PROSVETA GLASILO¡SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrtmtfkl te mat a. OCflaa et nuhmni tut 80«te UwMtek Am ^TKV.—NUMBER 241 Komentarji aren urednik. — Dušni pastir krne je proslavil konec pro- hibicije . . • Scott M. Thomas je urednik Jnika "Richmond County EJ^l» v Rockinghamu, N. r Zadnji teden je ta urednik •oročal v svojem listu, kako je ffob koncu prohibicije pijan i, kako so ga zaprli. Njegovo poročilo ae čita: i -Scott M. Thomas, suhi ured-£ Richmond County Journale je zadnjo soboto mešal koruz-m tganje iz Južne Karoline s Cm ii Pennsylvanije in se itojega tako napil, da se je ne-hj minut čez polnoč znašel v aporu. Zaprt je bil dve uri in nie ob dveh zjutraj mu je pri-jiielj pomagal na prosto s kav-ojo. Župansko sodišče mu je prisodilo $5.85 za poravnavo Itroškov. Obtožen je bil pijan-levanja, toda — kakor pripotujejo priče —• bi bil lahko Otožen tudi nespodobnega Ob-uianja. Urednik lista, ki ne joroča o lastni nesreči, nima pnvice poročati o nesreči dru- E..." Klobuk z glave pred tem u-ndnikom! Prepričani smo, da ko še zmeren človek in nihče ga bo linčal zaradi hinavstva. * • Ker »mo že pri pijancih, ki ni izpovedujejo to avojo sla-je treba omeniti še eden imer. Rev. James Cerne (sam se fyiüe po neslovensko Cherne), i slovenski dušni pastir v »yganu, Wie., je v Amer. vencu od 7. t. m. napisal silna duhovit kampanjski članek (umreč za kamparijÖ, H jo vodi A. S. za nove naročnike). Pripoveduje o nekem "sociali-stu Janezu", ki je bil vnet pri-ptaš Prosvete in hud sovražnik imer. Slovenca. Janez ee je pa frdo napil in zaspal pri mizi. Skva mu je počivala na Pro-teti. Tedaj se mu je sanjalo, da j« umrl in silil je v netoesa, toda ■kri Peter ga ni pustil — dal mu je koncesijo, da se lahko nazaj na zemljo, če obrne i Prosveti in postane vnet i A. S. Janez je vse oblju-W in s to obljubo se je zbudil k zdaj je zvest naročnik in zaupnik katoliškega dnevnika. .. Sheboyganski rojaki, ki so to PWi, «o *e veselo muzali. Saj pMjo Cerneta. . . Poznali so »Pred in med prohibicijo in * prohibiciji ne bo nič bolji. Uinüi «o tudi to, da edino je Cernetovega kalibra so 4ni «anjati take sanje. Pra-pristaši Prosvete ne sanjajo J takega niti v sanjah! Silna Panja za naročnike je torej » pomočjo Prosvete! — rein pastir Cerne bi moral «voljen za kralja — kaj maršala! — naročnikov kakega dnevnika in kraljev-»»mbol te mogočne slamnati bi moral biti "štam- *J>«ine«s je business. Kam-J8'1 A. s. je tudi business, ki ■Ji" business — in nikdar ga omenili, če ne bi ta slam-P ^ Izrabil Prosvete za J« kampanjo v Cernetovi pi-■■u burki. LJjiimivo je še nekaj. Fran r®«»ka Ave Marija naznanja . "«J» decembrski številki, da L7*r Slovente že več ko de-* - privatno podjetje, ** nima Ave Marija nič r^i, K«toliška Zarja, gla--d J je tudi "Potila to 'n ae preaelila v Cle-du; »**l proč od tega a "'nega, če je treba >n judovske kampanje. m -n« ' alkoholičniml Černe-. "a račun Prosve- '»Une to privatno pod- ' *» *ivljenju in naredi kak IT* u *V0Je privatne last- KSO SABOTIRA KLANI PROGRAM? Odgovor: "možganski trust" kapitalistov, ki dominirajo NRA Washington. — (FP) — Na številna vprašanja, ki se bolj in bolj ponavljajo križem dežele, zakaj je NRA pričela ohrome-vati, zakaj so njene antidelavske tendence bolj vidne z vsakim dnevom in kaj je z obljubami zadnjega ppletja o skrajšanju delovnika, zvišanju plač in o pravici delavcev do organizaci-je — na vsa ta vprašanja je od-govor, da tiči za njimi podjet-niški svetovalni odbor NRA, ki je pravi možganski trust NRA. Stalno je na delu za izpopolnitev svoje mašine, ki je te dni dobi ju v Pierre ju S. DuPontu novega načelnika. Industrial advisory board NRA se razvija eno najgladkejšo in najučinkovitejšo "svetovalno" mašino, ki jo je Washington že kdaj videl. Ta odbor je intelektualni avtor kampanje proti poskusom, da bi NRA dobila res nekaj zob. Preprečil je zahtevo unij, naj jim vlada da moč in oporo, da prisilijo glodalce na izpolnjevanje pravilnikov; prav tako tudi, da ne pridejo v javnost imena "čizlerjev". Odgovoren je, da so bile vreče pritožb vržene kot, na drugi strani pa je inspiriral kampanjo v kapitalističnem časopisju proti bojkotu glodalcev. Rezultat tega je, da je znak plavega orla izgubil ves pomen in je le karikatura in ne sist-bol "novega deala". V industrijskem svetovalnem odboru NRA so le največji ma-gnatje, med katerimi je Pierre Du Pont kot municijski kralj na vrhu piramide. On je tudi eden največjih delničarjev General Motors korporacije in član njenega direktorija ter številnih drugih podjetij. Ta odbor tudi skrbi, da pridejo na vodilna mesta le "zanesljive osebe", pa bilo to v Washingtonu ali pa v pokrajinskih odborih NRA. Ves njegov aparat je usmerjen za tem, da zaustavi organiziranje delavcev, iz pravilnikov pa napravi legalizirano poverilnico za odiranje odjemalcev in izkoriščanje delavcev. Delavei trpi posledica birokratičnih prepirov 2800 delavcev, najetih pod CWA odalovljenih v Garyju awtieallOS, A* of Oct. », ItIT, aattegtead aa Jaas 14, 191«. Litvinov ignoriral Hitlerja! Sel je akozi Berlin, ne da bi bil obiskal koga od Hitlerjevega režima Moskva, 10. dec.—Maksim Litvinov je nocoj dospel v Moskvo in v sovjetskih oficielnih krogih je bil sprejet z največjim triumfom. Berlin, 9. dec. — Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, ki se je v četrtek pripeljal v Berlin iz Rima — se je včeraj hitro odpeljal iz Berlina proti Moskvi, ne da b( se bi) zglasil pri katerem predstavniku Hitlerjeve vlade. Enostavno je ignoriral ves oficielni Berlin 1- Litvinov se je mudil eden dan v Berlinu in ta čas je porabil v sovjetskem poslaništvu. Poslanik je informiral poročevalce, da je komisar zelo zapoalen s privatnimi zadevami in ne more nikogar videti. Litvinovu se je take mudilo domov, da ni hotel čakati niti ameriškega poslanika Bul-litta, ki pride v Berlin v enem dnevu ali dveh. Najlepše je pa to, da so tik pred prihodom Litvinova v Nem. čijo vsi vodilni režimski listi pisali — pohvalno o njem In poudarjali potrebo, da Nemčija o-hrani prijatefjatvo do sovjetov. Bomba aa Španskem VojsŠtvo v akciji Madrid, 10. dec.—Krvavi spopadi med vojaštvom in anarho-sindikalisti v Barceloni in drugih krajih španske republike se se nadaljevali včeraj in zadnjo noč. Okrog 40 Je mrtvih in sW-tine ranjenih. V Madridu se je sinoči razletelo deset bomb; ena bomba je eksplodirala pipd ita-ijansklm poslaništvom in druga je poškodovala cerkev. V Va-enciji ao izgredniki razdr\| že-ezniški tir In vrgli ekapreanl vlak iz tira. Sest potnikov Je bilo ubitih in enajst rsnjenih. Msdrid, 9. dec. — V Barceloni so izbruhnili revolucionarni nemiri anarhističnih in sindikati-stičnih ekstremistov. Po prvih vesteh so ekatremiati v spopadu | voja&kimi četami in več oaeb je bilo ubitih v prejšnji noči. Padlo je več bomb, ki so poškodova-le tudi neko cerkev med drugimi poelopji. Včeraj se je aešla nova španska zbornica, Santiago Alba, ki je bil minister za čaaa monarhi-je in izgnan iz Španije za čai«e diktature Prima de Rivere, Je bi' izvoljen zs zborniškega predsed-nika. J0HNS0N0VA POPUSTLJIVOST DO > NELLONA oče zagrabiti njegove Aluminum kompanije; plava orle trga le malim trgovcem. Kongresna akcija na vidiku Gary, Ind. — Brezposelni de-lavci, najeti pri javnih delih, ki jih financira federalna vlada morajo nositi posledice neapora-zumov In kapric med raznimi u-radniki, ki vsak po svoje tolma Či določbe. V Garyju sta se zad-nji teden sprla predsednik okrajnega odbora, Charles Baran, in Maynard Montgomery, zastopnik Civil Works Administrscije, In posledica tega spora je bila, da je v petek Baran kratkomalo od-slov i I 2800 delavcev, katere je Montgomery dodelil za razna javna dela v okraju Lak*. Delavci, ki ao čisto nedolžni pri tem prepiru, so bili zagotov-I jeni, da jim Montgomery poišče drugo delo. Kakor je pojasnil Montgomery, je spor nastal, kc je Baran zahteval, da ima on pravico izbirati delavce, dočim Montgomery vztraja, da ima pr določbah CWA edini on pravlcr uposliti delavce, katere on hoče.. Kanada odgodila Izročitev lasuKs Toronto. Ont. - Martin In null, brat bivšega člkaškega »a-gnata Samuela, ki je begun na Grškem, je dobil priliko od »odi-šča, da lahko vlošl do 1®- decern-bra priziv proti odloku deporta-cije v Združ-ne država. Ediao vojaki aa «pravile-al vladali Nemiile! Tako zahteva Roehm. vrhovni vodja nacljaklh čet, ki prlporo ča čiato vojaško vlado Berlin. 9. dec.—Ernat Roehm vrhovni poveljnik Hitlerjevih na padalnih (šturmaraklh) čet, j< včeraj Izjavil, da edina garanci ja za mir je. če vojaki prevza mejo v «o odgovornoat za vlado v Nemčiji. "Vojak je branltetj dr žave In naroda In poklican Je, d» umre za avojo domovino, torej če ima tako veliko dolžnost, naj | ma tudi velik privilegij, to je, d# odloča, kako naj bo država vla dana in kdaj je njegova arnrt po trebna", je argument kspetan« Roehma. K*-kel j« tudi, da politična ar-mada narljaklh "šturmarjev" obstoji k zato, da čuva Nemčije pred boljševizmom — torej ta »luži, da ima glavno beaedo pr» vladanju Nemčije, Narijaki vodje so odredili, d* Žid je ne amejo prodajati nobenega božičnega blaga, niti ne amejr rabiti krščanaklh . almbolov pri dekoraciji avojih prodajelnicfl oglašanju svojega blaga za bo iične praznike. Washington. — (FP) — Vae kaže, da ima adminiatrator PRA Hugh Johnaon večji strah Sred multimilijonarjem Andrew lellonom, ker ae pravilnika njegove Aluminum kompanije $e mara niti a prstom dotakniti. Tudi za kršitev predeedni-kovega u posle val nega dogovora po tej družbi ae ne zmeni. Z vednostjo vlade družba plačuje nižje mezde svojim delavkam, kakor pa določa dogovor. Aluminum kompanija je a Svojim pravilnikom pokazala, da ima aama svoj zakon in ae se misli ravnati po lnduatrij-skem zakonu. Iz avojega pravilnika je popolnoma izpustila točko o "pošteni konkurenci", ki je mandatorična, in je predložila le določbe o minimalni plači 26 centov na uro na jugu In par centov več na aeveru ter o delovniku. O izpuščeni točki družba pravi, da je ne potrebuje, ker kontrolira 98% aluminijske produkcije, par manjših neodvisnih podjetnikov pa Itak ne pride v poštev. Za Johnsons in sploh sa vlado je to selo deli-katno vprašanje, katerega je administrator izročil v rešitev svojemu pribočniku Donaldu Rtchbergu. } £e bo Mellonova družba vztrajala pri tem in v slučaju, da ae jI NRA poda, bo zadeva gotovo prišla pred kongrea, kamor Jo bodo zaneall neodvisni podjetniki, ki imajo na svoji strani tudi mogočno Anaconda Copper Mining kompanijo. Njo je Mellonova družba izpodrinila pri dobavi kontrakta za električno žico za vladno elektrarno pri Muscle 8hoalsu, ko je poatavils štiri cente nižje cene pri funtu — I2c proti lflc. Anaconda Copper Mining kompanija se Je zdaj zavzela za razvitje elektrarskega projekta ob reki Columbia v državi Washington, da neka neodvisna aluminijska tovarna dobi ceneno elektriko, kar JI bo omogočilo uspešnejšo konkurenco s Mellonom. Zs njegovo družbo se zanima tudi aenator Borah, avtor klav* zule v Nlrl proti monopolom Pazno zasleduje manevriranje a tem pravilnikom in kakor pravijo nekateri njegovi prijatelji, bo proti družbi odprto nastopil v senatu. Sploh bi Johnson sam lahko ugnal Mellona, če bi hotel odprto nastopiti proti nJemu, kar je dežela aita mellonizma. Vendar ae pa tega apopada izogiblje in se raje sem pa tam apravi nad kakšnega zakotnega trgovca, ki mu s veliko guato odvzame plavega orla. Stavka oblačllalh delavce* i/.gu bi jena St. IxmjIs, Mo. — l'o več ko trimeaečnl stavki ja 900 oblačilnih delavcev odglaaovalo, da «e vrnejo na delo, ko Je posredovalni odbor doaegel sporazum, ki določa upoalitev vseh Ntavkarjev brez zvišanja plač. Organizator Roaenblum od A. C. W. je »ta v kar Jem obljubil, da unija ne Ijo mirovala, dokler ne zmaga Brezposelnost raste v Franciji StevMo breipoNt-lnih delavcev atataio raate že tri maaece Parla, dec. — Število brea-|K>aelnih delavcev na Francoskem je zadnji teden poskočilo za K626 In znaša danes 258,000. To je sicer manj ko zadnjo pomlad, ko je armada brezpoaelnih prekoračila 300,000, kljub temu je alarmirana vsa francoaka javnost. Zadnje tri mesece brezposelnost stalno narašča sporedno s finaač-no krizo, katera pretreaa Francijo. Obenem naraščajo cene in trgovina je vedno bolj paralizira. na. Politična kriza je bila danea začasno omiljena, ko ja Chau-tempaova vlada dtibila zaupnico v zbornici glede vprašanja redukcije plač državnim nameščencem. Socialisti so ae vzdržali glaaovanja. Dva tratjiai aaata 0aie za Mlakarje! Restavracijski pravilnik je višek nearamnoatl. Unija proti Waahlngton. — Tri koslls na dan in dve tretjini centa plače na uro je minimalna mesda, katero priporočajo reatavrsterjl s juga v svojem pravilniku. Na severu bi bila minimalna plača 11 do 14 centov na uro, splošni delovnik pa 64 ur na teden in v potrebi tudi do 60 ur. Na ta način akušajo reata-vraterji "rešiti" delavakl problem. Njih pravilnik, ki se tiče pol milijons delavcev, Je višek nesramnosti In abaurdnostl. To ss sdl tudi neksterlm Isstnlkom r «a ta v racij, ki so proti tej "kraljevakl" plači, ker ae Jim vidi preveč ponižujoča za njih poklic. Večina, ki Je asstavila pravilnik, pa amatra, da so tri kosila na dan ln dve tretjini centa plače na uro na Jugu vae, kar potrebujejo dekleta v re-stavracijah ln delavci v kuhinjah. Pravilnik ao dva dni pobijale tri unije. Unija Ameriške de-lavske federacija zahteva maksimalni dtlovnik 44 ur na teden, |30 tedenske plače za .natakarje ln kuhe ter $16 sa nata-karce, ostali dve uniji, neodvisna ln levičarska, pa zahtevata $20 minimalne plače za nata-karce In 40-urnl tednik. Fraaelja pa aa Muasolinl prič skuje prvi ugoden odziv Iz lxmdona. Francija o* I stane pri veraajaki pogodbi Klm, 9. dec. — Tukajšnji dl-plomatični krogi ao informirani, da Muasolinl pričakuje prvi ugoden odziv na svoj predlog za reformo Lige narodov Iz l^ondona. Anglija ja menda dala razumeti, da je naklonjena reformi do neke meje. Stališče angleške vlad« Je, da vaaka sprememba v kon atitucljl Lige mora biti augerlra na od zunaj, ne iz Ženeve, tako da bodo lahko tudi 7Ari4*n* države, Rualja, Japonaka in Nemčija aodelovale pri teh spremembah. Pariz, 9. dec. — Mnenje pred-atavnikov francoak« vlade Js, da Francija ne bo sprsjela zahtev« Italije sa reformiranja Lig« narodov, Francija bo ščitila ver-aajako (»ogodbo do akrajnoatl Tudi Neparatnega pogajanja i Nemčijo ne bo. NRA DAJE STAV-KJUUEI LE PRA-ZNE OBLJUBE "Z Waahlngtonom smo pri kraju*', pravijo tekatllnt delavci. Stavke proti prlganjaštvu In odatovltvam un Ion lato v Washington. — (FP) — Bridko rasočaranl in kritični napram Nirlnem avetu sa industrijske odnošaje v tekstilni industriji ao se sastopnlkl 4600 tekstilnih delavcev v South Ca-rollnl in Tennesseeju vrnili v avoj kraj in ot> tej priliki rekli, "da ao t Waahlngtonom pri kraju." V glavno meato ao bili prišli v nadi, da dobe pravico, vsaj košček pravice. Dobili pa ao kos papirja, več prasnhl obljub ter ukaz, naj se atavkarjl vrnejo na delo. "Sedaj je jaano, da bodo delavci na jugu dobili le toliko, kolikor si bodo sami priborili," je rekla Zlila Hawes, organizatorka tekstilnih delavcev v Knoxvillu, Tenn. "Težko se ml Je vrniti k delavcem ter Jim povedati, da a prihajanjem v Washington tratimo le čas tsr njih denar. Kjerkoli mogoče, bom urglrala delavce, naj ignorirajo mašlnerljo NRA, ker Jih le zamotava v "red tape". 8voJe zahteve morajo lsvojevatl potom avoje ekonomske sile." TI delavci ao saatavksll v sedmih tovarnah v Jušni Karolini in Tsnneaaeeju radi načuvene-ga prlganjaštva, znižanja višjih, to Js nadminlmalnih plač tsr radi odslovltve večjega âte-vlla unlonJstov, Po vseh tovarnah so delavcem naprtili mnogo več strojev kakor so Jih prej obratovali. Po nekaterih krajih polovico več, na splošno pa eno tretjino več ko zadnjo spomlad. , Tudi plače so flzravnall". V amlalu tekstilnega pravilnika ao nizke plače ivIAali na minimum $12 na teden, višje plače pa znižali. Neki kvsliflclrsn delavec Je na primer prej aa-služil po $22 na teden, plača pa mu Je bila "isravnana" na $16 ln poleg tega Je dobil tudi več atrojev. Proti tem rasmeram ja med delavci nastal večji odpor. In ker ao ae pričeli organizirati, so družbe pričele odslavljatl vse aktivna unlonlsts, kar Ja povzročilo stavko. Robert W. Bruere, načelnik tekstilnega aveta sa Industrijske odnošaje, del NRA, je stavkar-Jem povedal, da so v smoti, če mislijo, da Jim Nira garantira pravico do organizacije. Njegov avet tudi ne more nobenega podjetnika priallltl, da aprsj-me na delo odslovljsne delavce ali pa da odpusti akebe. Is tega J« razvidno, da js vas NRA ma-šinerija v tej Industriji Is mreža ln "red tape" In da delavci nimajo od nje kaj pričakovati. Tsdi KrsaiUjs Ima rekord — v snlčevasjs kave Kio de Janeiro. — Od junija 1931 je Brazilija uničila 24.701,-000 vrač kav«, vredne nad 200 milijonov dolarjev, v prizadevanju, da obdrži o«ne. To znaša 1,861.000 več vrač kave, kakor pa Jo je bilo porabljena v /adnj«*n letu po v«*m svetu. Tudi to je rekord. V Nemčiji moraš kaditi. I« Berlin, 9. dsc. — Lokalni na-cijakl diktatorji v Klein-Hauas-nu ao fid rad II I "cigarni teden" za vas mošk« v občini, ki kadijo aH žvsčljo. V "tigsrnem tednu" mo-rsjo vsi le cigar« kupovati In kaditi z namemim. da bodo imeli la-delov slci dgar več dela. Cigarete in «veSilni tobak mora Imet! «t'A— «v i -r i m Bolniku ao Isresall želodec In zdaj Je » dober Chlcago. — Joseph Krall, atar <18 let In atrojnlk po poklicu, je prestal operacijo, ki mu Ja po-polnoma odvzela želodse In zdsj ss mu vrsčs zdrsvj«. Goltanec ao mu spojili direktno s drobnim črevom in Krall mota dobro prežvečiti v ustih vsako hrano In Jesti mora redno najmanj šsat-krat na dan. To ja šttrtlndvaj-atl slučaj, ki Je znan zdravnikom, da Je človek oatal brez želodca In živi. Atlrldese« frsscosklh Jetnikov ubitih? Pariz, 9. dec. — Kasširtta ss Je nepotrjena ve«t, da ao aa na kes-nllnlškem pemlku I «a Martinis-re uprli Jetniki, ki so Jih prevažali Is PVanrlje na Hudlfev otok, Straža Je upornike napadla s brizganjem vroi« pare ln 40 Jetnikov Ja umrlo za opeklinami. Vstaja Ja bite PROS.VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT slasiio im lastmima su>vw«i«s narodni podporni isdnots rf Ml IbnMMt a* UnUm mm) Itulfi HM M tau. IIM M *** - Bab-mptM T*tmt 1m th* ü***i ekle«*! ^ Ofcleafto Ul CUW* I'M Mut.Uk« IM H» cmm o* Im»» PO M*o»orm.—I »u » m mw* m 1417 »I b. w«. ta» 1 PROSVETA L.«bMI« AM.. CWtM*. MRMMKR Of TM* FEDERATED IM [frfr— " oklrp»J'i. ItM». POU« tliO« I Mal, 4* )••»»«> u^.lu. PoMtlu )• P»» «am IM M MlMl primer (Ort. II). Domač drobiž Knjige Cankarjeve družbe Chicago. — Pred nekaj dnevi »o prišle iz starega kraja knj.-ge Cankarjeve družbe. Štiri knj<-ge: Koledar za 1934 z zanimivimi leposlovnimi in poučnimi spisi ter pomembnimi siikami. Veli- Glasovi iz naselbin Zaaiarive beležke b ranih krajev "Hlapci v ( anonsburgn Canonnburg, Pa. — I>ramo v petih dejanjih uprizori tukajšnji dramski klub Soča v nedeljo popoldne, dne SI. decembra, za društvo Postojnska jama it 138 SNPJ. Pričetek točno ob 2. uri. Sodeluje tudi pevsko drufttvo Ilirija. Naš nesmrtni Cankar v tej drami najhujše bije po tistih, ki čez noč spremene svoje politično prepričanje. Biča ljudi brez načel, brez hrbtenice, sploh hlapce, ki se radevoljno prodajajo za večji kos kruha in za dobre službe. Ta drama, ki je Izšla 1. 1910, je bila od avstrijske policije prepovedana, ker se jim je zdela prerevolucionarna, in menda tudi preveč resnična. Ker je ta drama zadela hlapčevski duh tako, da na Slovenskem »v tistih časih ni smela na oder, je Cankar pisal svojemu češkethu prijatelju in pisatelju Kraigherju in ga prosil, naj deluje, da bodo uprizorjeni "Hlapci" vsaj v Pragi. Poskrbel je za prevod v češčino, ki ga je izvršila gdč. M. Noskova. V Ljub- mo volili tudi nov odbor za prihodnje leto, zato je dolžnoat vsakega člana, da ae seje udele-ii. Izvoliti moramo dobre člane v odbor, da bo klub lahko napredoval. Društvo Št. 13 je izvolilo dva člana, ki bosta nastopala na zaslišanjih glede brezposelnost -nega zavarovanja. Vsi moramo iti na delo, da dobimo to zavarovanje. Državna " konvencija aoc. stranke bo koncem marca v Cle-velandu. Klubom priporočam, da izvolijo delegate in jih pošljejo na to konvencijo, ki bo velikera pomena za vse. Joseph Snoy, 13. Nekaj «pominov Milwaukee, Wis. — Predno sem odpotoval v Ameriko, so mi ljudje, ki so že bili tam, pripo vedovali, da je mesto Cleveland najbolj primerno za vsakega priseljenca in menda je bilo to res. Ko sem 1. 1903 prišel v to mesto, sem našel tam mnogo rojakov. Ob jezeru Erie so imeli svojo naselbino, več trgovin .. . .. |M . in gostiln in seveda tudi cerkev, Ijani so smeli "Hlapci na oderjbrez katere najbrž ne bi mogli šele po svetovni vojni. Vsi ta-,živeti Iz ^^ kraja s0 namreč prihajali pobožni roja- no kritiko o drami. - | tur so jo obsojali, le Ljubljanski u vala. Pri kolektah ni padal lektičnega materializing, in Zlato( Zvon je imel vsaj nekoliko ugod- v har ßamo drobižf tehiveČ tele in druge zgodbe (Junez Sa- -- - a---- mojovh Vse štiri knjige, mehko vezane, ae dobijo pri Proletarcu, 3639 W. 26th 6t., Chicago, III., za $1.12 • poštnino vred. FIlm Triglavske strmine" predelan za ameriške teatre Los Angeles, Cal. — Mrs. Frances Tavčar je stopila v zvezo z enim najbogatejših filmskih študijev v Hollywoodu z namenom, da ta študij prevzame njen film "Triglavske strmine", ga predela, mu doda glas in zvok ter ga razširi na splošno po vsen ameriških teatrih. Obenem je Tavčarjeva na delu za produkcijo novega filma, za katerega bo imela na razpolago vse tehnične dovršenosti najmodernejšega študija v Hollywoodu. Pri tem delu ji gresta na roko dva slovenska eksperta; eden od teh je znani J. Z. Ust, ki je kamerist v Hollywoodu, ' » Nesreča pri delu Milwaukee. — Frank Peric, primorski rojak, je bil pred nekaj dnevi težko pobit pri delu v Mitchell parku. Lesena opora, na kateri so slonele vodovodne cevi, ga je zadela na glavo in mu prebila lobanjo za desnim ušesom. Odpeljali so ga v bolnišnico in od tam so ga pošla]i domov, ko so ugotovili, da lahko okreva. Novi grobovi Milwaukee. — V bolnišnici je umrla Jennie Komar-Florjan stara 45 let, doma iz Štajerske Zapušča moia in sina. Pred tremi meseci ji je umrla hčerka. Cleveland. —- Umrl je Gregor Rajer, po domače Jeršetov Gregor, star 58 |«t In doma iz Mar-tinje vasi pri St. Lovrencu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 33 let In zapušča leno, dva sinova in štiri hčere. Forest City, Pa. — Po dolgi bolezni je tu umrl rojak Frank Pevec. West Allis, Wis, — V okrajni bolnišnici v Wauwotosi je umrl Anton Marčič, star 17 let in rojen v Rartonu. Wis. Bolan je bil tri tedne in zapušča atarše ter več bratov in sester. 1. t. m. je u* mrla Mary Kovačič, stara 80 let in doma z Dolenjskega, ki zapu* ŠČa več odraalih otrok. Oba ts pogreba Je oskrbel Ermenčev zavod. Nov grob v Argentini Buenos Aires, Arg. — Tu j t umrla v najlepši dobi svojega življenja Angela Kosmač, doma iz Straže pri Cerknem na Pri-morakem. V Argentini je bila pet let in zapušča moža in sestro. Stavka v ¿Ikaškllh tovarnah u Chicago. — Zmaga klavniških delavcev je,tako opogumila 3000 delavcev v tovarnah z« klobase da so tudi oni zaatavkali. Prizadeta ao večinoma mala podjetja kjer j* glodanje pravilnika naj* večje. Stavkarjl ao člani Amalgamated Meat Cutters k Butchers Workers unije. Zahtevajo višje plače In druge ugodnosti. se značajev in mas v resničnejši luči. „ Cankarjeve drame in druge spise slovensko ljudstvo še danes V/ ogromnem številu ne razume. Vzrok temu Žalostnemu pojavu ¿e, ker je ljudstvo še vedno noče razumeti. Njegov jezik je priprost, bolj ljudski ko jezik katerega drugega slovenskega pisatelja. V njegovih spisih ni nič tako silno globokega, da bi moral:povprečen čitatelj obupati in odložiti knjigo. V Cankarjevih dramah vidimo, da je posvetit vso pažnjo opisu okolŠči-ne ¿RrtČustvovanja svojih junakov. Rojakom in prijateljem dramatike bo zopet dana prilika, da vidijo globoko zamišljeno socialno dramo. Igralci in igralke se pridno vadijo, da bodo pokazali kar najbolje to dramo v zadovoljstvo gledalcem. V drami nastopa čez 40 oseb. Videli bomo shod v gostilni, ki ga je sklical borec proti mračnjsttvu Jerman. Ko jim govori in jih podu-čuje, ga nevedni kmetje dejansko napadejo in ga obmetavajo s kamenjem. Videli bomo, kako nadučitelj in učitelj trebita šolsko knjižnico ter trebita knjige brezbožnih pisateljev. Videli bomo župnika, visokega, ponosnega, ki vabi učitelje in učiteljice na večerjo in zagotavlja, da jim ne bo treba šmarnic moliti. Videli bomo Jermanovo mater kako prosi na kolenih sina, naj ne zavrže Boga. V petem dejanju bomo videli Jermana, ko so ga premestili v hribe, kako se pripravlja na pot. Edino njegovo upanje in tolažba je učiteljica Ujzka. To je žarek, ki ogreva Mrce, Jermanu in ga navdaja s tolažbo. Ker ta drama še ni bila igrana v Penni, upamo na veliko udeležbo. Ker bo po igri tudi Sil-vestrov večer, se bomo, upam, prav pošteno zabavali in za en čas posabili vsakdanje mučne skrbi. Program bo priobčen enkrat pozneje. Društva v tej okolici ae pa prosi, da n« prirejajo tisti dan prireditev. Povabljeni prav uljudno vsi v Canonnburg t Za dramski odbor Soča. John Koklich. Rasne vesti Hrtdgctort. a — Priredba društva št. 64 SNPJ na Glen-coe 2. decembra Je bila po voljna, dasi ni bila udelešba velika, so bili pa tisti, ki so prišli, prav veseli. — Pri društvu št. 18 je bil ponovno Izvoljen ves stari odbor. Delavska razmere v tukajšnjih rovih so se poslabšale. Skrčili so obrst in kompanije nagajajo, da morajo rudarji delati tudi ob sobotah ko prej, ko se Je bolje delalo. V nedeljo, iT. decembra, bo letna seja eoc. kluba št U, na kateri bomo dobili nekaj novih članov, pravijo. Ns Wj seji bo-tom PONDEUEK. 11. DECRMBD ^ političnem polju, pa mi ni zna no, ker sem bil v Clevelandu samo štiri mesece. Nekaj jih imelo v bližini svoje farme, zabave in veselice pa so prirejali povečini v gostilnah, v katerih je bilo precej slovenskih deklet. Nekatere so kmalu našle ženine in se poročile. Jaz sem imel takrat v Clevelandu brata in sestro. Sestra je bila poročena in imela na stanovanju več oseb. Pri njej sem se nastanil tudi jaz in dva dni po prihodu sem že dobil de lo, katerega mi je preskrbel brat v plinarni, v kateri -je bil uposlen. Delo v plinarni je bilo zelo naporno in nezdravo in mnogo delavcev, ki so bili tam uposleni, je moralo v prerani grob. Trije so umrli v tistem času, ko sem jaz delal. Plinarna je bila prava morilka delavcev. Težko delo sem opravljal štiri mesece in ko sem uvidel, da mi plin razjeda zdravje, sem delo pustil. Delati smo morali tudi ob nedeljah in plača je bila samo 16 centov na uro. Prihranil sem si bil nekaj denarja in odšel v Minnesoto, v železno okrožje. Ustavil sem se v Evelethu, kjer je bilo nekaj mojih znancev in eden teh je bil delovodja. Ta je dobil delo zame v rudniku. Plača je bila $2.10 za deseturno delo, ki je bilo tudi jako naporno, vendar bolje nego v plinarni v Clevelandu. Nesreče so bile pogoste in enkrat sem sam komaj ušel smrti, kajti družba ni dosti skrbela za varstvo rudarjev. Imeli smo delovodjo (kapeta-na) z velikimi lasmi, katerega pa je bilo težko najti v njegovem uradu, ako je človek hotfl dobiti delo v rudniku. Potikal se Jje rad v gostilnah. Mnogo delavcev si je moralo kupiti delo, ker ga drugače ne bi dobili od tega "kapetana". Zaslužek je bilo zelo nizek, le nekateri so prejemali večje plače in te je družba stavila kot zgled dvu-gim, češ, če bi vi tudi tako pridno delali ko oni, bi tudi več dobili. Delavci se niso smeli pritoževati, kajti to je pomenilo odslovitev in iskanje dela v drugih krajih. Tako se je godilo delavcem v Evelethu, ko sem bil jaz tam. Ko sem čul, da so odprli nekaj novih rudnikov v Chisholmu, sem odpotoval tja. V Chisholmu so obratovali rudnike precej drugače nego v Evelethu. Rudarji so bili razdeljeni po skupinah, v vsaki skupini štirje. Imeli so samo en prostor, dva rudarja sta bila uposlena pri nočnem delu, ostala pa pri dnevnem. Razstrelje-vali so rudo sami, jo nakladali ter opravljali druga dela kot polaganje tračnic in postavljanje stebrov. Nikdar nismo vedeli, koliko bomo zaslužili. Nakladali smo vozičke ali pa nam je družba plačevala od čevlja izkopanega prostora in šele na plačilni dan smo bili na jasnem glede plače. Naši računi in ka-petanovi se niso nikdar vjemali. Delovodja je prišel večkrat k meni in me spraševal, če mu bom kupil zavoj cigar. Vedel sem dobro kaj hoče, odgovarjal pa sem mu, da nimam denarja in tudi bi raje šel iz rudnika nego dajal darila. Razume se, da tisti, ki niso podkupovali, ni so zaslužili veliko. Bolje se je godilo onim, ki so to delali. Njihova plača je znašala več ko naša, čeprav niso tako trdo delali. Nekega dne je delovodja pri-vedel v moj prostor nekega rudarja, ki je najbrž plačal za delo. Rekel je, da bo tam prevzel moje mesto, meni bo dal pa drugega. Tako se je tudi zgodilo in dobil sem najslabši prosto* V rudniku, zraven pa mi je dal še novinca za tovariša. Delala sva trdo, toda drugi, ki so manj delali, so prejeli višje plače. To me je ujezilo in pustil sem delo v rudniku. Nekaj dni kasneje sem pričel del#t! v drugem rudniku, ki se je nahajal v bližini. Pozneje sem zvedel, da so rudarji v rudniku, kjer sem prej delal, naredili pogodbo s "kapetanom". Zagotovil jim je $75 plače na mesec, če bodo dali, kar bodo več zaslužili, njemu. To se je zgodilo in zaslužili so od 85 do sto dolarjev na mesec, kar je bila za tiste čase precejšnja vsota. Ta "kapetan" je tako graftal do rudarke stavke 1. 1907, katero je vodila Zapadna rudarska federacija. V tej stav ki je bil ta graftar razkrinkan in stvar je prišla na uho družbi, ki je takoj poslala svoje lju di, da zadevo preiščejo in kriv HrotUhorakl črnci no ated obravnavo, ko jih vodij« dnevno Is aaporov v nodal )o In naša j. «laho lavarovaal vpričo llnčamkemu nent Imeni u. ki nUJ pljuska preko Amerike. En n*« stražnik jtk ca kaznujejo. "Kapetan" je izgubil službo in na njegovo mesto je družba postavila bolj poštenega človeka. Kompanljski ljudje so spraševali rudarje o graf tanj u in preiskava je pokazala, da so bile pritožbe proti kapetanu" upravičene. Delo sem tudi v tem rudniku pustil, ker je bila plača prenizka. Iskal sem delo drugje in ga dobil v rudniku Monrow. Tudi tukaj «mo delali štirje v enem prostoru in veoto, katero smo zaslužili, je družba razdelila med nas. Na osebo je prišlo $8.80 na dan, $5.30 več ko je določalo pravilo. Ko je prišel pla čilni dan, nam ni družba hotela plačati več ko $4 na dan, mi smo pa hoteli od družbe toliko koli kor smo zaslužili. Iz tega je sledil prepir, toda "kapetan" Jones nam je povedal, da družba ne plača več ko $3.50 na dan, čeprav bi rudar zaslužil $10. Jaz in moj tovariš sva končno vzela $4 na dan, ne pa ostala dva. Ker se nismo prej zmenili, nismo vedeli, kaj ta ali oni misli. Ostala tovariša sta zahtevala polno plačo in sta jo tudi dobila, družba pa ju je potem odslovila in nista mogla pri nji dobiti več dela. To je bil hud udarec in eden je kmalu odšel v stari kraj. Potem se delal še v nekem rudniku. Tam je bil delovodja neki Sved, precej pošten človek. Ko so se rudarji sami priganjali pri delu, jih je svaril ter jim pripovedoval, da ne bodo nič več zaslužili, ker družba ne bo hotela plačati, toda pomagalo ni nič. Rudarji se niso ozirali na svarilo. Družba jim je nato znižala plačo in potem so morali res trdo delati, če so hoteli zaslužiti $2.50 na dan. V tem kakor v mnogih drugih primerih se je pokazalo, da so delavci sami mnogokrat krivi, če se jim slabo godi. Joseph Ule. Aktivnosti ioc. kluba Cleveland, O.—Minule so volitve in z njimi so šli upi po vodi marsikateremu kandidatu. Tako se ponavlja razočaranje za razočaranjem, ne da bi se ljudstvo kaj naučilo iz svojih izkušenj v preteklosti. Kar se tiče socialističnega gibanja v Clevelandu je pač Š6 vedno šibko med domačini kot tujerodci. Slovenski soc. klubi se trudijo po svojih najboljših močeh obdržati žrjavico v danih razmerah, ko je Članstvo tako hudo prizadeto v krizi, da le še malo kdo kaj dela, večina pa že dve in tri leta nič. To so pač vzroki, da ni več aktivnosti. Koncert soc. pevskega zbora Zarja na zahvalni dan je imel kot običajno krasno udeležbo in je moralno kot gmotno dobro uspel. Bil je zopet naš dan, dan delavskega petja v Clevelandu. Ne čutim se poklicanega pisati ocene programa, storili so to Že drugi, seveda tudi po svojem okusu. Dodam le malo, kar se je dopadlo meni in sem slišal pohvalo tudi od drugih. V spevoigri "Srce in denar" je krčmarica (Victoria Poljšak) pokazala dober talent na odru k razločno, lepo izgovorjavo in v petju z lepim glasom. Dobra jfc bila tudi njena hčerka v osebi mlade Josephine Turk, katera je jako ugajala z njenim smelim nastopom in ljubkim glasom. Tudi njen ljubimec šofer Janko, katerega je igral Joseph Trebeč, je jako smelo nastopil in bil tudi v kretnjah zadovoljiv. On bi bil dober igralec v daljših vlogah. Prav tako vsi drugi zaslužijo priznanje. Sedaj, ko se prične sima in je konec prohibicije, je upanje, ds bodo tudi Slovenci manj pili. kar se je med tem časom na Ur lost in v našo škodo preveč gojilo, da bomo sposobni z jasno mislijo slediti Času in dogodkom, ki se tako hitro spreminjajo. Potrebno je, da posvetimo malo več časa naši iaobrazbi. Klub št. 27 je na zadnji seji sklenil prirejati vsako drugo nedeljo popoldne v mesecu "izobraževalni krožek", na katerem se bo razpravljalo o raznih vprašanjih delavskega gibanja. Vseli bomo najprvo kot predmet klasično delo Etbina KrisUns. "So-riaHzem. paclfizem in sorodno." Na te sestanke vabimo vse naše somišljenike. Vršijo ne v klubovlh prostorih št. 1 (staro poslopje), pričetek 2:30 popoldne. Crsven tega je treba omeniti izredno priliko, katero ne bi smel mhče, moški ali ien8iu a muditi. V sredo, 20. decemk? pride v Cleveland i br boljših I stranke n eden na govornikov nocialintič« Claeasens iz New Yorica. G™ ni bo na omeni»n> a..______ m Ameriki, AuyuJ na Rt r,.renjeni dan v »M na St. Clair, pričetek ob zvečer. Vstopnina pi^ta Da je zanimanje za socialize! precejšnje tudi med Američan to lahko vsakdo opazi, kdor ki ličkaj čita in zasleduje delovan in kritiko današnjega časa nedeljo, 3. decembra, je govoi pod avspicijo Zveze evangelist čne bratovščine v cerkvi ha 55. cesti in Magnet ave. re Herman J. Hahn, pastor Sale cerkve v Buffalu, ki je bil , zadnjih volitvah soc. kandid za župana. On je tudi znan a vornik po radiu. Med drug je rekel, da je kapitalizem končal. Je preveč bolan, da Be mogel še kdaj vzdigniti in forme "new deala" so le povi ne. Hahn zahteva zgraditev cialistične države. Ko je bil vprašan od neko navzočih, če socializem ni sproten krščanstvu, je Hahn govoril, da s pristopom v soc listično stranko je postal še dober kristjan. Poslušalci, katerimi je bilo lepo število testantovskih pastorjev, go vdušeno ploskali njegovim be dam. Slovenci, ne zamudite te prilike in prihitite v SND vo poslopje) v sredo, 20. dece bra, da slišite Augusta Cla sensa, oznanjevalca socialin da se tako poučimo in pripra mo na velike dogodke, kat bomo še mi dočakali. Joseph Jauch Iz rudarske naselbine Blazon, Wyo. — Ta naselb leži v kotlini na južnovzho strani od Diamondvilla in jo težko najti, toda ljudi je tu vseeno precej. Tukaj obratu ta dva premogovnika, v en dela okrog 90 delavcev, v gem pa 25. Delo je zelo naporno in varno. Plast premoga je dd la od 3 do 5 čevljev. V proi rih, kjer je visok premog, ob tujejo stroji, kjer pa je strop in nizek premog, pt pači, pod dva in dva skuj Nesreče so pogoste, zaslu pa nizek, ker družbe ne plač ničesar za "mrtvo delo", čepi imajo rudarji pogodbo z di bo. Ako hočeš delati, je dol če ne, pa ostani doma, prav Tisti, ki delajo pri strojih, jemajo $6.80 na dan, pomaj in nakladalci $6, kopači pt centov od tone. Za vsakih 15 premoga potroši rudar $2.50 strelivo. Kopači smo povečini dela. Ako delovodja koga sli, ga pošlje v prostor, stroj ne more obratovati. 1 je nedavno pozval na delo in odkazal prostor ter omenil za "mrtvo delo" ne bom nobene plače. Rekel sem m u, mora plačati delavcem, ki ol tujejo stroje, ako pade kai s stropa, to je za "mrtvo de on pa mi je odvrnil, da je radi tega dal kopačem delo, se delo s stroji ne izplača, pomeni torej, naj kopači stonj delajo. Take to m* pri nas. A. Savsek, W Znak NRA Glencoe, O. - Pošiljam znesek nadaljnje naročnme. pa poteče, ne bom več obno naročnine, sko Prosveta nt imela na prvi strani znak * NRA se mi vidi precej kof na stvar, zakaj ne bi torej kazali, da se strinjamo x Se nekaj. Vsi oni. ki nsroo Pros veto. se smatramo *a bolj napredne" -pokazuje, ds je manj napr-kot smo njeni naročniki. A naj bom tiho! Morda te vi bolj tehtne vzroke, » tere jaz ne vem j Agnes Pot*1' Pripomba rad SNPJ s tiskarno in Prs to vred je bil med pn. ^ _ ^ rtrfil i Rooaeveltom fl«* minimalnih plač delovnika. Vseh teh držimo in v n.** ^ je. Znak NRA > —- -reklama, ki»^^ ne škoduje pa ««• '* mislijo potreben Pro#veti. P ^ bavimo vsak 1st Vesti iz Jugoslavije resolucija Ljubljana, sredi novembra. jugoslovansko orijentirana ILka srednješolska mladi- ibrana na kongresu lupe jugoslovanskih srednje-udruženj za dravsko ba- 10 dne 30. sept. in 1. okt. v Novem mestu, soglasno ;g glede na nujno potrebo v obrambo interesov slo-kega naroda in iskrenega slovanskega zbližanja to-le jlucijo: t Odklanjamo uvajanje no-nepotrebnih srbskohrvat-učnih knjig v slovenske je šole, ker vidimo v tem _jjjko škodo, ki bi lahko i za slovenski jezik in ensko kulturo sploh. V slo-kem jeziku, ki se ga lahko ¿mo samo v šoli iz sloven-(učnih knjig, vidimo kot iti Jugoslovani sestavno pran s tem že zadosten dokaz ilovanstva, zato ne moremo bravati njegovega izrivanja ¡stdnje šole v korist ust ver j a-meke laži jugoslovanske men-ete! S tem se nikakor ne pri srednješolcu boljše nje in ljubezen do srbsko-itskega jezika temveč se no nasprotno rodi mržnja i odpor, obenem pa se ustvari irna možnost, da ne bo znal i, prišedši iz srednje šole trojega ne srbskohrvatskega pravilno. Poleg tega pa i postopanje ne samo, da ni eresu nacionalne in držav-ingoje, še manj pa v interesu oje same kot take, da po-slovenskim staršem še denarne neprilike, profe-em otežkoča pouk in dija-napredek in ne koristi ju-ovanski edinosti, ker sproti to kar se gradi in kar je grajenega, temveč je tudi ti osnovnim pravicam stotega naroda, ki jih ima v dni narodni državi Jugo- Samo svojska in svobodno lijijoča se slovenska kultu-,lahko čim največ prispeva v it jugoslovanski skupnosti >vanov in Jugoslavije. A-i hoiemo doseči temeljitejše ivanje srbskohrvatskega je-naj se ta jezik uvede v nje šole kot samostojen rt z večjim številom učnih To bo gotovo vsak Slovenec eljem odobraval. Želimo tda se tudi od srbskohrvatske ne zahteva nekoliko večje »vanje našega jezika in na-I kulturnih vrednot. Povdar-da s tem nikakor nimamo emo imeti namena povzro-ometno mržnjo do srbsko-"kega jezika in srbsko-rtih učnih knjig; ta izja- 1 prihaja samo iz našega slo-w in jugoslovanskega kovanja ter logičnih za-tov, da se bo samo tako ko ustvaril res iskren in ne-Ijen jugoslovanski duh, ki [l> želimo v najmanjšo vas države. P^ Ugotavljamo, da so morali srednjih šol iztrgati iz čitanke za drugi raz-ki »o jo sestavili naši pe-Kolarič, Rupel, Šolar, dela Ivana Can-> Otona Zupančiča, Anto-rca« Janka Kersnika, Trdine in .dr. Tako po-«matramo za zapostavlja-^ najboljših duhov in P«« kulture ter žalitev ns-[f»v8tn. FVepričani smo, da J»ukrepa, a katerim silijo •«o srednješolsko mlsdi-«' zakrivs oči pred veli-^ami, ki so jih izrekli kulturni voditelji o in »yoji domovini, ne sme nv»ti noben pošten Jugo-Noben Srb, noben Hr- 2 Slovence, ki ve, da Jugo-lovanstvo ni v ni- ilh ^«topnih likvidacijah kulturnih in narod-J1'1". bi zahtevale, da ae fl '"In-čemo avojih kul-tr»aladierja je nastal večji notranji boj med francoskimi socialisti. Na zadnji seji glavnega odbors stranke je bilo (sključenih 18 poalancev, ostalih 15 ps Je prostovoljno izstopilo is strsnke. Med frsncoskiml socialisti je le dalj Čaaa večji boj o vprašanju taktike in je a tem "očllče-njem" stranke le prišel do točke, do katere je moral priti. Manjšino vodi Renaudel, ki Je bil isključen. On j« kritlsirsl tsktlko stranke tudi na lirvd-dnem kongresu socialistične Internscionsle, ki se je svgusU meseca vršil v Psritu. Njegovo stališče In atalltče njegove skupine je, ds je stranks premalo "frsneoska" In preveč medna-rodna. In ko js pritlo do proračun-skegs glasovanja Dsladterjeve vlade, je Renaudelevs skupina 28 poslsncev Ignorirala mandst atrsnkine konvencije in glasovala i vlsdo. Po isključltvi je Rensudeleva skuplns prlčels t gibanjem is ustsnovltev svoje socislističn« stranke in v U namen sklicala konvsncijo. Rasdor skuša poravnati ekse-kutlva socialistične lnternado-nale ln preprečiti ustanovitev nove stranke. Na "disidente", ki organitlrsjo Jesn Jiuresove klube, speltrs, naj v tej kritični dobi ne cepijo delavstva ter se podvržejo odloku veČine. Spor skulata Uravnati Vandervelde, predsednik Intemacionale, In Andler, njen tajnik. Po_ liključltvl Renaudeleve skupine ima stranka v sbomioi le 117 poslsncev. NJens glsvns voditelja sta Leon Blum In Paul Faure. Boji v stranki so tudi načelnegs tnačaja. Akcija ta odpoklic kalifornijske gs guvernerja < Ssn Francisco. — Socialistična stranka, International Labor Defense in druge organitacije so pričele krožiti peticije ta odpoklic governerja Rolpha, ksr je pohvali) llnčarje v Ban J trnju In obljubil, da bo vsakega oprostil, ki bi bil obsojen rad zločina. Civil Llbegliss unija Js ratpl-sala tisoč dolarjsv nagrade ta ovadbo in obtožbo glavnih lin-čsrjev. John Wsiker postal Organisator Chicago — BI vil prsdssdnlk lllinoiiklh rudsrjev In držsvne delsvike federscijs John H. Wsi ker je postsl Organisator unije messrsklh In klsvnišklh dslsv cev. Predaednik držsvne delav ske federscijs Je bil 17 let, pu stil je to službo In se postsvll ns čelo upornikov proti LewiA)* 1 kateri poziciji ps je kapituliral. Obravnava proti radikalnim sgl-tetorjem Yakima, Wssh. — W. I, Fl-aher, član In organlsator 1WW, ter 80 drugih obtožencev bo prišlo pred sodišče U, deoembra. Obtoleni so hujskanja na upor v sveti s kampanjo organiziranja poljedeliklh delavcev. Kot držsvne priče bodo nsatopill proti obtožencem šerif ln njegovi deputlji, kl io livršill aretacije. Lastniki velikih fsrm in nji-hovi zsvssnikl so nspell vss sile, da preprečijo orgsnisira-nje delsvosv slasti v radikalni uniji kot IWW. Zahtevajo ma-kslmslno kaseti dvsjset let ss-pora ta vtakegs obtoženca ns podlsgl zskons proti krlmlnsl-nsmu alndlkslltmu. Zs obtožence ae Je zavteTa Unljs ts smerilks civilne svo-bodščlne In nstnsnils, ds jih bo branlls ns sodišču. J, • ji J M _SB ÏÏm wm ûb m À â Napad linčan** drksli sa jetaikev ia js sbesils. j*, e Han J«"J«. < ^ ■,o44ll,, * ' debele rev je rssblls vrata ječe, ss dvs* Rudarji sabljsjo premogovnike Washington —fteat tisoč bretposelnlh rudarjev Js bilo ali ps bo v krstkem tspoalenih pri zsbljsnju 21,400 zapuščenih premogovnikov, pravi Civil Works edminlstrsctjs. Delo bo stalo poldrug milijon dolarjsv In bo pod vodstvom vlsdnegs oddelks zs Jsvno zdravje. Deisvel oddsh prašna gftaaovaics Wsshington, — Pri glsaova-nju o kompsnijskl uniji pri E. Rutro k Sons Hoelery Co. v Yorlu, Ps., so delsvel m klali prasne (glasovnice in apelirsl! n* delav* *kl odbor, nsj odredi nove volitve. Pri teh volitveh so delsvel glasovali ss Ho»lery Workers u-nljo, kl je bila triumfalna Mlneearsfcl vedllai linčsr aretiran fftt. Joeeph. Mo—John Zook, M vil police I. je Ml te dni aretiran In obtoten umora prvs vrste kot vodjs llnčsrske drhsll. kl js zadnji teden ugrsblls It tspors 19 letnega tamorra In gs obesile ns drevesu, Zook taji, ds je on vodil drhsl, Ude je več prti, kl so gs vMsts. PHOSyE TÄ Lomit AitmUi SMEH V DŽUNGLI ▲VTOSIOOSAMJA AMBUilWA PK1WLJBMGA Poslovenil SUnko Leben Toda vesti, ki »o krožile o našem skorajšnjem odhodu, se niso hotele potrditi. Zopet ao je približala suha letna doba in zopet ao poslali polk na vojne vaje v močvirno, z džunglami prepreženo notranjost republike. Kar nas je bilo pri polkovnem poveljništvu, smo dobro vedeli, kolika nestrpnost se je lotila Blakelocka, ker ga niso takoj poslali s polkom v Evropo ali vsaj nazaj v Države; kljub temu je bil videti na pohodu v La Charrero na vrhuncu slave. Vso dolgo pot je prehodil peš, dočim je ordonanca vodil njegovega konja. Preden smo vkorakali v mesto, se je povzpel na konj» ter s Kosko in ostalim polkov-nim štabom zajahal naravnost pred hišo, ki je v njej uradoval "alcalde"; zamahnil je v pozdrav s svojim klobukom ter gostobesedno nagovoril domačine v njihovem lastnem narečju kot naše plemenite zaveznike; republika Panama je namreč kmalu za Združenimi državami napovedala vojno Osrednjim silam. Za njim je prikoraka! celotni polk, godba je igrala poskočno melodijo, moštvo pa je na prigovor častnikov, ki so sledili Blakelocko-vlm navodilom, mahalo s klobuki in glasno pozdravljalo. Ubogi domačini so bili kajpak prevzeti od te nenadne prisrčnosti, s katero so jih pozdravljali "los soldados Americanos", ki so bili z njimi vse dotlej kvečjemu prevzetno strpljivi. IV Polk se je utaboril dve milji za La Chorrero. Zvečer nam je bilo v prostem času dovoljeno zahajati v mesto, in v teh petih tednih so Blakelockovi možje ukresali življenje marsikateremu bodočemu državljanu Panamske republike. Dvakrat na teden je naša polkovna godba prirejala koncerte na "plazi" in domačini so ae atekali iz daljnih naselbin v džungli, da bi jih slišali. ' Tako smo prijazno in veselo zagospodarili v tem kraju. Tedaj pa se je pripetil dogodljaj, ki je za nekaj dni skalil prisrčne odnošaje med zaveznikoma. Nekega večera nas je sedela gruča v neki "cantini" ter dražili policijskega načelnika mesta Chorrere, ki se je bil sam ppvabil, da nam pomaga pri popivanju piva. Oblečen je bil v načičkano uradno uniformo z epoletami, gumbi iz medenine in ovešen z mnogimi kolajnami, vzbujajoč videz osebe iz komične opere. Njegova angleščina je bila prešibka, da bi bil razumel naše šale, ali pa se je zaradi pijače naredil, kakor da jih ne razume. Na vsak način smo se imenitno zabavali. Temu policijskemu načelniku se je zlasti prikupil mlad prostak iz naše stotnije, ki se je bil malo prehudo nalezel ter se v pijanosti začel bahati z raznimi svojimi junaštvi; naposled je izvlekel armadno pištolo ter načelniku pričel razlagati, kako deluje. Nenadoma se je orožje sprožilo in eno uro zatem je bil chorrerski varuh zakona mrtev s strašno luknjo v trebuhu. Mladega vojska so seveda takoj zaprli. Blakelock je za pet dni prepovedal polku vsak izhod iz taborišča. Obenem je vsaki stotniji zaukazal nabirati prispevke za' pokojnikovo vdovo in nu dan po pogrebu je ves polk z godbo na čelu prikorakal na "plažo" v La Chorreri ter med zvoki trobent izročil plakajoči vdovi dvo tako težki mošnji zlata in srebra, da jih še nesti ni mogla. Potem je Blakelock v imenu vseh Združenih držav izrazil nsjgloblje obžalovanje zaradi neljubega dogodka; zagoto- vil je alcaldu in meščanom, da bo mož, ki je odgovoren za prerano smrt vrlega načelnika, strogo kaznovan, slednjič pa še obljubil, da se kaj takega, kolikor je v njegovih močeh, ne bo ponovilo nikoli več. Sesti dan nam je bilo mesto zopet odprto. Nihče nas ni gledal postrani. Novi policijski načelnik (ki je, mimogrede povedano, pred-stavoval vso oboroženo silo republike) je nosil isto uniformo, v katero je hodil oblečen njegov prednik. Le na suknji je bilo opaziti nad trebuhom majhno, okroglo ki*po in krvavi madeži še niso bili dodobrg odstranjeni. Chor-rerske žene so bile celo prijaznejše z možmi iz polka kakor doslej. Nezaslišana sreča, ki je doletela vdovo pokojnega načelnika, jim je razburila domišljijo; odkrito in z dražestno-naivnostjo so se menda predajale varljivemu upanju, da bomo postrelili tudi njihove zakonske može. — —— * Vse to je bilo v polku povod brezkončnega smeha. Blakelock sam se je smejal. Košku je šlo na smeh. Celo Lonija Burtona je zabavalo, čeprav Blakelocka ni odobraval, češ, da se norčuje iz pohlevnih domačinov. V Slednjič je spomladi leta 1918. prejel povelje, naj se odpravi v neko taborišče v Louisiana Komaj smo dospeli v našo novo postojanka, že so Blakelocka razrešili poveljstva z naročilom, naj se zglasi v Fortu Oglethorpu, kjer bo prevzel zamorski delavski bataljon, ki bo nemudoma prepeljan preko morja. - Blakelock je, mislim, Že napol pričakoval, da mu bodo odvzeli njegov oddelek f toda biti poslan za poveljnika črnskemu delavskemu oddelku, ne zaradi tega, ker so ga tvorili črnci, marveč ker je bil delavski, je bilo zanj vendarle nekoliko pregrenko in pretrpko. Urno je odšel v Washington ter tam poskusil, da bi s prošnjo obdržal svoj stari polk ali da bi ga vsaj dodelili tej ali oni bojni enoti; toda prejel je odgovor, kakor je pisal Koški, da se mora brez odloga zglasiti v Fortu Oglethorpu in prevzeti poveljstvo novega oddelka; če se temu ukazu ne bi nemudoma pokoril, ga bodo postavili pred vojno sodišče paradi nepokorščine in bo najbrže odpuščen ilslužbe. Ko mi je pokazal Blackeiovo pismo, ki je bilo stvarno in kratko, je Koška dejal: "Kajpada! Saj ni nič nenaravnega v tem, kar se je zgodilo. Pomislite le na njegov nesrečni službeni list, ki priča zoper njega v vojnem ministrstvu, in pa na številne častnice, uslužbene v Washington u, ki ga vsi osebno poznajo kot muhavega čudaka. Sicer pa bi bilo zares prenesmiselno " — in grenek posmeh mu je skrivil ustnice — "če bi mož, kakršen je Blakelock, nastopil kot borec v boju za demokracijo. Ker je usoda napravila iz njega častnika ameriške armade, je morda še najprimerneje, da ga vtaknejo v delavski bataljon. Tam bo igral slamnatega nadzornika, nad tropami rakunov, izlagajočih ladje v BrestuJ" Ko sem povedal Loniju Burtonu, križarju za demokracijo in sedaj korporalu, kar sem vedel o Blakelockovi premestitvi, mi je odvrnil : "Vrag ga vzemi, tega Blakelocka! ... Vi in Koška sta mu lahko dobra prijatelja, koli-Kor hočeta; jaz zase sem prepričan, da je blazen; popolnomk vseeno je, kako je prišel do tega, toda .kmalu bi že rad imel nad seboj malo manjši vojaški ženij." (Dalje prihodnjič.) Po vtisih Emmy Freundlichove: Sliki iz velikega ženskega parlamenta (Jubilej no zborovanje angleške zadružne ženske gilde) 2700 delegatk je prišlo na jubilejni kongres prve in najstarejše gos|KHlinjske organizacije na svetu, ki se je vršil nedavno. 60 let dels je zapustilo sadove in sijajna manifestacija ženskih teženj je bil ta zbor. Resnično velik ženski parlament, morda celo največji. Dvorana s avojimi stebri in obsežnimi galerijami vtis Ae povečuje. Krog in krog dvorane visijo prapori krajevnih gild, kajti vsaka krajevna gilda ima svoj prapor in vsak prapor je drugačne oblike, barve in IzdeW lave. To daje temu ženskemu parlamentu pestro veaeloat in živo obliko. Temu se pridružuje Ae petje. Nikdar ne smemo |x»zabiti, da se Je rodila angleške demokracija tedaj kakor angleAka oz. anglikanska cerkev, to je. ko je kralj Henrik VIII. izvedel ločitev Anglije od papeAtva Iz cerkvene pesmi svobodne verske občine Je na-aUla zborovska pesem množin-«kih zborovanj. Angleži pojo pri \»aki otvoritvi, pojo ob vaški prilotnosti, ki Jo izaov*. )«> razprave na zborovanjih in kongresih. Modrost It star« Izkušnje )* Angleie poučila, da )e u velikega zborova- nja zelo dragoceno in primerno, če morejo vai zborovale!, tudi oni, ki ne govore, izraziti avoja čuatva. Cele ure tiho sedeti in poslušati je mogoče ssmo. če se more množics zborovalcev izraziti, kadar se naberejo njena čustva, in pripomoček za tako izražanje je pa — pesem. Iz teh razlogov menda tudi izvira duševna živahnost takih mno- žinskih kongresov. * Tudi zadeva predsedstva je svojstvena. Marsikdo bi morda mislil, da tako množlnska zborovanja težko o čem sklepajo. Toda kljub vsemu živi v tem narodu tako sijajna disciplina, da se pri tem prsv nič ne trpi udeležba pri debati in pa borbenost. Šivshnost in individual-nost izvajanj posameznih debaterk. Nasprotno: udeležba pri razpravah je Izredno živahna in zborovanje določno zavzema svoje stališče za ali proti vaa-kemu mnenju. Zadošča ps ssmo gib predaedničlne roke in takoj nastopi mir in slišati ni drugega kskor bretdlšno tišino. Vsekskor ao te predsednice ai-jajne. V angleški gtldi se menja predsednica. Imenovsns prezidentka, vsako leto. Vsč kskor tri leta ne sme biti nihče član osrednjega odbora gilde. kajti vsakdo mora dobiti kdaj priložnosti voditi gtldo oz. biti v vodstvu. Po določenem času ne smejo članice izvrševati sploh nikskih odbomlšlrih mest os. funkcij in morajo postati spet navadne članice, kajti po njih lastnem mnenju ni dobro, če doživljamo organizacijo vedno od zgoraj, marveč jo je tfeba doživljati tudi kot navaden član in s stališča množice. • Seveda pa bi bilo težko voditi organizacijo z vsako leto se menjsjočo predsednico, če bi se ne ustvarilo nekakega središča v drugem oziru oz. v drugi obliki. To središča je generalno tajništvo In glavna tajnica gilde je zdaj Eleanor Bartonova, o kateri pravi vodja angleške Delavske stranke, George Lans-bury, da je ena od najboljših organizatork v Angliji. Seveda ve ona najboljše, kako je treba upravljati tako veliko in avtonomno organizacijo. Tajnica je ljubezniva, materinska pa tudi dovolj energična, kar je nad vae potrebno, kajti gilda j* povsem ssmostojns organizacija in odloča v vseh vprašanjih kakor ji drago. Tako n. pr. nekoč ni soglašsls t nekim načrtom angleške Zadružne zvese. pa je U ponosna gilda rajši pustila 500 funtov šterl. še dsnes 106.000 Din, ki jih dobivs letno od Zvese. kskor ps da bi ¡spremenila svoj sklep! Zaradi tega ps je odgovornost v tej organizaciji še toliko v«čjs. V tem leži nje moč ps tudi nevnr-noat zs njo. Tods doslej Je imela U organizacija še same iz-vratne voditeljice in vzgoja delavskih žens v Angliji je njeno delo. Ts snglešks ^iida Je sa- čela delovati prej, predno so začele z delom ostale ženske organizacije v Angliji in njen u-speh je n. pr. prva ženska ministrica sveta, miss Margareta1 Bondfield, ki je bila v drugi delavski vladi na Angleškem. Ta velika angleška gilda je čisto delavska organizacija in je ponosna na to, da je organizacija gospodinj, kajti s tem je bila po-bornica in prvoboriteljica vseh drugih ženskih organizacijah v angleških deželah. * . Zdaj pa nekaj o dnevnem redu. Rekli bi lahko, da imajo angleške žene prav iste skrbi kakor naše. Strastno so razpravljale o tem, ali naj se zahteva povišanje šoloobvezne dobe ali ne. Potem se je razpravljalo o tem, ali naj se še ostane v zastopstvih za razdeljevanje brezposelnih podpor, katere pa je vlada tako zelo znižala. In sledila je razprava o upravi lastnih skladov. Organizacija ima doslej do 8,000 f. št. (1,700,000 Din) raznih skladov, in zdaj je bilo •sklenjeno ustanoviti še nov sklad, ki bo imel namen omogočiti izvedbo obiskov mater in gospodinj tuje dežele in iz tujih dežel v Anglijo, da se na ta način ljudje •med seboj spoznajo in spopri-jaznijo ter pridobe za svetovno pobratimstvo. Kajti treba je spoprijazniti množice, ne le voditeljev. Poleg ostalih vprašanj se je strastno razpravljalo o vprašanju razorožitve in svetovnega miru. Kajti gilda je ena izmed organizacij, ki je Že od nekdaj najživahnejše propagirala svetovni mir in spada med najbolj energične predbo-jevnice in pobornice za svetovni mir in razorožitev. Kaj naj se vedno samo govori in demonstrira? Bili sta predloženi dve novi ideji za izvedbo teh teženj. "Dovolj je govorjenja, zdaj je treba ljudi zavezati k borbi za mir," pravijo delegati-nje. Zaradi tega bo gilda izdala "Mirovno listino", ki jo bodo podpisali starši in otroci stari nad 16 let, in katera naj vidi v njihovih stanovanjih. Poclpis zavezuje vse, ki so se podpisali, da nikdar in v nobeni obliki ne podpirajo niti ne služijo vojni. In to tudi ne v obliki dela v tovarnah in tudi ne, če bi morale iti ženske v tovarne, da bi mogli možje oditi na bojišče. • Beli in rdeči Popies. To je pa ideja, ki jo je mogoče povsem razumeti samo z angleško miselnostjo. Popies se imenuje v Angliij mak. Na vernih grobovih v Severni Franciji in v Flandriji, kjer počivajo angleški padli sinovi, raste kakor povsod v teh deželah na milijone maka. Vsako leto, na dan, ko se praznuje spomin na premirje, prodajajo po Angliji vojni invalidi rdeče popies (mak) za spomin na kri, ki je bila prelita. Zdaj pa je bilo sklenjeno, naj prodajajo na ta dan matere bele popies, kajti one nočejo žrtvovati več krvi in postavljajo vojni nasproti barvo in smisel svojega materinstva, kajti njih volja je, premagati vojno. S tem seveda vojni invalidi ne bodo nič oškodovani, saj bodo bele popies izdelovali tudi oni, kakor izdelujejo rdeče in dobiček te spominske akcije bo prav tako porabljen v prid vojnim žrtvam. Tajnost angleške demokracije je že od davna v izumljanju konatruktlvnih idej in zaradi tega potrebujejo v boju tudi več simbolov. Višek kongresa je bila pa o-tvoritev. Kajti ob tej otvoritvi je dobila prva narodna ženska gilda mednarodni prapor. Mednarodna zadružna ženska gilda ima svojo himno, "Internaci-onalo mater" in ima tudi svoj prapor, ki Je belo-eeleno-moder. In angleška organizacija je dobila zdaj prapor v teh barvah Te barve imajo pa svoj pomen bela barva je simbol večne čl Stosti. zsdnje popolnosti in uds-nosti. je znak materinstva. Biti aati in to ne ssmo svojim lastnim otrokom, nego vsemu svetu, to je velika naloga lanske solidarnosti. Modra bsrvs Je ansk zvestobe, kajti avesto mora vaakdo slediti svojim na-čelom. in svojemu prepričanju, zvest mora biti v v#aki najmanjši podrobnosti Ijenja: to sta 2gNPEpEK, n. DEcnrc,, zadrugarice; zelena barva Je barva upanja in nade; upanja, kateremu sledimo vsi, upanja na boljši svet. Na sredi prapora je krog v mavričnih barvah zadružne interaacionale, kajti čeprav je Mednarodna gilda povsem neodvisna in brezpogojno samostojna, je vendar ozko spojena s celotnim mednarodnim zadružnim gibanjem. Na vencu tega mavričnega kroga pa počiva belo solnce, ki ima 15 zobčkov, to je tojiko, kolikor narodnih oz. državnih ženskih gild danes aktivno deluje in je združenih v Mednarodni zadružni ženski gildi s sedežem v Londonu. Ti zobje kažejo, da obsega gilda skoro ves svet, kar je po njenih zvezah, če že ne po aktivnih in priključenih organizacijah, tudi golo dejstvo. Sredi solnca je pa nakupna košara, orožje žen-zadrugaric in žen gospodinj sploh, simbol gospodinj, ki zamore storiti to, če- Z ne 8torit! ški: svet lahko vsak dan prak- donske konzumne ¿fiL tično preuredi. Angleški gildi, izrekel h koncu tele K ki je najstarejša in najmočnej- de: "Žene in nameščenci! ša narodna gilda v Mednarodni rajo naučiti delati sku aT gildi, je izročila prpaor pred- tem bo pa obstojala samo sednica Mednarodne gilde av- možnost: Zmaga zadrufnit. strijska poslanka in zadrugari- zadružništf ca Emmy Freundlichova. Ko je bil prapor odgrnjen in je uZ^TS^ brit?n"ker Freundlichova označila njega ¿ttZi tT Z*d™ino pomen in globoki smisel, so se družTn in t P°1 mi,ij< zborovalke te velike organizaci- n 20 mil,Jonov izročila Predsednici. Vsako ^^ slavnosten trenotek, kaj«,*. » prane* naj vi* j, ^ «tv°. ki ga Je mogoče na novo predsednico. To S?v nlu,di nova *>H kajti v poslovnem letu mor meti predsednica naim^? 150 do 200 zborovanj zL *> «1-iili še zahvalni * Londonske konzumne zadr štiri po številu, s« 8torii€ [) ru ¿f' do M Žene <*"<> skrbele. Brez najmanjše»' reda je bilo dnevno v «ni preskrbljenih 500 oseb, naot ntveni dan pa je dobilo s ljudi svoj čaj tekom pol ur« da bi se bilo treba samo eni i bi dvigniti raz sedež To kazuje disciplino in organ« jo. Zahvala je bila izrei vsem, celo pospravljalkam i rovalnih lokalov. Zastopnik niiiUii/knii/v*. 1_• 1 je dvignile in spontano zapele "Internacionalo mater'. Bil je to trenotek doživete mednarodne solidarnosti, močan in globok, ganljiv in zmagovit. Zbo-rovalke, ki so mu prisostvale, so kar naprej zatrjevale "We will never forget it!" — "Ne, tega nočemo in ne bomo nikdar pozabile!" In ta trenotek se je ponovil še enkrat. Prvič ga je bilo dano doživeti samo 2,700 delegatkam. Toda v Angliji je 72,000 članic gilde. Vsaj en del od njih naj ga tudi doživi! In na velikem množinskem zborovanju, ki se je vršilo v Kristalni palači in na katerem je bilo navzočih 15,000 žena — pri tem je angleška konzumna zadruga v Londonu, ki ima zdaj 500,000 članic za svojih 145 gild dobila za vsako samo po 50 vstopnic —- in katerega so se udeležile žene iz vseh krajev združenega kraljestva, je bil prapor predan še enkrat. To zborovanje je bila manifestacija velike skupne ideje mednarodne solidarnosti, bilo je izraz velikega upanja, ki je navdajalo vse zborovalke. Zastopnice desetih dežela so stale okrog prapora in povdar-jale mednarodno posestrimstvo. Navdušena pesem je zadonela iz grl zborovalk po vsakem govoru. Prva je nastopila soustanoviteljica gilde 83-letna Miss Mary Lawrensom. Samo ona in Lady Acland še živite od u-stanoviteljic, vse druge že krije črna zemlja. In ta stara žena je govorila s pomočjo mikrofona tako glasno in jasno, da se jo je moglo slišati po vsej o-gromni dvorani. Organizacija vseh prireditev je bila vzorna. Vse je bilo v redu, nič ni manj ________ ZsSass sest t vat krip t kalo, na nič niso pozabile, na u nobeno besedilo za pesmi, na noben predlog, vse malenkosti ^^^ so bile urejene, tako da so bile se* N. Mfcfciga* Ar«. CW~, inozemke kar iznenadene nad 123 8. Third 8u Minue»*®!«. milijonov ose bori za zmago zadružni Preko te sile ne more nihče In prav tako naj bi bilo drugod po svetu. Gospodinje se zavedo svoje moči, ki ti nakupni košari, to naj pra porabijo in na svetu bo bo Od gospodinj je pa odvisno, ta doba pride. Da bi le čirnj Priredil Cvetko Krista NEKAJ ZA VSE Pametno kolesarjenje je vo, ker je izboren protiutež i ljivemu čepenju v zaprtih štorih. Znojnih žlez šteje povi človeškega telesa okrog 2 ii milijona. Iz dveh mikroskopičnih st jajčeca in semenske nitke, 280 dneh razvije človeški p materinem telesu. Plod koncu 4. tedna približno dolg, ob koncu drugega m< 4 cm, ob koncu tretjega nu 9 cm, ob koncu četrtega m< 16 cm, ob koncu petega m< 25 cm, potem se vsak podaljša za 5 cm in ob konci vetega meseca (računamo luninih mesecih po 28 dni seže 50 centimetrov. V JUGOSLAV^ Pnko Ham Na Hitrtm Ekapregnem Pi 1LE DE FRANC Dec. 16-Jan. 13.—Feb. PARIS FEB. 17—-MARCA 17, CHAMP1 DEC. 30.—JAN. 20. TISKARNA S.N.P «PREJI MA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tlaka vabila ga veselic« fn shode, vizitnice. knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hr slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku is vodstvo tiskarne apelira NA ČLANI a n. P. k da tiskovine NAKOCA v svoji tiskarni S.N.P.J. PRINTER W74f