1951
OP*
PRIMORSKI DNEVNIK
Abb	v gotovini
Postale | gruppo
Cena 35 lir
Leto XIX. Št. 42 (5417)
TRST, torek 19. februarja 1963
fOEDSEDNIK REPUBLIKE RAZPUSTIL POSLANSKO ZBORNICO IN SENAT
Splošne volitve bodo 28. in 29. aprila Novi parlament se bo sestal 16. maja
Včeraj je umrl bivši predsednik vlade Fernando Tambroni - V °kviru ukrepov proti naraščanju draginje je vlada odobrila uvoz dodatnih kontingentov mesa, oljčnega olja in masla
'Preri8' Predsednik republike Segni je sprejel danes ob KJjdpednika vlade Fanfanija in mu sporočil, da namerava '°lt n Parlament. Fanfani je dodal svoj podpis na ustrezni ^itiur^dsednika republike, nato pa ga je vzel s seboj na sejo u rekega sveta, ki se je začela ob 10.45 v palači Chigi. r-s	svet je določil 28. april za splo&ne politične volitve,
bodo izvolili novo ------------------
Rm sitn ~v----1--	*-	----i- britev kandidatnih list za poslan-
sko zbornico;
25. marca: zapade rok za odobritev kandidatnih list za senat;
30. marca: zapade rok za predložitev izjav o povezavi kandidatov za senat, imenovanje predsednikov volišč;
zbornico in senat, •totu ® v°litve bodo 28. in 29. \ JJJJ, 14. ure. Novi senat in *** Sau , anska zbornica se bo-i6. maja.
J* nji. n*to je 1 Fanfani sporo-TW.trom' da ie danes ob ! Pem« bivši predsednik vla-•iC*0 Tambroni, ki je šir-jjfiinij®1-1 znan predvsem zaradi \iu * dogodkov v Genovi, \ k ®***iliji, Rimu in Paler-ltii|[ le bil Tambroni pred-*ijn°barvne upravne vlade hot»i d? julija 1981, in ker .. %„* vsiliti Genovi kongres Siki ga MSI. Za tem je mi-™ j,SVet odobril nekatere u-trdnega poslovanja in A ‘ Saio ob 11.15.
'Platuministrskega sveta je '''e®l ministre La Mal-ta j e"°nija, Trabucchija, Co-. sC-.^morja ter podtajniku.e KCftlJa ’n guvernerja dr-£>i tiKn,!e Carlija, da bi pro-%Sn5aanje cen živil najširše RjCgiv V okviru borbe proti draginje so sprejeli Jjili L .Ukrepe: začasno so u-r' in n°. na uvoz povrtnine, !ilihera.. Mičnega olja; povsem Jb u 'zirali uvoz slanine; do-i?	edobrenim kontingen-
ti iia.i rili za mesec februar itn niih količin mesa in !ls?a J-0Q0 stotov svežega go-mesa; 10Q tisoč stotov %Istot0gv govejega mesa; 50 3 -,lov svintne v kosih in masla. Nadaljnje ,l .	bodo odobrili na se-
ca, v kolikor bi se to l^*daj *a Potrebno.
Jjbe oglejmo postopek in Ji. zvezi s splošnimi volit-
** d
Sv ' “o 26. februarja: prednjih jObtranjemu ministrstvu IfrVhl u°V Posameznih strank J1 vrni, ' se nameravajo ude-■-i?ikovltev’ ’n določitev pred-
.123
jsf
hi se nameravajo ude-*ht'k0v ev' in določitev pred-I kar,j s.trank, ki bodo pred-
C ?! "didatne liste;
•S kiti . oruarjn; do tega dne j, 'Pienovan pri ustavnem 'Hr,rednh »rad za volitve; itvJliwl?ria-' do tega dne mo-l *k; Ji izdati razglas o vo-voli]ade rok za spromem-
R*«ih*T pS: jS-jEE
I' °kroj. .Ustanovij0 uradi vo-
napade rok za pri-1 °lilniwranjega ministrstva gle-S V8, znakov;
f
okrožij glede imen °v strank, ki bodo
k liatrg1^. zapade rok za sporo-tu volii_ ?ega ministrstva ura-
IP#iiU v°V . strank, ki h,,5, k.kandidatne liste;
(rjf>rc„a (od 8. ure) do 14. Vratni« 20. ure); predložitev Ejjto j list za poslansko C, «0Hi**Senat pisarnam pri-Iplh .„"!?• oziroma pisarnam
• zapade rok za odo-
4. aprila: zapade rok za odobritev povezav za senat in za razdelitev volilnih potrdil;
9, aprila: nalepiti je treba lepake s seznami kandidatov za poslansko zbornico;
od 9. do 19. aprila: imenovanje skrutinatorjev;
14. aprila: zapade rok za predložitev predstavnikov kandidatnih list. Nalepiti je treba lepake s seznamov kandidatov za senat;
od 14. do 29. aprila: občinski uradi bodo odprti za izdajanje volilnih potrdil;
23. aprila: zapade rok za sporočilo o imenovanju skrutinatorjev;
25.	aprila: zapade rok za dostavo županom volilnega materiala (glasovnice in drugo);
26.	aprila (opolnoči): zaključek volilnih zborovanj in propagande;
27.	aprila: zapade rok za predložitev prošenj pomorščakov, da bi mogli voliti v občinah, kjer bodo zaradi vkrcanja; ob IS, uri: konstituirajo se volilni uradi in legalizirajo glasovnice;
28.	aprila (od 6. do 22. ure) in 29. aprila (od 7. do 14. ure): volitve;
29.	aprila (od 14. ure dalje): štetje glasov (prednost ima štetje glasov za senat);
30.	aprila (do 18. ure): zaključek štetja glasov.
Po podatkih, ki jih je sporočilo notranje ministrstvo, bo (PO poslancev razdeljenih na naslednja volilna okrožja: Torino, Npva-ra, Vercelli, 33 poslancev; Cujneo, Alessandria, Asti, 15 poslancev; Genova, Imperia, La Spezia, Sa-vona, 22 poslancev; Milano, Pavia, 46 poslancev; Como, Sondrio, Varese, 17 poslancev; Brescia, Bergamo, 20 poslancev; Mantova, Cre.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiimiiiMiiHiiiitiiiiimia
Ratam Nehru v Beogradu
BEOGRAD, 18. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel zunanjega tajnika indijskega zunanjega ministrstva Ratama Nehruja, ki je včeraj prispel kot gost državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije na obisk v Jugoslavijo. Koča Popovič in Nehru sta se razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo Indijo in Jugoslavijo. Nehru je obiskal tudi pomočnika državnega tajnika Josipa Djerdjo, ki je zatem priredil v hotelu • Metropol« kosilo v čast indijskemu gostu.
mona. 9 poslancev; Trento, Bolzano, 9 poslancev; Verona, Padova, Vicenza, Rovigo, 28 poslancev; Venezia, Treviso, 17 poslancev; Udine, Belluno, Gorizia, 14 poslancev; Bologna, Ferrara, Ra-venna, Forll, 26 poslancev; Siena, Arezzo, Grosseto, 10 poslancev; Ancona, Pesaro, Macerata, Ascoli Pičeno, 17 poslancev; Perugia, Terni, Rieti, 12 poslancev; Roma, Viterbo, Latina, Frosinone, 47 poslancev; L’Aquila, Pescara, Chieti, Teramo, 15 poslancev; Campobasso, 4 poslance; Napoli, Caserta, 28 poslancev; Benevento, Avellino, Salerno, 21 poslancev; Bari, Foggia, 24 poslancev; Lec-ce, Brindisi, Taranto, 19 poslancev; Potenza, Matera, 8 poslancev; Catanzaro, Cosenza, Reggio Calabria, 25 poslancev; Catania, Messina, Siracusa, Ragusa, Enna, 30 poslancev; Palermo, Trapani, A-
grigento, Caltanissetta, 29 poslancev; Cagliari, Sassari, Nuoro, 18 poslancev; Dolina Aosta, 1 poslanec in Trst, 4 poslance.
Število poslancev vsakega posameznega volilnega okrožja je določeno na podlagi števila prebivalstva po podatkih zadnjega ljudskega štetja in na podlagi največjih ostankov.
Ze z jutrišnjim dnem se bodo stranke lotile pripravljanja kandidatnih list. Vodstvo in glavni odbor KD se bosta sestala do konca tega meseca, v četrtek pa se bodo sestali parlamentarci KD, katerim bo Moro obrazložil smernice stranke za bližnjo predvolilno kampanjo. Istega dne se bo sestalo vodstvo PSI, ki bo proučilo glavna vprašanja notranje politike, centralni odbor stranke pa bo 25. in 26. t.m. potrdil kandidatne liste in volilni program PSI.
PO OSMIH MESECIH SINDIKALNE BORBE IN 40 DNEH STAVKE
Kovinarji so zaključili z zmago svojo najtršo povojno sindikalno bitko
Izjave sindikalnih predstavnikov in tajništva CGIL
RIM, 18. — Po osmih mesecih borbe in po 40 dneh stavke so kovinarji prisilili industrijce na popustitev. Včeraj zjutraj so po 12 zaporednih urah pogajanj in po posredovanju ministra za delo podpisali novo pogodbo za privatna podjetja.
Kakor je znano, so podjetja z
državno udeležbo podpisala sporazum že pred tremi meseci. S sedanjim sporazumom se zaključuje borba milijona 250 tisoč delavcev, ki je trajala dolgih osem mesecev in med katero so jih podprli tudi delavci na ostalih sektorjih industrije s splošno vsedržavno stavko.
Podpisana pogodba določa nove delovne odnose in daje sindikatom večje pristojnosti. V glavnem je pogodba enaka tisti, ki so jo podpisala podjetja z državno udeležbo, zlasti kar se tiče temeljnih točfk. (Podatke o pogodbi objavljamo na tržaški strani. Op. ur.)
Konfederalna tajnika CGIL Lama in Foa sta izjavila, da pomeni doseženi sporazum zmago kovinar, jev in vseh italijanskih delavcev. «Končno, sta poudarila, je po toliko mesecih borbe in po 40 dneh stavke najmočnejša kategorija v industriji dosegla dejansko in temeljito spremembo svoje pogodbe,
DANES

?dloka
S
o fn"’Ka predsednika repu-r**1*lnl razpustitvi par-™er smo že v nede-kAtijj a' na tem mestu, je ) Žar, .n važen predvsem L; ZasM.|u.<l(a stavke kovinar-^"'»..Podjetjih, ki jim
SL ‘O d,...-.11'1
> & os
nove po-jork ■"6,u osmin mesecih Sl staVi. *' m po štiridesetih $ Sij bjo , Gre za najmočnejšo !lI> # SaAian«! ‘ndustriji, ki je do-JS1 J Cj svojpe m temeljite spre-hil jj SN Pogodbe, in temu bi0 A Sl sledi?-ehu kovinarjev bo Vseh- sPre|nemba struk-
-j Mr	Vr*»u* “FiClllcmutt allUh*
pf*:V SL kati one pogodb tudi za ,	7, JJ PreH°r,J.e> ki so s splošno
k enim tednom pokaza-
cenijo borbo, zaključila in ki
■o.i
Tk Ssčh-si
S'1! Sf-V v "0„rba italijanskih kovi-1d°bi ^ m0rda
'V/
v vsej Evropi, uspeh, da so
M 3	enotno borbo pra-
•al	i	kar bo moralo
?rfat] NS v U.nosti jasno orienta-
St'V	>4stvi0d,nos‘h med sindikal-
[p0v J ,1 «(?4 bodi’ kakor tudi na bazi,
’4
eb	vrstl omeniti po-
raJl’ l	Zna konference za upo-
in tehnike v ^ i iiV^ai0 razvitim deželam, l P li.* jMošn« Pozva|a jedrske si-''-P'” EV k,°<i	,ln popolno razoro-
mednarodnim nadzor-naglo sklenitev spo-' jedrskih po-poudarja, da
■^^aaia^^safrt
Z	Pogodbo, postale učin-
S* godnih dogodkov pa ič Spj) ^jVirsitP^1 Vrsti omeniti po-
^ M
i	0 kV ‘,‘agio sklenitev spo-
^5wV5SfcnUvi jedrskih po.
tirj N'1. 4V(. ,'Vu se poudarja, da ■	l>" kV ‘tpiu tl-et ji ni človeštva še
L^Prej? *ai'adi gladu, neza-t, .’11'' In bolezni, in da
S 5 Sbj*rebno," da še
* SH<fL«oTajvdS
uBl)f/ A Rešiti, eloveštva, ki' ju je Vbevsk:
’	Pa jp. razorožitvenl kon-
•■e imel zelo važen go-
vor predstavnik ZAR, ki je govoril v imenu izvenblokovskih dežel in izjavil, da je sporazum za prepoved jedrskih poskusov sedaj dozorel zaradi koncesij obeh strani in je predlagal, naj bi se sporazumeli glede štirih ali petih inšpekcij na leto. Kot je znano, je Sovjetska zveza že privolila v tri inšpekcije, zahodne države pa v sedem. Ameriški delegat je izdavil, da je sporazum o številu inšpekcij mogoč, sovjetski delegat pa je dejal, naj bi dali prednost ukinitvi tujih raketnih oporišč; glede govora delegata ZAR pa je rekel, da je njegove izjave z zanimanjem poslušal. Hkrati pa je vnovič obsodil nedavne zahodne vojaške sporazume, ker predstavljajo nevarnost širjenja jedrskega orožja.
V Ženevi je hil včeraj prvi dan zasedanja ministrov EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA SVOBODNO IZMENJAVO — EFTA, na katerem so se sporazumeli o potrebi ukrepov za okrepitev organizacije po neuspehu bruseljskih pogajanj. Danski delegat je predlagal, naj bi EFTA uvedla skupno kmetijsko politiko, ki naj bi bila enaka politiki v evropskem skupnem tržišču, tako da bi postopoma znižali carine, avstrijski delegat pa je vztrajal pri predlogu za združitev s skupnim tržiščem in za takojšnja pogajanja v tem smislu. Za znižanje carin so se izrekli vsi udeleženci zasedanja, ki bo trajalo še danes.
Od ostalih vesti je najvažnejša okrepitev socialdemokratov na nedeljskih volitvah v zahodnober-linski občinski svet, v katerem bodo imeli tudi odslej absolutno večino. — Med Francijo in Alžirijo je bil podpisan sporazum o letalskem prometu, sporazum o tehnični pomoči in o zaključku zidanja ljudskih stanovanj. — V Leopoldvillu pa se je začelo peto zasedanje GOSPODARSKE KOMISIJE OZN ZA AFRIKO ob sodelovanju osemsto delegatov, ki zastopajo okrog štirideset afriških držav in ozemelj, ostali pa so opazovalci iz sedemnajstih neafri-ških držav.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiMilliiiiiiiiiiiiiiviiiiiiimiiiiiiiiiiiiilliiiitiifiiiiiiiiiiiliiiiiiliiHiiinituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiimiiii
NOV POZIV ZNANSTVENIKOV RAZ0R0ŽITVENI KONFERENCI
Ogromni izdatki za oboroževanje medtem ko dve tretjini človeštva še vetlno trpita glad in pomanjkanje
ŽENEVA, 18. — Konferenca za uporabljanje znanosti in tehnike v prid nezadostno razvitim deželam je objavila danes poziv skupine znanstvenikov za splošno in popolno razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom in za naglo sklenitev sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov.
Poziv ugotavlja, da več kot dve tretjini človeštva še vedno
trpita zaradi gladu, nezadostne prehrane in bolezni, in poudarja, da so potrebni ogromni mednarodni napori, da se odpravijo taki življenjski pogoji s celotno mobilizacijo znanosti in tehnike.
Kapital, ki bi bil potreben v ta namen, omejujejo ogromni izdatki za oboroževanje. Vprašanje razorožitve ter gospodarski in so-
jih ne bi rešili, v oklepajih. Vse to bi morali storiti v prej določenem času. Važno je vsekakor začeti in nekaj napraviti.
Sovjetski delegat Kuznjecov je izjavil, da je z zanimanjem poslušal izjave delegata ZAR. Tudi zahodna delegata Foster in God-ber sta izjavila, da sta skrbno poslušala govor in sta dodala, da pomeni precejšnji prispevek k de-
lu konference.	»
O prekinitvi jedrskih poizkusov cialni razvoj nezadostno razvitih J« g^onl danes ameriški dele-dežel sta najvažnejši prehodni na- ***“*«•, kA J* JiflLv,'d,,.2?£
bo trajalo tri tedne ob navzočnosti osemsto delegatov, ki zastopajo okoli štirideset afriških držav in ozemelj, drugi pa so opazovalci iz 17 neafriških držav. Na konferenci bodo govorili o gospodarskih in socialnih tendencah Afrike, o mednarodni pomoči Afriki ter o načrtu statuta afriške banke za razvoj.
Na otvoritveni seji Je govoril kon-goškl predsednik Kasavubu, ki je poudaril, da so dogodki v Kongu pokazali, da je nujno potrebno, da politično neodvisnost neke dežele spremlja tudi gospodarska neodvisnost.
logi človeštva.
V zaključku izražajo podpisniki poziva prepričanje, da bi morali vsi narodi zastaviti vse sile pri podpiranju ideje splošne in popolne razorožitve. Zato svečano pozivajo vse delegacije, naj iščejo sporazum glede jedrskih poizkusov in razorožitve, kar bi sprostilo potrebna sredstva za gospodarski in socialni razvoj na svetu, kjer bi vladal mir.
Na današnji seji razorožitvene konference je vzbudil veliko pozornost govor predstavnika ZAR, ki je do neke mere govoril v imenu izvenblokovskih udeležencev konference.
Predstavnik ZAR je izjavil, da je sporazum sedaj dozorel zaradi koncesij obeh strani, in bi sedaj mogli z lahkoto premagati še o-stale težave. Pripomnil je, da je število obveznih inšpekcij nedvomno glavna ovira za sporazum. Potrebno je najti kompromis med sovjetsko tezo ter angleško-ameri-ško tezo. Omenil je, naj bi se sporazumeli glede štirih ali petih inšpekcij na leto.
Dalje je delegat ZAR izjavil, da je diskusija odvisna od političnih in psiholoških činiteljev, kakor poudarja Sovjetska zveza, toda tudi od tehničnih činiteljev, kakor trdijo zahodne države. Predlagal je, naj obe strani pripravita vsaka svoj načrt pogodbe ali delovnega dokumenta; zatem bi o teh načrtih diskutirali, jih primerjali in proučili njih podrobnosti, tako da bi iz njih sestavili en sam dokument z vprašanji, ki
želijo iskati vse možnosti, da pride do sporazuma. Trdil je, da je sovjetski predlog o dveh ali treh inšpekcijah prišel »kakor ultimat*. Dodal je, da je po mnenju ZDA mogoč, sporazum o številu inšpekcij.
Italijanski delegat Cavalletti je predlagal, naj oba predsednika konference proučita možnost, da se znova skliče zasedanje tristranskega pododbora.
Sovjetski delegat Kuznjecov je znova obsodil nedavne zahodne vojaške sporazume, ki predstavljajo nevarnost širjenja jedrskega orožja. Ponovil je zahtevo, naj bi dali prednost ukinitvi tujih raketnih oporišč.
Ameriški delegat Foster je odgovoril, da omenjeni sporazumi ne pomenijo širjenja atomskega o-rožja, in da je Zahodna Nemčija še vedno vezana na sporazum od leta 1954, s katerim se je bonska vlada obvezala, da ne bo imela atomskega orožja. Delo konference se bo nadaljevalo v sredo.
Nocoj je voditelj ameriške delegacije Foster povabil Kuznjecova na čaj, da mu nudi možnost sestanka s senatorjem Humphreyem, ki je sedaj v Ženevi.
Gospodarska konferenca za Afriko
WASKINGTON, 18. — Predsed-nik Kennedy je povabil na posvetovanje v Belo hišo predstavnike senata in predstavniške zbornice. Predstavnik Bele hiše Salinger je izjavil, da bodo govorili o mednarodni politiki im da bodo v tem okviru verjetno govorili tudi o Kubi.
kar se tiče gospodarske im normativne plati, sindikalnih pravic, pogajanj o nekaterih bistvenih plateh delovnega odnosa v tovarni itd. Tudi če je bilo treba popustiti glede nekaterih zahtev, pri katerih so sindikati vztrajali, je nova pogodba, kar se tiče najvažnejših točk, podobna pogodbi, ki je bila sklenjena pred meseci s podjetji z državno udeležbo.«
«Ni dvoma, je dodal tajnik Lama, da bo temu važnemu uspehu kovinarjev morala slediti spre. memba strukture in vsebine pogodb tudi za druge kategorije, ki so s splošno stavko pred emim tednom pokazale, da znajo vsesplošno ceniti borbo, ki se danes zaključuje.« Lama je dalje poudaril, da je bila pri dolgi borbi važna enotnost delavcev in sindikatov, ki so znali premagati tudi številne težavne trenutke.
Glavni tajnik CISL Coppo Je tudi pozdravil pozitiven rezultat pogajanj in dodal, da skupno z velikimi gospodarskimi in normativnimi dosežki pripravlja pogodba «nove, boljše delovne odnose«,
Tajnik UIL Viglianesi pa je poudaril «zmago najdaljše, najtrše in najvažnejše borbe italijanskih kovinarjev v povojni dobi, med katero so kovinarji pokazali svojo zrelost, ko so predvsem vztrajal; pri načelnih vprašanjih«.
Minister za delo Bertinelli je izjavil, da bo doseženi sporazum prinesel boljše ozračje v tisoče podjetij in bo dal kovinarjem modernejšo pogodbo. Minister je pripomnil, da gre za enega najvažnejših rezultatov, ki jih je ministrstvo za delo doseglo v dobi Fanfanijeve vlade.
Tudi predsednik Confimdustrie dr. Costa je moral priznati, da gre nedvomno za enega najvažnejših sporazumov, kar jih je Confindu-stria kdaj podpisala. Takoj pa je dodal, da je tudi med »najbolj bremenilnimi, kar jih je industrija sprejela«. Te besede nedvomno potrjujejo važnost zmage kovinarjev nad nepopustljivostjo veleindu-strijcev.
Tajništvo CGIL je imelo danes posebno sejo. V objavljeni izjavi izraža tajništvo vsem kovinarjem Italije, FIOM in drugim sindikalnim organizacijam hvaležnost in priznanje zaradi doseženih rezultatov in ugotavlja, da je šlo za najdaljšo in najtršo sindikalno borbo v povojnem času v vsej Evropi s smotri in rezultati, ki so sorazmerni z velikimi žrtvami, ki so bile potrebne.
Rezultat, dodaja izjava, pomeni odločen korak k obnovitvi pogodbene strukture v Italiji s priznanjem pravic delavcev in sindikatov na delovnih mestih. Res je, da so
samo delno zadoščenje v pravkar sklenjeni pogodbi, toda kvantitativna in kvalitativna izboljšanja delovnega odnosa zajemajo številne plati in dajejo modernejšo ureditev odnosov med delavci in delodajalci. Dejansko doseženi napredek bo viden z dejansko akcijo sindikatov, da njihove pravice do nadzorstva in pogajanj na vseh delovnih mestih postanejo operativne.
Zaradi tega mora izkušnja enotnosti, ki Je označevala veliko borbo kovinarjev predstavljati jasno orientacijo bodisi v odnosih na vrhu med sindikati, kakor tudi na bazi na krajih proizvodnje za razvoj sindikalne pobude, zato da bodo pravice do pogajanj, ki so se pridobile z obnovljeno pogodbo, postale efektivne.
Norodom Sihanuk ponudil ostavko
PNOM PENH, 18. — Kamboški kralj Norodom Sihanuk je poslal svoji materi in kamboški vladi iz Pekinga, kjer je sedaj na obisku, brzojavko, s katero ponuja svo-
jo ostavko iz protesta proti kampanji, ki jo vodijo proti njemu tajlandski listi.
Danes sta se sestala parlament in državni svet. Obe zbornici sta odobrili resolucijo, ki poziva Si-hanuka, naj umakne svojo ostavko.
Dr. J. Vilfan bo predaval tudi v Rimu
RIM, 18. — Danes je prispel v Rim podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in član ustavne komisije dr. Joža Vilfan, ki bo 20. t.m. predaval v Rimu o novi ustavi Jugoslavije. Za njegovo predavanje, ki ga organizirata Mednarodni odbor za enotnost in univerzalnost kulture in Mednarodni inštitut za pravne vede, vlada v rimskih političnih in pravniških krogih veliko zanimanje.
IIIIUIIimilllllllllllllllllUinilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIinHUHItllHIIIIIIIIIIIIHHHHIIHIlHMHIimimilMMMB
Socialdemokrati v Berlinu so se še bolj okrepili
Napredovali so tudi liberalci, do-čiru so demokristjani nazadovali
BERLIN, 18. — Pri včerajšnjih volitvah v zahodnem Berlinu so socialdemokrati še bolj okrepili svoje položaje. Nekoliko so se o-krepili tudi liberalci, medtem ko so demokristjani nazadovali. So-cialdemokratska stranka je dobila 61.9 odstofica glasov in 85 sedežev (pri volitvah 1958. je imela 52.6 odst. glasov). Demokristjanska stranka je dobila 28.9 odst. glasov in 39 sedežev (prej 37.7 odst.). Liberalci so dobili 7.9 odst. glasov in 10 sbdežev (prej 38. odst in nobenega sedeža). Enotna socialistična stranka je dobila 1.3 odst. glasov in nobenega sedeža (pri prejšnjih volitvah 1.9 odst.). Glasovalo je 1.554.500 volivcev.
Rezultati v veliki meri presega-
cialdemokratov, katerih voditelj je zahodnoberlinski župan Willy Brandt. Tudi liberalci so to pot prvikrat dobili svoje predstavnike v berlinski zbornici. To pravico i-majo namreč tiste stranke, ki imajo več kakor pet odstotkov glasov.
naraščajoče potrebe delavcev našle I jo predvidevanja glede zmage so-
iniMiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinttiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuin
Ladja «Anzoategui» je zasidrana v brazilskih teritorialnih vodah
ZDA nimajo namena nastopiti proti ladji, dokler je v brazilskih vodah Couiart bo dokončno odločal o političnem zatočišču za člane posadke
BRASILIA, 18. — Brazilsko zu nanje ministrstvo je javilo, da je korveta «Solimoes» odplula naproti venezuelski ladji «Anzo-ategui«, da jo spremlja v pristanišče Belem. Ladjo bodo vrnili Venezueli, medtem ko bodo član om posadke dovolili politično zatočišče v Braziliji.
WASHINGTON, 18. — Predstavnik venezuelske narodnoosvobodilne armade je izjavil, da je ladja • Anzoategui* zmagovito zaključila svojo akcijo. «Naše poslanstvo, je izjavil, je imelo stoodstoten u-speh. Betancourt sedaj lahko zopet dobi svojo ladjo*. Predstavnik
LEOPOLDVILLE, 1!. - D™. » " 'KMLVfV.S £% je začelo peto zasedanje gospodar-1 posebej proučili podobno akci-ske komisije OZN za Afriko. Delo I jo, ki jo je kapitan Galvao izvršil
teritorialnih vodah. Vendar pa bodo ameriška letala ostala v bližini ladje, da obnovijo nadzorstvo nad njo, če bi se vrnila na odprto morje.
IBS
Ameriško letalo kroži nad ladjo «Anzoategui«
leta 1961, ko je zasegel portugalsko ladjo »Santa Maria*.
Ugrabitelji venezuenske ladje so prvotno mislili usmeriti ladjo na Kubo. Toda pozneje so se premislili, da se izognejo »mednarodnim komplikacijam*. Sklenili so kreniti proti Braziliji v prepričanju, da bodo tam dobili politično zatočišče. Dalje je predstavnik izjavil, da so elementi narodnoosvobodilne armade prišli v Re-cife v Braziliji v zvezi z ladjo »Anzoategui*.
Pozneje so pripadniki narodnoosvobodilne armade sporočili, da se je ladja zasidrala v brazilskih vodah in da pričakuje prihod predstavnikov brazilskih o-blasti. Sporočili so, da je ladja še vedno zasidrana med izlivom reke Amapa in otokom Maraca ob severni brazilski obali.
Ladja se je že sinoči vsidrala v bližini otoka Maraca v brazilskih teritorialnih vodah. Kakor so sporočili v VVashingtonu, je neka ameriška meteorološka ladja oddaljena od venezuelske ladje 32 kilometrov, in jo nadzoruje z radarjem. Nad ladjo stalno krožita dve ameriški vojaški letali. Dva ameriška rušilca, ki sta pred dnevi zapustila Trinidad, nadaljujeta plovbo, toda dobila sta ukaz, naj se ustavita na meji brazilskih teritorialnih voda. Brazilski predsednik Goulart je dal navodila zunanjemu ministru in ministru za vojno mornarico, naj ga sproti obveščata o nadaljnjem razvoju.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da se brazilska mornarica pripravlja, da stopi v stik z ladjo »Anzoategui*, da jo pripelje v kako brazilsko pristanišče. Predstavnik predsedstva republike je izjavil, da si je Goulart pridržal pravico sleherne odločitve o usodi posadke na ladji po preiskavi, ki jo bodo brazilske oblasti izvedle o vsakem članu posadke posebej v skladu z mednarodnim pravom Baje je do sedaj 37 članov posadke zaprosilo za politično zatočišče v Braziliji.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ZDA nimajo namena dati nobene pobude proti ladji »Anzoategui*, dokler bo ta ostala v brazilskih
Alžirsko-francoski
sporazum
PARIZ, 18. — Po enotedenskih pogajanjih so danes podpisali v Parizu sporazum med francosko in alžirsko vlado, ki vsebuje naslednje tri glavne točke: 1. Sporazum o letalskem prometu. 2. Sporazum med alžirsko vlado in francoskimi delničarji družbe «Air Algerie«, na podlagi katerega bo alžirska vlada kupila 31 odstotkov francoskih delnic in si bo zagotovila njih večino. Sporazum ima posebno določbo, ki ščiti koristi .francoskih delničarjev in koristi francoskega osebja v omenjeni družbi. 3. Sporazum o tehnični pomoči v laboratorijih, pri načrtih za mostove in ceste ter v znanstvenem in tehničnem uradu zavoda za ribolov. 4. Sporazum o zaključku zidanja ljudskih stanovanj, ki se je začelo julija 1962. Obe delegaciji sta si izmenjali misli glede prihodnjih pomorskih odnosov med obema državama prav tako glede pravnega in upravnega položaja alžirske družbe za železnice ter glede vseh vprašanj, ki se tičejo gradbeništva, javnih del ter letalskega in pomorskega prometa. Dalje sta obe delegaciji govorili o vprašanjih, ki se tičejo tehničnega sodelovanja na raznih sektorjih.
Saragatov govor v AVashingtonu
WASHINGTON, 18.	— Tajnik
PSDI Saragat, ki je sedaj na obisku v ZDA, je govoril danes v združenju za tisk o sedanjem razvoju italijanske politike in je odgovarjal na razna vprašanja, predvsem v zvezi z italijansko zunanjo politiko.
Zasedanje EFTA
ŽENEVA, 18. — Davi se je začelo zasedanje ministrov evropskega združenja za svobodno izmenjavo (EFTA), ki bo trajalo dva dni. Kakor je znano, so v tem združenju Velika Britanija, Danska, Norveška, Švedska, Portugalska, Švica in Avstrija. Na jutranji seji so ministri razpravljali o položaju, ki je nastal po neuspehu brtiseljskih pogajanj. Načelno so se sporazumeli, da morajo pospešiti znižanje carin v okviru EFTA, da jih prilagodijo carinam v skupnem tržišču. Ni pa bil določen datum, ko bo to znižanje stopilo v veljavo.
Zvedelo se je, da je danski zunanji minister predlagal, naj bi EFTA uvedla skupno kmetijsko politiko, ki naj bi bila enaka politiki v evropskem skupnem tržišču, s tem da bi postopno raztegnili znižanje carin tudi na kmetijske pridelke. Ta predlog so podprli tudi švedski, norveški in portugalski delegati.
Avstrijski zunanji minister Kreisky je ponovil, da njegova vlada ostane pri zahtevi za pridružitev s skupnim tržiščem, in je dodal, da je nujno začeti po* gajanja v tem smislu.
Švedski zunanji minister Lange je izjavil časnikarjem, da EF TA ne sme dati vtisa, da obstaja v Evropi gospodarski razkol. Dodal je, da so se vsi udeleženci konference izrekli za pospešitev znižanja carin.
Na tiskovni konferenci je tajnik EFTA potrdil, da so se sporazumeli o potrebi pozitivnih u-krepov za okrepitev organizacija po neuspehu bruseljskih pogajanj. Vsi ministri so poudarili važnost poznejših tarifnih pogajanj v okviru GATT, ki jih predlaga tudi ameriški predsednik Kennedy. Povedal je tudi, da ja britanski minister Heath v svojem govoru poudaril, da mora EiFTA obdržati svoj smoter, da uresniči čim širše evropsko tržišče. Hkrati pa mora biti tudi realistična in priznati, da za sedaj ni mogoč pristop Velike Britanije k skupnemu tržišču. So pa mož-nosti pridružitve s skupnim tržiščem, če šest držav pokaže politično voljo, in če se pogajanja ne bodo predolgo vlekla. Država EFTA pa ne bodo dale nobenih pobud in vprašanje morebitne pridružitve je za sedaj prezgodnje, ker je hipotetično,
«Borba» obsoja ravnanje
nove iraške vlade
BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska javnost z . zaskrbljenostjo spremlja vesti iz Iraka o preganjanju naprednih elementov, kar je v nasprotju s prvo izjavo novega iraškega režima. Tukajšnji politični krogi sodijo, da dogodki v Iraku lahko ovirajo napovedano konstruktivno politiko in u-trditev notranjih razmer tako v Iraku kot na Srednjem vzhodu sploh. Po mnenju nocojšnje »Borbe* se ne sme pozabiti, da nemirne dogodke v Iraku lahko izkoristijo reakcionarne sile, da bi gibanju, ki je prišlo na oblast, vsilile nazadnjaške in kontrarevolucionarne cilje. Ti dogodki in neurejene razmere lahko koristijo tudi raznim novokolonialistič-nim činiteljem, katerih prisotnost in manevri se zapažajo okrog Iraka in na tem področju sploh.
ADMIRAL m V NEAPLJU
eSkoljkas, zbirka žepnih knjig, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, zasluži vso pozornost. V tej zbirki se z leposlovnimi knjigami vrstijo tudi knjige, ki jih po vsej pravici štejamo med strokovno literaturo, a so pisane v nekaterih primerih kakor kak biografski roman. To velja na pr. za delo »Življenje admirala Nelsona», ki ga je napisal Robert Southeg. Slovenska izdaja knjige že ni več povsem nova, vendar se nam zdi še vedno u-mestno s pričujočim odlomkom nanjo opozoriti.
V	času ko je bil Nelson na ladji Agamemnon, je njegovo zdravje zelo trpelo. «Tako mi je,» je pravil. «kot da me nekakšen pas trdo tišči čez prsi, in v spanju se trudim, da bi ga zrahljal.* Po bitki pri rtu Saint Vincentu je začutil, da je malo počitka neogibno potrebno za njegovo ozdravljenje. Dejal je. da ne bo mogel biti v službi dalje kot do konca sledečega poletja, razen če bo neogibno potrebno; takrat bodo, kot je sam jedrnato povedal, minila štiri leta in devet mesecev, odkar si ni niti za hip telesno ali duševno oddahnil. Res je smel za nekaj mgsecev pretrgati delo, vendar si ni odpočil, ker je zaradi zgubljene roke večji del tega časa trpel nenehne bolečine. Brž ko se je njegovo zrahljano zdravje toliko zboljšalo, da je mogel prevzeti dolžnosti, so mu dali nalogo, ki je bila važnejša kot vse, ki jih je opravil do takrat, to pa mu je prineslo temu primerne napore in skrbi. Nemir, ki ga je preganjal med dolgim zasledovanjem sovražnika, ni prav nič odnehal, temveč se je samo obrnil drugam. Ta nenehna čuječnost misli hkrati s posledicami rane in napori, s katerimi si tako ognjevit in bogat duh ni mogel prizanašati, je skorajda postala usodna. Ko se je vračal v Italijo, ga je zgrabila mrzlica. Celih osemnajst ur niso nič več upali, da bo ostal živ, in ko se je bolezen obrnila na bolje in si je toliko opomogel, da je lahko stopil na krov, si je sam mislil, da se mu bliža konec, tako zelo je oslabel od mrzlice in kašlja.
V	Neaplju so ga sprejeli z največjo prijaznostjo in toplim prijateljstvom. «Za božjo voljo, pridite k nam, moj dragi prijatelj,» mu je pisal sir William Hamilton, «brž ko vam bo služba dovoljevala. V moji hiši je pripravljeno za vas prijetno stanovanje in Ema izbira najmehkejše blazine, da se bo na njih odpočivalo tistih nekaj izmučenih udov, ki so vam še ostali.* Nel-1 son je takrat videl v pravi luči značaj napolitanskega dvora in medpotoma je rekel, da mu je zoprno iti v Neapelj in da ga je k temu lahko prisilila samo potreba.
Pred bitko pri Abukiru je napolitanski dvor trepetal za svoj obstoj. Direktorij se je pogajal z njim v jeziku, ki ga je sir William Hamilton dobro opisal kot jezik pravih cestnih roparjev. Napolitancem so naznanili, da bodo lahko priključili Bene-vento k svojim posestim, če bodo plačali veliko vsoto, ki bo zadostovala, da bo direktorij zadovoljen, in jih posvarili, da bodo spuntali vso Italijo, če bo ta predlog zavrnjen in celo če se bodo- obotavljali, preden ga bodo sprejeli. Zato je bilo veselje dvora ob Nelsonovem uspehu prav tolikšno kot strah, katerega jih je ta uspeh rešil. Kraljica je bila hči Marije Terezije in sestra Marija Antoinette. Napredek revolucionarnih nazorov jo je nenehno spominjal na usodo njene sestre in zbujal v njej razijmljivo bojazen zase. Njena čustva so bila po naravi strastna in ni jih bila navajena zadrževati. Njeno razburjenje je ravno prikipelo do vrhunca, ko je prišla novica o zmagi. Lady Hamilton, ki je bila njena prijateljica, je bila zraven in je videla, s kakšnim veseljem je sprejela to novico.
Zato si prav lahko mislimo, s kakšnim zadovoljstvom in častmi so v Neaplju Nelsona sprejeli. Navsezgodaj dne 22. septembra se je uboga, nesrečna Van-puard, kot je imenoval svojo razmajano ladjo, prikazal pred Neapljem. Culloden in Aleian-der sta prišli nekaj dni prej in naznanili prihod. Več sto čolnov in ladjic je bilo pripravljenih, da mu odidejo naproti z glasbo, zastavicami in vsemi znamenji veselja in zmagoslavja. Sir William in lady Hamilton sta bila spredaj na svoji ladji. Videla sta Nelsona samo nekaj dni pred štirimi leti, vendar sta že takrat opazila v njem tistega junaškega duha, ki se je zdaj pokazal svetu tako popolnoma in v vsej slavi. Ema, lady Hamilton, ki je od tega časa tako zelo vplivala na njegovo prihodnje življenje, je bila osebno izredno popolna žena. s silo duha nič manj očarljiva kot po svoji osebi. Z vsem srcem je bila vdana kraljici in pod njenim vplivom je britansko ladjevje v Sirakuzah dobilo vso tisto pomoč. brez katere bi nikoli ne dobilo bitke pri Abukiru, kot je zatrjeval Nelson. V tistih dolgih dnevih, ki so minili, preden so sploh začela prihajati sporočila. ni bila skoraj nič manj v skrbeh kakor Nelson, ko je zasledoval sovražnika, o katerem ni mogel dobiti nobene novice. In ko ji je sel prinesel veselo novico, ji je seglo tako v živo, da je omahnila in padla kot u-streljena. Ona in sir William sta dobesedno zbolela od upov, strahu in veselja ob velikem dogodku, ki je tako visoko presegel vse, kar sta si upala želeti. Bilo
je razumljivo, da sta čutila do junaka prav tolikšno hvaležnost in naklonjenost, kot sta ga občudovala. Ko se je njuna ladja ustavila ob boku Vanguard in sta zagledala Nelsona, je lady Hamilton planila na krov in mu padla okrog vratu, bolj mrtva kot živa, kot je pripovedoval Nelson. To srečanje je opisoval kot «strašno ganljivo*. Komaj sta se ta dva prijatelja opomogla od solz, je stopil na krov kralj, ki mu je prišel na svoji ladji tri morske milje naproti. Iz vseh čolnov naokrog so ga pozdravljali kot rešitelja. Množica, ki ga je obsula, ko je pristal, je ponavljala iste navdušene klice in lazzaroni so iz veselja vzdigovali ptiče v kletkah in jih spuščali v prostost, ko je stopal mimo.
Teden dni po prihodu je imel rojstni dan in slovesno so ga praznovali. Kljub blišču, ki ga je obdajal, in kljub priliznjenemu spoštovanju, s katerim so ga sprejemale vse višje osebnosti, pa se je vendar popolnoma zavedal izprijenosti in slabosti ljudi okoli sebe. «Kako dragocene trenutke izgubljata napolitanski in dunajski dvor,* je govoril. «V treh mesecih bi bila Italija osvobojena, vendar je ta dvor tako mehkužen, da bo zamudil pravi trenutek. Zelo slabo se počutim in njihova zanikrnost pač ne more ohladiti moje razdraženosti.* Prav tako ni bil nikoli slep za nespamet in nepoštenost napolitanskih ministrov in za nepravične homatije, pod katerimi je stokala dežela. Ne da bi vedel, pa se mu je pod vplivom lady Hamilton prikupil dvor, katerega slabo vladanje je bilo predvsem krivo žalostnih razmer v deželi.
Položaj v Neaplju se da opisati v nekaj besedah. Kralj je bil eden španskih Bourbonov. Kot so nam rimski cesarji pokazali, v kakšno moralno pokvarjenost se lahko izpači narava vladarjev, tako ni bilo v tej družini nič manj očitno, koliko lahko upade njihova razumnost. Ferdinand je imel kot vsi ostali njegovega rodu strastno rad športne igre na prostem in se ni menil za nič drugega. Njegova kraljica je imela vse napake avstrijske vladarske hiše, prav malo takega, kar bi jih ublažilo, in prav nič takega, kar bi jih po-žlahtnilo. Samo da je mogla imeti svoje zabave in kralj svoje igre, pa se nista prav nič menila za to, kako nabirajo državne dohodke in kako z njimi gospodarijo. Seveda je na dvoru veljal sistem posebnih ljubljencev in najgrša in najbolj nesramna podkupljivost je gospodovala v vsakem oddelku vlade in na vsakem področju u-prave, od najvišjega do najnižjega. Smisel za kaj boljšega so v nekaterih Napolitancih ohranile pri življenju književnost in njihove zveze s srečhfejšimi' deželami. Ti ljudje so se seveda ozirali na Francijo, ko se je začela revolucija, v upanju, da bodo s pomočjo Francije mogli napraviti nov red v napolitanski državi. Zato jim je bila kakršnakoli sprememba zaželena.
Napolitanski dvor se ni zavedal, da je zločin obdržati nemarno ureditev, ki jo je podedoval. Ce bodo stvari ostale, kot so, se mu je zdelo, bodo ostale tudi njegove pravice, ljudstvo pa bo obvarovano pred grozotami, kakršne so se zgodile v Franciji. Napolitanski revolucionarji so mislili, da brez popolne spremembe v državni ureditvi sploh ni mogoče olajšati sedanjih nalog. Prepričani so bili, da imajo vso pravico izpeljati to spremembo s kakršnimikoli sredstvi. Obe stranki sta vedeli, da imajo Francozi trden namen zbuditi v Neaplju revolucijo. Revolucionarji so menili, da bodo to storili zato, ker hočejo postaviti na noge svobodno državo. Toda sovražnik ni imel nobenih drugih ciljev kot osvojitev in ropanje.
Bitka pri Nilu je omajala moč Francije. Njen najbolj srečni general in njena najboljša vojska sta bila blokirana v Egiptu in kot je kazalo, ni bilo upanja, da bi se vrnila. Avstrija je izrabila to krizo in spet začela vojno. Tudi Rusija se je pripravljala stopiti v boj z neizrabljenimi močmi. Neapelj je videl, da se mu bliža konec, in spoznal je, da ga lahko odvrne samo, če se nevarnosti postavi po robu. Po dolgem o-mahovanju, ki so mu bili vzrok bojazni, slabost in izdajstvo njegovega državnega sveta, je navsezadnje privolil, da se bo pridružil tej novi koaliciji z vojsko 80 tisoč mož. Nelson je kralju z odkritimi besedami povedal, da se bo moral odločiti: ali se bo odpravil v boj, pripravljen umreti z mečem v roki, ali pa bo mirno ostal in počakal, da ga bodo pahnili iz njegovega kralj‘estva. Eno ali drugo se bo moralo zgoditi. Kralj je odgovoril, da bo šel v boj.
Prvi Nelsonov cilj je bil spet zavzeti izgubljeni otok Malto, ki s: ga je lastil napolitanski kralj. Maltežani, katere so vitezi njihovega reda izdali Franciji, so zgrabili za orožje :n se pogumno uprli ropa željnim napadalcem. S kopnega so oblegali francosko posadko in manjša eskadra pod poveljstvom kapitana Balla jo je dne 12. oktobra začela oblegati z morja. Cez dvanajst dni je prišel Nelson in kmalu po njegovem prihodu se je vdal otočič Gozo, ki je pripadal Malti in so ga tudi zavzeli Francozi in pustili na njem posadko. Britanci so se ga polastili v imenu njegovega sicilskega veličanstva, četudi njegovo kraljestvo ni imelo prav nič več pravice do njega kot Francija. Ko je bilo to storjeno in je bil kapitan Bali dobil okrepitev, je Nelson pustil tega zmož-
nega častnika, naj sam izpolni zelo težaven in važen del naloge, in se vrnil, da bi pomagal Napolitancem pri premikih, ki so jih imeli v mislih.
Napolitanske čete je vodil general Mačk. Zastran tega moža si nismo na jasnem samo o tem, da je bil strahopetec in izdajalec. V tistem času pa so ga vztrajno povzdigovali kot najboljšega poveljnika, od katerega lahko Evropa pričakuje rešitve. Ko sta ga kralj in kraljica predstavila britanskemu admiralu, mu je kraljica rekla: »Bodite za nas na kopnem, general, kar je bil moj junak Nelson na morju*. Mačk sam ni nehal hvaliti vojske, za katere poveljnika so ga imenovali. «To je najboljša vojska v Evropi*, je pravil. Nelson je bil z njim istih misli, da bi ne bilo mogoče dobiti boljših vojakov. Ko pa je general pri nekem ogledu vodil potek poskusnega boja tako, da so bile po nesrečni pomoti obkoljene njegove lastne čete namesto sovražnih, se je Nelson obrnil k prijateljem in grenko zaklical, da mož ne zna svojega dela. Neka druga, nič manj značilna okoliščina je Nelsona potrdila v tej sodbi. »General Mačk ne more nikamor brez petih kočij*, je pisal v nekem pismu. »O njem si mislim svoje. Iz srca si želim, da bi se motil*.
Medtem ko je Mačk na čelu 32.000 vojakov korakal v rimsko državo, so ladje britanske in portugalske eskadre naložile 5000 Napolitancev, da bi zavzeli Livorno. To so storili, ne da bi jih kdo cviral. Toskanski veliki vojvoda, čigar nevtralnost so Francozi nasilno prelomili, je bil tega dejanja bolj vesel kot sami Napoli-tanci. Njihov general Naselli ni hotle zajeti francoskih ladij v Livornu; on in vojvoda di San-gro, ki je bil poslanik na toskanskem dvoru, sta trdila, da napolitanski kralj ni v vojni s Fran-

Smrt starega socialista
RIM, 18. — Danes je v starosti 71 let umrl ing. Giovanni Statera, oče časnikarja Vittoria pri »Stam-pi». Statera se je že zelo mlad posvetil politiki ter je po prvi vojni na čelu številnih zadrug sodeloval pri obnovi opustošene Furlanije in Cadore. Za časa fašizma je odšel v Francijo, kjer je ustanovil zadruge železniških delavcev, v katerih so našli zaposlitev mnogi italijanski begunci. Sodeloval je v borbi proti Francu ter
cijo. »Kako?*, je rekel Nelson, »Ali ni kralj prevzel kot svoj lastni plen republikansko zastavo, ki je bila zaplenjena na Gožu? Ali ni tam in na Malti razvita njegova zastava, ne samo z njegovim dovoljenjem, temveč na njegov ukaz? Ali mar Francozi ne streljajo vsak dan na to zastavo, kar jim vračajo baterije, ki so pod to zastavo? Ali niso prišle pod moje poveljstvo dve fregati in ena korveta, ki so pripravljene na boj s Francozi, kjerkoli bi jih utegnila srečati? Ali mar ni kralj javno poslal iz Neaplja topove, možnarje in tako dalje s častniki .n topničarji zoper Francoze na Malti? Ce ta dejanja ne veljajo prav toliko kot nekakšni popisni papirji, potem sploh ne vem, kaj je vojna*. Ti dokazi so pomagali manj kot en sam razlog, ki je generala prestrašil. Ce bo dovolil več sto Francozom, ki so bili takrat v pristanišču, da ostanejo nevtralni mu je povedal Nelson — potem imajo vendar še eno zanesljivo možnost, dokler ne dobijo primerne priložnosti, da se lotijo dela, ali če jim spodletijo vsi drugi naklepi, da namreč zažgo eno od ladij. Potem bi se pomol razrušil, najbrž bi bilo tudi mesto in pristanišče razdejano za dvajset let. Na to svarilo je Naselli privolil v polovični ukaz, ki je ladjam prepovedal zapustiti pristanišče. Med temi je bilo precej francoskih korzarskih ladij in nekatere so bile tako močne, da bi lahko škodovale angleški trgovini. Okrog sedemdeset ladij je pripadalo ligurski republiki, kot se je takrat imenovala Genova; bile so naložene z žitom in pripravljene, da odjadrajo v Genovo in Francijo, kjer bi njihov prihod pospešil vdor še več francoskih čet v Italijo. »Mislim*, je dejal Nelson, »da je general prav tako dobro kot jaz sprevidel, kaj bi se zgodilo, če bi dovolili tem ladjam oditi. Vendar je bil med nama ta razloček, da on modro in brez dvoma varno čaka na povelje dvora, ne da bi vzel nase katerokoli odgovornost, jaz pa ravnam po trenutnih okoliščinah, kot se mi dozdeva najbolj koristno za stvar, ki ji služim, in prevzamem nase vso odgovornost*. Zaman je bilo pričakovati karkoli odločnega ali možatega od tega človeka, s katerim je bil Nelson prisiljen delati. Posadkam francoskih ladij in njihovim zaveznikom je bilo ukazano, naj v dveh dneh odidejo. Minili so štirje dnevi in nihče ni poslušal ukaza. Kljub opominom britanskega poslanca gospoda Windhama ni bilo
se med drugo svetovno vojno od- storjeno prav nič, da bi jih pri-
likoval v francoskem odporništvu. Kot polkovnik se je udeležil bitke za osvoboditev Pariza ter to pozneje opisal v napetem dnevniku »Osvobojeni Pariz*. Ko se je leta 1948 vrnil v Italijo, je nadaljeval svojo politično, sindikalno in zadružno dejavnost v okviru PSI, v kateri se je boril več kot 50 let.
silili. Na prave napolitanske pretveze, kot jim je pravil Nelson, si naletel ob vsaki priložnosti. Potem ko ga deset dni ni bilo, se je vrnil v Neapelj, kjer je dobil sporočilo gospoda Windhama, da bodo korzarske ladje naposled razorožili, žito spravili na suho, posadke pa odslovili.
hnlige vv ijlpflnllbčfi
■C
9
V
glahbu ^ blilin'i!>lvi*
«TIne Rožanc* na turneji v Angliji
LJUBLJANA, 18. — Člani ansambla narodnih plesov «T ine Rožancu iz Ljubljane so danes odpotovali na 24-dnevno turnejo v Veliko Britanijo. Člani ansambla bodo na tem drugem gostovanju v Veliki Britaniji prikazali v Londonu in drugih mestih Anglije igre in pesmi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.
Pevec Paul Anka se Je na pariškem letališču poročil z manekenko An-ne de Zogheb, hčerko nekega Libanonca in Angležinje
Sredi aprila v Benetkah mednarodni glasbeni festival
BENETIKE, 18. — V okviru XXVI mednarodnega festivala sodobne glasbe na beneški bienali bo 12 prireditev; festival bo od 11. do 25. aprila. Pod vodstvom Andreja Clugtensa bodo solisti, ki so peli Parsifal v Bagreuthu, v treh večerih predvajali Wagnerjevo opero v obliki oratorija skupaj z orkestrom in zborom gledališča La Penice. Dva komorna koncerta, koncert klavirske glasbe, koncert za male ansamble ter koncert konkretne in instrumentalne glas-sbe bodo potem z izvajalci mednarodnega slovesa — kot kvartet Chigi, komorni orkester za-
iiiitiiHiimiiiiiiimitiiiimmiimiiiiHiiiiiiiniiMiMimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiifimitiitiiiimitinimiiimmiiiiiiiMimiiiiiiiimmiiiiiiiMimiiMMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEK FESTIVALA V SANREMU - NA SODIŠČU
TonyRenis ima nevšečnosti s popevko «Uno per tutte»
Komponist Pasqua!e Frustacci je vložil prijavo za zaplembo partitur, plošč in neposrednih dohodkov Renisove pesmi, češ da je deloma plagiat njegove stare pesmi «Quelli dello sci sci»
RIM, 18. — Komponist Pasqua-le Frustacci je danes zvečer po svojem pravnem zastopniku odv. Francu Finzi De Barbora predložil milanskemu pretorju ekspo-ze, s katerim zahteva zaplembo partitur, plošč, neposrednih dohodkov ter dohodkov registracij popevke «Uno per tutte* To-nyja Renisa, ki je na festivalu v Sanremu dosegla prvo mesto.
V svoji vlogi zatrjuje Frustacci, da je skladba mladega pevca-avtorja delno plagiat njegove stare pesmi «Quelli dello sci sci», ki je imela znaten uspeh 1. 1948, ko je bila vključena v revijo Wande Osiris »Grand Hotel*. Nadalje je v vlogi navedena sodba kolegija strokovnjakov, ki ga je sestavljalo osem glasbenikov, med katerimi so bili Ferrara, Ortola-ni in Gervasio; po mnenju tega kolegija so prvi takti Renisove pesmi enaki skladbi Frustaccija.
Vloga je bila predložena pretorju v Milanu, ker je v tem mestu sedež založbe, ki je izdala pesem «Uno per tutte*, kakor
Posledice silnega dežja v Kam-paniji so bile strašne. Močni plazovi in prave reke tekočega blata so povzročile škodo, ki jo cenijo na milijardo. Y Pimomtu je plaz podrl hišo, pri čemer je našla smrt štiričlanska družina. V Cava dei Tirreni se je porušil neki zid in pokopal pod seboj neko žensko in 13-letnega sina, ki sta se vrača-
la s svatibe. Bila pa sta še dva smrtna primera. Na gornji slilki je reka blata v Gragnanu; ponekod je bila reka blata visoka dva metra. Iz nekega avtomobila, ki ga je zasulo, so komaj potegnili štiri na pol zadušene osebe. Štiri druge osebe pa so potegnili iz blata z vrv mi
ta, da ju bo v naslednjih dnehlljena kot prva nagrada na neki sprejel Hruščov. Mladeniča Prah- loteriji in dobila jo je neka žen-kabar Menon in Satish Kumar ska iz Brightona. sta odšla iz New Delhija meseca
junija ter doslej prehodila 15.450 km po južnih sovjetskih republikah, dokler nista prišla v Soči t a Krimu. Tu so jima sovjetske oblasti svetovale, naj potujeta do Moskve z letalom zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Menun je izjavil, da nameravata iz Moskve nadaljevati pot peš po Evropi do Londona, od koder bosta potovanje z letalom nadaljevala do Washingtona.
Dva mladeniča z motorjem v smrt
VIDEM, 18. — Zaradi megle je prišlo v bližini Codroipa do nesreče, pri kateri sta izgubila življenje dva mlada človeka. Z motorjem sta se 23-letni Alfonso Pil-lino ter prav toliko star Giovan-
n: Ciani zaletela v sprednji del tudi založbe, ki je izdelala plo-1 avtobusa, ki vozi na progi Videm-ščo z zmagovalno pesmijo iz San-1 Padova ter se pri tem takoj ubi-
rema.
Francoski študentje za španske tovariše
PARIZ, 18. — Glavna skupščina vsedržavnega združenja francoskih študentov je odobrila resolucijo, s katero zahteva »takojšnjo osvoboditev petih španskih študentov ter še nadaljnjih trideset obtožencev, ki jih nameravajo predati nekemu vojaškemu sodišču* v Španiji. Brzojavka mednarodne zveze študentov, poslana francoski kakor tudi drugim zvezam študentov, poziva, naj se nujno pošljejo brzojavke španskemu pravosodnemu ministrstvu zaradi petih študentov, ki so obtoženi, da so se udeležili lanskih stavk, in so v zaporu od marca 1962.
Peš okrog sveta da odvrneta voditelje od jedrskega orožja
MOSKVA, 18. — Dva mlada Indijca, ki sta se peš odpravila na pot okrog sveta, da bi razne svetovne voditelje pregovorili, naj se odrečejo jedrskemu orožju, sta prispela danes v Moskvo, in upa-
„„„„„„......................................................................um.........................................................................iiiiii.iimi.iJ.iM.il.....u
Eksplozija rešila mater z otroki
ARRAS, 18. — Huda eksplozija, ki je povzročila, da se je zrušila sprednja stran hiše, je — kakor se čudno sliši — rešila smrti mlado mater in njene tri otroke.
Že dlje časa je 22-letna Daniele Tiechart bolehala zaradi živčne izčrpanosti in je že večkrat kazala samomorilne namene. Včeraj je sklenila, da napravi konec s seboj in s svojimi tremi otroki, od katerih ima največji štiri leta ir. najmanjši dva meseca. Odprla je jeklenko s plinom ter legla z otroki na posteljo, da počaka smrt. Pozabila pa je ugasniti ogenj v peči na premog. Stik plina z ognjem je povzročil zelo močno eksplozijo, zaradi katere so precej daleč naokrog popokale šipe. Prednja stran hiše se je zrušila, nakar je takoj hišo zajel ogenj. K°r pa so bili gasilci takoj na mestu, jim je uspelo rešiti žensko in tri otroke, ki se sedaj nahajajo v bol-
nišnici. Njih življenje ni v nevar-
nosti.
Resno stanje pilotov ponesrečenega letala
GENOVA, 18. — Stanje obeh pilotov, ki sta včeraj popoldne s svojim turističnim letalom treščila na tla, je zelo hudo, toda zdravniki niso obupali, da jih ne bi mogli rešiti. Pilota se od 2,30 ponoči nahajata v bolnišnici San Carlo v Voltriju, kamor so ju reševalci prenesli z velikimi težavami zaradi snega in teme.
Letalo je strmoglavilo na tla proti 15.45 v neki dolinici severno od kraja Čase Giutte in približno uro hoda daleč od tega kraja. Na mesto nesreče so kmalu prišle tri osebe, medtem ko je četrta odhitela iskati izdatnejšo pomoč. Iz
Voltrija so se odpravili zdravnik,
dva rešilna avtomobila ter kapetan karabinjerjev z osmimi možmi. Pridružili so se še razni prostovoljci in vsa skupina je prispela do ponesrečencev zaradi izrednih težkoč — sneg je bil ponekod visok čez dva metra — komaj proti 23. uri. Eden izmed pilotov je lahko govoril ter je povedal, da je bila vzrok nesreče megla. Letalo se je namreč zaletelo v neko višje drevo ter se razbilo. Obadva pilota sta ostala privezana na sedežih in eden je ostal vklenjen med razbitinami letala, medtem ko se je drugi lahko odvezal ter začel klicati na pomoč Po prvi pomoči je ekspedicija začela počasno pot povratka ter prispela v Voltri ob 2.30.
TEHERAN, 18. — Napovedujcju da bo med 6. in 20. marcem česa pica Farah Diba rodila drugega o troka.
la. Pillino je padel pod levo prednje kolo avtobusa, medtem ko je Cianija zagnalo kakih 30 metrov daleč na desni strani ceste. Prav v tistem času je privozil neki «500*, z nasprotne strani pa je pripeljal neki drug avtomobil. V prizadevanju, da ne povozila trupel Pillina in Cianija, sta se avtomobila zaletela. Pri tem so bile laže ranjene tri osebe v «500».
Še bo poskusil pobegniti iz ječe
RIM, 18. — «V življenju je tret«* vedno poskušati. Jaz bom Je pv-skušal.* S temi besedami Aru pelio Pompili, ki je pred 29 do e v pobegnil iz zapora Regina Coeu pozdravil nekega jetniškega pozni, ka, ko so ga danes zopet pripeljal, v ječo. Ujeli so ga včeraj pri tek mi Napoli-Imter.
ENNA, 18. — Neki 56-letni rudar se je ukvarjal z neko pištolo. O krog njega so bili prijatelji njegv-vega sina. Nenadoma pa se je pištola sprožila ter smrtno zadela nekega petnajstletnika. Rudarja so aretirali.
grebške glasbene
bienale

gledališča La Fenice r'nslt najnovejšo mednarodno 9 ^
no proizvodnjo. Izvedbe - ^
• J*- ii«»
večinoma sploh prve.
pan”
pa bodo Igor Gjadrov, - )f Pariš in Ettore Gracis. Me....
Gi»r
torji glasbe so De Pablo,
teki, Gugonnet, ^ .■
mermann, Castiglioni, 0ern.
stera, Gorecki, Gugonnet,
Paccagnini, Veretti,
la, Fukushima, Varese h*
lez. Koncert pianistične bo posvečen Skrjabinu. O® ej|
Jfov
h
simfoničnih koncertov bo j. izvedel zbor in orkester ^ deutscher Rundfunk iz tjjjj drugega pa orkester iz ba jr $5]^ niče. Na sporedu bodo vedbe ali prve izvedbe n ^ skladb, katerih avtorji ,s0 derna, Malipiero, XenakiSi ^ Is ze in Hartmann. Diri0*rO sta Bruno Moderna in , ,(
Werner Henze. Končno s,a
sporedu festivala še dva 9 ,»
'oda \
dnK
liska večera. Izvajali 6oda opere enodejanke Schon ^
štev
(Envartung, Die gliicklibe “ ^ in Von heute auf morge”'’^ katerih dve še nista bili P
vajani v Italiji. S temi
gostovol d-a . Oper*.
jankami
theater
bo
Hannover
pod vodstvom Giintherja '' ^ Drugi večer pa bo posvečen j lom Esposizione	(praizve ^
in Circles Luciana Beril
Ann Halprin v izvedbi Workshop Compang iz S- 1 Cisco.
to;1
Gorrlej^V^iboi^t^/il^fl0a((fi ligi
Wm K
S1
Ssi
V Beogradu razstav® ^ ^ sodobnega francoskega sli|ta
_ v
BEOGRAD, 18. — V
paviljonu na Malem tnu so danes odprli *
škem
megdanu so
stavo sodobnega francoske^^
karstva,
ki jo je organlZ ^ komisija za kulturne stike 1 ^ zemstvom in se s tem žila za podobno razstavo ■ ^ slovanskega slikarstva Pre flt ma letoma v Parizu. J"a f stavi je 120 del okrog ” up stopnikov pariške šole v ’ 1'
nem abstraktne umetnos"‘ jjj zvezi s to razstavo je Pr‘s(] 1 > Beograd tudi književnik 1 rektor muzeja Jean Cass°
Spet lepa številka revij* Arte Antiča e Modem
Revija Arte Antiča e ^^f(P
no (urejuje jo Luciano
zi in Stejano Bottnri) j*
19. številko, ki je pred	IL
izšla, še v tromesečju iu K"™ tember 1962, vendar k<t j
lemoer it/az, venuui -	tw
hoče revija «dohiteti čas« ^,j;l ^
bajati pravočasno. Lep®
je vredna pozornosti

Samomor plesalke
GENOVA, 18. — Renata Niel VVoIlschlager, članica ansambla • Blue Beliš*, ki sodeluje v Genovi v skupini Carla Dapporta, je to noč napravila samomor. Plesalka je imela 25 let in doma je bila iz Berlina. Ko je to noč končala predstavo, se je vrnila v svoje stanovanje z ostalimi II tovarišicami baletkami. Druge so se odpravile vsaka v svojo sobo k počitku, Renata pa se je vrgla skozi okno in bila na mestu mrtva. Policija je ugotovila, da je dek'e že prej skušalo napraviti samomor in sicer v Cannesu, ko si je prerezalo žile v zapestju, v Parizu pa je vzelo večjo dozo nekih uspavalnih sredstev.
TOULOUSE, 18. — V razmahu treh ur sta eksplodirala dva naboja plastika pri dveh bankah v središču Toulousa. To se je zgodilo ponoči. Trije avtomobili v bližini so bili poškodovani in mnogo šip bližnjih poslopij se je razbilo.
i4
,fc|
!V
:o
*
NEAPELJ, 18. — Ko je neka 3-letna deklica tekla po stanovanju za psom, je padla v velik lonec, poln vroče vode. Takoj so jo odnesli na bližnjo kliniko, toda zaradi prehudih opeklin je deklica kmalu umrla.
PALERMO, 18. — Neki «600» -e iz še neugotovljenega vzroka zavozil s ceste ter se z vso silo zaletel v neki zid. Pri nesreči sta dve osebi izgubili življenje.
jim je kakorkoli umetno*^? . srcu, umetnostnih zg°d j|i 1^ jev pa se posebej. Bolj f že bo marsikoga zanimal številki članek Alda Vitalovih (Vitale da °° fif freskah v Vidmu, ki ie f1gf ' " ljen z več slikami; TTlc“(jllW je tudi ena barvna r®Pr° jji*1 ja. Sploh so članki °PrZI1j ** s številnimi reprodukcij11 (jlf umetniškem papirju. / lib 112 straneh so še drU^^ J prave ter manjši prisPe. M recenzije. Kakor vedno T.aM tej številki dodan ^ P di arte antica e moder” Li prinaša ng 32 obilno nib straneh razna porod
Dve novi slovenski
odrski deli Jj
Pred kratkim sta se P ■ tf
kar dve slovenski drami vosti: v celjskem gledai* ]t
uprizorili najnovejšo dr®0 neza Žmavca ((Jubilej”«
riborskem gledališču Pa AlfJ®.,''1' odrsko delo Frana Žižka
Apokalipse». Obe deli je stvo toplo sprejelo.
iiiifliiaiim|,**ii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiu n m mi 11111111111111111111111111111111111111 m iiiiiiiiiiiiiiiii^1^*
Graški neonacist pobegnil v Španijo
DUNAJ, 18. — Graški neonacistični eksponent Theodor Souček, ki ga je neko britansko vojaško sodišče obsodilo leta 1947 na smrt in je bil pozneje pomiloščen, je pobegnil v Španijo, potem ko je kot trgovec z železnino napravil za 4 milijone šilingov (skoraj 100 milijonov lir) dolga. Souček je ves čas deloval kot neonacist, pri čemer se je skrival za »evropst-vo». Natisnil Je knjigo z naslovom »Kličemo Evropo*, izdajal revijo »Krik Evrope* ter ustanovil nekakšno »socialorganično gibanje Evrope*.
Ženska obleka iz samih bankovcev
LONDON, 18. — Norman Hart-nell, krojač kraljice Elizabete, je včeraj v muzeju Odeon v Londonu pokazal žensko obleko, narejeno iz samih bankovcev, in sicer bankovcev po 5 šterlingov. Trije policijski agentje so stražili manekenko, ki je imela oblečeno to zeleno, drago m občutljivo obleko. Obleka je bila pode-
Izgubljena ladja s posadko 5 mo^
VIAREGGIO, 18. — Doslej še datkov o posadki na tej
n', nikakega uradnega obvestila francoskih ali italijanskih oblšsti, ki so sodelovale pri iskanju motorne ladje »Creusa*, o definitivni izgubi te ladje in torej o usodi posadke na njej.
Nihče ne zna dati točnih po-
ne lastnik ladje sam. Ta^0 et1 k *
tovo, ali je- bilo na
šest oseb; doslej vedo imena petih oseb.	. I '
Še danes so ob oball,ikop|1 Cf.1 nadaljevali iskanje s b®1	11
letali in -vlačilci.
*

S'
S?51
s?
&
fcpo
Sc

Js C
c
S i
t

8*
C čl
VI
s
&
iS
* B
S
s,
H
V
$
	
'ist
v
rt
s
fc
Iv
s
&
s

s
s
Salvatore Gallo, ki je bil ohsoVn n?,	»m rt no ječo z'*'®	^
brata, ki se je po več letih spet pojavil živ in zdrav, "c j? i roiil z 311e!»o Ko {:iv./Ihuo, On um 56 let
I, Ilaln '*r»J: najvišja temperatura d ti«. , * ob 10. uri 5.8; zrač-1 laj, 004,5 raste, veter vzhodnik ^lače* 81 c*t-. nebo 7 desetin ht, morje mirno, tempera-* "“»Ja 5.8 stopinje.
Tržaški cine v ni k
Danes, TOREK, 19. februarja
Miro
Sonce vzide ob 7.03 to zatone ob
17.36. Dolžin« dneva 10.33. Luna vzide ob 3.27 Ln zatone ob 1243 Jutri, SREDA, 20. februarja
Leon
važna konferenca slovenskih članov kpi
komunisti bodo kandidirali Slovenca v parlament
Sprejeli so konkretne sklepe za borbo za popolno uveljavljenje enakopravnosti Slovencev na vseh področjih
dne 17. februarja, je le i. avtonomne tržaške itn,, Kbbferenca slovenskih enoo za tržaško ozemlje. n»rt--So se Poleg številnih 1:1 Iffi, tai^e udeležili še poslanec ff Bftaki » i federacije Šema, po-" žup^-valec C°H1 in VS1
godnem poročilu o temi j ,i~veljavitev in r&zvoj sloji razvtiI>nosti v okviru dežele« sito "!a zelo razgibana in vse-ijSih pl°dna diskusija glede naj--,10Ž vprašanj, ki se nanašajo tni ,!P potrebe slovenske •morfine v Italiji. Na osno-posegov so bili spreje-“Močeni tehtni zaključki
iti ne„ruie in nalog, ki jih ko-tluarto • °h in še posebej oni 1 » ,J0 slovenski manjšini, z obrambo slovenja Uariost;nih pravic. tW' aaii diskusiji kot v Poim/.ključkih je predvsem Slty rJ®ua potreba po enotni, tjjo.jUuki reševanja sloven-se h’nskega vprašanja, pri vs^i®0 treba odločno boriti V >felSU Poizkusu, da se lotvio °an°stna skupnost v Sl». J® ha t-i „1--- ,
slo-v de-
JL?A tri skupine, in sicer 4« ®® v tržaški, goriški in inp°krajini. Vsa politična Baltih V?, naPori KPI, njenih elanov pa še posebej, »iL-uem, em usmerjeni k ene-EMev cilju: da se zagotovi ™"‘iv ^0Polne enakopravnosti ijtui	polnovrednih itaii-
ft »Slanov, na vseh pod-v ii°darskega, socialnega, zOh ..i*1 kulturneča življenja,
nii^Tk lo etSištevaniu- da li pred' ■A0t L*»i ^ “učno nedeljivo celoto.
I ^Rk^ovui?1.80 še s prav poscb-r:	sprejeli na zna-
li ^Poslanca Vidalija, da bo ’ Vom skbrajšnjih parlamenti Daiv8*1 v enega izmed obeh ti. .lJJW£?a,henta kandidirala tu-■pfl: Ik-Olet J.“ka slovenske manjšine, in i' Ktotenn 5rvič P° zadnji vojni K" Ptp.i ,da Ub v najvišje dr-3 Ki 'lan fls^avn'ško telo vključen
ije	Pn o s t j *1 a U ■'1 živtče sloven'
* .fFS^rmjali s tem, da pred-vFl, I tr^ovu, ,vso slovensko manjši-??ki dogodek, katerega

<•/ IfMo V„si njeni pripadniki tvi-
1“ “
>di(
n.^KbSip2a];edati- Poudarjeno Je r 'fl?* ltan i da bo nedvomno slo-ia aidat z ustrezno mož-
iia
M
izvoljen, samo tisti oifja ni dsti. Za dosego
se pravi, da bi uspeh ' i kiti Kandidata na komuni-
ehl J1««!! U4V^**VA1Ua,ltt 1141 «AHUU1U-
f!'	j6, kar najbolj zagotov-
il C' % . ,Prvi vrsti nujno poki i" S¥0VS1 Slovenci zanj tudi Iti ijl jJ glas. Rečeno je bilo t lk™fru«i Krščanska demokraciji upi0 nekaterih svojih za-fl SlpCltiav gotovo skušala to sip. oziroma premamiti , •/' G !tltt»ilenske volivce, vendar s r le v.®l° le-ti pri tem zaveda-■»»Vt	Krščanska demokra-
slovenski narodni skupnosti še do danes niso bile izpolnjene njene najosnovnejše zahteve, kljub sprejetim obveznostim in podpisanim sporazumom.
Konferenca se je zaključila z obvezo vseh prisotnih, da bodo za dosego takšnih ciljev zastavili vse-svoje sile.
Sestanek komunistov ki delajo v pristanišču
Jutri 20. t.m. ob 18. uri bo v Ul. Madonniina 19 skupščina komunistov, ki so zaposleni v pristanišču, v Javnih skladiščih im v plovnih družbah. Na skupščino so povabili tudi t rž. iške pristaniške delavce. Poročilo bo podal tajnik sindikata pristaniških delavcev Giuserne
Muslin, predsedoval pa bo tajnik federacije KPI prof. Šema. Navzoč bo tudi poslanec Vidali, ki je tudi kot tajnik komisije za prevoze v poslanski zbornici večkrat obravnaval pristaniška in pomorska vprašanja.
Tržaško okrožje bo izvolilo štiri poslance
Ministrstvo za notranje zadeve je sinoči sporočilo volilna okrožja za volitev poslancev. V tržaškem volilnem okviru bodo izvolili štiri poslance, v okrožju Videm, Belluno in Gorica pa 14 poslancev.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEM SVET«
Občinski odbor /e sprelet predlog o novih iariiah Acegaia
Prihodnja seja bo posvečena izključno temu vprašanju - Pojasnila odbornika dr. Verze v zvezi z zastrupitvami s plinom
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za indu strijska podjetja dr. Verza predložil občinskemu svetu v razpravo in odobritev sklep o povišanju tarif tramvajskih, avtobusnih in trolej-busnih mestnih prevozov in cene vode. Iz poročila odbornika je razvidno, da je občinski odbor sprejel in osvojil predlog o zvišanju tarif, ki ga je proti koncu lanskega leta upravni svet Acegata poslal občinski upravi, razen predloga upraviteljev podjetja, naj bi tudi v Trstu uvedli najemnino na vodne števce. Glede te zahteve je odbornik pripomnil, da jo občinski odbor ni mogel upoštevati, ker zadevni ukrep medministrskega odbora za cene ni bil še raztegnjen na naše področje.
Občinski odbor torej predlaga; zvišanje cene navadnega tramvajskega listka od sedanjih 30 na 40 lir za navadno vožnjo; 2. ukinitev tedenskih abonmajev; 3. ukinitev mesečne izkaznice za 11 potovanj; 4. ukinitev rumenega listka, ki stane 60 lir in ki velja za vse proge (razen za progo št. «20») za več po-
tovanj v eni uri. Poleg tega upravna komisija predlaga ukinitev drugega dela proge št. «25», razdelitev proge št. «20» na dva dela (sedaj je ta proga razdeljena na tri dele) in vzpostavitev zelenega listka tudi na progi št. «20». To so edine ugodnosti, ki jih upravna komisija predlaga za potnike na Ace-gatovih progah.
Na osnovi tega predloga naj bi se cene navadnega listka na tramvajskih, avtobusnih in trolejbusnih progah povišale za 33,3 odst., listki nočnih prevozov pa za 33 odst, in sicer od sedanjih 60 na 80 lir. Tedenska izkaznica za delavce za eno progo naj bi se povišala od 200 na 300 lir (50 odst.), za dvodelne proge pa na 500 lir (25 odst. več). Enaka povišanja so predlagana za vse ostale abonmaje.
Za vodo pa naj bi se po predlogu odbora uveljavila sledeča povišanja:
Za zasebne koristnike v mestu naj bi se cena zvišala od sedanjih 34.20 lire na 48.10 lire za kub. meter; za dobrodelne ustanove in za Miramarski park od 29 lir na 40.70
7 SMRTNIH PRIMEROV V TREH TEDNIH
Tragična veriga smrtnih zastrupitev zaradi neprevidnega ravnanja s plinom
V soboto so izgubile življenje tri osebe, v nedeljo pa ena • Nevarnosti plina v kopalnicah - Povečanje kalorične vrednosti plina ni s tem prav nič v zvezi
Opozorilo ACEGAT
Kakor jc bilo že objavljeno v tisku, zahteva povečanje moči plina od 3.800 na 4.200 kalorij, da potrošnik poskrbi za primerno u-reditev naprav, tako tla bo lahko uporabljal plin z večjo koristjo in varnostjo.
Poudarjamo, da je plin s 4.200 kalorijami mnogo manj strupen kot plin, ki smo ga prej dobavljali, in da zadnje nesreče s plinom ni pripisovati zaradi tega povišanju moči plina.
Pri tem smo ugotovili, da premnogi potrošniki niso izvršili priporočenih ureditev in so tako zanemarili najbolj osnovno previdnost, ki je toliko bolj potrebna, v kolikor je v večini primerov šlo za instalacije in naprave, ki niso bile urejene, niti primerno vzdrževane ter postavljene v tesnih prostorih, ki so brez ventilacije in preveč zaprti.
Vsekakor je potrebno, da ponovno opozorimo potrošnike, naj skrbno ravnajo po priporočilih, ki smo jih že objavili in jih spet ponavljamo: 1. Kontrolirajte, da je plamen gorilnika modre barve,
kratek in živahen. 2. Ce je plamen dolg in rumenkaste barve, je trebi očistiti in urediti gorilnike ter poklicati na pomoč inštalaterje, če sami ne znate tega opraviti. (Rumenkast plamen povzroča nezadostno izgorevanje plina, kar lahko dovede v majhnih in tesnih ter ne dovolj prezračenih prostorih do velike nevarnosti). Dokler ne uredite pravilnega izgorevanja plina ter ne dosežete pravdnega plamena, morate uporabljati plin z največjo previdnostjo. (Pri tem mislimo tudi na zadostno zračenje prostora). 3. Pazite, da površina plamena ne bo presegala dve tretjini dna posode, ki jo segrevate. (V nasprotnem primeru bi prišlo do večje izgube toplote). 4. Pazljivo nadzorujte kuhanje hrane ln zmanjšajte plamen do potrebne mere. Se posebej je nujno potrebno, in temu se morate privaditi, zmanjšati plamen, ko hočete zavreti vodo. Ko namreč voda zavre, a ne zmanjšate plamena, ne dosežete več nobenega posebnega učinka, ampak le trošite plin brez potrebe.
Sv^st držav je že zagotovilo
r
vojo udeležbo na velesejmu
ZAVEZA IS. TRŽAŠKO MEDNARODNO GOSPODARSKO MANIFESTACIJO
----------------------------
i
J
v°
IS*' |l
li^jf
Jugoslavija in Avstrija sta sodelovali na vseh dosedanjih velesejmih - Vedno večje zanimanje Madžarske in CSSR
[tx	nasieanje arzuvc. a vat
M	Kamerun in Brazilija.
sonirl Jugoslavija sta
y Kuhi ovale ^ na vseh
,»»""" |«i£ bosta torej letos L^erii^otni. Obe državi S r ui tradicionalni ko-
*ll' tavi v Palači na'
H, ifirt Prikazujeta tipične V^ustrijg. Poleg tega •lSL0be državi tudi na iS u.razstavi lesa, ki bo hiW«ista- Tako Avstrijci
»j0‘'‘vvanj S0 namreč po-
-lV* svo-^sa Pristanišča 13%, i	rezanega lesa
ak<>	k, Se Mesnih izdelkov, pri
iji %	^ koristno poslužujeta
s3lP	Ata. za propagandira
| novih lesnih iz-
ejiK°P	NjM* zalednih držav je že
udeležba CSSR in ,V*i Tv^rib tranzitni pro-lAati St Pričenja postopo-■ tffaiat-ln ki se zato vedno za naše pristanišče A C oh? ,desko za prodira-iklUiJj; nežnejšim prekomor-, tiri??; Četrtič bo na ve-Ve?tna Brazilija, ki je esejmu ustvarila o-4 8 Ustanovitev stalnega kavo. Ta pobuda je
aparati in razno blago, ki ga vidimo v vseh mestnih izložbah.
Istočasno bi bilo treba velesejem tudi časovno razširiti, tako da bi se ustvarila vrsta specializiranih razstav, katerih pomen se ne bi smel izčrpati z zaključkom velesejma. Q taki pobudi sta se je razgovarjala predsednik trgovinske zbornice in veleposlanik Južno-afriške unije. Ta država bi lahko izkoristila velesejem za trajnejši prikaz svojih izvoznih možnosti in podobne koristne pobude so možne tudi s številnimi drugimi državami.

,1059 r®zultat, saj so od J« ' leta pa do sedaj H °Hov , enSenega skladišča
m
m
kave. Brazilija , ''šdiss®! da bi ustvarila ^ lšce tudi za les.
pAto '?iih držav je bila J M s»i.esejmu vedno po-dosegala od 45 A®'slCa°v vseh udeležencev. N Šte,U^rava se sedat P°‘ Wt> PriT	drugimi dr-
. Cn0Wakuie, da bo ometli sa,? tujih udeležencev 0 dosežen, temveč
Kv ‘
udeležbe zalednih 'llAajkjh držav na trža-,V' č-°duem velesejmu pa VMti J* . hoče ta velese-
ir, lW-sno' če nai imn f S. v11 s . nicm gospodarski
./	V6?m.tudi	razlog za
Ji J?lj 6 esejmi po svetu Spfeializirajo in kjkl st0piti tudi tržaški 0% Velesejem. Res je Ptju^elesejem, • na kate-
UZU.i Pl n Mr,nnnr1iniptri
C V četrtek bo prevzel svoje dolžnosti prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Gaetano Maltesi. Prvi predsednik bo v četrtek prispel v Trst iz Milana.
Rekordna pošiljka premoga za Madžarsko
Grška ladja «Frixos» je včeraj pripeljala v naše pristanišče dose-daj največji tovor premoga. Ladja je vkrcala v ameriškem pristanišču Norfolk 22.000 ton premoga za Madžarsko. Ladja je polno naložena in zato je globoko v morju, da ne bo mogla takoj pričeti z izkrcavanji ob pomolu št. V., kjer je morje prenizko. Zato jo bodo danes odpeljali k pomolu št. VI., kjer bodo izložili del tovora, nato pa premestili k pomolu V., ki je urejen za izkrcavanje premoga.
Slovenska kulturno gospodarska zveza čestita svojemu podpredsedniku dr. Petru Sancinu in ženi Nadi ob rojstvu sinčka.
iiiiiiiMiiituiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHMiimuiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHniiimiiiiMiiiiiiimiMimiiiitimiiiiiiMMiiiiim
GRADNJA LADJE c RAFFAELLO* HITRO NAPREDUJE
Montaža 40-tonskega podstavka za desno glavno pogonsko os
Računajo, da bodo ladjo splavili v drugi polovici marca
V ladjedelnici Sv. Marka so pričeli z zaključnimi in tehnično za-pletenemi operacijami pri gradnji trupa velike prekooceanske potniške ladje »Raffaello«, katero grade za družbo «Italia». Včeraj dopoldne ob 10. uri so pričeli montirati podstavek za os in podstavek, ki bo držal vijak. Gre za 40 ton težak kos železa, ki sta ga dvigala dva žerjava in ki so ga namestili na desno stran trupa. Računajo, da bo celotna operacija končana do srede, ko bo na mestu desni podstavek za vijak. Med zapletenejše operacije spada tudi postavitev držala za krmilo in krmila samega, saj gre ponovno za zelo težke kose jekla
Delo pri gradnji te velike prekooceanske ladje sedaj nadaljujejo z vso brzino, tako da predvidevajo, da bodo nadoknadili zaradi slabega vremena zamujeni čas in da bo splavitev v drugi zajejo gospodinjski 1 polovici marca, Ladja »Raffaello*
je enaka kot »Michelangelo*, katero so lani v jeseni splavili v Genovi. To bosta največji italijanski po vojni zgrajeni potniški ladji, saj bosta imeli skoro po 44.000 ton. Istočasno bosta to tudi zelo hitri ladji, saj bosta na preizkusni vožnji dosegli brzino skoro 30 milj na uro.
V ladjedelnici CRDA v Tržiču pa dokončujejo 27.500-tonsko potniško ladjo »Galileo Galilei*, katero grade za družbo »Tržaški Lloyd». Na ladji so že opravili zadnja podvodna dela v suhem doku v Benetkah in sedaj nameščajo zadnjo notranjo opremo. Predvidevajo, da bo ladja dograjena čez petnajst dni in da bo nato opravila preizkusne vožnje. Nato bo ladja odplula v Genovo, kjer bo njeno matično pristanišče, in od koder bo odpeljala na tri križarjenja. Na otvoritveno vožnjo proti Avstraliji bo odplula 22. aprila.
V	48 urah se je v našem mestu po nesreči zastrupilo s plinom 7 oseb, izmed katerih so 4 zgubile življenje, Ce tem prištejemo se hudo družinsko tragedijo na Kolon-kovcu, kjer je pred tremi tedni plin uničil družino Tu iv o, imamo v kratkem razdobju kar sedem smrtnih pmmerov zaradi plina.
V	sohoto sta se pri Sv. Ivanu zastrupila s plinom 44-letna Giovan-na Masutti in 4o-letni Giacomo Co-sit, ki so ju našli mrtva v spalnici, na Kolonkovcu pa se je v kopalnici zastrupila s plinom 16-letna di-jakiinja Laura Ria, Njena mati je prepozno zaipazila nesrečo in za mlado dekle ni bilo več pomoči. Prav tako je v nedeljo zaradi plina zgubil svoje mlado življenje med kopanjem 18-letni Giovanni Vascotto, medtem ko so 31-letnega Sergia Milazzija, 24-letnega Pomenka ltaliana in 25-letnega Luciana Gottija pravočasno rešili gotove smrti.
Nedeljske zastrupitve s plinom so se začele prav s smrtnim primerom. V nedeljo dopoldne je 18-letni Giovanni Vascotto, ki je bival v ezulskem taborišču pri Sv. Andreju, odšel na obisk k svoji sestri Carmen Vascotto por. Balos v Ul. Mantegna 3. Zaprosil jo je, če bi se lahko okopal v kopalnici, kar mu je sestra seveda dovolila. Preden je odšel v kopalnico, ji je na pol za šalo, na pol zares, kakor bi nekaj slutil, rekel; «Uipam, da se plin ne bo šalil. Jaz hočem še živeti.« In res. Plin se je z njim prav kruto pošalil.
Giovanni je iz previdnosti večkrat pogledal plamenček na plinskem grelcu in njegovo barvo, da bi se prepričal, če plin pravilno izgoreva. Nato je zaklenil vrata kopalnice, da bi $e okopal. Cez dobrih deset minut ga je sestra vprašala, kako se počuti. Odgovoril ji je, da je vse v redu. Vrnila se je k štedilniku in pripravljala kosilo, vendar je bila še zaskrbljena in je spet potrkala na vrata kopalnice ter vprašala brata, kako mu je. Toda tokrat ni dobila odgovora. Spet je potrkala in vprašala z močnejšim glasom, a odgovora ni bilo. Sama si ni mogla pomagati in je vsa zaskrbljena zaprosila za pomoč 22-letnega Paola Macorja, ki stanuje s svojo družino v istem nadstropju. Macor je takoj pohitel in podri vrata kopalnice. Bilo je prepozno; Vascotto je že mrtev ležal na tleh med kadjo in vrati, desno roko pa je imel stegnjeno proti vratom. Revež se je verjetno zavedel nevarnosti in je hotel odpreti vrata, a mu ni uspelo.
Dobro uro pozneje so poklicali rešilni avto v Ul. Fortunio 8, kjer se je tudi v kopalnici zastrupil s plinom 31-letni Sergio Malazzi. Bil je v smrtni nevarnosti, vendar so ga njegovi svojci pravočasno rešili. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje se je včeraj znatno zboljšalo in je skoraj izven nevarnosti.
Prav tako se je včeraj znatno zboljšalo zdravstveno stanje 25-letnega Luciana Gottija iz Ul. Cuni-coli 9, ki se je tudi v kopalnici zastrupil s plinom, pa ga je pravočasno rešil njegov brat, ki je ravno tedaj bral v časopisu vest o smrtnih zastrupitvah s plinom v soboto pri Sv. Ivanu in na Kolonkovcu, Slišal je ropot v kopalnici im se je takoj zavedel, da se je bratu nekaj zgodilo. Pustil je časopis in skočil k vratom kopalnice, ki na srečo niso bila zaklenjena, vendar jih je s težavo odprl ,ker je buciano padel prav za vrata. Z eno roko ga je lahko prijel in ga je naglo povlekel na hodnik, nato pa je poklical rešilni avtvo.
Tudi 24-letni Domenico Italiano iz Ul. Bonomea 117 se je zastrupil s plinom v kopalnici in so ga njegovi svojci pravočasno rešili. Slišali so namreč, da je padel, in so mu hitro priskočili na pomoč.
Včeraj popoldne se je s plinom zastrupila 17-letna Alida Cuschie iz Ul. Umago 18, ki jo je pravočasno rešila njena mati Rosalita. Alida je namreč ležala že nezavestna na tleh v kuhinji, ko se je mati vrnila domov. Hitro je odprla akno in poklicala rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi medicinski oddelek. Alida se je po nesreči zastrupila s plinom, ki je uhajal iz plinskega kuhalnika, ker je voda skipela iz lonca in pogasila plamen.
Očitno je, da v vseh teh primerih ne gre za samomore ali poskuse samomorov. -Preiskovalni organi
in tehnično osebje Acegata vodijo preiskavo, da bi ugotovili vzroke. V ljudeh se je te dni ustvarila nekakšna psihoza in povezujejo te žalostne primere s povečanjem kalorij plina, vendar je ta povezava neutemeljena. Inž. Umari, šef distribucije, ki vodi o tej zadevi temeljito preiskavo, je včeraj med drugim dejal, da so v zadnjih smrtnih primerih igrale važno vlogo razne okoliščine. Po njegovem mnenju je značilno dejstvo, da je bilo več smrtnih zastrupitev s plinom v kopalnicah. Iz tega bi se dalo sklepati, da niso dovolj pazili na plamen. Kopalnice so večinoma v malih prostorih, ki nimajo zadostne ventilacije in so nasičeni s paro ter hlapovi, V takih pogojih plamen ni plav, kratek in živahen, kakor bi moral biti, plin ne izgoreva pravilno in plamen ugasne. Vse to in pomanjkanje kisika v tesnilh kopalnicah je seveda usodno za tistega, ki se kopa, ker se prepozno zave nevarnosti in si ne more več pomagati.
Poročilo o delovanju rotacijskega sklada
Na sinočnem sestanku izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice je poročal dr. Novelli o delovanju upravnega odbora za rotacijski sklad. Dr. Novelli je podrobneje poročal o prošnjah, zaradi katerih je odbor tudi zahteval integracijo sklada z nadaljnjimi 5 milijardami lir.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKU.
Dne 17. (m 18. februarja 1963 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 39 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Gerolamo Bot-terl, 65-il©tini Lino Cattaruzza, 72-letni Daniele Palesdhini, 62-letna Angela Saihar por. Pertot, 81-letna Andreina Haraoioh vd. Bartulicih, 75-letna Gio-viamna Ciarisko vd. Del Monte, 30-let-ni Giuseppe Costanti no, 76-1-etmi E mesto AjcpuaroM, 83-letna Maria Buzzl vd. Cesnik, 90-letna Giuseppina Ross-i vd. Mandol-fo, 71-letma Francesca Lud-wig. 84-letna Luigia Bonazza por. Mo-rosuit-ti, 76-letna Amelia Vivani vd. Colletto, 65-letn-i Nazario Argen-ti, 71-leitni Giovanni Tornada, 78-letna Maria Koeiaracicih vd. Benullch, 67-letni Angelo Cernigol, Bl-letni Umberto Ohiopris, 50-letni Mario Franceschet-ti, 80-letna Anma Stablle, 61-letni Antonio Mora-tto, 61-letnii Silvio Buffl, 73-letni Tranpuillo Eraggion, 71-letni Angelo C ima rositi, 68-letnl Umberto Člani, 75-letna Melamia Deak, 55-letni Giuseppe Dar is, 75-letnl Mario Marolt, 80-letna Giuseppina Bertos vd. Jelussich, 70-!eto,i Giovanni Lovriha, 67-ietnl Antonio Dolcetiti, 62-letna Maria Paroli-ni por. Moretti, 84-letna Giuseppina Plscanc vd. Pisoanc, 65-letni Renato Riccl, 67-letni Francesco Sirza, 88-let-na Angela Minca vd. Surian, 80-letna Atttlla Zaceihiigna vd Todero, 43-letni Ernesto Vaten timi, 15iletna Laura Ria.
lire za kub. meter, Prav tako se predvideva tudi znatno povišanje cene za razne občinske ustanove 'n urade. Za občinske urade in šole od 24 na 29.60 lire za kub. meter, za ostale občinske usluge pa od 7.20 na 13 lir za kub. meter.
V zgornji okolici pa naj bi se cena vode za katero koli uporabo zvišala na 51.80 lir za kub. meter.
Dr. Verza je povedal, da je upravna Komisija sporočila, da predvideva za letošnje leto 1 milijardo lir primanjkljaja, če se ne bodo povišale tarife, ki jih predlaga. Kasneje pa so po raznih pregledih u-gotovili, da ima sedaj Acegat vsak dan 2 milijona lir izgube, kar znaša okrog 730 milijonov lir letno. Poleg tega je tudi dejal, da so izračunali, da bo vsak potrošnik vode s povišano ceno plačal mesečno povprečno 110 lir več kot sedaj. Hkrati pa je dejal, da so ta povišanja nujna, če se hoče zagotoviti podjetju redno poslovanje. S predlaganimi povišanji bo podjetje dobilo v enem letu 691.200.000 lir več kot dotlej. Odbor predlaga, naj bi nove tarife stopile v veljavo 1. marca letos.
Zupan pa je poudaril, da je občina po zakonu prisiljena kriti primanjkljaj občinskih podjetij Zato je treba po njegovem mnenju izbrati eno od dveh poti: prilagoditi cene dejanskim stroškom, ali pa kriti primanjkljaj iz občinskega proračuna, se pravi na račun vseh davkoplačevalcev.
Zaradi važnosti vprašanja so sklenili, da bo prihodnji ponedeljek izredna seja občinskega sveta, ki bo posvečena izključno razpravi o zvišanju omenjenih tarif Acegata.
Poleg tega je občinski svet sprejel tudi nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. V začetku seje pa je župan sporočil, da je umrla mati komunističnega svetovalca inž. Brauna in da bo pogreb danes ob 15. uri. Sporočil je tudi, da je poslal sožalne brzojavke ob nenadni smrti bivšega predsednika vlade in demo-kristjanskega poslanca Tambroni-ja. Obvestil je tudi svetovalce, da je včeraj sprejel generalnega podtajnika Združenja evropskih občin, s katerim se je razgovarjal v zvezi z zborovanjem, ki bo aprila v Trstu, na katerem bodo razpravljali o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina in o njeni povezavi z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Za njim je odbornik za industrijska podjetja dr. Verza odgovoril na nujno pismeno vprašanje, ki ga je poslal županu mi-sovski svetovalec dr. Ferfoglia v zvezi s številnimi zastrupitvami s plinom v zadnjih dneh. Dr. Verza je de.ial, da je podjetje Acegat uvedlo preiskavo, ki je še v teku. Nato je prečital prve ugotovitve Acegatovih strokovnjakov glede omenjenih zastrupitev.
Odbornik dr. Gasparo pa je odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil komunistični svetovalec Tonel na prejšnji seji, glede volitev novega upravnega sveta Delavskih zadrug po pošti, kot je to sklenila sedanja večina upravnega sveta. Po mnenju demokrist-janskega odbornika, so predlagane volitve po pošti popolnoma v skladu z zakonom, s statutom Delavskih zadrug in z demokracijo. Dejal je celo, da je ta način volitev bolj praktičen, ker ne bo treba članom iz oddaljenih krajev hoditi na volišče na osrednii sedež ustanove. Deial je tudi, da je na prvih volitvah volilo samo 35 odstotkov članov in da je prav ta nizka udeležba narekovala sedanjemu upravnemu svetu, da izvede prihodnje volitve, ki bodo proti koncu junija, po pošti.
Razumljivo je, da se svetovalec Tonel ni mogel strinjati z odgovorom. Zato je tudi poudaril, da dokler so bile Delavske zadruge v rokah članov, so vsi člani prihajali na volitve. Toda tedanja predfašistična demokratična uprava je volitve tako uredila, da so člani glasovali v posameznih poslovalnicah, da jim ni bilo treba hoditi na glavni sedež v mesto. Na ta način je bila udeležba stoodstotna. Glasovanje po pošti pa ne more niti zagotoviti tajnosti volitev, kaj še njihovo demokratičnost.
Nato je glede zastrupitve s plinom v zadnjih dneh govoril tudi komunistični svetovalec inž. Cuf-faro, ki je dejal, da ga odgovor odbornika na Ferfogliovo vprašanje ne zadovoljuje. Poudaril je, da bi moralo podjetje Acegat, preden je povišalo kalorično moč plina, poskrbeti za nadzorstvo nad vsemi plinskimi grelci in ugotoviti, če so primerni za močnejši plin
SLOVENSKI KLUB vabi
na predavanje, ki ga bo imel danes
dne 19. februarja ob 20.15 gospodarski strokovnjak in urednik lista GOSPODARSTVO dr. Lojze Berce v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep-pa 9 »Evropsko skupno tržišče v domači in mednarodni politiki«.
Slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes 19. februarja ob 20. uri v Ajdovščini s komedijo Andrea Roussina
«Kadar se štorklja zabava>
V sredo, 20. • t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU
Andre Roussln
«Kadar se štorklja zabava*
Komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini pod 18. letom
j		
	
GLEDALIŠČE VERDI
Danes zvečer ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava Wag-nerjeve opere «Letečl Holandec« v izvirniku z istimi nastopajočimi kot Drl prvi predstavi. Dirigira Artur Grue-ber.
V soboto bo premiera Glordanove opere «Andrea Chenier« za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in stojiščih. Dirigiral bo Franco Paitamč, v Klavnih vlogah pa bodo nastopili Umberto Borse, Luisa Maragllano, Piero CapuucciMI, Silvio Maionica, Vito Susca. Zborovodja Giorgi0 Kirschner. Režija Domenico Messina.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo in začenja prodaja za sobotno
AVDITORIJ
Danes ob 21. uri za red A Carla Gozzija «L’AugeUin Belverde«. Režija Giovanni Poli. Scena In kostumi Renzo Cogno in Mieia Reina, Izvirna glasba Lino Tortanti s sodelovanjem baleta Ginmastica Triestina.
Nazlonale 15.30 «West side story». — Natal le Wood. Film desetih Oscar-Jev.
Arcobaleno 15.30 «11 prigloniero di Guama«.
Fenice 15.30 «Agente 007 ha licenza di uccidere«. Technicolor.
Excelsior 16 00 «Fedenico Fellini 81/2» Anouk Aimee, Marcello Mastroian-ni, Olaudia Cardinale.
Grattacielo 16.00 «La guerra del bot-toni«. Nagrada Jean Vigo 1962.
Supercinema 16.00 «Da Pari«! ad Polo Nord sexv». Eastmaocolor. Prepovedano mladini. Drugi teden.
Aiabarda 16.00 «Motortzzati». Ugo To-gnazzl, Nino Manfredi, Franca Va-leri, Walter Ohiari.
Ftlodrammatico 16.00 «Pelle vivat — Elsa Martinelli. Roul Grassilll.
Aurora 16.00 «U delltto delta slgnora Arlesson«.
Crlstallo 16.30 «Venere Imperialea — Technicolor. Gina Lollobrigida.
Capitol 16.00 «11 visone sulla pelle«. Technicolor. Cary Grant. Doris Day.
Garibaldi 16.30 «Alberto U marmitto-ne». Alberto Sordi, Vittorio De St-ca, Silvana Pamipaniini.
Impero 16.30 21.45 «11 delltto non pa-ga». Prepovedano mladimi.
Masslmo 16.00 «La grande conouistan Technicolor. John Wayne. Laralne Day.
Moderno 16.00 «1 seouestrati dl Alto-na«. Sophia Loren, Robert Wagner. Zadnji dan
Astoria 16.30 «Passaporto per Canton«
Richard Basehart.
Astra 16.30 «La maschera dl porpora*.
Vittorio Veneto 16.30 «L’anno crudele« Laurence Olivier, Simone Signoret.
Abbazla 14.00 «L’uomo che ucciae Ll-berty Valance«. James Stesvart, John Wayne
Marconi 16.00 «Homlcidah>. Glenm Cor-bett Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «11 marchio«. Prepovedano mladini.
Slovensko planinsko društvo priredi
v nedeljo 24. marca izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na mamutski skakalnici. Vpisovanje v dnevnih urah v Ul. Geppa 9-II.
Mali oglasi
Že leta je navada taka, da očka, mamca, sestra vsaka v tem mesecu norčij na
PUSTNO RAJANJE OTROKE VODI
Zabaven ples, kjer par se išče, pripravlja že
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
za vse, ki bi številčno zbrani, želeli preživeti PUST prijetno z nami.
24. se bo na
STADIONU «PRVI MAJ« začel ob 15.30 otroški raj.
V maskah pridite vsi saj Pust le enkrat v letu se \	zvrsti!
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino bMAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi, u (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no. gavic ih perila za ženske, moške Ih otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducd 41, DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po najnižjih cenah. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višima 2 metra Po 500 lir kv. meter; termoplastlčnl podi, ploščice »Stilom«, plastične preproge, zagotovljena na-mestitev, brezplačni predračuni. Zanimajte se pri »ITALPLASTi, Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
ISCEM POSTREZNICO, pošteno, tudi starejšo o<i 9. do 15. ure. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. VESCA VSEGA uradniškega deda — korespondence v slov., »ital. ih nemščini — išče poldnevno zaposlitev Naslov na uprem lista. Ul. S. Francesco št. 20.
Darovi in prispevki
V soboto 23. t. m. na stadionu «Prvi maj«
VII GLEDALIŠKI PLES
Igral bo
»Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovunjem
Marjane Deržajeve
Uprava SG sporoča cenjenim obiskovalcem gledaliških plesov, da lahko rezervirajo mize v gledališki pisarni, tel. 38236, od srede dalje od 9. do 13. ure ter od petka dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — A] Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Ortani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
..........................
HUDA NEZGODA NA DELU
" •
S stopnišča 3. nadstropja
strmoglavil 15 m globoko
Nesrečnež si je pri padcu zlomil obe nogi, več reber in dobil notranje poškodbe . Njegovo stanje je resno
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (U. sv. Frančišku 2« Telefon «1-702
NOVOST:
Branka Jurca: Uhač in njegova druščina	L 170.—
Curwood: Kazan, volčji pes	L 170.—
Namesto cvetja na grob Hrovatinovi mami daruje družina Morelj 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Andreja Grgiča daruje družina Grgič iz Bazovice št. 208 1000 Ur za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina gospe Edice Starc daruje Angela Morpurgo z Opčin 1500 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Emil in Anica Regent 1000 lir. Namesto rož na grob pok. Antona Cesarja daruje družina Tomšič 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Štefanija Kufersln 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. prof dr. Jožeta Kosovela darujejo Za Dijaško Matico: Benjamin Žerjal 500, Ivanka Bigulln 500, Pina Cerkvenik-Vovk 500, Rosanda Gašperčič 1000, Marija ln dr. Alojz Amtooac 1000. Oton ln Mirko 2erjal iz Bo-ljunca 2000, Nives Tomasi 500, družina Mahnič 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Antona Cesarja daruje Marija Zajc 1000 lir, Zalašček Alma-Jamka 500 lir za Dijaško Matico.
Za Dijaško Matico daruje V. M. 5000 lir.
V	počastitev spomina Evgena Da-nielija darujejo hčerkini sošolci 5000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Edice Starc daruje družina Tončič 2000 Ur za Dijaško Matico in 2000 lir za «Sklad Sergija Tončiča«.
Svojci
ZAHVALA
Ane Bubnič
vd. Kreševič
se najprisrčneje zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi v veliki žalosti. Posebna zahvala dr. G. Presci za ljubeznivo skrb, ki jo Je posvečal dragi pokojnici.
Trst, 19.11.1963.
Prav na svoj rojstni dan se je včeraj ponesrečil na delu 30-letni Bruno Ierman iz Ul. Cereria 15, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Zaposlen je bil pri urejevanju električne naprave v novi stavbi, ki jo je gradbeno podjetje Cucagna zgradilo v Ul. Navali. Iz neznanih vzrokov pa je padel s stopnišča tretjega nadstropja iz višine 15 m v vežo. Nihče ga ni zapazil in njegovi sodelavci so le slišali ropot. Pritekli so, da bi videli, kaj se je zgodilo in so zagledali reveža, ki je ležal ves okrvavljen. Pri padcu si je zlomil noge in si je polomil rebra ter je verjetno dobil notranje poškodbe. Priskočili so mu na pomoč in nemudoma poklicali rešilni avto, toda z reševalne postaje so morali poklicati na pomoč rešilni avtomobil gasilcev.
ker so bili rešilni avtomobili RK zaposleni.
O nesreči so obvestili tudi policijo, ki je uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke hude nesreče. Iermana včeraj niso mogli zaslišati, ker je revež komaj govoril. Domnevajo, da se mu je spotaknilo in je zgubil ravnotežje
Avto povozil dečka
V Ul. Molino a vento je včeraj pozno popoldne 32-letni Ennio Chic-co iz Ul. Molino a vento 80 povozil z avtom 14-letnega Roberta Novotnyja iz Ul. Settefontane 5, ko je šel čez cesto. Dečko Se je pobil po levi nogi, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Avtomobilist mu je priskočil na pomoč in ga s svojim avtom takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo .moral od 10 do 30 dni.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ANDREJA GRGIČA
Posebna zahvala 6. g. župniku, dr. Russiju, gospe Dorici, pevcem, g. Preslu za tolažilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika
DRU2INA GRGIČ
Bazovica, 19. februarja 1963.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob težki izgubi našega dragega
EVGENA DANIELIJA
Posebna zahvala delovnim kolegom za izkazane mu zadnje časti.
DRUŽINA DANIELI
Trst, 19. februarja 1963.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3
februarj*Jj
Resni gospodarski spopadi
na afriških tleh
NASPROTJA MED ZAHODNIMI INTERESI
Zahodnonemška gospodarska ekspanzija v afriških deželah ■ Obisk predsednika Luebkeja in nameni Bonna - Zaskrbljenost Francije
Ko je govora o preostalih francoskih gospodarskih interesih v Afriki, je v francoskem tisku moč opaziti neko določeno zaskrbljenost. V Parizu z veliko pozornostjo sledijo diplomatski in gospodarski dejavnosti, ki jo v Afriki razvijajo poslovni in drugi ljudje iz Zahodne Nemčije, ZDA in Velike Britanije. Pri tem brez ovinkanja govore o ekspanziji zahodnonemškega kapitala na omenjeni kontinent.
Kot je razvidno iz pisanja nekaterih francoskih časopisov, so Nemci zelo spretno izkoristili določila rimskega sporazuma, ki jim omogočajo pomembne prednosti glede gospodarskega povezovanja s tistimi afriškimi deželami, ki so se pridružile Skupnemu tržišču. Te dežele so, kot Je znano, bivše francoske kolonije. Zahodnonemška dejavnost v Adriki je široko zasnovana.
Lansko leto je predsednik zvezne nemške republike, Heinrich Luebke, obiskal več afriških dežel, pri čemer je skušal ustvariti takšne politične in gospodarske pogoje, ki bi Bonnu zagotovili okrepljeno dejavnost po vsem afriškem kontinentu. Ob tej priliki je bonska vlada obljubila Liberiji kredit 32 milijonov mark, Senegalu 20 in Gvineji 81) milijonov. Od svoje strani pa se nemške družbe, oziroma podjetja zelo zanimajo tudi za izkoriščanje bogatih gvinejskih rudnikov boksita. Pa tudi v estraktivni industriji ostalih
afriških dežel je opaziti čedalje močnejšo prisotnost nemških podjetij. V Parizu se še prav posebej omenja primer velikanskih investicij Krupovih podjetij, tudi same nemške vlade, za
■ItltllllllllllllltllllllllllllUlltlllllllllllllllllltllllllinu
V zunanji trgovini primanjkljaj 868 milijard
RIM, 18. — Po podatkih, ki jih je izdal Osrednji državni statistični zavod v Rimu, je Italija v letu 1962 uvozila za 3.752 milijard in 200 milijonov blaga, kar je za 16. odst. več kot leta 1961. Vrednost izvoženega blaga pa je v istem letu znašala 2.916 milijard ir. 3CA milijonov, kar je za 11 odst. več kot v letu 1961. Zaradi tega je deficit v trgovinski bilanci za leto 1962 znašal 868 milijard in 900 milijonov lir, kar je za 33,6 odst. več kot v letu 1961.
Uvoz iz držav skupnega evropskega tržišča je lani znašal 1.179 milijard 700 milijonov lir, kar je 31,2 odst. vsega uvoza. To se pravi, da se je uvoz iz teh držav povečal za 22,6 odst. v odnosu na prejšnje leto. Italijanski izvoz na isto področje pa je bil vreden 1.015 milijard in 700 milijonov odnosno 34,8 odst. vsega italijanskega izvoza in bil za 24,8 odst. večji kot lepo prej.
Trgovinska bilanca, to se pravi vrednost izvoženega blaga minus vrednost uvoženega blaga z deželami omenjene skupnosti je zabeležila sledeče zrključne račune v milijardah: s Francijo —64,9, prejšnje leto —99,3, z Belgijo in Luksemburgom —18,9, prejšnje leto —4,1, z Nizozemsko —2,5, prejšnje leto —2,8, z Zahodno Nemčijo —77,6, prejšnje leto +43,9.
Trgovinska bilanca z deželami področja za svobodno izmenjavo pa je zabeležila primanjkljaj 5 milijard 800 milijonov, leta 1961 pa je znašal 54 milijard 900 milijonov. Primanjkljaj z Veliko Britanijo je znašal lani 64 milijard 700 milijonov, v letu 1961 pa 3 milijarde in pol. S Švico je primanjkljaj znašal 102 milijardi 200 milijonov, leto prej pa 86 milijard i.j 200 milijonov.
Z državami Vzhodne Evrope pa je italijanska trgovinska bilanca imela primanjkljaj 56 milijard, specifično s Sovjetsko zvezo 39,3 milijard. Obračun izmenjave med Italijo in Združenimi državami prikazuje italijanski primanjkljaj 257 milijard 200 milijonov lir, leto prej 300 milijard, s Kanado 16,5, prejšnje leto 19, z Japonsko pa prav tako primanjkljaj 14 milijard 300 milijonov, prejšnje leto 5 milijard 600 milijonov.
razvoj rudarstva v Angoli. Sodeč po vsem je tudi nedavna odločitev zahodnonemške vlade, na osnovi katere je ta Portugalski omogočila posojilo 150 milijonov dolarjev, izraz njenih naporov, da v Angoli zagotovi nemškim podjetjem nemoteno industrijsko dejavnost.
Toda dejavnost zahodne Nemčije v Afriki se ne izraža samo na gospodarskem področju. V oktobru preteklega leta so se na primer vsi diplomatski predstavniki Zahodne Nemčije v afriških deželah sestali v Ugandi, in to v cilju, da bi koordinirali ak-
cije svoje vlade na afriškem kontinentu. Za kakšne akcije, oziroma za kakšno dejavnost gre? O tem je odkrito spregovoril generalni tajnik Društva za Afriko, ki obstaja v Zahodni Nemčiji. Po pisanju francoskega časopisa «Combat» je bil izjavil, da morajo vse zahodnonemške politične in še posebej gospodarske akcije v prekomorskih deželah, predvsem v nerazvitih deželah Afrike, služiti kot sredstvo, da se tamkajšnje vlade — kot na primer v Gvineji, Tanganjiki, Sudanu in na Madagaskarju — trenutno orientirane k pozitivnemu nevtralizmu, vrnejo na pot politike, ki bi bila naklo-
žirskih tleh so se pojavila celo nekatera japonska podjetja.
Ogražanje gospodarskih in političnih francoskih interesov v Afriki' po nekaterih zahodnih deželah pa lahko postane še prav posebno nevarno v okviru določenega gospodarskega pritiska, ki je o njem prav zadnje dni poročal francoski tisk. Tu je rečeno, da se ta pritisk organizira proti Franciji zaradi tega, da bi se ta odpovedala svoji vlogi ((osamljenega jahača« v zahodnih blokovskih zvezah ter organizacijah. In, kot se zdi, ne bo Francija na tem področju niti v Zahodni Nemčiji imela varnega zaveznika. Prav to je razlog, da v Parizu posvečajo za-hodnonemškemu prodiranju v A-friko največjo pozornost, v kateri je med drugim razvidna tudi dokajšnja zaskrbljenost.
P. S.
Dekle iz plemena Kafiri v Centralni Aziji
Umrl je pesnik in pisatel Mijo Mirkovič - Mate Balot
V nedeljo, 17. t. m. je v Zagrebu po krajši bolezni umrl znani jugoslovanski ekonomist in književnik akademik prof. dr. Mi. jo Mirkovič. Njegova smrt je prišla nenadoma, kajti kdo bi si bil mislil, da bo tega tako trdnega in življenjsko preizkušenega človeka smrt pobrala že pri 65 letih starosti. Zato je vest o njegovi smrti močno odjeknila med vsemi, ki so ga poznali kot znanstvenika, pesnika in javnega delavca. Posebno je močno odjeknila vest o njegovi smrti med onimi, ki so z njim delali in živeli v dobi izgnanstvu daleč od svoje ožje domovine, Istre in Primorske, ko je tod vladal fašizem.
Dr. Mijo Mirkovič se je rodil 28, septembra 1898. leta v vasi Rakalj v Istri. Nižjo gimnazijo je končal na hrvaški klasični gimnaziji v Pazinu, višje razrede srednje šole pa na klasični gimna. ziji v Zagrebu in na Češkem. Po končani srednji šoli se je vpisal na filozofsko fakulteto na vseučilišču v Frankfurtu na Majni.
Ze od četrtega razreda srednje šole pa vse do končanega vi-
sokošolskega študija se je dr. Mijo Mirkovič moral vzdrževati sam. Izhajal je iz siromašne družine prav tako siromašne Istre. Da bi mogel dokončati študije, je opravljal najrazličnejša tudi teža. ška dela. Velikokrat je pripovedoval, kako se je razumel z delovnimi tovariši-pristaniškimi delavci, s katerimi je delal v raznih pristaniščih. Prav tako je lepo opisoval, kako je na šlepe nakladal ali z njih razkladal pesek. Ze mlad se je začel ukvarjati z javnim delom, najprej z novinarstvom. Nekaj let je bil najprej docent, nato profesor na pravni fakulteti v Subotici, da bi bil leta 1939, imenovan za profesorja in dekana novo ustanovljene ekonomsko-komercialne visoke šole v Beogradu. Nekako v isti dobi, so ga imenovali tudi za predsednika ministrskega odbora za kontrolo cen, kjer pa je kaj kmalu odložil svojo funkcijo, ker ni hotel nositi krivde za tuje krivde in napake Vtem je prišla druga svetovna vojna in fašistična okupacija. Za. radi njegovih naprednih gledišč

KAJ SO POVEDALI MEDICINSKI STROKOVNJAKI V ŽENEVI
Razmere na Arktiki in Antarktiki
ugodne za fizično delo
njena zahodu in Bonnu.
Francoski poslovni krogi bi gotovo ne nasprotovali takšni za-hodnonemški gospodarski in politični dejavnosti v Afriki, če bi v tem primeru ne šlo za povsem določeno nevarnost za tamkajšnje francoske interese. Gre namreč za to, da je zahodna Nemčija, po mnerju mnogih francoskih krogov, v zadnjih desetih letih postala dobesedno gospodar Skupnega tržišča. In kot takšna lahko zdaj tudi potegne največje koristi iz dejavnosti, ki jo na afriških tleh ta ustanova razvija. Toda v tem primeru gre samo za neko splošno prednost, ki jo
zvezna nemška republika v Afriki uživa na škodo Francije. Poleg tega francoske poslovne kroge vznemirja tudi to, da se zahodnonemška podjetja, kot njihovi uspešni tekmeci, čedalje bolj pojavljajo tudi na bivših francoskih ozemljih v Afriki.
V resnici francoske interese na afriških tleh ne ograža samo Zahodna Nemčija. Prav zadnje dni je francoski tisk z dokajšnjo ne-voljo sledil tudi poizkusom ZDA, da bi se gospodarsko uveljavile v Alžiriji. S tem v zvezi so se pojavili celo glasovi, po katerih bi Washintgon s svojimi 60 milijoni dolarjev posojila omenjeni deželi hotel neposredno gospodarju« in politično pritiskati na Francijo. Iste očitke je v omenjenem tisku moč zaslediti tudi na račun britanske vlade, ki je Alžiriji pravtako ponudila svojo pomoč za njeno obnovo. Na al-
Severni predeli se vedno bolj naseljujejo in to zaradi naraščanja avtohtonega prebivalstva, kot še bolj na račun doseljevanja
Nedavno je bila v Ženevi konferenca o Arktiki in Antarktiki. Tu niso razpravljali o vseh problemih, o čemer se v zvezi s tema področjema tako pogosto razpravlja, pač pa samo o medicini in zdravju, seveda v odnosu na Arktiko in Antarktiko. Površina Arktike in Antarktike je ogromna in znaša skoraj 25 odstotkov vse zemeljske površine. Sta pa hkrati ti dve področji najmanj naseljeni, kajti na Antarktiki živi le nekaj doseljenih znanstvenih skupin, dočim poznajo obrobna pobočja Arktike tudi svoje avtohtono prebivalstvo. V Arktiko spadajo tudi deli Sovjetske zveze, ZDA in Kanade. V Sibiriji živi 18 milijonov 40<3.OQ0 -ljudi, kar je 3,3-krat več kot tik pred zadnjo vojno. Na Aljaski j;e nekaj manj kot 250.000 ljudi, od tega je
18.000	Eskimov, 16.000 Indijancev in 6.000 Aleutov. V kanadskem delu arktičnega področja živi 23.000 oseb, od katerih je 8.500 Eskimov in 5.000 Indijancev, Na Groenlandiji je vsega skupaj 32.000 oseb, skandinavski predel šteje poldrugi milijon ljudi od česar je 33.000 Laponcev. Čeprav se Islandija komaj dotika polarnega kroga, jo je prav tako treba vključiti v arktično področje skupno z njenimi
150.000	prebivalci.
V celoti je prebivalstvo teh predelov zelo pičlo, m to kljub omenjenim 18 milijonom prebivalcev Sibirije. V splošnem prebivalstvo Arktike narašča. Ponekod celo naglo. Deloma na račun priročnega prirastka, deloma zaradi doseljevanja delavcev in strokovnjakov,, ki odkrivajo in črpajo bogata priročna ležišča premoga, rud draguljev, nafte, lesa in v arktičnih vodah rib. Vleče pa sem gor te ljudi mnogo višja plača, kajti tako v Sovjetski zvezi, kot v pre-
«iiiiin«HiiiummimiHniiiimitiii»Hiiitiiiiniiiim....................imiiiiimmiiiiMiiiiiiniiiiiiiiMHimimMiiinii.................iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiiHiiiiii
Povezava otokov s kopnim na Jadranu
Vprašanje prometnih zvez med severnimi jadranskimi otoki in kopnim je nenavadno važno, obenem pa drži dejstvo, da ga ni lahko rešiti. In to ne samo iz tehničnih, ampak tudi finančnih razlogov. S tehničnega gledišča je bilo ugotovljeno, da tega vprašanja ne bo moč rešiti v enostranski, marveč kombinirani obliki, se pravi ne samo na osnovi pomorskih prog in s pomočjo ladij klasičnega tipa. In, čeprav za vse, kar so bili strokovnjaki predložili, še niso bili ustvarjeni ustrezni pogoji, so se stališča iz znane študije o povezavi kvarnerskih o. tokov s kopnim vendarle že začela postopno uresničevati. Upati je, da bo že letos potnikom na razpolago trajekt na progi Reka-Porozine in Crešnjeva-Voz. S tem se bo, seveda, promet med otoki Cresom, Lošinjem in Krkom na eni ter kopnim na drugi strani znatno izboljšal.
Najboljše rešitve za povezavo severnojadranskih otokov s kopnim so že nekaj časa znane. Toda doslej v tem pogledu ni bilo mnogo storjenega, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Del sredstev kot je že bilo pred časom določeno, je imel biti zagotovljen i ukinitvijo dotacij v prid ladijskih prog. Določeno je bilo, da bo letos odpravljenih 12 prog, prihranjena sredstva naj bi šla za namene sodobnejše povezave otokov s kopnim. Toda z ukinitvijo omenjenih prog bi vsaj začasno na-stopile dokajšnje motnje v prometu. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bodo odpravljene samo tiste, katerih izgub ni moč z ničemer pokriti. Za vse ostale pa bodo določene ekonomske cene,
ki pa v nobenem primeru ne bodo smele biti višje od povprečja onih, ki veljajo na svetovnem tržišču. To, katere proge bodo še naprej obstajale in pod kakšnimi pogoji, pa je stvar dogovora med zainteresiranimi komunami in «Jadrolinijo».
Torej, kot rečeno, za kolikor bodo na tak način zmanjšane dotacije »Jadroliniji«, bo tudi na razpolago ustreznih sredstev za ureditev cest na omenjenih otokih in za zgraditev pristanišča za trajekte. Iz republiških sredstev bodo zagotovljena še nekatera sredstva. Tako za zgraditev pristanišč v Crešnjevi, Vozu in Porozinah, zatem za zgraditev priključnih cest na Krku in Cresu, ki je zanje bilo že za letošnje leto določenih 210 milijonov. Okrog 30 odstotkov te vsote bodo zagotovile komune. Sredstva za zgraditev priključne ceste, ki bo povezovala Crešnjevc z jadransko magistralo pa bosta zagotovila podjetje za ceste v obliki kredita in pa reški ljudski odbor, ki bo za to dal na razpolago 10 milijonov.
Vtem je podjeije «Jadralinija» v Titovih ladjedelnicah naročila moderen trajelA, ki bi moral biti izdelan do 1 julija letos. Ta bo lahko nase sprejel dvajset avtomobilov, a vozil bo na progi Crešnjeva-Voz. V najboljšem primeru bo stopil v promet enkrat sredi letošnjega poletja. Predlože. no je bilo, da bi se na progi Crikvenica-Silo vključil v promet še en trajekt. To zaradi tega. ker je na tem področju promet turistov z avtomobili zelo velik. Bili so dnevi, ko je že obstoječi trajekt mora! dnevno prepeljati tudi nad 200 vo*il.
Tudi dela okrog zgraditve pristanišča v Porozinah so se že začela. Kmalu bodo stekla dela za zgraditev ceste med Porozinami in Dragožetiči, ki bo pristanišče povezovala z glavno cesto na oto. ku. Pričakujejo, da bodo dela o-pravljena do maja letos, kar zagotavlja, da bo trajekt «Vanga», ki je doslej vozil na progi Ra-bac-Cres, že v letošnji turistični sezoni vozil tudi med Reko in Porozinami.	*'
K temu je potrebno še pristaviti, da bo podjetje «Avtotrans» na otokih organiziralo avtobusni promet. Reško avtobusno podjetje je že zaprosilo za 200 milijonov posojila, ki ga potrebuje za nakup 14 avtobusov in petih kamionov v prid okrepitve prometnih zvez na otokih Cresu, Lošinju in Krku. «Avtotrans» bo organiziral tudi potniški promet med Reko in Karlobagom, ker bo podvelebitska proga bržkone že letos ukinjena, namesto nje pa bo v sezoni potniški promet med Pagom in Karlobagom trikrat dnevno opravljala ladja.
delih, ki so pod ameriško odnosno kanadsko vrhovnostjo, imajo ljudje, ki so pripravljeni iti daleč na sever mnogo višje plače kot njihovi tovariši, ki o-stajajo v predelih z zmernejšo klimo.
Toda ne narašča le prebivalstvo teh predelov, pač pa tudi njihova strateška pomembnost, toda to pustimo za sedaj ob strani.
Industrializacija Sibirije terja, da se njeno prebivalstvo poveča vsako leto za približno pol milijona novih doseljencev.
$e vedno je del Eskimov, ki žive v Sneženih hišah — igloojih pozimi' in v šotorih iz kož poleti. Se vedno je del’ Eskimov, ki nosijo hlače iz kože severnega medveda, obraz in' oči pa si zavarujejo pozimi s posebnimi očali iz kosti. Mnogi še vednd radi jedo še surovo meso. Hkrati pa že uporabljajo moderno puško, ko gredo na lov proti belemu medvedu, ali na mrože. Ko gredo pa na lov na morje, nosijo s seboj še vedno starinske harpune. Eskimi so še vedno zaljubljeni v svojo skrajno hladno domovino in neradi stopajo v stik z doseljenci.
Kljub temu pa je v eni sami generaciji Arktika od nekdanje pasje vprege ali vleke severnega jelena prešla na letalski transport in tako rekoč v eni generaciji preskočila razvoj od kamene dobe v atomsko.
(dgloojev« je vedno manj in nadomeščajo jih hiše. Toda niso vse hiše, ki se tod grade, o-premljene z vsem, kar vanje spada. Mnogo je kolib in hišic brez osnovnih sanitarnih naprav. V nekem kraju Aljaske so pri popisu ugotovili, da 76 odst. E-skimov ima radijske aparate, 6,4 odst. hladilnike (1), toda samo 4 odst. tekočo vodo. Tudi Eskimi si želijo udobja in civilizacije, pa čeprav se še vedno dogajajo primeri, ko Eskim zapusti hišo, ki so mu jo zgradili, in se vrne v svoj zimski igluo ali pod svoj poletni šotor.
Novi naseljenci, ki prihajajo z juga, pa zahtevajo opremljene domove, kar je za arktično področje zelo drago. Hkrati pa novi doseljenci zahtevajo čim boljšo zdravstveno zaščito. To ni nič čudnega, saj gre v večini primerov za višje specializirano delovno silo in za visoke strokovnjake, ki so se nenadoma ločili od svojega udobnega mestnega življenja in se preselili v daljno severno puščobo, kjer jih monotonija vsakdanjega dneva dobesedno ubija.
Popularne slike o življenju v hladnih področjih Arktike so se na ženevski konferenci vedno bolj rušile, čim dalj je konferenca trajala. Ni res, na primer, da hud mraz povzroča kvarjenje plomb v zobeh, pač pa je ta pojav, ki pogosto spremlja polarne odprave, tudi tu rezultat prevelike porabe sladkarij in sladke hrane nasploh. Prav tako zelo nizka temperatura ne ubija bakterij in virusov. Kot so strokovnjaki za
zmrzovanje že zdavnaj ugotovili, je nizka temperatura sredstvo za ohranitev — vsega, V truplih zmrzlih ljudi, ki so u-mrli že pred nekaj stoletji, so našli viruse, ki so ponovno oživeli. Danes so tuberkuloza, pljučnica in druge bolezni dihalnih organov zelo pogoste bolezni v polarnih predelih, prav tako kot gastritis in druge tovrstne bolezni.
Na konferenci je bilo poudarjeno, da se tudi na Arktiki in Antarktiki more ((normalno« živeti, kot v katerem koli drugem kraju sveta in celo mnogo ((bolj normalno« kot v tropskih predelih, kjer Vročina močno zmanjšuje sposobnost človeka za fizično delo. Na daljnem severu oziroma na daljnem jugu to se ne dogaja, ker je adaptacija na življenjske pogoje z medicinskega gledišča mnogo lažja.
Za življenje v polarnih predelih m potrebna neka posebna prehrana. Eskimi ne jedo tjulenjevega loja zato, da bi njihov organizem ohranil toploto, pač pa zato, ker je to hrana, ki jo morejo najti povsod. Človeku, ki živi v hladni klimi, niso potrebne neke dodatne količine tolšč, beljakovin in ogljikovih hidratov. Človek, ki živi v hladni klimi, nosi svojo «klimo» na sebi, pod kožo in mu je zato potrebna le primerna obleka, da bi se ta toplota ne izgubljala prehaglo. Nekaj slojev krzna zagotavlja toploto, ki jo daje 'segret prostor.
Novi naseljenci pa se srečujejo tudi z drugimi problemi. Zaradi zelo visokih cen prehrambenega blaga, na katero so bili navajeni ter zaradi izredno visokih prevoznih stroškov in stroškov za vskladiščenje tega blaga, so obsojeni na zelo monotono hrano, tako da se njihov jedilni list mesece in mesece ne spreminja, kar ne vpliva le na organizem, pač pa tudi na duševno razpoloženje. In še ena neprijetna posebnost: ljudem, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom v teh severnih predelih, grozi resna nevarnost, da se v dolgi polarni noči zredijo mnogo bolj, kot bi bilo zaželeno.
Maratonska moda v ZDA
WASHINGTON, 18. — Dva tisoč prebivalcev Pittsburgha, ki so včeraj zjutraj odšli na 45 km dolg maratonski pohod, so proti večeru prispeli v VVashington, .majhno mestece v Pennsylvaniji, ki je bil cilj njihovega športnega podvige.
Zamisel za ta maratonski pohod je dal neki speaker krajevne radijske postaje, ki je povabil poslušalce na ta pohod, ki je po podobnem Kennedyjevem pohodu 80 km postal nekakšna moda v ZDA. Kot so pozneje povedali, se zdi, da je radijski napovedovalec ta svoj poziv prebivalstvu napravil le v šali. Ljudje pa so ga vzeli zares in kar
liiiiiiiiiiiifiiiiiitiniitiiiiiiiimoiimtiiiiiMiiiiitiumiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiniMMiiiiiiiMHiilotlooHiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiitiiiiiiifiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ustvarite si trdne temelje za bodoče načrte. Določite svoje stališče v neki delikatni zadeva Zdravje dobro.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Zelo u-spešno, čeprav nekoliko razgibano poslovanje. Ne izgubljajte časa v brezplodnih razgovorih. Zdravje prav dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-tresite se nervoznosti, ki škodi va Semu uspehu Nepričakovana novica vam bo pojasnila razloge nekega spora. Zdravje zadovoljivo,
RAK (od 23.6. do 22.7,) Poslovni uspehi, ki ste Jih dosegli, bodo trdna osnova bodočega poslovanja. U-goden razvoj vaše Čustvene zadeve.
LEV (od 23.7. do 22,8.) Ne rešujte
svojih	- ------,L—k----------'
sov. Nerazumevanje od tretje osebe bo razlog dokajšnje napetosti. Zdravje zadovoljivo.
DEVICA (od 23.8. do 22,9.) Ne pozabite na svoje obveznosti In sestanke. Bodite previdni v svojih čustvenih odnosih. Nervoznost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes boste zaključili posel, ki vam Je bil zelo pri srcu. Primeren dan za krajše potovanje. Zdravje izvrstno. ŠKORPIJON (od 24,10. do 22.11.)
Ne uveljavljajte po nepotrebnem svo-nalog s. pomočjo komproim-1 je avtoritete. Ogibajte se površnim
poznanstvom. Zdravje izboljšano.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Se preden se lotite neke težke naloge, dobro premislite. Mir in veselo vzdušje v družini. Zdravite se. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Dori1^111 neke pro izkoristite neko zamisel, ki Jo boste danes imeli. Bodite bolj umirjeni m objektivni. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se nikakor ne spuščajte v finančne špekulacije. Ne storite ničesar, kar bi utegnilo postaviti v nevarnost neko čustveno razmerje. Zdravje prav dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za dosego svojih namenov morate razširiti krog svojih poznanstev. Ugoden dan
za vse prijatelje športa. Zdravje dobro.
1000 oseb Ko so se
se je zanj prijavilo, ob 9. zjutraj ločili od Pittsburga, se jim je priključila še povorka avtomobilov, ki so za
•	maratonci* vozili člane njihovih družin, ki niso bili preveč prepričani v zdržljivost svojih
•	športnikov*. Med potjo se je število »maratoncev* povečalo na 5000, kar je dalo prometni policiji precej dela. Ko so se pa začeli kilometri vleči, je za povorko ostalo kakih 3000 »maratoncev*, ki so odstopili in sedli raje v avtomobile.
V Pittsburgh jih je zato pri-
spelo le 2000 in zanimivo je, da so to bili predvsem srednješolci. Toda tudi teh 2000 je ob koncu svečano priseglo, da se nikoli več ne bodo lotili podobne »blaznosti*.
Istega mnenja je bil tudi guverner Nevade Grant Sawier, ki je skupno s sedmimi člani nekega »maratonskega krožka* preizkusil svojo »formo* s 40 km pohoda. »Zadnja stvar na svetu, ki bi jo bil pripravljen storiti, bi bila izzvati nekega drugega guvernerja, da bi moral zdržati podobno muko*, je rekel.
MATE BALOTA:
Govore da nisan fin
Svi mi govore da nisan fin, da nisan gospod in.
Oči u gradu gledaju moje kolete, moje šiljare, brageše i jakete i merkaju kako je vezana moja kravata i vide, da moja kadina na uri ni od srebra ni zlata.
Te ostre oči vide, da mi je vajk pod nokton črno, ak na me gledaju strno.
a ljudi mi je reklo, da mi je govor prosti i grub i da ne spadan v društvo, nego na sramotni stub.
I da ne srnin sc približiti viši joj kasti i bolje bi bilo, da gren ovce pasti.
Ma lipa gospodo moja, skušajte jenu bcsidu, vi ste hi čuda rekli, ke više od moje vridu.
U prostoj besidi je sve: ja san siromaški sin, srce je moje samo sirotnaštvon bogato, ko zazvoni u njemu, to je siromašilo klato.
Od jutra do mraka, prež laži i straha duša mi piva pismu siromaha.
Zato nis fin, ni gospodin.
Da san drugači, van bin bija draži, vi bite s namen za bankon sidili, duge kušelje vodili, litre pili i svitovali lipo: cini se i laži i pokaži sve uno ča nisi. Ma kad bi miseci pašah, a ja bin doša lamo, ,i znate, na žicu, i vidija kroz žicu, priko, suze na licu, kako bi bilo, kad moji me ne bi poznali.
F2
Radio Trst A
7,00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina; 18.15:	Umetnost, književnost In
prireditve; 18.30:	Bhrams;	Pe-
sem rojenic; 19.00: Pisani balončki; nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20,30: Ameriški motivi; 21.00:	Gogolj:	»Taras	Bul-
ba»; 21.30:	Violinist Dlno Ivice-
vlch; 22.00:	Obletnica	meseca;
22.15: Plešite z nami; 23.00: Orkester L. Armstrong.
8.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro Jutro; 9.05: Klasiki lahke glasbe; 9.50: Glasbena antologija; 10.30:	Radijska šola;
11.15: Duet; 11.30: Koncert; 14.35: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert; 19,10:	Oddaja za delavce; 20.25:
Marotta in Randone - Virgilio Mor-tari: Pogodba; 22.15: Plesna glasba
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00:	Dlalektalno
gledališče; 14.20: Leta jazza.
Koper
6,15: Jutranja glasba; 7.00: Pre nos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00:	Otroški	kotiček; 11.30:
Glasba	Iz	filmov;	12.00	in 12.50:
Glasba	po	željah;	13.40:	Orkestri
In ansambli; 14.00; Zabavne popevke; 14.30:	Sola in življenje;
14.50: Otroški in mladinski zbori iz Divače in Dekanov; 15.30: Beneški fantje; 16.00:	Bled	1962;
16.30: Tretja stran; 16.45: Operna glasba	Settecenta;	17.40:	Glasbe-
ne sanje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Milva; 19.3p: Prenos RL; 22.15: Orkester Joe VVIlder; 22.40: Glaa-ba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
II.	program
8.00: Jutranja glasba; 8.25: Milva; 9.35: Glasbeni program; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi:	16.00:	Rapsodija; 16.35:	Ugajajo mladim; 16.50:	Ital. pesmi;
17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17,45: Vaš Juke box; 18.35: Enotni razred; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček.
III.	program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji perlodiičn.1 tisk; 19.00: Na programu Giacomo Carisslml; 19.15: Glasbeni pregled; 19.30: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schumanov Dunajski karneval; 21.20: Glasbena interpretacija; 22,15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro; 8,05: Callas v
so ga odpustili iz službi je šel skozi italijanski
.... A
Leta 1944 pa je odšel f,
Po osvoboditvi je bil ^ -
Mirkovič član ju0o*lot,an5.( i c c legacije na konferenci (j “hi
nistrov za zunanje zadet1% v 1 donu in v Parizu ter na
konferenci v Parizu.
«ie
pt.
Mirkovič je bil prav
jugoslovanske delegaciji	, j,,e
daniu aosvodarsko-sociOl	i,j
danju gospodarsko-soi ta v New Yorku.	. |
Ml it ’
Po osvoboditvt je 0,1
Mirkovič najprej Pr0^eSS(!11 *fu tudi dekan ekonomski • Poj
v Zagrebu. Izvoljen le ^ JJti
za člana Jugoslovanski je znanosti in umetno1 teri je dolgo let vr‘‘!. It« njenega glavnega tajnik -M
irtt«+ loj
samo njegovi študenti beograjski ekonomski in nato tudi na zagre .«
Profesorja dr. Mijo j>ei niso visoko cenili
jm ■e0 cii«1 stroko*|
S
pa je bil v splošnem pl fetij njen kot izvrsten stroko y b« pisatelj. \	<•
mi deli iz ekonomske i sl (bnO^uf. 0
vsekakor najpomemon i m govina i unutarnja trga „ t

if,j
Pi
*Po
Po
govina t unuiarnju *■«- r ie|j litika», eRazvoj ekonom	^
u 19. veku«, ((Agrarna y «
«Ekonomska struktura f je«, ((Ekonomska hi sto | A slavijeu itd.	.J
S te plati je bil dr.	kij,
kovič poznan bolj m	Ha
misti in študenti ekono’.	JU:
toda uveljavil se je
gih področjih in s'cer,. .ati(!
yui>	-..-(jv*
nopisju in literaturi. F) , j
.Ijenjsko delo s področji
je velika monogrotv p fete
tiji
je
Vlačiču — HirikO’ J
znanstveno žemelj .j( 4j nicrali z umetniško <nt k ’ kazal življenje in delo j j, < Istrana, ki je imel	ij Jtsi
no vlogo v	'
dobi
tem delom je zgodovino^ osvetlil v povsem	j
PVJ $
kot se je do tedaj
Za to svoje delo je Č !t
kovič dobil leta 195S
priznanje.

Sedaj še nekaj besedji1 jJPt
Mirkoviču kot Matu ‘"jin* l)|'
Lefi fc
sebno literarno vrednotI čakavske
gova zbirka cokuvj nosi naslov «Dragi	jHt
je izšla pod psevdon>n „1 o ( Balota. V tej zbirki dr-
kovič"— Mate Balota S način izraža svoje f Pov.i
svoja občutja do svoj tu nega kraja, ki je £** pl Jo«]
pod fašistično zasedbo- y
stala njegova knjiženj11-:^ navdihnjena skoraj ■* -*
Istro in njegovim	SL6
jem. Sem spadajo ti> tl,'
roman »Tjesna avtobiografski zapisi' jj t zinska gimnazija» ter ^ delo kPuna je Pula*-
ekonomski strokovnjak
kot pisatelj in pesnik bo.^ I
Mirkovič ostal v agodot gni’' S«
s
nosti, kot pomembno ji j?«.
ške in še posebej ,strS^,il Uj
Pokojni Mijo Mirk^V {k svoje življenje, ki 9a Lf' ' * večinoma daleč od sv° i neka kraja, na P°sebe*’0j ^ jjjt?
ben./V
nežen način ljubil *%(,?
■ -V
A C9'
kamen» — svojo Istro- Hjjf ; vo željo ga bodo za^°,„efi, i;.?*
pali v njegovem rojs^p f
istr«. y ^
v vasi Rakalj v
dr. Mijo Mirkoviča
Vrtin rolrli hi ti trtni V - Ir
loto rekli bi nujno: "	4
mi v čakavskem nare! j) j A
Gervaisa, Zvaneta jF J^ koviča, je ta svol ji)i \ pis sintetiziral takole: ^jt1 lota — radnik, selja-k’ moj otac.»
S

PREJELI
St1?

Jezik m slovstvo " .jjjP1 vistično društvo v Liu
nik VIII. St. 4. 1962-63. i h n
JESSICA LANDI:
Tre racconti in
Edizioni universitarie.

gJ5SV/S/M g V/S/S/%
TOREK, 19. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program
dveh scenah
°p're-	^
mermoor«;	8.35:	For£tf>( f V
popri"
Radijska šola; 9.25:	;(fj>
9.40:	Plesni orkester f i|'ta
ljana; 10.15: Orke.stralrinj’' ,, , zo; 10,40: Napredujte v jj.O*') t0.° 10.55:	Nova popevka! jfit
zor. nimaš prednosti; * yn»
Eda Goršiča; 12,30:	3o:	a
ba; 13.15: Obvestila;	k*«
pinovo opus l; 14.05; n’j; .. I, la; 14.35: Cez hrib ln Arr
i w “ A i,
po željah:	18.00: AKtu ,^ v
ma In v svetu: 18. !0: J. p j/ 1|,,
glasbe | lo.nj; o •***•»
190.5: Glasbene razglej ^ f) A Ravel: Moja mati	fl 'i, "
>5;
18.45: S knl1^” I, i?1
d.Jska Igra; 20.59: KjcL,\f j)1
vpfckl roneprtn ornSSOl -eif! p 0 ^
veškl concerto grosso; "«f; f t 22.15: Skupni program -L/ la.li
'7»J InEI/n nol .	23 20!	5
Za lahko noč gram JRT.
Ital. televitV j A
15.001 f&J 'el
' 19.00-' W
8.30, 12.15 ln —	.
Program za najmlajS®; koli ni prepozno; l9,ou,vo 19.15: Slikarstvo, kiparflJ0.L 'N hltektura; 20.15: Spori’.. .
21.05:	Casslrij'^
dnevnik,	____
cuzza«; 22.20: Pesniki v bi; 22.50; TV dnevnik.
DRUGI KANA^/I 21.05: Dnevnik; 21.15: #eiy alpinizmu; 22.00:	G1* r S
gram; 22.40: Na prag 23.00: Šport.
Jug. televizij*
HI SPOREDA.
t.

(
ZADOVOLJSTVO KOVINARJEV Z DOSEŽENO ZMAGO
^višanje mezd za lO do 12 odstotkov ti a priznanje novih sindikalnih pravic
Tudi za določanje akordov in nagrad se bodo pogajali s sindikati ■ Izenačenje mezd delavk in mladih delavcev - Priznani periodični poviški - Znatno skrajšan delovni umik
ll>ri»Va klovna pogodba za kovi-Po	Podjetij, ki so jo
koti. j “ mesecih in pol ostre dneh „ p° ve^ kot 30 stavkovnih v Hinj "edeljo zjutraj podpisali Hev	naletela na ugoden od-
Hj di med tržaškimi kovinar-* njo Podarjajo, da so dosegli i^striin- 0 znr?aS°, saj s0 morali Jteve rt,} sPreieti skoraj vse za-
tr-sestali vsebino se v glavnem ravna so ga že pred dosegli delavci v
bfti* delavcev. Sinoči so se "* !WZmarski aktivisti sei 'Pora^^mi in proučili Po 8Dama, ki se \
tr«mf azumu, ki
Njet]i?*seci do. _
IttersinU z državno udeležbo z 'o a .dom. Sindikalni aktivisti NstaviOVoljstvom ugotovili, da *v»i na a nova pogodba nov de-ftetn n„n°s v podjetjih, nov si-*»lue Pl*ajanj in okrepitev sindi-v Podjetjih. Kar se j°obe ti'ln normativne plati po-jkvati j 1 je treba seveda upo-TOetrt’ , 3e v Trstu že več kot
ku.** kovin..;...	____,__
bodo morali sporočiti podrobne kri. i priznavata dva poviška po 1.50 od-■erije pri računanju akordov vštev- stotka. Ta določba velja od 1 ja-
si delo «po traku«. Delovne norme --------- .... _ .	-
bodo ustalile
hs»" i ktjih"1,, kovintirjev zasebnih pod'
$	.Si-
I 11"' ;«•*!
z
•tj®
4 (,i «*>} li *-
e/J
h \
iiidlj,
, *
. p‘„ ■riiP'
o
rik®'
u i'
,t <
lofinalnoVsedržavno pogodbo tudi točke1"
OiC urejena in potrjena. s«le, točke nove pogodbe so
?' urnik; Od prejšnjih 48 e® se zniža na 43 ur za r^ilskn - industrijo, 44 za avto-}} elek?.1* letalsko, 45 ur in pol i0 iadii ^.e^enično in elektron-ig. “•trijo ter splošno mehani-jiHilta Ji za ladjedelsko industrijo. SjHlt*,?« ne kodo skrčili v celoti i .*> in1' Pae Pa v štirih «obro-'i9nUa..Slcer prvič takoi drugič 1 ld6s ,Ja 1964 in tretjič 1. januar.
zas\benga .j* razvidno, da ve-d4*0 sk • °n° industrijo skoraj e-> kili*,.,€nje urnika, kot so ga ! m l4eliSLavci v podjetjih z držav.
■ Izjema so le delavci 7‘fte .Manične industrije, za 0 yeljal pol ure daljši te-a ktii^Hik kot za isto stroko v j* hjiT? z državno udeležbo. Dru-j* Pa je v tem, da bo do-
^Ijetiiv^ik kot za isto stroko v , 'Silič 2 državno udeležbo. 1 s? Pa ie v tem, da bo ?>rian.sltrčen.je delovnega urnika i?***<Jfe2'V Osebnih podjetjih šest 1° je ..Pozneje kot pri IBI. Važ-5 lel0Ltem tudi. da velja razli-,[le, t.v.ni Urnik za različne sek-kžjijjji J®, v skladu s težjimi ali i« 1iiiri delovnimi razmerami, j,	delo; Kot izredne ure
lvi?Vlio *aj0 ure, ki jih delavci o-LH 2a ,z novi skrčeni urnik. Po-ijftei , lzredno delo se od 44 ur I j P°veča od 8 na 10 odstot-
I'	odstotkov poviška za
11®”’ H»loi-^nduv?’..avt°m°bils'Ko in letalno#	°’ elektromehaniko in
i" l»eh='ta,' ll odstotkov za sploš-■	10 odstotkov za li-
n® iit,| v"«jo ln 'adjedelstvo. Ti poviški p®** iljJHtii Ie J?ti takoj. Dejansko so '»P11,J*0vinarji dosegli enake (JJljo J}otj kovinarji pri IRI. Z mi leti so odstotkov
IS
“»©i,.	.
Namesto doseda-
'lfl’'4^Swk<lc^e-' .......... .........
J,fllirtlut«»jr} kategorij jih bo pet. U-tuv os. za mezdo navadnih te-^	100, bo znašala m.e-
'hje “yadne delavce druge ka-i106.5 točke, za navadne tji] '4;if' kategorije 111 točk, za V C!ir»n, f delavce 118 in za spe-< 'ji ' iC1’ k e'avce 132 točk. To po-K"il	“O znašala na primer o-
o^ZA Vs to ®fda specializiranega de-™	'i. - Odstotknv »ros k o t mezda
___vmesne ka-
števllo 140 in 190
: d
th „ #. t«d'.
ijfc 'l^2feradnik
i< M^vit?5 točk
e pa 118, 128, 142,
voi' tf š(t[4,»gor'ViI'nari' Povečanje števi-
"i/, fe|ifid J4 n^S^Tn^popolno ’ tui' I Ue]i,, *Pezd med obema spolo-,„ei" 1 C'SttiipVci in uradniki zasebne 1 - ' > C Se delijo v enake kate-V»>di. Pr‘ IRI.
^ pogodba je v skladu z b	o^urnom, doseženim
tbAlo* ■ Sindikati bodo imeli W ]u akordnih dodatkov lRj“. beno moč kot v pod-v m ENI. Delodajalci jim
se bodo ustalile v teku dveh mesecev, nato se bo podjetje pogajalo s sindikatom, pri čemer bo zagotovljenega 8.5 odstotka zaslužka. Za vso industrijo se minimalni a-kordni dodatek zviša od 10 na 12 odstotkov.
Nagrade: Od januarja 1964 ali pa od zapadlosti sedanjih nagrad bodo imeli sindikati popolno pravico do pogajanja o določanju stimulativnih nagrad. Za podjetja bo veljala osnova stimulativnih nagrad od 2 do 5 odstotkov mezde, če zaposlujejo od 200 do 1000 delavcev, ter od 4 do 7 odstotkov, če zaposlujejo nad 1000 delavcev. V podjetjih z manj kot 200 delavci, kjer ni teh nagrad, bodo priznali delavcem 2 odstotka nadomestnega dodatka takoj, 3 odstotke pa od 1. januarja 1965. Ukinili bodo vse «protištavkovne in protisindikalne« nagrade. S tem je sprejeto načelo, da se bodo vse nagrade in vsi a-kordi sindikalno urejevali. To je izrednega pomena na mezdni rav-ni.
Sindikalne pravice:	Sindikali-
stom v tovarnah bodo priznali 6 ur plačanega dopusta na mesec. Na oglasne deske bodo lahko obešali sindikalna sporočila. Delavcem, id opravljajo javne in sindikalne funkcije izven tovarne, se prizna pravica, da ostanejo za določeno dobo «na razpoloženju«. O-hranijo se pravice, ki jih le prejš. nja pogodba priznavala nabiralcem članarin. Za odtegljaje bodo uvedli posebna »nakazila« na prinosil-ca v znesku 1000 lir. Delavci bodo vlagali ta «na'kazila» v posebne nabiralnike in bodo namenjena za sindikalno članarino organizaciji, kateri delavec pripada. V Italiji se prvič pogodbeno priznavajo te sindikalne pravice.
Periodični poviSki: Delavcem se
nuarja 1963. S tem pa se ukinejo tako imenovane »starostne nagrade«, ki jih bodo izplačali delavcem za dosedanja leta v dveh o-brokih, in sicer polovico takoj, drugo polovico pa 1. avgusta 1983.
Odpravnine:	Zvišajo se za en
dan mezde za vsako »skupino«, razen za zadnjo, katere zapadlost se skrči od 18 na 15 let. S priznanjem periodičnih poviškov, čeprav še v majhnem obsegu, se položaj delavcev približuje položaju uradnikov.
Mladi delavci: Delavci v starosti od 18 do 20 let bodo uživali popolnoma enake mezde kot delavci, stari nad 20 let. S tem je ukinjena še ena diskriminacija. Dobo vojaške službe bodo upoštevali za določanje starostne odpravnine.
Poročni dopusti se zvišajo od 10 na 15 dni.
Vprašanje nezdravega dela in vajencev bo uredila posebna komi-sija.
Pogodba zapade 23 .oktobra 1965.
Kar se tiče plačila prvih treh dni bolniške podpore (hranarine), niso tega vključili v pogodbo, ker se pričakuje v kratkem poseben u-krep INAM, ki bo zboljšal sistem plačevanja hranarin. Glede represalij delodajalcev, ki so v nekaterih podjetjih odpustili delavce, po-udariajb sindikati izjavo ministra za delo, ki svetuje delodajalcem, nai prekličejo vse odpuste in podobne kazenske ukrepe.
Tajništvo tržaške federacije KPI je na svoji včerajšnji seji izrazilo zadovoljstvo ob zmagovitem zaključku borbe kovinarjev ter hkra-t: izreklo pohvalo tržaškim kovi-nariem in industrijskim delavcem sploh za njihovo borbenost. Tajništvo poudarja, da so delavci prepre. čili načrte delodajalcev ter utrli novo oot nri sklepanju kolektivnih pogodb. Kot drugod so tudi tu vodilni industrijci storili vse, da bi
preprečili napredovanje delavcev in Sklenitev res sodobne pogodbe. Toda enotni nastop vseh delavcev je upognil imdustrijce. S tem so se izjalovili tudi poskusi vseh tistih silt ki bi hotele osamiti komuni-stične delavce.
POKRAJINSKI SVETOVALCI 0 DEŽELNI AVTONOMIJI
Razpis služb v počitniških kolonijah
Vse osebe, ki želijo biti sprejete v službo kot voditelji, pomočniki in podobno v poletnih počitniških kolonijah, naj vložijo prošnjo v uradu za kolonije na prefekturi, soba št. 85 od 1. marca dalje. V prošnjah je treba navesti ime, priimek, datum rojstva, naslov, šolsko izobrazbo itd.; dodati pa jim je treba potrdilo o italijanskem državljanstvu. Tega potrdila pa ni treba predložiti učiteljem, ki so v službi na tržaškem ozemlju, in prosilcem, ki so predložili dokument že lani. Prosilci naj navedejo tudi, pri kateri ustanovi nameravajo sprejeti službo.
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIV (navadne žare) glavnega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer cd žare štev. 433 do žare štev. 576, kjer počivajo posmrtni ostanki pokojnikov pokopanih med 1. oktobrom in 6. novembrom 1954.
Osebe, ki bi hotele ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov in jih premestiti na drugo mesto, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča občinskega tehničnega u-rada v Ul. del Teatro Romano 13, ali na pri čuvaju pokopališč od 2. do 15. majale tos.
iiiiiiimi iiiiiiiiiiimium ii ii m muhi mi iiiiiiniii milili mi m iiiMiiiiiiii iimiiii iiiii mili iiiiii mi ii Hlinili iiiii im ii niiiiuiiiiiimii mn iiiiiii iiiiiii ii iniiiiiiiiii m iii um
S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABKEŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Konzorcij Kraškega vodovoda bo dobavljal vodo vsej občini
Povišane plače občinskim uslužbencem • Imenovanje nove tajnice na slovenski industrijski šoli
»P*'Aei zakon skemu
		
Sinoči je bila redna seja devin-sko-nabrežinskega Občinskega sveta. Seje se je udeležilo spočetka le deset svetovalcev, tako da je župan izrazil nekaj kritičnih pripomb na račun tistih svetovalcev, ki ne prihajajo redno na seje in so večinoma odsotni. Župan je dejal, da bodo svetovalce pismeno pozvali, naj se udeležujejo rednih sej občinskega sveta.
Nato je župan poročal, "da‘ je bila odpovedana pogodba z ACE GAT glede dobave- vode. znano, je pogodba zapadla 31. de cembra 1962 in jo je občinski svet odpovedal zato, da bi Kraški vodovod prevzel v upravo tudi vodovodno omrežje na področju Nabrežine in devinsko-sesljan-skega predela. Predstavniki občine so od takrat večkrat intervenirali na tržaški ob-Mni in pri ACEGAT, a do sedaj m bilo nič konkretnega storjenega. Zupan je v tej zvezi omenil, da so se govorice, po katerih naj bi ACEGAT nameravala zvišati ceno vodi, izkazale kot resnične. ' Na nedavni protest, občinskega sveta je dr. Verza po-1 zval predstavnike devinsko-nabre-žinske občine na razgovor, kjer so spet načeli tc vprašanje. Predstavniki občine so predlagali, naj se napravi z ACEGAT nova pogodba, in sicer tako, da prevzame konzorcij Kraškega vodovoda celotno
omrežje na področju devinsko-na-brežinske občine, medtem ko naj se ACEGAT obveže, da bo dobavljal vodo po cenah, ki naj ne bi bile višje od sedanjih. Sklenjeno je bilo, da se bodo v ta namen sestali tehnični predstavniki tržaške in devinsko-nabrežinske občine, ki bodo proučili vprašanje, Zupan je v tej zvezi še izrazil prepričanje, da se bo zadeva po-voljno rešila še.v.tpm. letu.
Odbornik Josip Terčon pa je nato poročal, da je bil raztegnjen o povišanju plač občin-osebju tudi na naše področje. Po novem zakonu se bodo plače občinskim uslužbencem povišale od 7 do 30.000 lir mesečno, in sicer od 1. januarja letos da-
nim krajem, kakor tudi okoliškim vasem, ki se stalno širijo in razvijajo, čim boljtie prometne zveze s središčem mesta, postavitev trgovin im drugih lokalov, ustanovitev -novih lekarn ter občinskih in postnih uradov.
Zato bo morala komisija najprej sestaviti splošni načrt, na osnovi katerega naj bi v prihodnosti občinska m druge uprave uresničili zamisli in predloge komisije v ko: rist predmestnih in okol.ških-krajev.
Nezavesten na ulici po pretepu v gostilni
Na I. kirurški oddelek ?o finoči
lje. Na poziv prefekture je tre-1 sprejeli 29-letnegš Daniela VeŠna-ba zadevo nujno rešiti, zaradi če-] verja, ki biva v Ul. Ponrtavs 5 sar naj se občinski svet o tem i >n se b° moral zdraviti od 15 do izrazi. Odbornik Terčon ie še po-
Slovencem na področju dežele je treba ustreznimi zakoni zagotoviti enakopravnost
Svetovalec Marinčič proti delitvi slovenske skupnosti na tri kategorije ■ Manjšina naj bo posrednik za utrditev prijateljskih odnosov s sosednjo državo ■ Dežela naj bo sredstvo za demokratizacijo javnega življenja in za mirno sožitje ob meji
30 dni. Mestni stražar, ki je bil v službi v Ul. Foschiatti in ga
po-
Kot smo na kratko poročali že v naši nedeljski številki, so pokrajinski svetovalci na seji preteklo soboto proslavili tudi izvedbo deželne avtonomije Furlanija-Juljiska krajina in so ob zaključku govorov predstavnikov posameznih političnih skupin izglasovali tudi posebno resolucijo.
Najprej je govoril predsednik dr. Chientaroli, ki je omenil, da se je prav na ta dan, 16. februarja uradno rodila naša dežela, ker je ta dan stopil v veljavo zakon, ki jo ustanavlja. S tem je zaključena prva osnovna faza, za katero se je vršila zadnja leta borba tudi v pokrajinskem svetu. Deželna ureditev bo sredstvo za nadaljnji napredek na civilnem, gospodarskem in socialnem področju in s tem napredkom bomo še tesneje povezali deželo z državo. Govornik je nato poudaril, da bo treba sedaj pripraviti primerne ljudi in sredstva, da bo dežela postala taka, kot si jo želimo, namreč sredstvo za demokratizacijo javnega življenja, za primerno decentralizacijo in skladen razvoj treh pokrajin, ki Jo s®-stavijajo ter za mirno sožitje z obmejnim prebivalstvom na tem skrajnem robu države .
Naloge pokrajinske uprave niso niti majhne niti lahke. Odpira s® torej doba intenzivne delavnosti, pri kateri moramo doprinesti naše izkušnje in naše delo za civilni in socialni napredek našega prebivalstva.
Svetovalec Cocianni je izrazil zadovoljstvo goriških demokristjanov, da je prišlo do izvedbe deželne avtonomije.
V imenu slovenskih in italijanskih socialistov na Goriškem je na to govoril svetovalec Ivo Marinčič. Izrazil je željo, da bi dežela postala glavna gibalna sila za okrepitev prave demokracije, za gospodarski in socialni napredek vsega prebivalstva, brez kakršne koli razlike. Temu prvemu koraku mora slediti organski in učinkoviti načrt za razvoj naše dežele predvsem v korist delovneva ljudstva
Marinčič je nato poudaril, da je deželni statut nepopoln ker med drugim ne vsebuje bolj točnih določil z.a zaščito narodnih manjšin, s pasehnim ozirom na slovensko jezikovno skupino v treh pokrajinah, ki še vedno pričakuje tiste manj inske zakone, ki jih obljublja člen 6. ustave. Tudi člen 3. deželnega statut . daje le splošna in pokroviteljska zagotovila, potrebni pa bi oili točni zakonski predpisi, ki naj zajamčijo narodn' manjšini polno enakopravnost z drugimi državljani.
Ne smemo pozabiti, da smo do bili deželno avtonomijo s posebnim
sodelovanja imamo že v maloobmejnem prometu, ki je prinesel ve liko korist vsemu obmejnemu prebivalstvu, zlasti pa Gorici. Ta prvi korak nam mora biti v spodbudo, da nadaljujemo po tej poti in v deželni vladi odpravimo pomanjkljivosti v postopku z narodnimi manjšinami.
Za sedaj moramo ugotoviti nesmiselno razdelitev Slovencev v d® želi na tri kategorije: tržaškim Slovencem so v londonskem memorandumu zajamčene večje pravice, goriški Slovenci čakajo na zakonska določila, ki jih obljublja čl 6 ustave, potem pa so še Slovenci v videmski pokrajini, ki ne morejo imeti niti šolskega pouka v svojem jeziku. Potrebni so torej jasni zakoni, ki naj zajamčijo vsem Slovencem v deželi enake pravice in v enaki meri kot so jih deležni Nemci v Gornjem Poadižju in Francozi v Dolini Aosta. Naloga nove deželne vlade naj bo, da ne bo razočarala upravičenih zahtev narodne manjšine, ki vidi v deželi najboljši način na dosego in obrambo svojih pravic ter so bili njeni pripadniki od samega začetka njeni najboljši poborniki.
Govornik je nato navedel primer proglasa pokrajinskih uprav na pre-
bivalstvo ob ustanovitvi dežele, Ki je bil tudi za slovenska in mešana področja samo v italijanščini. Take stvari se ne smejo več ponoviti in deželna vlada naj ravna pravično in z razumevanjem v korist vsega prebivalstva in dežele same. Socialisti bodo nadaljevali tudi v deželni vladi borbo za te principe in pri tem računajo na pomoč vseh demokratičnih sil.
Svetovalec Zorzenon (PSDI) je med drugim poudaril, da mora vzhodna državna meja postati pljuča za obe sosednji državi. Dr. Makuc <SDZ) je izjavil, da se strinja s tem, kar je povedal Marinčič ter poudaril, da so bili tudi oni od samega začetka za deželno avtonomijo, za medsebojno razumevanje in da želijo tudi dobre odnose s sosednjo državo. Omenil Je potrebo primernih ukrepov za razvoj slovenskega šolstva na področju dežele ter navedel primer seminarjev za italijansko manjšino v Kopru.
Med drugimi govorniki naj omenimo še Bergomasa (KPI), ki Je ugotovil, da smo končno po 15 letih borbe dosegli deželno avtonomijo, za katero Je moralo delovno ljudstvo tudi stavkati (v Pordenonu, Gradiški, Krminu in drugod), omenil je nadalje, da sta tako PSI
IIIIIII HIHIiniH lili lil HHHHIIIHHHIIHMHHHHIHIHI IIIIIII IIIIMIIIIIItlllHIItllllfllllllllHItinHHtllHtlllttltlff III
VEČ ORGANIZIRANOSTI V PROSVETNO DELOVANJE
Sklicati občne zbore prosvetnih društev
Meseca maja bo redni letni občni zbor Slovenske prosvetne zveze
jasnil, da se bodo stroški v občinskem proračunu zaradi tega ie 'spremil v bolnišnico, je zvišali od 6 do 7 milijonov lir | vedal, da ga je zagledal neza letno. Občinski svet je povišanje vestnega na pločniku pred gostil- statutom, ker gre za ohmejno deže-plač soglasno odobril, župan pa no »Bella Trteste«. V gostilni je | ln z jezikovno mešanim prebival-je pozval vse občinske uslužben- malo prej nastal prepir in neki stvom. To je lahko prednost, ker ce, da naj v bodoče še boljše o-; pijan J^Hjmt je udaril gostilničarj | lahko postane narodna manjšina.
iz vse države, je tudi Ema Pelicon por. Maraž iz Rupe. Tudi ona je pogodila vseh 11 tekem, ki so bile odigrane v nedeljo in tako bo prejela 225.000 lir. Dobitek bo njej in družini zelo prav prišel in moramo reči, da se je sreča tokrat obrnila precej pravilno.
Vaščani i* Sovodenj, odkoder je srečna dobitnica, ki se je poročila v Rtfpo’. pa tfcdi o ril '12' Rupe, so izrazili svoje zadovoljstvo, da je enkrat toliko prišel zadetek s športne stave tudi v njihovo vas.
'»IIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHIHIIIHIIIIlllHIIIIIHIItllilHHIIimUHIIIIIIHIIIIIIHIIIIHHHHHIHHHI
V LETOŠNJEM JANUA1UU
Kurjava in prehrana se močno podražili
Sveža jajca po 50 lir . Olje do 40 lir dražje Premog in drva za 200 lir dražja na stot
Hj* rav_.®*avnem obdržale na iltjj.Jtl o n* meseca decembra, V*1 se je povišala cena 1 jao jA1/ Perutnina je po-U Si8 siCfr„be,ležila zelo nizke ce-1 Vi kot 480 lir kg, ali 100 lir K«y v' »tr*..!meseca
f
Skj y?,utVp'pSliv?.'1«
l a 4« lir, bela ir ter mast n
'v % 0tira5 I8 '*r kar
21»'	naz.a'o turli n« cen
j?fiu r^2' ki je zajel zlasti v z vs° Evropo, kakor tudi
Juitj S6 v'-.Cene govejega me-
kraji vred, je zlasti na cene ne-
decembra. Po me-. 50 lir 40 lir, bela in pre-na ter mast na de-
^!>.Tia’0 iudikna kcenah na ^	. tJ?nuariu se je znatno
jp. oena šunke. Olivno t»4]. r j,'bjVahju kljub manjšemu po-
Ti«*« Poi«za 15 do 40 lir k i	70 i ovke p® se ie p°'
: r	kg.
ptt* i ŠtuVU,ariem so se povišale

: 3°';*)ih0,W‘?0ke cene so obdr-V»tT>	uvožena jajca, M
C
SK^ tv"*. z»8bega
Ji"#i|A8Swajali "od"42“ do“J50’ lir jgftj 1 f 51., °d 36 do 40 lir kos.
&*■ vremena je pri-
Kfrk?‘ PreflA ‘rŽnic.°
K letr}}re,ekle mesece. V ja-
» b! ,B -------------------------

vremena malo rib,
;
'Ml »IRIS. PROSEK
V.
M
[0

J- - AšVn; ~Y.U vrsoKe cene.
r’I'arnici je bilo
Je prišlo skupno 35 aga, v decembru lani v januarju lani 42 »).so vse vrste povrt-zelo visoke cene. Tu-

ki so obdržale ravno tako visoke cene, medtem ko so se cene tekstila in opreme obdržale na ravni prejšnjih mesecev. Velike težave so bile tudi z dobavo kuriva. Koks so prodajali po 2.700 lir stot, ali za 200 lir več kot decembra. V nekaterih prodajalnah je cena koksa za male količine dosegla 3.200 lir stot; črni premog je bil v večjih količinah po 2.200 lir stot, v manjših pa celo po 2.700 lir stot. V glavnem se je cena te vrste premoga povišala za 200 lir stot. Prav tako se je povišala za 200 lir stot cena drv, ki je skočila na 1.700 lir za stot, v nekaterih prodajalnah pa ob najbolj hudem vremenu celo do 2.000 lir stot.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor Je o-dobrii vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med temi je odobril sklepe nabrežinske, repentaborske in dolinske občinj o določitvi tarife za trošarino na potrebščine, ki so obdavčene «ad valorem«.
Za tržaško občino je odbor odobril načrte za spopolnitev javne e-lektrične razsvetljave, za kar bo občina najela 72.605.500 Ur posojila, ter 5.870.000 lir Izdatka za nakup zemljišča, last Martina Rupla. Na tem 'zemljišču bodo namreč zgradili Javno kopališče za Prosek in Kon-tovel.
pravljajo svoje dolžnosti.
Občinski svet je tudi srednjo ceno vrednosti prašičev, in sicer v troširanske namene. Srednja vrednost v tem letu bo znašala za prašiče do 30 kg teže 13.500 lir, do 90 kg teže 31.500 lir, j nad 90 kg pa 63.000 lir. Občinski svet je tudi odobril, da se za dobo treh mesecev dodeli volilnemu uradu pomožna uradnica, in sicer zaradi tega, ker se bližajo politične volitve in ima volilni urad mnogo dela. Odbornik Josip Terčon je nato še omenil, da sta imeli slovenska in italijanska industrijska šola v Nabrežini do sedaj le eno tajnico, kar pa zakon ne dovoljuje. Zaradi tega je odbor predlagal, da bi dosedanjo tajnico premestili v italijansko industrijsko šolo, na mesto tajnice v slovenski industrijski šoli pa naj bi imenovali učiteljico Danico Radovič. Občinski svet je tudi ta predlog soglasno sprejel.
Imenovana je bila tudi komisija za notranji natečaj za namestitev učiteljice, katere mesto je sedaj izpraznjeno. V komisijo so bili imenovani: župan Albin Škrk, dr. Gioressi, Alojz Bole, Marija Corsini in Miro Štrukelj.
Potem je občinski svet razpravljal o pravilniku za občinske 0-troške vrtce. Poročilo je podal odbornik Drago Legiša, ki je o-menil, da je pravilnik sestavljen iz 37 členov in urejuje poslovanje otroških vrtcev na splošno, posebej pa še določa pravice in dolžnosti osebja. Pravilnik je bil po krajši razpravi soglasno odobren.
Pred zaključkom dnevnega reda so svetovalci še določili komisijo, ki bo proučila pravilnik in tarife za uporabo javnega prostora, potem pa so še sklepali o oddaji v najem spodnjih prostorov poslopja v Nabrežini, v katerem je bila poprej industrijska šola. Določili so pogoje za najemno pogodbo, s katero bosta lokala prevzela v najem trgovca Rado Špan in Mirko Frančeškin.
ja s pestjo v obraz, ker mu ni I določil ° hotel dati vina, nato pa je razbil šipo. Vesnaver je sedel pri vratih in je padel s stolice skozi razbito okno na pločnik. Pri tem pa se je močno udaril v glavo in je zgubil zavest.
kadar se upoštevajo njene pravice, most za zbližanje med obema so sednitna državama in omogoča "e tesnejše sodelovanje na gospodarskem, turističnem in kulturnem področju. Praktičen primer takega
......................................................11IIIIII lili III IM ll,l,,...
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Za 23 tatvin so mladeniču prisoditi 28 mesecev zapora
Specializiral se je v kraji avtomobilov in bencina Oproščen kolesar, ki je do smrti povozil pešca
I ? 1!
Nm
19. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film, ki je po-hrupa v Benetkah:
ZZA DAGLIOCCHI DORO
(Deklica z zlatimi očmi)
LAFOSET, PAUL GUERS, FRANCOIS PREVOST
Sestanek komisije za predmestna vprašanja
Občinski odbor je pred nedavnim imenoval komisijo za vprašanja predmestja, ki jo vodi odbornik za industrijska’ podjetja dr. Verza. Komisija je imela prvo sejo v petek. Na njej je odbornik dr. Verza seznanil člane z vprašanji, s katerimi se bodo morali ukvarjati. Najprej bo morala 'komisija proučiti številna vprašanja, ki zanimajo predmestne kraje, in sicer trste, ki se stalno razvijajo in ki predstavljajo že nekaka neodvisna naselja.
Občinska uprava stremi za tem, da se omogoči vsem tem naselje-
Včeraj se je moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem 18-letni mehanik Žarko Storti z Opčin. Obtožen je bil 24 tatvin in vožnje z avtomobilom brez šoferske knjižice. Skupno z njim so se morali zagovarjati tudi 19-letni Mario Dl Doi iz naselja San Sergio št. 2207, 18-letni Miro Zorzetto od Sv. Magdalene Spodnje 2208 in 18-letni Franco Danza, iz Ul. S. Apollinare. Te tri so obtožili, ker so se peljali s Stortijem na izlet v ukradenem avtu.
Storti Je priznal vse obtožbe, medtem ko so ostali trije obtožen oi izjavili, da so nedolžni. Za 23 tatvin so mu prisodili dve leti, 4 mesece in 15 dni zapora in 100.000 lir denarne kazni. Oprostili pa so mu kazen za 24. tatvino, ki jo je izvršil 31. julija lani v Turinu, kjer je ukradel nekemu funkcionarju zavoda za mladoletnike «Ferranle Aporti« 60.000 lir, ker so mu za ta prestopek uveljavili amnestijo. Hkrati pa so mu odrekli ugodnosti pogojne kazni, ki so mu io naložili 6. Januarja lani, ko je bil obsojen za neko drugo tatvino na 8 mesecev in 10 dni zapora ter 7.000 lir denarne kazni. Vendar pa so mu včeraj odšteli dve leti zapora in vso denarno kazen. Njegove soobtožence pa so sodniki oprostili, ker niso zakrivili kaznivega dejanja.
Storti je že dolgo časa kradel avtomobile in je pri tem s posebno »tehniko« praznil tudi njihove rezervoarje. To se je dolgo ponavljalo, toda 30. oktobra lani jo je končno izkupil. Dan prej je namreč ukradel Giuseppu Sili iz Ulice Montebello 2 avto «1100» in njegov svak Antonio Cosolinl je prijavil stvar policiji v Ul. Cologna. Medtem ko je bila v teku preiskava, je sam Cosolinl sporočil policiji, da je videl avto, ko se je peljal po Ul. S. Splridione. Policisti so kmalu zatem zagledali avto, ki je bil ustavljen v Ul. Stuparich. Tu so pripravili zasedo in ob 21. uri so ujeli Stortija in njegove tri prija-
telje skupaj z dvema njihovima prijateljicama, ki so se nameravali odpeljati na izlet na Kras. Storti je kaj kmalu priznal to in druge tatvine, njegovi prijatelji pa so povedali, da sploh niso vedeli, da je bil avto ukraden ter da jim je Storti dejal, da je last njegovega očeta.
Sodnik dr. Edel, državni pravd-nik Corsl, zagovornika odv. Borgna in Falconer, zapisnikar Fiorentino. * * *
Prizivno sodišče je včeraj sodilo 29-letnemu beguncu Aureliu Viglniju iz taborišča v Padričah, ki ga je sodišče prve stopnje 12. oktobra lani obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno In na 20.000 lir globe zaradi nenamernega umora. Prizivno sodišče pa ga je tokrat oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko mu je zaradi amnestije.
Vlgini se je 27. januarja lani peljal s kolesom pred taboriščem in je podrl 55-letnega begunca, zidarja Carla Savarina, ki je šel čez cesto, da bi počakal na avtobus, da bi se peljal z njim na delo. Vigi-ni je Izjavil, da je bil Savarin na sredi ceste ter da se je nenadoma obrnil, da bi se vrnil nazaj To je kolesarja presenetilo ln se ni mogel več pešcu izogniti. Pri tem sta bila oba ranjena, toda najhuje jo je Izkupil Savarin, ki Je med prevozom v bolnišnico izdihnil.
Predsednik sodišča dr. Rusln, državni pravdnik Marši, zapisnikar Parigi, obramba odv. Stradella.
Nekatera prosvetna društva so v tej sezoni pokazala kar precejšnjo aktivnost. Pripravila so samostojne prireditve z nastopom igralskih skupin in pevskih zborov, omogočila so poživitev športnega delovanja.
Vsa ta dejavnost zasluži, da jo javno pohvalimo in obenem izrazimo prižnaiije požrtvovalnim članom teh društev, priletnim in mlajšim, da so dvignilie društva iz mrtvila, odprli vrata prosvetnih dvoran slovenskemu človeku in tako , omogočili, da je prosvetno društvo postalo tista osnovna celica, kjer je mogoče z najrazličnejšimi možnimi oblikami krepiti našfl narodno zavest in vzajemnost pripadnikov naše manjšine na osnovi narodno obrambnih, jezikovnih, kulturnih, šport- _
nih in rekreacijskih dejavnosti.	Gonski župan dr. Poterzio je v
Pokazala pa se je potreba, da P'sm,u odgovoril občinskima sve-se v tem pogledu napravi še en ‘ovalcema MSI odv. Pascoliju in korak naprej, da bi življenje v ’ Rozolinu na njuno interpelacijo društvu potekalo organizirano, pod ! K'e(Ie posebnega nakazila, kot so vodstvom društvenega odbora, ki . prejeli državni uslužbenci, tubi skrbel za delovanje posamez- ' dl za	uslužbence.
nih odsekov, koordiniral njihovo | ^ odgovoru pravi, da je občin-delo, dalie skrbel za uporabo dvorane, njeno čiščenje, zaklepanje
Županov odgovor na interpelacijo MSI
S senika je padel
Včeraj ob 15.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 32-let-nega Pietra Gasperinija iz Villes. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je verjetno zlomil rebra na desni strani in se obdrgnil po hrbtu, ko je doma padel s senika. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
itd.
Vsaka oblika človekovega delovanja mora nujno sloneti na or- i ganizirani podlagi, če hoče težiti I k nadaljnjim uspehom. Isto velja | tudi za prosvetnp društva. Potrebno je sklicati občne zbore, na katerih naj se pregleda dosedanje delovanje, dobro in slabo, ter sprejmejo sklepi za prihodnost. Izvolijo naj se novi odbori, kjer jih nimajo, ter obnovijo obstoječi. Premaga naj se sedanje obdobje, ko v marsikaterem društvu ni čutiti roke odločnega odbora. Izkušeni prosvetarji naj povabijo k sodelovanju mlajše ljudi, tiste, ki so vnesli življenje v društva, ki so čestokrat na svojo roko, iz mladostnega poleta, organizirali dobre prireditve, ki so jih vaščani lepo sprejeli.	.
Se prav posebno pozornost velja posvetiti športni dejavnosti, ki naj ima v odboru svojega referenta. Po vseh društvih na Goriškem se v tej zimi vztrajno igra namizni tenis. Slovenska prosvetna zveza je tej športni panogi odprla vrata z organizacijo turnirja, na katerem so sodelovale ekipe iz Doberdoba, Sovodenj, Stan-dreža in Pevme. Športni referenti bi morali organizirati med-sebojna tekmovanja, turnirje in globo odpustilo skrbeti tudi za druge športne panoge, ki jih je mogoče gojiti s skromnimi sredstvi. Predstavljati bi morali zametek športne organizacije, ki naj po zgledu tržaškega Bora skrbi za športno dejavnost slovenske mladine na Goriškem.
Ce naj povzamemo zaključke iz vsega, kar smo do sedaj zapisali, tedaj sledi, da bi morala društva čimprej sklicati seje odborov ali najpožrtvovalnejših ljudi, da se pogovorijo o sklicanju društvenih občnih zborov, na katere naj se povabi čimveč članov. Izvolijo naj se odborniki, da bi se mogla SPZ obračati nanje in da bi se pripravili na občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo meseca maja
ski odbor že proučil to zadevo in jo bo predložil pokrajinskemu svetu v odobritev.
kot KPI predložila precej ustrezne predloge glede narodnih manjšin za deželni statut ter polemiziral z dr. Makucem češ, da tu protestira, po slovenskih vaseh pa SDZ govori drugače in da v občinskem svetu glasujejo za rešitev KD.
Debato so zaključili s sprejetjem skupne resolucije o deželi. Nato «o nadaljeval) sejo z obravnavo pokrajinskega proračuna za 1963. Debata o tem se bo nadaljevala v
četrtek zvečer, novna seja.
ko bo ob 20.30 po-
Izšel je «BiRon» goriško glasilo PSI
Te dni je izšla prva številka • Biltena*, glasila goriške federacije Soctalistične stranke v Italiji (PSI). Pisan je v slovenščini in obsega tri ciklostilirane strani.
Uvodoma »Bilten* objavlja stališče federacije do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Sledi članek o občinski krizi v Gorici in zadržanju svetovalcev Slovenske demokratske zveze kakor tudi izjave svetovalca Zulianija o stališču SDZ v goriškem občinskem svetu. Nadalje objavlja članek o predvideni gradnji slovenske šole v Stra-žicah in stališče stranke do tega vprašanja. Zadnji del je posvečen obvestilom.
Ob zaključku uredništvo »Biltena* izraža željo, da bi čimprej prišlo do skupnega glasila slovenskih socialistov v Italiji.
Doma si je zlomila nogo
Včeraj popoldne cb 15.30 so poklicali avtomobil Zelenega križa v Ul. Cipriani št. 18. kjer si je pri padcu na domu zlomila desno nogo v gležnju 42-letna Norma Marcuzzi, por. Descovi. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju.
Prosvetno društvo «Naš prapor* za Pevmo in Oslavje iskreno čestita svojemu predsedniku dr. Karlu Primožiču, ki je promoviral na tržaški pravni fakulteti.
V soboto je na tržaški univerzi diplomirala iz političnih ved KAZIMIRA PAVLIN Novi doktorici iz srca čestitajo prijatelji m kolegi. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
V soboto je Nada Komjanc pouila na porodniškem oddelku civilne bolnišnice krepkega sinčka. Mati in otrok se dobro počutita. Srečni materi in očetu Petru Sancinu čestitajo vsi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
Žena iz Rupe dobila na lotocalcio
Med 1799 ski športni
dobitniki
stavi na
pri nedelj-•totocalcio*
IIIIIIIIIIHIIIIHIHHHtllHHHIIIHIHnHHIIIIIIIIIIIIIIHiniilllllltllHHHIHIIItlllHItHHnHIHIHIIIIIIIIIIIIIHIItniN
DEŽELNO BOKSARSKO PRVENSTVO
Na deset srečanj štiri zmage Goričanov
Po dve zmagi za Trst in Videm,
Deželno boksarsko prvenstvo diletantov, katerega organizacija je bila poverjena goriškemu boksarskemu klubu IGNIS in ki se je odigralo preteklo soboto in nedeljo v Gorici, je poteklo brez kakšnih večjih presenečenj. Oba dneva je na tekmovanja prišlo precej občinstva, kar velja zlasti za nedeljske zaključne borbe.
Poleg boksarjev iz Gorice, so se tekmovanja udeležili tudi diletanti CRDA iz Trsta, boksarske zveze iz Vidma, iz Torviscose in Tržiča.
V desetih zaključnih srečanjih so odnesli največ zmag Goričani in sicer so dobili v štirih srečanjih. Po d.ve srečanji sta šli v prid boksarjem iz Trsta in Vidma, po eno zmago pa so dosegli boksarji iz Tržiča in Torviscose.
Izmed goriških boksarjev so zmagali: Balbinot (petelinja), Piani (-srednja), Vignola (srednje težka) in Besi (težka) proti Fumo-lu, Peroniju in Confiniju iz Vidma in proti Didaroju iz Trsta.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj okrog 15. ure je prišel po pomoč v civilno bolnišnico 30-letni Luigi Tobini Iz Gorice, Ul. Trivigiana 24. Na delu se je urezal na palcu desne roke.
Približno ob isti uri so pripeljali v bolnišnico tudi Normo Makuc, ki si je pri padcu na cesti zlomila desno nogo. Pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni.
Pri cestni nezgodi v Ul. Ascoli se je ponesrečila že v soboto 5-letna Silvana Crissi iz Gorice Ul. Ascoli 23. šele včeraj so jo pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili, da si je verjetno prebila lobanjo in dobila še druge poškodbe. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju.
po ena za Tržič in Torviscoto Nezgoda na Valerišču
Včeraj popoldne okrog 14. ur* so poklicali avtomobil Zelenega križa v Steverjan, kjer se je na Valerišču ponesrečil 51-letni Tul-lio Tonini iz Ville Santine, ki ja malo prej padel z lestve. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na desnem i* šesu.
Razna obvestila
Drevi ob 19. uri bo na sedežu UIL, Korzo Italia 65, predavanje posebnega tajnika poslanca Cec-cherinija, prof. Lanfranca Zucal-lija, ki bo govoril o novem zakonu za gradnjo ljudskih stanovanj.
VERDI. 17.00: «West Slde Story». Ameriški barvni film v cinema-scopu z 10 nagradami Oscar. Zadnja predstavi, ob 22.
CORSO. 16.30: »La marcla su Roman, Vittorio Gassman in Ugo Tognazzi. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
V1TTORIA. 17.15:	»Lassassino	sl
chiama Pompeo«, Gino Bramierl in Gina Rovere. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «A due passl dal confine«, O. Colli in S. Mo-scatt. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gortci na; višjo temperaturo 9,4 stopinje 13.50, najnižjo 0 stopinj ob 5. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
t
V 22. KOLU PRVENSTVA A LIGE
Inter, Fiorentina, Bologna zmagoviti na tujih tleh
Dve tekmi odloženi zaradi blata in megle
Inter je že prehitel Juventus. V prejšnjem kolu je bilo njegovo • angleško povprečje« slabše, po nedeljskem zavrtljaju pa so Milančani zaradi zunanje zmage v Neaplju dohiteli Turinčane in položaj popolnoma izenačili. Borba za vodstvo in prestiž se torej začenja v znamenju enakovrednosti in iz iste startne črte.
Mgd nedeljskim kolom so kar tri enajstorice zabeležile zunanjo zmago: največjo so dosegli igralci Interja, ki so brez posebnega napora in kot bi se sprehajali šli kar petkrat v mrežo Neapeljčanov. Prav tako dragoceni zmagi sta zabeležili Bologna in Fiorentina. V obeh tekmah je zadostovala ena sama žoga za osvojitev obeh točk, ki sta toliko več vredni, ker sta bili doseženi na neradodarnih igriščih Moaene in Atalante.
Medtem ko sta bili tekmi Vene-zia - Mantova in Milan - Laneros-s. prekinjeni (prva v 30’ p.p. zaradi blatnega igrišča, druga pa «a-mo 15’ pred zaključkom zaradi megle), so se ostala srečanja zaključila več ali manj po predvidevanju, Edino Palermo je presenetljivo prinesel točko iz Catanie,
medtem ko je moral Torino pustiti perje na igrišču neusmiljenega Spala. Tudi Rimljani niso mogli ničesar proti razigranim igralcem Juventusa, ki so bili, kljub močni obrambi gostov, dvakrat uspešni.
Čeprav so nekateri pričakovali zmago Genoe v derbyju s Samp-dorio, se predvidevanja niso uresničila. Sampdoria je bila boljša .n njeni igralci bolj prodorni ter učinkoviti, kar je bilo odločilnega pomena. In zmaga je ostala z dovolj jasnim izidom v njihovih rokah.
V sredo 20. t. m. oodo odigrali zaostale tekme A in B lige in sicer A liga: Venezia—Genoa.
B liga: Triestina—S. Monza, Luc-chese—Brescia, Lazio—Alessandria, Padova-Parma in Udinese-Cosenza.
«■ w
IZIDI
Fiorentina-‘Atalanta •Catania-Palermo •Juventus-Roma ‘Mantova-Venezia •Milan-LR Vicenza Bologna- ‘Modena Inter- *Napoli •Sampdoria-Genoa ‘Spal-Torino
LESTVICA
10
0-0
2-0
(odlož.)
(odlož.)
1-0
5-1
3-1
2-0
Inter	22	14	6	2	40 13	34
Juventus	22	15	4	3	41 16	34
Bologna	22	12	4	6	44 27	93
Spal	22	II	5	5	28 24	27
Vicenza	21	III	6	5	27 17	26
Milan	21	8	9	4	28 19	25
Fiorentina	22	9	6	7	32 20	24
Roma	22	8	7	7	42 29	23
Torino	22	7	6	9	22 26	20
Atalanta	22	6	8	8	31 35	20
Catania	22	6	8	8	26 40	20
Napoli	22	H	3	11	30 45	19
Genoa	21	5	7	9	22 30	17
Modena	22	5	7	10	23 34	17
Sampdor.	22	6	4	u	25 35	16
Mantova	21	3	9	9	16 32	15
Venezia	20	4	6	10	22 30	14
Palermo	22	2	7	13	10 39	11
Tekme prih. kola (24. febr. 1963)						
Bologna - Atalanta; Fiorentina ■ Napoli; Inter - Milan; Mantova Modena; Palermo - LR Vicenza; Roma - Spal; Sampdoria - Juven-tus; Torino - Genoa; Venezia - Ca-tania.
PRVENSTVO TRSTA V TEKU CEZ DRN IN STRN
Sancin med mladinci brez nasprotnika
V skupini najmlajših ekipa Bora na prvem mestu
Na Katinari je bilo v nedeljo letošnje drugo tekmovanje v teku čez drn in strn. Prireditev, okrajno ekipno prvenstvo, je organizirala F1DAL. Vreme je bilo z meglo in blatom za tako tekmovanje pravzaprav značilno, atletom samim pa je delalo velike preglavice. Sodniki so progo speljali tako, da je vsebovala precej močan spust, ki je bil poln lukenj in kot se je pozneje tudi izkazalo, za atlete zelo nevaren, saj se je marsikdo od njih na koncu ustavil šele v grmičevju. Udeležba na treh tekih je bila res rekordna, z najštevilnejšo ekipo pa se je predstavil novo ustanovljeni klub policije Fiamme Oro.
Tek mlajših mladincev, ki je kot po navadi otvoril tekmovanje, je bil v prvem krogu nezanimiv. Favorit Sancin je mirno pustil, da so drugi diktirali tempo, tik za njim pa se je držal Žerjal. Ko je Tonini skušal pobegniti sta skupaj z njim ostala le Borova predstavnika, skupina pa se je vedno bolj daljšala in cepila. V končnem delu proge, ki se je praktično začel z že omenjenim spustom, je Sancin tempo pc spešil in ostal sam v vodstvu. V borbi za častno mesto je imel Žerjal precej smole, saj je najprej padel in nato še končal v grmičevju. Tonini je imel le ma-

	
IZIDI	
•Parma-Catanzaro	(odlož.)
•Cosenza-Como	0-0
‘Brescia-Foggla	(odlož.)
•Alessandria-Lecco	(odlož.)
•Simmenthal-Lucchese	6-1	
•Triestina-Messina	1-0
•Bari-Padova	4-0
•Lazio-Sambenedettese	2-0	
*P. Patria-Udinese	(odlož.)
•Cagliari-Verona	3-2
LESTVICA
Messina	22	12	8	2	32 17	32
Foggia	21	10	6	5	35 27	26
Lecco	21	8	10	3	25 19	26
Bari	22	7	12	3	28 16	26
Brescia	20	8	9	3	23 15	25
Verona	22	8	9	5	23 17	25
Lazio	21	7	10	4	23 18	24
Padova	21	8	7	6	27 26	23
Cosenza	20	6	19	5	18 21	22
Simmenth.	21	8	6	7	33 28	22
P. Patria	21	7	8	6	25 21	22
Cagliari	22	7	8	7	25 23	22
Triestina	21	6	7	8	27 32	19
Udinese	20	4	9	7	29 30	17
Catanzaro	21	5	7	9	19 30	17
Como	22	5	7 10		26 30	17
Alessana.	20	5	5	10	17 24	15
Parma	20	5	5	10	17 30	15
Samben.	22	2	10 10		14 28	14
Lucchese	21	5	3	13	24 38	13
Tekme prih. kola (24. febr. 1963)						
TRIESTINA - Alessandria; Parma - Bari; Verona - Brescia; Ca-tanzaro - Como; Lecco - Lazio; Messina - Pro Patria; Lucchese Sambenedettese; Foggia - S. Monza; Cagliari - Udinese.
1=:
m
><hm/m
Atalanta-Fiorentina	(0-1)	2
Catania-Palermo	(0-0)	X
Juventus-Roma	(2-0)	1
Mantova-Venezia	neveljavna	
Milan-LR Vicenza	neveljavna	
Modena-Bologna	(0-1)	2
Napoli-Inter	(1-5)	2
Sampdoria-Genoa	(3-1)	1
Spal-Torino	(2-0)	1
Cagliari-Verona H.	(3-2)	1
Triestina-Messina	(1-0)	1
Siena-Prato	(1-0)	1
Lecce-Trani	(10)	1
KVOTE		
11 — 225.500 lir		
POMEMBNA ZMAGA TRIESTINE NA LASTNIH TLEH
Vodilna Messina je klonila 8 minut pred koncem tekme
Gol je v 37’ realiziral Sanlelli, Secchi najboljši pri domačih - Frigeri in Sanlelli igrala z mrzlico
STRELEC: v 37’ drugega polčasa Santelli (7.).
TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Porro, Trevisan, Vit, Secchi, Santelli.
MESSINA: Rossi; Dotti, Stucchi; Del Negro, Ghelfi, Landri; Muiesan, Fascetti, Galloni, Canuti, Brambilla.
SODNIK: Grignani iz Milana. KOTI: 7:3 za Triestino. GLEDALCEV 10.000.
• Zvezda z juga
je zatemnela,' toda ne zatonila. Messina je po sedemnajstih zaporednih zmagah in neodločenih izidih doživela končno poraz, toda borila se je častno in potrdila, da je solidno moštvo z zrelo igro, ki lahko povsem mirno pričakuje vstop v A ligo. Ce je tokrat izgubilo srečanje s Triestino, sta temu krivi predvsem dve okoliščini: odsotnost dveh ključnih igralcev moštva Radaelija in Calzolarija in pa načrtno igranje za neodločen rezultat brez golov. Predvsem ta druga okoliščina je bila za goste z juga usodna, saj so od samega začetka potegnili v obrambo pol moštva, v napadu pa pustili praktično samo Callonija in Muiesana. Posledica tega je seveda bila, da je bil po eni strani Mezzi praktično ves prvi polčas brez dela, po drugi strani pa, da napad Triestine nikakor ni mogel preko hermetične obrambe, v kateri je bil vsak igralec vedno na svojem mestu, v treh ali štirih primerih pa vratar Rossi nepremagljivi čuvar svojega svetišča.
V drugem polčasu se položaj r,a igrišču bistveno ni spremenil, čeprav so imeli gostje nekaj več od igre. Domači igralci so se namreč težkem terenu in po vztraj-
nem pritiskanju v prvem polčasu izčrpali, bolj spočita Messina pa je s svojo klasično igro začela polagoma osvajati sredino igrišča m od časa do časa prehajati tudi v napad. Na splošno pa je nivo igre v tem drugem delu upadel na obeh straneh in izid se je neizbežno nagibal k dvema ničlama, ko je skoraj povsem nepričakovano in po naključju prišlo do gola, ki je prekinil zmagoslavno pot gostov. Do kraja tekme je manjkalo še 8 minut. Tedaj je Frigeri podal dolg predložek Sadarju, ki je poiskal odkritega Trevisana na levem krilu in mu podal žogo. To da Trevisan je iz na videz ugodno ga položaja slabo streljal tako, da je namesto strela na vrata iz-
vedel samo predložek neposredno pred vrata. Na žogo sta skoraj istočasno skočila Vit in Santelli, ki pa je bil hitrejši in je brez težav poslal usnje v nezavarovana vrata, ker se je hip prej Rossi pognal proti Trevisanu.
Vse kar se je zgodilo v preostalih osmih minutah ni bilo več važno, čeprav so igralci na obeh straneh imeli še po eno lepo priložnost za realizacijo. Postavlja se le vprašanje če je bila zmaga Triestina zaslužena ali ne. Objektivno vzeto je bila pravična: Triestina je predvsem več napadala in ustvarlia vsaj 5 priložnosti proti eni sami, Messina pa ni — kot že rečeno — naredila skoraj ničesar za zmago. Kljub temu pa je treba priznati, da je Messina kot moštvo bolj ugajala. Triestina razen prizadevnosti ni pokazala nič posebnega, prej je zaigrala nekoliko slabše kot običajno; kar velja v celoti za napad, v katerem je zadovoljil samo Secchi, ki
Vit 'je
funkciji režiserja.
najprej zapravil dve za^ poredni zreli priložnosti, nato pa je popolnoma ugasnil. Porro na krilu je bil vseskozi nekoristen. Trevisan se je v drugem polčasu povsem izčrpal, Santelli pa je bil (če izvzamemo njegovo duhapri-sotnost ob realizaciji edinega gola) absolutna ničla. Nasprotno pa so bili tokrat odlični vsi trije krilci Merkuza, Dalio in Sadar, branilec Vitali in pri redkih intervencijah tudi Mezzi. Frigeri je bil za spoznanje izpod svojega običajnega nivoja, vendar je treba upoštevati, da je igral z mrzlico.
Eno uro po tekmi je vseh enajst igralcev, povrhu pa še Mantovani, Varglien in Ferrara, odpotovalo pod vodstvom trenerja v San Daniele, kjer se bodo pripravljali za srečanje s Simmenthalom, ki bo že v sredo. Zelo verjetno je, da bo Colaussi moral vnesti nekatere spremembe. V poštev prihajata predvsem Mantovani, ki bi zamenjal Trevisana, in pa Varglien, ki bi utegnil zamenjati Frigerija.
lo več sreče, čeprav je tudi sam ves popraskan pritekel skozi cilj; njegovo drugo mesto je vsekakor zasluženo. Sancin se je izluščil iz megle s približno 50 m prednosti in njegovo jizično stanje je bilo zavidanja vredno. Med atleti Bora je prijetno presenetil Pučka z odličnim 0. mestom, čeprav je. znan le kot odličen metalec krogle in diska. Spacalu pa se je maščevala neizkušenost na važnih tekmah in bi bil z pogumnejšo taktiko lahko v prvi šestonci.
Izredno zanimiv je bil tudi tek članov na 7000 m, predvsem zaradi ostre borbe med Ricattijem ut Intemperantejem. Prvi je začel s hitrim tempom že v drugem krogu in za petami mu je ostal le Intemperante, V 4. in 5. .krogu je kazalo, da se bo Ricatti nevarnega tekmeca le otresel, predstavnik S. Giacoma pa si je počasi opomogel in v zadnjem kilometru sprožil nezadržen napad, kateremu utrujeni Ricatti ni bil kos in je prispel drugi na cilj z zaostankom 12 sekund. Z večjimi ,zamudami so sledili še ostali tekači, vsi zelo utrujeni in umazani od blata
Med mladinci je tudi tokrat nastopilo malo atletov, konkurenca pa je bila (udi brez Caenazza kvalitetnejša kot prejšnjo nedeljo. Ker ni bilo atleta, ki bi bil odločno boljši od drugih, je vodilno četvorica pretekla skupaj 3500 od 4000 m celotne proge. V končnem finišu je imel največ moči Vici-ni, ki je z lahkoto pridobil čez 50 m prednosti. Dober vtis je napravil tudi Posarelli, ki prvo leto nastopa v tej kategoriji, tekaču Acegata pa kljub veliki vzdržljivosti še nista pokazala lepega teka.
V posameznih kategorijah so e-kipno zmagali Acegat med člani. Ginnastica Triestina med mladin-
		
	j l ) j	E j
1.	— 1. Pripet	l
	2. Medardo	2
2.	— 1. Rigcl	1
	2. Finca	X
3.	— 1. Lord Brummel	1
	2. Numantia	2
4.	— 1. Svizzera	1
	2. Brule	X
5.	— 1. Formentor	2
	2. Suez	1
6.	— 1. Siltis	1
	2. Segurna	1
KVOTE		
12	— 490.736 lir	
11	— 36.183 »	
10	—	4.413 »	
ci in športno združenje Bor med najmlajšimi.
Prihodnjo nedeljo bo na Katinari deželno prvenstvo z nastopom državnega reprezentanta Da-nelluttija in vseh najboljših atletov iz Gorice, Vidma in Tržiča Vsem ljubiteljem športa in navijačem že vnaprej priporočamo, da si ogledajo zanimive borbe in tako moralno p omagajo mladim atletom Bora.
BRUNO KRIŽMAN
IZIDI:
MLAJŠI MLADINCI:	1. SAN-
CIN (Bor) 8’57”3; 2. Tonini (Ginnastica) 9’04”5;	3. Žerjal (Bor)
9’12”2; 9. Fučka (Bor) 9’50”1; 13. Spacal (Bor) 10’01”1.
Ekipno: 1. BOR.
MLADINCI:	1. VICINI (Ginn.)
18’; 2. Posarelli (Ginn.) 18’10”2; 3. Capponi (Acegat) 18’11”1.
Ekipno: 1. GINNASTICA.
ČLANI:	1. Intemperante (S.
Giacomo) 30’20”2; 2. Ricatti (Acegat) 30’32”5; 3. Gottardo (Ginn.) 31TI”.
Ekipno: 1. ACEGAT.
ODBOJKARSKO PRVENSTVO C LICE
Gasilci prešibki za šestorko Boi'11 ]
Olimpija poražena v Čedadu
Odbojkarska šestorka Bora je odlično začela prvenstvo
prvem kolu je zadala moštvu tržaških gasilcev poraz s 3:0, Prl n|*j
tekmeci športnega združenja niso prišli (razen v zadnjem setu)
do tretjine razpoložljivih točk.
Borovo moštvo je pokazalo, da je dovolj vigrano, vendar .-»ideljsko tekmo ne smemo vzeti kot podlago predvsem, ker so bili gasilci prešibki za primerjavo sil. Kljub temu pa moramo biti zadovoljni s to zmago, ki bo prav gotovo vlila poguma mladim odbojkarjem Bora, ki jih že v drugem kolu čaka težak posel v Čedadu.
V Gorici se je derby med AGI in tamkajšnjo gasilsko ekipo končal prav tako z jasno zmago prvih, ki sicer niso pokazali vseh zmožnosti, a so dokazali, da imajo do bro ekipo, ki bo sčasoma lahko marsikateremu trd oreh.
Ostali dve tekmi sta se zaključili z zmago domačinov, to je PAV nad Torriano in Polisportivo Friuli nad goriško Olimpijo.
Izidi:
BOR — GASILCI (Trst) 3:0 (15:3, 15:4, 15:6)
AGI (Gorica) — GASILCI (Gorica) 3:0
PAV (Videm) —TORRIANA (Gra-
diška) 3:0	oH*
POL. FRIULI (Čedad) -PIJA (Gorica) 3:0
Mladinski nogometni tur**1
h
Partizan, Fiorentina Inter in Sampdoria v četrtfinalu tekmovanj* ^
VIAREGGIO, 18. —	~~ jm --
mednarodnim mladinski!«	W
metnim turnirjem za Pust . * 1 dosegli naslednje izide:	j.j (Is'
0-4 0
Fiorentina—Bayem
Sampdoria— Progressul	(lf
1:8

Inter—Graz Partizan—Napoli Jutri se bo turnir nad naslednjem sporedu: Viareggio: Daring—Mila« Montecatini: Rijeka— Forte dei Marmi: Bologn8 Piša: MODENA—DUKLA
V PREDOLIMPIJSKEM TEKMOVANJU ALPSKIH SMUČARJEV
Pri moških in ženskah premoč Avstrije
Nenning in Zimmermannova zmagovalca v kombinaciji
INNSBRUCK, 18. — Avstrijci so tudi v predolimpijskem tekmovanju alpskih smučarjev v Innsbrucku pokazali svojo absolutno premoč tako v moški kot v žensk: konkurenci. V moškem tekmovanju si je Gerhard Nenning zagotovil prvo mesto v slalomu in v kombinacjii, medtem ko je med ženskami zmagala v smuku Christl Haasova, v kombinaciji pa njena rojakinja Edith Zimmermannova.
Izidi zadnjega dne predolimpijskega tekmovanja so naslednji: SLALOM (MOŠKI)
1.	Gerhard Nenning (Av.) 130”9.
2.	Francois Bonlieu (Fr.) 130”17.
3.	Karl Schranz (Av.) 131 ”39,
4.	Adolf Mathis (Svi.) 132’’30.
5.	E. Zimmermann (Av.) 132”84.
6.	Leo Lacroix (Fr.) 133”91.
7.	Ludwig Leitner (Nem.) 134”1.
8.	Carlo Senoner (It.) 134”13.
9.	Guy Perillat (Fr.) 134”26.
10.	Arild Holm (Norv.) 134”91.
11.	Adalbert Leitner (Av.) 135”88.
12.	Hias Leitner (Av.) 136”19.
13.	Ernst Falch (Av.) 136”34.
14.	Hugo Nindl (Av.) 136"48.
15.	Martino Fill (It.) 138”58.
16.	Erik Bengt Grahn (Švedska) 138”81.
17.	Georg Gruenenfelder (Švica) 138”78.
21. Ivo Mahlknecht (It.) 141”23.
34. Giorgio Mahlknecht )47”78.
38. Lakota (Jug.) 149”53.
KOMBINACIJA (MOŠKI)
1.	Gerhard Nenning (Avstrija) 2.44 točke.
2.	Karl Schranz (Av.) 10,21.
3.	Egon Zimmermann (Av.) 17,39.
4.	Leo Lacroix (Fr.) 21,80.
5.	Adalbert Leitner (Av.) 29,31.
6.	Ludvvig Leitner (Nem.) 29,55.
7.	Hugo Nindl (Av.) 33,49.
SMUK (ŽENSKE)
1.	Christl Haas (Av.) 1’57"82.
2.	Barbi Henneberger (Nemčija) 2’00”98.
3.	Christl Staffner (Av.) 2’01”15.
4.	Edda Kainz (Av.) 2’01”27.
5.	Christine Goitschel (Francija) 2’01”42.
6.	Annie Famose (Fr.) 2’02”02”
7.	Traudl Hecher (Av.) 2’02”10.
8.	Edith Zimmermann (Avstrija) 2’02”21.
9.	Marielle Goitschel (Francija) 2’Q2”44.
10. Pia Riva (It.) 2’03”14.
15. Giustina Demetz (It.) 2’04”51. 20. Inge Senoner (It.) 2’05”56.
22. Patrizia Medail (It.) 2’05”71.
29.	Ankele (Jug.) 2’09”96.
30.	Fanedel (Jug.) 2’H’”97. KOMBINACIJA (ŽENSKE)
1.	Edith Zimmermann (Av.) 22,85.
2.	Heidi Biebl (Nem.) 49,40.
3.	Pia Riva (It.) 49,85.
4.	Christl Staffner (Av.) 59,77.
5.	Du Roy di Blicquy (Bel.) 72,60.
6.	Sylvia Zimmermann (Švica) 80,12.
—.	ljak in Švab v ženskih
7. Maria Szatkovva (Polj.) 87,23. Košuta - Batista v mešani«

.^ S
m W, ^l<
V štafetnem teku 3 x i®
Ekipi«Fiamme naslov ital. prvaka
,ff. c
NEVEGAL, 18. — EkiP» ^
me Gialle« iz Predazza
Piller, Nones, De Dorigo, ' JjC),
deljo osvojila italijanski -štafetnem teku 3x10 km- ju trojice financarjev ni bl,„|r(1#1
lahka kot so nekateri Pr*fa,j f
Sele na koncu tretjega u“jtjti ge je De Dorigu uspelo P jj
seboj upornega Manfro'8, jjjl* nastopal za barve moštva
me Oro» iz Moene.
Izid štafetnega teka za j„ji: i.:___i... ----v. nasle j

ski naslov prvaka je
1.	Fiamme Gialle PredaJz°50\
pa A (Piller 40’26’% ' 38’26”1, De Dorigo skupni čas 1.57’28”7.	j(,-
2.	Fiamme Oro Moena b
40’26”, Genuin 38’37’% 38’25”2) 1.57’28”9.	^
3.	Fiamme Oro Moena 41’37”5, Bernardi 39» 1 rin 38’33”2) 1.59’33"55
Hi
t:
ti
S
n
s
%

A
Ji

4. Sci Club Cortina 44’46”5, Dibona 38’26’ 9-
eda*,J
37’30”2) 2.00’43”6.
5.	Fiamme Gialle Pre°
2.2’D3”7.	( n„Si .
6.	G.S. Motoguzzi 2.041® ^ ^
7.	Sci-CAI Monte Lussari ^
8.	Fiamme Oro Moena ^
NAMIZNI TENIS
Članica Bora Nadja noči zasedla na pokrajinf^fFj P* nirju prvo mesto med j«1.* pj j V nadaljnji del tekmovanj JPj JK, se uvrstile Miranda Ea^oji<^> ( t
TRIESTINA—MESSINA: zmagoviti gol. 1. Trevisan (izven slike) zgreši strel In poda žogo pred vrata. 2. Nanjo se istočasno poženeta Vit in Santelli. Santelli je hitrejši in pošlje usnje v nezavarovana 3. V naletu pade tudi Santelli v vrata, Porro pa mu z vzdignjenimi rokami teče v objem. 4. Radost je popolna: vsi napadalci se strnejo okrog Santellija, se veselijo gola in zmage
2.
Ivan Bratko:
VROČI ASFALT EVROPE
želel je, da bi imel vlak čimveč zamude, pridobil bi na :asu, javka je namreč vsak dan ob štirih popoldne, po voznem ■edu’ pa bodo na Dunaju ob osmih zvečer. Čakal bo torej vso iolgo noč. Natakar je prinesel dobro dišeče kave, piva in sendvičev Založil se je z vsemi dobrotami in počasi srkal pivo, nislii na kongres, ki bo velika stvar, in obujal spomine na prejšnja štiri potovanja....
II.
Začelo se je po končani četrti gimnaziji, ko jih je omamil ‘ar neznanega sveta. Bilo jih je sedem, ki so si naprtili težke nahrbtnike se oskrbeli z dekami, specialkami in šotorskimi krili pa se'odpravili na pot. Peš je bilo najbolj poceni in mikalo jih je Hoteli so videti svet s svojimi očmi, takega kakršen ie brez posrednikov, ne samo njegovih podob v knjigah. Po dveh dneh hoje — vsak dan so prehodili okrog štirideset kilometrov — sta jo dva popihala s prvim vlakom domov. Tretji dan sta odstopila spet dva. Ostali so le trije. Cez tri dni je nmagal še eden, bil je ves ožuljen in krvav, da res ni mogel več hoditi. Ostala sta s Picom sama: «Midva se pa ne dava!> Povzpela sta se na najvišji vrh Jugoslavije, kaj zato, če v sandalah in v kratkih hlačah! Kdo pa naj ve, da na Triglavu tudi poleti rado sneži. Skoraj bi bila zmrznila v ledenem dežju in v megli, ki ju je zmedla. Prišla sta tudi na drugi cilj potovanja — k morju, ki si ga iz knjig in pripovedanj nist» mogla prav zamišljati. To je bilo mnogo. Ko sta se po dobrih
treh tednih vrnila domov, sta prinesla s sabo tri sto dinarjev, na pot pa sta jo mahnila z blagajno, ki ni premogla več ko pet sto. Kadar jima je začelo denarja primanjkovati, sta po stari študentovski navadi potrkala pri trgovcih, v župniščih in pri premožnejših obrtnikih. Vsaj prenočila sta zastonj. Najvažnejše pa je seveda bilo, da se nista izneverila potovalnemu načrtu, že na poti sta skovala nov načrt za počitnice po peti šoli. Uspeh ju je opogumil.
Tudi drugo in tretje potovanje sta tvegala sama peš. Kdor je prvič omagal, ni imel več poguma, da bi mislil na še mnogo širši krog, ki je zdaj zajel tudi Bosno, po šesti pa Srbijo, Makedonijo in Dalmacijo. Kopanje in plavanje, ki ga je bilo dotlej v počitnicah nič koliko, je šlo po vodi! Pregnala ga je žeja po novih pokrajinah, ljudeh, samostanih, muzejih, minaretih, mestih, rekah, gorah in morju. V Makedoniji so jima povedali, da poučujejo v njihovih šolah samo v tujem jeziku. «Kaj pa, če otroci ne razumejo učitelja?* «Potem pomaga palica!* Po vrnitvi je Samo napisal potopis. Odlomke iz tot,a pji-opisa je prebral na šolski proslavi sv. Save, zaradi česar je nastalo razburjenje, ki ga ni pričakoval. Uradni predstavnik hegemonističnega režima je terjal stroge ukrepe zaradi odlomka o makedonskih šolah. Šele po prizadevanju drugih profesorjev, ki so bili drugačnega kova, so potlačili spotiko, ki jo je sprožil v svoji dijaški prostodušnosti.
Četrto potovanje v zahodno Evropo, kamor ju je že dolgo vleklo, je bilo najimenitnejše. Nanj sta se pripravljala vse leto. Zagrizla sta se v nemščino in francoščino, zbirala denar in inštruirala, saj so bile inštrukcije poglavitni vir «potovalne-ga fonda*. Skromna vsota pet sto dinarjev, ki sta jo privarčevala na tretji poti, ni pomenila mnogo. Povrh vsega Pic v zadnjem času ni mogel inštruirati, ker mu je grozilo, da sam pade v šoli. Ves imeniten načrt je bilo v nevarnosti. Sklenila sta, da se bo Pic zagrizel v matematiko, Samo pa inštruiral za dva. Tako je postal Samo edini produktivni ud njunega
podjetja. Imel je po šest do osem inštrukcij na dan, kar je bil vsekakor rekord. Zbral je okrog tri tisoč dinarjev, poleg tega pa je kupil še opremo in fotoaparat. Komaj so se zaprla šolska vrata, sta se odpravila čez mejo, vrnila pa sta se, ko se je pouk že začel. Raztegnila sta pohod na dobre tri mesece. Profesorji so globe-trotterja blagohotno sprejeli, za kar je poskrbela Picova mama.
Pravo peš potovanje je bilo pravzaprav samo prvo. V drugem in tretjem krogu sta prevozila z vlakom samo Panonsko ravnino. V tujini nista mogla računati na vlak, saj je bilo denarja komaj za hrano in za muzeje. Preostal jima je en sam izhod: avstostop. Oblekla sta se v rjavo skavtsko uniformo s širokim klobukom in z živomodro ruto. Klobuka sta se jima bohotila zadaj na nahrbtnikih, pripeta s trakom okoli vratu. Tako opremljena sta imela največ upanja na uspeh na evropskem asfaltu 1932. Zunaj mest, od katerih sta se poslavljala, sta začela pešačiti in se ozirati po avtomobilih. Tovornjakom in praznim osebnim sta pomahala. Včasih sta hodila pol dneva in še več, nazadnje pa se je le našel kdo, ki je potoval sam in mu je bilo dolgočas ali pa sta mu mlada skavta vzbudila radovednost. Kdaj pa kdaj sta kar pri priči spremenila smer potovanja, samo da bi prišla dalje. Samo dalje, čim dalje....
«Frankreich nicht gut!» je mrko ugotovil Wandervogel, ki je korakal ob strani, vedno dva, tri metre pred njima.
«Deutschland gut?» je vpraša! Samo, ki si je hotel iz izku-šenčevih sodb ustvariti čim popolnejšo podobo o usodi, ki ju čaka.
«Schweiz?»
«Schweiz nicht gut!» je oni zaničljivo zamahnil z roko.
Korakali so po asfaltu, ki se je smolil in lepil od vročine, in zaman mahali avtomobilistom, objestno drvečim mimo njih. Vročina je bila neznosna.
«Bulgarien gut! Jugoslavvien gut!» je pribil trudni glas tujega popotnika.
■ V1
Vedela sta, da so Wandervogli, nemški brezposeln ^
majo iz kraja v kraj, obarvali svet belo-črno. Kjer s° A jj8 nekaj izdatnih grižljajev, tam je bilo «gut», kjer ne, gut*. V tem je bila vsa preprosta modrost. Vmes ni bil° {ftF « «Frankreich nicht gut!* je ponovil Nemec. Bil j® fr mlad, surov v obraz, drznega pogleda.	^J
Ko sta pred dnevi s tujcem prekoračila švicarskoffgt> 7 S ( mejo in prvič v življenju stopila na francoska tla’rselr</ fr srečna... zavezništvo med Francijo in Jugoslavijo... V«* ^
Balzac... francoščina, ki so se je učili v šoli.... Prve
žirala smrad po olju in bencinu in se tolažila; P°vs°“ p8(sSJ
|V»_
selja in trdo življenje. Vse to se ni prav nič ujema'0
jah življenje zastane kot v prstih starega človeka!	ŠJ
prihajala globlje v deželo, sta presenečena opazoval« ^
mi gimnazijskimi predstavami o obljubljeni deželi spoštovane kulture.
Proti večeru, ko so se komaj še pomikali naprej’
'jhS * f 8
usmilil neki kamion. Stisnili so se po sprednjih kotih ’" if ti praznega voza.	0\et' Cj
«Frankreicn gut!» je vzkliknil Pic, ki so ga P°d . L1 skelele noge.	^ $
«Frankreich nicht gut!» je zavzenel smeh sopo^*-' j$i je bilo drobceno srečno naključuje premalo, da bi sP
svoje že zakoreninjeno mnenje.	Sl
i j s,
«V tej deželi se laže prebiješ sam!*	pi*. Vi
Ko so poskakali z voza, se je Wandervogel urno P
kje bova nocoj spa'«^^!/ dneve, ki ju še ločijo 0<Lo^J O domov, Samo pa bi prenesel tudi to, samo da bi bil (3 nega potovanja čini širši. Njun proračun jima je JJ, $(8
Najhujši so bili večeri: začel bati noči. štel je
vsak dan dve štruci belega kruha in kilo zdroba, skuhala na gorilniku, toda spanje, s tem je bilo hudo-
(Nadaljevanje sledi)
-J X
Tel. št. 37-33« — IVAHOGNINA: mesečna H3U ur — V«8^,/' ^
UREDNIŠTVO; TRST - UL. MONTECUH1 6-11. TELEFON 93-808 letna 1800 lir polletna 3500 Ur celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94638 ~ Poštni preaai 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Fellico Ml. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo Ljubljani 600-14-603-86 — OGI.ASI: Cene »Klasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Odgovorni urednik: STANISLAV HKNKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat__________________________________
in n n wt in i in mesecu«	ur — »*•	. ju'. |im]
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, ^ 1 ^
Mali oglasi 30 lir beseda — Val oglasi se naročajo pr)

4
S