I 185. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. avgusta 1900. XXXIII. leto. ja vsak dan zvečer, izdmSI nedelje In praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrske deSele a« vse leto 95 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ee za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia oostnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h, dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnlstvu naj se buv govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice bL 2, vhod v upravniltvo pa s Kongresnega trga 8L 12, „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. se Rekriminacije poslanca Šukljeta. V soboto teden je imel poslanec Šuklje 7 Novem mestu shod, na katerem je obširno in zanimivo govoril o raznih perečih političnih zadevah. Priobčili smo vse, tudi kar je bilo naperjeno proti nam, ker spada Šuklje brez dvoma mej tiste redkosejane slovenske politike, ki zaslužijo, da se čuje njihov glas in uvažuje njihovo mnenje. Mej tem, kar je posl. Šuklje na shodu v Novem mestu povedal, se nahaja marsikaj, čemur brez zadržka pritrjamo. Šuklje-jevo stališče glede nemSkega državnega jezika, glede razmerja mej slovenskimi poslanci in Cehi, glede ustanovitve nove parlamentarne večine, je tudi naSe stališče, in istotako se strinjamo tudi s tem, kar je Šuklje povedal glede razmerja mej slovensko državnozborsko delegacijo in Korberjevim ministrstvom, na katero razmerje zlasti 5e zadnja imenovanja pri celjskem okrožnem sodišču ne morejo ostati brez vpliva. V svojem govoru na shodu v Novem mestu se je poslanec Šuklje tudi obširno bavil z našim kranjskim bojem. Govoril je o njem z vso odkritosrčnostjo in je gotovo pripravljen, da mu tudi mi odgovorimo z •■»sa odkritosrčnostjo in brez ovinkov. Šuklje je v našem političnem življenju zavzemal vedno neko ekscepcionelno stališče. V načelih in glede bistvenih vprašanj vlada sicer mej njim in mej narodno napredno stranko popolno soglasje, vzlic temu pa je Šuklje že večkrat krenil na posebna peta, kamor mu narodna napredna stranka ni sledila. Tudi sedaj je Šuklje glede takoimenovanega domačega našega boja zavzel svoje posebno stališče, nekako v sredi mej obema vojskujočima se strankama ter sprožil obilico ostrih pušic na obe strani. Kar je spoštovani poslanec dolenjskih mest govoril o naši stranki in o našem boju, to kaže, da je izgubil tisti tesni kon takt z domačimi razmerami, ki je neizogibno potreben za objektivno sodbo. Šuklje ni več direktno zapleten v naše boje. Živeč daleč od torišča teh bojev in zanimajoč ae pred vsem za drage probleme in za draga vpra Sanja, sodi o gibanja naprednih čet v domovini, o njih taktičnih evolucijah, o njih dejanjskem položaja in o njihovih čatilih tako, kakor sodijo v dunajskih kavarnah sedeči generali o vojni v Južni Afriki, dočim menda sam ne bo tajil, da ima le tisti vojskovodja, pa bodi Se tako izkušen, pravo sodbo o kakem boja, ki je bil osebno tam, koder so paške pokale in žvižgale smrtonosne kroglje. Šukljeta ni všeč naš boj in povzpel se je celo do trditve, da se nahaja duhovščina proti nam v silobranu. Priznamo odkritosrčno, da smo strmeli, ko smo čitali to očitanje. To očitanje obsega skrajno neobjektivno sodbo, to očitanje je flagrantna krivica, še več, to očitanje ni lojalno, ter je naredilo na nas utis, da je bilo izrečeno iz prav posebnih razlogov. To, kar hočemo mi doseči, to želi tudi Šuklje, da bi se doseglo. Šuklje je izrecno naglašal, da je napredek slovenskega naroda mogoč jedino na podlagi tistih načel, katere mi v javnem življenja zastopamo. Šuklje želi zmago teh načel, obsoja pa boj za ta načela, dasi mora vendar vedeti, da se brez boja ne da doseči zmaga, in dasi bi se bil lahko prepričal, da se bije v nas boj na življenje in na smrt naprednih načel proti klerikalnemu nasilstvu. Ne duhovščina, ampak napredna stranka se nahaja v silobranu proti klerikalizmu. Taje začel boj in Šuklje je sam povedal, da še tedaj, ko se je od klerikalne strani ponujala sprava, je klerikalna stranka na usta dr. Šusteršiča s posmehom zavrgla predlog, naj bi se vplivalo na časopisje, da bi se preporna vprašanja zgolj stvarno obravnavala. Klerikalci so začeli osebni boj in vodili so ga že z vso strastjo, ko smo se mi še vedno gibali v tistih meglenih višavah, kamor bi nas sedaj posl. Šuklje zopet rad naz.<: potegnil. In mi smo se borili v glace-roka /icah in z elegantnim rapirjem tu ii še te laj, ko so tolkli klerikalci že s polenom a nas, in dokler niso v imenu katoliške vt-re organi- zirali gospodarskega uničevanja slovenskega meščanstva. Šele ko smo na svojem mesa občutili, da s takim bojem ne opravimo ničesar, ko smo videli, da je klerikalcem vsako sredstvo dobro, samo da dosežejo svoj namen, šele tedaj smo posegli po skrajnih sredstvih in Sele od tedaj so se razmere vsaj nekoliko izboljšale. Sedanji način boja zoper korumpirani klerikalizem in njega korumpirane apostole nam je bil usiljen, mi odbijamo samo klin s klinom, a boj je še vedno nejednak. Mi se moramo omejevati na časnikarski boj, dočim imajo naši nasprotniki na razpolago sto in sto cerkva in spovednic. kjer oznanjajo, obdani s cerkveno avtoriteto, boj zoper našo stranko, in kjer prodajajo naj-grSo častikrajo, najnižja natolcevanja kot božjo besedo. Tega Šuklje ni uvaževal, in to je dalo povod, da smo njegovo očitanje imenovali nelojalno. Gospod Šuklje je dejal, da razsaja mej nami tako neizprosen boj, da mu skoraj sličnega ne dobimo po širokem svetu. To je posl. šuklje močno pretiraval. Tako vi sokoizobražen mož, kakor je on, bi moral vender slutiti, da tudi pri nas opazujeno valovanje duhov širom sveta in vemo, da naš boj zoper klerikalizem še davno ni za-dobil tiste oblike kakor drugod. Prepričani smo, da ve Šuklje prav dobro, kaj se drugod pripravlja. Šuklje je gotovo opazil, da je v Ameriki, na Francoskem, v Belgiji, v Italiji in mej Nemci, mej slednjimi zlasti v Avstriji, zadobilboj proti klerikalizmu dosti hujšo obliko, kakor pri nas. Tam se je začela prava pravcata nova reformacija, v tem ko nam kaj tacega niti v sanjah ne prihaja na misel. Mi hočemo doseči samo to, kar so drugi narodi katoliškega veroiz-povedanja že davno dosegli: zlomiti hočemo nenaravno, vsak naroden razvoj zadržujočo, narod i z p r i j a j o č o p r e d v 1 a d o klerikalizma. To je eminentno narodna, eminentno kulturna naloga in zavest, da smo se temu cilju že znatno približali, nas navdaja z resničnim ponosom. Stebri klerikalizma so podsekani, in to je zasluga v prvi vrsti naSega lista, zasluga, katero bo narod po njeni pravi vrednosti znal Sele čez leta ceniti. Tak boj, kakor ga imamo mi, imel je še vsak naroo\ a če v tem boja kaka kroglja zleti čez vojne vrste, če zadene koga, ki ni vdeležen boja, če rani časih ves „preznameniti duhovski stan", je to sicer obžalovanja vredno, a se ne da preprečiti. Cest les gnerre! Im Kriege werden Menschen gemordet, Hauser verbrannt and Weiber gesehandet. Zatajili bi sami sebe, ako bi trdili, da nas ta boj veseli. Tudi mi bi raj še imeli mir, ali kdor hoče imeti trajen mir, si mora izvojevati pogoje miru, in zato nas ni kar nič volja, da bi sedaj, ko so se razmere začele obračati na bolje, odložili orožje, kakor to zahteve posl. Šuklje v isti sapi, ko želi, da bi zmagala naša stranka. To se nam je zdelo potrebno odgovoriti v lastnem imenu na kritične napade spoštovanega poslanca dolenjskih mest; kar mu imajo povedati njegovi volilci, to bode čital jutri. Žalna burka v Trstu. Iz Trsta, 11. avgusta. Vsi tukajšnji italijanski dnevniki, naj so že liberalne, klerikalne, socialistična ali anarhistične ideje, so v zadnjem času zelo predrzni in soglašajo popolnoma harmonično v jedni poglavitni točki: v delovanju in pospeševanju za veliko idejo združenja s slavno materjo Italijo. Vsak pošten Avstri-janec lahko jasno bere med vrstami člankov teh listov vsklik, obrnen do bratov Italijanov onkraj luže: „Potrpite še malo, prav blizu je že oni veliki pomembni dan, ko bomo združeni z našimi pravimi brati" — in vsklik do bratov onkraj luže: „Pridite in rešite nas, čemu še toliko odlašate, mi smo že pripravljeni, težave ni več nobene, vse zapreke so že odstranjene, le podvizajte se, da hitreje dosežete naš in Vaš plemeniti namen!" Take ideje se brez ugovora in brez zaprek razširjajo s pomočjo tiska in v to LISTEK. Ne ubij! Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravlin. (Dalje.) Kmalu po mojem prihodu na postajo se je prikazal vlak, prišel ter se ustavil. Izstopil je samo jeden potnik in precej sem spoznal Stebnicina, spomnil sem se, da sem ga videl pred petimi leti v loži Zcfije Ivanovne v medaktu med drugim in tretjim dejanjem „Rusalke". To je bil oni okorni blondin s tenkimi brkicami. Toda sedaj je bil močan, lep mladenič z gostimi brki in rumeno brado. Kipelo je zdravje iz nJega in samozavest. Nič posebno smeš-Dega ni bilo opaziti na njem. Sel sem k njemu ter se mu predstavil. Čisto gladko je odgovoril na moj pozdrav brez tistih ceremonij in jecljanja, ki se navadno nahajajo pri prišlecih. Njegova Burnost me je nehote frapirala. Klical sem a^ge, dajal jim zmedene ukaze, pravil Stebnicina, da ženo veseli in ga iz praše val, koliko ima prtljage. A on je stal na peronu, gledal brez skrbno na vse strani ter mrmral tiho uljudne odgovore na moje vsklike. Njegova počasnost me je dražila. S pivom napujen burš! sem si mislil Imel je mnogo prtljage. Gotovo je mislil dolgo prebivati pri nas. Odpeljala sva se. Popoti sem mu dal čutiti, da mi ni kaj zanj, toda, kakor seje zdelo, on tega ni zapazil. Nu, da, seveda, za tepca me ima .' Razsrdil sem se, in sklenil dokazati mu določno, da je on tepec, ponemčen kmet, (da, mislil sem si „kmet", glede na njegovo široko postavo), a ne jaz. Srdilo me je, da se mu je zdelo nepotrebno pojasniti, zakaj se je vsilil v skoraj neznano družino. Brezdvomno je zrl name, kakor na manj važno podrobnost miljeja, ki obdaja mojo ženo. Jaz sem ti še isti dan pisal, da se je k nam pripeljal zamorski divjak. Žena ga je sprejela prijazno (meni to ni ugajalo . . . čemu izkazovati vsakemu tepcu pozornost!) ter se čudila spremembi, ki se je zgodila z njegovo zunanjostjo. A on je takoj podrobno pripovedoval, kako dobro je vplival nanj heidelberški zrak, celo v opisovanje prirode se je spuščal. Pri mizi (sedli smo takoj k zajutrku) je odklonil vodko in vino ter izjavil, da pije samo pivo. Velel sem prinesti jegulje, in moja sovražnost se je za nekaj časa spremenila v zasmehljivost. Zdel se mi je tip študenta iz „Fliegende Blatter", ki je prebil svoje semestre v pivarnah. In ves čas je govoril ter pripovedoval z enakomernim glasom. Žena se je smejala. Končno sem ga celo sam poslušal z zanimanjem. Hotelo se mi je, da bi ga vprašal, kaj namerava delati, kakšne načrte ima za bodočnost, no bal sem se, da bode mislil, da se zanj intere-sujem. Razjasni si kakor hočeš, no že od trenotka njegovega prihoda mi ni ugajal. Antipatija je bila to brez vzroka. Po zajutrku je šel v svojo sobo .osvežit svoj kostum", kakor se je izrazil, dasi mu tega docela ni bilo treba: iz vagona je stopil osnažen in oglajen, saj se je bil preoblekel v kupeju. Ko sem ostal sam z ženo, sem dejal: „Ne ugaja mi niti malo ... To je vedenje Nemca, pijanca." „Da, sama ga ne izpoznam . . . Sicer pa bodi prizanesljiv ... v Heidelbergu si človek ne pridobi finega vedenja." »Kaj pa, ali si ga hoče pridobiti tu? Saj si zapazila: Kolje niti pogledal ni" . . . „Samci nikdar ne ljubijo otrok", je pojasnila Nadja. Mignil sem z rameni ter dejal: „Delaj kakor veš, toda meni ta Abenir ni povolji. Naj si okorišča z vsemi prijet nostimi našega življenja, toda, prosim, skrbi za to, da me pušča v miru. Tvoj gost je, in jaz se ne menim mnogo pečati ž njim." Nadja je bila nevoljna, toda odgovorila ni ničesar. Odpeljal sem se na pristavo ter prebil tam štiri ure; vrnil sem se domov k obedu. Stebnicin me je sprejel zelo uslužno. Resnično, sprejel me je. Po njegovem vedenju do mene, po njegovi odpustljivi uljudnosti bi bilo možno sklepati, da je on gospodar in ne jaz. Nu, v resnici, ko smo sedli za mizo, tedaj je v meni vzkipela jeza na tega človeka. Strašno sem želel, da bi mi rekel kakšno drznost, da bi imel vzrok za prepir. Toda on je bil ljubezniv do skrajnosti, celo o Kolji je vprašal, koliko mu je let in ali se je začel učiti. Kolja se ni vedel do njega nič kaj prijazno ter gledal (nanj srepo. Žena je bila vedno jednako vljudna in gospodinjsko vesela. Jaz pa sem sedel kakor durak. Še danes ne vem, radi česa me je Stebnicin toli razdražil. Po obedu sem se odpravil v kontor, se dolgo prepiral z upraviteljem, ki vsekakor ni bil kriv, da je v mojem domu sedel gost, katerega fiziognomija mi ni ugajala. Ni se mi hotelo iti domov, ni se mi hotelo slišati glas Stebnicina. Pri čaju pa mi je bilo, naravnost nepričakovano, ložje. izvrstno služi nmor pokojnega italijanskega kralja, koji dogodek je ravno provzročil, da se ima do teh smrdljivih laskih Časopisov takove skrajno prizanesljive obzire. Najbolj predrzen je v tem obziru žid „Piccolo", kojemu po vrsti sekundirajo „Indipendente", „Avanti", „Secolo" in Se nekateri dragi. Nudi se nam prilika vprašati slavno vlado: Kaj bi se zgodilo s kakim slovanskim listom, ko bi se drznil o priliki nezgode kake slovanske države, da ne imenujemo Rusije — le stoti del tega pisariti, kar so in Se piSejo ti nesramni hujskajoči iredentistični listi, pa Se trdijo nekateri, da je „Piccolo" poloficiozni list, odkar je po gorel kimač „Mattino". To vemo dobro, da tak slovanski list bi se takoj zatrl in uničil za večne čase, vsi uredniki pa bi morali brezpogojno v temno ječo, premišljevati o veliki pravici, ki jo uživa v Avstriji Slovan. Do skrajne višine vspela se je ireden-tarskim duhom prenapolnjena protislovan-ska, protiavstrijska in protidinastična demonstracija o priliki maše zadušnice po umorjenem kralju Umbertu, koja maša je bila naročena od italijanskega konzulata in se je brala v katoliški cerkvi sv. Antona novega. Pokazalo se je pri tej priliki na izvrsten način, kako razumejo razni zloglasni faktorji vprizarjati fanatične žalo valne ko medije, in to na javnih trgih kakor v božjem hramu, in kako razumejo slepiti one poklicane faktorje, ki bi morali največ misliti na to, da smo še v Avstriji, koji državi bi ravno oni morali braniti značaj. Opišemo to komedijo le na kratko: Na višji ukaz bile so med cerkvenim opravilom zaprte vse trgovine po mestu, vse svetilke so brlele po dnevu; po končani maši obhojevali so katafalk, postavljen sredi cerkve in predstavljajoč krsto slavnega Um-berta, po vrsti najprej italijanski konzul potem c. kr. dvorni svetovalec vit. Sctnvarz kot zastopnik vlade, namesto c. kr. namestnika, ki je sedaj na dopustu, potem še drugi c. kr. dostojanstveniki, dalje tudi c. in kr. poveljnik vojaške garnizije, za temi cvet meščanstva, to so poslanci z županom na čelu, (slovenskih okoličanskih poslancev seveda ni bilo), prišli pa so tudi na vrsto deputacije raznih zloglasnih iredentovskih društev s svojimi predsedniki na čelu, imenujemo samo „Lego" in „Progresso". Vsa ta elita združena je v cerkvi po končani maši italijanskemu konzulu kot zastopniku itali janskega kralja izrazila še jedenkrat, ne vemo če zadnjikrat — svoje najglobckeje sožalje s tem, da je konzul po vrsti stiskaval desnico teh visokih dostojanstvenikov. Tako je bilo na sijajen način dokazano s pomočjo najsvetejšega opravila — nekrvave daritve — da se bliža oni zaželjeni, teško pričakovani, a presrečni dan, ko bo deta Trst in Primorje pridružena svoji pravi teri Veliki Italiji. Naj omenim še, da je bilo med sv. cerkvenim opravilom in po tistem tudi po ulicah vse polno ljudstva, ki je včasih s tem žalovalo, da so nekateri vpili „Viva Italia"; le malo teh tičkov je ugrabila policija, največ pa jih ni slišala. Niti na misel ne prihaja merodajnim vladnim faktorjem, da biva na Primorju v veliki veČini krepek slovenski rod, ki je pri pravljen braniti svojo grudo zemlje do zad- Ložje mi je bilo, ker sem se zaplel s Stebnicinom v prepir. On se je pokazal one vrste čestilca zapada, kateri ugaja zapad zato, ker so tam gostilnice lepše, re-stavranti živahnejši in so kmetje priprav-nejši, da se zanimajo za politiko. Razume se, da mi je bilo jako lahko povedati mu ljubeznivih zbadljivk, pognati ga v zadrego, kjer mu je postala jasna lastna glupost. Žena je molčala. Bila je nezadovoljna z menoj. Jaz pa sem bil vesel, neumno vesel. Premisli, tako so minuli trije tedni: t. j. tako neumno. Stebnicin se je pri nas popolnoma udomačil, in kakor je bilo videti, nas ni menil tako hitro ostaviti. Meni je bilo tako zoperno, da sem prebil cele dneve izven doma z izgovorom, da me zadržujejo gospodarske skrbi in lov, samo da bi ga ne videl. In srdil sem se na ženo . . . Nu, o čem se more ona razgovarjati ž njim? Toda nisem je izpraševal o tem, kakor da se je vrinila mej naju neiskrenost. Celo Kolja se je začel izogibati Steb-nicina, strašil se je njegovega glasnega smeha. Stebnicinu pa je ugajalo pri nas, in prav nič se ni togotil nad mojim vedenjem do njega. (Dalje prih.) nje kaplje krvi, kar je že večkrat junaSko pokazal, ko je branil čast in slavo cesarja in domovine; tudi takrat se bode junaško branil, predno ga izdajo Se hujšemu sovragu v milost in nemilost. Kako lepa prilika se je nudila ravno prigodom umora italijanskega kralja, da bi se obstoječe razmere na Primorskem izboljšale, da bi se napetost med Italijani in Slovani nekoliko ublažila — a glej — poklicani faktorji hočejo zato Se slabejše stanje, žele, da s= stvari Se bolj poostrujejo ter si lijo sodeželanom Italijanom orožje v roke, s katerim bodo tim lože in tim hitreje zatrli trpina Slovana. Da se to ne zgodi, za upajmo v lastno moč in v lastne brate kojih imamo največ v Avstriji! Vprašanje: „Ali so se tudi po drugih mestih Avstrije vprizarjale slične žalovalne komedije?" _ Revolucija na Kitajskem in boksarstvo. (Dalje.) Naravno je, ako smatrajo Kitajci krščanske misionarje za pionirje, kateri pripravljajo terSn za poznejše okupacije. Umevno je tedaj, ako se fanatični elementi temu upirajo. Prebivalstvo zemlje se po veri deli v pet velikih delov: v pagane, Brahmane, Budhiste, Mohamedance in kristjane. Kristjanov (katolikov, protestantov, pravoslavnih in anglikanov) je skupaj okoli 400 milijonov, Mohamedancev 180, Budhistov in Brahmanbv 740 in paganov nad 100 milijonov. Mongolov, kateri pripadajo večinoma veri Budhe in Brahme, štejejo od 500 do 600 milijonov, tedaj tretjino vsega Človeštva. Paganov je čedalje manj, ker misio-narji delujejo najuspešneje tam, kjer ljudstvo še nima razvitih pojmov o kaki pozitivni veri in svojih duhovnov. Pri Brahma-nih, Budhistih in Mohamedancih najbolj ovirajo delovanje misionarjev dotični duhovni, kateri se boje za svojo eksistenco in imajo interes na tem, ohraniti svoje ljudstvo v temoti. Pripisujejo si nadčloveške lastnosti, da laglje izsesavajo svoje verne. Tibetanski duhoven, lama, je naj-krvoločnejši človek, ki se najbolj brani tujca v deželo, boječ se, da z razširjenjem kulture v deželi zgine njegov vpliv. Brahmaizem je najbolj razširjen v Indiji, budhaizem na Kitajskem. Vera Budhe se je pričela širiti že v 6. stoletju pred Kr. ter je v marsičem podobna krščanski veri. Budha, ki je umrl 1. 543. pred Kr., je učil, da vlada svet neko najvišje nevidno bitje, in da zadobi Človek zveličanje le po svojih čednostih, in da se po smrti združi z najvišjim bitjem v Nirvani. Ti veri je deloma pregnala mohame-dova vera, islam, kateri se je naglo razširil v Aziji in Afriki, mnogo z ognjem in mečem. Krščanska vera se je spočetka le počasi Sirila, ker ji je fanatična duhovniška kasta dr . jih veroizpovedanj nasprotovala najhuje. Akornvno imajo Kitajci najstarejšo zgodovino — po njihovih virih sega do leta 3000 pred Kristusom, — najstarejšo kulturo, so vendar danes daleč zaostali za drugimi narodi, ker so se obdali s kitajskim zidom, misleč, da zadostujejo sami sebi, in da se jim ni treba učiti od drugih narodov. Verski fantasti in fanatiki najbolj zavirajo ljudstvo, da ne more napredovati in spoznati svojih sleparjev. Klerikalstvo ga tlači k tlom. Gniloba v velikanski „nebeski državi" in v Indiji, kjer posebno ne nasitni Angleži rapidno napredujejo, nam kaže jasno, kam pride država, ako ima v njej klerus prvo in zadnjo besedo. S kiajt-skimi kitami se ne more in ne sme danes več vladati svet. (Konec prih.) V ■ JiahljttvBl, 13. avgusta K položaju. Sestanek Szella s Korberjem zanima še vedno avstroogrsko časopisje. „Magyar Orszag" piše, da je Korber v Ratotu Szellu naznanil, da skliče državni zbor tekom šestih tednov, ter da predloži nov jezikovni zakon, v katerem se je oziral na želje vseh strank. Tudi za delo sposobno veČino se bo vlada potrudila sestaviti. „Kreuz. Z t g." pa je dobila z Dunaja obvestilo, da se v Ra to tu ni prav ničesar sklenilo glede avstrijskega notranjega položaja. Korber ne misli spremeniti ustave, tudi pooštrenje opravil-nika je stopilo v zadnjem času popolnoma v ozadje. Ministrstvo Korberja se trudi le neprestano, da bi potom obravnavanj z raznimi poslanci strank doseglo to, da bi parlament mogel zopet redno poslovati. Ako se vladi to ne posreči, potem se državni zbor pač ne skliče, nego ostane zaključen. Kake sile, da bi se moral parlament sklicati še to leto, itak ni, ker delegacije so proračun za leto 1901. že dognale, notranje potrebščine pa se urede s § 14 Češki „Budivoj" se je bavil te dni z vprašanjem, kaj je Čehom priporočati, ali opozicijo, ali obstrukcijo ali delovanje z reformirano desnico. „Budivoj" dokazuje, da je Nemcem češka ob-strukcija v sedanjih razmerah zategadelj dobrodošla, ker upajo, da se vsled nje sestavi druga, nemško-poljska-klerikalna večina, ter se ro di nova, nemško liberalna vlada, ki bi naredila na Češkem z vojaštvom in orožništvom red. Zato priporoča .Budivoj", da se Čehi pridružijo reformirani večini desnice. Glasilo poslanca dr. Pacaka, „Podvy-socke Listy" je prineslo članek iz peresa nepodpisanega češkega poslanca, ki razpravlja, da desnica, kakoršna je bila, ni več možna. Stara desnica je bila brez skupnega programa, zato pa se levici ni mogla ustavljati. Če tudi levica ni složna, je bila vendarle v važnih trenotkih močna. Desnica pa je bila baš v važnih trenotkih zrahljana in zato so začeli končno Čehi nastopati na svojo roko. Nemški klerikalci se delajo, kakor da Čehi jedva čakajo, da vstopijo v staro desnico. Toda Čehi so drugim strankam potrebnejši kot te Čehom. Zategadelj pa morejo Čehi vstopiti le v veČino, z jasnim in resnim programom. — Korber se je v soboto zopet peljal v Išl k cesarju in sledil mu je zunanji minister grof Goluchowski. Vojna na Kitajskem. Z bojišča ni novih poročil. Zvezne mednarodne čete, okoli 30 000 mož, so je ustavile pri Yangtsunu, da se odpočijejo, predno bodo prodirale dalje proti Pekinu. Kitajski vrhovni general Lipingheng maršira baje s 15.000 možmi proti Yangtsunu, da se postavi proti tujim četam. Brzojavna zveza s Pekinom je zopet odprta, ter so dobile razne vlade obvestila svojih poslanikov. Seveda so ta obvestila dokaj zastarela in so bila odposlana menda že spočetka tega meseca. Vsi poslaniki tožijo, da nimajo skoraj nič več živil, in da so pripravljeni na najhujše. Vendar pa se to najhujše menda ne zgodi, kajti poslaniki in tujci se odpravljajo, da zapuste Pekin. Ruski poslanik Giers je dobil cesarsko dovoljenje, da odpotuje z vsem uradništvom v Tientsin, ako mu da kitajska vlada poroštvo, da se ne zgodi nikomur nič. Kitajska vlada je menda pripravljena, da odpošlje poslanike in tujce z najmočnejšo stražo v Tientsin. Da je grof Waldersee imenovan najvišjim poveljnikom mednarodnih čet, so zadovoljne vse države. Le Anglija in Zjedinjene države delajo seveda tudi tu izjemo. Izjavili sta namreč vladi teh dveh držav, da more biti Waldersee nadpoveljnik le za operacije, ki se vrše v pokrajini PeČili in proti Pekinu. Drugod pridržujejo Angleži in Američani svobodno roko. Rusi se v Mandžuriji bojujejo prav uspešno. Saj pa znaša njihova armada, ki operira ondi, nad 50.OC0 mož. Ta armada se baje potroji, kajti Rusi nameravajo Mandžurije polastiti se docela in tja do morja, kar je za razcvit Sibirije potrebno. Mandžurija je bogata dežela s 14 milijoni prebivalci. Avstro Ogrska odpošlje baje še par vojnih ladij na Kitajsko, kjer sta sedaj „Zenta" in „Marija Terezija". Početka septembra dospeta še .Cesarica Elizabeta" in „Aspern", na to dospe „Dunav" in še par drugih. Tudi Avstrijo bode stala vojna na Kitajskem nekaj milijonov. Angleško-burska vojna. General Delaray je oblegal deset dnij generala Baden Povvella pri Rustenburgu, in če bi Roberts ne bil poslal v zadnjem hipu pomoči, bi ujel Delaray veiK angleški oddelek. No, Delaray se je za svoj neuspeh odškodoval drugod ter zahodno Pretorije ob Elands Riverju ter ujel angleškega obristlajtnanta Hoara z vso njegovo garnizijo. Dalaray, Dewet, Botha Louis in Chistian imajo še 20.000 mož. Vzlio temu pišejo angleški listi, da bo vojna v 14 dneh končana. Kako bo to možno, tega ne ve nihče na svetu. Zadnje brzojavke zopet strašno lažejo. General Hunter je ujel 130 Borov, ki so imeli kar cel milijon patron! Buller maršira proti Ermelu, Rundle je baje ujel v Harrysmithu majorja Maraisa s 133 Buri. Lord Kitchener je bil te dni pri Lindequesdrift zapleten v boja z Dewetom. Uspeha menda Angleži niso dosegli nobenega. Tudi lord Methuen j« imel bitko z Buri, o uspehu pa takisto še ni poročil. Burska deputacija je danes v Bruslju, kjer je povedala, da se bode vojn* nadaljevala, in da Buri še vedno upajo, da ee konča vojna nazadnje vendarle srečno za njih domovino. Dopisi. Iz Dvora, 10. avgusta Z nestrpnostjo smo pričakovali dan 9 avgusta, ko bi s9 imela vršiti razprava in kaznovati predrznosti starinoslovca I. Pečnika radi suro-vega žaljenja vaših cenjenih listov „S1jv. Naroda" in ,Rodoljuba", a kar naenkrat došla je nam dan pred napovedano obrav-navo vest, da pričam ni treba drugi dan k razpravi, ker je Pečniku na njegove ponižne prošnje velikodušno vse odouščeno Danes pa čitamo v »Slovenskem Narodu" z debelimi črkami tiskano „Izjavo", s katero Pečnik preklicuje in obžaluje grde, na katoliški podlagi zgovorjene besede proti vrlima listoma »Slovenskemu Narodu" „Rodoljubu. Kakor smo razvideli iz pisma gosp. dr. Tavčarja, se je Pečniku za sedaj milostnim potom prizaneslo zasramovanje vaših cenjenih listov. V bo doče pa blagovolite, biti gospod urednik, neprizanesljivi, sicer postanejo na5i nasprotniki še bolj predrzni, kakor so Vsakega brez izjeme, kdor zasramuje prepoveduje vaše cenjene liste, pošljite na podlagi postave v „lemenat", naj se on Ji ob Ješprenju in prežganki" za s grehe spokori. Zares, lahko ste hvaležn tako velikodušno postopanje gg. urednik ker pokazali so nasproti vam, z!obn< sovražniku napredne stranke, plemeni naprednjaških src. Za svarilo in strah naj služi v bodoče ta, dne 8. t. m pri čena Pečnikova „Izjava" vsem onim, ki a vedno rujejo proti vsim naprednim listom V—č. Dnevne vesti V Liubljani, 13 avgusta — Osebne vesti. Za evidenčna geometra pri agrarskih operacijah na Krnskem sta imenovana gg. evidenčni eleva Ferdinand plem. Kleinmayr in pi Alojzij čadež — Slomšekova ustanova. Na pre i večer Slomšekove slavnoati na Ponikvi se zbrali v Podgoršekovi gostilni Ponikovljani akademiki in srednješolci, da se pogovore, kaj naj store v spomin Slomšekove stoletnice rojstva. Vseh Ponikovljanov akademikov in srednješolcev je 28. Izmed teh je bilo osebno navzočih 12, drugi pa so bili p slali pooblastila, da se jih zastopa. Na stanku je predsedoval g. Josip Podgorš kr. profesor v Zagrebu, kateri je bil svoj čas izdal oklic na svoje rojake Ponikov-ljane in jih pozval, da v proslavo Slomse kovo vpišejo ponikovljanske šolske otroke v družbo sv. Mohorja. O tem se je tudi na sestanku razpravljalo, a se je ta predlog opustil in sprejel jednoglasno predlog gosp magistratnega policijskega svetnika Frančiška Podgoršeka v Pjubljani, da se v I spomin na Slomšeka ustanovi zaklad za Slomšekovo ustanovo. Vsak Ponikov Ijan vplača letos po svojih gmotnih r merah temelj in prispevek in potem c i 1. januvarja 1901 naprej po svoji volji moči mesečne in letne prispevke v svrbo pomnožitve zaklada. Kadar bodejo obresti zaklada znašali 200 kron na leto, put-se razpiše ustanova, do katere bodej j imeli pravico revni slovenski dijaki v prvi vrsti iz Ponikev, v drugi vrsti pa iz drugih slovenskih krajev. Sestavil se je poseben odbor, kateremu je na čelu g. Fran Pod goršek, magistratni policijski svetnik v Ljubljani. Drugi členi odbora so gg. Rade Marzidovšek, c in kr. vojni duhoven v Mostam, Josip Podgoršek, kralj, profesor v Zagrebu, in Fran Zabukovšek, cand. iuris Odbor bode imel nalogo skrbeti za to, da se zaklad za Slomšekove ustanovo tudi s prispevki po slovenskih rodoljubih pomnoži Vsi prispevki v ta zaklad naj se pošiljaj1 magistratnemu policijskemu sve' niku Frančišku Podgoršeku v Ljubljani. Denar se naloži v celjski po-sojilnici in se bodejo vsak mesec v slov. listih prijavili izkazi o vplačanih doneskih. — Kakor smo že poročali, je na omenjenem sestanku Ponikovljanov magistratni policijski svetnik Frančišek Podgoršek ustanovil tudi ljudsko knjižico, katero izroči dne 26. novembra t. 1., to je na rojstni dan Slomšekov v porabo svojim so-rojakom Ponikovljanom. — Istrski deželni zbor zboruje zopet, po umoru kralja Umberta je imel celih šest d ni j počitnice. Postopali so poslanci in postopal je deželni glavar, to se pravi — žalovali so po kralju Umbertu. Mej vsemi žalnimi demonstracijami, kar so jih Lahi priredili, je to pač najdrznejša. Deželni parlament istrski je s tem demonstriral proti avstrijski državni ideji. Žalovanje bi bilo morda še dalje trajalo, ko bi ne bil prišel iz tržaškega namestništva migljaj, da bi ta impertinentna irredentovska demonstracija mogla vendarle razgreti gotove dunajske kroge. In na ta migljaj je deželni glavar zopet sklical sejo. Zdaj se zopet ,dela". Vidulich je interpeliral radi prepovedane maše-zadušnice v Malem Lošinju, Depangher pa je protestiral proti uvedbi dvojezičnih poštnih pečatov. Če bo zasedanje še nekaj časa trajalo, doživeli bomo še več tacih političnih intermezzov. No, nekaj koristnega je deželni zbor le storil. V zadnji seji v tretjem branju sprejel je zakon o izboljšanju učiteljskih plač. Morda ga je sprejel samo zato, ker slovanske manjšine ni k sejam in zamorejo Lahi to izboljšanje učiteljskih plač šteti sebi v zaslugo. — Dva razveljavljena obč. sklepa. V Kopru je občinski zastop sklenil, darovati ubožni hiši v spomin na kralja Umberta 2000 K, kateri sklep pa je navzočni 7ladni zastopnik sistiral. Občinski zastop v Novem gradu je sklenil, prekrstiti dosedanji Glavni trg v Umbertov trg, kateri sklep pa je okr. glavarstvo v Poreču razveljavilo. — Odbor „Radogoja" opozarja one abituriente in vseučiliščnike, ki žele dobiti od „Radogoja" kako podporo za nadaljevanje naukov, da je čas za vlaganje prošenj do konca tega meseca. — Deželna podpora. Občinama Velike Peze in Zagorica v Zatiškem okraju, ki sta bili po toči hudo oškodovani, je dež. odbor dovolil za nakup semen in živil vsaki po 300 K podpore. — Zgradba jubilejskega mostu na-mestu dosedanjega mesarskega mostu v Ljubljani pospešila se bode tako, da se most Se letos izroči javnemu prometu. Stavbeno vodstvo, oziroma nadzorstvo pri zgradbi prevzel je inžener Aleksander Sulima pl. Zabokrczvcki, zgradbo začasne brvi poleg projektovanega mostu pa je izvršil tesarski mojster Ivan Zakotni k. — Shod abiturientov v Novem mestu na Dolenjskem iz leta 1890. se priredi 22. avgusta t. I. Prihod v Novo mesto 21. avgusta zvečer. Potem prijateljski ne-oficialni večer. Drugi dan, 22. avgusta, ob 3. uri sv. maša za rajne tovariše. Ob 1. uri popoldne banket. Popoldan eventualno izlet v Toplice. Shod je strogo prijateljskega značaja. Sklicatelja shoda sta dr. Jankovič, zimvnik v Konjicah, in Ernst Trstenjak, kaplan pri Sv. Ani v Slov. Goricah. — Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj tudi letos kaj marljivo deluje. Popravila je namreč pot na Storžcu, in sicer od Bašeljskega sedla do vrha. Pot, ki je bila poprej ceio nevarna — prav za prav je nič bilo ni — je sedaj po možnosti složno speljana in brez nevarnosti. Novo markirala se je oela proga iz Predvora čez Kališe na Storžic, ki je precej krajša od prejšne. Novo markirala in napravila se je pot s Storžca čez Rovte v Tržič, ki pa je le za spretnejše hribolazce ter spominja deloma na Vrata-dolino. V lažje spoznanje poti postavi podružnica prihodnji teden na razpotjih tablice kažipota. Drugo leto prične se, kukor čujemo, z zgradbo planinske koče v Storžcu. Izlet napravi ista podružnica v torek, dne 21. t. m., na Golico, na kar se opozarjajo vnanji členi. Odhod v ponedeljek s polnočnim vlakom. — Dijaški izlet na Mrzlico pri Žalcu, na takoimenovani Savinjski Triglav, kjer se je postavila Hausenbichlerjeva koča, last »Slovenskega planinskega društva", priredi se dne 30. t. m. Namen izleta je proslava 701etnice rojstva našega presvit-lega cesarja, in se bode v to svrho sestavil poseben spored, kateri se bode posebej naznanil. Gospodje abiturijentje in dijaki srednjih in visokih šol, kateri bivajo sedaj na počitnicah po širni naši domovini, se opozarijo na ta izlet, da se istega ude- ležijo in si ogledajo z Mrzlice krasoto naših Savinjskih gora. — Planinskega društva podružnioa v Tolminu misli napraviti kočo na Krnu. Sedaj je spravljen že ves les na kraj, kjer ima stati. Stala bo v prelazu, kjer pelje steza v planino za Krnom. Kakor se sliši, misli, društvo tudi jezdno pot napraviti do koče. — Z Gorenjskega se nam poroča: Bral sem poročila o zadnji glavni skupščini Ciril Metodove družbe v Radovljici. Odbor podružnice z delavnim načelnikom se je potrudil, da je bil sprejem gostov dostojen, da so meščani okrasili svoje hiše, in da se je banket vršil v občno zadovoljnost med petjem in godbo. V teh poročilih pa ni nihče omenil neljube sitnosti, katero je imel podružničen načelnik zaradi cerkvenega petja z dekanom. Splošno se je hvalilo izvrstno petje pri maši, katere so se udeležili zborovalci, a gotovo ti niso vedeli, da je pevcem dekan šele pol ure poprej dovolil, da smejo na kor cerkveni. Načelnik je namreč dan pred zborovanjem prosil dekana dovoljenja, da sme znan učiteljski kvartet iz radovljiškega okraja peti pri maši prihodnjega dne. A ta je petje učiteljev naravnost prepovedal, rekoč, da se boji zamere in sitnosti. Vsled te prepovedi bi bilo res kmalo prišlo do sitnosti in pre pirov, kateri bi se bili gotovo pojavili. Vendar se je dekan na srečo premislil čez noč in drugi dan ob polu 9. dopoldne je milostno dovolil učiteljem pevcem vstop na kor. Da so šli, kaže njih veliko potrpežljivost, a svet naj zve, kako malenkostne razmere vladajo pri nas. — Gasilni dom v Cerkljah. V nedeljo, 19. t. m., popoldne po službi božji blagoslovil se bode novi „Gasilni dom" cerkljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Vspored z godbo, petjem in srečo-lovom se bode vršil po blagoslovljenju na dvorišču g.. Iv. Hribarja. Vstopnina 20 vin., Členi gasilnih društev so vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Prostovoljno gasilno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 26. t. m. 1900 povodom svojega lOletnega obstanka veselico. Vspored: 1. Ob 5. uri zjutraj: Budnica. 2. Ob polu 9. uri: Sv. maša z godbo. 3. Od 10. do 12. ure: Ogled rudnika in žgalnice. 4. Ob 12. uri: Skupno kosilo v pi-varni, pri katerem svira oddelek rudniške godbe. 5. Ob 2. uri popoludne: Vaje na glavnem trgu s hidrantom. 6. Ob polu 4. uri: Skupni odhod z godbo na vrt gosp. Grudna, kjer se vrši veselica, pri kateri bodo pevci slav. delavskega bralnega društva iz prijaznosti sodelovali. Vstopnina k veselici za osebo 20 vin. Ker je čisti dohodek namenjen podporni blagajni, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica ob 8. uri zvečer v pivarni pri „ Črnem orlu* — Zasedanje porotnega sodišča v Novem mestu se začne dn- 27. t. m. Sodilo bo o treh slučajih, in :cer bo dne 27. obravnava proti Antonu 0 >rcu radi posilstva, dne 28. in 29. prot Henriku Mar-chisettiju radi goljufije m dne 30. proti Matiji Peršini, Ani Šut ar, Ivanu Mar-je tiču, Ivanu Žibertu in Katarini Peršini tudi radi goljufije. — Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu priredi v nedeljo, dne 19. avgusta 1900 v proslavo 701etnice rojstva Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v čitalniških prostorih veselico, ki se bo vršila ob vsakem vremenu. Vspored. 1. Tamburanje, udarjajo čitalniški tamburaši, 2. Slavnostni govor. 3. Loterija. 4: Prosta zabava in ples Svira bosanska vojaška godba 20 mož. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 60 vin., za družino 1 K, uniformirani prosti. Ker je čisti dohodek namenjen za zgradbo gasilnega doma, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca julija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Edmund Kavčič, Prešernove ulice št. 52, trgovino z mešanim blagom; Alojzij Lilleg, Jurčičev trg št. 1, trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Adolf Wagenpfeil, Jurčičev trg št. 2, zla tarski in srebrarski obrt; Josip Strah, Po-gačarjev trg, prodajo sadja; Karol Sennig, Marijin trg št 2, trgovino z usnjem in črev-Ijarskimi potrebščinami; Franc Bergant, sv. Jakoba trg št. 5, trgovino z mešanim blagom; Josip Jicha, Križevniške ulice št. 7, graverski obrt; Frančiška Čermelj, Poga-čarjev trg, prodajo sadja; Hugon Waneck. Rimska cesta št. 21, izdelovanje čepic; Ma rija B. gataj, Krakovske ulice št. 27, branja-rijo in trgovino s pivom v steklenicah; »Katoliška družba za Kranjsko", Turjaški trg št. 1, gostilničarski in krčmarski obrt; Frančiška Pelhan, Vegove ulice št. 11, prodajo sadja; Josipina Seifert, Karlovska cesta št 2, umetno in trgovsko vrtnarstvo; Franc Zaje, Stari trg št. 28, trgovino s srebrnino in zlatnino ter z optiškimi izdelki in nrarski obrt; Marija Koman, Vrtne ulice štev. 18, žensko krojaštvo; Matevž Soklič, Kolezijske ulice št. 24, trgovino z usnjem in živili, z žganimi opojnimi pijačami in s pivom v steklenicah; Jožefa Slak, Florijanske ulice št. 17, branjarijo. — Odglasili, oziroma fa ktično opustili pa so obrt: Josip Jeglič & Franc Leskovic, Jurčičev trg št. 1, trgovino s špecerijskim blagom in prodajo žganih opojnih pijač; Ivan Gorup, Slomšekove ulice štev. 9, trgovsko agencijo in zalogo piva; tvrdka Kavčič & Lilleg, trgovino s špece rijskim blagom, delikatesami, vinom in žga njem ter s pivom v steklenicah; Anton Rovšek, Kolodvorske ulice št. 24, kiparski obrt; Anton Linhart, Tržaška cesta št. 37, krovski obrt; Andrej Uranič, Hilšerjeve ulice, ključarski obrt. — Skupzraščeni novorojeni deklici. Naredniku Puella pešpolka št. 47 v Gorici je porodila te dni žena dvojčici, ki sta skupaj zraščeni od srede prs do srede trebuha. Otroka sta lepo normalno razvita, sta izredno velika (jeden je malce manjši od drugega, kakor navadno v takih slučajih); dozdeva se, kakor da bi bila živela že dva meseca. Glava večje punčice ;e nekam izredno velika za takega otroka. Punčici sta prišli živi na svet, ali sta umrli kmalu potem, najbrže vsled težkega poroda. Porodnica se počuti dobro. — Javno nasilstvo. Zidarji Ivan in Ludovik Pele, Fran Neubauer in Nikolaj Lederer popivali so všeraj do 10. ure zvečer na Martinovi cesti in tako razgrajali po tamošnjih gostilnah, da se je že gostil ničarjem zdelo preveč. Ko so nehali popivati, šli so razgrajat na ulico. Dva policijska stražnika sta jih opominjala, da naj bodo mirni, toda bilo je brez uspeha Morala sta jim napovedati aretovanje. Med potom so se jima pa ustavili, vrgli na tla, ter se začeli z njima trgati in jih suvati. S pomočjo še tretjega redarja, kateremu so tudi raz trgali obleko, bili so aretovani. Eden stražnikov bil je lahko telesno poškodovan. — Klofuto mu je dal. Stara „rotov-ška" hiša Ivan Pirnat, znan zaradi nadle govanja pasantov po Ljubljani, bil je včeraj zvečar zopet slabe volje in se znesel nad pasanti po Karlovski cesti. Tam službujoči stražnik ga je posvaril in iznenada zato dobil gorko zaušnico. Nato sta baje odšla proti „špehovki". — Čoln se je preobrnil. Včeraj popoludne sta se vozila z majhnim čolnom po Ljubljanici Fran Briskv in Albin Krže, prvi star 9, drugi 10 let. Čoln se je bil zvrnil in dečka sta padla v vodo. Delavec Ivan Šušteršič je to videl in je oblečen plaval ponje in ju rešil. — Zgrudil se je včeraj popoludne Teodor Julij Ditrich, tkalec iz Saškega, na Dunajski cesti nezavesten na tla in je bil z rešilnim vozom v deželno bolnico odpeljan. Zgrudil se je od slabosti. — Tatvina. Dne 12. t. m. se je uti-kotapil v hlev na sv. Petra cesti štev. 81 Ivan lic in nabral za 11 K obleke hlapcu Ivanu Kastelicu. Ko je je hotel že odnesti, zagledal ga je dijak Fr. Klemene ter ga ovadil stražniku, ki ga je aretoval — Avstro-ogerska poletna eskadra na Reki. Avstro-ogrska poletna eskadra pride 15. t. m. na Reko. Dospo sledeče vojne ladje: „Cesar Karol VI., „TegettbofP, „Tiger", „Panther", „Leopard", „Planet", „Sateilit" in „Blitz" ter 15 torpedovk I. in U. razreda. Eskadra ostane do 19. t. m. na Reki. * Konfiscirana pridiga. Znani pater Abel je imel pred dunajskimi romaricami pridigo o plesu. Mannheimski list „Volks-stimme" je prinesel to patrovo pridigo in brzojavko monakovskega posl. Sickenber-gerja, a v ponedeljek zjutraj je prišla v upravništvo policija ter konfiscirala vse iz-tise dotične številke lista ,Volksstimme" temeljem § 184 odst 1. ki govori o nesramnih spisih. Pridiga patra Abela krščanskim dunajskim devicam je bila kon- fiscirana, ker se je zdela policiji nemoralna in javni nravnosti nevarna. Čuden pridigar! Kaj neki je takega povedal svojim poslušalkam o plesu? Vsekakor je morala biti stvar jako kosmata, kajti tudi neki soci-alnodemoktatični list, ki je prinesel ponatis tiste pridige, je bil konfisciran. Da, čudne katoliške pridigarje, čudne zaščitnike krščanske morale poraja moderni čas! Pridige se morajo konfiscirati kakor porno-grafične umazanosti. Zares, zopet katoliški napredek! * Zopet dva čudna ..svetnika". V \Vaidhofenu ob Ybbsi so zaprli molilca-voditelja ondotne fare, nekega I V. in se je začela preiskava proti ondotnem koope-ratorju F. S. Prvi se je pečal z dečki, drugi pa je vabil k sebi svoje šolarice ter se z njimi — igral. Neka 141etna deklica je povedala da je bila petkrat v farovžu in dasi se je branila z vso silo, se je koope-rator vendar le igral. Tudi iz spovednic je vabil dekleta k sebi. Nedavno je dal neki deklici za kazen pismeno nalogo. Naročil j je, naj pride po papir k njemu na stanovanje. Dekle je prišlo, a kaplan ji je dal lepo jabolko ter se začel z dekličem ruvati. Ker je bil močnejši, je zmagal. Doma pa je dekle povedalo vse materi, ki je nesram-nika naznanila sodišču. Vrši se sedaj preiskava. Prič, deklet, je več. * Društvo ženskih odvetnikov se je pred leti ustanovilo v Newyorku. Danes šteje društvo 20 členic, med temi jih živi deset v Newyorku kot samostojne odvetnice ali kot koncipijentinje. Druge žive kot praktične juristinje v New-Yerseyu in Con-neeticutu * Blaznost in čaj. Uradno poročilo škotske uprave dokazuje, da nezmerno pitje čaja na škotskem provzroča, zlasti pri ženskah, blaznost. Matere pitajo majhne otroke s čajem in kruhom. Zato so otroci slaboumni in ko odrastejo, zblaznč. Seveda Škoti popijejo poleg čaja tudi precej žganja. * Odlikovan pes. Francoska dr izba za varstvo živalij podelila je nedavno nekemu novofundlanskemu psu častno verižico okoli vratu ker je v zadnjih dveh letih rešil iz Seine celo vrsto ljudij. Pes je last nekega trgovca v Charentonu. Telefonska n brzojavna pomočila. Praga 13. avgusta, Na včerajšnjem ljudskem shodu v Pnbramu so vsi govorniki zastopali stališče, da Čehi od rekonstrukcije desnice nimajo ničesar pričakovati. Ischl 13. avgusta. Minister zunanjih del, grof Golucho \vski, je danes dopoldne dospel sem in bil sprejet v posebni avdijenci pri cesarju. Rim 13. avgusta. Vsled silnega navala potnikov sta bila na progi Rim-Florenca odpravljena dva posebna vlaka. Na potu je prvi vlak zaostal, vsled česar se je drugi vlak z vso silo zaletel vanj. 12 oseb je bilo ubitih, 15 smrtnonevarno, kacih 25 pa manj nevarno ranjenih. Sodi se pa, da je pod razbitimi vagoni še več mrtvecev. Z vlakom so se peljali tudi veliki knez Peter s soprogo in turški poslanik. Bruselj 13. avgusta. Belgijska policija je druge države obvestila, da se je v Amsterdamu izkrcalo 30 iz Amerike došlih anarhistov, ki so odpotovali v Pariz. Berolin' 13 avgusta Predno se bo \Valdersee v Genovi vkrcal na Kitajsko, pojde s posebno misijo v Rim. London 13. avgusta. Kitajska armada pred Tientsinom šteje 20.000 mož Sodi se, da naskoči Tientsin ali kateri drugi kraj, ki se nahaja v rokah inozemske armade. London 13. avgusta. „Times" poroča, da so se v raznih kitajskih krajih zopet primerili veliki izgredi. London 13. avgusta. Kitajski poslanik je vladi sporočil pogoje, pod katerimi je Kitajska pripravljena, skleniti mir. Kitajska vlada sodi, da velesilam ni zato, da bi Kitajsko kaznovali, nego le, da preprečijo zopetne izgrede proti tujcem, vsled česar da ne bodo od Kitajske zahtevali nikake odškodnine. Kitajska se hoče zavezati, da izvrši razne financialne, pravne in šolske reforme, in da odpre Kitajsko evropski civilizaciji. Angleška vlada sodi, da so ti pogoji nesprejemljivi, vendar misli, da jih bo američanska diplomacija podpirala. Zahvala. Povodom XV. velike skupščine družbe sv Cirila in Metoda v Radovljici, dne 1. avgusta 1.1 javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali na drug način do tako sijajnega uspeha. Imenoma pa se zahvaljuje slav. „Slovenskomu delavskemu pevskemu društvu Slavec" iz Ljubljane, ki je s krasnim petjem v predvečer 31. julija v Ljubljani zabavalo skupfičinarje pri „Zvezdi", čč. stanovnikom ob železnični progi na živahnem pozdravljanju memovozečih se skupščinarjev : čč. ženski in moški podružnici v Radovljici na vsem njenem tako obilnem in prijaznem trudu; preblag, gosp. dr. Janko Vilfanu, prebl. gosp. mestnemu županu Aleksiju Robleku za njuna navdušena vsprejemna nagovora; preč. gosp. dekanu Ivanu Novaku za vzvišeno Božjo slu2bo v lepi dekanijski cerkvi; si. občinskemu odboru, slav. gasilnemu društvu, slav. mestni godbi, čč. damam in meščanom radovljiškim na prijaznem sprejemu na kolodvoru in v veličastno okrašenem mestu; č. učiteljstvu na prekrasnem petju v cerkvi in pri obedu; vsem govornikom za navdušene napitntce; čč. damam nafiih ženskih podružnic: gospej radovljiški prvo-meatnici Gabrijeli dr. Vilfanovi, odbornicam gospej Tereziji Fursagerjevi, gdC. Mihaeli Razingerjevi, gospem: Leopoldini Kalanovi, Josipini Grčarjevi in Ivanki Rekarjevi, ljubljanskima prvomestni-cama gospej Franji dr. Tavčarjevi in gospej Ivani Zupančičevi, ljubljanski podpredsednici gospej Mariji dr. KuSarjevi, ljubljanski blagajničarici gdč. Jelici Lozarjevi in ljubljanski odbornici gdč. Heleni Bavdekovi za skupila pri zaponkah, razglednicah, vrpcih in drugih stvareh v materijalni prid družbe, vsem dopoSiljateljem laskavih nam brzojavk; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem; vsem čč. delegatom naSih posameznih podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem naSem bivanju med čč. meščani narodne in prijazne Radovljice. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Pri Ervlnu Hurdjfh-u, lekarju v KboFJI Loki se dobiva (321—53) intlseptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zrni raj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti *«05 kroni. Meteorologično poročilo. > < ! Stanje Cas opa- baro zovanja metra t mm. k 'J o. > a <* Vetrovi Nebo iS u. 12 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 739 6 , 13 1 si. jvzhod 741-4 ! 103 si. svzhod 740 5 i 212 sr.vzhod jasno I I megla L del. oblač. izgubljeni gog j in se dobiva v E.. Mrhnrntnrrjrvl knjigo-tržnici komad po t* vin., po pošti 3 vin. več. Cis. ur. avstrijsm ^ iržavni žilizmci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod In LJubljana jat. kol. Proga oes Trbiž. Ob 12. uri B m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frsnsensfcste, Ljubno; oes Selzthal v Ausaee, lil, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Qa-Btein, Inomost; 6es Klein - Reifling v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. sjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeote, Ljubno, Dunaj; čes Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbift, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čes Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga ▼ Bovomesto In ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjatraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod T LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjatraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograd*, Linca, Steyra, Ižla, Aoaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjatraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih v aro v, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zeha ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeate, Pon tabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v nr^wi«iw Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305; Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta „JK*««^* kranjski m i tentenln %nlder«lč & ■ «* ^- i «- w Kil*-. ■ClMtri«>i». (880—16) Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled. (Sfiibcr-jcv vrelec Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HKMIIH MATTO\I, Dunaj, o. In kr. avstr. dvorni in komorni založnik. Izg-iaToll se je (1633) mal, rujav psiček z dolgimi uSesi in z belo liso na prsih, ki sliSi na ime .Pubi'. — Kdor ga najde, naj ga odda proti dobremu plačilu Rimska cesta št. 20, draga vrata, parter na levo. iplo6no razsvetljavo mesta dne 17. avgusta t. I. priporoča (1832— 1) valne m Fran Kollmann, Dr. Friderika Iiengiel-a Brezov balzam. Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrla njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—15) Dr. Friderika Lengiel-a BEIVZOE-Mli.0 Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. fjrsabllj lovska psica bele barve z rujavimi lisami, ki sliši na ime „Ledy in ima znamko št. 470. — Najditelj naj jo odda proti nagradi s- l'r. Porkovi g-OMtllnl v FlorlJanMl&l uliti mt. tO. (1634) Upokojen poduradnik vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, se sprejme trajno pri Antonu Ditrich-u Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 2. Vpraša se istotam. (1631—1) Trgovski pomočnik ki ima tndi zmožnost in veselje za potovanje, vsprejme se s 1. ali 15. septembrom t. I. (1698—4) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.*. 2 čevljarska pomočnika sprejmeta se takoj ali v teku 14 dnij. Plača po dogovoru. — Sprejme se tudi vajenec. zanesljiv in dobrih starišev. (1690—5) Anton Omerzu, čevljar v Krškem. Podpisani priporoča poštenega, pridnega in zanesljivega kmečkega kateri ima veselje do kupčije. Dovršil je 4. razred s prav dobrim vspehom. Pogoji: vzdrževanje za čas pouka, zato pa se čas pouka za L leto podaljša Star je 14 let. Več pove Jakob Zebre, učitelj v Starem Trgu pri Rakeku. zahtevajte l»o% Nod le samo prlutnl Globus snažilni ekstrakt kakor je ta podoba II. (1332-2 ker se mnogo ničvrednih ponuja na prodaj. Fric Schulz jun., Heb (Eger) in Iznajditelj snažilnega ekstrakta. Avstro- Ogersko Francija Portugal Nizozemsko Srbija Norvegija Nemčija Reffistrovaua znamka Levova znamka. Ovratniki ^ manšete Se ne prodaja na 811-6 Ne dobivajo v najbolj reiiomiraiiilt prodajal-11 i rab za moMko moderno in platneiio tilaz«. rVI. Joss & Ldvvenstein 1 dobavitalja Praga, VII. Združene države Brazilijske Turčija Egipt Grško Bolgarija Rumunija F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča Blavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. «4. JI* *M* JU Jj. Ji. Ju JU JI* JU Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 33 U3ST Popravila se Izvršujejo najtočneje. ^■»^ :-:t^->> ®* jfeg^Hjfr % Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografiSnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno. _ 33 8 n±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±± m Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko '"""""naaiiaaan-naaenBiini---■---^ti HUGO IHL v Ljubljani i v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 33 j suknenih ostankov. L____-J Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 61^8 97 .A