T7" TrsfUL, 2S. a-prlla, 1Q35.
Jnrij s pnšo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
linLTS »OliljtfAR
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Prihodnja številka izide 9. maja.
j:' i

je poparila osat cikorijnem steblu ne bo letos
MELTLiKA. Išem-čurski tabor, predsedoval Hadži-Zalokar in Mucelj stavita ■predlog za zidanje eNa-rodnega doma* v Metliki, Terček podari 10 000 gld v ta namen. Weibel in Prosenik, kakor več Begov, Agov, Vali-jev in drugih malih Baščavzev, Černomeljski drobiž, proklamirali so <<Šukljeja» državnim poslancem. Kramer-pasa reče, da se ga mora takoj izvoliti in res, izvoljen je bil takoj, na kar so prosili «J ur ja s pušot, da ga na balonu na tabor pripelje, da se jim predstavi e J urit pa jim reče: ne boš! Na to dospe Kovačev telegram: V duhu volim z vami, živila turška ga> da, ohranite me v spominu. Aivio Lakatbrada !
LJUBLJANA. Ker so se po nedosežnih kotih v prahu sv. Jakobske cerkve naredili neke nove vrste červičev, da jih ni moč pregnati, zaukazal je pripravniški vodja H. pripravnikom, pri mašah nemško peti, ker po njegovej fizičnej analiziji in pedagogičnem barometru, to je edina pomoč proti pretečej črvadi.
KRANJ. V Šenjurji se pridno vadijo, kdor more več «šnopsat> popiti. To vežbanje je spravilo uže marsiktere na vrhunec, pa napaka je ta — da ko se človek navadi, da ga cel liter in še več spije, pa mora umreti. Ljudje pravijo, da Bog ne pripušča, da bi se ta umetnost tako daleč razvila tn, da bi se ga dalo en čeber, če še ne več, na enkrat izpiti.
TIPA VA. Naše društvo se nazivlje «Edi-nosU, to pa le zato, ker ni edinosti — ampak jo se le išče.	Enciklopedisti «Edinosti».
&KORKLJA. Slana je povarila osat Pipana ~ na tej cvetja.
CHA,RTUM. Njegova proroška visokost g.
Mahdi je velikovškega vicešpehtorja g. Rtnaka, radi zatiranja slovenskega jezika, za učnega ministra izvolil ih mu v&led nove časti blagovolil dati tudi novo ime: <■ Beg Ephialtes //>.
Sploh se misli, da nastopi že v 8 dneh štajerski posilinemec svojo častno službo. — Srečno v Chartum došel in ne prišel več nazaj k Slovencem!!	Beglerbeg Mohamed
Pokvarjeni telegrami
Pendjeh- Baski Kozaki so djali prekle ^ vode in štreglali nafgane. Naj se bere: Ruski Kozaki so dirjali preko vode in streljali m Afgane.
Massanah. Italijamke čete podirajo bribe. Vrabci jib oblizujejo. Naj se ćita: italijanske čete prodirajo v hribe ; Arabci 0%h zalezujejo.
Kronstadt- Buška krota odbala se je, ne Vekom. Naj se čita : Busha flota je odplu-Vah se ne ve kam.
Črnomelj. Štruklje hoče zopet komandirat za držga ne bo, a kartača je hnda.
se čita: Šuklje hoče zopet kandidirati v državni zbor, agitacija je huda.
Beka Fabrika vidi gada delat noč in dan tapete. Naj se čita : Fabrika Witheheadova dela noč in dan torpede.
Ljubljana. Društvo Lunarjev je stavilo Svet-marka in pili žlebe, ob. Naj se čita: Društvo tur-narnjev slavilo je Bismarka in vpilo: „Lebe Hoch11.
Dim ežu
Zopet zajahal sem te Pegaz preljubi ti moj, Kljuse če tudi še medlo vendar tako ne hud<5 — Zdaj pa na delo, na boj! sveti ta moj je poklic: Meč krog si ledji opašem, z desno pa sežem po lok, Kteri mi strelo vodil bode v sovražno srce, — Orna da krv se polije — »polje da tvoje vsahne“ : V te naj pušice lete, ti ki človeštvu si v kvar. čemu v dolino si solzno množiti prišel solzč? Pravo svet nima če tebe, mastno, debelo redi! Tiger, hijena in ris vse je človeku v korist.
Kaj pa je s tabo dimež, čemu na svetu si ti?! Mar si človeku v korist ? pač pa si njemu v gorje. Težo pod tvojo zdihuje marsikateri ratar !
Jurju za god dne 24. aprila 1885
Voščilo mladih Juroekov:
nedeljo oznanili to Nam fajmošter s kanceljna so : „Šent Juri“ prijahal bo k nam Spet pasel živin’co bo nam.
Na belem konju sedi,
Sulico močno vihti,
Da silnega zmaja zdrobi,
Ki davi živino, ljudi. —
Ko Jurčeki mladi le to,
Novico zaslišali smo —
Se hitro podamo na pot,
Da srečo Ti vošč’mo za god.
Poslušaj, kaj Jurčeki mi Iz srca želimo Ti vsi:
Šent Juri je zmaja razklal, Tud’ Tebi naj srečo bi dal: Tri zmaje podreti v prah Z nabasano puško na mah.
Te zmaje Ti Juri! poznaš,
Jih davno na muhi imaš: »Tatar so, nemškutar, lahon!4 Te vrage Tvoj sveti patron,
V Tvojo oblast naj bi dal! Al’ pa v brloge pognal.
Krvna pijavka si ti, piti krv tvoja je slast.
Dokler živč Abderiti sreča se smeja ti v dlan ; Pride pa kuga nek dau, vse Abderite vmori — Kaj pa potem bode s tabo ? V vasi na Krasu čredar Skoraj da vsakej je že, službe dobil boš težko Porok kedo bode zi te, ljubi možiček ti moj?
Nemo.
Deset zapovedi Cikorijasev
1.	Veruj v eno samo lahonsko cikorijo i nobene druge, zlasti pa „Edinosti*1 poleg ne trpi.
2.	Ne imenuj po nemarnem cikovijaškega imena, da te Poldo ne zgrabi i ne zmečka.
3.	Posvečuj cikorijaške praznike i nikar ne plaši cikorijaše pri nj;h zabavah, ne ti, .ne tvoj hlapec, ne tvoja žena, ne tvoja hči, še tvoj osel ne sme rigati.
4.	Spoštuj lahonske zatiralce, da se ti ne prigodi kaj tacega, ko Mičetu in Jakcu, če hočeš, da ti dobro pojde, kakor Primožiču in Lavrenčiču-
5.	Ne nbivaj si glave z slovenščiuo, temveč
______’ udri po Slovencih in Kranjcih, ki „živio“
\ vpijejo.
6.	Ne presestvuj s pristopom v slovenska društva. Blagor njim, ki so latenskega duha, oni bodo gledali italijansko kraljevstvo.
7.	Ne jemlji cikorijašem poguma, ne kradi jim časti.
8.	Ne pričaj zoper svojega bližnjega, ako je ta cikorijaš.
9.	Ne želi narodne ravnopravnosti, kakoršno imajo uže bližnji Nemci in Italijani.
10.	Ne želi iz magistratove kase, katero z denarjem zalagaš, podpore za slov. zavode in naprave — kajti, kolikor se denarja v njej nabere, še magistratovcem ne zadostuje.
Večerna molitev goriškega lahona
Duh Garibaldija in Cavourja odrešita nas iz sužnjesti barbarskih Nemcev in sčavov. Trst, Trient in Istro priklopita k maternej zemlji, meje Italije prenesita na Savo, italijanska trikolora, naj se razvije povsodi. Gosi sia.
Poprovka
Spongia, ki dela napotje g. as. Lanzi-ju na tržaškem magistratu, po slovenski se imenuje goba. Ta goba se je tako strahovito napila irredentarskega nektarja, da je prepolna — oškropila pošteni obraz nečega Slovenca, temi le izrazi: Mi go sempre de far co sti porchi de sciavi. Juri s pušo pa svetuje irredpntarju Spongia : Boba de
forca! se no ti sa tar el to dover nel diparti-mento militar, che le šoto la direzion del sior Lanzi, va in Puja a paacolar i porzini. Ostal je, kakor bi ga strela zadela in mi je obljubil, da ne bo nikdar več rekel. Gledi Šponga ! sem še rekel, da ne pustim v te „Godrnjala" iz okolice, potem še le boš slišal gušto. Oh, tega pa ne Jura! tega nestoj ! cvilil je Špooga. Dober bodi, ako ne, boj se ga! Dam mu eno še na vrb po mehkej plati ter grem.	Juri.
iz>
X.
Draga moja Jura! Že duga sajt je, odkar sem se ti napravila sa pisat par beseda, in Ti povedat, kako se na ta hudobna svet godi dobra ludem, kakor sem ga jas. Jas sem pred kratkim sajt bla pisar in sem pomagala per redaksija „Frec-cia“ di Gurizza, da sem si zaslužila par solda sa polenta ; zdaj pa sem se samerla gospod šef Car-leto, tako sem peršla ob služba, polenta in ob kruka. Bog pa ga je velika, mnoga veča, kakor sina Macedonski Filip, pokazala mi je neka dobra gospod, ki ga ima v Raštel velika botega od mala pupina, nekatera ludi mu reče tudi: Mor Pepis pisni, katera mi ga je dala dobra consiglio, da naj se obrnem do Tebe moja Jura s puša, da vtegnem dobiti mastna služba, da ne bom več polenta stradala.
Dunča, dans se prezentiram na prva roka, draga moja Jura, pred Tvoja altesa s prošnja sa kaka služba; pisala.Ti bom v taka slovenska, kakor vidiš; boškala bom moja patriota z Gurizza, ki ima še debela služba per „Freccia", da ga lahko vsak dan obesijo košpetona na svirn, ki ga je prav dobra toč s polenta.
Da sem zdaj per „Freccia" ob služba, poslušala me draga moja Jura, kako je to bilo. An-tention!
Bla je neka dan, lih en dan prej, ko ga je isletu zadnja „Freccia“ iz tipografia Paternolli, mi ga je ukasala gospod šef Carleto, da naj ga grem per gospod Fitz v Raštel kupit traka tricolore, kakor bela, selena in rusa, potem per sior Pepis Culot tudi v Raštelo kupit mala pupisa, sa njegovi otroci, dobro me ga je trusala, da naj šubto torniram, ko vse nakupim. Ko sem peršla per g. Fitz, vkažem naročena traka, katera mi g. Fitz zavije v karta, jas pa vse lepo spravim spodaj v kamisola in grem šubto per g. Pepis Culot kupit mala pupisa, s čemer se brš vernem v redaksija per g, Carleto in mu dam savitek traka in pupisa. Ko pa odvije karta, pogleda me debelo, kakor bi me hotla z očmi prebosti in reče : „Mus! se has portat ? se colors son ches, non viodis tu, che son delle bandiere di Busia ? Ses tu mat, o Fitz ? Ko tako prebira tista traka, jame jezna mečkat v pest tista plava trak, da sem mislila zdaj pa zdaj ga bo božja treslo; vsa bleda in selena je bila od sama jeza. Najprvo je preklela Fitz, pole mene in me primila za roka in mi dala ena pidada „col le scarpe patcovate*; pokazala parton, koder sem jo komaj m komaj popihala na aria na contrada, ali na „piazza Grande", kakor pravijo mu, moja patriota.
Kakor brez glava tečem, letim sama ne vem kam. Pridem v Giardin puhlico, kjer ga premišljujem strašna katastrofa, ki me je zadel. Kodim gori in doli med tista lepa alberi in se sučem okrog tista ograja, ki ga je tista albero notri, ki mu pravjo moja patriota „ Vittorio Emanuele*, cukim si lasi z glava, kaj bom zdaj začela, ki sem ob tako dobra služba. Sedem na en klopa, denem si ga roka na oči in si mislim, na začeto gorje. Kaka kvart ura sedim v nezavesti, kar naenkrat ti ga pride naproti tista gospod Mika, ki si ga pelje pod roka tisti Pepsa, ki ga je v kratkim sajt snedu naj prvo sveti Lusja, potem sveta Rok in zdaj obira že šan Piero. Mika prašala je Pepsa vsaka mož, ki ga vidu: Vi mož, ste videla tista žena, ki ima tista bružadula? dokler ga ni dobiv. Jej-mene! jejmene ! kaj bo, če ga sne tudi šan Piero, kdo bo potem na vratah na nebesih vahtal; kdor bo hotelo, pojde lahko notri! Mene neč, tebe neč, smukneta mimo mene, jas pa za njima mislim : kaj bo storla tista vboga mož, ki ga ima taki žena, da se z družim, okol vlači, in ki tako malo spoštuje šesti božja comandament s gora Sinai. Vsa nevoljna zakričim sa njimi: Pore mond! Vstanem in grem domu per svoja žena, če ga je skuhala že polenta s toč na košpetona. Adio za dans. Kako je bila naprej, povem pa prva volta, ko se bomo spet vidli. Udani za ta sajt sluga per
Dr. Konfus,
Via Vinturini, Posta Gurizza I. pian sott i cops presso ange d’or.'
Juri v Pervačinf
Na veliki pondelek zajaham balon, odprem stroj, ter plavam čez Opčine naravnost v Perva-čino. Da sem črto čez Grebeni-Tabor vzel, bilo je za to, da sem Skaloviča pozdravil in kozarec terana popil, ter snel dobro pleče i nekoliko klobas. Vem, da ne bode nihče mislil, da sem se le za to tu pristavil, kajti balon se teško vstavi, še težje nego železnični vlak. Nd — vzemi te le piruhe, reče Skalovič in smuk proti Štanjelu ! Štanjelci so me pa uže od daleč zapazili, ter privreli pred Šnaj-derjevo gostilno gledati vraga, ki se na čudnem mehu vozi po zraku. Zapovednik trdnjave, Klo-bovsev Janez, povabi me, da si ogledam to obzidano mesto. Na mestnih vratih je stala straža in ko vstopim, zaigrala je godba „Naprej*. Ker se mi je mudilo, poslovil sem se od Štanjelskega po-veljništva, to se ve, da civilnemu governerju Janezu Abramu izročim 100 cekinov za vboge, ter hajdi na balon!
Ko čez Rifenberk priletim, počjo je v stroju nekaj in kakor bi mignol sem se ponižal, ter obstal ravno v Peklu nad kovačijo. Vsi peklenski kovači priletijo z orožjem na prosto. Čakaj pošast! ki se upaš na našo streho sesti, takoj ti zdrobimo kosti pod velikim kladivom, reče Belobrk. Kdo ? Vi 1 — zakričim, ter pomaham s puško po zraku. Tone reče, Juri, dobro došel, ne boj se — v Peklu ne maramo Jurjev, ker ti bi prepodili vse hudiče. Popravite mi stroj, rečem, potem se bomo še le kaj zmenili, meni se mudi v Pervačino. To peklensko osobje je kaj umetno. Tone je nekoliko po stroju potolkel in nekaj pritrdil, pa je bil „fertik“. Koliko sem dolžan ? vprašam. Ničesa ! reče Tone, se bova uže v Pervačini vidila. Z Bogom, rečem in smuk čez hrib. Ko nad Dornberk pridem, slišal sem v farovžu ,,živio“ klicati, stroj pristavim, ter kmalo zapazim primarširati g. Klavžerja z svojo teatralično gardo, obdan se diletanti. A — ha! — si mislim, ti ljudje imajo nos kakor Juri, kder se dobro pije in je; g. Kramer je pa gostoljuben in tako se je porabila dobra prilika. Kaj je to ? topiči pokajo. A ha ! — si mislim, gotovo Jurju streljajo, ki se pelje liki sokol po zraku; bal sem se preblizo priti, da mi ne bi meh prestrelili. Obesil sem balon na zvonik, v šoli so ravno peli, kar me je prav radostno navdajalo. G. Poljšak me pograbi, rekoč: He, Juri! vem, da si prišel po piruhe in hajdi v dvorano, pa smo ga res tam dobro ruknili. Malo časa in treba je bilo iti k slavoloku, kar ravno se pripelje slavljenec Šimon Gregorčič, ko so ga vsi pozdravili, poklonil se mu je tudi Juri. Imaš puško pri sebi ? vprašal me je. Da. Ne štedi praha in olova! mi reče, in strelaj dobro. Hočem! odgovorim, ter smo šli v dvorano, ktera je bila krasno ozaljšana.
Naše navadne veselice počasti iz okolice vedno nek Lnka ... de Kul . iz slavne bogate hiše, katera prav za prav je poznata pod imenom Halkedoma-Lončarjeva njiva — cena Izraelovih otrok. Tudi ta dan sta dva vohuna prišla med Izraelove otroke k veselici v Pervačino z svojo navadno malho, a vidši, kako se točno vse v najlepšem redu vrši ■— šla sta med besedo „foris et flebant amare sicut Peter“, ali pa „sicut Judas“. Šel sem za njima češ, vsaj 30 srebrnikov vržeta od sebe, da jih poberem in darujem za otroški vrt. Jok sem sicer slišal, a cvenka ne. Mislim si, tudi dobro, če Juri v serce prav zadene, ker ne strelja rad v cvenke po cvenkih, ampak po irredentovcih. Odsehmal se bo slavil oni gajnk-stopnijce vhod v Pervaško čitalnico: Listro-states — tedaj zgodovinske stopnijce. Lukcova hiša naj pa ostane njiva — Lončarjevo-pokopališče za ptujo irredento.
Veselica in banket sta tako hitro minola, da se mi je čudno zdelo. Peklenski kovač je skušal dve noči skupaj zvariti, pa mu ni šlo, da bi se bili dalje veselili, ker ni imel črnih bukev pri sebi.
Mej telegrami omeniti mi je le najznamenitejše :
It Renč-Ranziano. VesseUizzi v Perrovachino :
Zaderžani, a za muho Jurjeve puške vendar doj-deta dva lahončika iz lončarjeve njive.
Halkedoma „Luka del K . .o“ Rifenberk-Peklo. Zadržani, ker velikonočna jajca tje prikladamo, kjer so jih nevešče roke iz prenapetosti odstranile ; župan se je uže napravil, da si gre obesit križec na prsa, pa oj — maček mu je na nogu stopil, da so mu morali vsled otekline, celo čevelj iz noge izrezati le Ličen in kovač iz Pekla nista hotela žalovati vsled te nezgode.	Društvo „Nesloga11.
Kobarid. Ker ne vemo koga slavite — oprostite.	f Punkeljc Tone.
Gorica. Zadržani radi nesramne bolezni lenobe, oprostite ! ker je nalezljiva.
Več mrzlih lenuhov.
Jeza me je zgrabila, ko sem slišal te telegrame čitati, naročil sem peklenščeku, naj on s kladivom udarja, a jaz bom streljal. G. Ličen vidši, da Jurja nekaj ščiple v trebuhu, takoj izvleče steklenico tistega zdravila, ki vse ozdravi in res pozdravil sem se prav dobro na odhod. Ker se je danilo, ločil sem se od prijaznih Pervačanov, godba mi je zaigrala „Naprej”, pevci so peli, jas pa sem švignol, ko raketa čez hrib, kajti stroj je bil dobro preskrbljen z elektriko, pa tudi Jurjeva glava je imela nekoliko stopin pare, vsled česar sem zadel na Nanosu na spičasti rob sive skale, ki mi je zdrobil polovico krmila in odtrgal kos zastave.
Komenske uganke
Tomaž: Ti Boštjan, ali veš kak razloček je mej komenskim županstvom in drž. zborom ? Boštjan: Državnozborska doba trpi 6 let, doba komenskega županstva pa komaj 5 nepretrgano do zdaj.
Tomaž: Kak razloček je mej druzimi županstvi in komenskim ?
Boštjan: Druga županstva morajo koj po treh letih razpisati nove obč. volitve, komenski župan pa dokler se mu zljubi, kaj ne ?
Tomaž : Veš ti za razloček mej zapisnikarjem pri sejah kakšnega obč. starešinstva in mej perovodjem p. pr. drž. zbora ?
Boštjan: To pa ni težko povedati. So obč. zapisnikarji, ki morajo pisati le to, kar županstvu ugaja, in izpuščati, kar govori opozicija, drž. zapisnikar pa mora vse zapisati, dobro in slabo in sploh vse, kar vidi in sliši Tomaž: Primojdunej, če bi hčer imel, dal bi ti jo za soprogo, ker si tako bistroumen in učen. Boštjan: Ženiti pa se že nočem, kdor se oženi ima otroke, in premisli Tomaže moj, kako je to hudo očetu in celemu svetu, če mati rodi otroke slaboumne in šibke pameti. Taki otroci postanejo pozneje možje po telesu in, osli po duhu — po pameti, in ti osli vladati hočejo potem svet.
Tomaž: Prav imaš da, moj ljubi Boštjan. Tudi jaz poznam take možake, ki si brke vihajo, pa vihajo brke hudo, poznam pa tudi take, ki si škornje „biksajo“ lepo, a v glavi Boštjan moj — v glavi je slama!
Boštjan : Ma — „obrca”, kam sva zašla ? Počakaj Tomaž. Jaz sem ti jih že na toliko odgovoril. Zdaj povej mi pa ti za razloček mej laškimi cokljarji, ki so v Avstrijo privandrali in basnijo, ki govori o ježu in lisici.
Tomaž: Mej temi ni prav nobenega razločka — Lah prisedši v Avstrijo zmrzlo se drži in je pohleven; — jež, ko je prišel pred lisičji brlog obnašal se je tudi tako.
Ko se Lah mej Avstrijci ustanovi, postane prevzeten, in jež, ko ga je lisica k sebi v brlog, vzela, bil je ravno tak.
Ko se je jež pri lisici malo pogrel, začel se je čepiriti po vsem brlogu, dokler je lisico iz svoje imovine spravil. — No Lah, enkrat mej Avstrijci udomačen ravno tako se široko-piri in vse bi rad prepodil, vse udušil.
Boštjan: Ej ti si kača Tomaž! Ti znaš kakšno povedat. Se vč, da mi se s teboj meriti ne moremo, ker ti si bil že daleč po svetu; saj pravim, bil si že v Ipavi, bil si že tam daleč na Laškem, eh saj veš tam v Majfalkuni, ko si galeto prodajal, in tudi na Lukovci in v Kaiudrovci si bil, in se ve — kdor tako daleč, kakor ti po sveti kolovrati, ta gotovo več vč, kakor vsi naši možaki župani, ki že po 24 let tukaj županijo.
Tomaž: Franca me kliče, z Bogom Boštjan! Jaz moram domu, večerja, ej drugače rečemo, veš Boštjan! oblica je že gotovo kuhana, zato me pa kliče. Z Bogom!
Boštjan: Z Bogom! (Potem pa zapoje :)
Mar’ bi črereljce dol djal,
Pa bi bil doma zaspal, —Juhuhu, Juhel
Kde je nek dobra voda?
V Bistrici je ledeno-mrzla in biser-čista voda, ktero Tržačani drago plačujejo. V Metliki si v deževnem vremenu z obrško vodo ne morejo župe kuhati. V Kranjskigori je hudo-mrzla dobra voda, Pri kteri, če se kaj mastnega poje — lahko se krof dobi. V Ornomlji se pije izvrstna kalna kapnica. V Novemmestu si gonijo na mestni trg mlačno Krko. V Krškem povživajo mrzlo Savo. Kočevarji Pijejo Kiuže-vodo. V Semiču pa nemajo prav nič ^ode, ali zato popijejo več vina. V Vipavi izvira *zpod Skale najboljša mrzla in čista voda. Vipavci pej pod Skalo rajše pivo in vino pijejo. Te s° tedaj najboljše vode.	Vodni komisar.
Kamilično cvetje
Nekoč vskoči nek modrijan na vrt ter na ®ekem drevesu zapazi viseče truplo samomorilke. Kad bi videl, vsklikne modrijan, da bi vsa drevesa donašala temu enako sadje.
*
Nek mož se oženi z uprav majhno žensko. ®aran čemu je tako ravnal, odgovori: Najboljše je za moža, da si izbere mej tolikim — najmanjše zlo.
*
Nekdo vprašan, čemu je dal za ženo svojo kčer lastnemu sovražniku, odgovori: Manj vredne stvari mu nisem bil v stanu pokloniti!
*
Kakšno si je treba voliti ?
Bogato, da te bo redila; plemenito, da te bo dičila; lepo, da se ti bo dopadala; zvesto, da te bo varala.
Kadar se ženiš, ne pozabi petorice, sestoječe 4 golih p. Žena mora biti pobožna, plemenita v®vidna, ponižna in premožna, osobito zadnji p nekaj vreden.
*
Nekdo se oženi, a prve se kmalo naveliča, ‘4utne drugo, potem tretjo, četrto in peto. Tudi Peto zapoka po svetu ter ostane samec s petero Vdoui babami. Vprašan čemu je tako naredil, govori: Skušal sem najti jerZno soomo dobro žensko ei tolikimi — a ves moj trud je bil zahman ^ vse so vstvarjene po jednem vražjem kopitu.
*
, Neka ženska, katera si služi svoj kruh se Ponašanjem vode po hišah, prišla je te dni v naše Ptedništvo, da se potem „Jurja" zahvali nekej ‘dttnicipalnej straži za skazano jej uljudnost. Minuli vtorek je močno deževalo, uprav ko je ta Pj'oga ženska se škafom na glavi šla po ulici »Karriera*, kder se je zatekla pred dežjem v vežo oke^ hišo. Tu najde municipalnoga stražarja, 'hi jej le škafa pomagal iz glave, temveč še t^akal je, da je dež nehal, ter jej pomogel sopet
na glavo djati.
*
. Neka gospodična, ki sliši na ime Filomena,
pfttožuje se v pismu o vratarju Jerneju iz C........e,
V1 Prosi Jurja, da objavi njega ne prav galantno vedenje °je. Gospodična je prišla domu nek večer minolega 6^a ter dobila plinove luči v veži i na stopnijcah Sašene, Filomena jezna se drugi dan obrne na . ^tarja Jerneja, rekoč: Zakaj ste sinoči luči po-da nisem znala ni v moje stanovanje ? če bila prej domu prišla, pa bi bila dobila luči Sane, odgovori jej mirno vratar.
*
Neka gospa v ulici „Belvedere" se pritožuje ^foti petim godcem, ki vsaki dan pridejo žagati času kosila, eno in isto melodijo pod okno k»t 0^a stanovanja- Ti godci ne znajo druge piliti, Ud Vedno le to; Nmi solda Marjetina me zapuščaš • Gospa po kosilu ne more spati, kar jej škoduje zdravji. Godci naj premene strune in note, ' pa mestna straža, naj godce kam drugam pre-e,1i| da ne bodo več vznemirjali mirnih gospd.
VOLČJE JAGODE
s,. Prihodnji mesec pol. društvo „Edinost* prične ^vati svoj dnevnik.
>1=
j>. . »Cikorija" namerjava izdati svoje posebno v dvek STetovnih govoricah; to je, v trž. kem dijalektu in mandrijarskem jeziku. Admini-:	bode pri „Aurori" na Vrdeli. Uredoval
An .' oddelek Polde Maronar, mandrijarski pa jan ^ s pomočjo Lavrenčiča in Primožič-a iz Ko-
v.1 , je imel uže v roki nekoliko duševnega ha v trž. vlaščini za oni organ.
Evo vam:
El spirito nel magazin Ga cia-a-pado fogo,
E tutto xe in fia-a-a-me Si, si, tutto in fia-a-a-me!
Te kitice bodo postavili na note, ter peli v časi volitev pri kupici žgavke. Angeli pa je začel sonete kovati v mandrijarskem jeziku, pa mu ne ide od rok.
Ta jih kuje na čast svojej mladej mlekarici in jih bo dal natisniti v „Cikorijinem" organu, kot leposlovni plod svojega uma.
Prve štiri kitice je uže zložil, druge pridejo na vrsto, ko bode mož pri volji. V teh prvih štirih kiticah mož-pesnik nam opisuje, kakšna je njegova mlekarica doma iz gorenje Carbole.
Ecce:
Pej glih ko Štravs je uana vesoka,
Tel’ko je ne ljuben, več se je bojin;
Vrat jema uana muačen, šeroka Pleča be nesla, ne škef, tu pej trdfn. . .
Juri piše očesno mrenico — ali potovanje križem domovine
(Dalje)
Kadar v selo prikorakam, prepričam se, da se kraju pravi „Šmarje", a ne Samarije, kakor je stalo napisano v mojih „maršrutnih“ poto-stezo-goro-vodo-zemljovidih, dresiranih v nekem c. kr. geogr, ustavu na Dunaju. Odkritosrčno povem, da Juri ni slab geograf — a vendar pri tej priliki bi bil skoraj glavo zgubil in to le zato — ker tudi v visokih zavodih ne vlada ona natanjčnost, takozvana „deutsche Grundlichkeit", kakor bi morala vladati, osobito na polju te stroke, ki manjša ali razteza države. Spominjamo se generala, kojemu je bilo dano povelje marširati z svojo četo iz nečega severnega kraja „gradaus" na mesto X na jugu — a sredi pota se je zgodilo njemu i njegovej četi, kar se je znanemu krošnjarju pripetilo v Trstu leta 1884. — Ni čudo tedaj, če sem i jaz visel mej Judejo in Galilejo! Po trudapolnem potu dospem v sv. Križ ; dii Termini aut limites, kazali so mi, da sem prišel v kraj, ki meji na Tomajsko. V Križi nisem doživel ničesa posebnega; le Gašpar Lesenov mi je nekaj štulil o nekih svetinjah, katere so izročili v popravo in olepšavo nečemu visokemu gospodu v Trstu pa —
Bašta Lesenov ! dem. Nemoj mi govoriti o tem, to je za me previsoko — za te pa prenizko in obema bi utegnilo škodovati. — O tem se bova menila drugi pot. To rekši, poslovim se od Gašperja, ter mahnem na Tomaj, kamor prisopiham ne baš prav zgodaj. Tomaj se more reči, da prideluje najboljše črno vino na Krasu, kateremu se pravi „teran“. To vino slovi na široko po svetu. Kdo si ne bi želel kapljico „terana", na dobro pečeno prašičje rebro? Vsak, kdor ga nima. Mej temi se nahaja i Juri. Kdor ga ima, ni mu treba želeti, kar po njem seže, pa je.
V Tomaju se oglasim pri gospodu županu Pnppis-u, kateremu sem imel nekaj posebnega na uho povedati, kajti „Juri“ ne gre po svetu brez „gšefta" — kar naj si zapomnijo njega tetragonalni sovražniki. Če drugega posla nima, pa dela „plane", kako bi lažje dospel na ta ali oni kraj — ne da bi šel po poti ali stezi, pač pa naravnost preko gora in dolin, liki tiče selilke preko gorostasnih gora in pečin — ne meneče se za skritega lovca v temnem borovju — kakor tudi „Juri" se ne zmeni za žandarje in finančne straže, ali celč za, Ahasvera — ker on je prost državljan in c. kr. veteran, tedaj junak v pravem pomenu besede.
Kdor hoče zvedeti, kaj in kdo sem, ta naj pogleda medaljo, ki se sveti na mojih prsih, katero sem dobil po bitki pri Waterloou, kakor se čita v zapisnikih Wellingtonovih. Smrtni „obolos" je bil priča Charontu, da ima pred seboj senco, a ne človeka, da jo prepelje preko Stiksa v mesto Ditesovo, tak isto govori o meni moja zlata me-
dalja, da nisem prost človek — pač pa buča, ki bi boljše paradirala v tropičnem Sudanu, nego li en Wolseley. Earl je rabil do Tomaja skoraj mesec dni, a jaz sem prišel v Tomaj, da sam nisem vedel kedaj — i to zato — ker nisem imel ure pri sebi. Ker ravno govorim o uri, vam povem, da moja je posebne baže in mehanizma jako prostega — niti minut ne kaže, kaj še govoriti o sekundah ! Da pa ura napreduje se časom, kakor neko slov. društvo v Trstu, poslal sem jo študirat na visoko šolo v ulici DeirOspitale pod gradom. Posebno gorko sem jo priporočil ondotnim profesorjem, da jo nauče minute in sekunde kazati, vedno le po pregovoru: The time is money. (Prih. d.)
koprive
Nekdo je prašal Aristipa, kakšno li dekle mu on svetuje, da si vzame za ženo, ta mu odgovori, da ne ve; ako je lepa, postane ti nezvesta, če je grda — ti bo presedela, če uboga — te bo razdejala — če bogata — nad teboj bo gospodovala. Najboljše je, da se sam seboj posvetuješ.
*
V	nekej šoli na kmetih je učitelj vprašal nečega učenca:
Povej mi Blaže, koliko je elementov ?
Pet! odgovori učenec.
Pet! zavpije učitelj, i kako se pa kličejo ?
Zemlja, srak, voda, ogenj in vino.
O-o-o-oh! ti paglavec, kdo ti je pa vino zabil
v	bučo?
Zato, ker vi gospod učitelj, vedno pravite mojemu očetu, ko v društvu pijeta, da je vino vaš element.
*
Bogatin je dal postaviti krasno kapelico, posvečeno sv. Tilhu, uprav na sredi svojega parka. Po dozidanju omenjene, pisal je svojim prijateljem : Pridite gledati čudo! molilnica je dozidana, v ka-terej, ako Bog mi da zdravje, bodo počivale moje kosti.
*
V	nekem mestu so po noči nesli truplo zamrlega za kužno boleznijo na pokopališče. Pot je držala memo straže. Ko ta opazi, da se nekdo bliža, zakriči: Kdo živih je tu?
Mrtev ! bil je odgovor.
*
Nekemu soldatu je krogla odnesla glavo To vidši neki njega prijatelj, reče okoli stoječim: Oh! kako se bo začudil moj prijatelj, ko se prebudi brez glave.	________
Bučino seme
Zakaj mi vedno praviš draga moja, vprašala je neka glediščna skokonoga plesalka svojega starega grofa Petra H. —
Zato, ker me res drago staneš, odgovori jej ta.
*
Nek mož je nad vse knjige ljubil. Žena to spoznavši reče mu nekoč: Jaz prav rada bi se premenila v kakovo knjigo, da bi tudi mene tako ljubil, kakor te ljubiš.
V	takem slučaji, odgovori jej mož, prav rad bi videl, da bi se ti premenila v „Pratko", ker tako bi te koncem leta od sebe zagnal.
*
Katrica je bila -18 letna kmetica, ki je služila pri baronovki A. Katrica se zaljubi v vaškega mla-denča, ki je šlišal na ime Bob, radi tega se ona odpove službi pri baronovki. Pri slovesu reče jej baronovka : Katrica, ker si bila pridna in pametna, tukaj imaš 20 gld. —- to je za tvojo doto.
Kada bi videla tvojega ženina, de jej baronovka. To se lahko zgodi! odgovori jej Katrica. — Drugi dan Katrica obišče baronovko sč svojim ženinom. — Baronovka vsa zavzeta, pravi Katrici: za božjo voljo kam si se zaljubila, hčerka moja ? Bobu je manjkala desna noga, ktero je zgubil v bitki pri Solferinu, leva roka, katero je pustil v ustaji proti ustajnikom v Krivoščijah, levo oko, katero so mu bili izbili domači fantje pri pretepu v krčmi na dan vaškega plesa in vrh tega je še imel odsečeno desno uho, katero mu je bil odsekal domač čuvaj, ko je ta hotel zleziti na nek prepovedani kraj.
Vi lahko govorite ! pravi Katrica baronovki,
vi	imate prav lepega moža, ali to ni nobeno čudo, ker ste imeli nad 100.000 gl. dote — ali jaz reva! kaj hočem dobiti sa 20 gld !
*
Dva severnjaka prideta v Italije. Na Severju ne raste ni figa ni buča. Tu videta figo, ter zlezeta na njo. Jesta in jesta in jeden se je bil fig že tako najedel, da je dejal tovarišu: Hvala Bogu, zdaj sem sit, toliko sem jih snedel, da je strah t
..
res, ta sad je žlahten ! Kaj ! koliko si jih nek mogel pojesti ? Dosta uže ne ! Jaz obiram vedno eno, pa le te ne morem spraviti. Naš prijatelj namesto fige je glodal debelo bučo, ki je visela sredi figovega drevesa.
Smešnlca
V nekem mestecu so igrali komedjanti z možici na škripcih. Na galeriji v prvej vrsti sta sedela mlada gospodična i nje ljubi. Ko se komedja prične, stopila je gospodična na stol, da hi bolj videla produkcijo. Ljudstvo za njo sedeče, postalo je bilo jezno, ker mu je ona zakrivala razgled. Upilo je na njo, ali ta ni hotela raz stola. Zdaj zakriči nek gospod : poglejte kakšno veliko luknjo, ima gospodična v nogovicah! — Kakor blisk se vsede gospodična osramotena. Nje ljubi se dvigne ter reče omenjenem gospodu: Oklofutal bi Vas, ko bi bila na prostem, a ne tu v kolibi — ker ste mojo ljubo tako osramotili. Nikar se ne segrejte gospod! odvrne ta. Ako hočete pojdiva na ulico, bova se tam pobotala, kar pa mislim, da ni treba za tako malenkost. Prosim vas, kako bo gospodična nogovice obula, ako bi te ne imele ljuknjo ?
Listnica uredništva
Slovenski duh na Koroškem v Grebinji: le pošljijte, bomo uze popilili._— Vinski molj, Celje: hvala, večkrat kaj pošlji. — T. Č. T. pesem: Komar je z muho plesal odložimo. — G. I. I. brez straha, v Trstu ni še rešen gordiški vozel, gorje mu, kdor se dotakne, puška je nabita, praha in olova ne bo zmanjkalo, kdor drugače misli moti se. — G. S. v K. Gorenjski zrak, naj vam navdihne tlobre misli, pošljijte kaj. — Gustelj v V. nadejamo se od. Vas še kaj dovtipnega.— G. F. K. D. ali veste kaj ste obljubili, ko ste v Trstu bili?! — It. v S. na G. Prepričajo se prav lahko o tem, da le možu preiščejo obisti. — M. M. v E. Brez dlake ni! po starem pregovoru. — S. A, Fr. Do ut des. — Ptujski Juri: Hvala za čestitko.
Našim čč. gg. naročnikom in drugin rodoljubom naznanjamo tem potem, da je izišla ,,Lira in Cvetje'1, zbirka pesni itd. katera se dobiva pri našem opravništvu po 60 kr. zvezek po pošti na dom. V Trstu je na prodaj pri g. Raffaelli-ju na borznem trgu.
Jurjev koledar (II. Letnik). Od mnogih strani in naročnikov poživljam, bomo le izdali šaljivi koledar za prihodnje leto, zategatelj naznanjamo slavnemu občinštvu in č. g. naročnikom, da bode uredništvo nže septembra meseca izdalo koledar, ki se bode oblikoval od letošnjega po bogatih lepih podobah, šaljivih pripovedkah, smešnicab, pesnih itd. Cena mu ostane kot laui 55 kr. Poživljamo, da se za časa naroči, kdor ga hoče imeti v pravem dasu, kajti letošnjih je nam izmanjkalo v štirih dneh, da smo morali več kot 300 naročnikom, ki so se po novem letu naročili, denar nazaj poslati.
Ured, in uprav- Jurja11.
Telegram „Jurjn"
Ptuj. Godu prijetnem, pridem ti fleten, častitat lepo:	»Bog- Ti daj zdravja, veselja
tudi praveg-a in — naročnikov poln voz".
Ptujski »Juri*.

S
§
s
s
s
Od danas do konca godine 1886
Svatko, koji se predplati na financ, časopis
„LA V E R I FIC A“
o službenih vucidbah
dobit ca ga bezplatno od septembra do cembra t. g. a n jenuaru 1885.
konca do-primit će badava prontuarrij i koledar posudah. Ciena predplati za cielu godinu.
Trst u kuća for. 2. — Za austro-ugarsku carevinu for 2.50 — Inozemstvo (u zlatu) fr. 8. — I/.ran tštk post. saveza fr. 10.
Predplato se primaju danomice
Izlazi 7, 18 i 27 svakog meseca u Trstu..
Verifica donaša kod svako vucidbe izkaz zao-statakah ili brojeve kartelah izvučenih nedignutih. aoa
—	Verifica dodaje svakoj posudi sva ona tumačenja, keja drži vriednimi za razjasniti plan vucidbah.
—	Vucidbe i viesti koje podaje Verifica jesu vazda službene. Verifica objavlja plačila kamatah i, di-videndah kuponab i označuje amortizaciju ukradjenih izgubljenih ili izgorenih kartelah. Viestnik Verifike sadržaje ciene svih vriednostih austrij. i inozemskih.
GIUSEPPE ZOLDAtf - TRST
Ured nalazi se: Via delV Orologio časa fa Stratti, Tis-i-yis namjestničtTu.	5—4 đk
Stoli iz trdega lesa
za pl varne z vrtom, za krčme na deželi, kakor tudi za kuhinje, dobijo so prav po nizkoj ceni. Uzorci (muštre) se vidijo pri
Agenzia Pubblica Commerciale. Trst
Corso broj 22, I. nadstropje.
Cftfd,
JURJEV KOLEDAR
m
m
Vino (teran) mehko ali rezno, koje se srne pravi	34-ger 'TBK1 imenovati, ki
se rabi uže nad 30 let kot pravi in gotovi lek proti koleri in hitrici;
prodaje se v
Skopnem na Krasu h-št.36
liter po 25—-ao Irr.
Podpisani priporoča slav. p, n. občinstvu, svojo goslilno
fl
izide meseca	P	soldov. Kdor ga
septembra		hoče imeti, naj
in bo stal le		si ga naroči
	m	
-m j
-M
Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisani svojo obširno
PEKARIJO
19 — NA GRETI — 19
V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko: potice, pince, presnice in enake izdelke. Vsako naročilo so izvrši hitro in točno. Drag. Gruden.
F. Raffaelli, “ w’
znem trgu, priporoča slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga Slavi a Italiana“ po gld. 1.20 zv.|
A 11’ U1VARV
[k:
EME*	ISOOAIVA -2380
Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja jo izborna in postrežba točna. —■ Nadja so obilnega

11 HI
pohajanja od Slovencev
I. MAVER,
Doto znana Dekanija
Josipa Seleša
»"V i a, <3. e 11’ -Z\.cqu.ed.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh —■ Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »oheeti« itd.
Podpisani goslilničar priporoča svojo pred kratko časa odprto gostilno
!f
Piazza della Oaserma
v katerej ima mnogovrstna najboljša vina in ukusno pivo, ter izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo. I. Peterlin.
Vodstvo EKONOMIČNE PEČI v ulici Madonnina 3, naznanja, da ni davno od tega, kar ste bili odprti sl. občinstvu dve novi fiiijalki v ulicah • delle Legna 1 in della Caserma 5, kder se prodaje kruh 2 kr. ceneje na kilogr. Enak kruh se prodaje i v drugih filijalkah: Ulica Malcanton 7 in Molino a Vento 2, ter v gori imenovanoj pekariji. Dobra in izborna vrst kruha po ceni, ne boji se nikakove konkurence.
48—3
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
L GEEMII-JJ
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje i» prodaje hiše pod najvgodnejimš pogodbami. 24—K)
Piazza Ponterosso Nr. 2,
I. nadstropje.
fl'S =,§:}=;

Pfisrs-ti »s "j =
r t = : r t g
•••••••••<
đk -tfiziAord iivut troid o^jopzt ašnjp ut eovutop oujsiao!(bsa w ■ ofisituoj]« a ofimozAOjd joj
@ ‘A0>i!UB|S l|j)|SpUB|Ol|
oSojBZ 05[nOA ofOAS ugoiodud
‘jnois-aiaL ^
•	t im BiA ‘sz? mm n
41	‘oOAOiij)
•	nstiijOG uaČAjj
I
I
i
i
i
i
L;
Za knjigovodjo

in dopisatelja v trgovstvu — išče mož srednje starosti, v vsakovrstnem trgovinskem opravilu praktično izučen, slovenščino in nemščine v besedi in pisavi zmožen, z lepim sprifialom, v tej lastnosti prilično službo. Naslov pove «.hiri s pušo
I
I
I
aparate — kakor vsako-napravo, stroje, stalne za hiše in zdravnike iz-osobito priporoči eerk-
Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in	čč. duhovščini svoje naj-
novejši iznajdene strelo M« vode. Vsako naročilo izvršeno bode točno in v	najkrajšem času.
TOZMS^-^srzsn:
24—4	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
:x:
m


Preselitev trgovine
Slavnemu p. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje in si usojam naznanjati, da sem opustil svojo dosedanjo pro-dajalnieo, v gosp. Plantz-ovej hiši na starem trgu v Ljubljani, ter se preselil v novo prirejeno prodajalnico:	6—4
na starem trgu br. 15
v Ljubljani,
kder sem vso zalogo združil. — Za mnogobrojna naročila se priporoči
§eregrin (Kajželj
zaloga tovarna za glažovino, porcelan, beloprsteno robo itd.
FilijalKa v Trstn c. li pri?.
avstrijs. Ml-moia
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah pri 24—10 4-dnevni odkaz S'/«”/«
8-dnevni odkaz 3Va0>»
30-dnevni odkaz 3a///o
v napoleondorih pri
30-dnevni odkaz 'ij0 : o
3-mesečni odkaz 6-mesečni odkaz S1///«
Okrožni otdel
v bankah 2Va0/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, t»rac, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saloburg brez troškov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri '/s0/o provizijona. Provizija na Warrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu l/17o provizije za 3 mesece.
Na efekte 60/0 letnih kamatov do zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumi jenja.
V TRSTU, 1. oktobra 1884.
Javna trgovska agencija
(PiMica Agenzia Commerciale)
IStiT* TRST "Mii
Corso broj 72.
ZANIMIVO ZA VSE
Posebna postrežba za male naročbe Pošilja se na vse krajo na drobno, družinam in gostilnicam : Razno sočivje, kava, mirodije, pomeranče, limone, sadje, cvetlice, rokodelsko orodje, pohištvo, dišavine, modno blago itd., vse po originalnih cenah proti mali proviziji, carino prosto.
PKEVjEAlIE
razpošiljatev in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov itd. za katere koli dežele in stanove.
48-a