201. itevlim.
• UnUlni, i poKfltDck, 31. avsusta 1908.
Mleto.
03 OlU
'staji vsak dan evecer JBvaemži cedeije in afien&e i« *sija po »©*!!;prejemati u M K. ea pol leta 12 Kg srn četrt leta O K, aa en atese« 'i K4 Kćer hodi sam ponj, placa aa iejsj lato SO K. Er Na naročbo brea Isteaebaa ?es*Itf:Uve muročnlne ee ne osira. — Za - Dopisi naj se iarole frankovati. - ftekesfef se ae vraiajo. - IretaJarve ta
a vee leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt teta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|n»l|aao s poiUjanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa ittrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za aTeaaoilo celo leto 28 K. Za veeZdrnge dežele in Amerike ee plačuje od peterostopne pettt-vrste po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovfli etkah It 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila,iJt j. administrativne stvari.
e^MelselMM ttttHk« pO lf h.
M v Srbijo-odprta!
V torek, dne 1. septembra stopi X veljavo nova trgovinska pogodba, sklenjena med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Trgovinska pogodba, kakor so jo dogovorili obojestranski pooblaščenci, je v Srbiji odpravljena parlamentarno, nedavno tega je bila v skupščini sprejeta in kmalu potem je zadobila potrditev krone; v Avstriji pa stopi za enkrat v veljavo potom ministrskega ukaza, ki temelji na trgovinsko - političnem pooblastilnem zakonu, in sicer začasno do konca tekočega leta. V jeseni bosta o njej razpravljala parlamenta in izprego-vorila o njeni usodi končno besedo. Parlamentarna odprava te pogodbe bode v avstrijskem parlamentu, sodeč po živahni agitaciji za in zoper uvel javi jen je te pogodbe zadnja dva tedna, brezdvonmo še napravljala neprijetne ure vladi in morda zahtevala za žrtev enega ali drugega sedanjih ministrov, ali bistvenih izpre-memb se ni nadejati. V ogrskem parlamentu pa ni pričakovati ovir.
Z uveljavi j en jem nove pogodbe s Srbijo preide naše trgovinsko-poli-tično razmerje s srbsko kraljevino zopet v normalni položaj. In čas je bil! Malone dveinpol leti je bila Av-stro-Ogrska napram Srbiji v brez-pogodbenemu razmerju, da, obstajala je celo prepoved za uvažanje srbske živine. Potem ko je veljala med monarhijo in Srbijo od 1. julija 1893 trgovinska pogodba, ki je bila po svojem ustroju tarifna carinska pogodba, in so se v tej dolgi dobi razvile v obojestransko korist živahne kupčijske zveze, je Avstro - Ogrska odpovedala leta 1905. za 15. februar 1906. staro pogodbo, ustrezajoč bolj strastnema pritisku agrarcev kakor ravnajoč v občedržavnem interesu, ker obnovitev ni bila zagotovljena. Ker se tekom odpovednega roka ni doseglo edinstvo za novo pogodbo in je med tem dobila Srbija kakor naša država nove avtonomne carinske zakone, se je napravil začasni provizorij na ta način, da sta si oba soseda zagotovila za izmeno blaga vse tiste carinske ugodnosti, ki jih uživa katerakoli druga država za svoj uvoz. Ali tor, v danih razmerah še dosti povoljno razmerje, ki saj ni nosilo sovražnosti, se je vzdržalo le nekaj tednov. Poskus zbližati Srbijo in Bolgarijo gospodarsko potom takozvane carinske unije je hipoma poostril že itak napeto razmerje med Avstrijo in Srbijo. Začele so sovražnosti. Tedanji vnanji minister Goluchow-ski si more lastiti   popolno zaslugo,
da je s svojim  brutalnim postopanjem uvedel dveinpolletno dobo odbijanja in odganjanja Srbije, tega za avstrijske  industrialne  izdelke tako važnega   razpečavališča.   Z brezpri-merno nasilnostjo je šel ta mož tako daleč, da je hotel na vsak način izsiliti od srbske vlade, naj vse svoje vojaške   potrebe   pokrije  v Avstriji. Vredno se je pri tej  priliki spominjati čudnega dejstva, da tedaj različne industrialne korporacije in pa vse tisto časopisje, ki je sedaj z največjo odločnostjo  stopilo na plan za brezodložno   uveljavljenje  nove pogodbe s Srbijo,  niti  mimogrede ni našlo vzroka opozarjati  na napačno in gospodarsko povsem krivo ravnanje  zunanjega  ministra.  Docela so tedaj pozabili oglašati se za potrebe in interese eksportne trgovine, z ganljivo   kratkovidnostjo  so zaslanjali politiko  mojstra   Goluchowskega in pomagali rušiti ustanovljene kupčij-ske zveze na Srbskem. Na led so dejali načela razumne trgovinske politike na Balkanu, seveda godilo se je leta 1906. in naslednje leto industriji ob    času     u g o d n i h konjuktur vrlo dobro in tako so pozabili, da je treba na suha leta tudi računati. Polovica vneme, s katero so se sedaj ob početku slabe konjukture zavzeli za eksportne potrebe in poudarjali važnost srbskega trga, bi bila leta 1906. zmogla mnogo dobrega   in izvestno preprečila, da bi nastopila glede obnovitve  rednih   gospodarskih odnosa j ev v prometu s Srbijo vse te težke in mučne razmere, ki sedaj razburjajo javnost.
Kot Avstrijci in kot Slovani z veseljem pozdravljamo začetek nove gospodarske dobe in le želimo, da se ustanove trajne dobre razmere. Ni tukaj mesto, da bi govorili obširno o gospodarski vrednosti posameznih carinskih določil v novi pogodbi; omejimo se na to, da konstatiramo nekatere splošne momente. Pogodba omogočuje zopet redno izmenjavanje blaga in naredi konec carinskemu sporu, ali je neprimerno neugodnejša za Srbijo kakor prejšnja, kajti zabranjuje uvoz žive živine in kontingent ira celo import klavne živine. Visoke carine določa za poljedelske pridelke vseh vrst in odpravlja olajšave glede obmejnega prometa. Kako neopravičeno je razburjenje »paradnih kmetov« a la Hohenblum, pove dejstvo, da kontingent dovoljenega uvoza klavne živine predstavlja le 1—2% naših konsumnih potreb. Raz avstrijsko stališče sojeno, je pogodba izposlovana na stroške industrije in trgovine, ki se morata zadovoljiti z znatno višjimi carinami.
Minister Ebenhoch demi-sionira.
L v o v , 30. avgusta. »Slovo pol-skie«, glasilo poljskega kluba, oziroma njegovega načelnika dr. Globinskega, poroča z Dunaja, da poljedelski minister d r. Ebenhoch kmalu odstopi. Tudi stališče krščanskih socialistov sploh je v parlamentu omajano, ker so sami začeli razdirati moč v lastni stranki.
Bodočnost Bosne in Her-cegovne.
Dunaj, 30. avgusta. Vest, daje Avstro-Ogrska poizvedovala pri velesilah, kako stališče bi zavzele, ako bi Avstro-Ogrska proglasila pri-klopitev Bosne in Hercegovine monarhiji, je popolnoma neutemeljena. Avstro-Ogrska je z ostalimi velesilami, ki so podpisale berolinsko pogodbo, razpravljala le o tem, da je treba zavzeti napram preobratu na Turškem dobrohotno stališče ter ne kaže, se vmešavati v notranje turške zadeve. O drugih stvareh se ni razpravljalo.
Sarajevo, 30. avgusta. V magistratni seji je podžupan dr. Mandić poročal, da je pri deželnem poglavarju priporočal aneksijo Bosne in Hercegovine, toda to je storil edi-nole v imenu sarajevskih katolikov, ki žele aneksije.
Srbska trgovinska pogodba.
Dunaj, 30. avgusta. Državni zakonik je prinesel danes naredbo celokupnega ministrstva o začasnem u vel j avl jen j u trgovinske pogodbe s Srbijo. V pogodbi ni več veterinarskega dogovora. Vendar se dovoli uvoz živine iz Srbije, ako ni v Srbiji živinske kužne bolezni, in sicer se v tem slučaju dovoli uvoz pod sledečimi pogoji: Živina mora imeti potne liste, ki morajo imeti potrdilo državnega živinozdravnika, da je živina srbska in zdrava. Potrjeno mora tudi biti, da je živina iz take srbske pokrajine, kjer ni nalezljive živinske bolezni. V klavnicah neposredno ob srbski meji se mora živina zopet zdravniško pregledati, ako je zdrava. Meso se sme uvažati sveže v večji množini v plombiranih vagonih ali na ladjah pod kontrolo. Na ta način pa se ne sme iz Srbije uvažati več živine, kakor kvečjemu 35.000 govedi in 70.000 svinj. Za letos se sme na ta način uvesti le 11.667 govedi in 23.334 svinj.
Diktatura na Finskem.
B e r o 1 i n , 30. avgusta. Za 10. septembra je sklican ruski kronski svet vseh velikih knezov, ministrov in generalnega prokuratorja pravoslavne cerkve pod predsedstvom carja. Kronski svet bo baje suspendiral ustavne pravice za Finsko; odpokliče se finski vrhovni guverner ter se imenuje carski diktator.
Ustavna Turčija.
Pometanje z ostanki stare vlade.
Carigrad, 30. avgusta. V vsej upravi se nadaljuje s pometanjem starega režima. V mornaričnem ministrstvu so odstavili zadnje dostojanstvenike koruptne stare vlade. Odstavljeni so načelnik generalnega štaba Mehmed paša, predsednih mor-naričnega sveta Mustava paša, glavna inženirja Hazni in Sulejman, poveljnik pristanišča Mehmed in ravnatelj mornarične bolnišnice dr. Eli-as paša. V armadi se sanitetna služba popolnoma preosnuje. Za načelnika tozadevne komisije je imenovan maršal dr. Džemil paša. Vse pogodbe vojnega ministrstva glede dobav so s sultanovim ukazom razveljavljene, pri čemer se prihranita dva milijona na leto. V ministrstvu zunanjih del preiskujejo imenovanja v konzularni službi in visoka odlikovanja inozem-cev, pri čemer je igrala podkupljivost glavno vlogo. Vsa taka imenovanja se razveljavijo.
Častniki, ki se sami degradirajo.
Med častniki se širi nenavadna manija, da sami zahtevajo degradiranje. Prvi je nastopil divizijski general Fuad paša, sin pokojnega ministra zunanjih del in predsednika državnega sveta Said paše. Fuad paša je namreč izjavil, da se za svoje visoko dostojanstvo nima zahvaliti svo-ijm zaslugam, temuč protekciji. Zato zahteva, naj ga vojni minister pomakne nazaj do tistega čina, ki bi ga bil dosegel v normalnih razmerah. Njegovemu zgledu sta sledila majorja Ali Hajdar in Dželaledin, ki zahtevata, da se ju poniža za poročnika. Časopisje je nastopilo proti taki maniji, češ, da zavlada mnenje, da častniški zbor sestoji iz zgolj prote-žirancev, ne pa iz resnih vojakov.
Grozodejstva v jetnisnici.
Oblasti na otoku Rodu nočejo ničesar slišati o ustavi in pomilošče-nju političnih kaznencev. Ker so kaznenci zahtevali prostost, so jih pazniki strahovito trpinčili ter jim več dni niso dali niti kruha ne vode.
Upravalitva telefon št i 85.
Jetniki so se končno spuntali ter navalili na paznike, toda prišli so vojaki ter skoraj vse kaznence postrelili.
Portugalska zopet pred revolucijo.
Madrid, 30. avgusta. Portugalska vlada je prepovedala vse za danes sklicane ljudske shode. Obenem je drugi artiljerijski polk zasedel vsa kraljeva in državna poslopja.
Državni prevrat v Maroku.
Pariz, 30. avgusta. Novi sultan Mulej Hafid je visoke, imponu-joče postave ter prikupi j ive zunanjosti. Priprosto vzgojen, živi še danes skrajno skromno, dasi inu je na razpolago vsa orijentalska razkošnost. Oblači se preprosto, toda okusno. V občevanju z Evropejci je zelo ljubezniv ter ne pozna fanatične verske nestrpnosti, ki je last mohamedancev. Zanima se živo za vsak napredek, jx>-sebno glede tehnike. Razen tega pa je tudi nadarjen pesnik, ki ima okoli sebe neprestano pisanje,ki zapisujejo njegove misli. Največje njegovo veselje je lov, in glede ježe in sabljanja mu ni kmalu kateri Marokanec kos. V gospodinjstvu je varčen ter ima le majhen harem.
V mošejah v Tangerju so včeraj prvič molili za sultana Mulej a Hafi-da. Mesto je popolnoma mirno.
Dopisi.
Iz Trebnjega. Kako pripraven kraj za družbo sv. Cirila in Metoda je Trebnje, je pokazala zadnja veselica. Nihče ni mislil, da bo tako krasno uspela. Čeprav nas je že takoj zjutraj vznemirjalo oblačno nebo in kasneje res ni prizaneslo, je bila vkljub temu udeležba od vseh strani, Trebnja, Mirne, Velike Loke, Mirne peči, zlasti pa iz Novega mesta, ogromna. Vsem tem dragim gostom se moramo zahvaliti, da je dosegla veselica nemalo vsoto 803 K 49 vin. Čistega dobička. Veselični odsek se je potrudil z res pravo narodno požrtvovalnostjo in neumorno delavnostjo, da je pripravil došlim gostom vse udobnosti. Že tako lepo okrašen prostor z brezštevilnimi trobojnicami in ljubko pripravljeni paviljoni — čast gospe Praznikovi, Goršakovi, Tomi-čevi, Vozlovi in vsem trebanjskim gospicam — so privabili mnogo ljudstva iz naše doline. Trebnje, vse v zastavah, je sprejelo zopet enkrat z odkrito navdušenostjo novomeške Sokole.   V imenu Sokola je govoril
LISTEK.
Primož Trohor.
Ob štiristoietnlcl njegovega rojstva. Napisal R. Pus t os 1 emš ek. (Dalje.)
Leta 1552. je postal župnik v Keinptenu in tam se je seznanil s Petrom Pavlom Vergerijem, nekdanjim koprskim škofom, ki je tiste čase ponajveč živel na Wirtemberškem, kjer je bila verska svoboda razmeroma največja.Vergerij je bil nemiren duh, ki se je rad v vsako stvar vtikal, in njemu je prišlo na misel, da bi se izdala v slovenskem jeziku cela biblija. Misel je bila več kot imenitna, ali Vergeriji temu orjaškemu debi ni bil kos. To je sam prav dobro vedel in zato je toliko časa hodil okrog Trubarja, da ga je končno na ^stanku v Ulmenu pregovoril. Uspeh je bil ta: Trubar je prevedel Matev-žev evangelij, Vergerij pa je dosegel, da je wurtemberški vojvoda, ki je bil Protestantom zelo naklonjen, dovolil Potrebno vsoto denarja. Ko se je o Jej stvari izvedelo na Kranjskem, *ier je 20. februarja 1554. Ferdinand Prepovedal obhajanje pod dvema po-doboma, je med evangeljci zavladalo splošno vzradoščenje. Najbolj pa se Je za stvar zanimal baron Janez Un-
gnad, radodarni mecen in pospeševa-telj slovenskega tiska v Tubingu, ki je bil preje deželni glavar štajerski, se opetovano bil s Turki in končno odšel iz Avstrije v Nemčijo, ker se kot goreč in vztrajen pospeševatelj razširjajoče se evangeljske vere v Avstriji ni mogel gibati dosti svobodno. Bogat je z velikimi vsotami podpiral Trubarjevo propagando. Podpiral pa je to podjetje tudi deželni prost Janez Brenc.
Tista leta pa so bili z Vzhoda in z Ogrskega zanesli kugo, ki je leta 1553. divjala po Istri in po Krasu, leta 1554. v Kranju, leta 1555. pa tudi po Wurtemberškem in specialno še po Turbingu, tako, da se je je Vergerij zbal in da so morali tisk iz Tu-binga,ki ga je bil prevzel tiskar Mor-hard, preložiti v Reutlingen, kjer so začeli sredi avgusta 1555. Trubar se je moral vozariti iz Kemptena, ki ga kot svoje fare ni mogel zapustiti, v Reutlingen, da je oskrboval korekturo. In tako je še pred koncem leta 1555. izšel prvi slovenski evangelij v slovenskem jeziku. Kot prilogo mu je Trubar dodal še razlago katekizma in abecedarij — ali to pot so bile vse te tri knjige že natisnjene z latinskimi črkami, ki so odtlej ostale abeceda tudi za slovenski jezik. O tem piše Trubar sam: »Mi vemo, da sta poprej dva slovenska katekizma z nemškimi črkami natisnjena izšla.
Ker je pa v teh knjigah dosti pomot, ker tiskar slovenščine ni umel in ker tistega, ki je bil ta dva katekizma spisal, ni bilo pri tiskanju, nadalje ker je katekizem potreben in ker se nam zdi,d a se slovenska beseda z latinskimi črkami lepše in lajše piše in bere, smo dali drugič natisniti abecedarij in kratek katekizem z latinskimi črkami.«
Vergerijeva zasluga je pravzaprav edinole ta, da je preprečil,da započeto Trubarjevo delo ni zaspalo, in pa da je za stvar pridobil wurtem-berškega vojvodo Krištofa in prosta Brenca, tako da tisk ni več zastajal, marveč krepko uspeval. In ker so se za to stvar zanimali tako odlični možje, se je dozdevala le še tem važnejša odličnjakom kranjskim, štajerskim in koroškim. In končno je mogoče, da je Vergerij na svojih potovanjih vedel pridobiti tudi naklonjenost Maksimilijanovo in pa denarne prispevke mogotcev. Skratka, brez Vergerij a bi bil Trubar le malo opravil, Vergerij brez Trubarja pa sploh nič. Tiskalo se je tudi brez Vergeri-ja (1556., 1557.), koncem jeseni 1557. pa je bil dogotovljen ves prvi del novega testamenta: orjaško delo prevajanja je bilo do četrtine izgo-tovljeno in narod je dobil knjigo, kakršne ni poznalo njegovo slovstvo niti za blagoslovljenih časov Cirila in Metoda.
Leta 1560. je izšel prvi oddelek, leta 1561. pa drugi oddelek drugega dela novega testamenta in pa pisma do Korinčanov in Galatov. Istotako je leta 1561. izdal seznamek vseh dotlej izišlih slovenskih protestan-tovskih in pa vseh onih h r v a -š k i h protestantovskih knjig, ki so se po njegovem načrtu imele šele natisniti z glagolskimi in s cirilskimi črkami. Trubar je namreč spoznal, »da dobri, srčni Hrvatje tudi nimajo nobene biblije, niti nimajo vsega katekizma in da se jim je slabo spone-slo z njihovimi masnimi knjigami:
te knjige so bile pred mnogimi, leti raztolmačene tako temno in nerazumljivo, da njihovi duhovniki sami mnogo besed celo v nedeljskih in navadnih evangelijih ne ume jejo.« — Stvar je namreč bila takšna: Metodovo slovansko bogoslužje se je bilo v Dalmaciji in v Istri, v Hrvaški, v Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Bosni in Crni gori ohranilo, samo v njegovem lastnem okrožju, pri panonskih Slo-venih se je pogubilo. Metodove svete knjige niso v celem s pobožno natančnostjo prepisovali in v njegovem jeziku, v nemar puščajoči domačo govorico, .nadaljevali svoje slovstvo. Spoznavši to nedostatnost je Trubar že leta 1550. poizkušal, ali ne bi se dal poleg slovenskega tudi hrvaški jezik, o katerem pravi sam, da ga Slovenci prav dobro ume vaj o,
pisati z latinskimi in nemškimi črkami, upajoč, »da se bodo tudi hrvaški duhovniki, ki jih je povsodi po slovenskih krajinah, priučili latinici in preložiti naša pisanja v svoj jezik in vsojo pisavo.« Trubarjevo rodoljub jc se torej nikakor ni omejevalo zgolj na Slovence, ampak je obsegalo vse Slovane. Kako se je zgodilo z nameravanim izdajanjem tudi hrvaških ćirilskih in glagolskih knjig, o tem kasneje. Vsekakor pa je Trubar s svojim drobnim zvezkom iz leta 1561. javno naznanil naravnost nezaslišano veliko podjetje: v tem šibkem možu ni bila le brezmejna požrtvovalnost, bila je tudi neupogljiva odločnost.
Na Kranjsko je tista leta pribe-žalo vse polno Hrvatov in Dalmatin-cev,r da bi ušli požiga j očim in more-čim Turkom in ti »uskoki« so se po-mešavali med narod in postali najboljši posredovalci kulture Slovencem noseči svoje sadove, od njih v domovino odnašaj oči* kar je bilo dozorelo med Slovenci, Turki pa so tista leta razsajali grozovito: leta 1556. so samo ob zavzetju Kostanjevice v suženstvo odgnali 40.000 ljudi. Naslednje leto jih je Lenkovič, general hrvaške granice, s pomočjo Kranjcu dodobra pobil pri Rakovniku, na-sledna leta pa (1558.—1560.) so še grozoviteje divjali zlasti po Notranjskem in po Krasu.
aH
podstarosta dr. Sckegula o pomenu in namenu Sokola ter si>odbujal Tre-banjce, naj tudi oni ustanove v svoji sredi Sokola. Takoj po govoru gosp. dr. Schegule so se začele proste vaje, za temi pa je nastopila vzorna vrsta, ki je pokazala, kaj premore vztrajnost. Novomeščani so lahko ponosni na svoje izborne telovadce. Po telovadbi se je začela prosta zabava. Zal, da jo je motil dež in so se morali Novomeščani tako hitro ločiti od prijaznega Trebnja. Polno Trebanjcev in drugih okoličanov je šlo na kolodvor spremit svoje goste. Med prepevanjem »Hej Slovani«, — »Zivio« in »Na zdar«-klici je oddrdral vlak proti Novemu mestu. Poleg imenovanih se moramo zahvaliti tamburašem iz Velike Loke, ki so nam nadomestova-li jako zgodaj odšli novomeški sal. orkester, trebanjskim ognjegasceni pod načelstvom g. Fr. Zupančiča, ker so skrbeli za vzoren red in takoj ob nalivu dežja poskrbeli mize in klopi pod streho. Jako prijetna dolžnost nam je, zahvaliti se pivovarni Kosler, Mengeš, Reinighaus, ki so darovale vsaka dva sodčka, v prvi. vrsti pa češki akcijski pivovarni iz Budjejevic, ki nam je poslala štiri sodčke piva, dasi nima niti enega odjemalca v Trebnjem in gosp. Alojziju Pavlinu za travnik in obširni prostor pod streho.
Iz Opatije. V soboto zvečer so sklicali tukajšnji c. kr. poštni uradniki in oficijantje javen shod, da na ta način potožijo javno svojo mizerijo radi preobilega dela, kakor tudi radi neznosne draginje. Shod je bil nad vsa pričakovanja dobro obiskan. Opazili smo vladnega svetnika g. dr. Glaxa, višjega živinozdravnika dr. Cello, g. Kreiselja, več občinskih svetovalcev, dr. Schalka in druge, toda opazili nismo na obče začudenje, ces. kr. poštnega nadoskrbnika! Shodu je predsedoval poštni oficijal g. Luna-ček, ki je obrazložil pomen shoda — poteni pa podeljeval besedo referentom. Kar so tu gospodje naštevali, je neverjetno! Slišali smo take reči, ki kažejo, da je poštna uprava pravi tiran. Gospod uadoskrbnik, tu sem bi bil prišel, pa pazno poslušal, a ne doma »tuhtal«, iz kojega oddelka bi odtegnil zopet eno moč! Škandal za c. kr. poštno ravnateljstvo, da tako slabo ravna s svojimi uradniki, dvakrat škandal, da pusti mladega ofici-janta trdo delati celo noč 13 ur zaporedoma — potem, ko je bil zjutraj v službi od polu 7. do 1. popoldne, torej v 24 urah celih 17V2 — a trikrat škandal je, da da temu človeku samo mesečnih osemdeset kron, tu v Opatiji, kjer stane kilogram krompirja 20 vin., a stanovanje (1 soba s kuhinjo) 40 kron mesečno. Vladni svetnik g. dr. Glax je obljubil, da bode po svojih močeh podpiral njih želje, istotako g. Kreisel. Čudili smo se, da se za besedo ni oglasil nihče višji po karakterju. Ali ni v tem uradu nič višjih uradnikov, ali so sami poštni oficijanti? Kakor že rečeno, se je shod izvršil kar naj sijaj ne je in mi le želimo, da bi gospodje uradniki, kakor tudi služabniki, vendar dosegli to, kar drugod že imajo. Kaka ironija, da imajo Pečani 30% več dohodkov, ker so blizu Opatije — a oni, ki so v Opatiji, pa mesto 30% dohodkov, 50% več dela! Gospodje uradniki, oficijantje in služabniki — le složno naprej po započetem — in zmaga je vaša. Udeležnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31 avgusta
— VIII kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Kongresa se udeleži, kakor se nam poroča, tudi eden izmed vodij ruske konstitucio-nalno - demokratske stranke (takozvane stranke kadetov) M i 1 j u t i n, ki se sedaj mudi v Bosni, da prouči tamkajšnje razmere. Nadalje sta priglasila svojo udeležbo: hrvaški saborski poslanec in urednik »Doma«, Stjepan Radić ter tajnik »Matice Hrvatske« dr. Ante Radić.
— Prvi slovanski gost v Ljubljani. Jutri zvečer se pripelje v Ljubljano z brzovlakom ob polu 6. iz Rusije grof Vladimir Bobrinskij , poslanec v ruski gosudarstveni dumi, ki se je udeležil tudi praške slovanske konference. Odličnega ruskega politika sprejme na kolodvoru odbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev.«
— Apel na slovenske denarne »vode! »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani se je obrnilo na ugledne j še slovenske denarne zavode s prošnjo, naj bi prispevali po možnosti k stroškom za sprejem slovanskih časnikarjev in drugih odličnih slovanskih gostov, ki pridejo na VIII. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. V tej prošnji se je nase denarne zavode opozarjalo na to, da bo časnikarski kongres v Ljubljani nekako nadaljevanje, oziroma izpopolnilo znamenite slovanske praške konference. Naglasak) se je, da so češki denarni zavodi z munifieentnimi prispevki po-
krili vse ogromne stroške praške slovanske konference, ter   se apeliralo na slovenske denarne zavode, naj si vzpričo velevažne prireditve v Ljubljani vzamejo za zgled in vzor Cehe ter store isto, kar so storili češki denarni zavodi   ob   praški slovanski konferenci.   Tej prošnji so se doslej odzvali šele trije zavodi. Prva je nakazala prispevek  v   znesku  300 K banka »Slavija« v Ljubljani, ki je s tem svojim darilom znova dokazala, da je zavod, ki ima vedno odprte roke, kadarkoli se gre za dobro slovansko stvar, za važno slovansko prireditev. Drugi slovenski zavod,   ki je takoj hitel ustreči   poslani mu prošnji, je »Trgovsko - obrtna zadruga« v Gorici. »Trgovsko - obrtna zadruga« v Gorici, ki je na glasu, da rada, kolikor je v njenih močeh, podpira vsako narodno podjetje,   je poslala prispevek v znesku 200 K s pismom, ki ga radi negove aktualne vsebine priobčujemo doslovno, izpustivši samo nekaj manj važnih stavkov. Pismo slove: Naznanjam, da je naša Trgovsko - obrtna zadruga   v snočnji seji dovolila v smislu poslanega pisma prispevek 200 K k troškom časnikarskega shoda v   Ljubljani. Upoštevali smo gotovo in znamenito dejstvo, da bo ta časnikarski shod ob 10-letnici Zveze slovanskih časnikarjev znamenito in prevažno nadaljevanje slovanske konference   v  Pragi. Ni dvoma, da bomo v Ljubljani nadaljevali veliko delo, zasnovano že na našem prvem časnikarskem shodu v Pragi in potem tako krasno uspelo s prvo konferenco slovanskih prvakov v Pragi. Zato bodo dnevi prihodnjega časnikarskega shoda historičnega pomena nele za našo belo Ljubljano, marveč za slovenski   narod   in vse Slovanstvo.  Z ozirom na toliko važnost bodočega    shoda   smo dovolili prispevek 200 K, dasi imamo ob jezikovni meji dovolj   drugih potreb, ki so tudi nujne   in zelo   važne ter smo v boju za svoj obstanek   in napredek nakazani edino le na-se. Pričakujemo z vso gotovostjo, da kranjski in še posebej ljubljanski denarni zavodi vsaj pri tej   priliki izpolnijo svojo narodno dolžnost, kakršno dosledno zanemarjajo  nasproti vsem narodnim potrebam    in ustanovam, ki bi ob sopomoči denarnih zavodov lahko veliko bolje uspevale.   Tu ob meji ob vsakoletnih   zaključkih denarnih zavodov  z  žalostjo opazujemo, kako kranjski   denarni zavodi skrbe po eni strani   za   dobre dividende, za nabiranje rezervnih zalo-gov, ki utegnejo priti   do primerne vporabe šele tedaj, ko  bo marsikak korak v našem narodnem in gospodarskem boju že zamujen. Mi potrebujemo izdatnejše podpore   v sedanjem toku našega razvoja,  zato naj bi Vaši denarni zavodi   na Kranjskem   odložili  nabiranje rezervnih za logov za poznejši čas.   Toliko smo hoteli samo    mimogrede namigniti ob tej priliki.«  Tretji  slov. denarni zavod, ki napram    prošnji   ni imel gluhih ušes, je   »Kmetska posojilnica« na Vrhniki, ki je poslala v kongresne svrhe 50 K. S tem je pokazala, da ve ceniti izredno važnost ljubljanskega časnikarskega kongresa za splošno slovansko stvar. Odbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« se    imenovanim zavodom iskreno zahvaljuje na   poslanih prispevkih z željo, da bi našli   še obilo posnemovalcev.
— Z Vrhnike se nam poroča sledeči dogodek: V soboto, dne 29. avgusta zjutraj ob polu 9. sem šel od pivovarne proti Jelovškovemu posestvu. Kar zagledam priti iz omenjene hiše klerikalnega župana dr. Marolta, za njim pa urnih korakov lastnika omenjene hiše. Obenem pa tudi zapazim voz, v katerem se je peljal kaplan z Najsvetejšim k bolniku v podružnico. To zapazita tudi omenjena gospoda, in glejte, klerikalec župan Marolt je komaj privzdignil svojo čepico, med tem ko je nepolitični in mirni pri klerikalcih razglašeni liberalec g. Jelovšek dostojno se odkril ter pokleknil. Torej »Slovencev« in »Domoljubov« dopisnik, ki se zaletavaš v liberalnega notarja, glej se li tvoj klerikalno pobarvani župan kaj bolje obnaša! Pometaj torej pred svojim pragom, kjer imaš preobilo smeti.
— Kako skrbi naš »prevzvišeni« za svoje bojevite kaplane. Interesan-ten slučaj, ki se je dogodil pred kratkim, priča jasno o tem. Tako je hotel znani kaplan Ocepek iz Cemšenika priti na prijazno župnijo Sv. Katarine pri Ljubljani, vložil je prošnjo in je bil že na tem, da dobi zaprošeno župnijo, za katero je bil izvrstno kvalificiran od ordinarijata, ako ne bi bilo prišlo drugače. Pri tej prezentaciji namreč ni imel ordinarijat zadnje besede, posegla je tudi deželna vlada vmes in je res zmešala štreno škofu in Ocepku. Vlada ni verjela kar tako na slepo ordinarijatu in se je informirala pri okrajnem glavarstvu v Kamniku o vedenju in mora-ličnem zadržavanju imenovanega kaplana. Okrajno glavarstvo je seveda poročalo: »In moralischer und politi-
seher Hinsicht voli kom men tadellos.« Ali tudi temu poročilu ni verjela vlada. Rekvirirala je sama kazenske spise, tičoče se imenovanega mnogokrat kaznovanega kaplana in tako je prišlo vse njegovo umazano perilo na dan in vlada ga je začela prati! Ocepku pa je začelo naj drže nekaj smrdeti, ker se mu je zdelo reševanje njegove prošnje predolgi) in tako je nekega lepega dne umaknil svojo prošnjo glede podelitve župnije sv. Katarine. Skoro obenem pa je prejel dekret ordinarijata, da mu podeljuje škof pod svojim lastnim patronatom stoječo župnijo Dobovec. Iz tega se vidi dovolj jasno: čim bolj je pop kompromitiran, tem bolj se poteguje škof zanj.
— Dve »sijajni zmagi« S. L. S. na Goriškem. V Crničah na Vipavskem so »zmagali« pri občinskih volitvah v vseh treh razredih klerikalci. Hud boj je bil v tretjem razredu, ki je volil dva dneva. Prišlo je volit 300 volilcev. Nune i so delali na vse kriplje ter izsilili večino celih 8 glasov. Ali klerikalci pišejo o sijajni zmagi na celi crti !^ V drugem in prvem razredu se hi udeležilo volitev obilo naprednjakov, ker vedo, da ne bo v škodo napredni stranki, ker so prišli klerikalci popolnoma na krmilo. Župan bo bogatin Bolko, bivši deželni poslanec, nesposoben človek. Ta bo brez dvoma tako županil, da se po treh letih podere klerikalna županska baraka v Crničah. Klerikalci kričijo, kakor da bi bili pridobili to občino, toda to ni res. Merilo, kako moč ima ena in druga stranka, je volitev v splošni kuriji za deželni zbor. Napredna stranka je imela v Crničah 169 glasov, klerikalna pa 201. Rajni župan Kosovel je bil res naprednjak, toda radi tega je imel dosti nasprotnikov, med drugimi sta-rejšinami pa so prevladali klerikalci. Baharija klerikalcev je prazna; v resnici jih je strah te »zmage«, kateri bo sledil brez dvoma strahovit poraz. — »Sijajno so zmagali« klerikalci tudi v P 1 i s k o v i c i na Krasu, tam kjer je pred leti rastla Mati božja. Da ostane Pliskoviea klerikalna, o tem si je bil vsakdo na jasnem; kajti pri volitvah v deželni zbor so dobili klerikalci tam 117 glasov, napredna stranka pa le 23. Sedaj pa kričijo o »sijajni« zmagi ter pojejo pesem o klerikalni trdnjavi na Krasu. Pišejo, kakor da so pridobili kar dve občini, dočim so le nekaj pridržali, kar je bilo njihovo; v eni/in drugi občini so imeli več volilcev Qd napredne stranke. Klerikalci pa pišejo o pridobitvah namenoma, da- sleparijo javnost ter da bi tako lažje kaj pridobili v drugih občinah po deželi.
— Doktor sv. pisma Korošec niti glavnih katoliških praznikov ne pozna. V svojem »leibžurnalu« »Slovenskem Gospodarju« namreč piše. da bo dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine na praznik Marijinega Oznanjenja dne 8. septembra. Nam liberalcem se zdi, da smo se učili v liturgiki, da je praznik Marijinega Oznanjenja 25. marca, ako ga nista pater Korošec sporazumno s papežem Pijem letos transferirala. — Nadalje je zanimivo, da je Korošec določil tudi novo šaržo za orožnike. V Slov. Bistrici se je namreč poročil orožniski paznik, kakor poroča »Slovenski Gospodar«.
— Profesorska vest. Profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani g. Davorin Petelin je stopil na lastno prošnjo v začasen pokoj.
— Iz davčne službe. Davčni praktikant Ciril Pezdič je premeščen iz Kranja v Žužemberk.
— Iz sodno računske službe. Predstojnik računskega oddelka pri višjem dež. sodišču v Trstu, računski svetnik Alojzij F u r 1 a n , je imenovan za višjega računskega svetnika.
— Iz šolske_sjuibe. Absolvirana učiteljska kandulalinja gdč. Alojzija Trampuš je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Vrbovem pri Postojni. Na otroškem vrtcu Ciril-Metodove družbe v Tržiču je šolo-voditeljica gdč. Staral, g. Kali-ger je pa le nadzornik in ne vodja vrtca, kakor smo zadnjič po uradnem listu napačno poročali.
Veselica pevskega društva »Slovan« pod naslovom »Žabji lov in žabjo pojedina« je včeraj popoldne pri Steinerju na Opekarski cesti prav lepo uspela, videlo se je pa tudi tukaj, da imajo visoke številke meseca vpliv na obisk, ki je bil sreden. Zabava je bila prav raznovrstna in animirana in so še običajni deli sporeda kakor šaljiva pošta, srečolov itd. prav srečno vršili in dovršili. Pevsko društvo »Slovan« je zapelo par krepkih zborov v splošno pohvalo in odobravanje, godba je morala na vsestransko zahtevo vedno dodajati novih komadov. Tudi žabja pojedina in žabji lov sta prišla popolnoma do veljave. »Slovan« sme biti zadovoljen s to svojo prireditvijo v gmotnem   in moralnem oziru.
Javna telovadba in veselica šišenskega Sokola je bila včeraj popoldne na vrtu pri Koslerju. Obisk je bil sreden,   ker je bila včeraj že
visoka številka v koledarju in ker se proti Koslerju izvaja bojkot. Pri javni telovadbi je nastopil naraščaj, ki je izvajal komplicirane proste vaje s kranjskega sokolskega zleta povsem izvrstno. Nato so nastopile ženske z vajami z obroči. Tudi te vaje so bile ivajaiie fino in eksaktno. Končno je proizvajal naraščaj v dveh vrstah vaje na drogu in bradlji z enkratno menjavo orodja. Te vaje so se izvajale z eleganco in dovršeno skozinskoz.. Konec telovadbe so tvorile tri vrlo uspele skupine naraščaja. Vso telovadbo je vodil načelnik brat Boltavzar. Sodelovala je pri njej razen pri prostih vajah naraščaja društvena godba. Telovadcem in telovadkam je občinstvo burno ploskalo, saj so pa tudi zaslužili vsestransko odobravanje. Nato se je razvila na vrtu prav prijetna zabava. Šaljiva pošta je dobro funkcijo-nirala, srečolov se je istotako obne-sel z uspešnim nakupovanjem srečk, ki so jih prodajale ljubke telovadki-11 je, v salonu na desno se je pa razvil ob posebni godbi živahen ples. Na vrtu je oskrbovala godbene komade društvena godba ljubljanska in žela mnogo pohvale. Veselica je uspela v vsakem oziru izborno, le da bi bil obisk tak, kot je navadno na prireditvah šišenskega Sokola.
Sokolska slavnost v Žireh se je obnesla sijajno nad vse pričakovanje. Sokolski dom v Zireh je veličastna stavba, ki dela vso čast požrtvovalnim Žirovcem. Pri vsej slavnosti je bilo ogromno občinstva od blizu in daleč; Sokolov je bilo jako veliko, dasi so nekateri imeli dolgo pot. Navdušenost je bila velikanska. Razni govorniki so poudarjali pred vsem narodno zavednost in naprednost Zi-rovcev in Žirovk, ki stoje kot skala v boju za svoje vzvišene ideale.
Pevska skušnja za L in 2. tenor za Trubarjevo akademijo
je danes ob pol 9. zvečer v mali dvorani „N»rodnega doma", skušnja za 1. in 2. bas pa je v sredo ob istem času istotam. Dan skupne vaje se naznani pravočasno. Gg. pevci pridite polnoštevilno!
a" V nedeljo 6. septembra« velika
ljudska veselica in javna telovadba na Ledini. (Vhod iz Komenskega ulice ) Telovadno društvo „Sokol I.u Vse cenjene gospe In gospodične, ki bodo sodelovale pri sokolski veselici v nedeljo 6. septembra, se najvljudneje vabijo k sadnji damski seji jutri v torek 1. septembra točno ob pol 8. zvečer v društveno sobo, Ilirske ulioe 22. — VeseliČni odsek „Sokola I.u
Za družbo sv. Cirila in t Metoda je daroval g. Josip Jeglič, okr. sluga, mesto venca na krsto svojemu dne 28. t. m. v hiralnici umrlemu sinu Maksa Milanu 10 K.
Društvo trgovskih potnikov.
Začasni odbor „Društva putujućih trgovaca kralj. Hrvatske, Slavonije i Dalmacije" v Zagrebu, poziva tem potom vse trgovske potnike in zastopnike, da izvohjo pristopiti k društvu kot redni člani. Posamezniki se razen tega prosijo, da naznanijo društvu naslov svojega stalnega bivališča kakor tudi leto rojstva. Dopisi naj se naslavljajo na naslov društva: Zagreb, Marije Valerije ulica 8 II, nadstr.
Omrl je v Idriji gosp. M i j o S t r a u s, gostilničar, posestnik in poveljnik gasilnega društva. Pokojnik je bil vsekdar svest naprednjak in ga bo napredna stranka v Idriji težko pogrešala. Bodi vrlemu možu prijazen spomin, težko prizadeti rodbini pa iskreno sožalje.
Novo srednje šole. K tozadevni notici v petkovi številki našega lista se nam poroča, da na iz premem bo idrijske realke v kako novo srednjo šolo v letošnjem šolskem letu ni misliti.
Starši, ne pošiljajte sinov v nemške tole I Kako upravičeno je gornje svarilo, dokazuje to-le: Sin nekega tukajšnjega uslužbenca pri nekem nemškem denarnem zavodu je dal svojega sina na nemško realko. Misleč, da s tem svojim delodajalcem bolj ustreže, ni dovolil, da bi se sin učil slovenščine. Sin je z dobrim uspehom maturiral in naravno nima v svojem spričevalu klasifikacije o slovenskem jeziku. Kompiteral je za davkarskega uslužbenika. Ker pa pri nas tisti, ki prosi k davkariji, morajo dokazati znanje slovenskega jezika, je jasno, da te službe na Kranjskem ne more dobiti. Maturant torej ne dobi službe za davkarske ga praktikanta, dasi v to službo sprejemajo celo kompetente, ki imajo ravno štiri razrede! Na to dejstvo naj gledajo tisti starat, ki se imajo zdaj pri začetku šolskega leta odločiti, na katere iole bodo dali svoje sinove. Ako jih dado tudi na realko, skrbe naj, da bodo sinovi obiskovali slovensko uro. Celo sovražni Štajerski nemški listi so že svoje čitatelje opozarjali, da naj se uČe slovenščine, ker jim znanje slovenskega jezika legije pripomore do kruha. Ce je ■nanje slovenščine pomenljivo oelo aa Nemoe, koliko večje važnosti je za nafte slovenske sinove, da se priuče
svojega jezika popolnoma v besedi in pisavi!
Sokolski slet v Krškem. Pišejo nam: Krasen, velepomemben dan je bil sa nas nedelja 23. t. m. Naš čili, vrli „SokolM je zopet enkrat pokazal, kaj zna. Že kmalu popoldne je došel odsek krškega Sokola iz Sv. Križa, in skupno je odkorakalo društvo na kolodvor, da pozdravi došle brate in goste iz Zagreba, Brežic in Sevnice. Bil je to lep pozdrav, ko je stiskal roko brat bratu, ko sta se navdušeno pozdravljala Slovenac i Hrvat. — In iz sto in sto grl je zaoril pozdrav: „Dobro došli, mili brati, na zdar! Na zdar!" In zdaj je korakala vrla četa združenih Sokolov v kraj, kjer naj pokaže s roj o moč. Prijazno je bilo ta dan naše ljubko mesteoe! Raz streh so pozdravljale prihajajoče goste slovenske trobojnioe, a pozdravljali so jih tudi tisoči dehtečih cvetk, s katerimi so jih obsipale ljubke gospice raz oken. In klici velikega navdušenja in najčistejše radosti so se menjali z zvoki si. kostanjeviške godbe, ki je svirala bratom Sokolom ob obhodu po mestu. Ob presledkih pa so se razlegali mogočni glasovi fanfar zagrebškega Sjkola. Lep, krasen prizor je bil ta, in marsikomu ostane v trajnem spominu! Bilo je pa tudi naše, sicer tako mirno mesteoe kakor prerojeno. Povsod sama radost, navdušenje, zavednost! Sedaj pa na telovadišče! Marsikdo se je skrbno oziral proti nebu, kajti začelo se je nekam neprijazno oblačiti. I Česa se prestrašijo naši čili Sokoli! Navzlic oblakom, navzlic temu, da je začelo polagoma deževati, so se jeli pripravljati za nastop. I tudi drugih ni nihče zamudil iti na telovadišče. Ta si videl staro in mlado, kmeta in gospoda, vsak je z zanimanjem čakal nastopa. Vzkliki veselega presenečenja so se začuli, ko so prikorakale na telovadišče brežiške Sokoliće. Izvajale so svoje vaje jako točno in elegantno. I tako so nastopile članice krškega Sokola z naraščajem, pod spretnim vodstvom njih vrle podnaČelnioe. Občudovanja vredno je bilo, kako fino in sigurno so izvajale vaje z zastavicami in na to vaje s kiji. Ta energija, ta nastop! Mnogo je bilo truda, mnogo vztrajnosti, da se je mlado društvo povspelo v tako kratkem času do tolike izvežbanosti. Tudi vaje na orodju so splošno ugajale. Vsakdo je z občudovanjem zrl na lepo število Sokolio, ki so na energična povelja po d načelnice gracijozno in obenem krepko izvajale svoje vaje ne meneč se za dež, ki jih je neusmiljeno mučil. Pokazale so tudi one, kaj zamore zavednost in vstrajnost. Le tako dalje vrle Slovenke! Zaman bi bilo opisovati, s kolikim zanimanjem se je sledilo izvajanju vaj brežiškega in krškega Sokola. Naposled so bile vaje na orodju. Tu so se odlikovali zlasti hrvaški bratje, a tudi drugih nihče ni zaostajal. Nato pa je bil sestanek vseh Sokolov in drugih društev v gostilni g. Gregoriča. Vsak kotiček prostorne gostilne je bil zaseden. Ta se je pozdravljalo, napivalo, tam so se vrteli pari Sokolov iu Sokolić in drugih gostov ob zvokih kost. godbe, zdajci si začul slovensko himno, izkratka, vršila se je neprisiljena lepa zabava. Zdajoi povzame glas starosta krškega Sokola iu govori navdušeno v smislu slovanske vzajemnosti. Ta ni meje, tu ni razlike stanov, vsi smo bratje, vsi smo Slovani. Obenem se še enkrat zahvalja došlim gestom za ljubeznjiv odziv in jtm kliče: .Na svidenje v Zagrebu !" Nato se mu odao ve starosta zagrebškega Sokola v krasnem govoru. Temu je sledil moški zbor „Sokolska". Potem se je vršila dalje ona prijetna zabava, pri kateri se čutiš, kakor svojeo med svojci. — Ves večer je pridno pel krški mešani in moški zbor. Da je bila zabava še prijetnejša, se je začul zdaj pa zdaj Še kakšen samospev. Le prehitro je zapela trob-ka; „Zagrebški in brežiški Sokol nastop !u Treba se je bilo ločiti od milih bratov. Kar ni se dalo odtod! Tu sta se poslavljala dva Sokola — tam jih je stala oela gruča in si medsebojno stiskala roke — a povsodi si Čul samo: „Na svidenje, bratje, v Zagrebu!" Ostali smo se veselili še do ranega jutra. Le prehitro je minulo vse to, kajti bilo je prekrasno. Da pa se je vse tako lepo izvršilo, gre prva hvala dragim gostom, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu mladega našega Sokola. — Druga hvala pa gre našemu vrlemu Sokolu samemu, ki tako neumorno deluje, da si je v tako kratkem Času opomogel do tolike popolnosti. Živeli, le tako dalje, in priredite kmalu zopet kaj enakega. Na zdar in na svidenje.
--n —
Telovadno društvo „Sokol11 v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 6. septembra 1908 na vrta gospe M. Weinberger javno telovadbo z ljudsko veselico, pri kateri so dolu je iz posebne prijaznosti slavni pevski klub „Zagorje" ter svira al. godba pazniškega društva is Trbovlje. Začetek ob 4. popoldan. Vstopnina 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen sa zgradbo sokolskega dom«
L preplatila hvaležno sprejmejo. — Mili gostje iz Litije, Trbovlje in Hrastnika itd. naj blagovolijo nas Losetiti, da nam pripomorete do na-lega Sokolskega doma, koj ga upa-L0 že prihodnje leto pričeti graditi! [ga «dar!u
f Janke Lebanova jubilejna pe-Lasa n cesarja se dobiva pri za-pniku L Pr. Lampretu v Kranju L0 10 h iztisek; 50 iztiskov stane &K, 100 iatiskov pa 6 K. P Smrtna nesreča pri kopanju, kčeraj ob 1. popoldne je pri kopanju k morju v Opatiji skočil poročnik mernatovič, sin trgovca Bernato-Uga iz Ljubljane, raz več metrov višin® v kopališču „ Angiolina" v plitko L c rje in si zlomil vrat. Ostal je na Les tu mrtev. Pokojnik je bil jako inteligenten Človek, ki je govoril ve-činoma vse slovanske jezike ter v zadnjih letih prepotoval ves Balkan, Busijo in Egipet. Preostalim naše iskreno sožalje!
Ponesrečil se je pri vožnji kajenja minuli torek na Bizeljskem posestnik Jože Oso j ni k. Skočil je na voz, a padel na drugo stran tako nesrečno z voza, da je po noči vsled dobljenih notranjih poškodb umrl.
Ogenj. Predvčerajšnjim je v Loki pri Zidanem mostu zgorela sušilnica Luckmanove graščine. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Hru&kin cvei je našel g. nad-nčitelj Fran F 1 e r e na vrtu g. E u p n i k a, trgovca v Rovtah, in Dam ga poslal. — Gosp. Matija T e r 1 e p, poslovodja tvrdke Ker-ž i 8 v Spodnji SiŠki, je pa v Litiji pri Savi dobil jabolčno cvetje in ga tudi nam poslal. Hvala lepa obema!
Vlak |e skočil s tira na progi
Zagreb-Varaždin med postajama Ter-goriite-Pušča Bistra. Ponesrečilo se je 30 oseb 3 so mrtve.
Vabilo na planinsko veselico
SS Lisci v dan 5. sept. zvečer in
6. cel dan. V slučaju grdega vremena
7. in 8 septembra. Vzpored: Zvečer: 1. Pozdrav gostov. 2. Kres in ume-talni ogenj. 3. Domača zabava pri godbi in petju. Drugi dan. 1. Skupni zajtrk in lov na razno divjačino, i Ogled panorame z monstre-daljnogledom. 3 Igre, ples in fotografiranje. 4. Janjeo na drogu. 5. Petje, deklamacija in zabava. 6. Streljanje na dobitke. Za izvrstno Kapljico je skrb-Ijeno. Dobil se bo pa tudi topel za-ložek in gorek požirek in grozdje.
Akademično ler. dru&tvo „Bo-
dOČnost11 priredi dne 6. septembra t. L na Polenšaku ob 3. popoldne v šolskih prostorih veselioo s petjem moškega in mešanega zbora, tambura-Djem in gledališko predstavo enode-janke ^Bratranec". Po vsporedu je prosta zabava v gostilni g Šori. Slovenci, Slovenke iz Slovenskih gorio in sosednih krajev pridite v velikem številu! Pri veselicah se drug drugemu najbolj približujemo ter se spoznavamo. Obenem pa položite na oltar domovine tudi majhen dar, ker je čisti dobiček namenjen za ustanavljanje javnih ljudskih knjižnic na nemški meji.
Nesreča. Piše se nam iz Zagorja: V petek popoldan se je zopet pripetila nesreča, katera je ta mesec ie četrta, a zopet je zahtevala smrt* Ponesrečenec Uran, star šele 16 let, je šel v takozvani „Hochspannungs-iaumu, kar je pa strogo pod kaznijo prepovedan vstop, a radovednost ga je vlekla noter ter je prijel za žico, v koji je bil električni tok s 3100 voltu Bil je na mestu mrtev. Kakor že gori omenjeno, da je to četrti slučaj ta mesec — in to je najbolj žalostno, da vsi po lastni krivdi. — Ne moremo zamolčati, da bi ne omenili predzadnji slučaj, ko je pri pogrebu govoril g. kaplan nagrobni govor, da je to prst božji itd., a ko se je rajni Hrastelj ubil, je govoril: „Bog te je Kotel k sebi, zato te je, dragi nam Jakob, tako nenadoma iztrgal iz rok itd." Tam ni bil „prst božji*, ker je bil duša klerikalizma v Zagorju, a ubogi trpin, ki se trudi v nevarnosti sa svoj vsakdanji kruh in mora dati svoje življenje — to je pri n&ši duhovščini prst božji. — FeJ! taki nesramnosti !
Kap je zadela v soboto v njegovem stanovanju na Zavrteh št. 1 bivšega trgovca, gosp. Venoeslava Pissega, katerega truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa.
Nesreča. Včeraj je 5 letni Anton 'Trdin iz Dola pri Brdu pri skakanju padel in si zlomil desno roko. Oče g* je prinesel v deželno bolnišnico.
Kolo ukradeno je bilo v soboto zvečer iz veže na Celovški cesti št. 22 v Spodnji Šiški polirju gosp. Ivanu Kamnikarju. Kolo je tvrdke „Puohu, ima belo policijsko številko 494 na Črnem polju in je vredno 240 K. — Pred nakupom naj bode občinstvo pozorno.
Grozovita nesreča na vojaških Vijak. V petek je imel tretji gorski galerijski polk, ki je staoijoniran v Beljaku vaje med Strmcem in V embargom na Koroškem. Pri tem se je •** neanan način sprožil nabit top in **ki topničar, ki je stopil proti pred-
pisom pred cev topa, je našel strašno smrt. Glavo in roke mu je odtrgalo od telesa in vrglo daleč proč. Uvedli so strogo preiskavo, kdo je zakrivil
to nesrečo.
, Stareiilnakl sestanek, ki ga
sklicuje eksekutiva narodno-radikai* nega dijaštva se vrši dne 0. septembra ob 5 pop* in ne 4. septembra,
kakor je bilo v sobotni številki pomotoma tiskano.
Umrl |o v soboto v Ljubljani znani meščan, čevljarski mojster g. Karel Hinterleohner, oče mladega učenjaka in pisatelja dr. Hinter-leohnerja.
Roparskega moril o a S S anar ritica so danes odvedu' v kaznilnico v Gradišče, na 15 let obsojena Marija Križanec pa še ostane v tukajšnjih zaporih, ker je bolna in je še ne more;o prepeljati v Begunje.
Pred tukajšnjimi porotniki bo stal v tem porotnem zasedanju tudi roparski morilec Viktor Pangero iz Trsta, ker je, kakor znano, v Vipavi umoril in oropal ondotnega dekana Matijo Erjavca.
Velik ogenj. Na otoku Brioni pri Pulju je pogorel velikanski hlev, na katerem je bilo 1300 stotov sena. Škode je 80.000 kron, ki jo pa krije zavarovalnina.
Mati in hči se o jekli V Trstu
se je 2 letni hčerki Marije Bidoli vnela obleka. Otrok je bil naenkrat ves v ognju. Mati mu je prihitela na pomoč, a se sama pri tem hudo opekla. Otrok je zelo nevarno poškodovan in ni upati, da bi ozdravel.
Pri podkovauju je udaril v Dol. Logatou konj hlapca Frančiška Go-sarja tako pod sence, da mu je povzročil znatno rano tako, da je padel nezavesten na tla. Poklicani zdravnik dr. Maver mu je takoj rano spral in zašil ter ga za silo obvezal, potem so [ga nesli k gospodarju Mihevcu, kjer že več let služi.
Nesreča« Posestnik Niko Makar iz Velikih Lašč je poslal svojega hlapca s perilom na Badovico. Hlapec, hoteč porabiti ugodno priliko, spreže konja, da bi ga okopal. Toda drago ga je to stalo. Komaj je začel konj plavati, se je hlapec nevešč plavanju prestrašil ter sedel konju na glavo, da ga ne bi voda odnesla. S tem je seveda pritisnil konju glavo pod vodo ter spravil oba v smrtno nevarnost, kateri je konj podlegel. Hlapca so nezavestnega potegnili iz vode. Konj je bil vreden 600 K, hlapec je ostal pri življenju.
Trgovina s suhimi JedUniaai gobami Po zadcjem obilnem deževju jeli so jurČki po vsej Avstro Ogrski, južni Nemčiji in severni Italiji nenavadno rasti. Trgovci so nakupili v zadnjih štirinajstih dneh velikanske množine suhih gob. Eksport v Ameriko je vsled denarne krize jenjal. Vsled tega so cene padle na 100 K za 100 kg. Trgovcem preti vsled pa-dajoč.h cen velikanska izguba.
V Kranju bode z dnem 15. sept. ondotni okrožni zdravnik dr. Globoč-nik o tvoril svoj zobozdravniški atelje ter bo s tem ustregel splošni želji mestnega in zunanjega prebivalstva. Od sedaj naprej bosta zobozdravnik in zobotehnik ne samo ob nedeljah, kakor do sedaj, temveč vedno na razpolago.
Samomor inženirja Na Lokvah nad Gorico se je ustrelil neki Riedl Tudor, inženir pri tvrdki Siemens & Schuokert v Trstu. Ustavil se je nad prepadom, pribil klobuk na drevo, se ustrelil ter zdrčal po prepadu navzdol kakih 100 m. Pustil je pismo za svojo mater. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Na železniški postali v Trbižu
vladajo kaj čudne razmere v jezikovnem oziru. Prijatelj našega lista nam piše v tem oziru: Ko sem zahteval 22. avgusta zvečer karto do Rateč-Bele peči, to je druge jedva 15 min. od Trbiža oddaljene postaje, me je zavrnila uradnica pri blagajni, češ, da ne zna slovenski s pristavkom: nHier ist deutsche Kassa; es wird nur deutsoh verstanden.tf Z ozirom na to brezobzirno in izzivalno opazko sem stopil k prvemu uradniku in obratnem uradu in ga prosil, naj pouči gospodično, da o. kr. blagajna na drž. železniški postaji v Trbižu ni nemška blagajna in naj ji prepove žaljenje potnikov, uradnik pa mi je podal n ačiino izjavo: „Was wolien Sie ? Aufamte dation Tarvis sind samtliohe Beht nieutsoh, slo-venisoh verstebrže emand.M S tem je hotel najravio dokazati, da Slovenci nimajo p m je zahtevati v Trbižu kart v svoje oz eziku. — Trbiž stoji na slovenskem roemlju; kamor se potnik pelje, ali pkti Gelovou, ali proti Pontebi, ali na ranjsko stran, povsod bivajo Slovenci in s tem, da je dala pritrditi državna železnica na vse tri omenjene strani na postajah dvojezične napise, je sama priznala upravičenost slov. jezika. Ah res ni mogoče priti do živega žalitvam in zbadanjem neporabnih nemškonaoijo-nalnih uradnikov na teh postajah?
Za isboliiaaje oaeknom prometa na progi listan most-laprok.
Ustrezajoč v dejanski prometni po-
trebi utemeljeni ielji lokalnih interesentov na progi Zidani most-Zagreb ter upoštevajoč splošne interese potujočega občinstva glede daljnega prometa sta trgovski in obrtniški abornioi v Gradcu in Ljubljani zaprosili prometno ravnateljstvo Južne železnice, da uvede na progi Zidani most-Zagreb in obratno po en nov vlak. Vozni red novih vlakov naj bi bil v smeri Zagreb Zidani most: odhod is Zagreba ob 8 uri 15 minut zvečer,  prihod  na Zidani most ob
10. uri 30 minut. V nasprotni smeri: odhod iz Zidanega mosta ob 11. uri 10 minut ponoči, prihod v Zagreb ob 1. uri 25 minut ponoči. Vlak, odhajajoč ob navedenem času iz Zagreba, bi nudil v Zagrebu zvezo z vlakom, ki prihaja ob 7. uri 24 minut na ogrski državni kolodvor iz Zemuna, Broda, Siska, ter bi imel na Zidanem mostu ugodno zvezo z osebnim vlakom proti Trstu ter z brzovlakom št. 4 proti Dunaju. Novi vlak pa, kateri bi odhajal iz Zidanega mosta ob
11. uri 10 minut ponoči, bi dajal zopet ugodno zvezo tako potnikom, prihajajočim z omenjenima vlakoma v smeri od Trsta kakor onim z Dunaja.
Čudna naredba. Okrajno glavarstvo v "Weizu na Štajerskem je izdalo ukaz, da morajo biti psi vedno pri hiši. Pse, ki letajo brez gospodarja okoli, sme vsakdo na mestu ubiti. Ker so osrednještajerski kmetje kot pristni klerikalci znani sir o veži in brezsrčneži, lahko si mislimo, kako se bodo maščevali nad sosedi, posebno še nad gospodo s tem, da bodo pobijali njih pse, potem pa se izgovarjali, da je šel pes z doma brez gospodarja. Pa tudi na mladino bo vplivalo to splošno konjederstvo prav vzgoje valno.
V neki vasi na Notranjskem živi zidar z imenom nHrgasu, kateri je sličen divjaku, ne pa človeku. Svoje otroke pretepi je in jih hoče poklali in jih išče večkrat s kuhinjskim nožem. Pretečeno nedeljo je bil pijan in je svojo hčer tako pretepel in o suval na postelji, da je revi ca skoraj omedlela. Ali ni nobene postave in pravice, da bi branila otroke proti divjim staršem, kateri imajo le ta namen, da bi se jih prej odkrižali in jih s sveta spravili. Oblasti, kje ste?
Štrajk delavcev na progi istr
SkO Železnice. V sredo je izbruhnil štrajk vseh dninarjev na progi istrske železnioe Bako tole-Poreč, ki zahtevajo višjo mezdo. Štrajk je popolnoma upravičen in je le občudovati uboge trpine na progi, da so vzdržali do sedaj. Kajti od kadar je bila otvor-jena ta istrska proga, je ostala mezda za dninarje na progi vedno tako mizerna, kakor je bila začetkoma, dasi so se med tem vse življenski potrebščine znatno podražile. Mezda je sploh tako mizerna, da je naravnost v sramoto upravi železnice. Želimo zato trpinom mnogo uspeha!
Smrtna nesreča. V soboto dopoldne je v škedenskih plavžih popravljal 35 letni kovač Ivan ~Won-draček strojno cev. Pri tem mu je brizgnil močan parni curek s tako silo v obraz, da je v par minutah izdihnil  vsled   opeklin in zadušenja.
Dve nesreči vsled paro. Na
krovu parnika „Laura" v tržaški prosti luki je izbruhnila vrela voda iz neke cevi in smrtno nevarno opekla strojnika Karla Vekjeta in nosilca premoge Stavra Polisianija. Težko ranjena so pripeljali v bolnišnico.
Sobe nabirat je šlo včeraj popoldne na Golovec in v rudniške gozde nebroj občinstva. Ker je že precej pozno po dežju in ker berejo ljudje po Golovou dan za dnevom, so jih tam dobili le malo, bolj srečni pa so bili oni, ki so šli ponje v rudniške gozde. Glavni namen je menda pa bil, da se je občinstvo naužilo svežega gozdnega zraka in pri tem združilo koristno s prijetnim. Nazaj grede so „jurčke pšeničnike" zalili po raznih gostilnah s sladkim nektarjem.
Ogenj. V soboto okoli 5. popoldne je začela goreti žganj ar na I* Panra v Vodmatu. Pogorelo je polovico strehe pri skladišču kakor tudi tam spravljena mrva in slama. Na lioe mesta je došla meščanska požarna bramba, katera je v teku ene ure s pomočjo vojakov-žrebčarjev ogenj lokalizirala. Kako je ogenj nastal, nam ni znano.
Aretovanih je bilo od sobote do danes zjutraj 18 oseb in jih v „špe-hovko" večinoma spravil alkohol. Peli so in razgrajali na rasnih krajih in ker se niso hoteli pokoriti, so morali prenočiti v neprijetnih spalnicah. Posebno nerodni so bili na Sv. Jakoba trgu, na Sv. Petra in na Marije Terezije cesti. Le tu si je skočila v lase zaradi nekega dekleta tropa fantov in ko so začeli svojega tovariša kam-njati, je ta dvakrat ustrelil v grmovje, kar je napravilo še hujši halo in bi se mu bila menda selo slaba godila, ko bi ne bil prišel k rabuki strešnik in vseh razgrajačev aretoval. — Danes ponoči je policija tudi zalotila 19 letnega hlapca Matijo Kaučiča is Križa pri Kamniku, katerega proganja dež.
sodišče v policijski tiralnioi zaradi hudodelstva tatvine.
Isajnblleno in nafdono. Brivski pomočnik Anton Kramar je izgubil žepno uro s kratko verizioo vredno 20 K. Ivana ZakrajŠkova je izgubila slato žensko uro s dolgo verižico, vredno SO K. Krojaški vajenec Henrik Piller je našel nekaj denarja in ga oddal pri magistratu. Neka dama je izgubila rjav svilnat pas z rumeno sapono. Na jušnem kolodvoru sta bila izgubljena oziroma najdena dva dežnika, otroška obleka, rjav, trd moški klobuk, nekaj tiskovin, 3 slovenske knjige in površnik.
Nasla ao fo srebrna ura z
verltioo od državnega kolodvora do skladišča v Ljubljani. Dobi se v Šiški št. 213 (Gasilne ulice) pri Mariji Plevel.
Izgubila fo g-1- Smolnik srebrno žensko uro s kratko verižico in s tremi obeski in sicer od Kožarjev do Dobrove.
.»Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri 1. t. m. od pol 6. do pol 10. zvečer v „Svioa-rijia Vstop prost.
Drobne novice.
— Cesar in njegov brat. Komor-nik nadvojvoda Ludovika Viktorja grof Thun je izposloval pri cesarju, da se sprijazni z bratom ter ga je v ta namen povabil v Išl. Obenem je dobil tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand izredno, vabilo k cesarju.
— Za namestnika gališkega deželnega maršala je imenovan malo-ruski metropolit grof Andrej Szep-tvczki.
— Važne osebne spremembe na Češkem. Glasilo češkoradikalne napredne stranke poroča, da gre predsednik praškega nadsodišca vitez Wessely v pokoj, a na njegovo mesto pride predsednik moravsko - šle-zijskega nadsodišca v Brnu vitez Blevleben. Naslednik poštnemu ravnatelju, ki tudi odstopi, postane sedanji sekcijski svetnik v trgovin skem ministrstvu dr. Zampach. Tudi podpredsednik češkega deželnega šolskega sveta Zabusch gre v kopoj. Naslednik mu bo deželni šolski nadzornik Wenig.
— Umrl je dvorni svetnik dr. Horac Krasnopolski, profesor avstrijskega civilnega prava na nemškem vseučilišču v Pragi.
— Velika nesreča na morju. Blizu otoka Korfu se je potopil velik angleški parnik »Loniziana«, ki je vozil orožje na Japonsko. Kapitan se je usmrtil, vsi drugi častniki z moštvom vred so utonili.
— Naliv zrušil mesto. Nad mestom Folsomom v Mehiki se je utrgal oblak ter popolnoma razdjal mesto. 15 oseb je mrtvih, mnogo pa ranjenih.
— Azijatska kolera se je pojavila v Lodzu.
izpred sodBL
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Zrel ptiček. Franc P o ž e n e 1, 21 let stari delavec v Lipljah pri Planini, ima že preoj tatvin na svoji vesti ter bil že večkrat zaradi tega kaznovan. Od 22. decembra 1907 do 25. majnika letos primeroma vtihotapil se je v zaprto prodajalno Alojzija Gartnarja in vzel tam v večkratnih ugrabkih najmanj 600 K gotovine kakor tudi raznih drugih v zalogi se nahajajočih reči, tako, da mu je napravil skupne škode 705 K 38 h. V noči na 29. majnika je kol ar j u Rotenhausarju v Planini izmaknil 3 svedre in 2 dleti, drugo noč pa re-stavraterju Albinu Z ak ceniku večjo množino smotk in svalčic, eno kračo in daljnogled, dekli Barbi Šebenik pa 4 K in delavsko knjižico, katero je na svoje ime prenaredil. Poženel je pa tudi delomržen človek, ki se rad brez opravka potepa. Sodišče ga je obsodilo na eno leto in pol težke ječe.
Živinski tat In tat lx navade.
Meseca avgusta 1906 je Andrej An-derberg, 63 let stari, samski ko-Čijaž iz Dornberga, brez sta nega bivališča, odgnal is pašnika na planini „Porezno- 400 K vrednega vola, ki je bil last posestnika Ivana Frohlioha iz Gor. Sorioe. Ravno tako je začetkom julija 1907 z iste planine odpeljal 500 K vrednega konja last Franceta Lotriča. Oba je prodal, denar pa zase porabil. Vse poievedbe glede tatu so bile brezuspešne. Slučajno ga je pa le izdal posestnik Lovrenc Kristan iz KopaČnice, kajti videl je letos meeeoa julija Anderberga iti skozi Kopačnioo in ga takoj spoznal po zunanjosti od tistega dne, ko je konja ukradel, in ga je moral Kristan po obdolženčevi zahtevi peljati v Skofjo Loko. Anderberg je znan tat, preživlja se od beračenja in kraje ter je že 30 let v ječi prebil. Porotniki so ga teh tatvin krivim spoznali in obenem pritrdili vprašanju, da je Anderberg tat is navade. Sodba sledi.
Telefonsko h brzojavno poročila.
Afera radi vodovodnih cevi v Pragi,
Praga, 31. avgusta. Kestranek vkljub pozivu mestnega občinskega sveta še dosedaj ni imenoval onih svetnikov, ki so bili baje pripravljeni proti primerni, proviziji preskrbeti dobavo vodovodnih cevi kartelu železninarjev. Listi, ki mu stoje blizu, pišejo, da bo ta imena povedal šele pred sodiščem.
Praga,   31.   avgusta. Občinski
svetnik Cernohorsky priobčuje v listih izjavo, da je pač imel razgovor z zastopnikom kartela, vendar pa je interveniral samo v interesu mestne občine, ne da bi bilo govora pri tej konferenci o kaki proviziji.
Praga, 31. avgusta. Glasilo agrarne stranke »Venkov« zahteva vzpričo afere Kestranek, da se uvede zakon proti kartelom.
Demisija ministra dr. Marcheta.
Dunaj, 31. avgusta. V parlamentu je razširjena vest, da je naučni minister dr. Marchet danes podal demisijo.
Požar v Blatogradu.
Celovec 31. avgusta. V Blatogradu je včeraj požar uničil 18 gospodarskih poslopij in hlevov ter tri hiše. Škoda znaša na tisoče kron.
Avdijence pri cesarju.
IU, 31. avgusta. Skupni finančni minister baron Burian je danes zjutraj dospel semkaj. Dopoldne ga je cesar sprejel v posebni avdijenci.
Išl, 31. avgusta. Naučni minister dr. Marchet je snoči doŠel semkaj. Danes ga je cesar sprejel v avdijenci.
Koneo cesarjevih počitnic.
Išl 31. avgusta. Cesar ostane v Išlu do 5. septembra. Od tu se do-pelje naravnost v Budimpešto.
Zanimiva tatvina.
Iftl, 31. avgusta. Pri polaganju temeljnega kamna Elizabet ne bolnice so vzidali v temelj več dokumentov, ki jih je podpisal cesar sam, in nekaj drobnega, sedaj veljavnega denarja v vrednosti 36 kron. Vse to so neznani tatovi ukradli. Občina je razpisala 1000 kron nagrade tistemu, ki izsledi tatove.
Želeinica v Ssndžsku.
Carigrad 31. avgusta. Ml a do turški listi pišejo proti zgradbi novopa-zarske železnioe Češ, da bi se s to gradnjo samo ojačil avstrijski vpliv na Balkanu, ne da bi imela od te železnioe kakšne posebne koristi Turčija.
Kolera v Moskvi.
Petrograd 31. avgusta. Iz Mosve poročajo listi, da je tam zbolel na koleri neki bolnik. Bolnik je prišel v Moskvo iz Kislovodska v staropoljski guberniji.
Eksplozija.
Perugia 31. avgusta. V smod-nišnioi Betra Beltramija v Boltanu je iz neznanega vzroka eksplodiral smodnik. Eksplozija je ubila Beltramija in njegovega sina.
V prilog češkim manjšinam.
Krem eri i 31. avgusta. Čehi so včeraj priredili velik shod na korist češkim manjšinam na Moravskom in v Šleziji. Demonstracijskega sprevoda se je udeležilo 10.000 oseb.
Odprava šolnine.
Brno, 31. avgusta. Deželni odbor je sklenil predložiti deželnemu zboru zakonski načrt, s katerim se ima odpraviti šolnina na ljudskih in meščanskih šolah.
Naprednjak! s socialisti.
Kromeriž 9h avgusta. Tu je bila včeraj konferenca Čeških naprednih in socialnodemokratskih poslancev pod predsedstvom dr. Fisoherja. Na konferenci se je sklenilo, da bodo v dež. zboru napredajaki skupno postopali s socialisti.
Ustnica uredništva.
G. Fr. Kos v Idriji. Dotično vabilo amo že vendar priobčili. Cemu sedaj še drugič ?
MeteoraloglEno poročno,
Viilna nad morjem 106. Srednji vaftai tlak 710 9 mm
I avgusta	Cas opaso-ranja	Stanje barometra v mm	1-H Š	VetroTi	Neb«
29.	9. zv.t	735 9	19-5	slab jug	jasno
sa	7.zj. 2. pop.	7353 7335	17*3 27-3	sr. jvzh. ar. jzahod	oblačno del. obl.
•	9. zv.	7331	19-8	brezvetr.	jasno
31 •	7. zj. 2. pop.	7348 7371	15 6 al. svzh. 18-4 ar. jvzhod		oblačno •
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 21*5* in 21-5'; norm 17-3°, in 17*r. Padavina v 24 urah 00 mm in OO mm.
w3
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva ▼ LJubljani javlja tužno vest, da je njega mnogoletni redni Član, gospod
Vaclav pissig
zasebnik
danes ob 6 uri popoldne po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 45. letu starosti umrl.
Pogreb bo v torek, dne 1. septembra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1908.
Oroilav Bernatovič in rjegova soproga naznanjata potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njiju iskreno l.jnblj -ni si i, oziroma brat in svak, genpod
Pavel Bernatovič
C. In kr. poročnik pešpolka št. 80 v Lvovu
včeraj popoldne po kratki, silno močni bolezni, previden, v starosti 27 let t Opatiji nenadoma preminil.
Pozemski ostanki predragega rajnika se prepeljejo jutri s'Utraj v Ljub-liano te polože na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitka.
Bodi mu blag spomin! /
Opatija, dne Si. avgusta 1908
3041
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti skreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Karla Jtinterkchnerja
bivšega čevljarskega mojstra, meščana itd.,
ki je dne 29. avgusta ob V, 12 uri ponoči, po dolgi, zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 67 let mirno preminul.
Zemeljski ostanki predragega, nepozabnega pokojnika se prepeljejo dne 31. t. m. ob 1 ,6 uri iz hiše žalosti Pred škofijo štev. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtnice se bodo brale v stolni cerkvi Sv. Nikolaja.
Prerano umrlega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1908.
Žalujoča rodbino.
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat in stari oče, gospod
]Vlijo Straus
posestnik, gostilničar in poveljnik gasilnega društva
danes, dne 29. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek, dne 31. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Idriji, dne 29. avgusta 1908.
Mi c i S trans, soproga. Slavi ca in Radislav otroka. Franc Strana, brat. Neia Klavora roj. Strana, sestra. Nečaki in nečakinje.
lito so
stanovanje
s 4 do 0 SObaaml in postranskimi
prostori ter po mogočnosti m vrtom ali dvorifičem sa 15. OOptOMfcor, 1 oktober ali 15. oktober. 3005-3 Ponudbe na uprav. rSlov, Naroda" pod znamko MI. B, O."
Jutri, v torek. 1. septembra
v Švicariji
K0NC6RT
popolno
Ljubljanske društvene godbe
od poln 6. ure 9o polu 10. ure zvečer. Vstop prost. Vstop prost-
Za obilen obisk se priporoča
J. KENDA
3050 restavrater.
50 K zoslužko
no Men oli 50 - 60 odstotkov provizije
dobi vsak, kdor prevsame raznofta-vaafe mo/ih aluminijevlb acitev
in aluminijeve!O Moga. Zastopstvo se odda tudi kot postransko opravilo. Aluminijevo blago se prodaja igraje lahko.   Pojasnila in  vsoroi zastonj.
Naj torej nihče ne samudi vprašati na naslov: >01S
Anton Hrnnv, HOglitz, Moravsko.
Doktor
pl. Foedransperg
zopet ordinira.
J   Za šolsko mladež: j£
jesenske In zimske obleke, minili, dežni ogrtači m zimske suknje
se dobivajo v na|več|l Izbiri in po
čudovito nizkih cen ali w
„AnsieSkem skladišču oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
CM
en
Prodaja hiše in stavbišča.
3047
Dne 3. septembra 1.1. ob desetih dopoldne
se vrši na licu mesta w Spodnji Šlskl
prostovoljna dražba
pivovarni J. Kosler & Comp. v Spodnji Šiški lsstno parcele štev 147
kat. obč. Spodnja Šiška, hiša št 56 z gospodarskim posloplem ter poleg ležeče parcele št. 148/2 iste kat. obč.
Obe parceli s poslopjem se prodasta kot ena celota. — Izklicna cena
Tvrdka 3. 3(osier & Comp.
znaša 2600 bron.
Kavarna „ILIRIJA"
Ijubljana ■ a 3 minute od južnega kolodvora ■ n f jubljana
je vsak dan
2658 8
vso noč odprta
Farna pralnica in Htafaica
0n motornim obratom) soso—n
C. J. Humano g Ljubljani.
POM«e do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje bi likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto Istega tedna afi pa se posije venkaj.
fflOBjatoramfe. tmmtm PerOo katar nova
Avtomobil
znamka Merooios o 4 sedeti se ugodno proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 8040—2
Absolvirsn
3007-2
sestošolec
ao t s kol sprejme kot asnirsnt v lekarni Josipa Moćnika v Kamniku.
m
H
♦ ♦
♦
♦
♦
♦ ♦ ♦
♦ ♦
tt±X**k**A*X±tA*2t*********
m
M
M * m
Pozor l
PozorI
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani S9* 35
na Starem trp št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprta.
Na razpolago je nalnovelži ameriški billard in elek-o o   trtčul klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
nova, trinadstropna, sredi mesta, pi pravna ss kako obrt, se proda proste roke. 3000-Naslov v uprav. „Slov. Naroda
2 učenca
ao spreimeta tako] 2975-
T7" sedlstrslro o Tor
Kje, pove uprav. „Slov. Narode
eetrtmastni delavski ki
popolnoma goden v hlebih po 20 k ima naprodaj kg po 70 vin. \ povzetju Parna mlekarna v Med vodah. 3 20-
Išcei
vzgojitelje
šestletnemu dečku.
Ponudbe pod „A B 11 Vila Ba; iica, Bled. 30i2-
Izgnbil se le
B
5
ovčarski pe
rjav, z dolgo dlako. Najditelj naj ga dostavi v kar Hno   topničarske vojasćnice  s st Dunajski cesti (g. Sattler). 3038
. 1
r*    najboljše ijvirno dvojno uležano 9,0
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbier) iz meščanske Budejeviike pivovarne se toči
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št.
a^   vrček 20 vin« vrček
C. kr. prun državna gimnazijo
v Ljubljani
Tonronooe ulice l\. 10, zraven »Narodnega doma".
Na c. kr. prvi državni gimnaziji se prične šolsko leto 1908 1909 i
slovesno službo božjo v domaČi kapeli
dne 18. septembra 1908
Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali za prvi razred dne 15, za ostale razrede dno 16. septembra od 9. do 12 ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v Šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354 smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadaj; o. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici j ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, v ljubljanske gimnazije sprejemati samo pc dovoljenju c« kr. deželnega Šolskega sveta. — Dotični roditelji naj.si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje. 3145—l
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani
dne 31. avgusta 1908.
H
Ortopedično zdravilni zavod *
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno akrivljenie hrbtenice, izobčen brbet, neenako rame, neenaka ledja itd. se nahaja
tj na Turjaškem trgu št. 4,1. nadstropje {;
3043-1
Pojasnita daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. od TO. dopoldne in od 2. do 3. popoldne v
VVolfovih ulicah št. 12.
Podružnica o spuetn. Ljubljanska
Podružnico o Celovcu
»a, turnira K Stritarleve nllee štev. 2. ■«•■. - sprejema vloga na knji&loo in na tefcodi r«6un ter jih obrestuje od dne vlogo po
v Iranln je od 15. septembra na*
pra| slavnemu občinstvu vsak dan na raspolago. 3048—1
Izdajatelj in odgovorni urednik Basto P.uato.lemieK.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.