148. štev. V Ljubljani, petek 24. junija 1921. Poštnina plačana v gotovini. IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: CClO ieto . K 3SC- — po! leta . . . n 180— ietrt leta . . „ 80 — ta tsestc . >. 30 — Za inozemstvo: edo leto pol leta. Jetrt leta ta mcsec K 480— „ 240'— n 120 — n 40— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje Četrtletno. . 2 dolarja V"i uaročBikl oai pošiljajo ; •> bo nakaznici. e« 'ni /k I, fot). Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ...... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1-60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo — Rokopisi se ne vračajo. '■ - Končno glasovanje o ustavi. Beograd, 23. junija. (Izv.) Na današnji seji konstituante se je danes nadaljevala seja o Vlil. delu ustave glede razdelitve države na oblasti. Govorili so radikalec Matič, kateri je kritiziral člen 95 ter zahteval, da sc prepusti spojitev oblasti oblastnim skupščinam. Musliman Kurbe-govič je zahteval razdelitev na poki ajine. Radikalec Bojovič je govoril proti členu VIII. Jutri dopoldne se seja nadaljuje ter mogoče pride do clasovanja o členu VIII. Nato pridejo na vrsto 13. in 14. oddelek uslave. Vlada hoče na vsak način doseči, da se glasovanje vrši to nedeljo. kar se bo tudi gotovo zgodilo. ako kaj posebnega ne pride vrneš. V tein slučaju bo na Yidov dan regent položil prisego na ustavo. Beograd. 23. junija. Narodni poslanci se ponovno pozivljejo, da pridejo v Beograd in prisostvujejo končnim debatam o ustavnem načrti!. Odglasovanie ustave bo po vsej priliki v soboto dopoldne. O. Pašič ie včeraj ponovno apeliral na vse načelnike strank in pozval vse stranke, da čim prej rešijo vprašanje ustave. Slovenija se bo delila na dve oblasti. Beograd, 21 junija Dopisnik »Novosti« doznava. da bodo dosedanje pokrajinske vlade po proglašenju ustave in statu admisionis izvedle likvidacijo dosedanjega sistema in prenesle svoj delokrog na oblasti. Vseh oblasti v naši državi je dvajset. od katerih bo imela vsaka sedem ali osemstotisoč prebivalcev. Mesta, ki imajo več kakor 100.000 prebivalcev, bodo tvorila posebno oblast V Zagrebu bo dvoje oblastnih uprav, za mesto Zagreb in za zagrebško oblast. Vsa Ilrvatska bo razdeljena v štiri oblasti: zagrebško, osješko. karlevsko in sremsko. Srbija bo razdeljena na osem. Slovenija na dve oblasti, Črna gora pa bo oblast zase. Naš delež na vojn! odškodnini. Tekst pogodbe. Beograd, 21. junija. (Izv.) Med "_,ylado Velike' Britanije in Francije (Eer državo SHS se ie sklenilo sledeče: 1. Država SHS dobi 5% od vsote, katero plača Nemčija kot vojno odškodnino. Nadalje dobi prvo polovico in 15% od druge polovice od vsote, katero imajo plačati Avstrija. Ogrska in Bolgarija kakor tudi od vsote, katero plačajo Kalija Romunija, država SHS in Češkoslovaška na podlagi pogodbe cd 10. sept. in 8. dec. 1919. 2. Država SHS ima pravico na vse ugodnosti katere se priznajo Italiji po členu IV. alinea 36 (XIV.) in členu 9. pogodbe v Spaa od 16. julija 1920. 3. Francija kreditira državi SHS vsakoletno na račun vojnega dolga, •katerega ima Srbija, vsoto, ki odgovarja 70% razliki med 6/86 celokupnega dohodka, ki ga imajo tekom enega leta na podlagi prej označenega člena I. Velika Britanija, Franciia in država SHS skupaj, na drugi strani pa iz dohodka, ki ga plača država SHS v roku istega leta pod istimi pogoji. Velika Britanija kreditira državi SHS na račun vojnega dolga Srbije vsoto od 30% iste razlike kakor pri Franciji. Omenjeno razmerje 6/86 je ono. ki je določeno v sporazumu od 13. II. 1920 med podpisanimi vladami. Ako bi nastopile kake izpremembe glede medsebojnih dolgov, država SHS ne trpi nikake škode radi znižanja njenega doisca pri Veliki Britaniji in Franciji glasom tega akta: to je vsaki izbris njenega vojnega dolga v njeno dobro se bo izračunal na podlagi velikosti omenjenega dolga za toliko, kolikor bi on znašal, ako bi se ta sporazum ne dosegel, a ne na podlagi zmanjšanega iznosa. ki bi sc dosegel iz udejstvovanja pričujoče pogodbe. 4. Pod zgoraj navedenimi pogoji pristaje država SHS na določbe pogodbe sklenjene v Spaa dne 16. julija 1920. 5. Ta določba je obvezna za podpisane vlade pod pogojem, da ostale zave-zne države pristanejo na vse določbe ki se njih tičejo. Velika Britanija in Francija se zavežejo izposlovati ta pristanek. Ako se ta pristanek ne bi izposloval, podpisane vlade ostanejo vezane na pogodbe od 13. II. 1920. Velika Britanija in Francija se obvezujeta, da sprejmeta posebne koristi priznane Italiji v čJenu 4, alinea 36 (XVI) In členu 9 pogodbe v Spaa od 16. julija 1920 Stimo pod pogojem, ako iste veljajo istočasno za državo SHS. — Izdano v Parizu, dne 20. junija 1920. — V imenu naše države so podpisali pogodbo dr. Kumanudi. Jankovič in Boškovič. Sporazum glede Gornje Šlezije. Nauen. 23. jun. Iz Opol javljajo, dd je bil dosežen popoln sporazum med vladno komisijo, odborom dva-najstorice in generalom Hoeferjem glede vseh vprašanj in posebno v vprašanju izpraznitve. Vladna komisija se nocoj povrne v Berlin. * Berlin. 23. jun. Delegacija internacionale strokovnih organizacij, ki se Je vrnila tz Gorenje Šlezlje, ie mnenja, da *e mora ondotni položaj razjasniti v smislu sprav- DEMISIJA ITALIJANSKEGA DELAVSKEGA MINISTRA. Rim, 23. Junija. (Izv.) Ministrski predsednik Giolitti ni sprejel deniisjje delavskega ministra Labrlole. Ker pa ta na svoli demlsljl vztraja, dalo se mu Je 24 ur za premislek. Ker se položaj kabineta smatra trdnim, ne bo ta demlslja povzročila oadaljne krize v vladi. STAVKA ITALIJANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Rim, 23. lun. Stavka železničarjev se Je razširila tudi na provinci ji julijska Benečija In Padova. no politike med Nemci in Poljaki in da Izvaja politiko, kj jo priporočajo različne politične In vojaške osebnosti in kj pomeni zatiranje, psihološko učinkovanje, K1 bo povod velikim nevarnostim v bodočnosti. V Gorenji Šlezijl bodo delavci tisti faktor, ki bo lahko tej politik] napravil *onec s svojo spravljivostjo in treznostjo ter ne bo dopustil, da bi militaristični elementi v Gorenji Šlezijl prišli do veljave In go-spodstva. NOVA DIVJAŠTVA FAŠISTOV. Rim, 23. Jun. Fašisti so v Puli ponovno porušili hišo, v kateri so bili prostori socialističnega društva. V Ferrari »ta bila pri napadu na socialiste dva socialista težko ranjena, v Calcarri so fašisti porušili ljudski dom. V Napolju so bili Izvršeni mnogi napadi na prodajalnlce, ki niso hotele znižati cen. Giolitti je obljubil socialistični deputacij), da bo v bodoče skrbel za to, da se taka nasilstva ne bodo več mogla vršiti. V ta namen Je preIeKtom že dal posebna navodila. IZ USTAVNEGA ODBORA. Beograd, 23. jtiuija. (Izv.)Ustavnl odbor danes predpoldne ni mogel Imeti seje, ker sta zborovala radikalni in demokratski klub, k! sta razpravljala o vprašanju oblasti. AMNESTIJA OB PRILIKI PROGLASA USTAVE? Beograd. 23. jun. Kakor doznava dopisnik »Rijcči«, se nekateri poslanci prosili notranjega ministra, naj se o priliki proglašenja ustave razglasi v Hrvatski in Slavoniji amnestija za one, ki so bili obsojeni radi izgredov leta 1918. in 1919. MADŽARSKI POSLANIK PRI PA-ŠIČU. Beograd. 23. jun. Včeraj je ministrski predsednik Pašič sprejel madžarskega poslanika, ki ga je na-iciosil. da bi mogel kmalu predložiti regentu svoja akreditivna pisma. VESELJE MED SLOVENSKIMI POSLANCI V BEOGRADU. Beograd, 23. junija. (Izv.) Slovenski poslanci v koustituaiiti so se danes priletno zabavali vsled vesti, da Je dr. Sajovic Iz Kočevja poslal tajniku skupščine radikalcu Janiču pismo v katerem mu Javlja, da vlada v Slovenili veliko razpoloženje za radikalno stranko, ki bi se naj ustanovila. Demokrat dr. Sajovic ponuja se v pismu za organizatorja nove stranke. ANGLEŠKO - JAPONSKA VOJAŠKA KONVENCIJA. London. 23. junija. (Izv.) Angleška vlada je spremenila angleško - japonsko pogodbo tako. da se Anglija zaveže v slučaju konflikta med Ameriko in Japonsko pomagati Japonski z orožjem. AVSTR Al.1.14 PROTESTIRA PROTI OBNOViTV! ANGLEŠKO - JA-PONSKE POGODBE. Melbourne, 22. junija. Avstralska delavska stranka je sprejela resolucijo, v kateri se protestira proti obnovitvi angleško - japonske pogodbe. BODOČI ANGLEŠKI PREMIER. Pariz. 23. junija. (Izv.) V političnih krogih se ie razširila vest. da bo poklican za ministrskega nre-miera lord Robert Cecil, ki. je že tudi izjavil, da bo to odgovorno mesto prevzel, če bo to hotela narodova volja. POGAJANJA O NAČINU VOJNE ODŠKODNINE. Pariz, 23, junija. (Izv.) Pregovori, kateri so se Imeli vršiti z ministrom Louche-roin 24. t. m. v Parizu kot nadaljevanje pogajanj v VVlesbadenu, so za nekoliko dni odgodeni. Počakati se hoče na poročilo reparacljske komisije, katero bo služilo kot osnova načina nemških dajatev. PODMORSKA ZVEZA MED IRSKO IN AMERIKO. Washington, 23. jun. Častnik irske republike je izjavil, da obstoja dve leti reden promet med Irsko in Zedinjenimi državami, ki ga vzdržujejo podmorniki irske republike pod njeno zastavo. Tudi Devalera je pripravljen za tako vožnjo. NOV POVELJNIK ZAVEZNIŠKIH ČET V CARIGRADU. Pariz. 23. junija. Angleški general Harriuiton je bil s pritrditvijo Francije imenovan za poveljnika zavezniških čet v Carigradu. To Ime-novanie uresničuje enotnost kontrole in vodstva. MEDNARODNI KOMITE ZA BREZŽIČNO BRZOJAVLJANJE. Pariz, 23. jun. Mednarodni komite za brezžično brzojavljanje je imel včeraj v Parizu svojo otvoritveno sejo. POŽUN SEDEŽ DONAVSKE DONAVSKE KOMISIJE. Praga, 23. junija. (Izv.) Interilliraua podonavska komisija sl je za svoj sedež izbrala Požun, kjer bo pričela že v najkrajšem času s svolim delovanjem. Revizija sevreške mirovne pogodbe. Se v ref,k a mirovna pogodba se torej v velikem delu revidira, tu sicer na šSodo Grčiji hi v korist TurčIJL Potemtakem Ima zaznamovati kemaHstična akcija prav znaten uspeh, le da se mora za precejšen del svojega uspeha zahvaliti Grčiji sami, ki se Je z restavracijo Nemcem prijazne Konstantinove vlade uprla antantlnlm poveljem. Naicljonallstičnoturška vlada ▼ Angorl Ima v svojih osnovnih cililb zopetno obnovitev Turčije kakor je obstojala pred svetovno vojno. Ogroža tedaj Francosko vlado v Siriji In angleško v Mezopotamiji ter Palestini in Arabiji. Sicer bivajo v teh deželah skoro izključno le Arabci, toda verska skupnost veže prebivalce, še bolj pa skupni odpor zoper osovraženo gospodovo Evropejcev. Kotijo se bo Angležem in Francozom posrečilo z negovanjem arabskega nacionalizma podpihovati In povečati že od nekdaj obstoječe nasprotje med Turki in Arabci, ie drugo vprašanje. Gotovo Je, da Je Parizu in Londonu sosedstvo nepomirjene Anatolije neprijetno, zato sklepajo kompromis z Angoro na ra. čun — Grčije. Mezopotamija In Sirija sta tedaj Izven debate, o tem seveda ne more biti dvoma. No, Turki imajo tudi vzroka dovolj biti veseli, če rešijo vsaj Malo Azijo. KaJtl i tudi ta dežela, zadnji ostanek njihove nekdanje svetovne velesile, Je bilo le prav močno ogrožena. Fraucozi so sl rezervirali interesno sfero v Cillcijl, Italijani v južni obali, vzhod pa Je bil prisojen nanovo osnovani Armeniji. Nalhiijšl udarcc Svobodni Anatolljj pa ie bil zadan z Izlo-čltvjjo Smirne In zanr.dnc obale, ki Ju le scvreSka mirovna pogodba prrdellla Grčiji. O Smirni smo že ponovno govorili na tem mestu. Njen izredni, da, življenjski pomen za Anatolljo označimo najboljše, ako Jo primerjamo s Trstom ali Reko. Kakor v teh dveh mestih, tako le tudi y Smirni zgrajeno edino moderno pristanišče Male Aziie, zvezano s popolnoma evropskimi železniškimi progami, k; greda v notranjost. Notranji preporod Turčije, o katerem si toliko obetajo v Angorl, Je skeroda nemogoč, ako sl država ne ohrani Smirne. Ker Imajo le obrežna mesta bodisi deloma ali pretežno grško prebivalstvo In ker nas primer Trsta, Reke, Zadra In Soluna dovolj poučuje, *a) s« pravi notranjost odrezati od Izhoda na morje, se nam zdi primernejše, če se smt-nisko pristanišče ne zapre Turčiji. Drugače Jo z ničnimi aspiracijami ua Tracijo. Res da tam turškega prebivalstva Kotovo ni manj nego grškega, venaar mislimo, da ta dežela ne sodi ue Turčiji na Grčiji, ki tekmujeta zanlo, nego — Bolgariji. Tej državi zapira bodisi grška kot turška posest dohod do Egejskega morja, zato bo revizija posestnega stanja pravilna šele takrat, kadar bo dežela prklellena v bolgarsko posest, prav tako kakor bo moral biti dalje na zapadu Solun pride-IJen — Jugoslaviji. Revizija sevreškega mirovnega dogo« vora zadeva tedaj posreduo tudi našo razmerje do Grčije, saj imamo mi do Soluna in Bolgari do Tracije najmanj enako utemeljene aspiracije, kot Aiiatolija do Smirne, lločeš-nočeš bo postala tedaj Grčija vsem imenovanim trem državam skupen in enak nasprotnik. Glede Carigrada ue beremo ničesai novega. Stara določba jo obetala mesto Turčiji, ako se bo spodobno obnašala, to ie, ako bo lojalno Izvršila mirovne pogo-lc. Da bi se bilo to zgodilo, tega doslej ne moremo trditi. Vsekakor pa sedi Anglija v Carigradu, s čimer Je položaj, ako sc namreč mislimo v zgodovino boja za to me« sto, dovolj značilno pojasnjen. Nedvomno predstavljajo obale Ege*, skega morja zaenkrat zgolj nestalno ure« len kotlč sveta. Briand o političnem položaju. Pariz. 23. jun. Ministrski predsednik Briand je včeraj pred zunanjim senatnim odsekom podal izjavo o splošnem političnem položaju. »Pctit Journal« veli glede njih vtisa: Važno je, da se je stališče Italije v gorenie-šlezijskem In v entent-nein vprašanju znatno približalo francoskemu. Nobenega govora ni niti o odpoklicu generala Le Ronda, niti o tem, da bi se ureditev gorenje-šlezijskega vprašanja izročila novi komisiji. Oledc Smirne vlada med Franciio in Anglijo popoln sporazum in Anglija je tudi pripravljena, kon-čnoveliavno določiti statut za Tracijo v sporazumu s Franciio ter ne-, mara izprazniti celo Carigrad. GRŠKA BO SPREJELA POSREDOVANJE ANTANTE. Pariz, 23. junija. (Izv.) Grška vlada fe pripravljena sprejeti posredovanje antanto v sporu s Turčijo, toda ne da bi prevzela pri tem kake obveznosti, dasebo posredovalnim perdlogom tudi brezpogojno uklonila. Grška vlada sl bo tudi pridržala pravico, da v slučaju, ako bi Ji antantni predlogi ne konvenirall, stavi svoje proti-predloge. Dr. R1NTELEN ZOPET ŠTAJERSKI GLAVAR. Gradec, 23. junija. Na današnji seji štajerskega deželnega zbora le bil dr. Rln-tolen ponovno Izvoljen za štajerskega deželnega gjavarja. Krščanski soclalcl so dobili tudi prvega namestnika deželnega glavarja, za katerega je bil izvoljen dr. Ahrer. Nato sc Je na seji še razpravljalo o sklepu deželnega zbora z dne 21. maja glede glasovanj;) za priključitev Štajerske 14 Nemčiji. Pred glasovanjem so socihio demokratični poslanci zapustili dvoranno. Nato ie bil v poimenskem glasovanju sprejet reaslmaričnl predlo«, uakar Je bila seja zaključena. OBSODBA VODITELJA NEMŠKIH KOMUNISTOV. Berlin, 22. jun. Po enournem po-svetovaiii;i je Izreklo sodišče obsodbo zoper Hoeltza. katera se glasi na dosmrtno prisilno delo in izgubo državljanskih pravic. SPLOŠNA STAVKA BANČNIH URADNIKOV V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 23. junija. Listi poročajo: Kej; hoče zveza čeških bank urad-ništvu dosoliti pragmatiko samo z gotovimi, omejitvami, je uradništvo na včerajšnjem zborovanju skleni-, lo. od danes ob osmih pričeti splo-» šno stavko v vseh čeških bankah izprva v Pragi. Brnu in Bratislavi, prihodnje dni pa po vsej provinciji. Zastopnik nemške zveze bančnih in hranilničnih uradnikov je stavkajočim zagotovil popolno solidarnost v. vseh njenih posledicah. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 23. junija. Beograd: Valute: dolarji 3523—- 3550, franc. Iranki 289-291, Ure 179—181), leji 5550—57, levi 40— 10.25, m a rit e 50—1 50.50, avstr. kr0iie 5—6.50, drahme 210—« 218. Zagreb: Efekti: Banka ^a Primorje 755—800, Jadranska banka 1800—1875, Jngoslovenska banka 510—525, Ljubljanska Narodna banka 575—600, Praštediona 4900—5000, RiJcčka pučka banka 410—425. Zagreb: Devize: Dunaj 21.35— 21.40, Berlin 207-50, Budimpešta 58.50-4), Italija 727—727.75, London 549—550, New-york 145—146, Pariz 1180—1185, Praga 200—200.45, Švica 2460—2465. Valute: dolarji 140—141.25, avstrijsko krone 22.50—0, češkoslovaške krone 198—0, marke 212— 214, leji 224—227, lire 715—720, Dunaj: Valuto: dolarji 073—677, marke 955—961, funti 2540—2560, francoski franki 5430—5170, lire 3345—3365, dinarski tisočaki 1830—1855, poljske marke 4175— 4275, švlc. franki 11475—11525, češke krone 931.25—937.25. C ur ih: Devize: Berlin 8.35, New- york 591, London 2220, Pariz, 4765, Milan 2920, Prajja 8.10, Budimpešta 2.35, Zagreli 4, Varšava 0.37, Dunaj 1.12. Praga. Zaradi stavke bančnih uradnikov borza zaprta. Načrti, Praga, dne 19. junija 1921. Kadarkoli se je kritiziralo politično delovanje strank, vedno se je kritika ustavila pri vezanih kandidatnih listinah in povdarjala. da leži velika krivda za težke strankarske razmere in s tem za razmere v po-litčnem življenju džave suloli v vezanih kandidatnih listinah. Vofilcem j je ž njimi odvzeta možnost voliti | može svojega zaupanja, temveč so pc stavljeni pred alternativo, da volijo bodisi stranko, če pa s to niso zadovoljni, da se volitve vzdrže. Na tem principu temelji volilni red za narodno skupščino kot tudi volilni red za občinske odbore. Sedaj je pa vlada predložila senatu načrt zakona. s katerim se občinski volilni red izpreminja v marsikaterih točkah ln ena naibistvenej-ih ' prememb ;e ravne ta da se daie volilen možnost in pravica, da črta na kandidatni listi katero voli, one kandidate, ki mu nisc po volji. Lruga važna izprememha predlaganega občinskega reda se tiče volilne pravice vojakov. Dosedaj so smeli vojaki voliti v občinah, kjer so se nahajali. Sedal pa ustanavlja zakonski načrt, da vojaki nimajo volUne pravice v občinah. Motivi za to izprememho so predvsem ti. da so vojaki-volilci izročeni prehudi strankarski volilni agitaciji, ki slabi disciplino, kar ie končno le v škodo države, na drugi strani so pa vojaki fluktirujoč element, ki da je občinam s poseganjem v volitve lice. ki ne odgovarja resničnim razmeram v občmi in so na ta način občinska zastopstva v rokah enkrat ten enkrat drugih. Še neki drugi važni zakon oz. načrt zakona je predložen narodni skupščim in sicer zakon o državnem jamstvu zvezam obrtnih zadrug. Osnova pravi, da se vlada pooblašča. da prevzame državno iain-stvo v višini 30,000.000 K za posojila. ki jih dajo denarni zavodi zvezam očitnih zadrug, ustanovljenih pc zakonu z dne 9. aprila 1873. Na ta način hoče vlada skrbeti za močan srednji stan, ki je za države ve-5ke važnosti. Tu se vrše velike priprave za dostojno proslavo spomina 300Ietnice tragedije, ki se je završila 21. junija 1621 na Staromestnem trgu v Pragi. Po celi državi in na vseh koncih Prage se bodo vršila najrazličnejša predavania. ki bodo pojasnjevala narodu pomen moritve in obglavljenja čeških gospodov, padlih pod habs- i burško-rimsk'm nasiljem. Počašče-nje spomina mučenikov se udeleže tudi deputaciie ameriških Cehov, onih organizacij, ki so tekom svetovne vojne pomagale razbijati habsburško hidro. Kakor vam bo znano se nahaja zunani minister Beneš na evropskem zapadu kjer utrjuje pomen male antante. Dr. Beneš je povsod z rešpektom sprejeman in največji listi priznavajo izredno diplomatično modrost voditelja češke zunanje politike Zdi se, da rodi to potovanje zelo dobre sadove, kajti s Poljskega začenja pihati drugačen veter In množe se glasovi, ki pravijo, da Poljska ne sme ostati izven okvirja mais antante. V malo antanto pa vodi pot skozi Češkoslovaško, s katero bo treba navezati prijateljske stike in preprečiti izolacijo, v katero leze Poliska od dne do dne bolj Češki listi z veseljem pozdravljajo pteobrat poljskega mišljenja, pov-darjaio pa docela realistično, da bo prijateljstvo le takrat mogoče, kadar bo Poliska popokala svoje mape. na katerih meji Poliska z Madžarsko in na katerih ni slovaškega dela Češke države. C—y. Zabavna scena Iz laškega parlamenta. Bivši dezerter, sedaj komunistični poslanec, je dne 20. julija vendar mogel priseči v parlamentu. Fašisti so mu to dovolili, ko Jc prisegel, je deia! običajen »Giuro« (primežem). S tribune pa Je v tem zaklical nekdo: .Giuda« (Judež) in končno pravilno ocenil deserteria Mlsiani ni mogel drugo, ko da ie s tresočim glasom zaklicat: »Živel komunizem«, nakar ie odšel ‘z zbornice. Zato so ga pa pred parlamentom pretepli fašisti in tako z/rpet dokazali omiko države, katero so tako lepo povda-rOl laški senatorji. Italija sc Je usmilila Zadra. Kakor znano so proglasili Zadrčanl vsled neugodne zamenjave kron za lire generalno stavko. Ker pa 'C laška vlada sedaj popustila ln določila za izmenjavo avstrijskih bankovcev 60 milijonov lir, so s« Zadrčani pomislili in sedaj so zopet rodoljubi. O čara ItaliaJ Zelena knjiga. Italijansko zunanje ministrstvo je preložilo parlamentu »zeleno knjigo«. v kateri so zbrani diplomatski dokumenti, ki se tičejo rapallske pogodbe. Knjiga obsega 101 listino. Prvi dye listini vsebujeta poročilo o sejah med ministrom Scialojo in gg. Pašičem in Trumbičem. ki so sc vršila maja meseca 1. 1920 v Pal-lanzi. iz teli listin je razvidno, da so jiigcslovenski zastopniki zahtevali takrat kot mejo Wilsonovo črto; Italijani so priznavali suverenost nad Reko. toda zahtevali so zase suverenost nad luko Barošem in nad železnicami; dalje so zahtevali vse kvarneske in dalmatinske otoke brez izjeme, predlagali so avtonomijo za Zader in zahtevali, naj Italija prizna priključitev Crne gore h kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dne 10. maja je minister Scialoja naznanil, da so pogajanja vsled tedanie krize v italijanski vladi odgodena. Dne 28. junija 1920 je brzojavil grof Sforza italijanskemu zastopniku v Beograd, da presoja Italija jadransko vprašanje zelo zmerno, toda ima razlog biti v skrbeh glede zadržanja Jugoslovanov. Dne 7. julija sta Millerand in Lord Curzon obljubila, da bosta Beogradu priporočala mir. Dne 13. julija le grof Sforza brzojavil italijanskemu zastooniku v Beogradu, da je angleški poslanik v Rimu vprašal pri italijanski vladi pojasnila glede D,An-nunzij^vih priprav za pohod v črno goro in Albanijo. Sforza je ttidi obvestil zastopnika v Beogradu, da ga je Trumbič obiskal v Spal in da mu je on priporočal, naj jugoslovanska vlada odvrača vse nastope, ki bi mogli pokvariti dobre odnošaje med obema državama. Dne 21. julija je grof Sforza brzojavil iz Rima italijanskemu zastopniku v Belgradu I vsebino svojih pogovorov s Trum- ' bičem v Spai. Poslanik Imperlali je brzojavil 28. julija 1920 v Rim, da je Lord Curzon izjavil, da prepušča Italiji in Jugoslaviji, nai se neposredno sporazumete. in da nima name-nu posredovati. Dne 18. septembra je dobila vlada brzojavko iz Belgra-da. v kateri ie bilo rečeno, da je beograjska vlada pripravljena se zopet pogajati. Minister za zunanje stvari ie opozoril v odgovoru, da se pogajanja nv>rajo vršiti v Italiji in da Italija zahteva pred vsem razne meje na suhem ket neobhodne državne potrebe. Grof Bonin Longare je brzojavil 22. septembra iz Pariza grofu Sforzi vsebino pogovora, ki ga je imel z Millerandom. Millerand je takoj odobril stališče Italije glede meje pri Snežniku in je poslal v Beograd brzojavko, v kateri je zagovarja! iralijanske zahteve. Tudi minister Leygues je izjavil grofu Boniiu Lon-gareju. da hoče pokazati svoje prijateljstvo nasproti Italiji ne le z besedo. temveč tudi z dejanjem, kajti francoska vlada bi rada videla, da bi bil ta spor rešen. Dne 25. septembra je prišla brzojavka iz Beograda. ki ie naznanjala, da je beo-erajska vlada proti temu. da bi se pogajanja vršila v Italiji, ker se boji incidentov. Grof Sforza je odgovoril da ie vsak incident izključen in da vztraja pri svojem predlogu, da nai se pogajanja vršijo v Italiji. Dne 22. oktobra je grof Sforza brzojavil italijanskim poslanikom v Londonu in Parizu, da namerava povabiti Ju-goslovene k direktnim pogajanjem in je prosil, da naj to sporoče angleški oziroma pariški yladi. Obenem : nai !zrazi.io želio. da naj bi se jugo-slovenski pozvali na takojšnjo izpraznitev Koroškega. 24. oktobra je poslanik Sonin brzojavil. da rt^u je g. Levgues odgovoril. da bo deloval v zahtevanem zmislu. Levgues mu je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi zopetnega za-, četka pogaianj. 31. oktobra je brzojavil grof Sforza pariškemu in londonskemu 1 poslaniku glavne točke italijanskega programa za pogajanja. Istega dne sta izročila poslanika Benin in markiz Imperiaji predsedniku poročilo g. Giolittija. ki je izrazil upanje, da bodo zavezniki učinkovito posredovali v Beogradu, da se doseže oni pomirljivi mir. ki je tudi v interesu Evrope. Londonski poslanik je brzojavi 1. nov. 1920. da je Lord Curzon vprašal za točne podatke o italjan-skih zahtevah, ker se ne more obvezati na posredovanje, preden ne spozna ves načrt. 2. nov. 1920 je javil grof Benin iz Pariza, da ga je g. Millerand zagotovil o svoji vroči želji, da bi prišlo do sporazuma, in tudi izrazil dvom. da bi se moglo v Wa-shingtonu oporekati zahtevani meji na Snežniku. Londonski poslanik ie brzojavil dne 4. novembra vsebino svojega pogovora z Lloydom Geor-gejem. Ta mu je izjavil, da polaga veliko važnost v. utrditev italijansko-angleškega prijateljstva. Dne 4. novembra ie poslal grof Sforza vsem evropskim poslaništvom in v Wa-shington okrožnico, v kateri je naznanil presioječi začetek pogajanj z Jugosloveni in dejal, da se bodo vodila v zmislu popustljivosti, toda z odločnim namenom, da se zagotove Italiji njene naravne meje. Dne 4. novembra ie markiz Imperlali brzojavil v Beograd v zmislu ital. želja. Enako je javil tudi grof Benin iz Pariza glede Francije. Dne 10. novembra ie Sforza brzojavil Giolitiju. da ie vsled odločnih italijanskih zahtev Trumbič izjavil, da sprejema mejo na Snežniku, neodvisnost Reke in njene zveze z Italijo, razen tega prt-klopitev Zadra. Lošinja, Cresa. La-stovega in manjših otokov k Italiji. 12. novembra je bila pogodba podpisana in minister vnanjih stvari je to naznanil diplomatskim zastopnikom v inozemstvu poudarjajoč, da je s to pogodbo doseženo ujedinjenje domovine v njenih popolnih rnejah in da se je ustvarila podlaga za vzajemno sodelovanje z Jugoslavjio. Zelena knjiga vsebuje besedilo pogodbe. podpisane v Rapallu oroti povrnitvi Habsburžanov in besedilo odloka o imenovanju komisij na izvršitev rapallske pogodbe. Končno so objavljena poročila raznih zastopnikov v inozemstvu, ki javljajo, da Je sklenitev pogodbe naredila povsod dober vtisek. Poljska zunanja politika. Novi poljski * zunanji minister Konstantin Skirmut, dosedanji poljski poslanik v Rimu. je obrazložil sotmdniku dunajske »Neue Freie Presse« smernice, po katerih hoče uravnati zunanjo politiko Poljske. V glavnem poudarja, da je nujno potrebno, da se poliska zunanja pcllHka opira na versaillsko mirovno pogodbo ter se čim tesneje naslanja na Francijo. Pravi, da je on pristaš politike ruiru ter bo z vsemi silami delal na to. da bo povsod prodrlo prepričanje, da ne zasleduje Poljska nikakih agresivnih ciljev, temveč hoče postati element miru in ravnotežja. Kot svojo glavno diplomatsko nalogo smatra, da si pridobi Poljska s skupnimi gospodarskimi In političnimi interesi obedve državni skupini. ki težite k črnemu in baltskemu morju. Ustvariti se mora interesna skupnost med Poljsko ter plemensko in kulturno sorodnimi narodi. Poljska bo zavzela tudi jasno stališče napram malj antanti ter bo podri ral politiko baltiških držav. Natančneje se je g. Skirmut ba-vil o razmerju Poljske do Nemčije in Rusije. Poudarja, da se dobro zaveda važnega položaja, katerega zavzema Poljska kot križišče med Berlinom in Moskyo in da je za Poljsko vitalnega pomena, da pride s tema mogočnima sosedoma v dobre odnošaje. Podlago za dobre odnošaje z Rusijo je ustvarila že mirovna pogodba v Rigi. kar je bilo tem lažje, ker se ni Poljska nikoli bojevala proti ruskemu narodu kot takemu. A tudi z Nemčiio hoče ustvariti dobre odnošaje, ker je prepričan, da je gornješleziiska kriza že kul-minirata ter se tudi to vprašanje že bliža mirni rešitvi. Ko bo pa tudi to sporno vprašanje rešeno, bo pot za ustvaritev normalnih odnošajev. z Nemčijo prosta. SKRIVALNICA. Jugoslavija Slovenija Realka Policija Kje je državni upravitelj »Kasti*o- i vereina« g. Bitenc?! Politična pripadnost poslancev v l*š-kem parlamentu. V laškem parlamentu štejejo posamezne skupine naslednje število članov: agrarci 26, komunisti 11, demokrati (liberalne smeri) 79, demokrati (socijalne smeri) 63, nacionalisti 10, skupina liberalcev desnice 17, popolarl (katoliške stranke) 105, reformisti 35, republikanci 7, Jugoslovani 5, Nemci 4, socialisti 121, fašisti 35 ln divjaki 9. Ker ne do-sezajo republikanci, Jugoslovani ln Nemci števila 10, kakor to zahtevA poslovnik, so vpisani ntod mešane, Take Jonescu o svoji politiki. »Temps« z dne 15. t. m. priobčuje naslednje pismo Take Jonesca, pisano Reboul-u: »Obiskali ste Romunijo in morate biti uverjeni, da bi bilo smešno govoriti o komunistični nevarnosti. Zdrav narod smo in predvsem ia-tinci. Ne moremo si misliti svobode brez reda. Tuje nam je brezplodno sanjarjenje, kakor nam je tuj brutalni materijalizem. Tudi na zunanjo bolj-ševiško nevarnost ne verujem pod sedanjimi okoiščinami. Vse smo storili. da ostanemo nevtralni. Napram sosedom smo bili vedno lojalni, tudi napram Rusiji. Romunski delegat Filalitti čaka samo, da se vrne Ut-\vinov v Reval. potem odpotuje nemudoma tja in se pogovori ž njim o programu nadaljnih romunsko-ru-slcih konferenc. V vsakem slučaju pa obstoji med Romunijo in Rusijo mirovno stanje tako. da pri vprašanjih. ki pridejo v rešitev, rje bo več govora o podpisu že itak obstoječega mirti. Naša politika se ni izpremenila, ker bazira na osnovah, ki ostanejo trajno veljavne. Končali smo vojno in sklenili mir z zavezniki. Prijatelji moremo biti samo onim državam, ki so z nami skupno zmagale. Sedanje mirovne pogodbe so najpravičnejše in najmileiše. kar se lih mora misliti premaganec od zmagovalca, zato je čili naše politike, da se jih natančno izvede. Uničiti moramo mahinacije naših sovražnikov. Od lanskega poletja se je v tem smislu mnogo storilo, po- JESENSK1 PROMET. Pod naslovom »Jesenji saobra-čai« noroča beogradski »Dnevnik«, da je zadnje deževje znatno popravilo škodo, ki jo je prizadela polju lanska zima brez snega in dolgotrajna pomladanska suša in da bomo imeli dobro, v nekaterih krajih celo prav dobro žetev žita in dobro letino koruze. Istotako obetajo dobro slive in drugo sadje ter da bo d cv oljno zelenlave. trave in hrane za živino. Da pa bodo imeli producent. trgovec in ves narod vso korist od letošnje letine zato je potrebno. da se pravočasno vse stori in pripravi. Dve zadnji leti ste nam pustili drago plačane skušnje radi naše nemarnosti in radi naše nedelavnosti. česar posledice čutimo še danes. Za to, ako hočemo udobnejše in cenejše preživljanje, boljšo valuto bolj urejeno stanje in blagostanje v našem izmučenem narodu in v državi, moramo se otresti naše nemarnosti, praznih nad in zmot ter vsi. vsak v svojem krogu, poprijeti se intenzivnega in smotrenega deia, po zgledu kulturnih in naprednih narodov Kaiti edino tem potom se more priti do uspeha in blagostanja. Mi smo si vsi svesti naše nemarnosti in naše nedelavnosti, znamo zelo dobro, kai nam manjka in kaj treba delati, in vendar puščamo da dragocen čas mineva ter da stvari gredo. kakor so šle prej. Tako je z našim Drometom. Vsi vemo. da odpove tudi v prihodnji jeseni kampanja ter da bo glavna zapreka naši izvozni in uvozni trgovini in prometu, pa zopet se do sedaj ni storilo ono, kar se je moralo brezpogojno storiti. da se te zapreke odpravijo ter da se izlugne ogromni škodi vsled neurejenih in nezadostnih prometnih času. ki nas loči od jeseni, ne more storiti bog ve kaj. zaniore se vendar marsikaj storiti. Tu našteva »Trgovinski Glasnik« mnoge uredbe glede železniškega, rečnega in cestnega prometu, ki se dajo izvesti tudi v tem kratkem času z malo dobre volje ter polaga posebno važnost na to. da se na vseh naših večjih izvoznih in uvoznih postajah poskrbi v zadostnem številu najboljše, najvrednejše in zaupne uslužbence za železniško, brodarsko in carinsko službo. Ali za to je neobliodno potrebno, in vsi poklicani državni faktorji, posebno oni iz prometnega ministrstva pojmiio vsestransko važnost vprašanja ureditve našega prometa, ter da se resno in energično zavzamejo, da se do prihodnje jeseni na vsak način zadoyolji vsaj minimalnim zahtevam našega pridobitnega in trgovinskega sveta. Kolikor besed in stavkov, toliko porazne kritike dosedanjega delovanja oziroma nedelovanja faktorjev, ki bi morali skrbeti za urejenje in zboljšanje naših prometnih razmer. sebno po sklepu vojaške konvencija med Jugoslavijo in Cehoslovaško na eni in med Romunijo in Cehoslova-i ško na drugi strani, ter po pobota-« nju med Poljsko in Romunijo. Pri-« Dravljajo se še drugi sklepi. To ja prva faza male antante, kakor si jo predstavljam v splošnem in bodite uverjeni. da se moja pričakovanja izpolnijo. Politična dela so- tudi že pripomogla k ohranitvi miru v Evropi, posebno med zadnjo habsburško afero na Ogrskem, ki so jo insceni-rali avtorji svetovne vojne, in s tem žrtvovali stotisoče ljudi svojim imperijalističnim ciljem. Ostanemo zavezniki antante. Poznam past. Edina možnost premaganih izogniti se posledicam naše zmage je, razdvojiti Francijo in Anglijo. Že od poletja 1920. opozarjam v parlamentu na dejstvo, da je složnost med Francijo in Anglijo neločljiva. in na tem prepričanju temelji moja zunanja politika. Dogodki so me utrdili v tem dejstvu. V svrho ohranitve miru je potrebno. da se zvežejo zmagovalci srednje in vzhodne Evrope, vendar pa ne zato. da bi obrnili hrbet veliki antanti, temveč ravno nasprotno: da ji pomagajo v tem delu Evrope. Upam, da se nam bo posrečilo sklenili vojaške konvenicie z vsemi zmagovalnimi državami srednje in vzhodne Evrope. Cilj te konvencije bo vzdržanje integritete mire vnih pogodb. Vzdržala ho vsak napad. Člani te konvencije bodo n ed seboi v ozki zvezi. Njihova zunanja politika in njihova vojaška organizacija bo enaka. Prepričan sem. da dosežemo ta ideal.« Je 11 kaj upanja, da ne bodo besede »Trgovinskega Glasnika« zadele ob gluha ušesa? Dosedanje skušnje pač niso take, da se bo slednjič enkrat prelomilo s fatalizmom, ki se izraža v rei-kovnl izpiti iz srbo - hrvaščine. Pouk našega jezica je odrejen s posebnim ministrskim odlokom, ki bo omogočil, da se na ta način stalno poučuje srbo - hrvatski, češki in poljski jezik. Za profesorja teh jezikov je imenovan g. E. Vajan, izprašani profesor pariške Sorbone, ki Je b’val pretečeno leto nekaj časa med nami. Praktično dela pa je prevzel en naš rojak. — Joe. napredno akad etnično društvo »Jadran« se tem potoni kar najiskreneje zahvaljuje bratskim društvom »Zagorskemu Sokolu« in »Glasbenem društvu«, ki sta nam o priliki prireditve v Zagorju ob Savi požrtvovalno pomagala, lstotako se iskreno zahvaljujemo celokupnemu občinstvu. ki nam je s svojo prisotnostjo pripomoglo do lepega moralnega uspeha. — Odbor. — Dramska sekcija jug. napred. amilom. društva »Jadran«, ki je že v Novem mestu in v Zagorju ob Savi z lepim uspehom nastopila s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, priredi isto v nedeljo, dne 26. junija t 1. ob 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu« na Jesenicah. Opozarjamo že danes vse, ki žele bliže spoznati eno najboljših de) prvega poznavalca slovenske i>!emenske duše Ivana Cankarja, naj ne zamude ugodne prilike. Umrla je v Gradcu gospa Marica Štib-cr roj. Havliček, soproga g. Miloša Stibler, lačelnika ministrstva poljoprivrede, bivše-ra tajnika celjske Zadružne Zveze. — Podelitev lekarniške koncesije. Ministrstvo narodnega zdravja je podelilo •nag. pharm. Francu Šavntku koncesijo za )brutova*je lavne lekarne »pri sv. Trojl-‘-1« v Kranju, ki Jc bila do sedaj last n‘e- pet prevzame vodstvo ondotnega okrajnega glavarstva. — Dvorni svetnk V. Laschan Je vpokojen. — Deco-ljubcčemu občinstvu na deželi. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani in njegovo Generalno varuštvo imata v svoji oskrbi veliko število šoloobveznih otrok. V kratkem 't konča šolsko leto in bi društveno vodstvo svojim malim gojencem rado oskrbelo telesnega in duševnega razvedrila na deželi. Vse zapušča mesto, da preživi poletne mesece na svežem zraku. Samo ti ubogi malčki nimajo nikogar na svetu, ki bi jih sprejel na počitnice. Društveno vodstvo se obrača do dobrotnikov na deželi s prošnjo, da sprejme črez počitnice v svojo oskrbo po enega ali več otrok v starosti od 6—14 let Kdor čuti z osirotelo deco tn je pripravljen sprejeti jo pod svojo streh,, naj naznani svoj naslov Generalnemu varuhu Društva za otroško varstvo In mladinsko skrb v Ljubljani, sodna palača, vrata Št. 16. — Razne tatvine. Med vožnjo Iz Zagreba v Ljubljauo so ukradli žeparji Ljubici Gumerčevi ročno torbico, v kateri le Imela 400 K denarja in poselsko knjižico. — Kati Kašperjevi se je na ulici spodrsnilo in le padla Pristopil le k njej neznan moški, Jo pobral in izginil. Z kavalirskih neznancem pa je izginil tudi nje« svilnat belo obrobljen dežnik vreden 500 K. LiubSfana. = Politični klub NSS. rad! nastalih zaprek nocoj nima seje; klubov večer se vrši še le v pondeljek. dne 27. t. m. ob osmi url zvečer v v Prešernovi sobi restavracije Novi svet. Radi važnosti in nujnosti udeležba polnoštevilna. — Razstava ročnih del la risb v Mladiki je bila otvorjena včeraj ob 11. dop. Pod vodstvom ravnatelja Juga. strokovne učiteljice gdč. Julije Kuntilove in prof. Podrekarja so dovršile gojenke naravno;,-t umetniško dovršena najrazličnejša ročna dela in risbe. Velika, lepo in okusno okra- i šena dvorana naravnost očara s svojimi skrbno, točno, vestno in dovršeno izdelanimi ročnimi deli v najlepših jugoslovanskih motivih. Tu so krasne garniture narodnih oblek v hrvatskih, srbskih in bolgarskih narodnih nošah. Tudi so številno zastopane razne druge vezenine in pletenine, katere so Izvedle naše mlade umet nlce dovršeno ddoma po predlogah, deloma pa tudi po lastnih kompozicijah Jako lepe so tudi razne risbe. Izmed katerih le večina lastne kompozicije. Priznati moramo, da nam nudi razstava lep napredek naše mladine m Jo toplo priporočamo našim materam, starišem In občinstvu, ki se zanima za napredek naše dece. — Odkritje Verovjek - Borštnikovega spomenika. Pododbor Udruženja gled niških Igralcev SHS v Ljubljani je razposlalo te dnj vsem kulturnim društvom in korporacijam vabila za prijavo udeležbe ob priliki odkritja spomenikov prvakoma slovenske gledališke umetnosti Verovšku in Borštniku. V slučaju, da je bil kdo pomotoma izpuščen, prosj Udruženje gledaliških igralcev naj se mu oprosti in nai vsakdo, komur je na tem, da prisostvuje odkritju, naznani to najpozneje do srede 29. t m. Udruženju gledaliških igralcev v Ljubljani, da bo tako mogoča še pravočasna porazdelitev posameznih društev. Zahvala. Koosulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani se po končantu cikla predavanj najtopleje zahvaljuje gospodom: dr. P. Pestotnlku, dr. Iv. Lahu, prof. fv. Vavpotiču za nenavadno požrtvovalnost s katero so predavanja prevzeli. Cisti dobiček v znesku 3380 K 60 vin. je bil predan pripravljalnemu komitelju Coškoslovaško-Jugoslovanske Lige v Ljubljani. -~ Usodno darilo iz Amerike. Trg. pomočnik Viktor Baloh iz Ljubljane je dobil od svoje sestre iz Amerike 25.000 K. Fant Je začel popivati in je šel končno na planine k pastirjem, kjer je popival dalle. Pastirji so se končno naveličali in so ga spodili. Nastanil se je nato pri tesarjih na Potoški planini, kjer je dalje popival. Pred nekaj dnevi pa je vsled neprevidnosti popolnoma pijan zažgal kočo, v kateri je bil k sreči sam in zgorel v koči. — Predrzna žepna tatvina. Dne 18. f. m. se je vrnil z večernim vlakom iz Za- I greba v Ljubljano delavec Ulčar Egfdij. Žejen, lačen in brez cigaret je šel v Kači-čevo gostilno na Dunajski cesti, kjer je kupil od dveh pivcev 3 cigarete za liter vina. Po 11. uri je odšel in spremil ga je po Dunajski cesti kovač pri Žabkarja Močnik Franc. Pred Sv. Krištofom sta sc poslovila, dasi je Ulčar prosil Močnika, da naj ga še malo spremi. Doma je opazil Uičar, da mu le izginila listnica z večio svoto denarja in z vsemi dokumenti. Molnik, katerega so zaprli, tatvino taji — Stavka palače Kreditne banke Je na enem koncu že pokukala izza plotov. Tudi na ostalih stavblščih se pridno d e’a, le »Trboveljska« še vedno štrajka. — Z revolverjem *• je igral elektrotehnični vajenec VVeibei Marijan tz LJub- prestrelfl težko levo roko. Odpeljali so ga v bolnico; poškodba je težka. — Pozor pred nakupom. V okolici Ljubljane so izvršili razni že znani tatovi in tatice več vlomov in tatvin ter pokradli veliko obleke In perila. Kakor je dognano, so se zatekli vsi ti elementi v Ljubljano, kjer hočeio spraviti ukradene stvari v denar. Maribor. Koncert Rijavec-Ličar. Koncert, ki sta Ra priredila v sredo zvečer naša triada umetnika Rijavec in Ličar je drscRel v moralnem oziru popoln uspeh. ZaliboR je bila dvorana napol prazna. S svojo odsotnostjo so se odlikovali zlasti oni kroRi. ki majo drugače ob vsaki pril:kl usta polna kulturnosti. Temveč navdušenih in burnih ovacij sta pa žela oba umetnika pri onem občinstvu, ki se je hvaležno naslajalo na njuni čisti umetnosti. Dne 25. t. m. nastopita umetnika na koncertu v Ptuju, kjer je prevzelo priprave »Ptujsko slov. pevsko društvo«. Dr. Leopold Lcnard je odpotoval v četrtek popoldne na svoje službeno mesto k pressblroju v Beoirrad. Bivši sodni praktikant, dr. Fohn, ki je bil pred kratkim aretiran zaradi sumnie udeležbe na tatvini, je bil sedal izpuščen iz zapora, ker ni zadostnih dokazov za njegovo krivdo. Iz soKpIstva. Na poti v Osijek se peljejo češkoslovaški Sokoli v nedeljo skozi Maribor. Na kolodvoru jih pozdravi mariborski SokoL V soboto 25. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršilo v veliki dvorani Narodne-fia doma slavnostno razvitje prapora iezdneca odsek? mariborskega Sokola Zvečer ob 22. url 10 minut nato odpotujejo tukajšnji udeležniki so-kolskeca izleta v Osijek. Proslava Vidovega dne. Na Vidov dan priredi tukajšnja podružnica »luRosJovanske Matice« veliko iittdsko zabavo v vojaški realki, kjer sep roslavi zgodovinski dan z raznovrstnim soojedom. Vpisovanje v mar. gimnazijo. Za prihoda ic šolsko leto se vrši na ma-diborki državni erimnaziji sprejemno vpisovanje v 1. razred dne 1. julija t. 1. od 10. do 12. ure in dne 2. jul. od 8. do 9. tire dopoldne. Sprejemni izpiti bodo dne 2. juliia od 10. ure naprej. V jeseni bodo izpiti dne 12. septembra. Ce!*e. Pod naslovom »Stanovanjska kriza v Celiu« sta se prošli teden razburila »Nova Doba« in »Naprej.« ker se je stranka A. K. pritožila proti odredbi stan. komisiie. ki ii je kot samostojni trRovki zajsedla stanova-nie v prid članu stan. sosveta «. B. Res ima A. K. stanovanje 3 sob. a ie ena že nad 2 letizasežena. druRo sobo pa ie tudi pripravljena oddati, tako. da bi ji ostala le ena soba s kuhlnlo ki ii kot samostoini trgovk) — vednp zavedni Slovenki, kar bi morda o R. B. ne modi trditi — tudi pristola. Ker pa stanovanjska komisija nikakor ni hoteja poslušati njenih prošenj in upravičenih ugovorov. se ie ta potem svoicea pravne-era zastopnika uritožila na poverjeništvo za soc. skrb. In ker stanov, komisiia ni hotela usroditi njeni prošnji, da preloži deložacijo za 20 dni. Na dan deložacije se ie res peljal n len pravni zastopnik k poverjeništvu. da tam obrazloži pravi dejanski položai. nakar je poverjeništvo brzoiavno zahtevalo zadevne spise, in do nadalnjeea ukinilo vsako spremembo. Laž je. da je prišel zastopnik s kopiio br7ojava k poverjeništvu ter da je zaračunal za posredovanje 6000 K. Umljivo je. da se ie »Naprej noteeoval za bivšetra so-drtnra. čudno na ie. da ie »Nova D«., ki stranko in stanie pozna, potvarjala resnico. — Stanovanjska kriza b* bila nekaj omiljena, če bi n. pr. srospod predsednik stanovanjske komisije sam hotel odstopiti eno ali dve sobi. e. namestnik drž. pravdnima tudi nekaj sob bi morda bilo tudi v Kolenčevi hiši in marsikod drusrod tudi. liic Rhous. hic salta! Dramatično društvo v CcIlu pripravlja za zaključek letošnje sezone veiezn-bavno igro »Androchus«, ki se bo predstavljala v soboto 2. in v nedeljo 3. Julija | v mestnem gledališču. Jubilej slov. celjskega obrtnika. Dne 24. t. m. slavi gosp Ivan Kapus, brivski mojster v Celju. 301etnico, odkar izvršuje svojo obrt v Celju. Rodoljubni čta župnika. V Petrovčah pri Celju je 18. jun. t L umrl vpokojeni župnik l. Frece. Zapusti! jc vse svoje premoženje, ki se ceni na približno 300.000 kron, celjskemu Dijaškemu domu. Kaj je z volltvijo župana v občini CaMe okolica? Pišejo nam: 2« rtenro rtv» meseca je minulo po občinski voUtvi v naši okoliški občini in še do danes ne vemo vzroka, zakaj se še ni izvršila izvolitev žiupana. Po večini vse občine že Imajo svoje župane, samo naša velika občina ne. Zdi se in govori se, da nekateri ljudje, ki so dozdaj vladali v naši občini, iste ne morejo dati iz rok in zato se po mnenju mnogih občanov, ki bi radi že prišli do rednega gospodarstva v občlnJ, na vse načine zavlačuje županska volitev. Poziva se merodajne kroge, da se vse ukrene, da se volitev župana v najkrajšem času Izvrši, pa najsibo potem župan pristaš te aF one stranke, glavno je, da bo dober gospodar naše okoliške občine. Sokolstvo. Zlet v Osijeku. Glede prihoda Čehov se je toliko spremenilo, da ne pridejo v soboto, temveč šele v nedeljo z brzovla-kom Praga-Zagreb. Z ozirom na to poživljamo bratska društva, da spremene glede pozdrava v toliko, da se pozdrav ne vrši pri brzovlaku v petek, ampak v nedeljo. Društva ponovno opozarjamo, da je dovolil ministrstvo saobračaja na vseh progah državne železnice četrtinsko vozno ceno za potovanje v Osijek in nazaj. Ker :c južna železnica dovolila samo polovično vozno ceno, opozarjamo bratska društva, ob državni železnici, ki morajo priti v Ljubljano, da si preskrbe vozne listke samo do Ljubljane. V Ljubljani si kupijo vsi člani vozne listke do Siska. Od Siska naprej je državna železnica ter dobimo vozne listke v vlaku. Sokolska društva Mariborske in Celjske župe, In ona, Id ne potrebujejo potovati v Ljubljano, sd naj preskrbe vozne listke do Siska. Dolenjska župa se vozi skozi po državni železnici, zaradi tega naj kupi vozne listke direktno do Osijeka. Sokolom, ki potuieio v Osijek Oni, ki potujejo v Osijek Iz Ljubljane, si nai nabavijo vozn/ listke do Siska že v soboto pri posebni blagajni na glavnem kolodvoru, ki je odprta od 8. do 12. in 2. do 6. Vsak naj sl preskrbi listek že pref, da ne bo zvečer prevelik naval. Polvlčal, oz. četrtinski vozni listek dobi vsak samo na podlagi izkaznice za znižano vozno ceno, ki jih je razposlala vsem društvom zletna kancelarija v Osijeku. V slučaju, da kako društ%'o še ni dobilo železniških Izkaznic, naj jih brzojavno naroči pri Savezu. Posebni vlak v Osijek. Iz Ljubljane vozi v Osliek posebni vlak, ki odhaja Iz Ljubljane 26. junija t. 1. ob 0.40, Iz Litije 1.13, Iz Zagorja 1.29, Trbovlje 134, Hrastnik 139, Zidani most, prihod 1.48, odhod 2.40, Sevnica 3.12, Rajhenburg 332, Krško 3.40. Brežice 4.04, Zaprcšk: 434. S tem vlakom Imajo zvezo: Gorenjci, vi. št 917 ob 20.43, Dolenjci, vlak št 1016 ob 2030, Vrhnika, vlak št. 5705 ob 19.20. V Zidanem mostu se prik! učilo temu vlaku sokolska društva iz štajerske, in sicer imaio zvezo Maribor, vlak štev. 49, Iz Maribora ob 22.10, Savska dolina vlak štev. 4815, v Celju ob 1837, nato priključek na vlak štev. 49, dohod v Zidani most ob 0.18, Pragersko vlak štev. 225. tam čakajo na vlak štev. 49 ’z Maribora, kateremu se priklučljo. Bratska društva in župe poživljamo, da se drže točno teh navodil, da ne bode zmešnjav ter da so vsi udeleženci točno na svojetn mestu. Radi cvent. pojasnil, se naj obrnejo župe direktno na Savez. Vsi župni in društveni načelniki in tudi drugi ostali funkcionarji na) skrbno prouče navodila za zlet ▼ Osijeku, katerih naj se tudi drže. S tem bo mogoče vzdržati red in bo veliko manj nezadovoljnosti med udeleženci. Posebni vlak pride v Osijek ob 18, Isti dan, nakar se podajo društva naravnost v odkazana Jfm prenočišča. ZupnJ in društveni načelniki se morajo pa tako) podati v zletno pisarno, da dobe zletne legitimacije in druga navodila. Med vožnjo mora vladati pri vseh društvih vzoren red. Vsak se mor* držati navodfl načelnika, zaradi česar morajo biti župni načelniki v stiku ž njim. da dobe pravočasno potrebna navodila. Odredbam Železnikih organov se je brezpogojno pokoravati. Med vožnjo je strogo prepovedano izstopati. Dolenjska župa ze vozi z vlakom preko Karlovca v Zagreb, kakor dospe 26. t. m. ob 6.35 zjutraj ter se priključi posebnemu vlaku zagrebške župe. ki odhaja iz Zagreba ob 7.04 dne 26. t. m. Šport in turistika. Nogometna tekma med reprezentanco Fiancije in reprezentanco Slovenije (5 : Uj v prid Francozov se je vršila sno« ob | pol 19 na prostoru Ilirije. Udeležba nepri-j čakovano velika, sodelovala Je godba dravske divizije. Tekma je bila jako zanimiva, živahna in je pokazala, da so naši igralci, dasj slabši od Francoske federacije vendar jako dobri bodisi v obrambi j kot pri napadu. Igralo se je tudi zelo ve-i Liko pred francoskimi vrati ta par gol tv se je našim ponesrečilo, ki niso bili ubranjeni. Jako dobro se je obnese! naš gol-man Pelan, kakor tudi ostali igralci. Francoske goste je občinstvo navdušeno pozdravljalo ta uverjeni smo, da bodo odnesli Francozi iz Ljubljane nam prijazne ta dobre spomine. Nogometne tekme 26. t m. Na prostoru Ilirije se vršijo v nedeljo najvažnejše tekme pomladanske prvenstvene sezone, Ob pol 17. nrl Igrata Jadran in Her- mes, ob 18. uri Sparta ta Primorje. Sled« nja dva sta letos najrealnejša konkurent* za prvenstvo drugega razreda v Ljubljani, Izgubila nista doslej še nobene prv. tek« me, oba sta znatno ojačena s starejšimi igralci, ki so se pravkar vrnili iz vojaške službe. — Vstopnina je za obe tekmi skupna. — Na prostoru Sparte igrata ob 16. url rezervi Svobode in Primorja. Do« poldansko prvenstveno tekmo Jadran rez. Hermes rez. je podsavez preložil. Za prvenstvene tekme 26. t. m. so določeni sledeči sodniki: Sparta : Primor)® g. Vodišek, Jadran : Hermes g. Hus, Svo« boda rez. : Primorje rez. g. Kepec. —• L. N. P. Vse Triglavske koče se otvorijo le« tos že v nedeljo, dne 26. t. m. in ne kaki® je bilo prvotno poročano dne 28. t. m. Redna omnibus vožnja Bistrica - Bohinjsko jezero se otvori 26. t m. Omnibusa vozila po določenem voznem reda vsak dan od jutranjega vlaka k Sv. Janezu - Sv, Duhu do Zlatoroga ter se vračata od tu zopet k večernemu vlaku v Bohinjsko Bistrico. Od Zlatoroga do Savice 1® še 4 km hoda pri višinski razliki 277 ta. Voznina znaša do Sv. Janeza 4 dim, do Sv. Duha 5 in do Zlatoroga 7 din. Voz. red na kolodvoru in v Tourlst Ofice. Mali oglasi. Proda se s Ncttol - Deckrullo - Kamera 9 X 12 zastora! tek na polovica 8 stotinke, Goen Dogmarf 4.5 kasete, fllmkasete, stoflr ete. Poizv® se pri liišf v Kozlerjev grad, Llub-Ijana 7, Gosposvetska cesta 70/d. 126T TANKA SVINJSKA ČREVA po 2 K meter Iz lastne čistilnice, postaj® Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 11091 MAKULATNI PAPIR ca, 400 kg se proda. Cankarjevo nabrežl® štev. 1, zavarovalnica. 1108 RADI SELITVE se ceno proda dobro ohranjen klavir. Na ogled v trgovin! Stergar, Leskovec prt Krškem. Istotam je na prodaj čez 700 komadov različnih uad 20 let starih znamk vseh držav. 1097. AUTOMAT »Grainonela« na 2 valjarja, dobro ohranjea« igra zelo glasno, se proda. Cena lak® ugodna. Vinko Ambrožič, Gor. Logatec 1098 SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE umletnlčke, historičke, ljubavne itd. —• Papir svake vrsti uz vrlo jeftine cijcne nudi Češkojugosiovenska knjržara J. Herejk, Zagreb. 108 J SPALNA SOBA fino, težko delo, in nekaj druge oprave !® naprodaj na Gllncah h. št. 37 (Tribuč). 1073 VILA NA BLEDU skoraj nova, 5 fino opremljenih sob, vsaka s svojim vbodom, s kuhinjo, ledenico, 3 kletmi in 4 kabineti za posle itd. z vso opravo, posodo in finim čolnom vred s® proda. Naslov se Izve v upravnlštvu »Jugoslavije«. 1074 Kup! sre: BAIJN . KROGLE nove ali stare, kupi takoj R. Herzog, gda stllničarka »pri Levu«, Gosposvetska c®« sta štev. 16. HISA S TRGOVINO se kupi takoj v prometnem kraju, če mogoče skupno z nekoliko posestva. Ponudbe a® upravo »Jugoslavije« pod 200 000 1(0« Službe: ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA se takoj sprejme. Franc Šifrer, čevljar % Škofji Loki. lioj DVA DOBRA KROJAŠKA POMOČNIKA za veliko in malo delo potrebuje za takojšen nastop, Trbovlje. Franjo Pungerčan. Delo trajno. 1103 KUHARICA IN SOBARICA kateri želita ostati več let v eni službi, st Iščeta za fino obitelj v večjem mestu Hr-vatske. Ponudbe na] se pošiljajo na Em. Ebenspanger-ja sin, Bjelovar. 1053 Rasnim; J1RASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA. K 30.—. Sjajnl historički I ljubavnl romin. Upravo izašao. Naručite sl odmah kod Češko jugoslo venske naklade J. Herejk, Zagreb. 1080 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražlte cjenlke ruskih originalnih knjiga od Ceškojugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 1081 SOBO event. s hrano išče uradnica. Ponudbe na upravo Usta pod »J 30«. jiiif tovega' očeta, mag. pharm. Karla Savnika, cateri je svojo koncesijo odložil. — Osebne vesti. Okrajni glavar dr. Fr. Ogrin je premeščen v Kočevje ter zo- Hane pri C®«®r ri ie vatod neprevidnosti Zelena luč. (Dalje.) Američan se je rahlo namuznil in ■ dejal z mirnim Klasom: »Moje fme je Joe Jenkins.« Lastnik penzionata je poskočil in skoraj neverjetno zastrmel v Američana .»Mr. Joe Jenkins?« je ponovil napol mehaniško. »Sloveči detektiv?« »Nihče drugi,« je smehljaje potrdil Mr. Sanderson. »Veseli me, da poznate v Ameriki vendarle več ljudi. nejro našega predsednika in našega elektrika. In ker svojega pomenka z vami nisem začel le v zabavo. vas prosim, da bi sedli nazaj.« Lastnik penzionata sc je zrušil kakor brez volje v svoj naslanjač. »Ne vem sicer,« je začel negotovo, »s kakšno pravico... A vendar... ako vam morem v kakem pogledu koristiti... prosim, le vprašujte.« »Hvala vam. Vprašati vas hočem nekaj stvari ter želim nanje kratkega. točnega in nedvoumnega odgovora.« Mr. Jenkins se je naslonil v svoj blazinjak, ki je stal tako. da je bil detektivov obraz v globoki senci, dočim je padala na obličje sobesednika v nasprotnem fotelju vsa luč elegantnega bronastega lestenca. Prekrižal je noge ter povzel: »Tak pri vgs je stanoval do nedavna gospod Sanno, poslaniški ataše. Ta gospod je član zastopstva nevtralne evropske države. Ime te države je postranska stvar. Ali vam je znano?« »Da. Mr. Jenkins.« »Tem bolje. Gospod Sanno je imel nalogo, izdelati važno listino za svojo državo; ckspozč na temelju gradiva, ki mu ga je dal poslanik sam. Tudi to vam utegne biti znano.« — »Da,« »Pravzaprav bi bil moral gospod Sanno sestaviti svoj spis v poslaništvu. Iz udobnosti pa ga je menda vzel s seboj, da bi ga izvršil — v naspretstvu z dobljenimi navodili — na svojem stanovanju, to je, v vašem penziona tu. Je li tako?« »Tako jc.« »Delo je bilo dokaj dolgo in vse-kako zelo težavno. Bodisi, ker jc delal po cele noči. bodisi iz drugačnih razlogov — dejstvo je, da je gospod Sanno težko obolel, in sicer tisti dan, ko je bila listina dogotov-ljena. Tako težko, da so ga morali takoj prepeljati v sanatorij.« — »Res jc. Mr. Jenkins.« »Nazadnje so mu telesne in menda duševne moči tako odpovedale, da je kratkomalo izročil svojo listino vam! Če se ne motim, z naročilom. da jo shranite do njegove vr-niive in je ne omenite živi duši?« »Da. Mr. Jenkins.« »Kako je bil spis zavit?« »Listine jc bilo kakih SO do 90 strani,« je odgovoril gospod Wend-land. »Nahajala se je ve velikem zapečatenem ovoju, ta pa v torbici za akte Gospod Sanno mi jo je izročil s torbico vred.« »Kam ste jo shranili?« »Položil setp io v svojo železno blagajno.« »Lepo. In zdaj vas moram vprašati nekaj drugega, kar meri dozdevno v stran, v resnici pa je s to stvarjo v tesni zvezi... Ali se je zadnje čase kaj zgodilo v vaši hiši? Kak nenavaden pripetljal. ki bi bil zbudil vašo pozornost? A rajši vas opozorim takoj: vem. da se je nekaj zgodilo. Izvolite mi povedati vse dogodke po vrsti, po časovnem redu. kakor so sledili drug drugemu. Ne pozabjte In ne zamolčite ničesar. In da se boste prav zavedali važnosti svojega poročila, vam pri-pomni.m da gre za vašo osebno pro- stost — nemara celo za vaše življenje.« Z zasoplo napetostjo je poslušal prišlec detektivove besede. Njegov pogled se je mračil od hipa do hipa; njegove oči so se počasi spuščale k tlom; nazadnje je vstal in parkrat prestopil, nerazločno mrmraje sam se seboj. A zdajci je zaustavil korak. »Mr. Jenkins,« je izpregovoril, »neumno mi je. kako morete vedeti o teh stvareh le najmanjšo trohico, ko vendar nisem omenil svojih doživljajev živi duši. niti z besedico ne! Toda — prav imate. Res se je nekaj pripetilo. Dogajajo se nerazumljive stvari, ki mi postajajo od dne do dne zagonetnejše. Priznati pa moram, da se vse to po mojem trdnem propričanju prav nič ne tiče Sannovega spisa. Zakaj listina leži dobro shranjena v moji železni blagajni; uro še ni tega, ko sem jo držal v rokah... Takoi bom pri stvari,« se je prekinil, videč, da je Američan nestrpno mahnil z roko. »Dovolite. da zopet sedem.« »Pred desetimi dnevi,« je povzel gospod Wendland, ko se je spustil spet v naslanjač, »mi je izročil gospod Sanno torbico za akte s svojim sipisom. Položil sem torbico v blagajno, zaklenil jo in spravil ključ v žcd. Bilo je menda v pondeljek. Tisti dan sem imel zvečer društveno sejo; ssm namreč član hotelirskega društva. Seja se je dokaj za-vklekla. zakaj moji tovariši so zaposleni nožno v uoč. tako da trajajo naše seje včasi malone do jutra. Ob štirih zjutraj je utegnilo biti. ko sem prišel domov. Kakor veste. Mr. Jenkins. stanujem na Viktorijini cesti, v uglednem, mirnem kraju; same vile so tam. Ko zavijem okrog vogala v svojo ulico, mi pade oko na našo hišo. ki leži tam onkraj ceste v globoki temi; in zdajci zapazim nekaj, kar me jc navdalo s strmenjem, da ne rečem s strahom. Iz pomolnega okna moie pisalne sobe se jasno sveti luč. Kaj pomeni to? Pa ne da bi bila žena obolela? A nekaj drugega me je presenetilo še mnogo bolj: tisto, kar je sijalo tam. ni bilo prava luč. vsekako ne lepa. solnčna luč svetilk v moji pisalni sobi; bila je pošastna in pri tem čudno presunljiva svetloba smaragduozelene barve! Svoje lastno svetilke vendar poznam; vedel sem. da takšne nimam v vsem stanovanju.« Pošljite naročnino! 2.1 In. sokiBii znatnke »V IG O G N A“ št. 24, 30, 36 beli in 5t. 80, 36, 50 črni se proda najviSjemu ponudniku. Proda se tudi v 2 ali 3 množinah. — Ponudbe na upravo lista pod „Suloi|a«sks nasip I. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisli obleke. SveilGlIka ovratnike, Podružnica i Selcnburgova ulica 4. PODRUŽNICE: MARIBOR, MOVO MESTO, Gosposka ul. 38. Glavni trg?. zapestnice in srajce. KOČEVJE itev. 39. tovarna hraniti v Smarci p. Kamniku Kupuje tudi tozadevne surovine. Specticljska tvrdka na RIKEKU oskrbuje tožno, nnjhitrejšo vse v epe-dicijsko stroko spadajoče po3le, tudi ocnringciiie. tolsii Jfiiii kita" Uto. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo SfikSer, restavrator. prej A. Zanki 19 eihksvb« ws mm met h sincvi. Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče : Novisad. Hrrcojavi: Bfcrakl. LJubljanu. — Telefon: fi-1. EmajjinB laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „IWERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoieum lak za pode. mMERAKL“. Emajlni Isk. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se zaissno n«razpošiljalo! Glavno zastopstvo Fockove tovarne »Srna mila' Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. očiščene in rezane sušite ter ponudite z vzorcem „HERBA“ zadruga za izkoriščanju zelišč s. o. j, Palmo-tičeva ul. 10, Zagreb, katera kupuje vsake količine in plača najvišje cene. i (gobe) E 61 Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca (glpsa) za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERG, SEM ME-RING, SCHOTTWIEN, PUCHBERG, AUSEEWIESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun KOSIH lllillllt veletrpina »ta, Ljubljana. ŽiMa ita 1. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod ?Premog“ na upravo lista. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin tre 8 Wolfova ulka 1 — Podružnica v Murski Soboti in Dolini! Lendavi. obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron. 4 11 oi 2 10 ^m čislih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Izdaja konzorcll dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljublfan!.