MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In upravni Maribor, Qoapoakaal.lt/ Talafoa Mradnlltva 9440, »prava 34M Uhaja rasa« nadaljo In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja moaaSno prajoman « upravi al po poiti 10 Din, dostavljan na dom 19 Din / Oglasi po camka / Oglasa sp rajema tudi oglasni oddalak .Jutra- v Ljubljani t Paitnl Cakovol račun H. 11-40C JUTRA Občinske volitve in vsedržavna politika IZ GOVORA MINISTRA Dr. ALBERTA KRAMERJA. k Ustanovitvi velikih občin v Sloveniji, *Je’ kakor smo včeraj poročali, že iz-rsena, bodo sledile nove občinske p0 i t v e, prve po 6. januarju L 1929. ive priprave zanje so že v teku, njih in o ie govoril v soboto na seji obeh ma- rih '—•'-'»ll V JIM. OLJ L UULI1 ItlM." °rskih okrajnih organizacij JNS tudi Se minister dr. Albert Kramer. Uvodoma lifJe sPomnil lepega uspeha državne po-s?..Pri občinskih volitvah v morav-i in vrb a s ki banovini ter poudaril, a le bil smrtni udarec oni fikciji opoizi-kak Se 'iD delala pred javnostjo, in h Ile pr‘znava sedanjega režima c^n° z abstinenco držala ljudske množi-nil 0C* a^tivneKa sodelovanja pri držav-1 Poslih. Sedaj pa hitijo opozicionalci Peljat usodepolno napako oa 8. no-nbra 1931.. in razen ekstremističnih a č k o v i h ljudi, ki prepovedujejo na * Vatskem abstinenco, pa se bodo teme- ljito urezali, so vsi opozicionalni vodite- liS lit Živah»o na poslu, da pri občinskih vo-b0Vjdi poskusijo z aktivno udeležbo pri-J‘* vsaj de| izgubljenih pozicij. ^ je tudi pri nas. iz vrst nasprotni-Nedržavne jugoslovanske ideje sli-ot!10 same blage besede in izdana je pa- doIV na vo,bve> ker te v»iitve niso itične, temveč so gospodarske!« To- a čimbolj govore punktaši o gospodar-,6!» značaju občinskih volitev, tembolj 'slijo na političnega. Nesporno pa je, da e treba iz našega občinskega gospodarstva kolikor le mogoče izriniti strankarsko politiko in one ljudi, ki so pretvorili občino v strankarsko organizacijo ter ocenjevali vse ie z vidikov svojega zagrizenega partizanstva. Enkrat za ^selej. je treba napraviti konec tej zlorabi in omogočiti, da se vodstvo občin po-^eri najboljšim, najpoštenejšim in naj-P'i veščim rokam, da se v njih doseže hlod: tre: no sodelovanje vseh pametnih in sed11'- sodarjev. To je velika naloga S]u annl! občinskih volitev in v tem srni-niih7r*m° vs' zastaviti svoje sile za ske Pnktizacijo in depolitizacijo občin-hotT 80sP°darstva sploh. Toda kdor bi e. trditi, da občinske volitve niso v c;r Zl s Pogledi na naša državna in na-r Pnjna vprašanja, ta bi zavestno v a-j® 1 javnost. Občina je podlaga državi in . . v*‘šlla svoje pravo poslanstvo le tetiv’ Ce *° bodo vodili ljudje, ki so pozi* n n,° usmerjeni v smislu državnega in ^acionalnega programa. Občina v rokah isevikov ali separatistov se izklju-sjl!,Je iz sklopa onih interesov, kijih za-' t'dujcta država in celokupna javna u-Prava. ^ Novi zakon predpisuje zato ža občin-® odbornike ižirečno posebno slovesno risego, ki ne obsega saimo navadne ob-®ze zvestobe kralju, domovini, ustavi in zakonom, temveč Še izrecno poudarja dolžnost občinskega odbornika varovati državo in narodno edinstvo, ga torej veže na program, ki ga n. pr. bivša SDS v Sloveniji odločno odklanja. Kar velja za izvoljenega odbornika, velja seveda tudi že za kandidata. Kdor ni pristaš državnega in narodnega edinstva, temu ne more biti mesta v novih občinskih upravah in temu dosledno tudi ne na kandidatnih listah! Iz povedanega je razvidno, kakšnega pomena so te volitve in kako velika je dolžnost vseh pravili narodnih Ijiicli, da zastavijo vse sile za zmago zdrave nacionalne politike tudi v naših občinah, saj je od zmage odvisna pacifi-kacija starih strasti po našem podeželju; saj je pogoj za splošno poimirjenje in u-spešno ter plodno sodelovanje vseh umnih in treznili rojakov, ki ljubijo svoj narod in jim bratstvo ni fraza. In ker čakajo občine velike upravne in gospodarske naloge, je treba porezati njihovo delo z bansko upravo in vlado. Organizirana nositeljica vse državne politike pa je JNS, zato je uspešna izvedba občinskih volitev mogoča samo pod njenim vodstvom in ob njenem sodelovanju! JNS je danes edina priznana stranka ih mogli bi biti tudi za te občinske volitve eksklHzivisti, toda nam gre izključno le za zmago velike ideje, ki jo zastopamo, zato ne odbijamo nikogar, ki hoče sodelovati in pomagati. Nasprotno, naša dolžnost je, da skušamo v občini združiti vse pozitivne elemente, vse dobre državljane, vse one, ki jim je ju* goslovenski program kraljevega manifesta sveta stvar, punktašika politika pa težka zabloda, k skupnemu delu v dobrobit naše občine in s tem vsega našega naroda in države. To delo morajo seveda vršiti naše organizacije JNS, nihče ne na lastno pest In nihče tretji namesto nas! Pri vsej konciliantnosti, h kateri smo pripravljeni, se namreč dobro zavedamo, da jo edini organizirani predstavnik našega narodnega in državnega programa naša stranka in da bosta le po naših uspehih Jugoslavija in zunanji'svet cenila moč državne ideje v Sloveniji. Sedanje gospodarske razmere odvračajo nekoliko pozornost ljudi od občinskega problema in gotovo ne dvigajo volilnega raz položenja. Temvečje so zato dolžnosti, ki so naložene našim političnim delavcem in organizacijam naše stranke. Z globokim razumevanjem in z zavestjo, da vršimo zgodovinsko nalogo, z neomajno vero v zmago nacionalne ideje, gremo V boj, zavedajoč se, da s simpatijo gleda na nas celokupna domovina, ker vršimo posel, ki ni strankarski v starem pomenu, temveč je državen in nacionalen v pravem pomenu te besede. Pobeg avstrijskih častnikov v Nemčijo ,Z SOLNOGRADA STA POBEGNILA V MONAKOVO DVA AKTIVNA AVSTRIJSKA ČASTNIKA. POLOŽAJ V AVSTRIJSKI VOJSKI. . MONAKOVO, 12. septembra; Ka* ker kot Neitiea ne moreta več trpeti 0r Poroča »Vfilkischer Beobachter«, avstrijske protinemške politike. Še tež a pobegnila Iz Avstrije v Nemčijo 8. a častnika avstrijske zvezne Voj-j e* nadporočnik Brmio Faschlbergcr ^ročnik Theodor Schwarzfinge1, prifi z Solnograda. V Monakovo sta It«- .v polni opremi in se javila tam-Zaen centrali emigrantskih organ!* ki jp.9ba častnika sta podala Izjavo, ter’ razKlašena tudi v radiu, v ka*. strliSt? H^kslla, da sta zapustila Av-trata° j nieno vojsko zato, ker stna-5- ’ da ju prisega ne veže več, ker v Avstriji dela yse protizakonito In je sta živela v zavesti, da zbira Avstrija svojo vojsko na meji In bi se morda morala nekega dne kot Nemca boriti proti Nemčiji. Glede razmer v avstrijski zvezni vojski sta izjavila, da so nevzdržne. Dve tretjini mlajših častnikov sta za narodni socializem iti proti sedanji dunajski politiki, ki je »Izdaja nemštva«. Dollfussov režim drži samo še nasilje. Pobeg je izzval v Nemčiji veliko navdušenje In pišejo o njem vsi večji listi na dolgo 1» široko. LETALO PROGE L JUBLJANA—SU ŠAK SE JE RAZBILO NA STUDENCU IN POKOPALO POD RUŠEVINAMI OSEM ŽRTEV. VSI POTNIKI S PILOTOM IN MEHANIKOM MRTVI. MED NJIMI JE TUDI IVAN ŽURAJ IZ SLOVENSKE BISTRICE. LJUBLJANA, 12. septembra. Vsa Ljubljana je pod vtisom letalske nesreče, ki je skoraj brez primere. Davi ob 6.10 se je dvignilo z letališča trimotorno letalo Foerman-Gollath s šestimi potniki, pilotom in mehanikom za polet na Sušak. Pilotiral je izkušeni pilot Viktor Nikitin, ki je preletel že tisoče kilometrov na vseh progah. Spremljal ga je mehanik Trkulja. V kabini za deset potnikov so sedeli: učiteljica Ivanka Pilerjeva iz Ljubljane, borzni senzal Anton Lušin iz Ljubljane, visokošolec Vladimir Štre-kelj iz Ljubljane, trgovec Georg Ko-nig iz Niirnberga, znani Industrijec in veleposestnik Ivan Kosler iz Ljubljane in lesni trgovec Ivan Žuraj iz Slovenske Bistrice. Žuraj je prispel na letališče, ko se je letalo že hotelo dvig niti in se je zaradi njega dvig zakasnil. Nad Ljubljano in okolico ie ležala gosta megla. Nikitin je letel, kakor vedno, v jugozahodni smeri proti Suša-ku, zdi pa se, da je izgubit orientacijo, kajti letalo se je naenkrat znašlo nad blaznico na Studencu. Iz neznanega vzroka so motorji nenadoma utihnili in letalo je strmoglavilo na1 dvoriščno obzidje ter se s strašnim truščem razbilo. Prvi ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so našli tam samo še ruševine in tudi zid je bil podrt. Zalet je bil tako silen, da je eno krilo odletelo 20 metrov daleč, drugo se je pa docela razbilo. Vsi trije motorji so se iztrgali in zleteli 10 metrov daleč naprej, kjer so se zarili v zemljo. Vsi potniki, s pilotom in mehanikom, so bili takoj mrtvi. Reševalci so našli samo raztrgana trupla, ki jih skoraj ni bilo mogoče spoznati. Pok pri zaletu je bil tako močan, da so ga slišali celo funkcionarji na letališču, ki so se z avtomobilom odpeljali na kraj nesreče. Na telefonsko poročilo je takoj odletelo iz Beograda letalo s preiskovalno komisijo, da ugotovi vzroke katastrofe. Tudi po Ljubljani se je vest razširila bliskovito naglo in na Studenec je odšla takoj uradna komisija. Ostanki trupel ponesrečencev so bili prepeljani v mrtvašnico pri Sv. Križu. Zaradi panike, ki je nastala, letalo proge Ljubljana—Zagreb ni odletelo. Reševanje avstrijskega vprašanja GOMBOS PROTI ZVEZI Z AVSTRIJO. ITALIJANSKA VOJSKA NA MEJI. STARHEMBERGOV FAŠIZEM. IZJAVA PAULA-BONCOURJA. DUNAJ, 12. septembra. Madžarski ministrski predsednik Gombos je v nekem svojem govoru odločno odklonil vsako unijo z Avstrijo in Izjavil, da je vedno proti kakršnikoli obnovi dvojne monarhije. Na ta govor, ki je vzbudil v Avstriji veliko zanimanje, bo odgovoril dr. Doll-fuss najbrže še danes. Prav tako živahno se razpravlja tu tudi o dejstvu, da je Italija prestavila svoj veronski armadni zbor v Bočen. Zatrjuje se namreč, da je to storila sporazumno z 'Anglijo in Francijo, da obvaruje neodvisnost Avstrije v vsakem primeru, tudi če bi nastala v njej državljanska vojna, Tretja senzacija je izjava kneza Starhemberga v Rimu, ki v Avstriji doslej še ni bila objavljena. Starhemberg je namreč dejal, da bo šla Heimwehr z Dolifussom samo tako dolgo, dokler bo zasledoval fašistične cilje. Če bi spremenil smer, bo Starhemberg sam prevzel oblast in pofašistil Avstrijo. Pri tem računa tudi na podporo Italije, Anglije In Franclje. Pertinax pa objavlja v »Echo de Parls« tretjo senzacijo, Izjavo francoskega zunanjega ministra Pau-la-Boncourja, da je Francija prepustila rešitev avstrijskega vprašanja docela Mussoliniju, da pa ta rešitev ne bo nit! unija Avstrije in Madžarske niti pofašl-stenje po načrtu kneza Starhemberga. Nemški pogoji in avstrijski odgovor BERLIN, 12. septembra. Kot odgovor na vesti, da Doilfuss popušča in da ni več tako hud nasprotnik Združitve Avstrije z Nemčijo, je izjavil propagandist Habicht v mondkovskehi radiu sledeče: Edina politika, ki je sedaj mogoča, je, da se pripravi združitev Avstrije t Nemčijo, da se obnove politične pravice nacionalistov v Avstriji, da se ukinejo vsi ukrepi proti nacionalistični stranki, da se razpišejo nove volitve, in da se na podlagi volilnih rezultatov sestavi vlada. Dunajska »Stunde« pa odgovarja Hablchtu, da bodo taki pogoji sprejeti takrat, ko bodo katoličani v Nemčiji Uživali popolno svobodo, ko bo Hitler spoštoval pakt, ki Je bil sklenjen s Hugenbergom, ko se bo zaplenjeno premoženje vrnilo sindikatom in ko se bodo odprla vrata koncentracijskim taborom. Mogoče bo, poroča »Stunde«, Habicht v najkrajšem času govoril o realizaciji tega kompromisa. NOVA POMORSKA KONFERENCA? LONDON, 12. septembra. Kakor poroča »Daily Express« bosta §2 v tem tednu Amerika in Japonska stavili angleški vladi predlog, naj bi se sklicala nova konferenca za pomorsko razorožitev, in sicer v tem smislu, da bi se opustile omejitve, ki jih vsebujeta washingtonski in londonski pakt ter bi se odredil nov ključ za relativno moč mornarice. RATIFIKACIJA KONKORDATA. VATIKAN, 12. septembra. Včeraj je bila v Vatikanu objavljena izmenjava ratifikacijskih dokumentov med Nemčijo in Vatikanom, Tako je torej stopil konkordat v veljavo kljub negativnim vestem, ki so se širile še včeraj zjutraj. NOV ATENTAT V AVSTRIJI. GRADEC, 12. septembra. V vast Pichel, v bližini Judenburga je bil izvršen atentat rta telefonski in brzojavni kabel, ki vodi proti Friesachu. Na istem mestu jc bil izvršen sličen atentat že meseca junija. Dnevne vesti Notar Franc Tavzes mrtev. Včeraj zjutraj je umrl zadet od možganske kapi v Kranju notar Fran Tavzes. Ž njim je legel v grob mož, ki je bil vse svoje življenje odločen nacionalist, požrtvovalen in delaven organizator v raznih nacionalnih organizacijah in star borec za našo svobodo. V 'svojem delu je bil brezkompromisen, vendar pa dobrosrčen. Ko se je po prevratu vrnil v svoj rojstni kraj Idrijo,. je bil konfiniran. Po odpustu iz konfi-nacije se je preselil v našo državo in odprl pisarno v Logatcu, kjer je bil najzvestejši čuvar naše zapadne meje. Njegovo delo je ponosen Sokolski dom v Gornjem Logatcu. Ko pa se je preselil v Kranj, se je uveljavljal zelo uspešno v kranjskem mestnem svetu. Njegovo smrt bridko obžalujejo vsi njegovi nešteti prijatelji in sobojevniki v jugoslovanski nacionalni armadi. Bodi mu ohranjen trajen in časten spomin, hudo prizadetim preostalim naše globoko sožalje! Iz finančne službe. K tukajšnji glavni carinarnici je premeščen carinski kontrolor Josip Radič iz Ljubljane; iz Maribora je po službeni potrebi premeščen višji carinski inšpektor Alojzij Pipa k glavni carinarnici na Sušak; iz Zagreba je premeščen k carinarnici v Gornji Radgoni carinski kontrolor Dragoljub Pavlovič; po službeni potrebi je tudi premeščen glavni carinski skladiščnik Tasa Djordje-vic iz Novega Sada k tukajšnji glavni carinarnici. Napredovanja v poštni službi. V višje položajne skupine so napredovali: za upravnike 5. grupe France Irgolič in Anton Klemenčič, v 6. grupo uradniki in uradnice: Helena Deklevova, Josipa Makučeva, Terezija Silova, Hildegarda Pfe-fererjeva, Amalija Živkova, Marija Mo-horčičeva in Ivo Jan; v 7. grupo Ana Vatovčeva in Valerija Gozdnikarjeva, v 9. pa poštni uradnik Ivan Pahor. Zlata poroka. Te dni je praznoval na Pobrežju v ožjem krogu svojih sorodnikov in znancev zlato poroko hišni posestnik g. Anton Žnidar s svojo ženo Julijano, roj. Hojnikovo. Jubilantoma, ki sta še čvrsta in čila, k zlati poroki naše iskrene čestitke! Inšpekcijsko potovanje ministra dr. Srknila po naših krajih. Minister za zgradbe dr. Stjepan Srkulj je v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Jojiča prekoračil preteklo nedeljo mejo naše banovine pri Murskem Središču, kjer sta ga pri-čakovala načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Krajc m šef mariborskega tehničnega razdelka inž. Vanek. V njunem spremstvu si je minister najprej ogledal državno cesto do Dolnje Lendave in bansko cesto v Prekmurju. Nadalje ceste Dolnja Lendava - Dubrovnik, Beltinci - Murska Sobota in od tam cesto do avstrijske meje. Od tam je krenil preko Broda v Radence. Iz Radenc se je podal v Gornjo Radgono, kjer si je ogledal pred 3 leti zgrajeni novi most pre ko Mure. Iz Gornje Radgone je kreni i proti Ljutomer", od tam preko Ormoža do Ptuja. V Ptuju se je udeležil narodne manifestacije in se podal s svojim sprem stvom še isti večer v Maribor, kjer je prenočeval. Včeraj zjutraj je inspicirai tukajšnji tehnični razdelek, ogledal pa si je tudi Mariborski otok. O otoku samem in o napravah se je minister g. dr. Srkni, zelo laskavo in pohvalno izrazil. Nadaljeval je pot proti Celju in krenil iz Maribora včeraj dopoldne. Darujte za Gorupov spomenik! Sokolski društvi Ljubljana Matica in Maribor Matica sta pokrenili nabiralno akcijo za nagrobni spomenik, ki ga bosta postavili na grob tragično preminolega sokolskega delavca Dušana Gorupa. Skromen kamen na njegovem grobu mora biti viden dokaz, da 'Sokolstvo ne bo nikdar pozabilo svojega zvestega brata, zato naj bratje in sestre darujejo po svojih močeh, da se omenjeni društvi oddolžita njegovemu spominu. Z zbora nacionalistov v Ptuju. V našem včerajšnjem poročilu o javnem zborovanju »Narodne obrane« na Florjanskem trgu v Ptuju je pomotoma izostalo ime predsednika Zveze Maistrovih borcev g. Jože Malenška, ki je v imenu Zveze Maistrovih borcev pozdravil zborujoče nacionaliste. Zveza Maistrovih borcev naj nam to neljubo pomoto blagohot-1 no oprosti. 1 Avstrijski kancelar dr. Dollfuss Ingrad Bori. Pred dnevi smo zabeležili govori ce, da je avstrijski kancelar dr. Dollfuss kupil grad Bori v Halozah, kamor se namerava zateči v primeru poloma svoje protihitlerjevske politike. Na Dunaju so to vest odločno zanikali, sedaj pa izvemo, da ni tako brez podlage, kakor iz-gleda. Ugotovljeno je, da so se pogajanja za nakup gradu zares vršila in da je kancelarju še vedno na razpolago. Obenem se renovira in bo pripravljen »za neko višjo avstrijsko politično osebnost«. Po vsem tem postajajo dosti verjetnejše vesti svetovnega tiska, da je Dollfussov položaj vsak dan brezupnejši. Mali kancelar bo torej v primeru poloma naš gost, kakor je bil dr. Pfrimer po neuspelem puču na Štajerskem. Slovenci v nemški propagandi proti Avstriji. Hitlerjevci se poslužujejo sedaj tudi nas Slovencev v boju proti avstrijski vladi. Tako so nedavno v radiu pobijali Dollfussovo politiko s trditvijo, da se je vesele najbolj Slovenci, ko vidijo, kako zatira nemštvo. Ne Jugoslovanov kot enote, prav nas Slovencev so se pri tem poslužili. Nas se pa spor med Avstrijo in Nemčijo tiče samo toliko, kolikor zadeva naše državne in nacionalne interese ter usodo naše narodne manjšine v Avstriji. Kako se Nemci sicer bijejo med seboj, nas čisto nič ne briga. Stare poštne znamke zopet veljavne. Po odobritvi poštnega ministrstva se bodo odstranjene franko znamke, ki so bile izdane leta 1926. s pretiskom imena Jugoslavija, vnovič izročile v promet za taksiranje poštnih pošiljk. Te znamke so pretiskane s črno barvo, in sicer r.a gornjem delu je ime Jugoslavija v cirilici, na spodnjem pa v latinici. Znamk je 12 vrst, in sicer 0.25, 0.50, 1, 2, 3, 5, 8, 10, 15, 20 in 30 Din. Najboljša naloga o materi. Glavni odbor Pomladka Rdečega križa je tudi na letošnji materinski dan razpisal nagrado za najboljšo nalogo o materi. Vse prispele naloge je pregledala posebna komisija in priznala prvo nagrado v znesku 500 Din Josipu Gregorčiču, dijaku 8. razreda mariborske državne realne gimnazije. Sestanek starešin A. D. »Jadran«. Starešine A. D. »Jadrana« imajo svoj sep-temberski sestanek v četrtek 14. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Starešine r.aj se sestanka zanesljivo udeleže. Občni zbor »Nanosa«. Mariborsko društvo »Nanos« ima drevi ob 20. uri svoj redni občni zbor v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno. Otvoritev Legatove šole v Mariboru. V soboto 9. t. m. se je izvršila slovesna otvoritev Legatovega trgovskega tečaja. Prišlo je mnogo učenk in učencev, staršev ter profesorski zbor. Ravnatelj in lastnik zavoda g. Ant. Rud. Legat je imel lep nagovor, pozival je učence k učenju iri starše k sodelovanju. Rekel je med dru gim: »Naša reklama je dober pouk!« Da je Legatova šola na dobrem glasu je dokazano s tem, da se je letos vpisalo lepo število obiskovalcev, in sicer brez posebne velike reklame. Nato je spregovoril v imenu staršev neki oče učenk in v jedrnatih besedah vzpodbujal mladino k študiranju, se zahvalil g. Legatu za lepe nauke za mladino ter priporočal šolo. S tem je bila slavnost končana. Red ni pouk se je začel v ponedeljek 11. t. m. Izredni popust na švicarskih železnicah je podaljšan. Švicarske prometne ustanove so sklenile podaljšati veljavnost izrednega 30% popusta pri voznih cenah za letno sezono 1933. do 30. septembra, in sicer tako, da odpotuje interesent s švicarske državne meje najpozneje 30. t. m., dočim je vrnitev s popustom mogoča tudi še po tem roku, vsekakor pa v okviru veljavnosti že kupljene vozovnice. Srečke državne razredne loterije za 4. razred 22. kola dobite zopet v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 11. Nova šolska knjiga. Francoska vadnica II. del prof. R. Južniča je dotiskana. Učiteljska tiskarna jo prične razpošiljati v ponedeljek 11. septembra 1933. Veliko javno tombolo v prid Počitni škega doma kraljice Marije na Pohorju priredi Mariborsko slov.'žensko društvo na Trgu svobode v nedeljo, dne 17. t. m. ob 15. uri. Kakor običajno porazdeli društvo tudi letos razven 10 glavnih dobitkov veliko število drugih koristnih in lepih daril, zlasti tudi ročnih del, ki so jih podarile članice. Razstava dobitkov bo od srede naprej v izložbenem oknu Scher baumovega paviljona na Aleksandrovi cesti. Društvo naproša cenjeno občinstvo, da ga podpre v delu za Počitniški dom ter pridno posega po tombolnih kartah. Reklamni koledarji trgovcev. Pod tem EOslovom si je dovolil neki M. Šifrer iz Ljubljane odgovoriti v »Večerniku« z dne 28. avgusta, češ, da združenje trgovcev nima pravice prepovedati razdeljevanje koledarjev. Združenje trgovcev se mora pač zavarovati proti temu, da bi se nepoklicane osebe vmešavale v sklepe naših občnih zborov ter celo javno po časopisih dajale kakršnakoli pojasnila. Da bo sklep združenja o prepovedi razdeljevanja koledarjev držal, kakor drži tudi drugod, naj bodo o tem prepričani vsi naši člani, mnenje g. Šifrerja pa za nas nikakor ne more biti merodajno. Združenje trgovcev v Mariboru. Vsako sredo, soboto in nedeljo zvečer v HOTELU .OREL* KONCERT WITHE-STAR JAZZ GODBE Kuhinjske specialitete! Izvoznikom živih rastlin, sadja, sočivja in zelenjave na Angleško. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru sporoča izvoznikom, da daje na vpogled vse predpise* ki se tičejo uvoza na Angleško vseh živih rastlin in njihovih delov, nadalje uvoza jabolk, sočivja, ze-e n ja ve in grozdja. Izlet z avtobusom na Vrbsko jezero v nedeljo, dne 17. septembra 1933, ki ga priredi Tujsko-prometna zveza v Mariboru. Odhod: ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«; prihod v Poreče (Portschach) približno ob 9.30. Od tega časa pa do 15.30 prilika za izlete po jezeru s parniki, ali pa za kopanje v še precej toplem Vrbskem jezeru; vrnitev: ob 15.30 preko Gosposvetskega polja; prihod v Maribor ob 21. uri. Cena vožnje: s pristojbinami za potni list in vizum: 110 Din, število izletnikov: 25 oseb. Takojšnje prijave za udeležbo spre jema »Putnik« Aleksandrova cesta št. 35, tel. 21-22. Izlet z autobusom v Marijino Celje (Maria Zeli) v p ond e 1 j e k, dne 18. septembra 1933 ali pa v četrtek, dne 21. septembra 1933, ki ga priredi Tujsko prometna zveza v Mariboru. Odhod: ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«; prihod v Marijino Celje (Maria Zeli); vrnitev: naslednjega dne ob 10. uri dopoldne preko Semeringa, Murzzuschla-ga in Brucka; prihod v Maribor: ob 21. uri; cena vožnje: s pristojbinami za potni list in vizum: Din 210; število izletnikov: 25 oseb. Takojšnje prijave za udeležbo sprejema: »Putnik«, Aleksandrova cesta št. 35 tel. št. 21-22. Autobusni izlet v Ribnico na Pohorju bo v nedeljo 17. t. m. Odhod ob 5. uri zjutraj z Glavnega trga. Vožnja z udobnim »Tatra« vozom do Ribnice na Pohorju, kjer avtobus počaka in pripelje izletnike zvečer do postaje Brezno do prvega večernega vlaka ob 19. uri. Cena za avtobus Din 36.—, železniška vožnja posebej. Ciani SPD morajo radi event. polovične vožnje na železnici imeti potrjene legitimacije. Ker je le še nekaj mest prostih, prijavite se čimprej! Prijave spre jema: Lojze Strašnik, Gregorčičeva 6 tel. 20-38. Kino Union, Danes zadnji dan velika veseloigra »Pozdrav, poljub, Veronika« s temperamentno Madžarko Frančiško Gaal, znano iz filma »Paprika«. Od jutri dalje veleintersantni filrn o trgovini z dekleti »Izgubljene hčere«, ki je imel vsepovsod največji uspeli. Grajski kino. Od danes torka dalje znameniti džungelski velefilm »Trader-Horn«. Največje filmsko delo te vrste. Pride veleopereta »Nocojšnjo noč ali nikdar« (zlati saxofon) Hans Albers. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovobnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Narodne gledalce Mariborski gledališki abonma Opozarjamo na abonma »Narodnega gledališča« v Mariboru za sezono 1933/34, ki se lahko priglasi pri dnevni gledališki blagajni vsak dan od 9. do pol 13. ure ter od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne). Abonma obsega 20 predstav (12 dramskih ter 8 glasbenik) ter se plačuje v sedmih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki. Dobe se tudi bloki) ki omogočajo obisk pri 20 poljubnih pred stavah, tako da te vrste abonenti niso vezani niti na dneve abonmana, niti na posamezne predstave. Mnogi obiskovalci gledališča so izrazili željo, da bi se uvedel — slično kot v Ljubljani — aboti-man vezan na stalen dan. Zato razpisuje uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru stalni abonma »četrtek«. Interesenti za ta abonma bodo dobivali svoje predstave izključno ob četrtkih. Abonma »četrtek« bo le za malenkost dražji od drugih. Abonma se lahko priglasi do sobote, 23. t. m. Za dosedanje abonente ostanejo lanski sedeži rezervirani do 16. t®* Priglasite se čimprej! Repertoar bo objavljen te. dni. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hu-dern srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravnikj uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri^ nadlogah klimakterijahic dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Važno za izvoznike prašičev. Urad za nadzorstvo nad izvozom živine poziva izvoznike, zadruge in pridelovalce, ki hočejo v oktobru izvažati v Avstrijo živ* prašiče, govejo živino, zaklane prašič« in teleta, da to prijavijo uradu najpoznUG do 11. t. m. Prav tako se pozivajo izvozniki, da pošljejo uradu do omenjenega roka tudi prijave za žive svinje, mast ifl slanino, če jih žele izvoziti v oktobru ua Češkoslovaško. Tisti izvozniki zadruge in pridelovalci pa, ki so prosili ali bodo v bodoče prosili dovoljenja za izvoz mesnatih prašičev v Avstrijo in jim je stro-covni odbor to dovolil, ne smejo v nobenem primeru izvoziti namesto mesnatih mastnih^ prašičev, marveč le takšno blago, kakršno je navedeno v izkazu. č® se izvozniki in zadruge teh določil o izvozu mesnatih prašičev v Avstrijo ne bi držali, bodo izgubili pravico do izvažanja. Drobna policijska kronika. Sedem ar®l tacij in 10 prijav to je vse, kar bele*1 današnja policijska kronika. V policijsK® zapore so romali neki Jakob H., ker s® je grdo obnašal na ulici, neki žid Hi,el Sauerstein, ki je brez dovoljenja pre*0’ račil našo državno mejo, neki berač An' ton T., 2 potepuha Štefan P. in Avff1,st G. ter 2 nočni ptički Marjanca M., ki ga je tako nalezla, da je pijana obletna ulici, in neka Marija M. zaradi taine prostitucije. Ponesrečena kolesarka in kolesar. ' Dogošah je padla s kolesa 281etnn rica Štefka Gsehnanova in si pri hudo poškodovala levo nogo. Istega dne je padel s kolesa v Račah 531-ctni delavec Ivan Pavec in si nevarno poškodoval desno nogo. Oba ponesrečenca s® zdravita v tukajšnji bolnišnici. Sejem za prašiče. Na zadnji sejemj;3 prašiče so pripeljali 132 prašičev. Kimč»a je bila srednja in je bilo prodanih 79 vali. Cene so bile naslednje: mladi prasn-5—6 tednov stari 120 do 150. 7 do 9 tednov stari 200- 230, 3 do 4 mesece stari 250—320, 5 do 7 mesecev stan 380--4? Din, 8 do 10 mesecev stari 550—600 p1" in leto stari 650 do 750; kilogram žive teže 7 do 8 Din, mrtve pa 10.50 do 11 D® Cena prašičem se izza zadnjeg«. sejma o spremenila. Vremensko poročilo ira-^-rs^e mctc' orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 8.8 stonini C; minimalna temperatura je znašala 8 stonmj C: barometer je kazal mi 15 5 stomniah 744.T. reduciran na ničlo na 74° 9- relativna vlaga 91; vreme ic tiho OT!r> Vremen ska napoved nravi, da se bo vreme Popolnoma zjasnilo; Strupena ljubosumnost IZ LJUBOSUMNOSTI ZAKLAL BRAT BRATA. KAZENSKA RAZRAVA PRED MARIBORSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM. v^ali senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obravnaval danes dopoldan žalosten primer tragedije dveh bratov. Povešenih oči in bledega obličja je sedel oa zatožni klopi 30-letni kolar Jože L ize r 1 iz Smolinoev pri Sv. Antonu v ‘Ovenskih goricah. Kratka obtožnica, ki J0 !e n®rvozno poslušal, mu je očitala, da ® Je spozabil nad kTvjo lastnega brata že ga rac^' nekega dekleta zabodel z no-v trebuh, da je drugi dan podlegel , smrtnim poškodbam. Odkar se je obtoženi Jože zagledal v sv?° Puckovo, ki je stanovala pri -,em očetu, posestniku Francu Pučku pri 9v. Antonu v Slov. go- &*** -■ — — — _ ’ ni jmel več svojega brata rad in * Je pričel letošnjo pomlad smrtno so-re aZlt’.'v ^^ov brat Janez je nam-jjj0. Pričel zalezovati njegovo izvoljenko, do ^ n a V ^o^r11 času pred kritičnim Han z njim vedno bolj prijazna, Jo fm ^ratu pa vedno boli hladna. V nPZi-?Vo srce se J'e zajedel črv strupe-nibosumnosti, ki je glodal vedno glob Peki” dokler se ni rodil v njem br,,ens^‘ načrt, spraviti s poti svojega da W te^meca> Vedno je iskal prilike, Se 1 se znesel nad bratom Janezom, ki ,2a Vse njegove grožnje in svarilne be-e ni dosti zmenil. datfV6 ^°šnio nedeljo 9. julija vroč Pri ’ - S0 pr* P u č k o v i h sušili seno. ^ susenju je pomagal tudi današnji ob-«*** Jože. Tisti dan je Jožeta v srcu lik a ^ ae nikoli. Vedno je iskal pri-^ e> da bi se srečal pri delu z Marijo, Pridno vihtela vile. Marija, njegova in j,- ,n^a’ se mu je vedno izmikala Po l irt!ela zanj nobene prijazne besede. končanem delu so po večerji obsedeli na Ker je Pučko prinesel tudi vi-PriHS° Se fantJe in dekleta, ki so čez dan je „n,°. delali, kmalu razgibali. Le Jože jej a’ mrk in zatopljen sam vase. Bo-rp„.Sa- ie. ko se je njegova Marija vrtela iacn escim 2 drugimi fanti. Kot strela z * ega neba pa je bil zanj prihod bra-a Janeza. Čim je Janez vstopil, se je {" ‘druži1 veseli družbi in takoj prisedel Mariji, ki ga je prijazno sprejela in ob-ua z vročimi pogledi. Ko se je Janez di zavrtel z Marijo in jo tesno pritiski k sebi, je v Jožetovem srcu dozorel ^klenski načrt. Od jeze je škripal z zob-’> in ko ga ni nihče opazil, je nervozno 5«skal v žepu nož... okr°SPOdar Pučko in gospodinja sta se zi 10- u,re Podala k .počitku, pri mi-tožen S° °L)Seijo ugodno priliko četrtinske vož Uje 'n S' PNvoščijo nekajdnevno letova-je - 'rivieri v smislu manifestaci- je ^ na^ Jud ran. Vnet obiskovalec morja sko ejai Y vlnku, da je zadeva s četrtin-rab'lV°Žnio ze'° Pametna in da bo odslej iz y o'sleherno slično priliko, pa če bi bil T0 ? vu kongres starih devic ali karkoli. Uje -e s’cer dotičnikovo nerazumeva-(jaj 2a .'dejo, obenem nas pa uči, da je v 8i»h,.Yw ®kem primorju potrebno prirejati jal je spomine na srečne dni, pred očmi pa mu je plesala grozna slika. Zunaj pred hišo je prosila Marija Janeza, naj bi spra vil svojega brata Jožefa domov, ker bi tudi ona rada legla k počitku. Janez je Marijo ubogal in se podal v sobo, kjer ga je čakal brat z odprtim nožem. Kaj se je prav za prav med obema bra torna odigralo, ni videl nikdo. Marija in sestra sta slišali le prerekanje. Jože je govoril zelo glasno in očital Janezu, da se je potepal pri viničarki Jakupečki, nakar mu je Janez odvrnil, da ga to nič ne briga. Dekleti sta bili prestrašeni in si ni sta upali v sobo, iz katere je prihajal odmev udarcev. Ko se je Jože z okrvavljenimi rokami pojavil na pragu sta pla- nili v sobo in našli Janeza, ki je ležal s prerezanim trebuhom na postelji. Še isto noč so Janeza prepeljali v ptuij sko bolnišnico, kjer je naslednje jutro podlegel smrtni poškodbi. Po Jožeta pa so prišli orožniki in ga odgnali. Pri današnji razpravi je obtoženi Jože prizna.1 svoje dejanje, zagovarja pa se s silobranom. Vso krivdo je valil na Marijo Puč-'kovo in priznal, da je storil svoje dejanje v ljubosumnosti. č mat ni upošteval njegovega zagovora in ga je spoznal za krivega v smislu obtožbe ter ga obsodil na 6 let težke ječe m trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senatu je predsedoval okrožni sodnik g. Z e m 1 j i č, votanta sta bila okrožna sodnika gg. Kramer in dr. Kotnik, obtožnico je zastopal višji državni pravnik g. dr. Jančič, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Stanjko. Za kulturno zbližanje balkanskih narodov BALKANSKI MEDICINSKI TEDEN V BEOGRADU. V okviru balkanske konference bo prirejen v Beogradu medicinski teden, ki je nekaka manifestacija kulturnega zbliža-nja med posameznimi balkanskimi narodi. Prireditev balkanskega medicinskega tedna predstavlja važen del programa omenjene konference, ki je razdeljena na ekonomsko, politično, prometno, higiensko, intelektualno in socialno. Poleg javnih letnih sestankov prirejujejo posebne komisije takozvane tedne, ob priliki katerih se pokažejo uspehi in napredek na raznih področjih narodove delavnosti, zlasti pa v pogledu ekonomije, politike, higiene in medsebojnega prometa. Sestanek, ki bo v najkrajšem času v Beogradu bo posvečen problemu medicine. Sestanka se bodo udeležili predstavniki zdravniških strok vseh balkanskih držav, ki jim je pri srcu zboljšanje sanitarnih, ekonomskih in splošnih razmer balkanskih narodov, od katerih lahko mirno pričakujemo, da bodo po svoji strokovni uvidevnosti doprinesli marsikaj dobrega za zboljšanje narodnega zdravja posameznih narodov in da bodo odkrili nove poti za čim boljši napredek in boljšo bodočnost Balkana. Na dnevnem redu omenjenega sestanka so vprašanja splošnega značaja in sanitarne politike. Razpravljali bodo o vlogi zdravnikov, ki so včlanjeni v uniji balkanskih narodov, o zdravstvenih razmerah na deželi, o interbalkanski sanitarni kolaboraciji, o sanitarnih konvencijah med balkanskimi narodi, o problemu proti tuberkulozne akcije na Balkanu, o zdravstvenih razmerah otrok v balkanskih državah, o problemu paludizma in o drugih važnih problemih. Ni to samo slučaj, da je balkanski medicinski teden prirejen v naši državi. Kakor je znano, je naša država v zadnjih letih dosegla izredno lepe uspehe v pogledu medicine in higiene. Po svojih zdravstvenih ustanovah je naša država pričela eneTgičen boj za zboljšanje sanitarnih razmer v narodu in osnovala tudi precejšnje število raznih medicinskih institucij in drugih ustanov v raznih kra jih naše države. In vse te ustanove so na tako visoki stopinji z ozirom na njihovo ureditev, da lahko služijo za vzgled dragim najbogatejšim in najkulturnejšim sosednim državam. 0 naših sanatorijih za tuberkulozne in o napravah proti alkoholizmu in malariji, so se celo tuji priznani strokovnjaki izrazili zelo laskavo in pohvalno. Veliko pažnjo posveča naša država zlasti šolskim poliklinikam, dečjim zavetiščem in zavodom za odgo-io dojenčkov. Ptuj Seznani o davčnih osnovah zavezancev, katerih predmeti se bodo razpravljali pred davčnim odborom, je razgrnjen na vpogled pri mestnem načelstvu do vključno 16. t. m. Davčni zavezanec se lahko sam ali po svojem zastopniku udeleži seje davčnega odbora, ki bo razpravljal o predmetih navedenih v zgorejšnjem seznamu. Kino Ptuj. V sredo 13. itn v četrtek 14. trn. vsakokrat ob 20. uri se predvaja film »Afera polkovnika Redla«. V glavnih vlogah Teodor Loos, Lil Dagover, Franc Holzlln, Vili Bauer, dr. Weimann, M. Stifter. Kot dodatek Ufin tednik. V soboto 16. in v nedeljo 17. trn. obakrat ob !8.30 m 20.30 se predvaja ».Don Qui-chote«. Prvi in edini nastop slavnega pevca Fjodora Šaljapina. Kot dodatek Jugo-fcul turni film in Foksov tednik. PoHcIJske vesti. Maks Wurzbach, 23 let star, upravitelj v Predvoru pri Kranju se je udeležil nedeljskih svečanosti v Ptuju. Vztrajal je do konca v ljudskem. vrtu in se šele ob 5. uri zjutraj vrnil v j | mesto. Ker je bil zaspan je zaprosil nekega tukajšnjega mesarja, da mu dovoli nekajurni počitek v postelji. Njegoš prošnji se je ustreglo. Spal je do pol 9. ure in odšel. Po njegovem odhodu pa so ugotovili, da je zmanjkala žepna ura in razna druga zlatnina vredna nad 1000 Din. Policija ga je s pomočjo domačih izsledila in aretirala. Pri njem so našli vse ukradene predmete. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Aretiran je bil tudi 271etni Karl Biskup, brezposelni brivski pomočnik iz okolice Varaždina, ker ga iščejo oblasti radi raznih vlomov in tatvin. Izročili so ga sodišču. Sokolstvo Druge župne lahkoatletske tekme V dneh 30. sept. in 1. okt. priredi mariborska sokolska župa svoje druge lahkoatletske tekme. Vsa društva se naj polnoštevilno udeležijo teh tekem, da pokažemo vsem, da je smisel za najprdrodnejšo telovadbo —lahko atletiko — prodrl že tudi v vsako naše društvo in četo. Vse bratske edinice opozarjamo, da je zadnji rok prijav 16. sept. Pozneje došMh prijav ne bomo upoštevali. Opozarjamo, da bodo bratom in sestram tekmovalcem do voljene vozne olajšave na železnicah, da se lahko tako v čim večjem številu udeleže tekem. Sestre! Bratje! Prijavljajte se predvsem za više boje, ker samo preko njih vodi pot k telesni vsestranosti. Ne izgovarjajte se z neznanjem.. Tudi s slabimi rezultati ne. Saj nočemo nobenih rekordov. Hočemo množico vsestransko sposobnih tekmovalcev. Vsa natančnejša navodila za tekme so v okrožnicah, ali pa bodo prihodnje dni izdane. Za hrano, prenočišča, vožnjo, i. dr. boste pravočasno obveščeni. Naša prireditev mora biti manifestacija bratstva in plemenite borbe. Zato ne sme biti društva, ki se ne bi udeležilo tekem in ne sme biti tekmovalca, ki 'bi z omalovaževanjem te prireditve zmanjšal končni uspeh. Zato vsi na tekme, da pokažemo kaj smo delali in kaj moremo doseči. Zdravo! Mlada požrtvovalnost. V nekem‘kraju blizu Londona je ob pri liki neke nesreče pokazal lSletnd Mihael Esheldi nadčloveško vzdržljivost in požrtvovalnost. Mladenič je odbrzel na izlet s svojim motornim kolesom skupno z nekim prijateljem. Domov grede pa ju je doletela nesreča. Blizu Londona, se je motorno kolo prekucnilo in oba sta obležala v obcestnem jarku. Esheldi je kljub smrtnim poškodbam plezal po trebuha 100 metrov daleč, da bi poiskal svojega' prijatelja, ki je bil ranjen in je ležal y nezavesti. Ko ga je našel, je pričel klicati na pomoč. Njegove klice so slišal) judje, ki so prihiteli na kraj nesreče in nudili obema ponesrečencema prvo pomoč. Med prevozom v bolnišnico je Eheldi izdihnil, njeoov prijatelj pa je srečno prestal operacijo. ,, _____________________________ kj sličnih svečanosti, kongrese itd., Ugod°ra^° M** zvezani z raznimi Uj0 p°strn’ i‘n predvsem s četrtinsko vož Že ti'-.ropagaildna akcija Jadranske stra-ke Prav v tenb da privede v naše lu-lilco s Ved 'tudstva iz zaledja, da ima pri-ttiere atm° v*deti Položaj in spoznati raz-dran‘, n v lem moram organizacijo Ja-Vo-'- s*raze ze'° pohvaliti. ŽeleJL^ pa ™ Potekla povsem gladko, lastne • liprava morala skrbeti iz £a interesa in v skupnem interesu za idejo, da se udeležencem sličnih prireditev vozne olajšave vsestransko realizirajo, ne pa, da se še obremenjujejo. V take namene, kjer je vrhu tega vožnja zelo dolga, bi morali biti na razpolago veliki vozovi drugega razreda, ali pa tretji razred v brzovlaku, in sicer s četrtinsko ceno tretjega razreda osebnega vlaka. Slični incidenti niso nič kaj prijazni in dobičkanosni: V Zidanem mostu, kjer so se nam priklopili tudi Ljubljančani, so hoteli nekateri potniki prestopiti iz našega vagona, ki se je bil priključil brzovlaku, v osebni vlak za Zagreb. Pa jim je to konduk-ter odsvetoval, češ, saj jih je v vagonu več kakor trideset in lahko ostanejo v njem, ne da bi kaj doplačali. Zgodilo pa se je drugače. Ponoči, ko je prišel drugi kondukter in pozneje revizor, so morali vsi doplačati znesek za brzovlak pod grožnjo, da morajo vsi na prihodnji postaji izstopiti. Tudi v vlaku, s katerim se je vozil mariborski naraščaj Jadranske straže na ekskurzijo čez Sušak in z ladjo po morju v Split, ni bilo vse v redu. Naj se ta pritožba na primernem mestu upošteva! Z dihalnimi organi, polnimi saj in dušečih plinov, smo se pripeljali v Split. Čakajočim smo prožili umazane roke v pozdrav. Domačini, kakor tudi javni organi, so v mestu zelo vljudni. Vsakdo vam rad pokaže, kam je treba iti, da najdete to in ono. Tako nam je neki slovenski straž nik na vogalu pri živilskem in sadnem tirgu radevolje pokazal »podrum« z najboljšim dalmatinskim vinom in ker se proslavlja vsak svečan trenotek, bodisi svidenje, slovo itd. z vinom, sva zavila tudi midva s kolegom vsak na četrt pro-šeka (liter 16 Din! V splošnem se suče cena med 16 in 20 Din, dočim ga je dobiti na Hvaru tudi po 7—8 Din liter. Navadno vino, recimo črno, pa je dobiti naj ceneje po 2 Din). Nato sva obiskala sadni trg. Okusno grozdje z velikimi, lepimi jagodami, smo dobili kg za Din 2.50, bele fige 2 Din kg itd. Okusno in poceni. Sploh je hrana v Splitu, kakor tudi v ostalih lukah, zelo poceni. Ste mesojed-oi? Porcijo rib dobite od 2—5 Din, kakršen je pač zadnji ribji lov ali kakršen naslov nosi lokal. Saj v splitski restavra ciji je dobiti prošeka tudi za 44 Din liter in še več! Ljubite močnato jed? V »gradski« kuhinji dobite »paštafažoj«, »rižoto«, »paštašuto« itd. kot obed ali večerjo za 3 Din dovolj, da se do sitega najeste. Za boljše ljudi je tudi boljša hrana za 4—5 Din, ali pa celo 10 Din. Prvi dan sem si naročil za 3 Din krompirja, kuhanega mesa in zelja zvrhan krožnik, takorekoč celo goro. Pa še nisem bil dovolj sestradan, da bi spravil hrano, po kvaliteti ceni primemo in med tem, ko sem se oziral obupno po rešitvi, sem zagledal pri vratih suhega in sestradanega mladega reveža, ki je »očka!« z mojkn krožnikom. Namignil sem mu in še preden sem bil pri vratih, je bila jed spravljena. Mnogo revežev je tem doli, starih ki mladih, delavoljnih — a zemija je borna, vinograd je luksus, v pristanišču pa tovori kopica ljudi les iz ladje. A kakšen les: nekaj vijugastih drv, ozkih in drob-nih. Pri nas leži tega polno po goodovih, pa se zanj nihče ne zmeni. Promet stane in kapital umira v pasivnosti. Na jugu pa kurijo z drvami, podobnimi našim koreninam. Kdo kuri? V luki sem videl tudi premog, mnogo premoga. Samo sedatf ne vem, če je iz severnodalmatinskega premogokopa in če ga uvažajo ali izvažajo; le to vem, da je promet v daknatin skih mestih v glavnem lokalnega značaja. Nekaj ljudi je bilo zaposlenih pri premogu. Bili so črni kakor vragi in drobci premoga so se jim zarili globoko v oči, nos, usta, Ir, - kožo. Poleg pa so stale bele gospou ..iie v svetlih kostumih in jih gledale ter med seboj brezskrbno kramljale o lepotah dnevnega in nočnega Splita. Obalo pred kolodvorom renovirajo, a malo jih je pri tem delu zaposlenih. Nekateri se preživljajo s prtljažnim nosašt-vom — to so »sezonski delavci«. V isti razred spadajo tudi ribiči s svojimi ladjami, katerim Človek ne bi zaupal niti svoje lastne teže! (Se bo nadaJjevaSoi^ ' Stran 4. Marlfiorsfil »V E CER NI K« ITuIra - - - ■- -- ■ M a r I č> or«, dne 17. IX. 1931 i«Ma^^ .I-HMIIH. KUHINJSKO POHIŠTVO, moderno, novo, belo pobarvano za Din 950 tta prodaj. Vojašniški trg 1, 3425 ANTIČNA STARONEMŠKA JEDILNICA, postelja, omara, mize, stoli, kuhinjska kredenca In razno drugo pohištvo ter predmeti, kakor tudi police se takoj zelo Ceneno proda. Vprašati v upravi. 3420 Na proda) Je krasilo ohranjena, temnorjava, masivna jedilnica, ki ima tudi pisalno mizo Z velikim foteljem, stoli tapecirani z usnjem. Naslov pove tipraVa lista. 6012 LEPO. OPRLMUENO, SOLN s posebnim vhodom oddam poeehi s L Oktobrom, Pra-protnikova 26. Krčevina, 3429 Sobo Me ZAKONSKI PAR išče solnčno. opremljeno sobo z upoj-abo kuhinje V centru mesta. Naslov v upravi lista. 3421 Stanovanle ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE ali kikal. Vprašati Vojašniška Ulica 9/1. Cena Din 400. 3424 DilaŠko stanovanja SPREJMEM 4—g dijakov iia stanovanje in hrano za Din 400 mesečno. Tattenba-ChpVa Ulica 16011,. vrata ,19. DIJAKINJO sprejmem kot sostanovalko k dijakinji viš. realn. gimnazije. Krčevina, Strma Ulica 3. pri Tomšičevem drevoredu. ,3313 Oddelek Telovadnica Dan Ure Člani mlajši Krekova ulica Torek Petek 20.—22. Člani starejši Gimnazija Torek Petek M19-20 članice mlajše Krekova ulica Pondeljek Četrtek 1S_»/, 2! Članice starejše Gimnazija Pondeljek Četrtek 19—7,21 Moški naraščaj od 14.-16 l. Krekova ulica Sreda Sobota 7,19-20 Moški naraščaj od 16.-18.1. Krekova ulica Torek Petek »419—20 Ženski naraščaj Krekova ulica Ponedeljek Četrtek »/,18—19 Moška deca Krekova ulica Sreda Sobota 17—^10 Ženska deca srednješolska Krekova ul. Torek Petek 17—«/,19 Ženska deca od 7. do 10. leta Cankarjeva šola N Torek Petek >/,17-18 Ženska deca najtniajSa Cankarjeva šola Torek Petek 15-»/, l7 cv j® puvcia v puueuciivn. rnjavu Mann in nu»v ■ stofilVših članov Irt naraščala sprfcjertiajo vodniki oddelkov med redno telovadno tfr°* ———■ ' - < * rrii liMBinMMMiMiiai iii Iimu umhji, I fr—jr*? Službo Ule SLUŽKINJA, vajena hfšhih del in mato kuhe išče mesto. Ponudbe na upravo »Vočernika« pod »Gorenjka«. 3426 Pouk NEMŠČINA V 6 MESECIH! Začetni pouk, slovnica, pravo- ! pis, konverzacija. Lahka metoda, siguren uspeh! Naslov, v upravi. 34331 Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13 ^>HpOrbča^a^olsko^ežijo^s^^Hkekn^g^m^otrebščinc^3 vse vrste šol po žeto nizkih cenah. Javti|jn^dvatnijtsl^ |bcnc^s^l^ik^p9shižujejo^ugo^u^^^laea^to^^jobi2K^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik SHANKO DETELA v Maribora * - -