nekatere niti niso mogle iti v šolo.
Odrasli so besneli radi frivolnega nastopa policijskega uradnika in radi naredbe, katero je ukrenila c. kr. okrajna oblast v prilog i i redenti. Polni gnjeva radi žaljenja in poniževanja Slovencev s tem, da se je dala silovito odstraniti njih trobojnica vpričo Italijanov, ki so se zbrali na ulici vsled prihoda policije, so odstranili avstrijsko zastavo z okna ter so jo hoteli vreči na tla! Načel-niku in drugim navzočim gospodom se je posrečilo, da so s prijaznim prigovarjanjem pomirili razsrjeno množico ter obvarovali jo pred nepremišljenimi koraki.
Uniformovanec, spremljan od štirih redarjev, se je razkoračil v slavnostni dvorani, je opetovano zarežal nad načelnikom, ker se mu je zdelo, da zastava se ne snema dovolj hitro, je pustil redarje v dvorani z nalogo, da naj aretujejo vakega, ki bi se ustavljal njih naredbam, ter je brez pozdrava odjadral v zavesti svoje zmage, da sporoči izvršeno junaštvo onemu, ki mu je bil to naročil.
Treba poudariti, da taktno in človeško postopanje redarjev se je lepo odlikovalo pred robatostjo in surovostjo uradnika.
Ni dvoma, da gospoda višja komisarja, ki sta že pred tistim dnem v navzočnosti zastopstva italijanskih radikalcev v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva razpravljala o možnosti, da se razobesi slovenska zastava v »Šolskem dernu" in drugod po mestu, in ki sta se dogovorila o pripravah, ki naj se ukrenejo za ta slučaj, sta računala na upor od strani društva in gostov in da sta upala na bogat ribji lov za sveto Hermandado (za zapore). Modra odjenljivost načelnikova in spoštovanje njegovih prošenj od stri ni navzočih je jima prekrižalo račun in kakor trdijo verojetna poročila, pokvarilo dobro voljo.
Vendar se lahko tolažita in smeta biti ponosna na to, da na dan cesarske petdesetletnice med cesarsko jubilejno slavnostjo v šolskem poslopju, ki se je sezidalo v spomin in proslavo tega jubileja, sta v veliko veselje italijanske irredente izzvala prevelik škandal.
Med slavnostjo so metale iz oken nasproti stoječega stanovanja italijanskega zasebnika n e ž n e ženske roke kamenje proti »Šolskemu domu" in vanj; eden kamen je zadel gospo Lovišček na ramo ter jo poškodoval, drug jo padel pred gospo
Pregl, ne da bi jo zadel. Veliki uniformo-vanec ni seveda o tern nič opazil, ker je imel važnejši posel ; redarji so bili o tem dogodku obveščeni. Ako bi bil to storil kak Slovenec v škodo kateri italijanski šoli, bi sedel že zdavna pod ključem in zapahom.
Ako se vpraša, zakaj je policija uprizorila ta grozen škandal, tedaj pridemo do slovenske zastave in do odnošajev, v katerih je c. kr. okrajna oblast do italijanske irre-dente v Gorici.
Slovenci v avstrijskem cesarstvu imajo od leta 1848. svojo narodno trobojnico (belo-modro-rudečo) ter jo rabijo od tistega leta naprej nepretrgoma brez ugovora do najnovejših časov pri vseh narodnih in drugih slavnostih.
Gospoda višja komisarja pri c. kr. okr. glavarstvu v Gorici, kot pristaša in strankarja italijanske narodno-radi kalne stranke, nočeta nič vedeti o tej slovenski zastavi na ozemlju mestne občine goriške, ker vsled svojega pobratimstva z italijanskimi radikalci hočeta, naj velja go-riško mesto vkljub slovenski dvepe-tinski manjšini kot čisto italijansko mesto, in ker razobešanje slovenske zastave na ozemlju goriške občine nasprotuje temu njih namenu.
Gospoda višja komisarja sta se obrnila meseca julija tega leta povodom nekega slučaja do c. kr. namestništva s poročili, ki so bila ad hoc prikrojena, na katerih podlagi sta dosegla predsedniški odlok z dne 7. julija, v katerem je rečeno, da razobešanje narodnih trobojnic, ki imajo ob enem barve zunanje države, spravlja v nevarnost javni mir in red v mestu goriškem.
Zadnji dogodki v Gorici so dokazali nasproti trditvam gospodov komisarjev, da ne razobešanje, ampak da prepovedan je slovenske trobojnice spravlja in bode spravljalo v nevarnost javni mir in red ne le v mestu goriškem, ampak tudi na deželi. G. kr. okrajna oblast je postavno poklicana, da varuje Slovence, ko se poslužujejo svoje narodne pravice, z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolago, proti morebitnim n a p a d o m druge narodnosti, katerih pa se nihati, ako vladni organi ne izpodbujajo in poživljajo k temu. Namesto tega se sklicuje na pritožbe in žuganja od strani druge narodnosti, katera so naročena po znanih čini-teljih, da na podlagi teh more kratiti Slovencem njih pravire.
Slovenska trobojnica nosi barve naslednjih zunanjih držav: Schaumburg-Lippe, Francija, Luksemburg, Nizozemsko, Norve-gija in Srbija. Gospoda komisarja pa ne mislita, ko postavljata
o	m e njeno načelo (da narodne trobojnice, ki imajo barve zunanje države, so nevarne), na nobeno teh držav, marveč na Rusijo, dasi so državne barve ruske črna-pomerančnorumena-bela. Zamenjujeta namreč navlašč državne barve ruske z barvami zastave trgovinskega brodovja ruskega. S tem primerjanjem barv slovenske trobojnice z onimi ruske zastave trgovinskega brodovja, združujeta gospoda komisarje v soglasju z italijanskimi irre-
dentisti neko postransko misel, neko sumničenje, proti kateremu prote-stujejo najslovesnejše avstrijski Slovenci, vedno zvesti pristaši hiše Habsburške in avstrijske monarhije.
Irredenti se ne gnjusi slovenska trobojnica radi tega, ker ima barve zunanje države, ker sama se trudi na vso moč, da bi smela razvijati v Avstriji barve zunanje države (Italije), marveč ker je zastava Slovencev, ki se borijo ob jadranskih obalih proti irredenti.
Barve zunanje države se le zato pov-darjajo, da bi se zbudili pri avstrijski vladi pomisleki radi dopuščanja slovenske trobojnice, ter zato, da bi se moglo sklepati, da ako se dopuščajo barve ene zunanje države (Rusije), se morajo dosledno dopuščati tudi barve druge države (Italije), in da vlada postopa neenako, ako dela drugače.
To dokazovanje je tudi, kakor razvidno iz omenjenega odloka, obveljalo pri pred-sedništvu c. kr. namestništva, katero gotovo ne pozna stvari iz lastne skušnje.
Ali lo dokazovanje je krivo, ker sloni na krivih postavkih. Prvič belo-modro-rdeče niso ruske deželne barve; drugič slovenska trobojnica ni dobila svojih barv iz Rusije, ampak — kakor je zgodovinsko dokazano — z Dunaja čez Kranjsko.
Ni res, da slov. trobojnica bi bila sprejela svoje barve od zastave trgovinskega brodovja katere zunanje države ; kajti slov. trobojnica ni na sebi in zgodovinsko nič drugega nego trobojnica vojvodinje kranjske. Minister Dobl-hoff je z odlokom z dne 23. septembra 1848. z ozirom na to, da prvotni grb vojvodinje kranjske je bil (še pred letom 14G4) belo-modro-rudeč, določil barve slovenske trobojnice kot narodne barve (Nalionalfar-ben) za Kranjsko, katero je središče in glavno bivališče slovenskega prebivalstva v Avstriji. Z god o v i n s k o. d e j s t v o je, da Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem so sprejeli leta 1848. kranjsko zastavo kot svojo narodno zastavo in da so jo od takrat vedno rabili.
Kar zadeva posebe Goriško, ni nika-kega dvoma, da belo-modre-rdeče so prave deželne barve goriške, ker deželni grb go riški ima te barve in ker deželne barve se morajo ujemati z barvami deželnega grba. Slovenska Irobojnica se je rabila v goriški deželi od leta 1848. vedno in brez ovire, dokler niso prišli sedanji gospo-dovalci v Gorici na krmilo in nista postala njihova somišljenika višja komisarja, katera imata dejanski kot taka najvišjo in neoporečno vodstvo v okraju, mod tem ko mora drug nositi odgovornost zn njihova dejanja.
Leta 1848. se je zbrala narodna straža goriških Slovencev proti upornim Italijanom pod slovensko trobojnico, katero je videti še dandanes. Goriška Čitalnica je od leta 18G2. pri slovesnih povodih in sprevodih v Gorici vedno razvijala slovensko trobojnico brez ovire.
Njegovo Veličanstvo presvitlega cesarja so Slovenci, ko je bival v Gorici leta 1875. in 1882., pozdravili s slovensko trobojnico. Lela 1882. so slovenska društva goriška za
slovensko trobojnico korakala iz središča mesta na Rojice in nazaj ter so se udeležila na Rojicah, ki spadajo k ozemlju mestne
i	občine goriške, s slovensko trobojnico na čelu, slavnostnega sprevoda pred očmi Njeg. Veličanstva. Isto tako so došla društva in občine iz okraja z zastavami v slovenskih barvah na slavnostni prostor.
Leta 1891. so razobesila slovenska društva, ko je bivala Njegova cesarska Visokost nadvojvoda Karol Ludovik v Gorici, brez ovire slovensko trobojnico; zasebniki so brez vsake težave razobesili z oken svojih stanovanj preproge in tkanine v slovenskih narodnih barvah. Slovensko podporno društvo v Gorici rabi svojo društveno zastavo, ki ima narodne barve, od svojega začetka, od 1882. do danes pri pogrebu svojih društvenikov.
Goriški Slovenci uživajo že petdeset let nepretrgoma pravico do svoje zastave. Cesarska vlada je dolžna ščititi slovenski narod, ta trdni branik ob naši državni meji proti Italiji, v njegovi pravici, in ne ovirati ga v izvrševanju njegove pravice z žuganjem in z oroženo močjo, ker italijanska irredenta tako zahteva. V Trstu in Pulju, kjer je odstotek slovenskega prebivalstva veliko manjši ko v Gorici, plapolala je dne 2. decembra t. 1. slovenska trobojnica brez ovire in brez omejitve. Ako se Trst in Pulj ne rušita radi slovenske trobojnice, izključen je tak strah tudi za Gorico.
Med tem, ko se goriška irredenta in ž njo c. kr. okajno glavarstvo izpodtika na tem, da barve slovenske trobojnice se ujemajo z onimi, katere ima zastava ruskega trgovinskega brodovja (II a n d e 1 sfl a g g e ), ne izpodtika se nikdo njih na tem, da za-
stava mesta goriškega, katero	rabijo zdaj
ostentativno kot znak »izključno italijanskega	
značaja" mesta goriškega (Gorizia italiana),	
nosi barve, katere ima zastava	ruskega boj-
nega brodovja (Kriegsflagge)	belo-modro.
ki je veliko nevarnejša nego	ona trgovin-
skega brodovja in ki pripada	isti zunanji
drža v i.
Slovenci in Italijani v mestu goriškem rabijo zastave z barvami, ki so v odnošajih do iste zunanje države; slovenska zastava ima barve zastave trgovinskega brodovja, mestna (italijanska) zastava ima barve zastave bojnega brodovja iste zunanje države. Nimajo si kaj očitati in c. kr. okrajna oblast ne sme različno postopati glede na rabo teh zastav, ako se noče krive storiti pristranosti v prilog eni in v škodo drugi stranki.
Gospoda višja komisarja vesta prav dobro, da Slovenci so s srčno ljubeznijo vneti za svojo narodno zastavo in da so pripravljeni, če treba, braniti jo do skrajnosti. Vkljub temu se ne pomišljata, dražiti slovensko ljudstvo v tej točki, za katero je najbolj občutljivo, ter siliti je do nezakonitih korakov. Gospoda višja komisarja sta spravila že stotine slovenskih državljanov v ječe in njih rodbine v nesrečo in še ne mirujeta. Iščeta novih povodov in pretvez, da bi na ,,sti maledetti di sciavi“ (kakor se jima poljubi imeno-
vati Slovence iz okraja in iz mesta) navalila še večjo nesrečo.
Nista prijatelja ljudstvu, kateremu sta predpostavljena, ter nimata ni razuma ni srca zanj. Ne vidita rada, da so goriški Slovenci na glasu miroljubnega, cesarju zvestega ljudstva, ter gresta na to, da oropata slovensko ljudstvo tega dobrega imena, da je ozlovoljujeta in nadražita. Zato delata ž njim kakor s sovražno sodrgo in z roparsko druhaljo (kolodvor, Št. Andrež, Št. Peter, Gorenja Vertojba, Dolnja Vertojba, Gorišček, Batuje, „Šolski doni"), dražita je k nezakonitim dejanjem, ki vodijo v nesrečo; trgata mu h src zaupanje na državo in njene zakone ter je ženeta v naročje obupu in anarhiji.
Slovensko prebivalstvo v mestu in okraju je zgubilo vse spoštovanje in zaupanje do tega urada; od njega pričakuje le žaljenje, zapostavljanje, krivico in nasilstvo; prikrita nezadovoljnost, srd in nevolja vladajo povsod; obup se po-lastuje src tega cesarju in državi zvestega ljudstva.
Zadnji ča s j e, da c. k r. vlada obrne svojo pozornost na obupni položaj slovenskega prebivalstva v okraju in v mestu goriškem ter da odpravi žalostne in nevarne od-nošaje pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici.
Ker opetovane pritožbe o teh odnošajih na pristojnih mestih niso imele uspeha in ker prošnje za njih odpravo niso bile uslišane, dovoljujejo si podpisani, staviti na Njegovo Prevzvišenost gospoda ininisterskega predsednika grofa Thuna, kot voditelja mi-nisterstva za notranje posle, sledeča vprašanja :
1. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna zapovedati, da se preiščejo po komisiji, katere nepristranost je vzvišena nad vsak dvom, v tej interpelaciji navedeni slučaji in odnošaji pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici na licu mesta, kjer naj se preslišijo tudi stranke?
2. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, poklicati na odgovor policijskega oficijala Kratkyja radi nekvalifikovane breztakt-nosti, s katero je dne 2. decembra t. 1. motil cesarsko jubilejno slavnost v „Šolskem domu" v Gorici?
3. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, dati slovenskemu prebivalstvu mosta in okraja goriškega s primernimi naredbami dolžno zadoščenje za javno razžaljenje, s katerim je bilo žaljeno, ko se je dala zapoved, da naj se sname slovenska zastava s „Šol-skega doma", narodnega spomenika petdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L, med cerkvenim blagoslovljenjem in cesarsko jubilejno slavnostjo, in z drugih hiš v Gorici ?
4. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, naročiti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Go-ricj, da naj preneha v boiu, ki ga bije v službi politične stranke proti slov. zastavi ?
5. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, poprijeti potrebna sredstva, da so žalostni, državi nevarni odnošaji pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici korenito zboljšajo?
Na Dunaju, dne 9. decembra, 1898.
Dr. A. Gregorčič.
Rozkošny.	Dr. Plaček.	Skala.	Peric.
Dr. Engel.	Dr. Gladyszowski	K ("mig.	C< * v • r bpineic
VVilbelm Pfeifer	Dr. Blažek.	Maštalka.	Dr. Laginja.
Heimricli.	Karatnicki.	D ostal.	Borčič.
Marti nek.	Dr. Kurz.	Berk s.	v Supuk.
Vychodil.	Breznovsky.	Do ležal.	Coronini
Šileny.	Pabstmann.	•l-klv.	Pogačnik. CA
Kušar.	Janda.	Horica.	Biankini.
Dr. Žaček.	Radimsky.	Klaic. > * V	Dr. Btilat.
Dr. Stojan.	Dr. Deyin. T 'v r < i /	Dr. Ferjančič C1 1 1	Sokol. v C! ' 1
Pospišil.	Dr. Mama.	Nmnal.	brarnek.
Holansky.	Di-. Kramar.	Rataj.	Waclniianyn.
Dr. Paca k.	Bečvar.	Barvvinski.	Po v še.
Zore.	Ven ca j z.	Špindler.	Lebloch.
v Dr. Žitnik.	Dr. Gregr,	Mettal	Kaftau.
B ukovic.	Dr. Lang.	Forma nek.	Dr. K veki č.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček.