ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 13. aprila 1930 Štev. 15 Slovo od matere (Prizor iz pasijona v našem Nar. gledališču 1. 1929.) 114 Na desili; 350 novih častnikov naše vojske. Dne I. 1. u). je liilo s kraljevim ukazom iiiieiiovanili 350 gojencev nižje vojne akademije /a podporočnike, in sicer 2(1 v peiioti. 120 v topništvu, 10 v konjenici in 9 v inženjerstvu. Naša slika nam kaže novoinieiiovane častnike z godbo na čelu na poliodu \ dvor, kjer jih je sprejel kralj v svečani avdijenci in najboljšemu podaril drajfoceno sabljo. Spodaj: S kongresa jugoslovanskih mest. Dne 29. p. m. se je pričel v Belgradn kongres jngoslovanskili niest. Zastopanih je bilo 52 me.st j)o 90 delegatih, razpravljali so pa o vseh aktualnih problemih inotlerne komunalne politike. Naša slika nam kaže zastopnike naših treh prestolnic, in sicer (od leve na desno): belgraj-skega župana Savčiča. zagrebskt'ga župana dr. Srkulja in ljubljanskega podžupana j area. Patriarh Dimitrije, vrhovni pogla-xar srbske pravoslavne cerkve, ki je umrl v Belgradu v nedeljo, dne 6. aiprila, star 84 let. Spodaj: Pogreb gener. inšpektorja vsega našega prometa, Jevrema Popoviča, ki je umrl dne 27. p. m. Pokojnik je bil odličen železniški strokovnjak in si je pridobil mnogo zaslug za to, da je naš promet razmeroma na tako visoki stopnji. Na levi; Dr. Matko Lagi-nja, pred kratkim umrli bivši hrvaški ban in dolgoletni zastopnik istrskih Slovanov v nekdanjem avstrijskem parlamentu. Na levi: Prvi jugoslovanski film, »Za čast domovine<, izdelujejo sedaj v Belgradu. Na sliki vidimo rekonstrukcijo prihoda srbske vojske v osvobojeni Bel-grad 1. 1918. Spodaj: Med belgrajskimi brivci je taka konkurenca, da je eden izobesil že napis: »Striženje in britje počemur kdo hoče« 115 Na levi: Iz slovenske kolonije v Zagrebu: (liletanlinje Slovenske dekliške zveze v Zagrebu pri igri ^Izgubljeni raj<, ki so jo predstavljale pred kratkim z velikim uspehom. Spodaj na levi v krogu; Dr. Ivo Šubelj, dvorni svetnik v p., kamniški rojak in eden izmed onih redkih Slovencev, ki so s(< s svojimi velikimi zmožnostmi povzpeli že pred vojno do najvišjih uradniških mest. ki je nedavno umrl. Spodaj: Naši fantje pri spravljanju lesa ob koncu zimske sezono s Pohorja po novi cesti Lesično—Št. Jurij ob j. ž., ki je za vse kozjansko okrožje jako velike gospodarske važnosti. V spomin veliKega našega umetnostnega zgodovinarja Na levi: Stegenškov tretji dom v Tevéah št. 31, kjer je imel tudi novo mašo. Spodaj: Stegenšek v cvetil svojih let. Na levi : Stegeiiškova rojstna hiša v Tevčah, št. 27. Dne 26. |). m. smo obhajali H) letnico smrti, čez tri mesece se bomo pa spominjali 55 letnice rojstva enega najodličnejših slovenskih nnietno.stnih zgodovinarjev, dr. Avguština Stegenška. /e v bogoslovskih Ictili se je intenzivno pečal z umetnostno-zgodovinskimi problemi, ko ga je pa poslal škof dr. Napotnik nadaljevat študije v Rim, je postal kmalu priznan sotnidnik mnogih domačili in tujili revij, v katerih je objavljal arheološke in umetnostno zgodovinske razprave. Po vrnitAI iz Rima je )ostal profesor mariborskega bogoslovja in tu jv zasnoval inotiiunentalno ( elo »Cerkveni spomeniki lavantinske škofije«, od katerih je izdal »Dekanijo goriijegrajsko« (1905) in »Konjiško dekanijo« (1909). Razen tega je osnoval I. 1914. še prvi slovenski, umetnosti posvečen list. »Ljubitelj krščanske iiriietiiosti«. ki ga je pisal skoro sam. Vojska je žal preprečila nadalje\anje tako na široko iii na globoko zasnovanega dela, smrt mu je pa končno za vedno potegnila pero iz rok. O prerano umrlem znanstveniku se luun obeta posebna, obširjia , , .i ; , , monografija. 116 Veliki teden v slovenslci vasi Dva praznika sta, ki jih slovenski narod res liturgično doživlja: božič in velika noč. V velikonočne skrivnosti — v veliki teden — ga uvaja že cvetna nedelja, spomin slovesnega vhoda Gospodovega ... »drugi so pa sekali vejice in jih stlali po poti«. Od vseh strani se vsipljejo v farno cerkev otroci — -»pueri Haebreorum« — z oljčnimi butarami, povezanimi s pisanimi trakovi in pentljami, za mir in blagoslov v družini, pri živini in na polju. Da praznuje veliki dan — vstajenje — z veselim srcem in čisto dušo, se udeleži ^zadnje večerje« na veliki četrtek, ko je v cerkvi samo ena sv. maša in prejmejo vsi iz rok župnika — Gospoda — Njegovo živo in pravo telo. Žalost ga objame na veliki petek. — ker ve in čuti, da je to dan, ko je moral On umreti, da more človeštvo živeti. S hvaležnostjo drsa po kolenih do Križanega. da mu poljubi petero ran, od koder nam je teklo odrešenje. V zemlji počiva Gospod, zato ne delaj ne na vrtu. ne na njivi, mir daj zemlji, v kateri počiva njen Stvarnik. Obmolknil je zvon in iz lin se turobno razlega »raglja«. Velika sobota: zvonovi so prišli iz Rima, neka mrzlična radost plane v verno narodovo srce, priprava z.a srečno noč in veselo jutro — vstajenja. V smehu in pričakovanju nečesa velikega snažijo posode, pospravljajo po hiši in okrog hiše in pečejo — »žegen«. Žegen za družino, žegen za dekle, če bo prva prišla iz domov. »Zveličar naš je vstal iz groba« zadoni po cerkvi in verna srenja spremlja Vstalega po polju, med vrtovi s petjem, z molitvijo, z banderi. zastavami in s topici. Velika nedelja: družina čaka očeta in mater, da se vrneta od rane ma.še, da oče načne »žegen« (kolač, gnjat, želodec, hren in pirhe). Popoldne strkelicajo, štrucajo in trkajo in sekajo mali in veliki fantje. Na veliki ponedeljek, še ves prazničen kakor nedelja, gredo — v Emavs do znancev, prijateljev in sorodnikov in v gostilno Prisrčen je božič, veličastna ic velika noč! Alehija! Mariborski škof dr. Andrej Karlin s svojimi »apostoli«, katerim je na lanski veliki četrtek umival noge. Skupna starost starčkov je znašala 900 let, najmlajši je bil star 61 let. najstarejši pa 89 let. Zanimivi so plašči, v katere so apostoli oblečeni. Spodaj: Blagoslovitev sžegnn« v dolenjski kmetiški hiši na veliko soboto. Božji grob v Mozirju, delo podobarja g. Cesarja, je eden najlepših v Siiviajski dolini. Sekanje pirhov v roki. .Va levi: »Po »žegnu« na vel. soboto pred župno cerkvijo v Retečah ob Sori. 117 Trkljanje s pirhi, zanijniva velikonočna igra, ki je v navadi po večih slovenskih krajih. Prvi igralec zatrklja pomarančo na mesto, in kjer se ustavi, postavi pirh. Drugi igralec stori isto, če pa zadene ob pirh prvega, plača ta drugemu igralcu dinar. Če je mnogo igralcev, kot vidimo tu na naši sliki, je igra jako zabavna. Spodaj: Po >žegnu« v dolenjski vasi na veliko soboto. Božji grob na Bledu. (Foto Lergetporcr, Bled.) Gora Kalvarija pri Sv. Jožefu v Celju. Na desni: Vstajenje v ljubljanski bolnici lansko leto. 118 Novi ljubljanski hotel Pogled v vestibul hotela Miklič, na levo portir, v sredini glavno stopnišče, iia desni vhod v Tourist Office. V novem ljubljanskem hotelu. Do prevrata je bila Ljiililjuua slabo (jreskrbljena s hoteli. Reprezentativni in Inkstizni Union je sameval, kajti kar mu je sledilo, iii bilo niti drngovrstno, za to so bile ponovne pritožite tnjcev več kot umestin>. To je dobro čutil podjetni in po vseh kontinentih verzirani lastnik hotela -Južni kolodvor«, g. Miklič in zgradil tekom lanskega leta )oleg starega hotela še novega.- Novi »Hotel Miklič«. ežeč piav nasproti glavnega kolodvora. iiapra\i na vsakega tujca jako ugoden utis že po svoji milili in solidni zunanjosti. Mogočna štirinadstropna stavba se bo pa u\elja\ila še \ se bolj. ko bo izgrajen vsaj del vse cestne fronte nasproti kolodxoia. Če vstopiš \ hotel, imaš takoj vtis naj\ečje dniiiačiiosti, izredne praktičnosti i)i pra\e slovenske solidnosti. /^,e veža sanm spominja na t. zv. »Diele«. lii je nasproti vhodu portir in prodaja časopisov, stopnišče k hotelskim sobam in lift, na vhod v pr\ovrstno restavracijo, na desni pa vhod \ menjalnico in tnjskoproiiietno pisarno, kjer dobi po[)otnik vse inforniacije. Neža je pozimi kurjena, pokrita z linolenmom in opremljena s pisalnimi pulti. Udobno stopnišče ali pa lift te popelje k hotelskim sobani, ki se vrste ob oljeh straneh dolgih hodnikov, ?.e hodniki sami vplivajo na gosta najugodnejše. Povsod linoleum, kar omogoča vzorno snago in mir. 5 do 75 Din. kakršne pač so, z eno ali dvema posteljama. Res. hvaležni smo lahko g. .Mikliču, ki nam je dokazal, da dobi lahko človek tudi v Ljubljani za majhen denar res moderno in komfortno hotelsko prenočišče. Pogled na novi najmodernejši hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora. Pogled v sobo z eno posteljo in balkončkoni. Pogled v del restavracije hotela Miklič, ki slavi po svoji izborni ktdiinji in prvovrstnih vinih. Na levi; Pogled v sobo z dvema posteljama. I19 Na desni: Nova nemška vlada. Dne 27. p. ni. je demisijoniral socialistični kancler .Miiller in novo vlado je sestavil voditelj kat. centruma, dr. Bruning. Na naši sliki sede spredaj od leve na desno: Wirtli (notranje). Dietrich (gospodarstvo), Briiiiing (kancler), Curtius (zunanje) in Schatzel (pošta), zadaj pa stoje: Treviranus (zasedeno ozemlje), Schiele (kmetijstvo), Bredt (pravosodje), Stegerwald (delo), Moldenhauer (finance) in Guerard (promet). Spodaj : S proslave 100 letnice grške neodvisnosti, ki so jo obhajali 25. p. m.; naša slika nam kaže revijo elite grške vojske, t. zv. evco-ne, ki so bili ustanovljeni ob tej priliki. Ljudstvo navdušeno proslavlja nove čete v njih zanimivi uniformi. Na desni : Lisa Nickel znana nemška pi-sateiljica, sotrud-nica nad 4() nemških dnevnikov, katere intervjuvi s papežem in Mussoliuijem so vzbudili splošno pozornost. Polkovnik Slavvek, novi poljski ministrski predsednik, ki je sestavil vlado kljub temu, da ima v parlamentu proti sebi znatno ve- Popolna propalost ruskih boljševikov. Naj že ima o koinuiiizmu kdo te ali one nazore, vendar se mora vsakemu zagabiti prostaška surovost teh žalostnih ,proletarskih" osrečeval-cev napram verstvu. Medtem, ko propadajo milijoni zasužnjenih delavcev in njih otrok, si belijo rdeči potentati glave s tem. kako bi iz-ruvali iz ljudskih src verstvo, največje duhov, dobro. Ne s kruhom, celo z najbdj bogokletnimi lepaki pitajo svoje mase. Zgornja slika nam kaže tak lepak, ki je na njem upodobljen Kristus, kako vodi maso v žrelo kapitalizma, slika na levi naj pa predstavlja verstvo kot sredstvo kapitalizma. Ni čuda. če se dviga proti taki propalosti ves svet. 220 Na levi: Z mednarodne tekme Urfahr (Linz) : Iliriji dne 16. p. m.: Doberlet lovi žogo, pri čemer ga ovira lastni tovariš. Na desni: Prvak Ljubljane v gozdnem teku, Kumer (Ilirija) na cilju. Spodaj : Moštvo Urfahrja (Linz) in Ilirije (Ljubljana) pred tekmo dne 16. p. m. Mariborski obrazi: Dr. M. Potočnik, ravnatelj moš. učiteljišča. Na desni: Jenny Jugo, ena najbolj popularnih sedanjih filmskih junakinj. (Photo Ufa.) A. Derental : Singapurska krasotica ¦ , Povest Kiersten je skomignil z rameni. »Ta starec je pravi zvijačnik! A vse te azijat^ke zvijače navadno niso mnogo vredne... Treba je pač poznati Malajce. Nikdar me ne bo imel za norca! No, torej čez eno uro in v »Modri zvezdi'... Na svidenje!« Kiersten je odšel in Rahmanovu v naglici stisnil roko. Ko so se za njim zaprla vrata, se je dvignil zastor in prikazala se je Harum Čandana v drugi, z biseri posuti noši. Starka ji je zopet sledila kakor zoprna senca. »Ali ste zadovoljni, da ste se srečali s svojim prijateljem? Toda prosim, oprostite, ker moram na oder!« Najbrž ni bila preveč vajena književne angleščine. Zdaj ji je Rahmanov za slovo poljubil roko. »Kje vas bom zopet lahko videl?«, je vprašal. Igralka se je obotavljala. Ozrla se je proti starki in ji nekaj rekla po malajsko. Ta je sumljivo pogledala tujca in nerada odšla iz sobe. »To je moja dojilja Ramatelim,« je pokazala Harum Čandana proti vratom, ki so se zaprla za starko. »Ima me zelo rada, kakor tudi moj varuh Čelorong, oni starec, ki ste ga videli poprej ... Tudi jaz ju imam rada, a ... naveličala sem se, hudo naveličala obeh! Tukaj sem kakor v ječi, in oba sta moja paznika... Ne prihajajte več semkaj, če me hočete videti... Dobila se bova rajši na drugem kraju!« »Kje pa?« Rahmanov se je zopet polastil njene roke, ki mu je ni hotela odtegniti. »Pridite jutri ob štiriii popoldne v botanični vrt.,. Če bom le mogla, pridem na hrib, veste, tja, kjer je klop pod palmami... Če pa ne pridem, ne smete biii name jezni... Potem si morate misliti, da mi samo nikakor ui bilo mogoče!« »Čakal bom na vas tam vsak dan ob štirih in se ae bom nič jezil!« Harum Čandana je Rahmanovu urno odtegnila roko. Vrata so se odprla. Vstopila je starka. »Na svidenje jutri!«, je pomembno rekla Harum Čandana. »Pridite jutri ob istem času zopet sem in videli bt^te svojega prijatelja Charlija.« Odšla je ven, na hodnik, ne da bi se zmenila za starico, ki ji je pričela nekaj dopovedovati po malajsko in stopila za njo ... Eno ali dve minuti pozneje je pripeljal Čelorong do pasu golega Malajca s turbanom na glavi, v belih doko-lenskih hlačkah in z bosimi nogami. To je bil vodnik, ki naj bi peljal Rahmanova v »Modro zvezdo«, kjer mu je bil Kiersten določil sestanek. V. ¦ Brez vodnika bi res težko kdo sam našel pot do tega brloga! Morala sta daleč noter v tuzemsko četrt. Naposled se je Malajec ustavil pred euonadstropno hišo z zaprtimi oknicami, skozi katere se je videla luč. Ob vhodu je brlela petrolejska leščerba. Ob njeni trepetajoči, rumenkasti luči so se konmj citale obledele črke na izvesku: BLUE STAR. Malajec je Rahmanovu pokazal napis in potem ni povesil navpično dvignjene roke, temveč jo je le stegnil vodoravno naprej. S široka kretnjo mu je Rahmanov radodarno vrgel v nastavljeno dlan več bakrenih novcev. Denar je takoj izginil v Malajčevih ustih: kje bi ga sicer spravljal, ko ni imel nobenih žepov. — :;Tri makasi banjak!« (Najlepša hvala) — je komaj za-mrmral, ker ni mogel obrniti jezika, in se globoko priklonil... Po različnih pristaniščih na Daljnem vzhodu in v Južni Ameriki si je ogledal Rahmanov že dosti sumljivih beznic, a zdaj, na pragu »Modre zvezde«, je vendar občutil poprej mu neznano neodločnost... »Morda bi bilo še najboljše, oditi in se povrniti šele pozneje, ko bo Kiersten tudi že tu?« — se je obotavljal, a se je vendar premagal in vstopil. Za vsak slučaj se je spustil na stol tik poleg izhoda: na ta način si je zagotovil vsaj prost umik... Nizka in jako dolga soba je bila nabito polna kulijev, kitajskih pristaniških nosačev, ter Malaj-cev nedoločenih poklicev, a z izrazito tatinskimi obrazi. V sobi je gorelo več visečih plinskih petrolejk, a njih luč tudi brez senčnikov ni bila kos zatohli sinjkasti megli iz tobačnega dima in vinskega vzduha stotin rumenih teles, ki se niso umivala menda že od rojstnega dne. Po oddaljenih kotih je vladala gosta tema, in tam so sedele posebno molčeče, sključene postave. Ob točilnici je štrlelo v bel jopič stlačeno, trebušastemu sodu podobno človeško bitje s kodrastimi lasmi, povešenim nosom in kakor špranja ozkimi usti. Mačja očesca so se skrivala med nagubanimi lici, a ostro in pazno gledala odtod. OaUroitSk JugoslOV, tislcarne v Cfublfaikl — Ponatts po9(une«nl0 sUIc aovoltcn le a prtvotten/em urednli/va