Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za Tte leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 123. — ŠTEV. 123. GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. list islovenskih delavcev v Ameriki« Issued everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—387« NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 25, 1932. — SREDA, 25. MA JA 1932 VOLUME XXZZ. SOCIJAUSTI ZAHTEVAJO ODPRAVO PROHIBICIJE SMITH OPOREKA HOOVERJU IN PRAVI, DA JE TREBA TAKOJ PRESKRBETI NEZAPOSLENIM DELO Na narodni konvenciji socijalistične stranke je bila sprejeta "mokra" p!anka. — Socijalisti zahtevajo državno kontrolo nad prodajo opojnih pijač. Vsaka posamezna država naj zase odloči glede suše in mokrote. — Demokratje v državi New Jersey bodo na narodni konvenciji predlagali Smitha za predsedniškega kandidata. Herriot bo sestavil novo ministrstvo SLABI ČASI ANGLIJA HOČE ZA ZDRAVNIKE IMETI ŠPIJONA MILWAUKEE, Wis., 23. maja. — Delegatje na socijalistični narodni konvenciji so sprejeli v strankin program takozvano mokro planko. Za tozadevni predlog je bilo oddanih 81, proti predlogu pa 71 glasov. v Večina delegatatov zahteva preklic osemnajste ga amendmenta. Ko bi bil amendment odpravljen, naj prevzame vlada kontrolo nad izdelovanjem in prodajo opojnih pijač. Vsaka posamezna država naj ima pravico sama zase odločiti, če je za prodajo opojnih pijač ali proti. Danes je imel sijajen govor socijalistični predsedniški kandidat Norman Thomas. Izrazil je upanje, da v volilni kampanji ne bo igralo nobene vlo-nasprotje med raznimi frakcijami. Ako bo se to zgodilo, bi bili pokvarjeni sijajni izgledi, ki jih imajo socijalisti že dolgo vrsto let. Posebni odbor ki sestavlja strankin program, je priporočil ustanovitev socijalnega zavarovanja za farmerje. Za slučaj slabe letine naj bi dobil farmer nekaj odškodnine; ustavo bi bil treba v gotovih o-zirih izpremeniti, predsednika in podpredsednika naj bi narod direktno volil, najvišje zvezno sodišče naj pa izgubi svojo oblast nad ustavnostjo postav. Manjšinsko poročilo programnega odbora zahteva radikalno zmanjšanje obroževanja in odpravo vojaških vežbališč. Ko je bil izvoljen za strankinega načelnika Mor-lis Hilquitt iz New Yorka, bi kmalu prišlo med de legati do resnega razkola. Pozneje se je spor nekoliko polegel, včeraj je pa znova vzplametel, ko je govoril Charles Hill iz Massachusetts ter odločno napadal "staro gardo" socijalistične stranke. S tem je mislil newyorsko skupino, ki skuša baje izvajati nad stranko diktaturo. Bivši governer newyorske države in eden izmed kandidatov za predsedniško nominacijo, je ostro napadel načrt predsednika Hooverja za odpravo depresije in za pomoč nezaposlenim. Predvsem je očital predsedniku Hooverju, d a njegovi predlogi niso konstruktivni ter dejal: — — Naša najvažnejša naloga je, ki jo pa predsednik skoro popolnoma pozablja, preskrbeti milijonom nezaposlenih produktivno zaposlitev. — Ta problem presega po važnoti vsa formalna naziranja, vse dlakocepstvo in vse finančne teorije, pa naj bodo še tako spretno spletene. Ako ne bomo rešili te naloge na širokopotezen način, bomo po par mesecih prisiljeni uveljaviti bolj drastične odredbe, kajti milijoni nezaposlenih bodo izgubili potrpežljivost in zaupanje v one, kateri pravijo, da jim skušajo pomagati. Nato se je zavzel Smith za davek na pivo in za davek na prodajo. Dvaintrideset delegatov države New Jersey, ki se bodo udeležili demokratske narodne konvencije v C hicagu, je včeraj sklenilo, da bodo podpirali Vsled depresije so nekateri zdravniki postali vozniki taksij e v. — Mnogi so tudi nočni čuvaji. Buffalo, N. Y., 24. maja. — Xa konvenciji zdravst venejja društva j«' novi predsednik dr- Charles Gordon ili-yd iz W\v Yorka rekel, da je bilo vsled depresije prisiljenih vee zdravnikov opustili svo'o zdravuišk»» službo ter si poiskati druge službe, kot vozniki taksijev, nočni čuvaji, vozniki vzpenja«" itd. Toda depresija ni samo zelo (»mejila dohodke zdravnikov. leniveč tudi mnogo bolnikov ne V New Yorku je bil prijet Fritz Du que sne, ki je špijoniral za Nemčijo. Anglija ga skuša dobiti v svojo oblast. London, Anglija, 2.1. maja. — Angleška vlada bo naprosila via-1 do Združenih držav, da ji izniči Krit za .lonbert Dntpiesne, ki je hiti aretiran v Xe\v Yorku. ako se dokaže, da je v resnici Diupnsne. ŽALOSTEN DOKAZ UMORA Del telesa umorjenega premoga rja je bil shranjen v alkoholu. — Dokaz šerifu. po- clobiva potrebne zdravniške moči, je rekel tir. Ilevtl. Zapiski kažejo, tla je odstotkov družili, ki s«» imele prej stalne zdravnike, sedaj brez zdravnikov. Števil«, holn.kov. ki obiskujejo zdravnike, s«« je znižalo /a -10 odstotkov, ker lmlniki sedaj iščejo pomoči po bolnicah in klinikah, ki nudijo pomoč brezplačno. IVr. I lev« l pravi, da je največ bolnikov, ki nimajo zdravniške pomoči, takih, ki majo kožne bolezni. — Kdino razveseljiv pojav v depresiji je. da ni opaziti posebnega na rast ka bolezni. Toda bolnice so prenapolnjene in najbrž«* zato. ker sc bpJniki vsled pomanjkanja denarja ne morejo zdraviti doma. Zato prr<* v bolnišnico in zapade dobrodelnosti. V botlot-e pa bo narastlo število jetienih in več drugih bolezni, ki so posledica" slabe prehrane. Največ bodo ti'peli otroci izpod enega lota. ak<-» so razmere v kratkem času ne iz boljšajo. Ta prošnja za izročitev je bila odložena do časa. ko ho angleški generalni konzul uverjeii. tla je to terega želi dohiti špijouaže. Angleška vlada, je ze v »tereni bril leta l!HH zahtevala njegovo i/ročil«*v. Ako ;e rok te zahteve ; j potekel, bo angleška vlada vložila novo zahtevo na vlado Združenih držav. v New Yorku pravi mož, ka-Anglija zaradi je ž«* v Harlan, Ky., 21. maja. — šerif John Henrv ISlair je prejel kot. ! dokaz, tla so bile ubite v boju meti premoga rji in šerifovlmi «le-juitiji f>. maja 10H1 ver kot stili osebe, v obliki tlela lelesa nekega majriierja. čegar truplo je bihi shranjeno v alkoholu. Ob časii bojev je bilo naznanjeno. tla sta bila ustreljena »Iva »le-putija. rn trgovski pomočnik in • •n majner. Trgovec J. A. Uurgener Mu arK, K v., pa je prinesel šerifu lila in dokaz, da je hil ubit šr eden ve«". ■Uurgener je rekel, da mu je jiek mož s hribov, ki mu ni hotel povedati svojega imena, ker je bal sotlnijske preiskave, prine- VAŽNA POSVETOVANJA GLEDE FINANC IN ZUNANJE POLITIKE PARIZ, Francija, 24. maja. — Predsednik francoske republike, Albert Lebrun, je danes namignil, da bo Edouard Herriot, voditelj radikalnih socija-iistov, prvi, kateremu bo poveril sestav novega francoskega kabineta. Herriot se bo nemudoma z vso vnemo lotil poverjene mu naloge. Predsednik Lenin je pozval si-noči Herriota k sebi ter ž njim več kot poldrugo uro posvet ovni. GEN. Š1RAKAVA JE UMRL Šanghaj, Kitajska, 2:1. maja? Vrhovni poveljnik japort-ke armad«' v ho ih za Kanghaj. general .lošinori Širakava. ki je bil pri bombnem napadu 20. aprila ranjen z mnogimi drugimi japonskimi častniki in uradniki, je danes Jimrl. TEŽAVE ZALJUBLJENEGA PRINCA Washington, D. C., 24. maja. Siamski princ New Sukawasti >e-»laj mora okušati diplomatsko in kraljevesko težavo svoje domovine. Princ ima namreč rad »gledališko plesalko Cliio Baker iz Xe\v Yorka. Siamski kralj Prajadhipok je naročit dvojemu poslaniku v Washingtonu Pniva kuhani Soin-pati. »la mora na vsak način preprečiti. da bi sc princ poročil z navadno plesalko. Prine je dijak na Princeton v.senčiliščn in je svojo skrivnost zaupal poslaniku, torla omenil, tla dekleta ne misli poročiti. Princ Stika wast i je nečak siam- s'l tbde človeškega telesa in mu V povedal čudno zgodbo, kako je našel te d«*!«*. Mož je r»'k«'I, tla je telo razreza I. »la hr ga mogel skriti in se j/ogniti su m nji. tla je b'l v o-neni us»Mlepoliicm poboju. — Slišali mho, da je bilo tedaj ubitih pet os»'}». — j«> rekel šerif Itlair. — in t«» je temu* dokaz. Razpravljata sta o najvažnejših problemih Francije. namreč »» francoski zunanji politiki in finančnih problemih. P«»zneje sta bila pozvana k posvetovanju tu li sedanji iniitistr-iz ski predsednik Andre Tartlieu in ' fin ;tučni minister Pierre Plamliu. V>e kaže. »la bo »»stala zunanja politika Francije n»'izpreinen :e-iia. Kakor Tartlieu. bo tu«li Herriot vztrajal na stališču, »la inn-' j ra imeti Francija najprej potrebne jamščine. potem š«*le se bo lotila razorožitve. Preti vsem bo zahteval Ilerriot. naj izvaja Liga narodov tu«li neko polieijsko oblast. Liga naj ima p»»stdtiio armado, v katero na. j bi prispevale vse države, ki so v I,i- KREUGERJEVA TVRDKA JE ____BANKER0T Tvrdka je naznanila prostovoljen bankerot. — Prosi, da se tudi prekliče začasni moratorij. Stockholm, Švedska, 21. maja. Tvrdka Kretiger in Toll, katero j»* vod H Ivar Kreuger. ki >e je v Parizu ustrelil t"J. m area, je s» -tlišču naznanila prustovoljen bankerot in je obenem zaprosila. tla se prekliče začasni moratorij, ka gi zostopane. nekaj svojemu voja- t ere ga je tlovolila švedska vi; KAJ JE VOZIL ' PIJAN AVTOMOBILIST Ottumwa, la., '21. maja. — Policija je ustavila tovorni avtomobil. katerega je vozil Karl Price in ga je aretirala .ker j«» bil pijan. \*a policijski postaji so mu napravili pridigo, kaka nesreča se skesa kralja, ki mu jc zagrozil. ]a!lUo j^j ako k,]n v pijunosti da bo izgubil vse'kraljevske pra-! VoZj ;lvtomobil. vice in d«jdfičino. ki znaša več mi-j Policija je nato preiskala tovor lijonov dolarjev, ako vadno Amerikanko. št va. Ako bi ne bih« mogoče M>»»ra nurd dvema državama rešiti »li-plomatskim potoni. bi p«>segla I.i-gina policija vmes. BOLNI K0NGRESN1KI Washington, D. C., 24. maja. V Kapitolu j«* bih* naznanjeno, da je sedem kogivsnikov bolnih. Ilolni kongrevniki so: Abernethv iz North Caroline, P»»>ylan i/ New Yorka. Chapman iz Kentucky, Lea ix Californije. Tueker iz Vir-ginije. Murphy iz Ohio. Seiber-I'ng. t udi iz < lliio. tla. Hankcrotno napoved je pripo-r«n"-ila pose'ona vladna komisija. kater«> j»* imenovala švedska vlada. Komisija je dognala, da j«' Kr«*uger umrl brez vsakega premoženja in da je zapustil dol japonska armada obhajala rojstni dan eesarja. General Širakava .p* bil vrhovni poveljnik japonskih čet na Kitajskem. Hil j«' star (»2 let in je vi-tlel že mnogo vojn. liil je tudi poveljnik v rusko-japonski vojni. ]»ise. ker s»^ s Eim, Italija, 24. maja. — Ob priliki ohhajanja lT-tJ»letnice, k»» j»' .stt»j)ila Ita'lija v svetovno vojno je na besede kralja Viktorja Kmanuela bilo »»b grobu nepozna-tem kršili postav»>.' nega vojaka izpuščenih .'10.000 gohibov. ki s»» b'li prineseni iz vseh italijanskih mest. KITAJCI ZAŽGALI JAPONSKI PARNIK Šanghaj, Kitajska, 2-1. maja. — Japonei so aretirali TIP kitajskih pristaniških tlela vee v. katere sumničijo, tla sq. za net i II i ogenj na ročano. »la je kos bombe Ziidel ge-1 .japonskem parniku Bombay Ma-nerala Širakava v »»braz iu da ni ru. ki je »vozil zelo eksplozivne bil nevarno ranjen. snovi. RUDNIŠKA NESREČA V ANGLIJI Bakewcll, Anglija, 24. maja. — Pri eksploziji v rudniku Shining Gutter j«' bilo ubitih pet rudarjev hi trije delavci, ki s<» jim prihiteli na^ pomoč. EARHARTOVA JE NAZDRAVILA Z VODO pripisujejo Ja-revolueijonar-j»'m in t>b času napatla je bil»> po- riombui napad ptniei ktwe.H k"m SOVJETI NE DOVOLE PREHODA Smitha, če bo nastopil kot kandidat za predsedniško nominacijo. Po njihovem mnenju ima Smith še najbolj konkretne predloge za izboljšanje sedanjega brezupnega položaja. Moskva, Rusija, 24. maja. — Sovjetska vlada je izavrnila prošnjo Lorda Lvttena. »la bi dovolila Ligini komisiji, ki je imela nalogo preiskovati razmere v Mandžuriji, peljati se preko sovjetskega ozemlja iz Mukdena na o-t»»k iSahalin- Komisija, je hotela obiskati kitajskega generala Mah t'ana Sana na potu L Kitajske v Blagoveščeusk. London, Anglija 24. maja. — Na banketu, katerega •»<> priredili angleški časnikarji v počast Auierikanke Anieli.je Earhart Putnam, ki je preletela Atlantik, je Mrs. Putnam na pila predsedniku Združenih držav in angleškemu kralju z votlo. Poslanik Andrew Mellon, ki je s»>del ptdeg nje. pa je napil «»be-ma z žganjem in so»l»». Naročite m na "Giu Naroda" -največji slovenski dnevnik ' feenib «rt TURŠKA PRENEHALA Z ZGRADBAMI Angora,- Turčija, 24. maja. — Turška vlada je mlpovedala vsa vladna zgratlbena dela za leto 1932 in v glavnem mestu ne bo ograjeno nobeno novo ptvslopje, \ kakor tudi ne v polet-ni presttdiei Jalova. S tem bo vlada znižala vladni primanjkljaj, ki znaša 17 miUJoaov dolarjev, z. osem nuli-j^ ..Qj^g NARODA" Pariz, Francija, 24. maja. — Prepir, ki spominja na brezštevilne politične boje. ki jih je imel (;«»»>rges fMemenceau v tlolgi «lobi. je pričel zaradi njegovega naj-n»>ve;šega spomenika katerega ■«»> »»»Ikrili na Avenue ties Champs Bly.vs»M\s. Spomenik je povzročil zelo o-stre proteste. Kazna društva so prepovetlale svojim članom udeležiti se slavnosti »»dkritja. Xje-gova liči gospa Jaerpiemain j»* mestnemu svetu pisala pismo, v katerem ]>ravi. tla pri odkritju ne more biti navzoča. — Ne morem niti prisotna pri odkritju spomenika, ki tako sramoti s po* min mojega očeta. — je pisala hči. Plemenceauov spomenik je iz« »lelan iz brona v dvojni velikosti. Kip stoji na granitnem podstavku. ki so ga prinesli iz g»»zda v Fontenebleau in je p« »sta vi jen na* trgu Petit Palais nasproti Cle-meneeauovemu t rgu. Kip pretlstavlja Clemenceau v položaju, kot so ga francoski in ameriški vojaki mnogokrat videli uf> bojnem polju: zavit v vojaški plašč, nasproti mu brije močna sapa. njegove brke so vsled sape v neredu, srpo gleda predse, obraz je poln sni it ost i, roke tišči v žepu svojega plašča. Clemeneau je umrl pred tremi leti. star 88 let. ADVERTISE __________ ! L A i 111001" NEW YORK, WEDNESDAY, MAT 26, 1932 THE LAKGFST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Glas Naroda" PUITUUO PD PobttaM fay o ) Dopisi. oi Um corporation and tddreue* of above officers: ef MuteMia Not Terfe City. H. V. QUI NilOOl (Velee af tke reeple) Day Kxcept Imdnya suit HoMOayi fta oak) leto tn TTlTWln fea pol leta _ ta ftecrt leta Hat m AmttUtOiZa New York ______•O^Oljzm pol leu. leto $7410 -J3 JO 43.00 [J zt iBoumstro w. celo *eto___S7.00 41JOuZa pol teta............................13 JO Subscription Yearly $6.00. AdTerUaemeat on Agreement. "Qiao naroda'' tihaje twdfl flan trraemil nedelj In pramlkor. Dopial brce podplaa in oeebnoetl ae ne prlobčnjejo- Denar na) ae blagovoli poUlJatl po Money Order. Pri aprememM kraja naročnikov, proetmo aa nam tad) pre J In] e blralLUe nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. NABODA". S10 W. ltth Street. Ne« Tift, N X. Telephone: CBeleea 1—IS7I ODMEVI MACGRADY JEVEGA GOVORA New York, N. Y Protezi« nedeljo je imel "Slo-J den. ampak Izraziti svoje odkrito mnenje in malo kritike je po . ~ J*~7 t>'i J- "7* ,' {mojem mnenju zdravo, van svoj ozieija proti konservativnim delavskim voditeljem J neprestano narašča, (»ospodje prav dobro vedo, da bodo morali prej ali slej napraviti prostor bolj naprednim in bolj radikalnim elementom. Nezadovoljstvo je veliko, vsako poostrenje gospodarske krize pa j>oveča število nezaposlenih članov, katerih bo vkratkem tolik<». da bodo z lahkoto diktirali politiko svojim unijam. Strah pred tem je peiiir.i! konservativne delavske voditelje do 1e^a, da so s<» odločili za radikalnejšo politiko in stavljajo zahteve, kakoršnih »bi si pred dvema letoma nikdar ne drznili staviti. Pa tudi to jim ne bo dosti koristilo. Kakorhitro bodo začeli nezaposleni kolektivno misliti, bodo njihovi sedanji voditelji kmalu v ozadju. To se je posebno pokazalo v Seattle, Wash. Tam so .se nezaposleni organizirali ter stvorili politični blok, kateremu se je s Tm.(HM) glasovi posrečilo izvoliti novega župana. Organizacija nezaposlenih pa ni bila zadovoljna samo s t o zmago. Po dolgotrajnih pogajanjih so nezaposleni dosegli, da jim je bija poverjena uprava pomožnih skladov. Sedaj je njihov namen prisiliti hišne gospodarje, da bodo dali neza|>osleniui prazna stanovanja brezplačno na razpolago. Kakor se čtije, h«Mh> Seattleu v kratkem sledila tudi ,dru£a mesta. V Slovenskem Domu je priredil svoj pomladanski koncert si-e.er z dvomljivim pričakovanjem, toda danes je vsak »Man zadovoljen in vesel. In kako neki ne hi bil! Dvorana je bila potna! Kdo bi v tem »"asu mogel kaj takega pričakovati! In vendar je bilo tako! Prinesti so morali še ve«"- stolov, da so vsi post je mogli sedeti. In program, kuj naj bi rekel ? Ril j«* zelo srečno izbran in razpre deljen. Slovanovi pevei so v svojih pesmih pokazali svoje znanje. in občinstvo jim je dalo dovolj priznanja. Menda zbor še ni nikdar pel tako dovršeno, kot ravno na nedeljskem koncertu. Poleg "Slovanovega" petja pa so nastopile še mlade moči in v prvi vrsti gre vse priznanje mlademu vijolinistu Albertu Deseo-vu. Kako dovršeno je igral skladbe svetovno znanih skladateljev. Izlil je je v nje vse občutke svoje duše. Toda najlepši je bil ven če k slovenskih narodnih pe>mi. Tako milo je izvabljal iz gosli poznane melodije, da je marsikomu zaro-srlo oko. In njegova sestra Elsie mu je bila zvesta tovarišiem pri spremljevanju na klavir. Brez laskanja se jima mora priznati, da sta prava umetnika in d« ?aslu-itu nastopiti še pred širšo javnostjo. Pa Miss "Elsie ni samo dobra ipijanLstinja. temveč tudi dobra pevka, kar je dokazala z dvema pesmima. Njima vsa čast! Posebno je treba tudi pohvaliti veliko delo. ki g:i je dovršil Mr. John (ierjovič. ki je našo mladino tako dobro izvežbal v tambu-rieah. Nikdo ne bi bil pričakoval, da jih bo mogoče v tako kratkem času naučiti tako dobro. In v res-niei so igrali tako precizno, da jim je treba samo čestitati. In mladi R. Lisjak! Kako lepo je igral svoj akordi ion in vodil svoj orkester m Mu. fantov! Mlad je še in njemu se obljublja še velika bodočnost! Zelo ljubka sta bila mlada sin-r-ka. Mr. Vojeta. ki sta nastopila z dvema slovenskima pesmima. (V bosta tako vneta za petje, bosta še tudi napredovala in dosegla kak uspeh na pevskem polju. "Slovan" je lahko vesel svojega uspeha, in mu je zadnja prireditev samo v čast Poročevalce. i J i-e juho. ali kar je že bilo. DobroJ.prednašanjeni, je moralo biti. kajti je izdo prid-' no Kmalu sta se pobotala. Oba igralca stsi bila aplaudira-na od občinstva, kar sta v resnici tudi zaslužila. Rešila sta svojo vlogo v popolno zadovoljstvo vseh. Pokazala sta svojo zmožnost v igri in petju. Vse hvale vredno! Zatem pride na oder Maks (J. Brezovec). izobraženi študent, ki je študiral na Dunaju. Vrnivšega se domov, ga Lipove požene k Zagoreli po aprila. Zagore ni nič vedel, po kaj je prišel, fant pa je le trdil, da mu je bilo naročeno, da g«i hoče Zagore videti. Ko pa sprevidi, d.i je prišel po aprila, se j«1 zavzel, da bo Lipovea .za tr poplačal, kar se utu j«* v polni mt*-,ri tudi posrečilo. John. je igral in pel več pesmi v igri pni v dobro. ("'est itamo mu na njegovi zmožnosti. Tine t L. Kovanšek). Zagorčev sin. se je šel z očetom ženit k Lipčevi Polončiei. in je rešil svojo vlogo popolnoma zadovoljivo. Sukal se je okrog Polončiee kot maček okrog klobase, ji kazal svojo sramežljivo ljubezen in Polon č i e a mu jo je vračsila podvojeno. Polončiea, M i-s M. Tie (njen prvi nastop v igri in petjil) je po-kaanJa svojo zmožnost javnosti. Njen nastop in petje, tako tudi njene izborne kretnje je vredno vse pohvale. "Bled" je pridobil v osebi Miss t * le jako dobro igralko. Lipove, i A. Samec > oče Polon-"iit. je pogodil svojo vlogo prav dobro N.iegov nastop in kretnje pričajo, da ni stopil prvikrat n.i oder. V dveh slučajih je pa bil 7. za samo borih :»"> centov. Brez vsake p ret inmost i. naj mi bo dovoljeno izraziti mojo sodbo, ka-tcrsi je tale: Iskrena hvsilsi peveem ii» pevkam za vaš narodni trud iu požrtvovalnost! Lepa hvsita tudi pe-vovodju Mr. Potokarju z;i njegovo delo pri "Bledu"! Priporočljivo hi bilo. da bi .se ia koncert in igra v najkrajšem času ponovila kje drugje p«» naših bližnjih slovenskih naselbinah. S tem bi dal "Bled" duška in veselje tudi drugod našemu narodu. Po mojem mnenju bi bil greli zavreči nekaj tako lepega, za kar >o pevei in pevke žrtvovali veliko časa. truda in svojo zmožnost. t'pam in želim, da bomo kmalo imel z<»pet priliko slišati naš vrli *^Dle imela velikega uspeha. Pa tudi č»> jo nsirod i/-si-!i. — na kakšnem dobičku bi bili* — Pravijo, da bi pivovarne takoj zsi|w»slile i«»v dolarjev dobička. Na pint Znani goriški kvestor Modesti ie Piva- lci dva in tri .'etrt j lie odstotksi alkohola ter hi b govorjenjem napram Lokarci pre- ..." -i-/ - _______ prispeli ag^ntte m res našli tih in ga ni bilo mogoče razume- ^ /V , f ^ tn. kaj ji .i«' povedal. Vdova i Mrs. Mrak^ jasnega nsi jml smehljajočega obrsiza ponosno prikoraka proti dozdevnemu ženinu Lipovcu. Cilasno in razločno mu potoži, zakaj se obotavlja priti k hiši in reklih inu je. da želi. «lii bi se hčerki! možila. kajti tlve gospodinji v eni in isti hiši. I to ji ne gre v glavo. ~ J. Pajk (Boštjan) nsis je pa z svojo spremembo v govorjenju spočetka varal iu ga ni bilo mogoče spoznati, dokler ni pričel peti lepe stare pesmi: "En starček je živel". To pesem je zapel tako pomenljivo in razločno s spretnim Modesti je Baitu naročil, naj izvrši zahtevo i,: £iljevalca točno po naročilu. Istoča-j l,0sT;,v,lim l»"i«»"> zvarjeno, bi ?no pa je organižiral četo policij-:vlil,,il •'■»^»/.ila tri cente davka. To skih organov, ki so se poskrili ob -i'' na kvart. oziroma cesti. Določenega dne zvečer je štiriindvajset centov na ga tono. p.ihitel neznanec s kolesom do Kdo ho plačal od galone šibke pi-droga in ra\*no hotel pobrati de-! štiriindvajset centov davka, r.sr, ko so ga prenetUi agentje.f -i*1 mogoče zvariti za isti denar Vendar jim je ubežal. Poslali so za galono sedem ali osem proeentne-njim dva policijska psa ki sta mu Z" l,iv" ne. in menda md. sledila do Dornberga. Kmalu so,t' »«•• Zgajra. izsi-j — ako bi bilo izdelovanji* Ijevalca v družbi treh Italijanov j"«h »h regn" piva — je nadaljeval v rieki hiši, ko so mirno sedeli pri, rojak — pod državno kontrolo, hi mizi. Policijski organi so aretirali! hil<» treba iti po vs.-,k ointek ]>o- vso družbo, to je Štefana Žižmon-aa in brate Josipa Dominika in Ivana Arciona in jih odvedli v go-liške zapore. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je bilo grozilno pi-;:mo spisano v slovenščni, ki jo je ! rnal le 2ižmonda. 2ižmonda pa j« bil, kakor je dognala policija, le c.odje v rokah treh laških zlikov-cev. Se li počutite stari in brezmočni? DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8LJIV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Dtn 200 ___________$ 4- ti. V ITALIJO Ur 100 ------- Dtn 500 . Din 1000 Din 3000 Din 5000 ___$ 9*5 Ur 200 ... ____ $1«.TO Lir 300 .... S37.20 ; Lir 500 $92.50 Ur 1000 _ ii Ur 2000 5.90 $ 11.50 $ 16.30 $ 27.— _________$ 53-25 ________________ $106.30 Za teptaCMo vetjih mMkM Kot i«««J naveten«. MU v dinarjih ali tirali dtvalJuJtiM ia toot]« pogoj«. IZPLAČILA V AMEftlŠKIH DOLARJIH Za iaplaaio $ 5J00 morate poslati______$ 5 70 '» »• $10 00 " " ________ $104»* " " $15.00 " " ______ $15* " $20.00 " ** _____$2100 " " $40.00 »» »» _______ $41.10 " " $50.00 " " _____$51.20 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Itplattto t dolarjih. UvrtujMio pa CAitC LETTiH za »i Jtoina ti. BURKAH NKW VOVVK. M. V* Johnstown. Pa. O delavskih razmerah ne bom poroenl. na kratko povedano je' pri nas tako kot povsod: zanie. En dan ali pa dv« na teden delamo. pa še tedaj za borna dva dolarja. Potem že lahko vsakdo ve. kje jsmo in kaj smo. kido se pri vsem tem !•">. majnika popoldan izbomo zabavali, ozrrotrta prav pošteno in ^o-domače veselili, ko nam je pevsko društvo "Bled" iz Conemaujrh priredilo fin pevski koncert z o-pereto "Prvi AprrF" in sicer v velikem krasnem Auditoriju. novega šoLske^a poslopja Franki in-Boro. Omenjeni auditorium je nekaj krasnega in v pravem pomenu jako pripraven za koncerte in igre. Oder je fino in okusno opremljen z krasnimi kulisami in za^tori v različnih barvah. Prostoren oder za 75 oseb z T(lO sedeži. Ko sem vprašal tovariša, koliko raenna šobtko ravnateljstvo najemnine za prireditev, sem izvedel, da le $10.00 oziroma le toliko, da ae po. krijejo stroški za razsvetliavo in čiščenje, kar je j»o mojem mnenju več kot poeenL Skoda, da mi tilovenei nimamo kaj enakega, toda to stane preveč tisočakov, posebno če vzamemo vpoštev šolanje slabe razmere. K reiki mo h koncertu in opere-| ti. Ne miaiim koga žaliti brez potrebe in tudi ne hvaliti, ee ni rre- Ako je vase zdravje staboiuo i rt »e pn-čutiie stari in U^Tpani, nimate- apelita. Irruite prebavne nerednoKti, raprtnico. Opereta *'Prvi April". 12 minut obistno ali mehurnn draženje, bolečine l.v hrbtu, zgubljate na teii. ne morete jioSteno nagnati in »e ne prx'utite v Jtitro rveži. tedaj vtemite Nuga-Tone le za nekaj dni in 3sa»l«*dujte. koliko moi-nej-Se in boljAe se bodeie r>o^utili. X una-To ne je uradilec naravnega zdravja in mof-i. Napravil je i"udt*if za milijone ljudi. Varuje freva, odpravi »-prtnico, zgradi rude^o zdravo kri. sli - po koncertu nam je pa nudila o-bilo smeha in 'zadovoljstva, in predno grem dalje, mi dovolite, da izrečem najprej vsem igralcem mojo toplo zahvalo! Zastor se dvigne. Oder okrašen s krasnimi zelenimi drevesi, obsevan z mnogobrojnimi električnim žarki vseh barv. V ospredju za mizo sedita Zagore (J. Pajk) in njegova žena ('Mrs. Kukovitz). Xa mizi steklenica iu mala čaša. (Kakor smo izvedeli pozneje, je bila da prava slivovka. skuhana doma. iz pristnih rozin). Zagortt kadi dolgo cigaro in finha dim v zrak kot lokomotiva na tiru. Reza pa lepo mirno srka iz skodeli- Vse, kar se tiče "Glasa Naroda" to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte tol S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. Kmet Ivan Slokovič iz SI okovi-čev pri Pazinu se je pred nekaj dnevi vračal s sejma domov. Ni bil ' več daleč od doma. ko ga je ne-! nadoma napadel nernanec, ki je odda] nanj strel iz puške in ga težko ranil v hrbet. Slokovič se je zgrudil- na tla. kjer so ga kmalu potem našli njegovi sosedje. Odnesli so ga domov, naslednjega djie pa so ga na zdravnikov ukaz odpeljali v puljsko pokrajinsko bolnišnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi o-krcval. Neznani napadalec, ki je streljal na Slokoviča. skrit za grmičevjem mulira in ojaeuje organe m iivOni si-f - nnfit ip i7oinil in ea doslei Še »tem. poveča težo suhih izčrpanih lju- P°tU- )e ^S11111 m Sa ao5iej * di. N*uca-Tone vzdržuje, obijubuje vam J niso našli. Vzroki napada niso zna- boljSe zdravje _ novo dobljeno ve»elj« | T ( ,QT>irrliv„ m ^ napadalec v življenju t.». zanimivo pa je. v»i trrovci z zdravili prodajajo x«ga- j Siokoviču ni odvzel denrja. ki ga Tone. Ako vaji trjrovei- t«g:i nima v za- . ■ logi. rerite mu naj istega narof-i za va» I ^ nnei pri seoi. od njegmega prekupčevalca. —Adv. BCEKr lia ^raaBMi— jz rrwf-"-'!| -!ii -simEffisstBEiBsams: strjsaEaraG L-nscrcrnaaeaocsii ti;;' '•tris.iiiKtaBiiahU.-ar-.: as^nsa M Mali Oglasi imajo velik uspeh ia 8 sehfj v drž;ivn«> trg<»viiu» in plač.i ti zanj najmanj p«tna.i>t eent«»v. V rt'sta vraeijali in groeerijah bi ga prodajali |>o dvjij>ei eentov s* 1 i še dražje. Kestavrater in irroe»*r bi imela stekleuiee državnega piva lepo po polH*ab zl«»žene. v dosedanjih skrivali?«"ih bi jui imela robo kot j«» hnata sedaj tor Iti jo d«^ti eeneje prodajala. Kupee hi m- moral odločiti, če naj za raz-nu-roniH flrat: denar kupi pusiav-n«> niipravljen«> in obdačenu slabotno pivo. ali «••■ naj «l«»Mi *t«*ne- kupi doma zvarjeno dosti močnejšo pijačo. — Isto je z vinom. Kvart ne-alkoholnegu grozdnega -oka ve-l.»a danes od dvajset do petindvajset eentov. To »«• grozdni sok. v katerem ni niti tisočinke pro-eenta jdkobola. Kakorhitro bi z državnim dovoljenjem zvišal v grozdnem ""ku odstotek alkoh«»-la na pet ali osem proeeniov. bi veljala galona takega vina najmanj tri dolarje. — Kdo ho plačal za ^ralono švo-hotnegn. vina tri dolarje. k<» sn ljudje naučili delati doma dobro vino. ki jih ne stane ako zmešajo takozvano "župo" - pre.šsin- — več kakor pet deset eentov galona ' — Prohibieija. ti rečem. Zgagra — je zaključeval roj;ik - j«- bila j.n nas izhorna sobi. Vsepra zlo-dja nas je naučita. Kd'» se je prej brigal za prnfe in proeente. kdo je bil poučen o fermentaeiji. kdo jt» vedel, kako pripraviti sode. da nimajo slabega duha .' Povečini so nam bile t<> španske vasi. !>«-nes pa že otroei poznajo pijačo na pt*\*i pogled, iz č"sa je rn kakšno moč ima. In česar >e Janezek nauči, tudi Janez ne bo tako zlepa pozabil. Za vse to se moramo zahvaliti prohibieiji. In če hi bila danes »wlpra vi jena. hi bila pa* »nlpravljena. dočim njenih posle-die oziroma naukov, ne lw> mo-goče odpraviti tako zlepa. — Zgaga, stopi z menoj v klet. — je zaključil ljnbeznjivi rojak. — po boš videl in pokupil zalogo, kakoršne bi nikdar ne imel. če hi ne bilo prohibirije. Odzval sem se njegovemu pozivu in se prepričal, da možak reanieo govori. "O LAB H Al O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 25, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 0. JL — JOHN GALSWORTHY: DEESKI MLINAR MacCreedy je veljal za poštene-, š:cami in tenkim dimom, ki se jo | no. Nihče mu ni ničesar dal. pa naj ■a moža. a je bil vendar izobčenec neprestano vil nad niimi, in njenim: fč tudi nihče ne dotakne njegove . oje vasi. 'traim severnim naglasom. Tudi je i lastnine! Nič takega niso vcdeU o njem: oil MacCreedy zelo skop v denar-i Prišlo je poletje, vzžarelo v svoji '.iirotno, b:l jt graščinski brodar nih zadevah — nihče ni vedel, ali! polnosti in zopet minilo- li?tjc j i., vsak večer je v gostilni pripo- je imel veliko denarja ali malo. i začelo odpadati. Reka je bila po-vlc oval. da bi bil, ostal navaden Nekoč, zgodaj spomladi, i e prosil' se j ana z rdečimi listi, vas pa je 'uga z mesečno plačo brez vsake- za dopust in izginil za mesee'dni.. r nogokrat zastirala megla. Mnc- a upanja, da bi si na pošten na-. Vrnil se je z ženo. mlado, bledo < .u zaslužil kak penny, če s® ne bilstvarico, ki je govorila južno na-L-l tako potegnil za svoje pravice, j rečje. Zanimiva oseba, ta gospa Pcnnyjt je služil tako, da je je- MacCreedy. zelo tiha. a v njenem ruai od vsake osebe — izvzemši I obnašanju je bilo nekaj nezavest-tTaščinske -*ki jo je prepeljal če^ -c posmehljivega in suženjskega leko, pa eno šestico brodarine.Vsake noč je onanjal v krčmi, da sc cc plemiči zvezali med seboj, da bi obenem. reveže opeharili za njihove pravice kljub takim besedam, s katerimi bi sc bil moral kmetom prav za ni uv prikupiti, je pa vaščnne lečil od njega neki nedoločen, tajinstven čut, ki jih je opozarjal, da jim je duševno tuj. Proi; tej tihi, sodbi, ki nikoli nihče izrazil* ni. ni fciitCreedy nikoli z nob?no besede t. t it ožil. in n'hee ni vedel, ce mu je •Ha sploh znana. Ob tihih večerih jo «a videvali sedeti v čolnu pod < bra-dm, skalnim obrenkom m H'ajskem ribniku, kakor da bi premišljal o skriti krivici. Tudi pope-vul je, toda vidno samo eno edino pesi m — "Deciki mlinar", ki jc m ob vsaki priliki zakrožil; prizadeval si je na vso moč. da bi v petju podal ves pomen pe^mi, pii corner so se mu usta pod rjavo be-rmi biki smešno pačila. Ljudje nr-grajski terasi so ga zlasti ponoči v« čkrat slisali. kako je z brez^več-m.n gladom pel svojo pesem, vračajoč sc .s čolnom čez reko k svoji hišici. Nihče ni vedel natančno, odkod: u bil. čeprav so nekateri govonii o Irski, drugi so dejali, da je .Škotskega in neki mož posebno l-ujne domišljije je bil mnenja, da j^ po rodu Islandec. Ta skrivnost . -* crvičila vas — vas z belimi hi- MOČ, KI DRŽI PRESTOLE Včasih ob majskih jutrih je bilo opaziti njeno vitko postavo, ki se i je 7dela, kakor da bi se utegnila v pasu zdajci prelomiti — ko je na vrtu obešala perilo ali se sklanjala nad zelenjadnimi gredami, MacCreedy pa je stal na pragu in se z obrazom lastnika oziral po njej. Morda je videl v njej znamenje zmage, zmage nad osamelostjo; ali pa mu je bila samo kakor prirastek kapitala, ki ga je skrival v nogavici. Imela ni nobenih prijateljstev, kajti bila je MacCreedyjeva žena :n je prišla z juga; pa tudi MacCreedy tega ni maral. Če je bil •doma. je brodarila ona, in ko je n& eni itrani strani izkrcala goste, j? postala nekaj hipov negibno, sklonjena nad veslom, in strmela za ljudmi, kakor da bi hotela čim dlje prisluškovati njihovim su>'ii-li j am: potem je zopet počasi od-veslala čez vrtinec srebrne, temne vode. privezala čoln, zasenčila oči 7. roko in se zagledala v daljavo. MacCreedy je zahajal zvečer še večino v krčmo, a ni nikdar govoril o f-voji ženi in opazili so. kako je | Creedyja je čimdalje bolj minevala prepiri j ivost, prihajal ie le ."»e redko kdaj v krčmo in srerli p:;a-ce je večkrat postavil kozarec na mizo in odšel, kakor da bi bil doma nekaj pozabil. Ljudje so govorili.; da je videti * MacCreedyjeva žena reio nesrečna; ob nedeljah ni več. hodila v cerkev. MacCreedy sam ni til nikdar pri službi božji. Nekega dne so pripovedovali v vasi, da je zbolela MacCreedvjevi že-n. mati in da ji je odšla streč; in re:? je ni bilo več videti na vrtu pod pobočjem. MacCreedyja so sedaj pn_ ! gosto vpraševali po njegovi tašči, kajti zdelo se je. da ga to vpraža-nje jezi. Potem je okrenil glavo, sunkoma pognal čoln in odgovoril: — O, obrača se ji že nekoliko ;ia bolj S3! Morda se je naveličal odgovarjati na va ta vprašanja — nič ni bilo v krčmo, zato so ga pa \sak večer videvali, kakor hitro so padle gozdne sence na vodo. kako ;e strmci čez rob svojega čolna v •-ioboko stransko strugo ood svojo hišo kjer je bil privezan čoln. Njegova pesem se ni več glasila če-. reko. Ljudje so rekli: — Ženo po-pteša! In prvič, odkar je živel v njihovi sredi, je oživelo zanj med va stani skoraj toplo čustvo. Toda nekega dne zarana je izvlekel gozdarski pomočnik, ki je bil Fravijo. da je prava moč. ki drži kitajsko vlado, v rokah Morrisa Abrahama Cohena. Cohen je bil siromašen deček v Londonu, zdaj le pa kitajski general in pomeni T mnogo tako v diplomaciji, kakor tu- j ci v finančnem svetu. Mett Kitajce j je prišel med vojno, ko je mobili-; 'jral kitajske delavske odrede v I r:anciji. Postal je prijatelj dr. Sun-iatsena in igral je zelo važno vlo- | 20 pri organizaciji kitajske narod-j \.c stranke. Cohen je zagrizen so-j vražnik komunizma in edini belo- j kožec v najmočnejši kitajski tajni: organizaciji Kwop Tangu. Cohen pa ni .prvi Anglež, ki je; prešel na Kitajskem do tolike mo- j či Pred njim je bil tam sir Robert1 »P £ S IM I K IS U"* < B A N D i i Spisal AL. JENNINGS 27 — No, polkovnik, vso nekam bolje izgle-Fart ki je stopil v kitajsko službo j daš. Bog bodi zahvaljen. val svoj denar v nogavici, mi? *e tudi velel, da naj skrije svojo (Nadaljevanje na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street PESMI in POEZIJE Akropolis in i'iriinude „,..................8« lu.i>irauo .....................................80 Azazt-f, tnlo \>-y..................................1.— Italade in roniaiHT, ir»la vez ........1.55 Koli za mladi xoli. trtla vex ..............40 lirajculjlkl 41't vat tnlo vezan«» ... ................CT» .................80 Moje obzorje. (Can*!' ..................1.!j Narri* (i. I»...................-.3« 1'oliorske poti (<;iasi»r). br«»5...........JO ot«Mi %u|«n*H(: Sto usank ......................................JO \ijolir;i. IVaml ki mbKtiwt ............CO Zvoiifki. Ztiirka |ie«nlj za »loven- »ko lalattlno. Trilo vezano —.........90 /liitoro;, |irarlJI»-«». tnln t«.......„00 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KI.AVTR iPnv^ir-i Slovenska koračnica: lO amkor. V*ilt xveaek i»o ——30 10 svečko* Kkuiuij .......................,SJW 8 mladinskih pesmi (Adamič) .5« SUVK PESMI S HmMMKVANJBM KLAVIRJA Alloim ulov. naroalnih i»t "nrtxlnlh f*>*ml (Pittorwi .80 MESAM in MOŠKI ZMOftt ' Nlovriukl akordi (Adimtf): 1. ITI'W'k ................—..— II. sveaek ..—.................... ____.Vi RAZNE TESMI S SPKEMIJEVA-NJEM: Doanoviui, (F»»esi«r) .......................40 Izdala (;Las!K-ua Math-a New York, N. Y. CERKVENE PESMI nli da bom smel zapustiti delavnico z njenimi svornjaki ali da se mi je 1'ortei* izka zal prav. tako zvestega, kakor bi nut l»il zvest ostal jaz. in da mi je spet pridobil mesto pri ^odbi. — < "e znam moliti? Ilndie naj me vzame. pa še kako! Seveda.znam moliti, da mo h reši iz te proklete delavniee! Ti nima^ pojma, koliko in kakšne molitve smo v-i skupaj dajali od sebe. samo da bi se rešil-I risilne^a dela. Porter se je smehljal. — Samo nikoli ne sineš misliti, da te pozabljam. polkovnik! l^aliko mi verjameš, da sem zmironi mislil nate, kadar sem slišal krilati kakšno nbo^o dnšo. ki s«» jo tra-piii v kleti tam spodaj. Ozrl sem s«* v Porterja in presoneren >«mo •bil naesmi ca niesan zbor ....................................1.— tajska se je v polni meri zanašalo nanj. Njemu je sledil slavni poročeva-kc. "Timesa" dr. G. Morrison, ki ie postal 1. 1912 politični svetovalec prezidenLa kitajske republike. Morrison je napravil presenetljivo kurijero. Kot 21 letni mladenič je vodil znanstveno ekspedicijo na Novo Gvinejo in zadela ga je krogla ki so mu jo potrgnili iz telesa stle če.: 9 mesecev, ko je začel študirati medicino v Edinburghu. Po promociji je nastopil službo na neki m parniku. pozneje je bil zaporen v rudnikih na španskem, po-slai je zdravnik šerifa Wagana v Maroku in nazadnje je šel v Av-stiaiijo v ballarsko bolnico. Harry *uorey de Vere MacLean je začel svojo karijero kot častnik v angleški armadi in je končal kot r-iogočen činitelj za prestolom v Maroku. Bil je nizke postave, toda iziedno mccan in delal je lahko nepretrgoma 19 ur na dan, ne da bi sc utrudil. Čeprav je o£lep?l na eno c ko, je bil izboren strelec, streljal pa vedno z levico. Maroški sultan je bil nekoč v Parizu in kupil je krasno kočijo. Pripeljal jo je domov na parniku, tam pa ni bilo r.?kogar. ki bi jo vlekel, niti ceste, ki bi jo lahko po ji prepeljali. Mac I can je vlekel kočijo 120 milj da-k.e iz El Arasha do glavnega mesta. MacLeanu je sledil kapitan Bel ton, ki se je ponudil po izstopu iz angleške armade sultanu Mulaju . . . . , . ei Hafidu. Sultan je takoj poslali «><1 Vode. prinašali IZ rabei.jske kleti. \ Klel ponj in mu pripravil 4000 vojakov, j je. kako zdravniki popravljajo 'n šivaj L češ. naj pokaže, kaj zna. Belton sej preimieena eloveška telesa samo y.ato. da 1»! ie takoj lotil dela in kmalu je po-I M|nl,la še dalje prenašati torture. In kadar so potem ta bedna unieena bi i j.i posedala po zadnjem sred>tyu. da se kako bo. Kaplan je stal. jetniku pa n jt» tožbo zavrnil. — ('r noees. ti ni treba moliti, zato ne sediš tli. In odkazal ini je «b*lo pri Hillv liaidler. prav tako ropar z že|e/.ni«-e kakoi* jaz. je bil prvi pisar v tem uradu. \ *e.i >voji novi službi sem imel zelo veliko prostega" easa ter sem l»il prav l)li/.u bolmee. ]>ill Porter. Raidlei- in jaz smo tedaj sklenili prijateljstvo, ki je 1 rajalo do smiii. najprej do 1*01*1 erjeve. potem do lfaidlel'.jeVe msrti. Raidler je bil najbolj priljubljeni elovel v kaznilniei. In za >vojib bandilskili dni bil strah in trepet vsega indijanskega ozem-J.;a. I'a je bil veuar tako vitek, plav lani in je imel glas mehak kakor kakšno dekle. Nikoli nisem poznal bolj zabavnega in bolj oil nad silnim euvstvom. ki je trepetal«- \\. , • , • i.(il. .... .ii j 1 lubezni vega eloveka. I ri >\«».li /aunji n leeovem tilasu. I stinee so se mil tresle * -. .... . .. . » ■ 'i r , , . 1-1 bi s polieljo je izgubil trt prste na desni Kakor nekakšna topa groza mu je ležalo 1 * ' . »• riii.ii- i. » 1 • roki. Dve krogli sla ga zadeli \ tiiniu tei eez obraz. — Jaz lie bom mogel vee dolgo vzdržali jt dejal. Porter je zelo poreukem dajal izraza studu in gnusu, s katerim ga je navdaja! si stem kazni v jetnišniei. dasi j«« moral v< «le j . ti o vseh teb iufeloveškili strahotah mnogo j vee kakor katerikoli drug jetnik. Porter je bil tedaj že poldrugo leto stre-j za j v bo. t^rafnb a ................ NOTE za TAMBURICE .3 M ...29 Slavfrk. zbirka šolsktli prsni — (Medved) ........................................25 Narodne vojaške (Terjanr-i«) ..........M Lira. sriHlnjeMilska. 1. in '2. zrezek Slovenske narodne raškl zbor in petje tRnjuk) .1.31 romMmki odmeri. II. sv........45 Amtriika slovrnska lirai Iluimar) 1—__, , ...... Orlovske himn« < V«loplv« , .....„J2a | Troflsml mlsdinsh« ibor primeren 1« moških in mrfMi sborov — (Adami«1! ...............................45 i UeAasI ki mrikl zbori — MOAKI ZIM« sVezek: Psnlm 11M; TI Teselo Bom 6el na planince. Podpurl slov. narodnih j^-smi ____________ Trije raoSkt zU»rl (Par«<») I žila bi taashma Matlr-a ...........4« Nami« aaerobnica (ParW) ........JU Gorski odmevi (Latmrrar 2. sr. —43 UVOG LASNO: NaAl himni________________________J« Na Gorenjskem je flelno za t ropi a sen ženski ali mof.kl zl«r. 13 pesmle. (Pre^U ......RAZGLEDNICE Nrwyorske, Kazlirne. dur-at ______ I h) j; Na dan; Divna noC ............44 i Velikonočne, boiifne in novoletno duoat ......................................... e. zveiek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite O o- j >« raznih slovenskih krajev, ducat .44 n l toda ; Občutki : G«slo............M 7. zveaek: Slarček; ZaooUli ptič: Douorodna Iskric; Pri svsdbl; Pri mrtJra8kem »prerodu; tieslo «M 8. zrezek: TI osrečit! jo boU (j Aon zbor > ; Prijatelji In ra (menan zbor); Stoji, soločiee Narodna no&a. ducat ... posamezno i»o _________ Knjig* pobijamo poštnine prosto "GLAS NARODA" SI« W. U Street sial vrhovni poveljnik maroške vojske. SIa\Tii Škot lord Cochrane, ki je rešil Južno Ameriko španske nad-j v reliei koneajo. je moral sp<*t spremljati :/v ,ja viade. je odprl Angležem v Južni| 7<|riivilika in mil jih je moral pomauati o-' Ameriki na aežaj vrata in mnogi! . v 7iv] jlM| ^ skora j slednjo nor je o, i- so igrali in se igrajo v tej bogati1 i>i prodrl vale njegove misli, njen »ve nade Zaradi te^a so mu bili bandi:i pa«"- ljnbii >d družili ljudi, kajti iiaudiii pa«"- vajeni tiste velike umetnosti: lie >e vtikali v za deve družili. l>illv Jfaidler. l'orter iu jaz siiio p«»šinem uradu preživeli marsikatero sreeipi liro sami med seboj. V ti-tili dneh sem spoznal novega Porterja. iz katerega je pozneje zrasel O. Ilenrv. ki je znal delati ."-ude- I . . , ■ . * | -l-l - 1 1 deželi važno vlogo. Znan je tudi|^» ^ taksnih samomorilnih poizkusov. In primer admirala Powerja, ki je nedavno poveljeval bredovju re- pogostokrat so se tudi povsem posreeili. ("eprav je bila njegova služba v bolni.*! publike Ekvador in je bil preziden- ,.axnMMoina lahka, bi vendai* najbrž ne bilo t ova desna roka. Tudi primer An-t^ežinje Gertrude Bellove, nekronane kraljice Mezopotamije, je splošno znan. Njeno ime je slovelo od stallo srt*eavailje /. Sredozemskega morja do Perzijske- bedo. mojrlo nobeno delo tako zmrviti srea elove-i ka. kakršen je bil Porter kakor to nepre- ;o se vsi ljudje -liiejali oh njih. c»a zaliva ter od Rusije do Rdečega mori a. V deželah, kjer imajo žene %-e zastrte obi aze in žive skoraj še suženjsko življenje je* imela Bellove na posvetovanjih mogoenih poglavarjev pustinje odločilno besedo. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki 60 radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj .pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. »»■ Pogostem je prihajal v poštni urad ter je ure in ure tiho sedel tam v nekem topem, nezaslišanem brezupju. In Še pozneje, -t celo v najbolj veselih trenutkih svojih u-spehov, ki jih je doživel v New Yorku, se ni mogel nikoli popolnoma rešiti teh strahotnih se ne izza zidov jetnišniee. Porter me je odpeljal v pisarno knznil-niškega duhovnika. Toda jaz nisem bil tam za rabo. Nisem se mogel pripraviti do tega, da bi za eel pohajati v nedeljsko šolo. Kaplan me že takoj od prvega dne ni mogel videti. Bilo je v sredo popoldne in duhovnik je ravno šel z dvema jetnikoma skozi pisarno v svojo zasebno sobo. Eden teh dveh '"izprenbrnjeueev" je bil nemaren eloVek. nekakšen konjski tat, drugi je bil po po-klieti umetnik nekega najbolj klavrnega varijeteja ter je bil svoji /.eni prerezal vrat. Ne, to nista bila eloveka moje vrste. — Molili bomo, se je kaplan obrnil k meni. — Jaz nimam nie proti temu, sem odvrnil. S ernim pogledom se je ozrl vame ter ves bled od t<^gote zakričal s svojim tenkim glasom: ^ \ — Kaj ne marate z nami moliti ? — Ne. S to družbo ne. Črnec — konjski tat, rlovek,4 ki je ženi prerezal vrat, ter duhovnik so stopili v so- l)o tega odkritja sem prišel na svoji vrsten uaein. Zaeel sem bil zapisovati spomine na svoje banditske dni. Vsakdo v kaznilniei se loti pisali kakšno zgodbo, vsakdo smatra svoje iastno življenje za nekakšno tragedijo, za neke nenavadno zanimivo pustolovščino. Jaz o obsegala do štirideset tisoe he.-ed brez vsakršne po-«inte. nekatera pa so premogla komaj po sedem stavkov in v njih ni bilo nie manj umorov kakor besed. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "O ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 25, 1932 CIN GOSPODA PIJA SOMAN B tlYLJENJA. Glas Naroda priredil I. H. n k« o njeiu. Ameriko in '» (Nadaljevanje). — Martine je izginil. Že več nieseeev nikdo ne ve Zarasli svojega podjetja je mislil, da mora potovati v od tam se ni več vrnil. Nobenega življenjskega znaka ni več o njem. luedtem ko je prej redno pisal. Pritrjeval no prikima gospa lledvi ka predse. Da, natančno se hpoininja, da je njen mož mnogokrat govoril o njeni in kako je pozneje rekel, da o njem nič več ne ;< ' — -Itirij Lončar globoko tliline. — Zdaj prihajam k gl.ivni točki: upnike inženirja Martiuea je minila potrpežljivost. Sam je rabil denar za svoja nova podjetja. Zvedel sem o tem in tako je prišlo, da sem prevzel poroštvu, ki se je glasilo na ime Pij Hrastnik in mu plaT-al yii»".»*k. Ta listina je sedaj že tri tetine v mo-,iili rokah. 1 'r«-iI tr.-mi t»-«liu potekla. Ktr <> Hrastniku nisem ni.t-Hjir slišati. >etu -»e moral pripeljati tušem. Ko sem včeraj prišel, se izvedel, da — da — Da arhitekta Pija Hrastnika ni več med živimi. — skunča r'ospa Ifedvika — Kot platno je bil bled njen obraz. Zdaj je vedela. ka j je gnalo njenega moža v smrt. Ker j»- moral s svojim eelim premoženjfiii plačati ilnl*? svojega prijatelja, kateremu je v svoji lalikoverdno>ti preveč zaupal. Z.h.i je 111«1 i razumela njegovo neskončano .pismo. — Izgubljeni smo. je pisari. In ni več našel drugega izhoda, kot zgrabiti /a smrtno orožje. Zdaj je bila njegova družina prepuščena brezsrčnemu upniku, ki ui poznal usmiljenja, ki je mogoče čakal več iet, da se je ni<»gel maščevati. — Z mrličem <»e ne morete več pogajati. (Jotovo ne. — pravi Lončar zauičljivo. — Toda z njegovimi dediči in to ste vi in njegovi otroei. Gospa Uedvika za trenutek povesi svoje oči pred njegovim zmagoslavnim pogledom. (rlnhoko^ in težko diha. Zdaj je vedela, kaj lio prišlo Zdaj je morala zdržati svoje dostojanstvo iu ponos, ne b«» imel /adohenja videti jo pred seboj ponižano in uničeno. — Kieer pa sem pred nekaj dnevi obvestil gospoda arhitekta, da imam njegovo poroštvo v svojih rokah in sem ga vprašal, ako hoče zadevo poravnati ter sem ga pripravil na iuoj obisk, toda mi ui odgovoril. — Ah ui odgovor, ki >te ga dobili, dovolj jasen 1 — uiu odvrne jezno. Lonear skomisrne z rameni. — Samo slabiči zgrabijo za revolver, — mož. ki ima trd značaj, ne misli na to. — Moj mož ni bil slabič! — odvrne gospa Ifedvika jezno, ker je Lončar jrovoril trdo. Zopet zmigne Lončar z ramo. Izroči ji listino. Prosim, ali hočete pogledati? Komaj vidno se tresejo roke. k.....lpre listino. Motnih oči "leda nesrečno l etino, na kateri je bila moževa pisava, ki jo je bilo -ežko brati — iu tukaj njegov podpis. — N> da bi dalje preiskovala. je vedela, da je bilo vse pristno, nobena prevara, noben i goljufi a. kar je bilo tako slh'rio lahkovernosti njenega moža. ki je vsem obljubam drugih tako naglo verjel. Iu s t« m je njo. vestno in skrbno ženo iu razvajene otroke vrgel v revščino m jih izročil borbi z*i obstanek. Neizmerno mučno " obelit i In preže." j ] »Ogled ohiskovalea. Ni smel opaziti, kaj se godi v uj«-ni notranjosti. XV da bi se popolnoma zavedla, se ji zbudi novo upanje, da bo na kak način našla ugodno rešitev: t1 j Jesenko ji bo pomagal. — Priznate podpis svojega soproga? Kako plehko zveni njegov glas. Kako jo je zabolelo! Dol est no zavije obraz. (jospa Ifedvika samo molče prikima na njegovo — In s tem tudi priznate, da prevzamete njegove obveznosti — Pač mi morate dovoliti, da se posvetujem s svojim odvetnikom. — Nima nobenega pomena. In teg^ tudi ne boste želeli, da pride do kake sodnijske obravnave. — Tejra nisem rekla. THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. B. A. PAR MESECEV ODPOČITKA V DOMOVINI Ne samo večletne izkušnje, temveč tudi naša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno potovanje z malimi stroški, Vam naj bo zadostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če pišete nam za brezplačna pojasnila. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. stari prija CE SE PIJANEC V KOPRIVE ZVRNE Iz Št. .Jerneja na Dolenjskem poročajo: Sedaj ko imamo pomlad v naših krajih, se večer za večerom vračajo iz vinogradov skupine veselih kopačev, ki, kakor škr-janček. lepo prepevajo in vriskajo. da doni in se razlegat po vsej širni dolini. Vsakdo rad pohiti sedaj v vinske gorice, v bele hrame in zidanice, da tam ob kapljici r droga cvička najde tolažbe in u-tehe svojim življenjskim težavam in bridkostim. In kakor mnogi drugi srečni izvoljenci in izbranci, tako je bil pretekli dni od gospodarja tudi naš dobrodušni Janez, povabljen, da sme pohiteti z veselimi kopači .v solnčne gorice in ondi tudi on okusiti in preizkusiti opojno pijačo. Veselo je teklo vince, opojno se lesketalo v velikih vrčih in hrupni napoji in zdraviee so donele v čast povabljenemu gostu, ki je mogočno in košato seiM na stari stiskalnici v kotu. •Janez je pil. a kmalu .ie klonil njegov duh, da se je le še zadovoljno smehljal in končno sladko zadremal na svojem vzvišenem mestu. — Ob večeru pa. ko je bilo žeji že dovolj zadoščeno, so <-e veseli moje vračali na svoje domove in so tudi pijanega Janeza odpeljali domov. Pred domačo hišo so ga odložili in samega prepustili nadaljni usodi. Mož je tipal po zidu, se gugaje pomikal dalje in končno odprl neka vrata -- — Aha. zdaj sem doma. — je zadovoljno za mrmral sam pri sebi. — Vtstani stara in skuhaj črne kave! Veš grozansko me nekaj črviči iu vije tu notri v želodcu! — Toda. komaj je ponižno željo, izrekel, že ga je nekaj, kakor z metlo udarilo po glavi, da se je opotekel in zrušil po trdih tleh Zakolobaril je z rokama proti nevidnemu sovražniku, ujel in prestregel v zraku besno rno-tovilo in že spoznal v njem — kravji rep. V JUGOSLAVIJO Preko Hivrt Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 4. JUNIJA < Opoldne) 21. Junija — 8. Julija (Opolnoči) PARIS 10. Junija (Opolnoči) 29. Junija — 22. Julija FRANCE 16. Julija 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente 9rerteK J&na ID STATE STREET. NEW YORK VA2NO NAZNANILO ZA POTNIKE ROJAKOM, KI BODO ODPOTOVALI V STARI KRAJ NA SLAVNEM BRZOPARNIKU ILE DE FRANCE — 4. JUNIJA SE NAZNANJA. DA BO PRIŠEL PONJE V HAVRE G. JOŽE MAJDIC, zna*ni zastopnik Francoske Linije v Buchsu ter bo nato odpotoval z njimi prav uo Ljubljane. Spremstvo g. Majdiča daje potnikom zadostno zagotovilo, da bodo kar najudobnejše potovali in da se jim ni bati nikakih težkoč na potu. Ako se še niste, priglasite se takoj ali pa pridite pravočasno na LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 SECOND AVE.. NEW YORK. N. Y. DEEŠKI MLINAR SHIPPING NEWS (Nadaljevanje s 3. strani.) bil črn. Takoj so obdolžili MacCree- mesa v papir in se dal prepeljali dvja; ta je jokal, a molčal. Odvedli na ono stran. Torej šel sem po ce-so ga v ječo. sri navzgor, dokler si nisem mislil, Pri zaslišavanjih je ostal nem in; cia je moraia biti ona zopet na on- strani. Potem sem se obrnil in jC Poslušaj me. v tem življenju so stvari, ki jih ni mogoče prene-j8. jUnij»-• sit — Ne, — sem si dejal, — ali si se že spečala z njim ali pa se še boš. 26. maja: Hamburg, Cherbcurg, Hamburg 27. maja: Fiance. Havre Olympic, Cherbourg 28. maja: Europe, Cherbourg, Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotcer-dam St. Louis. Chebourg. Htmbur« 1. junija: Mauritania v Cherbourg 2. junija: Columbus v Cherbourg in Bremen «:enera( V..n Steuben v CbertM.urg in Bremen 3. Junija: M h jest it- v Cherbourg ^ YWstornland v i la vre • 4. junija: lie ile Prance v Havre Ilott.-nhuu v Boulogne mir Mur 7. junija: I.eViutti.i Bremen V Cherbourg' Cherbourg in Bremen Pies. I I.-1 riling V fllerbouij Aquitaiiia v Cherbourg bi! je spoznan za krivega. Med du-eim so mu dokazali, da njegova žena sploh ni imela več matere. Ko je čakal, da ga obesijo, je dal prklicati duhovnika, kateremu se jc i-rpovedal na svoj način. Dejal je: — Ni mi na tem, da bi posluša!, kar bi mi hotel povedati ti. ki si človek kakor jaz. Sam moram s seboj napraviti mir in zato poslušaj. Tam doli niso zame nikdar imeii dobre besede, grajski so bili takisto ničvredni kakor ostali — bedasto ljudstvo! In zakaj niso imeli zame nobene dobre besede? Samo zato, ker sem bil vedno neodvisen človek. Rekli ti bodo, da sem bil skop — 'Jho vrnil doli k vodi; toda ona je bila še tam. sedela je še vedno tam, k.iei se jo bil pustil. Veš, to me je osupnilo: znano ti bo, kaj se pravi, če ti kaj prekriža načrte. — Jenny. — sem ji dejal, kakor da bi se samo tfato vrnil, — da mi boš pazila na denar, slišiš? — Da. MacCreedy, — je dejala. In pri tem je obrnila čoln. Nu, kmalu nato sem se zopet vrnil k vodi in se skril v grmovju na bregu; tako sem ostal in prežal ves aa>n. Ali si kdaj prežal ob zajčji pasti? Štiri osebe je bila prepeljala in vsakokrat sem natančno videl umazan pravijo oni — in zakaj sem Koliko so ji plačali. A pozno popol-Oil tak? Ker sem vedel, da so vsi dne je prišel ta človek — ne, hu-pioti meni. Zakaj pa naj bi jim dič sam, on, na katerega sem bil bil kaj dal? Saj so vedno samo na že ves čas prežal — in zaklical: — ie te nepotrebne stvari, ki nas samo zadržuje- s,° mu je kar na jok. da se je MoJ > kratek. To pLsino vašega moža mora -»edaj stopiti v milo zrl proti nebu. liotee tako se jo \eljavo. k zapi<"'.le njeprove temne o<'i v njen ble-Ii ohra/! Kot bi hotele vedeti, kake misli 1 za njeni eeloui. Ali je prieakovtfl. da jra ho prosila in moledovala, da bi jo nato zavrnil s kratkim "\e!"? (Jospa Ifedvika pa je dobro poznala: in rakal je na ta irenutek. Zato mu te zuiapre ni mogla privoščiti. t"e tudi bi za svoje oroke vs«- žrvovala. To pa bilo brez koristi. — Kako si mislite vendar 1o poravnavo? Saj je popolnoma vendar jasno: arhitekt Pij Ilraslnik je za svojejja prijatelja z::«stavil we svoje premoženje — to hišo ir svoj denar, o katerem ste mislili, da ji' tako varno naložen v hra-nilniei. — ni se mojjel zadržati, da ne bi te»a rek#l. — saj ste poznali svoiejra moža. kako lahkomišljen je bil. zato se mora elovek dvakrat etiditi. kako zjrle.e premaguje gospa Hedvika. Videti ni smel, kaj je trpela. Zaduje dni je prenesla toliko hudega, da bo mo»!a> tudi ie to prestati, četudi ji je bilo. kot bi morala oddati ljubega otroka — tako se je čutila zraščeno s hišo — na denarno izgubo -.ploh ni mislila. Po kmtki-m boju je zopet dobila oblast na seboj, tako da mu x jasnim, pa hladnim glasom stavi vprašanje: — Kdaj mislite prevzeti svojo lastnino? / Začuden jo pogleda. . _ _ (Dalje prihodnjič.) nebeščanom potožiti svojo brid kr»st in nehvaležuost domačih ljudi. Pa tudi z neba ni bilo odziva, le svptla luna je strmela vanj in se mu smejala iu grohotala v pijani obraz, da je ves jezen povesil oči in odjadral na drugo stran hiš«*. Tam je našel odprto okno. Spoznal je. da hi se da'o skozi to odprtino priti v sobo k svoji dragi družini. Ves zadovoljen je slekel jopič, si zavihal rokavtj. se oprijel lesenih oboje v in zavihtel kvišku ... O jo j. pa preslabe so bile roke. preveč vinske in okajene dušne in telesne moči! Zdrknil ie nazaj, med potjo pa zadel ob oster žeheli. da je nekaj presunljivo resknilo in že «o se tudi na hlačeh pokazale grozne posledice mukcpolne plezalne ture ... Pa junak ne odneha, tako tudi .Janez ni! Drugič se je zavihtel in pognal kvišku; pa zopet je priletel nazaj in omahnil v bujno ze-leuje in kamenje pod oknom ... Za ječa 1 je od bolečin, malo poležal. a že za vpil. skočil kvišku Kakor od kače pičen in bil hipoma trezen. Skakal je po eni no»»i, se drjmil po obraizii. obupno vil roke. vekal od bolečin in klical Svoje drage na pomoč. Toda bridkosti niso minile, bolečine niso pojenjale; koprive, v katere je bU padel. so storile svojo dolžnost, ga doeela streznile in mu prepodile vinske duhove ... Vekal je in kričal. dokler ni slednjič žena vstala in pogledala, kdo tako razgraja pod oknom. Xi ga spoznala v sen-ei dreves, zato je tiho, po prstih, pohitela po lonec mrzle vode in saj za to ni imela več časa. Nočem, da bi jo spravil ob njeno dobro ime, ko mene več ne bo, da bi jo branil. Toda. toda bilo je tako gotovo kakor amen v očenašu, da bi b:kt to storila. Bilo bi do tega prišlo, razumeš? Da. moral bi jo bil izgubiti; in povedal ti bom, kaka sem se o tem prepričal. Bilo je nekega dne konec oktobra; izpraznil sem denarni predal na čolnu in rekel ženi: — Jenny. — sem rekel. — danes boš ti prevažala; jaz grem v mesto, da si kupim obleko. Pazi, — sem ji dejal, — da se kcfo ne vtihotapi čez. ne da bi ti plačal šestico. — Dobro, MacCreedy, — je dejala. Pri tem sem si zavil kruha in jo — neznancu — bušila v prepa-deni in obupani obraz ... — Na dedec nemarni, boš si zapomnil. kdaj si lazil poti okni poštenih hiš in motil spanje krščanskim ljudem! Pa je zaprla okno in pustila svojega zakonskega druga samega v hladu in pokoju mrzle noči ... Po dolgem tavanju okoli hiše je Janez končno izgubil upanje, da bi mogel prenočiti v topli postelji; odšel je na skedenj in si tam na mehkem senu poiskal udobno ležišče. Pa ko je počival, je še daleč v noč razmišljal o svoji nesreči in pekočih koprivah,»ki so tako blagodejno vplivale nanj in ga rešile iz krempJjev hujlili vinskih duhov. Sklenil je ta tihi večer, da ho tudi v vrtičku čudežne rože nasadil. da mu bodo v bodočih dneh lajšale in zdravile kronično vinsko bolezen, ki mu je. «— po usodi bridki — že od ranega rojstva ▼ knjigi življenja zapisana. Ali je res? — sem dejal. — Res, MacCreedy, — je rekla. Ali si že videl zajčje oči, če je li-Mca za njim? Vprašal sem jo. kdo so bile o-sebe. ki jih je prepeljala, in ko mi je navedla imena prvih štirih in nobenega drugega, sem vedel, da je bila zame izgubljena. Kmalu nato je odšla k počitku in ko je bila odšla, sem sedel k ognju in čakal. Vprašal sem se: Ali naj počakam, da mi jo vzame? Ali naj si jo dam enostavno vzeti? Pot me je oblival. Mislil sem, morda ga je pa pozabila imenovati, toda iz njenih oči ie govorilo nekaj drugega in potem — kje je bila njegova šesti- stico. Kakor svinec mi je ležalo v "udih. — Morala bi imeli njegovo šestico, — sem si dejal, — mimo tega ni mogoče. Vedeti moraš, da je bila moja žena poslušna žena, vetrno je storila, kar ji je bilo ukaza-:io, in če ne bi bi!a imela posebnega razloga, potem bi bila morala biti njegova šestica tu; o tem ne more dvomiti noben človek. Sedaj pa poslušaj. Neodvisen človek sem In imam o zakonu svoje misli. In znaj: ne zato, ker so mi jo hoteli ukrasti, se je to zgodilo. Nikdar nisem bil nikomur izmed njih ničesar dolžan ostal, ne denarja ne usluge — onemu pa še najmanj. In ali naj v resnici mirno gledam, kako mi jo ukradejo in me puste same-fa? Vprašanj te, ali naj bi bil to c'opustil? Ali naj bi bil z lastnimi očmi gledal, kako bi zopet popolnima osamel? — Ne, sem dejal, — kar spada skupaj, naj ostane skupaj, jaz ostanem pri svolem! Šel sem notri, in jo pogledal, ko je spala, in predstavljal sem si, kako bi bila vesela, če bi bila megla iti od mene in oditi z onim v vas in se meni od tam posmehovati. Mislil sem si: — Tu se mora nekaj zgoditi, MacCreedy, drugače jim še sam pomagaš, da ti jo ukradejo. A kaj naj bi storil? Človek sem, ki gre vsaki reči do dna in ve, kaj iz vsega sledi. Iz tega pa je moglo slediti samo eno: toda vedi. jokai sem vendarle, ko sem ji pritisnil blazino na obraz. Branila se je le n>alo. saj je bila vedno pokorna /ena. Truplo sem zašil v vrečo in ves čas sem mislil: — S tem je tudi za MacCreedyja vse pri kraju! A ne mogel bi reči, da sem se ravno kesal. Človeška narava ni tako enostavna. Uničilo me je. ker sem sč potem neprestano potikal okrog kvaja; če ima človek kaj dragocenega skritega, ne more biti drugače. kakor da se vedno potika okrog i-krivališea. čuti se tako osamljene- Zjutraj na'dan usmrtitve je Mac Creedy dobro zajtrkoval in poizkusil še enkrat zapeti svojo priljubljeno pesem: Nikdo na svetu meni ni mar. nikdo po meni ne vpraša!'* 9. junija: vsmurui.i v C«»bh in Have l 10. junija: '"•»lite lSilnu'urnano v (ienfivo 1.4iplain! v lluvre 11. junija: l':iris v lluvre litiinetic v ChertMiurn Veeiul.iin V r.<>ulo|£rtn »ur Mer 15. junija: <»lvm|ii<- v l'li«rlii>nrK I-eretiKai i.i \ i.'liKrlHiurf i:ur.»|.u v Clirrbuurg iu Bremen junija: l-Variie. lluvre IVriiii v lire men 17. junija: Komu v f;en<>vo 1 ennlatid v Itavre 18. Junija: Slatetulum v l:>iiil>>Kiie »ur Mer M inlieloiika v Cbei lM.ura DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE. TABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU Mimo nti« članstvo, pač pa vsi Slovenci T vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 21. junija: I.al.cvet le v 11 j vri 22. junija: lie ile l-'ran«-«* v lluvre 1*1 es. Ib.t.^evell \ I 'bet bn M a je* tir v Cherb.iurs Mauret.tnla v ClierlM»urs utC 23, Junija: 1 'ieiiien v Cherbourg In I'.remen SI ui t Kurt v CherbuuiK in Itiemen £<*. junija: Vu'ranla v lielffetilarul 25. junija: Volemlam Trst v lluvre v Boulogne »ur Mer junija: CoolUlllbUS V Cherbourg in i:reru«r» 23. junija: c*unte Cninde v flcimvo l.*-vi »Ihan v Cherbourg £9. junija: Paris v Havre Aquitania. v Cherbourg; 30 junija: " Champ".-tin INOVI) v *;etiei:ti von Slellben llavre V lir-iueT. 1. Ju'ija: • 'ijtiipif v CherlKHinr i:» t")..t v Cherbourg In Bremen I.: n< ;t*friu v Cherb'Hitg \\V>!.-rnlun«l v lluvre IVuiM-hlaiul v I'hfrlioiirg in Hamburg 2. julija: Ilutlertl.im 5. julija: Cleveland o. Juii•»: President 7. julija: i-.i t ui iii.i < I • rejiguri.t New V-.rk I Tes*|ef| V 8. Ju'ija: :.ta jesti«- 1 !-a platni \ • mlt.gne sur .Mer v Clierh< >ui j; in Mambiiig llarilinK V <*tierboui K Trst V fherluturi; \ I'tierlxMirg in Hamburg i'In rlxiui k in Klemen Cherl*mrg Havre 9. Julija-: lie »-m-n \ i'brrhiiirf in v Kremen VitriiLini v Ibmli.gne mir Mn 12. julija: l:<« h.ilnl-f.ui 14. jul.ja: .Mb. rt Ifalin I Vrlin v Cb< Vi«. iti Havre v Cherl"HjrK- in l!.*mhu'g rl«>ur( in Bretnei, 5€. Julija: .Viuitania v «-hrrl»ourg IS-mTie v f'hrrlHiiitu 1 JI fa> ette v Havre t "••ItimlMiH v «"ner ImurK In Mil wan k e« v ChertM.urg Sl.ten.bini • '■■n le Btar 19. julija: leviathan l*un>|ia \ • 'hamplaiii v lta>u|,,|(ii>' mir Mer .irn.ifio v Cetiovo v l 'herboiirg • 'herlMiurg in v Bremen v Havre 20. julija: 1'res ItiHrtrvell v «*hert«ourg 21 julija: i »lymph- ^ I la trbur g Slutgart ' Clieriniurg i CiierlM.nrK in Hamburg Chetbourt; in Bremen 22. ulija: IVris« v Havre I elgenlan«! v Havre julija: l^-renga ria \ • b-lltl.l m «*herle.ur* it<>uU»crie aur Mer 2*. julija: Ala jesti.- v Cherlrf.urg l>.-i:ni.. ut*. hland v Clierlh.urg in Tlamhuig Bremen v ChertiourK In v firemen • .'en. v on StealM-n v Cberhour« in Bremen 29. julija: lie de Fmnfp v Havre Cente Cnimli' v ilennvo VVe»ternland v Havre 30. ju'ija: St I^>uis v Cherhourg In Hamburg Rotterdam v Boulogne sur Mer