jcno Poča»i kak.r smrt se vali naša narodoa ireka Lendava skoro skozi celo Prekraurje »inao Sobote, Beltiac in Dolnje Lendave proti Muri. Kadar je pa deievje, takrat prekorači »voje nizke brege ter si dela svobodoe pote, kamor se ji Ijubi. Oj Lendava, poskoči zdaj iz bregov vnn in nesi svojim sinovom veselo vest, da so prosti, svobodoi državljani neod tfsne Jugoslavije L« idi iz bregov, eaj škode itak ne napraviš slovenskemu trpinu, ampak tujim grofom in židovom. Ko boš pa ti, s*lovenski ktnet, ta polja oe samo obdeloval, ampak tudi posedoval, bo$ tadi svoji Leniavi zgradii lepo umerjeno strugo. Besai breg Lendave je zdaj že osvobcjen, Zlasti znamenito je zavzetje mesta Dolnje Lendave ia mesta Sebote. To sta n&jvažaejši središčni točki celega Prekmurja. Od Radgone do reke Kerke, ki teče v Muro, je tedaj zasedeaa cela pokr&jina ob Muri. Od levega brega Lendave proti severu se začenja hribovit kiaj slovenskega Prekmurja. V ta del pelje tudi že železnica iz Scbote pri Kormendu. Viak s stroji so pustili Madžari v Soboti, tako da bo naglo prodiranje ob tej železnici proti MonoStru mogoče. Osvo bojeno ljudstvo se veseli svoje gvobode. V začetku novembra so se ruislili že sami osvobo•diti. Pa prišlo je še preganjanje Madžarov, tako da so že obupavali o svaji rešitvi. V začetku decembra so se nekateri že odločili za avtonomijo pod Madžari, če ne pride reŠitev. Koncem decembra pa je priila svoboda. Zdaj vstaja ves narod ter želi popolno svobodo pod JngO3lavijo ia z navdušeojtm pozdravlja svoje ©svoboditelje. Zasedenje Prekmnrja nnjno potrebno. Madžari in madžaroni so v Medžimurja in v Prekmarja obesili in postreiili od dne 1. ncv. do BoliCa okoli 30 slcvenskih veljtkov samo zaradi tega, ker so biii uavduSeni Jngoslovani. Sovencera 80 odvzemali živino, živila in denar. Zadnje tedne so spravljali ogrski grofje in drcgi bogataši vae mcgoče reči iz Prekmurja na Ogrsko. Dolge trame goveje živiae m konj so gonili iz ogrske Slovenije, sekali so gozdove is praznili Žiin&pkiadiSCa. Če ne bi naša arroada prišla v Medžincarje in Prefcmaje, bi bili Ogri in od rjih podkapljeni odp&dDiki pospravili cavdušene Siovence s sveta, in ti bili ogreko Slovenijo popclnoma oplenili in oničili. V Medžimurjo se je razneala vest, da bo do Ogri začeli na sveti veCer klati slovensko prebivalstvo. Bladžarska nasilja so bila vedno hujSa. Radi tega je zbežalo yeliko Stevilo doroačega pre bivalstva na Hrvatsko in Štajersko. Vsak dan je dobivalo iiaSe vrhovno poveijstvo mile proSnje, da naj pride reSevat ogrske Slovence. Prodiranje s hrvatske strani, S hrvatske straDi so prodrle glavne čete v 2 velikih oddelkih na dan pred BožiCem v Medži jmarje. Pr?i odtelek je ob 6. uri zjutraj prodiral iz Varaždica y Čakovac in drugi preko Preloga proti Kotoribi. ^ ^#SloTeseB~vhod v Čakovac. _ Glavna Csta je š'a preko vsrAždiasksga mo etu 8 peboto, konjenico, topnižtvom io avtomobiii, Msjor Georg jevič je iznenadil z ceitoliko konjeni ki nradiargke oblasti, ki so vse pie&traSeDe izjavile, da se odajo. P/ehcd cJde!ka Pogledič v noči y Coloib preko Drave se sma*ra za težko ali os pešno voja§ko dejsDJe Viiod v Cakcvac je bil nad vse slavacsteD. Ljadstvo, n% čelu rru dahovščina, )e vcjsko fcarno pozdravljaio. Istorasno \e naša koDJenica pod izvistoitn vodstvom stotnika ČnniCa ia nsdporočnika Markoviča prodfla do Pursija in zasedla vse nrioatove. OJdelek Zagorcev pod poveljstvom stctnika Sertifa je iz lastaega nagibazaeedd mostove od Kotoribe fr~*tt Kaniži, Prodiranje s sloveaske strani. Od slovenske atrfeni so vkon-.kali trije oddelki. Ceta etotnikaJnrišiča z zagrebškirni ptostovoljcf in večji oddelek SIovbbc^v, ki so predDJačiit 8 svojo yzorno disciplino, rtadalje Seta moraarjev in če'a slavonskih Hrvatov. Pr^a Ceta je prodirala proii Morskemo Središča, dyuga prcti Strigovi in tretja proti Čakovco. ¦pfodi'ra*nj8 ie vodil podpolkovnik Kvatcrnik, g^f op-raiivnega oddelka, ia ftabni rrajor Broz Upr<iva Mridžimarja je preyzel jodpolkovnik Perko, za poveljnika Cakovca je i menovan major špoljar. V dežsli viada popoln red m mir. Prekmnrje ot?to. Srbi «0 pod poveljstvom stotaika Jurišica v petek zjatraj, dne 27. decembra zavzeli Dolnjo Lendavo, dne 28. decembra pa Be!otince in Mursko Soboto in druge manjše kraje. Iz Središča, Ljutomera in Rddgone so priš?e Srbom in Hrvatom ua pomoč tudi čete nažega generala Maistra. Te dni so »adomestile nove srbske čete hrvatske oddelke. Slovenci ia Srbi prodirajo sedaj y Gornje Prekmurje proti Kerki io Rabi Ljodstvo pozdravlja rešitelje. Naš poročevalec iz Ljutomfcra nam piše; Porsod, kamor sov prišle jugosIovaL^ke čete, jih je \judstvo pozdravljalo kot reŠitelj«> in jih gostoljubno sprejemalo. S starimi zastavarai in prapori so okinčali Preimurci drevesa ia hi»e in cele truoje Ijudi spremljajo naše vrlo vojaštvo. Zvonovi, ki so še ostali v zvonikih, pozdravljsjo rešitelje, mladeniči in mladeake, starčki ia starčke se zbirajo ob cestah in pozdravljajo mimo korakajoče vojščake. Nosijo jim jedila in druga krepčila. Praska pri Razkrižju. Ljotomer, 30. deč. Pri bistriškem broda (med Razkrižjem in Sp. Bistricc) so jogoslovanske patrulje neaadoraa na padle ogrske vojake (12 mož), ki so stražili brod. Med streljaDJera je jogoslovanske vojake prepeljal Ijobljanski g'mnazijec sedtnoSolec Godina in jih je vodil do velike ceste Belotiaci— Sp Leadava in tam pretrgal brzojavno in telefonsko zvezo med imenovaDima trgoma Ko so prvič stopili osvoboditeiji na prekmaraka tla. so jih domačini pozdravili z »Živijo Jogoslavija?« klici. Pfine3li ao voja kom obilo prazniških jedi ia so jim tožili, kako ao morali trpeti pcdOgii^oaebno zadnje Case. — Drtui dan, na Boži/B^so biK vai prebivalci Spod. Bt^tric^ zbraai v aradi aela, kjer jim je paveljaik niaie ja|O3!o?aQ3ke poaadke nazaaaii, da so paile lisočlstn« verige ograkeg* aažeijstva ia da so tiko postali svobDiai državljaai svob^dae Jagoslavij<s. KakSno veselje, kak5oa navdu^anost! Dragi jim je gororil sedmošolec Godiaa iu prvič javno zaklical aovaSCaoojn: >jQgO3layija naj 2ivi!<, kar je stokratno odmevalo od zbranega občiastva. Rtzložil je y uraljivi obliki syetovni ia domači poloiaj. poknzal zbraaim razpadajofio ograko prisilao d lamico ia razyijajo5o se svobodno JagO3lavijo. Na koaca m&iega slavja ni bilo koaca aavdaSeaih živijo klicev Ja^oBlariji. Dae 27. je bilo vse mirao. Dae 28 nas je napadel bandit nadporoCai^ Tkalec š samim5 oro* žniki in p^dCsstniki t8r dvema strojnicama. Bili sno premagani. 1 naredaik, štefan ŠDban od hrvateke legije, rarte?; dvaranjena: eden ravnotako od hrv. legije, dragi domafiia iz Sp. Bistrice. Nasilja J9 pa samo pol ore trajalo, ker so po prej imenoyani ccsti L«5ndaya—Belolinci korakali Jagosiovsai s kanoai ia vojaimi kabiajami, česar ae Ogri najbolj bojijo. Sedaj je ž* velik del Preknanrja za3eden, — S^bana daoes sioveaao pokopljemo v Ljatomsra; draga d/a ranjeaca sta baje amria v Soboti. Ogri bežijo. Ogrsko vojaštvo se nmika povsod pred našimi. Posadke v Lendavi, Belotincih, Soboti :q drugih večjih kraj h so bile se3tavljene večinoma iz domačinov, katerim so poveljevali madžarski ali madžaronski častaiki. Moštvro |e takoj zapustilo Ogre in se je po mnogih krajih pridružiio jugoslovanski armadi. Plen. NaSim Cetam je prišlo v roke mnogo dragoceoega plena. Dobili smo yeC topov in strojnib pušk. V Lendayi so naSi odvzeli Ogrom nad 6000 pušk in so dobili v roke za 36.000 K srebrnega denarja. Velike so tadi zaloge živil, ki so prišle našim v roke. Ogri niaa mogU spravitt ne številne živine ia ne dragih dragoceaosti na ogrski strani. Naš suaek v te kraje je bil precizao ia naglo izveden, da Ogri niso mogli mislitt na drago, nego da zbežijo z golim življenjera. Slovenski letalci. V pondeljek in torek so slovenski letal;i iz Maribora metali na Pr«kma?]e leta^ MatjaSa Ku?;ma. Letaki aa p:san} v p^ektnars^em narečja Ljudstvo jib. pobira ia čita z velikim vesaljana. Ogrski Slovenci želijo slovenske nradaike ia očiteje. Geaerala Maistra prosijo ogrski Siorenc', naj jim poSlje slovsnsk? araioike ia afiitelje. Želji se bo po zmjžaosti Ciraprej a^treglo.