Strašne poplave STRAHOVITE POPLAVE NA STAJERSKEM. Pjovodnji ne bo letos ne konca ne kraja. Komaj si ljudje nekoliko opomorejo od prvega strahu, že pride zopet naliv, reke prestopijo bregave in nova povoden] uničuje že to, čemur je zadnja prizanesla. Sitni naliv, ki je trajal od pretekle sobote zvečer do pandeljka zjutraj, je povzrocil skoro po vseh okrajih Štaferske in v velikem delu Kranjske veliko povodenj, ki je ponekod nastopHa naravnost katjastrofailno. Reke in potoki so tako narastli, kot tega ljudje še ne pomnijo. Zemlja je premocena ter ne more več vode vsrkavati, zato je vsa padavina ostala na površju. Celje pod rodo. Najstrašinejše je poplava divjala v Celjii in okolici. Take povodnji, kakor je prihrula v nedeljo zvečer, Cefljani še ne pomnijo. Vode so neznansko hitro narasle, tako da je bitla cela okolica že nekako ob 11. uri zvečer pod vodo. Višek je dosegla pcnplava v ponedeljek zjutraj ob 5. iiri, ko je voda dosegla višino kapucLnskega mostu in preplavila brv pred okrožnim sodiščem. Celje je bilo pod vodo, posebno proti Gaberju in na Ljubl'janski cesti. Vodomer je kazal na višku 4.60 m. Povodenj j-e povzročila ogromno škodo. V Gaberju je vdrla v vsako hišo in preplavila vsa pritlicna stanovanja. Okoli dveh ponoči je bilo stanje obupno. Ljudje so bili na strehah svojili malih hišic v velikanski nevarnosti in so obupno klicali na pomoc. Alarinirano je bilo vojaštvo in požama bramba, ki sta 7. nadčloveško močjo reševala, kar se je rešiti dalo. Voda je podirala hleve in odnašala perutnino in prašiče. V obupu so ljudje dajali znamenja s streli, ker klicev sploh ni bilo sMšati. Voda je bobnela s iako fsilo, da je udušila vse klice na pomoč. Podirala je plotove in obzidja, iz stanovanj odnašala jedila, obleko in opravo, zajemala lesne zaloge in podirala vse ovire. Nasip pri Šmarjeti, katerega so postavili vojaki pred 14 dnevi, je voda predrla v dolžini 30 m, kar je nesreco še povečalo. Samo že tovarna Westen trpi ogromno škodo, ki gre v milijone in milijone. Ravnotako razni trgovci, katerim je voda v trgovinah vse blago pokvarila. Na progi pri Štorah je voda izpodjedla tir; železn. promet med Celjem in Mariborom je bil ustavljen. Veliko oseb jfe moralo v nedeIjo zvečeir dobesedno plavati ,da so prišle domov. Pri tem se 'je 2godila smrtiia nesreča. Neki slikarski pomočaik Vegunt je utonil. Hotel je iti ob treh zjutraj domov preko Doi gega polja. Ker ni mogel iti peš, se je slekel in je notel vodo preplavati. Derooa voda pa ga je zgrabila in odnesla; utonil je v valovih. V okolici Celja je narastla Voglajna v Štorah pri mostu tekom pol ure ob petih popoldne za 45 cm. Po peti uri se je vzdigovala ikar vidoma, tako da je ob sedmih zvečer Voglajna preplavila že vse tehar&ko polje in je drla ob železniškem nasipu mimo Čreta, kjer se je razlila po vsem Čretu do Bežigrada prav do Celja, kjer je bila struga Voglajne ob pol osmih zvečer tudi že vsa preplavljena. VTtovi ob gostilni pri »Zel. travniku« so bili že vsi pod vodo in jedva se je videlo še obrobke plotov. Ker se je ob tem času kar naprej vlivalo iz oblakov, se je bližala katastrola s hitrimi kooraki. Proti 11. uri ponoči so bile v vodi vse vasi od Štor rnimo Teharjev, kjer je posebno .trpela elektrama na Razdrtem in Turkov mlin z žago v Tebarjih. Polja in travniki Teharčanbv, posestnikov iz Čreta in ddoma Bukovlaka, so uničena. Saj je že zadnja povo denj napravila po teh poljih neipregledno škodo. Ljudje so ves mesec julij odnašali s travnikov in njiv od Voglajne nanošen prod, ki ga je voda odnesla železniškemu nasipu. Danes je ves prod znova na njivah. Pridelkov gploh ne bo in tudi trave ne. Železniška proga pri Štorah je zopet močno azpodjedena. Obstoja nevarnost, da se železniški nasip na več mestih poruši. Progo so sicer zacasno popravili, tako da se je promet vršil že lahko v pondeljek zvecer, vendar morajo vlaki na poškodovanih mestih voziti skraijno previdno, samo s hitrostjo 5 km na uro. Sedanja povodenj pomeni za Celje najhujšo katastro'fo, katera ga je kdaj zadela. Ljudstvo je obupano in čaka pomoča. Povodenj v Prlekiji. SlroveniikLm goricam in Halozam poplava zopet »i prizanesla. Pesnica je prqplavila celo dolino, ki izgleda kot veliko jezero; iznad vodne gladine molijo drevesa in strehe senjakov. Okolica Ptuja je zopet veliko tnpela. Rogoznica je tako .narastla, de je med Ptujem in Moškairjci tekla že čez železniško progo. Vsi potoki od Ptuja do MiiTe so prestopili bregove. Pri Pušenclh |e voda izpodjedla progo Ormož—^Ljutomer ter za nekaj ur prekinila železniški promet. : Strašna nesreča vsled narastle Drave v Ormožu. Preteklo nedeljo in pondeljek 'je Drava vsled nalivov tako narastla, da letos še ni dosegla tolike višine. Od Maribora do Ptuja ni napravila sicer nobene velike škode, ker jo zajezujejo visoki bTego\'i, pač pa je začela preplavljati obrežje od Ptuja dalje. Pri Ormožu je v noci od pondeljka na torek ipovzročila strašno katastrofo. Tekojn pondeLjka je vodna gladtna narastla, da take Drave niti najstare}ši ljudje še niso videli. Zvecer je bilo se vedno opažati daljno narašcanje vode, M je prinašala seboj mnogo lesa in drugih predmetov, ki jih je odnesla iz gornje Drav ske doline. Okrog polnoei pa je nastala kaitastroia. Narasla voda je z vso silo iprrtiskala na obrežne naprave, trgala jezove in odnašala vse, kar se ji je stavilo v bran. Kmalu po polnoči so zaslišaM obrežni prebivalci ob Dravi neko sumljivo ječanje, kmalu nato pa so se razlegaili v temno noč obupni klici na pomoč. Prestrašeni so ljudje hiteli k Dravi. Voda je kar zaporedoma odtrgala tri mline, in sicer Jeremičevega, Šefovega in Zadravčevega, ter pri nekem drugem mlinu pogonsko napravo. Jeremičev mlmar, ki je v mlinu prenočeval, se je radi močnega sunka zbudil in je šele tedaj opazil, da plava z mlinom vred že v sredini Drave. Začel je klicati na pomoč ter je skočil v vodo, da bi se s plavanijem rešil na obrežje. Toda deroči valovi so ga potegnili proti sredlni, kjer ga je zajel vrtinec. Parkrat se je še slišal njegov klic ^na pomoe, potem pa je brez sledu izginil v mrzlih valovih. Odtrgane mline so valovi odnesili proti velikemu mostu. Radi silno narasle vode, ki je segala skoraj do vrha mostu, so plavajoči mlini zadeli ob mostišča ter jih močno poškodovali. Bati se je, da se most ob nadaljnem naraščaniju Drave poruši. Radi sunka so se mlinska ogrodja zdrobila, kar je bila sreča, ker bi se sicer labko piripetilo, da bi se most zajezil, kar bi povzročilo še veejo kataistrofo. NajhujBe so ,prizatedeti posestniki, ki jim je voda odnesla mliiie. Unicene so seveda tudi vse zaloge moke in žita, ki so se nahajale v mlinih. Škodo ceniijo na blizu en milijan dinarjev. Tudi raznim drugim posestnikom ob Dravi je voda napravila večjo škodo. V Mariboru in okolici je napravil naliv, ki je divjal v noči od sobote na nedeljo, precejšnjo škodo, ki se v mestu samem sicer ni občutila, ker so kanali vodo sproti odvajali v Dravo, pač je pa bila okolioa precej preplavljena. Veliko škodo so naipravili zopet platzovi, ki so se utrgali na mnogih krajih. Nevarno je narastla Drava ter dosegla največjo višino v letošnjem letu. Drava je morala v gornji Dravski dolini silno razsajati, ker je nosila voda dele mlinov, hlodov, lesa. V Mariboru so lovili les z čolni in posrečilo se je spraviti na subo cele kupe hlodov. . Tudi Šotla je s pritoki preplavila oelo dolino med Pod četrtkom in Klanjcem. Škoda je zopet velika, ker je voda uničila tudi otavno košnjo. NA KRANJSKEM. poplava ni tako divjala, vendar porocajo iz mnogih krajev o veliki škodi, katero je ipovzročila. V oikolici Ljubljane so' prestopili potoki bregove ter preplavili več vasi. Najhujše je pTizadeta Dolenjska. Vse vode so narastle in poplavile polja. Proga Ljubljana—Novomesto je bila popolnoma obkrožena z vodo. Na Gorenjskem so se na mnogih krajih utrgalj plazovi. Med Bohinjsko Belo in Sotesko je velikansiki plaz zasul državrao cesto. Vsled naglega padca temperature je začel po gorah padati sneg, tako da so vsi višje ležeči kraji pobeljeni. Velika železniška nesreča pri Lazah. V nedeljo «e je okrog 5. ure popoldne zgodila pri postaji Laze pred Ljubljano težka železniška nesreča. Ko je pridrvil dunajski brzovlak mimo visečega brega, se je vsled tresljajev lokomotive nenadoma utrgal temeljskš plaz ter se vsul na lokomotivo. Z zemljo vrtnl je padlo na srtroj drevje, ki je prišlo med kolesa ter povzročilo iztirjenje. K s-reči je strojevodja vlak še pravocasno zavrl, tako da se je prevraila samo lokomotiva, dočim so potniški vozovi ostali nepoškodovaiiii na progi. Stroj je padel par metrov globoko preko'malega mostiča v jarek ter se popolnoroa razbil. Kot po' čudežu je osial strojevodja nepoškodovan, kurjaču pa je upognieno železje zlomilo nogo na dveh mestih. Železniško osobje je f>o nekaj urah očistilo en tir proge, tako da je bil promet zopet vpostavljen. Poplavljene proge. Od Pragerskega prati Zidanemu mostu je bala železniaka proga na več mestih ipoplavljena. Tako nam poročajo iz PoLjfJan in iz Ponikve, kje»r je bila proga po nekorf moono v vodi. Istotako pri Sv. Juriju ob južni žel. in v Štorah. Pri Rimskih Toplicah je voda odnesla čuvajnico in telefonski apaa-at, radi česaT je zelo pokvarjen telelonsikil vod. Tudi lokalna železnica Poljčane— Konjice je bila na< vec krajih preplavljena. Vsled peščenih napJavin je proga1 za promet nerabna. Proga je najbolj pokvarjena na novejšem delu med Konjicami in Zrečami. Mostovi so na veS mestih pokvarjeoii. Kakor je plaz potegnil med Zalogon* in Lazami, tako tudi med postajama Zidani most in Hrastnik. Okrog polnooi so zapazili pri čuvajnici št. 557 to nesrečo, vsled česar je bil promet na obeh tirih začasno usta^lijen. lstotako je zaostal promet tekom nedelje popoldne na progi Zagreb—Zidani most radi ogromne poplave pri Podsusedu. — Savinjska proga je letos že drugič preplavljena. Zlasti v spodnjem delu je čisto pod vodo. Želez; niški promet je vsled močnih poškodb proge ustavljen. — Od nedelje popoldne sem je začel železniški promet sunkoma pešati. Najprvo se je zaustavil pri Podsusedu vsledl poplave, nato vsled železniške katastrofe pri La^zah in čez noč vsled plaza pri Hrastniku in potem vsled nadaljnjih poplav. Železniško osobje je bilo vso noč na delu, da so se preprecile večje nezgode in da je sproti čistilo proge. V pondeljek je bil promet zopet vpostavljen. Zaključek. Splošno mnenje je, da je letos v Sloveniji, zlasti na Štajerskem, škoda radi deževja in poplav večja, nego v Banatu. Tam so že pred poplavo pospravili žito, korazi pa voda ne more škodovati. Škoda je povzročena edino na človeških bivališčih in na živini. Voda polj ne zasipuje » prodcem, pač pa odlaga na njih blato, ki je najboljši gnoj. Drugače pa je v Sloveniji. Seneea košnja je uničena, isto preti otavi in kmetje bodo morali ,prodajati živino pod< ceno, ker je ne morejo prehraniti. Živinoreja bo s tem za leta prizadeta. Žito je po vecini zgnilo na polju, enako tudi 'krompir. Vinogradniki letos žalostno ogledujejo redko grozdje z drobnimi jagodami; niti pridelovalnih stroškov ponekod ne bodo krili. Polja in travnike je voda zasipala s prodom, plazovi so napravili ogromno škodo. Posledice« tega se bodo poznale še leta, dočim bodo v Banatu prihodnje leto polja še boljše obrodila iii kmetoni bo letošnja škoda stotero povrnjeTia. — V Banatu bo vlada odpisaia svojim volilcem davike, dobili bodo podpore; Slovenija bo pa zato občutila še hujši prilisk davčnega vijaka in vršijo se nabiipatoi dnevi, pa ne za na&e paplavlJeTice, pač pa se  bo iposlal denar v Beograd. NESREČE ^SLED POPLAVE NA HRVATSKEM. Voda uničila rudnik. V Ivancu v Slavoniji je neurje povzročilo ogromno nesrečo. Voda je vdnla v tamkajšnjii rudnik in ga zalila. K sreči se je to zgodilo v nedelljo z\'ečer, ko v rudniku ni bilo rudarjev, sicer bi okrog 200 delavcev postalo žrtev nalivov. V rudniku so bili samo trije delavci, ki so vzdrževali naprave za sesanje zraka. Posrecilo se jim je, da so skozi zračne cevi usli gotmri smrti. Voda je lila v rudnik s takim ropotom, da je bilo slišati padanje vode ved kilometrov daleč. V rudniku je ,pograilo tudi več konj, ki so prevažali hunte. škoda je ogromna, ker bo po mnenju strokovnjakov treba tri me&ece napornega dela, da bode rudnik očiščem. Ogromne mase vode bodo morali z elektricnimi in parnimi sesalkami izčrpatji. Ni pa izključeno, da bo vsled te poplave tudi v notranjosfi rudmika prišlo do večjih poškodb, ker »e bodo podrli obaki in panisLli celi rovi. Hudo je prizadeto delarvstvo, ki bo ostaQo delij časa brez zaslužka. Voda prevrnila potniški avto. Strašno neur}e je vladalo v nedeljo in pandeljek ponoci t Krapinskih toplioah in je povzrocilo obilo škode. Mnogo hiš je tako poškodovanih, da obstoji nevarnost, da rie porušijo. Kapališki omnibus je nevihta zajela na potu na postajo Zabok. V avtomobihi je bilo razen šoferja še 14 potnikov. Šofer je upal, da bo prebredel vodo, ki je poplavila cesto, toda voda je avto dvignila Ln ga preobrnila. Na obupne kliice potnikov so iz bližnjib vasi prihiteli kmetje ter e lastno žMjenjsko nevarnostjo rešili potnike. Prtljago je voda odnesla. Kmetje so patiiikom radevolje prožili pomoč ter jim posodili siiho obleko.