Slovenska begunska gimnazija v lienškem taborišču je konča¬ la to šolsko leto v petek 31.VIII. Istočasno so bili končani tudi vsi privatni izpiti. Ker je slovenska begunska gimnazija naša najvišja kulturna ustanova v begunstvu, smo na njo in na njene uspehe ponosni vsi slovenski begunci, zato ji v tej št»posvečarno več prostora. Nižji tečajui izpiti so trajali od 30,avg.do 1.septvišji pa od 30 avg.do 5. septembra. Pri vseh izpitih, ki so se vršili natančno po veljavnih predpisih v biv.Jugoslaviji, je po odobritvi - najvišje vojaške uprave predsedoval ravnatelj Marko Bajuk, nadzo¬ roval pa jih je v imenu vojaške vlade g.polk.Bat#,, Is sledeče preglednice ,1e razviden staleš zavoda in uspeh. a) letnih ocen: b) teč ajnih izpitov. Med temi dijaki pa ni vštetih 20 ufciteljiščnic, ki so ho¬ dile redno v šolo, pa niso mogle dovršiti leta zaradi pomanjkanja strokovnih učiteljev. s . Ce vrčemo na tehtnico vse težave, ki jih je morala premaga¬ ti organizacija zavoda sama na sebi in vse zapreke, ki' so ovirale delo profesorjev in učenčev, se nam pokaže uspeh nad normalnimi uspehi, ki so jih dosegli zavodi v rednih razmerah, ko so imeli primerne učilnice, šolske knjige, najrazličnejša učila, udobna sta¬ novanja, Radostno hrano in svečavo, tej: izvenšolsko pomoč z desne in - 2 - leve. Pa so k temu prišli še nadležni pritiski raznih "prijateljev"; sorodnikov, veljakov in prvakov, ki so posredovali za šibke varo¬ vance. In se je v tem oziru vedno, ki juh odporu in boju s strani profesorjev vendar veliko grešilo.!Tu ni bilo ni6 tega, ocene so bi¬ le zaslužene v težkem vzdušju, ob pomanjkanju vseh učnih pripomočkov in udobnosti, v času, ki strašno vplivajo na duha. In vendar je upanje, da bo po popravnih izpitih ostalo za ponavljanje razredov kvečjemu 5 To je uspeh, ki. ga ne more pokazati noben zavod iz predvojne dobe. Učno osebje je obstojalo iz ravnatelja in 18 profe¬ sorjev; med njimi sta bila tudi dva zdravnika. ' SKLEP lOM L 6. t.m. je gimnazija slovesno zaključila šolsko leto. Ob 9 zjutraj je bila v taborišču šolska sv. maša s skupnim sv.ob¬ hajilom profesorskega zbora in vse dijaške mladine, za njo pa v dvo¬ rani dijaška akademija v navzočnosti taboriščnega poveljnika g. ma¬ jorja Richardsa ter g.Corsellisa in Strahana. Ko je dijaški pevski _ zbor odpel dijaško himno "Gaudeamus igitur", se je g.ravnatelj Marko Bajuk v imenu gimnazije zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je ustanovila in mogla delovati. BRITANSKE OBLASTI. "V prvi vrsti" - tako je izvajal - "moram omeniti izredno naklonjenost angleške vojne oblasti in upra -ve, ki od prvega začetka od nepozabnega g.majorja Baerreja preko nje¬ govega naslednika g.Bella in sedanjega komandanta g.Richardsa prav po očetovsko nas varuje in vodi ter po materinsko za nas v vseh Ozirih skrbi. On ne pozna izraza begunstva, on želi, da bi se počuti li pod njegovo varno in skrbno roko kot strnjena družina, zgrajena ok^i domačega ognjišča. Naj sprejme za vso to svojo naklonjenost izredno zahvalo in zagotovilo, da ne bo plamen vroče hvaležnosti ni¬ kdar ugasnil v naših srcih. Bog mu plačaj, Bog ga živi! Ze od prvega začetka iz Vetrinja poznamo svojega dobrega pro- tektorja in zagovornika g.Corsellisa, ki nam je za vse potrebe, naj¬ boljši posredovalec in se pri vsaki priložnosti izkaže na našega iskrenega prijatelja, ki z nami čuti in se z nami veseli,ki z nami posebno rad uživa nase lepo petje. S previdno taktiko zna vedno najti pravo pot in priložnost, da je njegova pomoč vedno uspešna. Budi njemu smo dolžni prisrčno zahvalo s prošnjo, da nam ostane še v bodoče naklonjen in dober. Bog mu plačaj! Ob njegovi strani se v naš prid neumorno trudi živahni, vedno nasmejani g.Strahan. Tudi njemu smo dolžni zahvalo in bo tudi njego¬ vo ime živelo v naših dušah v trajnem hvaležnem spominu. Bog ga živi V O DNIK; DR.MBR30L .Imamo^še^enega očeta, varuha, skrbnika in voden¬ ki bi si po svojih izrednih zmožnostih^n znSSju skoro^seh ” evropskih jezikov lahko pomagal do prav dobrega položaia noče. On je prišel z nami, je z nami zrasel, trpi z nSi’ sebe m svojo družino, ko samo za nas vedno oredp pozabi ja^ ko bi nam pomagal s svojim neumornim posredovanjem rri obl*°S ,e \ 3C ?“ bi nam lajšal težke razmere, k< k*, i&e PosreSoVLfin si]^ ^ V na3n£m;,Sl11 “^nkoatiH. 6e je nje S ovaVmo6 poleLf Ta naš^nepozabni prijatelj je primarij, g dr Meršrfi Moram izjaviti, da je njegov usneh ingotu ve podpore in vsestranskega prizadevanja, da smo mVgli^šofp^ 3160 ^' 1 ^ in nadaljevati. On je bil naš pravi cieeron k-- ^^-i 1 Sole od P retl prave® času tolmačiti vse naše potrebe oblastem * ^ prav ln 0 Nikdar mu ne boš mladina, mogla dovoli+ • da in njegove požrtvovalnosti. V tihih molitv^i ^V 13 ^ 0 ^ 3 tru_ plača, ker mu ti ne moreš, vse delo in nai o-*? J* 0 ? 1 Bo § a > naj mu pelje v domovino, da ga ondi zopet postavi - 3 - mnoga, mnoga leta. Končno se je g. ravnatelj zahvalil vsem taboriščnim odbor¬ nikom, prav posebno pa gg,profesorjem, ”ki so prevzeli delo brez*- plačno, ga opravljali s heroizmom, kot se je Izrazil sam g.inšpektor vojaške vlade, in rajši trpeli kot da bi si izboljšali položaj dru¬ gače.” NAJVEČ JA ZASjiPG A. Za njim se je dvignil g.primarij dr.Meršol in po v daril, da gre največja zasluga za to našo gimna¬ zijo prav g.ravnatelju Marku Bajuku, ki se je največ trudil, da jo je poklical v življenje in potem tako dobro vodil.Brez njega bi vsi drugi nič ne opravili. Sledile so deklamacije, dvogovori in prizori v osmih jezi¬ kih, ki se jih dijaki na gimnaziji uče: angleščini,' slovenščini, srbohrvaščini, latinaščini, grščini, francoščini, italijanščini in nemščini. Drugi del akademije je bil študentovsko razposajen in na- - gajiv* Za sklep so dijaki zapeli še svojo himno "Gaudeamus igitur”, nakar jim 'de g. major Richarda čestital ne samo k akademiji, marveč še bolj k šolskim uspehom in obljubil gimnaziji še nadalje vso svojo pomoč. Pp akademiji so se maturanti in profesorski zbor še fotogra¬ firali skupaj z g.majorjem in njegovimi pomočniki. Naslednji dan so se spomnili svojih tovarišev,.ki jim ni bilo dano, da bi bili naredili maturo ali vsaj končali šolsko leto, ker so bili kot slovenski vojaki poslani v Titovino, kjer so kot mučenci žrtvovali svoje mlado življenje. Vse aijaštvo se je skupno s prof.zborom udeležilo sv.maše zadusnice za nje. SE PRIJETEN ZAKLJUČEK. Da se ohranijo' lepe študentovske navad, tudi v begunstvu, so maturantje s pomočjo britanski! oblasti priredili še valeto, katere so se udeležili poleg profesor¬ skega zbora tudi g.dr.Meršol, major Richards ter gg.Corsellis in Strahan. Da bi imeli naši maturanti še lepši spomin na maturo v bekv - gunstvu, je g.major Bichards nje in ves profesorski zbor povabil na skupen izlet v Heiligen Blut in na Veliki Klek (Grossglockner).Tako sta preteklo nedeljo dva avtomobila odpeljala maturante in profe¬ sorici zbor, katerim se je pridružilo še- nekaj drugih taboriščnikov, proti Velikim Turam.3?udi g.major se je izleta udeležil. Noben matu- ^rant ni prej nikoli sanjal., da bo za maturo stal na ledeniku P&,stertze in občudoval lepoto večnega snega in marsikak starejši izletnik se je izrazil, da bi mogel kdaj videti te gorske velikane, ki jih je mogel občudovati le ob skaoptičipLh predavanjih Janka Mlakarja. Tako pa nam begunstvo prinaša tudi užitke, ki si jih v rednih razmerah ne bi mogli privoščiti. . } v • DR.PIROMAN TOMINEC . na Veliki Šmaren v Eranč.nerkvi ob 9 uri dopoldne med drugim iz¬ rekel tudi'naslednje besedil: "Na današnji praznile je bp.c v naši cerkvi vedno polno božjega Jud človeškega cvet ja.Matere, ‘kije je sedaj to cvetje, ali veste lye hodi in če je sploh bilo used! maši?" PETER STANKO ALJANČIČ 10 pridigal v isti cerkvi in dajal med drugim tudi tole: "Materi? nikar ne dajte vaših otrok v skupna vzgo jevališča, Vam jifc . bo¬ do vse pokvarili." (Isti pats.r je izjavil naslednje: "Vsa Ljubljana je vedela, da smo patri# B.pmad, • p .'Angelik, oba Aljančiča in p« Gvido za nje. ';Zdaj pa, ko so začeli blatiti cerkev, tega ne bomo dopustili, čeprav plačamo to s smrtjo. SRBI NISO ZA TITA. Nek srb¬ ski partizan je v neki ljubljan¬ ski trgovini ves vesel pripove¬ doval, da so njega in njegove prijatelje, ki se nahajajo v Lju¬ bljani, prišle obiskat žene iz Srbije in da so izjavile, da če moški ne bodo ubili Tita, ga bo¬ do pa ženske same, ter da srbski partizani niso zadovoljni s Titom. *r 4 * MATURA* ( Po Aškerčevem "Mejniku" ) Fant bil je živ. V gimnazijo že 16 let vam hodi. ggfcasnil se je. V vsako šolo moral je po dvakrat - kot se spodobi. Hm, pravijo, da ni baš fletno biti v šoli tej’ Sijaki, da pogosto tukaj padejo - in to precej. Pa bil je Janez svoje dni lenuh vam, pred tablo stal, dobival cveke je v vseh predmetih, pa ni se bal. Se kadar bil je tepen od očeta, rabil ni obliža - pa zda4 kot prvošolček bi trepet:1, .o se matura bliža?! pospe mož do mature.&uj od povsod! "Veš to? poznaš?” "Da!” - Kdo si božji? Janez, ali je res, da ti vse to poznaš? »šestnajst let sem hodil v šolo, kaj bi ne znal! Saj v vsakem sem razredu po dvakrat pal! Oh in sedaj, ko sem prišel k maturi, se v glavi mi vrti. Zato sprašujte me, gospodje, dajte! - Preveč je vsega* To boli!” Izpraševanje; Livij, Cezar, Salust, Nepot - Homer in Plato in Herodot Napoleon* Luter, Prešeren, Gaj - Alpe, Ture in ves zemeljski raj. Kozinus,iks, piramida, krog - kdaj bo konec, o Bog, moj Bog? Pa bil je Janez svoje dni lenuh vam, pred tablo stal, neštetokrat v klop je letel, ker pač ni znal. Zdaj bilo je drugače. Veselo včeraj raznesli so novico po taborišču vsi. Pri maturi znal in je zlezel. Jane 2 naj živil K PROFESORJU DR.1USICKEMU V LJUBLJANI je prišel nek me- dicinec - partizan s prošnjo za zdravniško spričevalo. Nagovo¬ ril ga je s "tovarišem".Doktor pa mu je rekel;."Oprostite, go¬ spod! Jaz sem najprej dr.Lu- šioky, potem univerzitetni pro¬ fesor, potem šef klinike in kon¬ čno še Vaš profesor* Ko mu je dr. slednjič izjavo napisal in mu jo izročil, jo je medicineo odklo¬ nil s pripombo, da naj spodaj napiše še "Smrt fašizmu - svo¬ boda narodu!" Dr.Lušieky pa mu je odgovoril; "Sem samo zdrav¬ nik in se s politiko ne pečam." idealu za tem so ga zaprli * ob am¬ nestiji pa je bil izpuščen. Iz zapora je prišel na svobodo ves skrušen in zelo oslabel. NA OFARSKEM SESTANKU RAJONA CENTER V LJUBLJANI je padel pre¬ dlog, naj bi se vse cerkve izpre- miie v stanovanja in kinodvorane, Neka partizanka je proti temu protestirala tako, da je končno o-stalo le pri predlogu. Na istem sestanku je tudi neka partizanka v svo-jem govoru izjavila.; "Ne^ maramo kralja, ker se je šel že¬ nit na Angleško, namesto da bi pri¬ šel po smreke in se boril z nami za svobodo svoje državo.A’ ANGLEŠKI K IN JUL V LJUBLJANI se zelo zanima za poboje domobran¬ cev v Kočevju in Zagorju, vendar ne more dobiti točnih poročil, ker se ljudje iz strahu pred OZNO ne upa¬ jo k njemu poročat in ker ima Za tajnico komunistko, ki silno pazi na vsakogar, ki pride h konzulu. Iz te¬ ga pa ne sledi, da Angleži in Arne- . rikanci o početju Titovcev niso ob-^ '\T£> & f\ ^ • “TITOVA AMNESTIJA. Koliko Ti- -tova amnestija velja, kaže dejstvo, da so v Ljubljani zjutraj izpustili •nekega 17 letnega domobranca, po noči ob 11 ga pa zopet aretirali in odpeljali neznano kam. POPRAVI! v razpredelnici na prvi strani te številke beri v pe¬ tem stolpiču zgoraj pravdobro, v •sedmem stolpiču za prvi razred pa 6 ,in ne 16* NE KRADEJO. Partizanka,ki zaslišuje pri razpravah na sodišču v Ljubljani, je na vprašanje, zakaj ljudem premoženja, ne zaplenijo, na¬ ravnost, marveč inseenirajo procese, izjavila; "Ne smemo priznati kraje-'”