ALI BO KONEC PREMOGAR. STAVKE? dlafii se, da bo napravil načrt predsednika konec pre-mogarski stavki. — V glavnem mestu prevladuje naziranje, da bosta obe strani sprejeli arbitracijo. Senatorji pri predsedniku. — 15. julija bo važen sestanek. Washington, D. C., 11. julija. — V tukajšnili vladnih krogih ji* prevladovalo danes mnenje, da so tako delodajalci kot premogarji pripravljeni sprejeti načrt 7a uravnavo [»reniogarske stavke, kot ga bo predložil predsednik Harding. Hardingov poziv, ki predstavlja skoro ultimatum, klil»enem oziru pooblai*Vni govoriti v imenu članstva 1'nited Mine Workers. Objavili pa so, da *o sklicali splošni politični komi-tej I'nited Mine Workers na sejo. ki se bo vršila v soboto v Washingtonu. Čeprav je bil nagovor predsednika na delegate povsem spravljiv po svuji vsebini ter ni vseboval kot tak nikake pretnje, se ga vendar smatra za zadnji poskus od strani administracije, da se uveljavi kompromis, še predno bi vlada direktno posegla v premo-garsko stavko. Snatorji K« llogg, Lenroot in Townsend so se oglasili pri predsedniku Hardingu. da razpravljajo z njim glede premogovnega položaja na severo-zapadn. Predsednik jim je zagotovil, da se bo pričel prevoz premoga v sev^ro-z a pa dne okraje kar naprej, brez orira na to, če bo stavka končana ali ne. Alfred M. Ogle, načelnik zveze premoga rskih delodajalcev, je izdal ugotovilo, v katerem izjavlja, da ao premogarski baroni že preje predložili popolen načm za arbitracijo. Načrt delodajalcev se j«1 razlikoval od onega predsednika Hardinga le v tem, da je predlagal okrajne arbitraci>ke sve- te, mesto splošnega narodnega sveta, katerega določa načrt pred tednika. Odgovor preniogarjev je izpr-va določil datum sestanka političnega komiteja na naslednji ponedeljek, a po svojem pogovoru s predsednikom je John Lewis objavil .da se bo sestal politični kobitej v soboto, dne 15. julija. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA IRSKEM OTOKU Čete proste irske države so izvojevale precejšne uspehe tekom svojih operacij. < >te proste irske države so bile tnkom konca preteklega tedna zaposljene z operacijami, ki so obsegale celo deželo. Ker je obseg njih operacij velik, manjka vseh podrobnih poročil. Znano pa V. da so prepodile ustaške republikanske čete iz večine večjih krajev in vasi in ustaški odde>ki so bili prisiljeni umakniti se v gričevje. Železniška služba v smeri proti jugu je bila nanovo uveljavljena in sicer predvsem raditega. ker je zmanjkalo ustaškim četam municije, katere ne morejo več dobiti." Narodna irska vlada, kateri načeljuje Miha Collins, je prepričana. da bo ustaško gibanje zatrto v najkrajšem času. Življenje v Dublinu je postalo skoraj nor-malo z izjemo O'Connell cp*ste. kjer so se vršili najhujši boji in ki je skoraj čisto razdejana. Pogreb Burgessa. republikanskega ustaškega voditelja, se je završil brez vsakega motenja miru tčr so se ga vdeležili vsi člani irskega parlamenta, ki so proti pogodbi z Anglijo. London, Anglija, ti. julija. — Ali je našla Mrs. Maud Dickinson. neka angleška znanstvenica vir vsega življenja? O tem ni niti sama 'popolnoma prepričana, vendar pa Izjavlja, da je našla n/.aj. kar je podobno slavnemu svetemu hrošču iz t Egipta, katerega so smatrali gra-dilci piramid kot vir in simbol ( večnega življenja. j Ta negotova stvar, o Kateri se Se ne ve, kaj predstavna, stvarja kristal** v poljubni razdalji od steklevee. v kateri se nahaja. Ti kristali kažejo barje čudovite radio aktivne sile. ki olajšajo vsako bolečino ter ustvarjajo organ- . . j * ske celice kot jih proizvaja drugače le življenje Mr. Dickinson j« izjavila glede svoje iznajdbe: — Delala sem poskuse z olji. ( da proizvedeni nove vrste parfum in lepodišeča mila. Naenkrat sem 1 opazila na papirju vrhu vode majhne kristale, kojih iz-vora si nisem mogla pojasniti. Te kristale sem pokazala kemikom v Londonu ter jih na njih predlog spojila s pomočjo navadnega Bunse-novega aparata. Naenkrat je prišlo do močne sksplozije, ki pa ni napravila no- j bene škode. Po eksploziji sem na-; šla fine bele kristale ter tudi ko- i _ i se rastlinske snovi. Kristale in rastlinsko snov sem preiskala s pomočjo mikroskopa ter videla, j da imajo kristali radioaktivne si- j le in da lahko proizvajajo organske celice. j POVBATEK NORMALNIH RAZ MER V INDUSTRIJAH. Harrisburg, Pa , 10. julija. — Povpraševanje po delu v Penn-svlvaniji presega dobavo v različnih panogah industrije in to ^ se je zgodilo prvič Izza sklenitve premirja. To je razVidno iz zad- j njega poročila državnega delavskega komisarja. čeprav je v državi še vedno nad 130,000 ljudi brez dela. je razvidno iz poročil, katera je do-, bil delavski tajnik, da je kriza v nezaposlenosti prešla, kajti v zadnji polovici meseca junija se je število nezaposelnih skrčilo za skoro 17,000. Pomanjkanje delavcev je najbolj občutljivo v poljedelstvu, v gradilnih industrijah ter v stro-1 kah, ki zahtevajo daljšo izurjenost. NAMERAVAN ATENTAT NA EBERTA. - Berlin,. Wemeija, 11. julija. —• Bluenhener Post poroča, da se je skušal pririniti neki Heinrich, znan monarhist, z nabasanim revolverjem v neposredno bližino predsednika Eberta, ko se je slednji mudil v Monakovem. Detektivi so ga pa aretirali ter mu odvzeli orožje. DOŽIVLJAJ BRODOLOMCA. Baa Juan, Portorico, 11. jul. Potem, ko je čepel več kot 48 ur na praznem sodu, je prišel neki Alfred Mend osa v soboto popoldne na kopno. Ljudem na bregu je povedal, da se je odpeljal v četrtek popoldne z malim čolnom proti bližnjemu otoku, da pa se je čoln sredi morja potopil. Vsi njegovi spremljevalci so brez dvoma ' FRANCIJA JE PROTI *i SRREJEMU NEMČIJE Francoski šovinisti so proti predlogu, da bi bila sprejeta Nemčija v Ligo narodov. Pariz, Francija. 11. julija. — Francija noče dovoliti, da bi bila Nemčija sprejeta v Ligo narodov. Ti je bilo danes popoldne objavljeno v francoskih ofieijel-nih krogih, v zvezi z izjavo Lloyd Georsra in drugih angleških državnikov. ki so za to, da vstopi Nemčija v Ligo. — Najboljše bi bilo, če bi Nem čija pripadala Ligi — je rekel neki visoki francoski uradnik — vendar pa se nam zdi. da še ni prišel Čas za to. Nemčija ni do-sedaj še pokazala volje, da zadosti svojim obveznostim na temelju versaillske mirovne pogodbe. Ugovor, da bi bilo lažje nadzorovati odnosa je Nemčije z Rusijo. če bi bila članica Lige narodov. je brez stvarne podlage, dokler ne pripada Ligi Rusija. Po mojem mnenju je glavni pogoj za pripustitev Nemčije k Ligi narodov dosledno izvedenje mirovne pogodbe. Liga narodov bi sama kršila mirovno pogodbo, če bi sprejela v svoj krog Nemčijo v sedanjem času. kajti Liga j** vendar dete te mirovne pogodbe. Merodajni 'frogi v Franciji so mnenja, da bi «e pojavili za L,igo novi problemi, če bi sprejela tudi Nemčijo, vsaj za toliko časa, dokler je položaj tako negotov. Naslednja brzojavka Lige se bo vršila v dveh mesecih ter je komaj mop| če. da bo spravila Nemčija v tako kratkem času svoje zadeve v red ter mogla na temelju tega naprositi za sprejem v Ligo. Ženeva, Švica, 11. julija. — Svet Lige narodov je odobril pogodbo med Japonxko in Kitajsko, ki se tiče povratka Aantun-ga kitajski republiki. POSTIL SE JE 54 DNI IN SATAN GA JE SKUŠAL. Stanton, Ky.. 7. julija. — Včeraj je bil štiri in petdeseti dan prostovoljne stradalne dobe. kateri se je podvrgel neki William Rice v svoji hiši v Nada, okraj Powell. Izjavil je, da se mu je prikazal Bog ter mu rekel naj se posti, da pokaže svojim sosedom, da morajo doprinesti številne žrtve. če hočejo priti v nebeško kraljestvo. Rice je rekel dne 13. maja, da.ne bo nikdar več ničesar zavžil ter je dosedaj natančno držal svojo besedo. Izjavil je, da dobiva hrano iz duševnih virov ter trdil, da ga j «atan neprestano skuša. On j«s včeraj še hodil naokrog, a je postal v zadnjem času zelo slab. Mož je star petdeset let ter delavec na farmi. ♦ NAJNOVEJŠE O BIELASKUU. Mexico City, Mehika, 11. julija. Tukaj so pričele krožiti nadaljne govorice o nameravani aretaciji Bielaskija, prejšnjega načelnika investigacijskega oddelka justič-nega departmenta, ki je bil pred kratkim "odveden" od banditov, a par dni pozneje ušel. Mr. Bie-laski je bil ppgno. včeraj zvečer še vedno na prostem. List El traversal Grafico je poročal včeraj* Biela-ski bo spal danes ponoči v Belem jetni&oicL Na razpolago imamo prepričljiv® dokaze, da je sam insceniral svoje 'odvedenje' in oblasti so vsled tega odredile njegovo aretacijo. Bielaski je včeraj zvečer izja-'' vil v svojem hotelu, da ne ve ničesar o kakem aretacijskem -po------^_______ Denar nam ^ |j York Bank Ib ▼ ______-______^r- ....._______ , IS. S! . 4P. • ^r W&S '„>rS *V tfc •• £1*' H ' • -S7 I zT^oMetT r ! $3.00 I V ^ 1 ^/V 1 # J^j^^m I Uaued *****Sunday. Za New York celo leto - $7.00 I ^^ ^ ^ ™ ^ W ^^ | and legal Holidays (jI inozemstvo celo leto $7.00 H | 7Snno R«^. I,-..................J Listislovenskih^delavcev v AmerikL - L ' Rcadef" j TELEFON^ CORTLANDT 2876. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTT.aktvt no. 161. — fiTEV. 161. NEW YOBK, WEDNESDAY, JULY 12, 1922. — SREDA, 12. WLIJA, 1922. VOLUME xxx. — LETNIK xxx. denarna izplačila V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU m potom aaše banke levrftnjejo aaneiljivo, hitro in po nizkih < cenah. VferaJ m bile nafta Noe iledete: Jugoslavija: fUcpuHIJa na ceonle poŠte ln Izplačuje "Kr. poStnl čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu; Kranju. Celju. Mariboru . Dnbrorrlku, SpUtu, Barajem ali drugod, kjer U pad za hitro t/plači o na^ngodneja. 300 kron ---- $ 1.15 1,000 kron ____ $ 3.60 400 kron .... $ 1.50 5,000 kron ____ $17.00 500 kron ____ % 1.85 10.000 kron ____ $33.00 Italija in caaedeno ememlk: Razpošilja na zadnje potu In izplačuj« "Ja.dr.naka banka" t Trstu, Opatiji In Jadra. 50 lir____$ 2.90 500 lir____$25.00 100 lir----$ 530 1000 lir____ $19.00 300 lir____$15.00 Za poAUJaUe, ki presegal« zneaek drajMttiMf aron ali pa Mttaat lir 4e*«ijiijeaae pa nnifaiitl ie fuknl papmat. Trednoat kronam, dinarjem In liram aedaj nI stalna, menja n večkrat ln nepričakovano; ta tega razloga eam al mogoče podati natančne oene vnaprej. Ml računlaoo po caul onega dne, ko nam dospe poalonl denar v reke. - Glede irplalil t werliMi delarjih glejta pssehen oglas v te^ Bata. Denar nam je poslntl najbolje po Dosaestle Money Order all pa New 11 Turk Bank Draft. FRANK'SAKSER^STATE BANK tSCartfamltllml N«wYoik,NY. <9 Tte first l jiuuj r.:;»h (f the funerai of >iar»ha! Henry Wilson, famous British soldier and statesman. t:Li«.t to death on t>5t»?ps t;f his home on Ealo 1 square, I^ondon. Iiy two British Tommies who served in the World War. The picture shows the funeral procession passing St. Peter's Church, Katun square. irflAJif ŽELEZNIČARJEV NA TEHTNICI Delavski krogi so mnenja, da hočejo razpravljati načelniki bratovščin o možnosti stavke uslužbencev na vlakih. — Le malo nasilja v stavkarskih središčih. Dosti vlakov je bilo črtanih z voznega reda. Chicago, 111., 11. julija, takoj }>o objavl jcuju ]»orof-il štiri vt'likt* železniške bratom principa, tla se jih ne more bodo dospeli še danes v (.' železniških bratovščin, tla i tero naj zavzemajo v sedan Kot poročano i r. jrlavnih sre-tlLš«'- stavke železuiikili ushižl>en-cev v delavnicah, se je le malo stavkarjev vrnilo na tlelo, čeprav so s tem izgubili svoje dt^sedanje pravice ter morajo na.siopiti službo Icot novinci. Nikjer ni bilo vet-jih izjrrcdov. a položaj je kljub temu naj>.*t in prav posebno v Bloominjrton in Clinton, 111., kjer so nastanjene državne čete. V v.seb državah, kjer je uveljavljena stavka žlezničarjev. so zvezne oblasti izdale povelje, ki prejK)vedu.ie stavka rje m nastavljati pikete. V vseh tozadevnih krajih so zaprisegli posebne pomožne maršale, da izvedejo povelja sodišč. Bloomington, 111., 11. julija.— Trije streli so bili oddani na državne milicarje. ki straži jo delavnice Chicajro in Alpen železnice in sicer kmalo po polnoči. Pomožni maršali so razpršili množico nekakih 25 ljudi, ki so se zbrali pred prodajalno na severnem koncu železnice ter zapre- NEZAPOSLJENOST POSLEDICA STAVK. Washington, D. C., 11. julija., Približno en miljon in četrt ljudi je sedaj nezaposljenih vsled raz-nik stavit. To pomenja iztrubo desetih miljonov dnevnih ur na dan. "Z \"sakim nadaljnim dnem staiVke" — pravi tozadevno poročilo — " postaja več in več ljudi brez dela in sicer v industrijah, ki niso direktno prizadete vsled stavke. Nadaljna poslediea številnih stavk je mednarodnega značaja, kajti ravno vsled teh stavk pada denarna vrednost srednje-evropskih držav. VLAK £ADEL V AVTOMOBIL. Toledo, Ohio. 11. julija. — En človek je bil ubit in več nadalj-nih je bilo poškodovanih tekom neke koltzije na železniškem križišču med prvo sekcijo Twentieth Century Limited vlaka ter nekim avtomobilom pri Butler, Ind., pozno včeraj zvečer. Štiri poškodovane so odvedli t bolnico t Toledo. . — A' delavskih krojili so . da se bo sku'ulo pridobiti ršr-ine za stavko na temelju prisiliti k delu, izjavili, da hirajo načelniki teh štirih razpravljajo o stališču, ka-ji železniški krizi, tili. da bodo pričeli streljati s strojno pušk'-, če s«- ne bodo lju-iljt* razšli. Železniška kompanija je dobila veliko število skebov, ki |>ridejo na delo v spremstvu državne policije in pomožnih maršalov. i NAJSTAREJŠI ČLOVEK i V AMERIKI UMRL; John Shell, ki je trdil, da je star 134 let, ter je bil vsled tega najstarejši čovek na svetu, je umrl. Louisville, Kv.. 11. julija*. — Na svojem domu v bližini Hvdn, ; okraj Leslie, je umrl včeraj John Shell, ki je trdil, da je star 134 j let. Potemtakem je bil najstarejši človek na svetu. Ob njegovem grobu ?ta bila njegova dva sinova, kojih prvi Je star devetdeset let. drugi pa sedem (!). V eeleni okraju je bil znan pod imenom stric John ter je bil do svoje smrti duševno in telesno popolnoma čil. Ko je timiral, od.edil v<=-potrebno ra svoj pojjreb. Ustraj-no je trdil, da je bil rojen leta 1788 kot sin nekega kovača. V svoji koči. kjer je umrl, je živel preko sto let. V zadnjih letih so ga razkrili časnikarski poročevalci, ki so precej dvomili o resničnosti njegovih izjav, a prišli končno do prepričanj^, da je res star več kot sto let. Shell je imel davčno pobotnico, katero mu je izstavil šerif leta 1809. Oženjen je bil dvakrat. Xjegova prva žena je umrla v starosti več kot sto let. Trdil je. da so mu trikrat zrasli novi zobje. NESREČNO VPRAŠANJE BO-NTJSA. Washington, D. C.. 11. julija. Predsednik Harding se bo v četrtek posvetoval z republikanskimi senatorji glede mučnega vprašanja bonusar ki je dvignilo že toliko prahu. NEMŠKA -VLADA JE DOBILA MORATORIJ Ce ne bo prišlo do neposredne uravnave gospodarskega položaja v Evropi, je gospodarski polom neizogiben. Pariz, Francija, 11. julija. — V krogih, ki so v ozkih ..tikih z repararijsko komisijo, prevladuje naziranje. da bo dobila Nem-čija št- dalles moratorij za tekoče leto. vsled česa r ji ne bo treba ničesar več phičati v gotovini do prihodnjega januarja. Rfparacijska komisija je sklc-rila t>> } .o kratki konferenci, katere se je vdeležil načelnik nemške n-paraeijske komisije dr. Fischer. London, Anglija. 11. julija. — Anglija in Francija sta v neprestani --tiki z ozirom na nemški r*uančni pob»žaj. Francoski min. prean sestanka pa bo določen šele potem, ko bo predloženo sporočilo zavezniškega garancijskega odscika, ki zboruje sedaj v Berlinu. Ves mednarodni finančni položaj je predstavljal danes predmet razprave angleškega kabineta. Prav posebno so razmotrivali 0 nenadnem padcu nemške marke. Londonski ''Timeft** je objavil članek, v katerem govori o gospodar keni močvirju* v katero se bo pogreznil ves svet. če se ne bo takoj ukrenilo kaj koristnega. P«) mnenju r-lankarja je padanje nemške marke le eden izm^d znakov, katere je bilo že dolgo časa opaziti na gospodarskem polju Evrope. USTASI PREGNANI IZ TAMPI-CO OKRAJA. Vera Cruz, Mehika, 10. julija. Petr~»th St. Cleveland. < podpredsednik: LOl'IS BALA XT, Box Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. M»nn. Blagajnik: GEu. L. BROZ1CH. Ely. Minn. Bteg-ajnik neizplačanih smrtnin: John Movern, 6L'4 N. 2nd Ave. luth, Minn. W. Du- Dr. Vrhovni zdravnik- JOS. V. GKAHEK, S43 E Ohio Street, X. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: AXTOX ZBASXTK, Boom 206 Bakewell Bldp.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Fa. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawn.i.ile Ave.. Chiiago, 111. FRANK SKRABEC, Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODX1K. Box 4*". Ely, Minn. GP.EOOK J. POREXTA, H!:ick Diamond. Wash. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. VALENTIN" P1RC, 5 PA I'LINE ERMENC. JOSIP STEKLE. 404 Združevalni 9 Meadow Ave.. 539!— 3rd Street. E. M»--;i A\>nu» odbor. Rotkilale. Juliet. I«! Salie. 111. . Pueblo, Colo. ANTON CELARC. ;<»G Market Street, U auk, can. 111. --Jednotino uradno glasilo: 'Vilas Naroda"* Vse stvari tikajo."* uradnih zadev k ik..r tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse vrit-.žl..- n.»j <=e poSilja na. predsednika porotnega .-H««>ra. Prošnje za sprejem nt.vih članov in bolniška spiO-evala naj se pošilja na vrh»vnega ztiruvnik ". Jugoslovanska Katoliška Jnlnota prip^iro^-;«. v«,-tn Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor "el postati član te organiz... ije, njj se zt-lasi tajniku bližnjega druStva. J. P. K. J. Za ustanovitev n«.vih druStev se pa obrnite na gl. tajnika Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Iz Jugoslavije. "GLAS NARODA" ' (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by _ m « t' * « fflovenic Publishing Company * ± (A Corporation) FRANK 8AKSER, President LOUIS BENEDIK, Treasurer' Piece of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: t> Cortfandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V. GLAS NARODA __(Voice of the People)___i Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 2a t«io weija <>«t Za New York za celo leto................•7.00 in Canado .................... **.00 za pol leta ____.... »3.50 Zm pol leta ........................ 43-00 2a inozemstvo za celo leto ....... »7.00 Za tet rt leta ......................ti-50 za pol leta ................$3.50 • Subscription Yearly $6.00 Advertisements on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Dopis! bre* podplna ln osebnosti se ne priobčujejo. D«iar naj se blagovoli po-AUJatl po Money Ord**r. 1'ri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJAnJo blvaiiflče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA SC Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 V ZNAMENJU SKEBSTVA I (Newyorski italijanski list. "II Progresso Italoj 'Americano" pry ari v žalostnem poslu skebskega glaso-j yanja. j Tako j«1 kitati med drugimi tudi nasednji oglas, ki nam priča, da se ni ha vil oni, ki ga je sestavil, preveč temeljito z jezikom Dante-ja, Manzoni-ja in drugih slavnih piscev: ''Cor can si minatori. "Buoiii minatori laboriosi e costanti possono assilurasi lavoro per tntti i giorni nele miniere di Widen, W. Va... No gas. Non aqua.(!- Si usano lampade aperte. Buone numero di Italiani lavera in queste miniere. .. Se volete lavoro continuo, dove potete far deuaro, venite subito a Widen." "Pridni in stalni premogarji si lahko zagotove delo za vse dni v letu v rovih v Widen, W. Va. Nikakega plina. Nobene vode. Rabi se odprte svetilke. Dosti j Italijanov dela v teli rovih. Če hočete stalno delo ter napraviti peneze, pridite v Widen." Nadaljni o^las lovi mehanike, električarje, kovače in njih ^Kunor-nike. Oglas je plačala Delaware, Laeka-wana A: Western Railroad Co., ki je ena izmed železniških kompanij, ki skušajo sedaj s skebi zdrobiti stavko uslužbencev v železniških delavnicah, katerim je železniški delavski svet skrčil plačo. Privatnim detektivskim agenturam, ki imajo v svoji službi provokaterje, špijone ter pozvročitelje vseh dela vskili nemirov ter čifutskim delavskim a gen t uram, ki se predvsem pečajo z zaposleujem iu dobavljali jem skebov, je napočila zlata doba. \ premogovnikih dežele je ustavljeno obratovanje in stavka železniških uslužbencev je že sedaj deloma pa-ralizirala železniški promet, kljub nasprotnim trditvam, železniških kompanij ter kapitalističnega časopisja. Skehst vo, podpirano od vlačugarskega časopisja, cvete, a nič več tako bujno kot je naprimer pred desetimi leti, ko si lahko našel na vsakem vogalu par ljudi, ki so bili vedno pripravljeni opravljati skebska dela. Tudi v drugače skrajno reakcijonamih glavah ameriškega delavstva se je pričelo daniti in vsled tega se podjetniški svet s svojim časopisjem vred obrača predvsem na tujejezično časopisje, potom katerega skuša loviti svoje kaline. j Dopis. <> novi farmarski organizaciji Pool" stui že enkrat poročal v »•ni listu. Minuli teden so nas or-, ,'ajiizdtorji zopet obiskali ter agi-irali za nove člane. Koliko so jih lobili, nii ni znano. Kar jih je lansko leto pristopilo, so večinoma »dstopili. Organizacija je do>bra. >a tudi ne. Delajo lastne mlekarne in, kakor se čuje, šteje že o-krog GO.oiHJ članov. Nikakor pa ie nior» m razumeti vodstvo te orna raza«-ije. Tu ni duha od delnic, udi se nič ne pove, koliko je za prispevati i/h inesee, ampak sami vzamejo od članovega Čeika za mle-J ko, kolikor se jim zljubi. Sploh, vodstvo te organizacije je absolutno gospodar čez članov ček. lani te organizacije so do 1. apri-( la letos prodajali mleko Sheffield K ar ni s Company v Ea*st Worcester, N". V., in kompanija plačuje I mleko vsakega 15. v mesecu. Kompanija pa ni smela izdati ček naravnost v roke članom "Poola", ampak ga marala podati na glav-; ui urad te organizacije in tam so strigli in strigli toliko čase, da soi marsikateremu odstrigli do $106 mesečno tor tako pristrižen ček vrnili Članu žele okrog 25- v mesecu. Slikal sem rojaka, da so mu vzeli vsaki mesec od s£60 do $70 Seveda, da ni mogel tega več zmagovati, ampak je izstopil na ta na-! čin, da je prepisal svoje posestvo na ženo. Ko so organizatorji hodili okrog nas, so pripovedovali, d* ie ta orgunua^jsu^Osm^jš. Worcester, N. Y. | Vukajšnje p«Klavrno društvo 4 "Slovenski Farmar" št. 393 S. \*.'t 1*. J. je priredilo \ nedeljo 'J. ju- . hja \e.selico, ki se je kljub temu, t du se je na ta dan vreme nekam < grdo držalo, d>»bro obnesla. Zbra-'? Jo se je le[M> ^levilo rojakov in ro- t jakinj. Pasi živimo v >~*asdi čudne ] prohibieije, bdi urno vendar veseli i m dobre volje ter se smejali tuo- ] gočnemu Vol stead u v brk. Le nko- i da, da smo pogrešali kranjske j harmonike in moia, ki bi jih znal ! rabiti. ] Za praznik 4 juLija pa smo bili zopet povabljeni na zabavo, kato i ro je priredil Mr. Leopold Zupane. Tukaj pa zopet vsega v iz- ] obilici, kar poželi zdravi farmar i 9»kt želodec. Ej, dokler znajo na*>e ] gospodinje pripr<*\ Ijati okusne pečenke, potice in druge dobrote, i naši gospodarji pa pijačo na na-ji čin, da se ne pride navzkriž s slav- | uim 18. amendment oni, je še za ži- i veti! Mr. Zupaneu l*>di izrečena , na tem mestu lepa hvala. i Tukaj je bUo leto« do sedaj j mnogo deževja. Vendar pa trava, o ve« in krompir lepo kažejo. Posebno hudi nalivi so bili dne 11. junija. Napravilo je mnogo »kode po polju. Rajtrgalo je krompirjeve hi koruzne nasade, ker voda je kar drla po njivah. Kakor je poročal tnlcajSnja lokalni te* "Worcester Time-*", ie napravilo samo na cestah m potih »kode za 500 tisoč dolarjev. , ... < Ljubezenska drama. Mizarski pomočnik Franc Er-bežnik in delavka Antonija Pro-; sen, oba iz Zgornje Šiške, sta bila že dolgo eden drugemu po volji' Imela pa sta smolo. Dekletova ma-( ti namreč pod nobenim pogojem, ni hotela privoliti v zak(flft. Zaljubljenca sta radi tega sklenila, vzeti slovo od nehvaležnega sveta. Njiju sklep je neko nedeljo dozo-, rek Popoldne sta odšla v Malezi-jevo gostilno v Zg. Šiški, da se za dolgo in mučno pot onkraj sveta pošteno pokrepeata. Pila sta na žive in mrtve, in ko je gostilničar napovedal policijsko uro, jima še ni bilo dosti. Vzela sta s seboj še liter rujnega vinea in odšla na neki travnik, kjer sta pila dalje. Bi-, la sta že precej skrivnostno slad-' ko gin jena. ko je prišlo Erbežni-ku na misel, da napravi konec ta-_ kemu nesrečnemu življenju. Segel je v žep po malo stekleničieo, v j kateri je imel spravljeno neko te-" kcčiuo. To je vlil v vino ter nato' vse skupaj popil. Ko je Pi-osenova videla obupali korak ljubčka, je vzela žepni liožek in se z besedami 4'Njega ali pa nobenega T" sunila ž njim v levo prsno stran. Toda komaj je zagledala kri, se je prestrašila, stekla na eedi nekoliko piščancev, ki jih je prodala potem trgovki P. pri Sv. Benediktu. Slučaj pa je hotel, da je zagledala že drugo jutro lastnica piščancev svoje ukradene piščance ter zvedela pri trgovki tudi ime tatice. Kranjčeva je pri zaslišanju izjavila, da ni to nič hudega. ker si je nameravala z izkupičkom nabaviti orlovski kroj. (_'u>it taki katoliški Orlici! Ljubljanska policija je aretirala Ivana Torkarja iz Zgornjih Pir-iiic, katerega je dež. sodišče zasledovalo radi hudodelstva tatvine. Viška elektrarna. Z Viča pri Ljubljani poročajo: V zadnjem času si puščajo nape-Ijavati \a.M v naši okolici elektriko iz viške elektrarne. Toda tn napeljava mnogo stane m elektrarna ni taka kot ljubljanska. V Ljubljani je vedno enakomeren tok, na Viču pa ob suhem vremenu luč brli, če sploh brli. Delati pri taki luči so ne more. Sevi-.la je taka moč tudi za .stroje preslaba.. Viška elektrarna je tudi draga in zlasli pri popravilih, katerih je vedno čez glavo. Razne vesti. Fašizem in socijalizem v Italiji. Fašisti terorizirajo naprej po celi Italiji; sknro vsak dan je u-morjen kak komunist ali sežgan kak delavski dom. Bolonjski fašisti so zmagali proti vladi, ki jim je obljubila, da bo v kratkem prestavila neljubega jim okVaj-nega glavarja. Bolonjski fašizem je p°stal obenem agrarizem proti delavstvu. Socijalistični poslanci so sklenili proti resoluciji strankinega zbora, da hočejo aktivno podpirati vlado, in zahtevajo nov i socijalističen kongres, ki naj razsodi o tem. Popolari (italjanska .ljudska stranka) pozdravlja tao korak socijalistov. Domokrati o-čitajo vsled tega socijalrstom zvezo s popolari. Proti iemn pravijo soeijalisti. da se ne boje tudi zveze s popolari v nekaterih stvareh. Vlada si ne upa nastopiti s silo p.roti fašistom, ima pa pošteno vdi!jo delati za zakonitost in svobodo; zato je dobila večino pri glasovanju o zaupanju. D'Annunzio odklanja ponovno sodelovanje v reškem vprašanju. Kapitan Formisano in Gino Biasini sta v svojem in svojih prijateljev imenu zaprosila T)"An-nunzia. naj se zopet udeležuje na usodi Reke. TVAnnunzio je odgovoril v daljšem pismu, v katerem sodelovanje odklanja in pravi: tJReško ljudstvo naj si samo izvoli svojega moža in samo naj išče svoj blagor. Jaz hočem ostati pri tem tuj." Monarhistično gibanje v Nemčiji. Nednavo je umrl v Nemčiji znani polkovnik Kapp. pod čigar vodstvom se je izvršil p.rvi mo-narhisticni puč v Nemčiji. Žnjim pa monarhistično gibanje v Nemčiji ni zamrlo, ampak se črmda-lje bolj oživlja in širi. Rusk o-nemška zveza je dala Nemčiji zopet nekaj več poguma, da ne skrivajo svojih pravih misli pred evropskih zapadom preveč skrbno. Iz Kappovega puča so se nem-ški monarhisti mnogo naučili, j predvsem to. kako se za monarhijo ne sme delati. Oni delajo seda največj s časopisjem in siceT malim provmcijalnrm časopisjem. Vnanji svet sodi Nemčijo navadno samo po pisavi velikih nemških listov, ki izhajajo v Berlinu, Frankfurtu. Hamburgu itd. Mnogo večji upliv na maso kot ti veliki listi pa imajo mali listi na deželi, ki slede večinoma geslom in navodilom velkkonemake propagande. Zato monarhističnega gi-. banja v Nemčiji ne smemo pod- Peter Zgaga Na nek slovenski list v Ameriki je padel črn madež. V času velike obupne delavske borbe, je začel loviti skebe. C"e more pravočasno izbrisati m madež, naj ga izbriše. Oe ga ne more ali noče izbrisati. ga bo vsak pošten človek smatral za zločin. In zločinca bo po svoje sodil. Še eelo zloglasni "Narodni List", četudi bi rad, si ni pre-urznil kaj takega. Na nivo "Narodnega Lista" pa slovensko časopisje menda še ni padlo. * * * Iz Carigrada poročajo, da so zastavkali skopi jene i po turških haremih. . Če je kdo tega štrajka vesel, so ga vesele tamošnje ženske. Rade volje bodo vzele skebe v službo. * ■* * Pariški *'kava!irji" si brije jo obrvi in se potem na obritem mestu namažejo z višnjevo barvo. Mislijo, da je to lepo in privlačno za ženske. Pobarvani so že ta-, koalitako in sicer jako zeleno. * * * V Kentucky je umrl najst^rej- i št človek na svetu. John Shell se je pisal in je bil 134 let star. Za-, pušča dva sinova. Prvi je star| devetdeset, drugi pa sedem let. Shell je bil namreč dvakrat poročen. Prvi je iz prvega, drugi, sedemletni, pa iz drugega zakona. Za prvega ne rečem nič. Toda drugemu je bil stari Shell ravno toliko oče, kot sem mu bil jaz. * * • Ženska, ki ima najlepšo kopalno obleko, ponavadi ne dobi na-grade. Dobi jo tista, ki ima najkrajšo. * * * Dobil sem v roko zbirko "modernih" slovenskih pesmi. Moderne so le v toliko, da jih živa duša ne razume. ''Pesnik" je posvetil knjigo ' Njej, ki žnjim živi". Revi. ki žnjim živi. izrekam svoje globoko sožalje. # ♦ 4 (loverner države Georgije je odločno nastop.il proti Ku Klux Klanom. Rekel je, da bo strogo kaznoval vsakega, kdor bo hodil s smešno kukluxklansko krinko na obrazu. Oslom — kukluxklancem. naj pusti veselje, proti drugim zakrinkanim obrazom v Ameriki naj se bori. Dela bo imel dosti. Skoraj slednji ameriški politik nosi krinko na obrazu. * * * Mlado deklico so hoteli omo-žiti z mutastim bogatincem. Ona se je branila na vse prete-jre. češ, kaj bom žnjim. ker je mutast. — Šema neumna, denar govori. — jo je prekinila mati. Prijatelj, če greš iz nevrvorške-ga salona, ne bo3 nikdar napaden. Vsakdo namreč ve. da si suh. * * * Rockefeller je praznoval pred par dnevi svoj 83-rojštni dan. Ljudje, ki so zaposljeni pri njem za naravnost oderuško plačo. ponavadi ne dosežejo take starosti. To je razloček. • • * Svojemu tovarišu pri ljubljanskem socijalističnem dnevniku 'Napreju' polagam naslednje besede na srce: — Kadar daš tiskati nekatere <£svoje" Utrinke, bodi toliko pošten in pripomni, da si jih meni pofatil. Kar povej, kako je, saj te nič ne košta. • : * * * Davijdoviči, Abrahamoviči in drugi, povejte, zakaj iščete Iška- rijotiča v slovenskih vrstah! * * * Kralj se vozi z avtomobilom po Sloveniji. Ponavadi šofira kraljica. <— Menda bo vlada toliko pametne, da ji ne bo poverila državnega kolesa. Pa tudi stare šoferje ala Palic, naj odstrani Kako se bo izvrševalo naseljeva-! nje? Ivonferenea načelnikov agrarnih uradov iz vs^ Jugoslavije, ki je zborovala v Beogradu in razpravljala o vprašanju kolonizacije z ozirom na načrt novega agrarnega zakona, je končala svoje deLo in je bilo sklenjeno: 1. Posestva, določena za kolonizacijo, bo oddala država brezplačno ali proti odplačilu z dolgim rokom, nikakor pa ne v zakup, ker se je pokazalo, da se tako podpira špekulacija. 2. Naseljevanje i><» sledilo š**le po defini-tivnem pareeliranju i>os«*stev. -!. .'\aseljen«*em bo zasigurala država gradnjo hiš bodisi dobavo materiala iz državnih gozdov, ali pa na kak drug način. 4. t!K-dalo se ln> predvsem na to, da s«' bo vsaka naselbina po možnosti formulirala \L istega mesta ali istega okraja. Naseljevanje po malaričnill krajih se ne bo vršilo. Radio-postaje v Jugoslaviji. Francoska družba "Soeiete Ge nerale" je stavila jugoslovanski vladi ponudfio, da zgradi radio-postaje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Postaje bi po 30 letih prešle v državno last. Družba je pripravljena odstopiti državi .V/; čistega dobička ali pa 20S dohodkov. Vrhu tega bi dobila Jugoslavija 20^ deležev brezplačno, ne da bi imela glede postaj kaj stroškov. Mejni spopadi v Vojvodini. V obmejni vasi Zdali nad Subo-tico je prišlo med jugoslovanskimi in- madžarskimi mejnimi stražami radi nekih nesporazuiuljenj do spopada in se je na obeh straneh streljalo s puškami in strojnicami. Na madžarski strani je bil ranjen en vojak. Incident se bo poravnal diplomatskim potom. Razmejitev z Bolgarsko. Komisija za razmejitev z Bolgarsko, v kateri s^ nahajata jugoslovanska delegata general Stefa-uovič in polkovnik Kosta Stoj;uio-vič, je v dolini Strumice dehnitiv-no potegnila mejno črto, ki je 500 km. dolga. Ob vsej meji je izkopan rov, ki so ga zasedle jugoslovanske čete. Domarkacijska črta je iiila v korist Jugoslavije pomaknjena še za T km v Bolgarsko. Ker je razmejitev z Bolgarsko ^ tem končana, je komisija odposlala poročilo z geografskimi kartami ve-leposlaniški konferenci v j>odpis. Odprto je le še vprašanje 4*inake-donstvujočih", ki se ga Bolgari branijo rešiti jn bo meja Jugoslavije napram Bolgarski še vedno ogrožena od bolgarskih četašov. Tuji agenti v Jugoslaviji. V akciji za pobijanje tuje proti-državne propagande v Jugoslaviji |fce je oblastim v zadnjem času posrečilo aretirati na raznih mejnih točkah precejšnje število nevarnih tujih agentov, med njimi tudi več jugoslovanskih državljanov, ki so bili v t nji službi in je imel vsak .svojo ulogo. Med drugimi je bil aretiran tudi posebno nevarni in agllni član "Organizacije probu-. ... Sfi_ \f ftdgaiywir" h-rvatftki rojak, bivši podporočnik Stanko M at ko v i.- iz Spiitii. Ti plačani a-genti ^ > razvijali posebno živahno propagand" med jugoslovanskimi i4»mejiumi stražami, zlasti med Hrvati, Arnavti in Rusi. Izdelali so celo podroben načrt, da v u-£odni priliki vpadejo v Jugoslavijo in -o bili v to s vrh o v neprestani zv.-z; z enakimi komiteji v Italiji. Albaniji Ln Bolgarski. Vrhu tega so poslali geuovski konferenci memorandum emigrantov iz Jugoslavije s pot\orjeninii podpisi. Dosedanja preiskava je dognala dalj- . da so pripravljali tu-ili atentat na vst jugoslovanske odličnejše politike in določili v to svrho tudi /.<■ posebne ljudi. Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl nagle smrti profesor na šumski fakulteti zagrebške univerze dr. Fran jo San-dor, priznan strokovnjak v raziskovanju tal. Zadel ga je mrtvo-ud. ko je bil s svojimi gojenci na ekskurzijskem /letu na zagr. gori. Sreča v nesreči. V okolici Sarajeva je padel z višine -",00 metrov vojaški zrakoplov. Motor se je docela razbil, doeim sta bila vojaka, ki sta vodila 'zrakoplov, le lahko poškodovana. Vlak je dečka povozil Nedaleč <•<] Z a sreba je sedemletni posestnikov asel owe ■»!> železniški progi. Ko je prihajal vlak, šel deček na progo, da spodi ovce. ki so prehajale čez nrogo Mlad-1 pastirček je pri tem priš»-I pod lokomotivo in je na mestu mrtev obležal. EVNUHI V CARIGRADU SO ZAŠTRAJKALI. Carigrad, Turčija, 11. julija. — Tukajšnji uslužbenci v haremih, takozvani evnuhi ali skopljenci, so proglasili stavko ter zahtevajo višjo plačo in krajše delavne ure. Veliko haremov je brez vsakega nadzorstva. Ruski begunci, med njimi Wranglovci. so ponudili svojo službo, čeprav jih ne smatrajo sposobne za taka mesta. Stavkarji izjavljajo, da je 24 ur dela na dan preveč in da so upravičeni do višje plače vspričo sedanjih dragih časov. Nadalje pra vi jo, da niso dobili že več kot eno leto sploh nobene piače in da so se morali obrniti na ameriški pomožni kom rte j. Dejstvo pa je, da so njih delodajalci ▼ glavnem turški uradniki, ki sami niso dobili že več mesecev nobene plače. Nova borba za slovansko šolstvo. Ker so vse prošnje za slovanske šole v Istri. Trstu in na Goriškem zaman, .so Slovenci in Hrvatje sklenili, da otvorijo nov bolj za narodne šole v obliki .samopomoči. V to svrho osnujejo "Šolsko društvo". ki bo prevzelo naloge prejšnje Ciril-Metodove družbe. Ustanovni občni zbor so sklicali v Sežano na dan 2. julija. GLAS NAKOPA. 12. -H'L. VJ22 ČUDEN SLUČAJ: OTROK ŽITI S KROOLJO V GLAVI. V privatni bolnišnici dr. George S. Kinga. je dve leti stara deklica Virginia Brown iz Bayshore. L. L. Njen slučaj je vzbudil zanimanje vseh zdravnikov. Deklica je bila zadeta dne 4. julija z 22-kaIibersko krogi jo v glavo. Kroglja ji je prodrla .repin jo vrhu glave, šla skozi razne plasti možgan ter se končno ustavila nad levim uše>om. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEX.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street Hew York, N. T Kaj je papirnati denar? Kaj brigajo človeka take malenkostne posameznosti kot je uvel j a vi j en je in potrjenje miru ler povratek lastnine inozemeev v Rusiji, če stane človeka deset lir ali nominalno dva dolarja, da dobi svežo srajco? To je bil položaj. s katerim so se morali boriti delegati na mednarodni konferenci v Genovi. Tako resno je bilo vprašanje visokih življenskih etroškov, da niso mogli nekateri del egati vzdržati do konca konference. Poljski delegati pa so bili zelo odločni. Poslali so svoje perilo v pralnico ter se napotili v kazino, kjer so pričeli igrati baeearat. Ko so izgubili ves svoj denar ter bili suhi kot poper, so se obrnili na svojo vlado z nujnim pozivom in poljska vlada je takoj odposlala kurirja, ki je nosil prostoren kovčeg z vrhoma napolnjen . z bankovci po tisoč italjanskih lTr. Dobri možak je bil seveda spre-; jet z velikanskim navdušenjem od suhih poljskih delegatov. — . Vsakdo, prav do za«H.iega tip-karja ali tipkarice. je bil velikodušno založen z denarjem. V prodajalnah. hotelih, restavracijah in raznih zabavališčih je zavladalo veliko veselje. Dva dni pozneje pa so se oglasili pri poljski delegaciji policijski inšpektorji vsled številnih pritožb hotelirjev in trgovcev. Krasni novi bankovci po tisoč lir. katere so poljski delegati in njih podrejeni povsem nedolžno spravili v promet, so bili — po-I narejeni. Nekemu prefriganemu sleparju se je posrečilo obesiti jih lahkoverni poljski vladi v VaršavL Jasni se! V Berlinu se je vršilo te dni zborovanje francoske m nemške lige za človeške pravice. Govorili so predsednik nemškega parlamenta Loebe. bivSi franeo<4ri na-učni minister Bnison. bivši nemški poslanik v Varšavi grof Kes-sler. profesor na pariški Sorbon-ni Baseh, nemški znanstvenik Einstein, francoski profesor na Sorbonni Bonnie in vodja francoskih socijalistov Renaudel. Francoski delegati so o*tro obsojali francoski imperfjalizem in militarizem. Ruski monarhi sti Ruski monarhist! se «rsta-nejo v kratkem na kongresu v Pečnhu. Stvar je gotovo v zvezi s pučem, ki ga hočejo zopet v pri zor i ti monarh 1st i v Nemčiji. Čuditi se je. da vrhovni svet zaveznikov ne podvzame nobenih korakov zoper ruske rova rje, ki ogrožajo mir v celi Evropi. Te elemente bi bilo treba deportira-ti v Cayenne na prisilna dela, da bi imeli narodi pred njimi enkrat za vselej mir. ADVERTISEMENTS Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER Trorui4k» zn«mtr« r«g. ▼ p«t. nr. Zdr. n-ti usoda. k<» je vsadila kal tako | častihlepnega bitja v krilo pre-j pr<» t«' knuticj? ? Mari bi tekel svet po drugem tiru, ako bi bil zagledal Peter beli dan v razmerah, odgovarjajočih njegovim srčnim željam, ter bi ira bili prinesli nn srebrnem pladnjn pred bla-prorodnepa oeeta: vaša milost, sinko se vam je rodil? Z jarim gnevom je zajrrizel humanist v spomine sv oje mladosti, godmja-je nad bednimi roditelji, slikano zibko in slamnatim krowsm. pod katerim so mu peli aja-tutu: vse to mu je viselo zdaj na petah In ga vleklo k tlom. da se ni mosrel d\ itrnif i v pleno-nite višave. Zamolkla kletviee «o spremljale to premišljevanje; ko pa je molil svoje litanije menda že stotikrat. j- zda je i zasvetila nad mrkli-mi p. rspoktivami vesela in nade-inudna luč. Spomnil s,> je bil, kako mu Je pravila mati iz zapečtfa da j'-pred možitvijo služila v jrrašeini; vsaj ona se je potemtakem dotek-nila paradiža! Razglablja je toTa-žilno dejstvo je dognal Pohlin š.-marsikaj. Enkrat j^ mati hvalila oeeta, kako pridno je drvaril nn Hrvaškem, da sta se mocla vze ti; ona pri baronu. on v slavo* **kih suma h. vsak po svoje sta crknila /a boljše dni. Tri leta jra ni bilo nazaj; tisto jesen pn se j* vrnil prav nenadoma s polno mown jo.... n boži<"u je bila poro ka.... in baš na pustni torek >-zavekal on. nesrečni Peter Pohlin ' Ni pustni tor»vr, čeprav se je bil vrnil oče š.le k trgatvi, po dolgih treh letih ločitve! Profesor je ostrmel in začel računati na prste: kakorkoli jP štel. zm* rom je bilo pet mesecev premalo Vročičen trepet se je polastil njr provih revmatičnih udov obraz mu je ial v <"imdalje jasnejši zado-voljnosti. oei »o mu tiščale iz Jam. in usta mn je preMral smehljaj o je ba< odpravljal; na pragu sta trčila s trebuhoma. "Kod h'.d is. Peter, rte te n! vi-leti!" je vzkliknil odvetnik, kakor da nista govorila že teden dni. "M«*nda te ni spravil cilinder v takr. slabo voljo? Beži. be?i vse drugačno smoJo imajo Iju-'ljA! 'laz te i>'-ern in iš"-em: z.ara-. di tebe sem stopii noter, ."astna beseda" Takr> govoreč je mlel J profesorjevo desnico v svoji krpati ski šapi. "IŠ^-Š me?" je zategnil Pohlin. ufVmu neki?" "Oh, tako; da se kaj pomeni-' ' va. Saj veš. da ne morem živeti j j brez tebe. * * je zatrdil bahač .s sum ljivo prijaznostjo, ki je vzbudila humanistu vs.- polno dvomov. —- j ["Nikogar ni tu," je dodal. vicleP, j da hoče profesor mimo njega. — i "Rajši me spremi nekoliko." Farizejsko pra je prijel pod ■ pazduho ter ga vlekel s seboj pro- i ti Cesarskemu trsu. "Dopoldne sva spet govorila s-tvojim prijateljem." je brž napeljal vodo.""Zelo laskavo se je Izrazil o tebi; jutri zvečer bo nemara pri nas. . . . Daj. stari, pridi se ti. da bo veselejše. saj ž njim nT pusto čenčati. Briljanten človek f je"!' "Kdo? Moj prijatelj?" se je zavrel humanist. "Kateri?" "Nu. prof!'* je dejal lisjak za-! čndeno. ni^re.'- <_ra postrani; in z i! vnetimi besedami je nadaljeval i slavospev. ki je prešel pomah-m v zaupno razlaganje lastnih politi-''-nih kombinacij, kolikor so se tikale visokega tujca. O. Sinučr-klas je bil modra plava, ki je znala računati in pledati daleč na-i prej! Pa tudi profesor ni bil ta-j1 ko neumen, da ne bi bil slptll za njegovim dobrikanjem zvitih na-1 menov. "Zakaj blebeee vse to'*' je ti-pibal. sVedeč čenčanju komaj s pol ušesa. "t't?j. Čuj. kako me hva li. zdaj mene. zdaj »rofa ; kaj lio-•*e s tem ?" Ko pa odvetnik na razpotju še enkrat nujno povabil, naj pride, je mahoma spoznal r^ •»nico; Smueiklas se približuje. ■ ker je posnel iz grofovega govor- i jenja. da ta visoka ceni Pohlina; potrebuje »a v dekoracijo, hina- ' vec kakor angleških lovcev in nage plesalke, da bi bilo gostu udo- i bno pri njem. "Tedaj sem se uštel, ko sem mi slil, da me ne ceni več!" je r.a-'■ vri«nil v svojem srcu. "Strašno me je moral proslavljati, druga če bi doktor ne bil tako sladak." "Svetoval boš kaj radi veselice," je rekel od vet ni k. držee denia. Peter." "Hudimana." se je čudil Peter domov srretle. "kašo so se 7irr poimenili! Smu-"iklasjn neee biti , več Tončka. nejrt» ^Vntoine.tta. češ. mi srno fini ljudje, še v ime-*, nih irorspoda.... Tfej. bahači." ; je pljunil na sredo ceste, "da jih', le ni sram; sicer pa. kar znajo . pri fsmučiklasovih. znamo tud> , pj-i nas!" In brez odlašanja zavil v tiskarno ter naročil sto j vizitk z napisom: "Annetta prot. } Polil inova". Vsa mrkoba in potrtost pa je , bila zapustila; zmaposlaven. po- ^ nosen na očeta-barona. preizlčtiše- . no urofovo naklonjenost in so- j pronra Annetto. je stopal z mla- j dostnimi koraki proti Gorenjski ulici, zamišljaje se v svojo seda- . njo in bodočo slavo ter prezira- 1 je nežlahtni vrve/ sveta. Na ovinku pred "Imperialom" pa je za- ; čutil tuio roko na ramah; zdrznil se je. ozrl se in videl profa samepa. 1 "Vendar enkrat!" je odpovo- t ril Beaupertnis von Kunnicrsbruch , nn humanistov dozemeljski por-drav. "Kako se imate drasri pro- j fesor9 Tako mi je že dolgčas po vas: nu. hvala Bo nu. največjih ( skrbi sem zdaj odrešen in spet ho mlehko mislil na dobre znan- j ce. ki s(>ni jih moral zanemarjat! nekaj dni.... " —___ Dalje Tirihodnjtt.) ___i Bolgarija in Rusija. i "Daily Telegraph" javlja, da j se bo Bolgarija pridružila rusko-anuorski zvezi in s tem seveda 1 tudi rusko-nemški zvezi. advertisement Izpred mariborske porote. Kako se v Mariboru lahko na debelo slepari. ' Kljub stanovanjski bedi. ki one-' mogoču je tisočem poštenim lju-Jem človeku spodobno streho, mr-Lroli v ^larllioru či:ndalie vee lah-k o živih elementov, ki so zapustili 'svoj poklic ter se posvetili raznim ' špekulacijam, ki jim omopoeajo f razkošno življenje, katero jim iiu-'!di ugled v najodličnejših druž Iti ^ . • . - ban, ki se sieer sra mu jejo poštenega človeka, ki ne more s takimi "kavalirji" paralelno plačevati ' gostilniške in kavarniške orgije. Oblasti, ki bi se v takem malem mestu lahko zanimale, odkod tako potratno življenje, so, kakor bi ' nič ne videle. Tako življenje toliko drugih je zapeljalo tudi tedaj niti JU let starega Ad'di'a Červeka (Tscherweg-ga>, po poklicu ključavničarja, sina strojevodje. Tam, kjer toliko poštenih, v naprošeni obrti veščih prosilcev dolgo časa tudi zaman moleduje za koncesijo, je Cervek dobil brez težav koncesijo /.a veletrgovino z lesom. Čeprav je že šolska oblast Cerveka spoznala kot lahkomišljenega človeka, oblat-sti in trgovski gremij mimo gledali. kako si je mladi fant, ki še pri naboru ni bil. na koroškem ko-, lodvoru dal napraviti veliko reklamno desk • z napisom lesnega tskladišča, .-eprav ki bili vsi morali vedeti, da les, ki leži tam za blesteči m napisom, ne more biti Č«r-vekov, nego last druge prave lesne tvrdke. Ko je pričel na tak način j svojo veletrgovino, ni imel niti toliko denarja, da bi bil pleskarju plačal najnsno disko. Zlorabil je slučajno znanje z veletryoveeni J'ecnikom v Vuzenici. r- za lecno »tvrdko Sever, za graako tvrdko Kligingi itd. Spričo takih sleparij je dvignil pri Centralni banki 32 tisoč krnn od ravnatelja in pozneje, ko je bil tu na dopustu, še 40 tisoč kron. Namesto da bi mu bila jvsaj zdaj napravili konec, so mu pustili še dalje slepariti. Lotil se i je med drugimi tudi 701etnega jSkaleta v Vetriujaki ulici, katere-i je priprarH a povojilo 22,009*' krmi za nal-up arv, *>ri kateri kup-| ciji bi bil tudi Skale vlekel svoj i delež. Vlekel pa je le 1000 K, ka j teie mu je Cervek podaril takoj.' 'ko mu je Skale posodil prvih 30' tisoč kron. Izvlekel je iz Skaleta 1 še -ive zlati uri ter kožuh, ostal mu dolžan na stanovanju in brani. Ko je Skale uvide!., da je oslepar-jen. ga je dal aretirati. Toda tudi to pot *e je Cerveku posrečilo j^raji nedclžuo žrtev in so ga iz-jrastili. Zato je opeharil mizarja Paitza, ki mu je plačal 2500 kron are. Ta denar je zapil še tisto noč na Miklavževi veselici, kjer je s šampanjcem v roki plesal in razmetaval denar. Po tej slepariji šele so mu napravili konec. In zdaj so šele videli, odkod je izviralo Cervekovo razkošno življenje. Pa zna! se je tako spretno zagovarjati. da bi bil zopet odnesel večji del kazni, da ga ni v hipu premotil strah, sedeti še tri mesece v preiskavi, ker glavne priče Pečni-ka ni bilo k porotni razpravi. Tedaj šele je priznal, da je sam naredil generalno pooblastilo. Njegovemu zagovorniku dr. Boštjan-čiču se je posrečilo porotnike prepričati. da je bila Centralna banka sama kriva, če se je dala preslepiti. Ker so porotniki ostala Vprašanja potrdili, je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Osleparjeui znesek znaša 210.900 kron, prejel pa je 16"» 900 kron. "Ženitovanjski" davek. Kakšne so razmere v Vojvodini. o tem piše zemljoradniško glasilo "Selo"; Xe"ki upravni orsa-ni iztirjavajo od posameznih občin ženitovanjski davek v znesku do 100 tisoč kron. Trtirjavajo pa oblasti ta "davek" na jako kratek način. Posameznikom pišejo namreč: Vi se pozivate, da tekom -S dni brez odloga izplačate v občinsko blagajno kot davčno doklado za ženitovanjski dar Xj. V. Kralju Aleksndru sa Vas odpadajočo svoto 60 dinarjev." •S takim postopanjem ittrjujejo državotvorci ljubezen do kralja in do države med narodom. Tn še je vprašanje če niso ti "ženi-tovanjski darovi" čisto Tunffftph ! bakšiš za razne uradniške drža-; votvorne veličine v Vojvodini! Pogoji jugoslovanske vla-! de Italiji. ' Jugoslovanski poslanik v "Rimu j Anronijevič bo izročil italjanski ' vladi poročilo jugoslovanske vlade. ki se nanaša na rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslovanska vlada naznanja, da zahteva pred podpisom sporazuma 0 izvedbi rapallske pogodbe še nekatere izpremembe v tej konvenciji. Med drugim zahteva, da se ne sklene nobena posebna konvencija o manjšinah in njihovih pravicah do šol in rabe jezika, temvee da imajo v tem pogledu veljati določbe st. germainske mirovne pobodb". Potem sporoča tudi. da ne želi skleniti nobene konvencije o prometnih zvezah. amf>ak da se ima to vprašanje rešiti v trgovinski pogodbi. Razen te«ra zahteva jug. vlada nekatere izpremembe v določbah arheološkega materijala v ,Zadr;i. Kontno zahteva vlada, naj se pas okoli Zadra zoži. Ako pristane italjanska vlada na te zahteve, se pogodba takoj podpiše. Ttaljani naj potem najkasneje v 14 dneh pod podpisu izpraznijo tretjo cono v Dalmaciji. Pet dni po prihodu razmejitvene komisije na Reko naj Italjani izpraznijo Ru-šak. Amerikanec bo namalal papeža. • _ Znani ameriški slikar Muelle-Vrv je odpotoval iz Xew Torka s parnikom "Berengaria*' v Evropo. Nahaja se na poti v Rim. kjer bo naslikal papeža Pija XT. T Evropi ho ostal več mesecev. 1 " * proti kukluxklancem. Atlanta, Ga.. 11. julija. — Governor Hardiek iz Oeorsrije je stavil članom Ku Klux Klan organizacije ultimatum, v katerem pravi, da so prepovedani vsi na-daljni javni nastopi te skrivnostne organizacije, če bodo nastopili člani v svojih maskah. GLAS VAItOPX IS. JUL. 1932 LJUBAVNA TRAGEDIJA. ; imam že skoro sedem križev na hrbtu. Teki Anka, sem hvalo dolžan za marsikatero dobroto, ki si jo naklonila meni ali moji stari, zato ti obljubljam na svojo dušo in na svoje izvelieanje, da sem ti iz srea ra c'/ia uslugo vedno in povsod. ako mi le dopuščajo moje m© či. Toda povej zdaj, Anka, eemn ta denar?" "Le mirno ga vtaknite v žep ter vedite, da ni zadnji. Dobite ga še! Prosim vas le, vzemite me -v čoln in zaveslajte nekoliko tja pro ti sredini Save. Vi sicer pravite, da ste sami tu, ali prav lahko je hogoče, da se potika po bližnji gošči kak nemodigatreba. Tam na vodi pa naju ne bo Čul nihče. Po govoriti se imava zelo važne reči!" "Prav tako, Anka!" Dočim je jel starec odklepati čoln. je vstopila vanj Anka in vze ! la kajpada košarico sr seboj. Čoln j se je polagoma jel pomikati od kraja. Jednakomerno, nekako skrivnostno so šumeli valovi Save.... "Dosti je," je dejal stari veslač, položil vesli čez čoln in se vse-del nanje. "Anka. sedaj go veri kar hočeš. Tu te čuje kvečjemu kaka riba. ki pa te ne more izdati nikomur.'' "Prav očka. Torej, vi ste obljubili molčati. Na to evojo obljubo ste pripravljeni tudi priseči, kaj nedat" "Desetkrat, če treba!" "Dobro. To se mora zgoditi ta koj. Sveč nimam, pa zadostovalo bo tudi to." Anka je razvila iz papirja ličen nikljast križec in ga porinila v starčevo levico. Nato je prijela za njegovo desnico in mu velela t "Privzdignite tri prste! — Tako!" Veslaču je začelo močneje utri pati srce. Moj Bog, kaj hoče od njega Anka? "In sedaj oče, govorite za menoj!" Anka je začela narekovati, starec je pa pokorno kakor otrok ponavljal za njo naslednje besede: "Prisegam pri Bogu vsemogočnemu, pri svojem zveličanju in pri vsem, kar mi je svetega, da bom molčal o tem. k-lr bom nocoj slišal, da bom molčal do svoje smr ti sploh o vsem. kar je z noeoj-šnjo nočjo v zvezi. Amen!" Ko jc govoril zadnje besede, je v zvoniku tacenske cerkve pola-eoma udarjalo dvanajst. Starec se je stresel v neki čudni, neznani grozi---- Anka se odkašlja. kakor človek. ki je v zadregi, b! ?! zaupal bližnjemu svojo skrivnost ali ne, slednjič se le ohrabrfl in za^'.e: "Čujte torej! Gotovo ste čuli, da sem odšla v mesto k svoji teti, da ji strežem v njeni bolezni. Temu pa ni bilo tako. Mudila sem se prav za prav pri njeni starej'f hčeri, moji sestričini. ki je usluž-bena pri nekem velikem podjetju. Žalibog. da se je zgodilo z njo tako. kakor se zgodi z marsikaterim mladim dekletom. Zaljubila se je in nasledke njene ljubezni imam tu notri v košarici. Ker je bila odsotna od doma. se ji je posrečilo, la je pred svojimi starši popolnoma prikrila svojo sramoto in njena vroča želja je. da ostane to roditeljema še nadalje prikrito. Ker pa, kakor vsaka skrbna mati, gotovo tudi ona srčno ljubi svoje lete, me je naprosila, naj se zavzamem jaz za malega črviča in ga ?ddam dobrim ljudem tu kje v bližini, da bom vsaj jaz vedela zanj in jej večkrat poročala o njem. Razume se. da tudi moji itarši ne smejo nič vedeti o tem, ter sicer bi kaj hitro stric in te- APVERVISEMENT j HAMBURG Direktna vožnja z Čudovitimi no-1 rimi "O" parniki. Potovanje za vse kraje Evrope. VAUBAN ____ 15 Julij« 3ROPESA 22 julija: 26 avgusta; 30 aapt VANDYCK ____ 2» julija 3RBITA ...... 5 avfl.; 9 sept.: 14 okt.j 3ROUNA...... 12 avg.; 1« Mpt.; 21 okt. Mararnoit ▼ Cherbourg, SoutUupton, Hamburg. Zaprta kabine. Nobenih posebnih pristojbin- , ROYAL. MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON * SON INC. AGENTS 2« Brasdwu New York 117 wTWaahwaftra St.. Ckicm«. — all katerikoli parobrodnl agent. — ta zvedela za hčerino skrivnost. In prav radi tega zahtevam jaz od vas tako strogo molčečnosti Droti vsakomur, torej tudi proti vasi ženi. Ljubi sosed, svetujte mi sedaj, komu in kam naj dam ubo-; gega črviča? Dobro plačilo vam■ in onemu, ki prevzame dete, seve- j da ne izostane." Veslač se zamisli________< "Hm, hm, Anka, če ti prav, naj bo takole. Otroka obdržim jaz. Ka ko veš, nimam otrok in moja stara je že večkrat omenila, kako pfrav bi bilo, če bi vzel v hišo kakega otroka, da bi jej znašal sol olje in druge drobnarije, ki se potrebujejo pri gospodinjstvu. — Ta v košarici je res še majhen, pa bo počasi že zrastel. Ako nimaš nič proti temu, kar pri nas naj o-stane. Krivice mu ne bo in tudi lačen ne bo nikoli. Sicer smo si pa tako blizu, da se sama lahko vsak dan prepričaš o otrokovem stanju." "Tudi meni bi bilo najbolj po volji, ako bi dete ostalo pri vas," pravi nekako zadovoljno Ank'a. "Skrbi me pa sedaj zopet to, kako bodete vi odgovarjali v^Si ženi in drugim radovednim ljudem na vprašanje, čigavo je dete ln odkod ste ga dobili." "Anka, glede tega bodi brez skrbi! To je moja stvar, katero bom radi tebe, ki si mi bila že to-likrat dobra, tako zavil in zaobrnil. da najbolj zviti radovedneži niti od daleč ne bodo mogli zaho-hati resnico. In ti sama se boš ču dila. da nosim Še toliko pameti v svoji ostareli glavi.-'* "Kako sem vam hvaležna.', Smilile Anka razveseljivo. "Za vaš trud boste dobivali redno in zadostno plačilo." "Kaj bi tisto. Saj ne zahtevam nič. Toda sedaj moraš misliti na dom. Pozno je ie. Da ne boš s-ama hodila, te popeljem x>o Savi, doli do vašega mlina, ter zaveslam h kraju." Anki je bilo t«» všeč In starec Je prijel za vesli. Čolničck je polago ma rezal valčke1 zelene Save proti Požarjevemu mlinu. fKonec sledil A D V E H V t g E M E N T S Kje je FRANC MERŽEK? Doma je iz Komna št. 12 pri Trstu. Rojaki, ki vedo zanj, naj sporoče oziroma naj se sam oglasi na naslov: Andrej Meržek, Sežana št. 46, Venezia Gi-iulia, Italia. _(12-13—7)__ IŠČE SE delavca!"" Potrebujem moža, kateri zna popraviti konjske komate (zotlar-ja). — Frank Mama, c/o Moore & Keppel Co.. Box 46, Camp 15, Adolph, W. Va. (11-12—7) Ml vaa bomo nautili brlvsk* /fpL obrti in manlkurlranja. maga-UnArl, da ate hromi, da Imata ns tst lrl rokl mno trl prate tar sta bres ene all obeh nog. Ml pouCuJamo tudi ienske. Nossokoffs International Barber School, 1201 Penn Ave.. Pittsburgh, Pa. A D V £ AMKRICA aquitania paris YORCK MINNEKAHDA pres. pouk 6AXCNIA finland crctic berengaria reliance p. garfield manchuria BELVED^.RI la savo ie zeeland pres. taft 8eydlitz lafayette kroonland paris pres. wilson lapland arabic hanover ft julija — Cheroots* 1 avg. — CMrbouri t avg. — Havrg • avg. — Sreman 2 avgusta—Hamburg 2 avgusta—Cherbourg 8 avg. — Hamburg 5 avgusta—Cnarbourg 8 avg. — Genoa 8 avgusta—Cherbourg 8 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Hamburg 10 a«g. — Trs« 12 avg. — Havre 12 avgusta—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg 16 avg. — sramen 19 avg. — Havre 19 avgusta—Cherbourg >3 avg. — H eyre (9 avg. — Tret ivgu.ta—Cherbourg 29 avg. — Genoa . 90 avg. — Sr«men ni i r c m c n I a Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po nevl odredbi finančnega minister- 1 tva v Jugoslaviji i« bankam tam sedaj irepovedano Izplačevanje čekov ali dru. jih nakazil v tujih valutah. Ako torai >očljete denar v anerikanski veljavi, bo isi potom £*ka ali nakazila, ga banka / Jugoslaviji ne sme izplačati v do. arJJh, temveč po dnevnem tečaju v iomači valuti, to jc v kronah oziroma ilnarjlh H sreči se Je pa prt sestavi omenjene odredbe voostevaia pot«ba iz etjencev v toliko, da *amoremo ra strar ke, ki imajo potovati v Amerf.o, Izvršiti Se vedno izplačila v ameriških do-arjih, vendar pa nakazilo ne sme pre. ?egatl zneska %25Q.-x- za vsakega posa-neznega potnika. Do te svote pa lahko zplačamo poljubne zneske. Arveričkl de-iar se Izplača te proti predložitvi potne-ia lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zagrebu. V AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDE-NEM OZEMLJU pa Še vedno l?:.ko brez ovir Izvršujemo Izplačila v ameriških do. Iar Jih. Na nakaznici ali raročilnerti listu naj ?o vidno označeno, da se Ima izvršiti zplačllo » ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na i se izplača v ame-"Iškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor tied i. Za izplačilo do S 10.— po 50 centov, ea Izplačila od S 10.— do t SO.— po I 1.—, za Izplačila, ki presegajo znesek t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja -»11 po $ 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New v«rk 3ank Draft. Frank Sakser State Bank <2 Cortlandt St. New York. N. Y. HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Izborne udobnosti — kabine za dve, štiri in šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru:— jedilnica. kadilnica, bara, brivnlca, odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino in pivo brezplačno, godba. ples. Postreinikl govore slovensko in srbsko. Najstarejša kompanija. ki prevaža Jugoslovanske potnike. ' Posebni parniškl vlak vzame-potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor nočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompani iski tolmač, ki govori vaš jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v druoih stvareh. Za navoaila se oalasite pri lokalnem French Line agentu ali v KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City nj podrla 1 Prakični Računar Priročna žepna knjižica, kft ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno ixračunjenov kakor tudi m isračunjenje obrati. Knjižica je trdo vezana,'stane ■ poštnino 75c 8LOYENIC PUBLISHDfG- GO. 82 Cortlandt Street : Hew York mm DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK ITALIA - -12. avg. V devetih dneh v Jugoslaviji. Iščem svoja dva prijatelja LEOPOLDA TOMŠIČ in FRANKA NIV&EK. Pred sedmimi meseci smo bili skupaj v Betuli, Pa.. potem sta se podala nekam v Virgin i jo. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo nju naslov, ali pa če slučajno .sama čitata ta oglas, naj se mi javita, ker imam važnosti za sporočiti. — Albert Valenčič, Bvx 9G. Arroyo, Pa. (11-12—7) za sive lase "NATURAL HAIR RESTORER" naša iznajdba vam ohrani »ve in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prahlaj, redi korenine in pomaga rasti la3. "Natural HaJr Re."*torar'* nI barvilo in se uspešno uporablja za -noSke in ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam pošlje za. $1.00 pfa-'-an v naprej. Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar. Victoria Mfg. Co., 655 Morton Bldg.._New York City BODITE ZDRAVI V«4m ntnUMte Potujte na enem Izmed treh morskih velikanov, ki odplujejo vsakega torka iz New Yci ka. VbJ (totn'.ki tretjega razreda so V kabinaii. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA prekc Cherbourg^. Za karte in navodila vpraSajt* najbližjega ager'.a v vafiem mestu ali okolici. S fSSSt KATAR ' MEHURJA (SMiterrKit) _ PRCPSCCCVALEC S«it>vint modern« pr«i«kavc. r«HlM »rasno. V« kktruni tS i «1 P. O. Bo> 199. New York TESNA ZVEZA JUGOSLAVIJO New York do Cherbourg in Antwerpen Kroonlano—15 julija; 19 avg.; 23 Bept. Lapland — 22 jull.; 20 avg.; 30 sept. Gothland 29- jul. Naravnost v Antverp Finland — li avgusta: i* sept.; 14 okt. Samland (sumo 3. razred) 2 avg ; Zeeland — 12 avg.: 16 sept.: 21 okt. ^ Akebscan Lms Iz New Yorka do Plymoutha. Cherbourga in Hamburga. •Mongolia — 2G julija: 30 avg.; 4. okt. Mlnnekahoz (samo 3. razred) 2 avg.; ti septembra. • Manchuria — 9 avg.; 13 sept.; 18 okt. St. Paul — 16 avg : 20 sept.; 25 okt. •Nove pr«~uredbft 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi white Star New York do Cherbourg in Antwerpen Olympic — 15 julija; 12 avg.; 2 aept. Hbrneric — 22 julija; IS avjf.; 9 sept. Majestic ton) 2S lull:; 26 avg.; 16 sept. Največji parnik sveta. Prlvedite jih Iz Evrope ne nailh udobnih pernlkih. Dobra hrana. Zaprli prostori. Udobna stanovanja, Uljudni služabniki, ki govore vaS Jezik. Vprašajte nas glede udobnih vnaprej plačanih voženj. Vprašajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, New York sil pri lokalnih agentih SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cesarek 70 — 9th AVE., NEW YORK. N. Y. lined 16. in 16. cesto > pošilja denar v Jugoslavijo. Italijo itd. — prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem. — . Cene vedno med najnižjimi. .— Telefon Watklns 7522. Pozor! VAŽNO ZA GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, •- stane $1. - Slovenic Publishing Co. Hew York Sorodnike in xnanca Jt sopet mo. g oče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor žeti dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street i : New York Brezplačno. Kdor naroči kako knjig«, pri-lotim« no knJUIeo "NOVA POSTAVA" ca ponesrečene delavce r Peon-sylvantJJ brezplačno, dokler nam nl

ROPESA 29 JuiU« — Hamburg HUDSON 22 julija — Bremer *ESOLU~ C 25 julija — Hamburg MONGOLIA 26 julij« — Hamburg -RANČE 2« julija — Havr« P, VAN BUREN 2C lullJa — Cherbourg SARONIA 29 julija — Cherbourg VAJE9TIC 29 julija — Cherbourg 4YNOAM 29 JulIJa — Boulogne *ANPVCK_29 — Himbm«