GLAS NARODA
|»	The only Slovenian dally in in®	|
|	United States.
Wt	IK
5	Issued every day except Sundays %
§ ■	and Holidays,	*
*	9
Koledar za lets 1911
je dobiti po 30c. komad s poŠto vred. V ta k Slovenec v Ameriki bi moral imeti ta zanimivi Koledar.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Vstajenje.
Sramotno je, kaKo .se itmu rogajo, kako ga zasmehujejo; oblekli so ga \ rdečo haljo, a glavo mu okrasil: s trnovo krouo; pljuvajo ga v lice. bivajo ga do kr\i; prijatelji so s« zapu->tili, njegovi učenci zatajili; nazadnje .-4» ga pnbili na krii, in. ko je prišel smrtni boj, ko je pnw»il z. usehlimi U'trvirariM za kapljo vode, so mu ponudili gobo, poa^očeno v — kis!
In ko je izdihnil sveti učenik, so ga sneli st-aniotnfga lesa, ga položili v giobuk irrob, na katerega so navalili te/ak kamen.
Odlaljili so ->e jx>tem od groba, ve-in prepričani, da so *» tem tudi zakopali svet, velik nauk. radi katerega je moral gol got.si; i mu*enik na krii!
To<la varali so «*e — vstal je in nje-iro.i divni nauki .-<> se razširili jhi vsem svetu.
V-1 al je sveti nauk. veren kakor življenje, neurrirjoč kakor misel. Dvajset stoletij je že preteklo od onega časa in v vsem tem dolgera času je človeštvo za njegove nauke trpelo njegove rr.uke. Hovali so se, zasmehovali, na kri/, pribijali Njegove nauJ:e. ki pa -i> .se kljub temu širili bo! j in l>.lj. ker imajo v sebi k-lie življenja, ki ne za. 1 re nikdar, katerega ne more nikdo ubiti.
In č udovito je njihovo življenje, širijo se f>o v>em »vetu. Nikdar ne počivajo — naj >0 jen a »o bolj s krvjo kakor pa vinom. A elovek. katerega .je -Mviba vrgla na zemljo, ni mislil nikdar na druiro, kakor kako la bode sejal sovraštvo in zlo. Vedno premišljuje nova grozna srektva. da hitrejše ugonobi svojega bližnjega. Kodil se je v zid, odrastel je v njem. oddaji! se je od matere narave, bežal iz solnč-ne svetlobe. da uživa v temi zlo in dela preirreho.

f 1 n i »»1 li^innuimTinimmiiinTil ti, ninvmiMiitnnniDnnnwn« i
iilllilllilii^i.iiilllhK-
!! j I (i^IltiAn«!«^'i"1"'^ ji,.: MliiiiiirjiŠfflMlIbfiiL j''1 1,
■liiiitiituiriMiiliiiiiUiiiiii'.'u/iiuKliimuiimi
Pa prišel je vas, ko je tuli elovek vstal! Padal je, da zopet vstane. In ko je bilo videti, da ga bode tema zagrnila, pogoltnila, je naenkrat prišla svetloba, ki je razgnaJa mrak. prebudila elovek a k življenju.
In iz neplodne zeml je je vzklilo pestro t-jvetje, zemlja se je radostno oživljal« pod žarki vernega solnea !
Človeštvo **e je pomladilo, imelo je vse znake otroške <fc>be; veselo je ]x»-gledavalo na izvor vsega, na večno s-ohice. Velika mati je oalravela. sipa joč s svojega nikdar izčrpljivega l:rila nove radosti, novo življenje. Bratska ljubezen se je zoj>et na>elifa vre«! ljudi, da jih veže *> svojim sladkim vezom.
mm.

Narava, vstaja ...
\a> j»ojte zope^ p -t ki li .:li. Vesele pesmi lepe. vbrane; Tu kličite pri rod.» etio. I>a naj zbudi se. kvišku vstane.
Ve nežne pestre pa caetlice, (»kra-ite njeno glavo; Pozdravljajte nam vigred milo, Pozdravljajte nam zdaj naravo.
Ti solnee farno, ljubo, zlato, Objemi z žarki ze.jfijo celo! Srce človeško prej otožno, " Hosana " |»evaj zdaj veselo!
Oj doni zvon s stolpa line. Tu sredi domovine tuje. Spodbujaj rod človeški verni, Da se raduje " Aleluje
Kolikokrat je že od časa. ko je gol-got-ki mučenik storil sfoje. človeštvo umrlo in zopet vstalo. In kolikokrat" se bode zopet povrnilo v temo, da se povrne v novo življenje?
Kdo more na to odgovoriti?
Toda nazadnje kaj za to? Vsako vstajenje bode sve^anojše, slavnejše; v akokrat bode izišel človek iz groba v sijajnejši halji, a palma an ige v njegovi roki bode večja in zelenejša. I)a vstane, mora -pasti, umreti. Večna je ta sodba, a radi te^-a se se smemo žalostiti. Iz Smrti — Življenje!
Veselimo se torej in slavim-o vsta-njfc Onega, ki na« spominja s to odredbo večne sodbe!
V njej nam je »veto obečanje, v njVj nam je sladka nada, v njej najdemo mater Prirodo, ki nas je ro-
Prikaz»]'se je anerelj, ki je povedal ljudem, da ga zaman pričakujejo, ker je vstal, kakor je rekel. Veliko veselje: odložite halje opaznosti, oblecite se v obleko veselja ter prepevajte ]>e-s:ri radosti. Pijte vino, ki razveseli človeško srce. vsedite se k mizam in jej te vaš Kruh z veseljem, ker smrt je premagana, Učhelj živi!
Srečno in veselo vstajenje!
0 veliki noči
Za vibriralo je gorico, mlado živijo-nje povsod naokrog. Od zemeljske gru de pa doi rožnatega neba lio vstrepe-tali vsi molekuli, jahali se. prelival"' drug1 v dragega, razkroje vali i:i mno žili se. moč življenja je zakraljevalr med njimi.
In sto tisoč zibelk je zazibala na-rava svojim novim, mladim bitjem m kali in semena, brstje in popje jr pognsulo čez noč.
Življenje je premagalo smrt. Aleluja!
JEJimna življenja pretresa vse stvarstvo in smrti ni!
Topli, mJacli žarki prisostvujejo vsenboemu rojstvu, roditelji vesoljne
•moči. —
Tudi v njeno sobico je prišel za malo časa košček pomladi.
■Solnčni žarek, poln življenja mi-kroakopičnih plesov. poJn tople mili-; ne je pokuka! skozi okence.
Redka fvitlobna prikazen je bila to v temačni sodri učiteljice Manice.
In -ta prvi žarek je vzbudit novo
Ali vidite, kako se budi, vstaja iz dolgega zimskega spanja! V zraku opazite že novo življenje, pri vsakem koraku na materi zemlji vidite vstajenje. Večno solnee ljubi mater zemljo, budeč jo iz sna na življenje, na dol o.
Ali ne moreš tudi ti, človek, zaeno 7. naravo v tem vzi/v-a-ti ?
Ali ne moreš pozabljati?
Ali se ne morež vspet-i malo višje, da pozabiš, da oprostiš T
Vr tan Lino tudi tni z novim življenjem, ko je v«tal nas divni Učitelj. A1i tuli Vi pomišljate na ta dan?
Pa tudi naši la'ljni brati, ki že davno niso videli rokie zemlje, ne slavili na njej vstajenja s svojimi milimi in dragimi, se naj vedele. jedoČi kruh. na poj en s krvjo in solzami v tuji zemlji, naj se tudi v njihovih srcih naseli sladka nada, 'ki govori:
— Tudi vaša domovina bode vstala! Otresla se bole suženjskih verig, da vas, izseljence in pregnance, sprejme v svoje svobodno naročje.
Sla vaj K ris t je vstal, da nam pokaže življenje in pot do življenja.
Veselimo in radujmo ise, iker to je dan slave in veselja, dan vstajenja. Veselo vstajenje vsem!
Blago, mehko, spomladansko se je šir"-4o narl jeruzaleratkiina vrhovi a v Nikodemovem vrtu so spa vale straža v globokem srni. Naenkrat se je •flresia zemlja, zasijalo je in se zasvetilo - dobri Užitelj je vstal.

TSLSFOV PIBAUrS: 4087 OOBTLAJTDT.	Entered a« Second-Olaaa Mattar, Baptembar «1, 1908, al tka Poat CMHea al Maw Tork, V. T., udar tka Act of Ooncrew of Muck S, 1879.	TELET OH PISAXJCE: 4887 OOSTIiAHBT.
NO. 85. — ŠTEV. 85.	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 12, 1911. — SREDA, 12. MAL. TRAVNA, 1911.	TOLUME XtX. — LETNIK TT*
... —— — ■ _ _ ______ _ _
hrepenenje v njeni duši, pričara! tre j notuo rahlo rdeč cvet na njena bleda j rca.
"Ah, že skoro bo tu, "Velika noč", ; noje veliko hrepenenje. V solnčnem j vitu so bova šetala po livadah, — •aj pride gotovo, m zdrava bom, saj e ob njeic: napije moja duša in moje do novih življenskih moči", tako je zkliknila.
I'u dvignila se ji je duša po tem ! •ainem pravem solnčnem žarku narav-»ost do solnea, \isoko kvišku, k lu-r-i, k sreči. A sreča je daleč. pt>t do nje doig;u učiteljica Maniea je ni dohitela.
Bila je hčerka visokega uradnika. Kaj se hoče? Doma sedem otrok, pre-• ltoženja nič, — dote ne, — ženina ne; učiteljica naj bo, je modro razsodil visoki rodbinski svet. Zgodilo se je tako.
Toda človek obrača, a narava obrne. Manica je dovršil«, maturo z odličnim uspehom. -Za učiteljico sta ji bila sposobna duša in sree; li tudi na-ravee f kdo vpraša to.
Dobila je slnžbo na kmetih, a, za na kmete ni b3ai
Podedovala- je po svoji materi duševno in telesno aristolvracijo.
Pn-o dobra dedšeina. a druga
zlo.
Njeni komaj slišni drobni glasek naj bi zapovedoval v ogromni šolski sobi. in njene o~jke. majhne ročice naj !»i držale v vajetih 80 otrok.
Ah. hudo je, če sta si duša in telo nasprotnika.
"Jaz hočem in moram", je klicala hiša; "ne morem", je ihtelo telo.
Bil je to notranji, pedzavesten boj. ;i je Tjanučil njene moči.
Toda Maniea je 'bila učiteljica z vso dušo.
Kadar sva sedel: v polmraku pod dehtečo lipo, sem 7. največjim ►zani-I manjem sledila njenim idealnim; *na-! zoiwtt, ki jih je imela o otroku.
Ti uboga, bleda Manica, li ne veš, da ti tvoji otroci srkajo zadnje me-j die miK-i, li ne ve«, da -bo U_oj idealizem tvoja smrt«, sem si mislila često-I 'kraL
A ona je govorila: "Kako ljubim j jaz svoje otroke! Li veš, kaj je otrok! {Koncentracija vseh najboljših cooči, i ki jih zmore narava."
i	.	JA-:-
Zaklad, nedotaknjen in svet, dražji od bisera, svitllejši kot zlato, meh- . kejši kot vosek. —
In ti ga šrneš drgniti, oblikovati . po svoje, vdihniti mu lastno diišo.
In te otroške o<"'i! — se že kdaj natopila v njih pogled ?''
Zvezdice se utrinjajo in krešejo v njili in stehemo je vprašanje, proseč odgovora.
Kadar upre vame otrok svoj zaupljivi polni pogled, tedaj poljubim vroče te bliščeče svetove: svetovi eo mi še' nerazrešeni in zagoeti otro-i ike oči in jaz sem njih zvezdožnanka, | ter študiram njih psiho.
R-az\"nela se je pri taki filozofiji, ustnice feo ji drhtele, prsi dvigale, — , otroka v naročje — in bila bi naj-! krasnej.Ši model 3Iadoni. Toda njene I mehke, temne oči je tudi začel študirati mla l zvezdoznanee, notarski kan-ididat Milan.
lu kaj naj pripovedujem dalje! Zavriska'la je njena duša v novi j še neznani brezi-nejni sreči — srce se je odprlo — prvi ljubezi. —
Potesn je prišlo tako, kakor pride večkrat.
t
Velika noč.
Bliža se oznanjevalka krasne spomladi in vzbujenja pri rode, praznik miru in ljubezni, vesela Veiika noč.
Praznovali jo bodt.rto kakor vsako leto ali uživali ne bodemo pri praznovanju v tujini one-?a veselja in one miline, kakor smo ji Ti uživali, dokler smo še bili otroci in doma med svojimi ljubili, znanvd in prijatelji. Velika noč v Ameriki nima poezije. Xe vidimo veselih obrazov ljudi, ki pohajajo v cerkev s polnimi in ovenčanimi košaricami, ne vidri.© velikih in slovesnih procesij vstajenja ne Jišimo domačega petje in domače godbe in milih glasov^ domačih zvonov in ne znanci, ne sosedi, ne prijatelji naj m ne podarijo pirhov in pi-ank. Praz-jmk Kristusovega vstajenja je največji j krščanski praznik, posvečen ustanovitvi krščanstva. Velika noč je dan miru. dan ljubezni. Stoletja so za-tonila v večnost, odkar je oni blagi N'azarenec. v svoji veliki ljubezni do < ir.veštva. moral zaviviti svoje življenje s sramotno smrtjo na križu, zaničevan in zasjnehovan p«» pijanih vojakih.
Nazarenee ie umrl na križu in pred frnrtjo je še pr««sil svojega neskončnega očeta naj odipiuti njegovim- s(v-vražnikom: Oče odjm.- ti njim, saj ne vedo kaj delajo.
Ravnajmo se p.» njegovem nauku I o ljubezni do bližnjega in bodimo pri-! zanesljivi, kakor je bil On. Naj nam ; bo Velika noč r«'s dan miru. ?ju3»eztii j :n sprave. Opustimo \ sako sovraštvo j in mržnjo do svojega bližnjega in za-| pojmo veselo ]>esrm ljubezni in bratstva.
Poznamo človeško narav in vemo da je človek nespravljiv, sebičen, trd, 1 brezsrčen in ne more prenašati rr.iru I in ljubezni. Ali oni da naj bo blasjo-I slovi jen, kadar čuti človelc v svojem srcu čut ljubezni 111 -li-i v svoji kluši glas. ki mu obuja ves! in mu veleva, naj postane bolji. O velikih praznikih krščanstva se vzbujajo v človeku taki notranji glasovi in naj bodo torej blagoslovljeni, ako le samo enega človeka napravijo boljeea in n u prinesejo spoznanje ljubezni in miru.
Jezus Kristus je pridigoval o ljubezni in o uram in je svojo ljubezen do človeštva dokazal s svojo mučeni-ško smrtjo.
Delavsko življenje je večuo trpljenje, počasna mučeniška smrt- a!i mirno in lahko jo bodemo prenašali, kakor Kristus na križu, ako bo napolnjena z ljubeznijo do bližnjega.
Usoda ne išče izvirnosti. Milan je bil premeščen. Kmalu po slovesu ji je pisal vroče pismo, polno Jjubezni in nad:
"'O Veliki noči te obišeem: tam pod zelenim borom, vrli holme.a bova sedela, ko bodo peli farni zvonovi!
Aleluja bosta peli naši duši, saj bo praznovala najina sreča novo vstajenje ?—
Pozneje so prihajala pisma redkeje in slednjič izustala pojvolnoma. Ljudje so govorili, da ga je ujela mlada vdova v svoje mreže.
A Manica je .verovala na pismo "O veliki noči", kot v evangelij, u-pala vanj in čakala.
In brala je te. od solz oblite in t olik rat poljubi jene vrstice vsak dan.
A začela je usihati, bledeti, upadati.
Celo dolgo zimo se ni ganila iz svoje temne sobice.
Pa je prišel solnčni žarek skozi njeno motno okence,>prc!udij pomladi.
In ta prvi žarek je vzbudil novo hrepenenje v njeni duši, pričaral tre-notno rahlo rdeč cvet 113 njena lica.
"Ali že bo tu velika noč. tedaj me ne zdrži več v sobi, farni zvonovi bodo zvonili n-ajini sreči. Vstajenje, vstajenje."
Kakor ba«s relief — le napol plastično so se dvigali tedaj njeni posušeni udje od barženastega naslonjača, in pismo ji je drhtelo r rokah. In prišla je velika noč! Ponosno in veličastno je potrkala na duri. da so se ji odprla na iztezaj.
Farni zvonovi so zvonili glasno in bučno; — ljudstvo pa je pelo "Ale-■ Tuja' '.vstal je, premagal je smrt. Maniee ni zdržalo več v sobi. Faa*ni zvonovi so trkali na njeno rakev, ko so jo nesli k večnemu po-i čitku.
> *'Premagal je smrt ", so nak.kori;
"premagalo jo je smrt'V^^R&lif,;po~ i grebci.	4
I Aleluja I Requiescat in pace!
J < ' *
v- - . : ; •: '
Vesele velikonočne praznike!
CHJ^g KABOPA, 12. 1tAl*. TRAVMA.
Vsem našiai Mfoonikom, dopisnikom, bralcem, oglaševalcem in sploh vsem rojakinjam in rojakom širom Amerike voščimo
VESELE VELIKONOČNE . PRAZNIKE.
Uredništvo in npravništvo "Glas Naroda".
Slovenske vesti. i Izlet v domovino.
Zanimanje za izlet ameriških Slovencev na Kranjsko raste od dneva do ,
dneva.
SLOVENEC PONESREČIL.
Zahvala štrajkarjev v Latrobe, Pa., za
skupno veselico slovenskih društev
v Nqw Yorku.
-o-
Za :iimanje za skuj»en izlet ameri-i!i Slnveneev v Ljubljano in v dru-• kraje a Slovenskem rasi«* n,l dneva »In dneva. Pri parobrodui družbi rj-; ri»-Amt-ri(-a:ia Line h» nam deja-i ii, da >e Ij-mIh vsi izletniki, ki se pra-, vora-ao ti.:a-ij<i vozili v tretjem razredu, :t.u\j v kabinah, in ne v med-krovju. V i rt-; jem razredu je prostora za potnikov. V dragem in prvem i razredu bodo eene najbrže tudi zni-j /.aiv, a ko ~e oglasi zadosti izletnikov.1 Kakor refeno. bodo prevozni listki i
•	• i.iv i zii dobo enejja leta. Avstrijska paiobrodna družba bo poslala z. izletniki -vnjrua zastopnika, ki bo; >trojro moral gledati na to, da bodo izletniki dobro jtostreženi. Parnik j Vlartlia Washington odpluje iz New i Vorku *J!>. julija. Vsak Slovenec ve, J da je to največji in najlepši parnik1 avstrijske parobrodue družbe.
•	»^Py ■ ^
Godba na parnikn.
Na vprašanje, ali bo na parnikn t ta— I di u "ll>a na razpolago izletnikom, od-1 uovarjamo, da bi bilo- najbolje, ako bi izletniki imeli svojo godbo seboj, i kur jo prav lahko mogoče, ker imamo i v raznih krajih dobre godbenike. — Tudi j>evska društva se bodo udeležila izleta, in kakor* hitro bo izlet sklo-ijena stvar, se bo nasvetovalo, kate-te pestni naj se pevci nanče, da la-iik<> jMitem skupn« nastopijo y stavi dotiioviui. Na parniku l>odo lahko imeli skupne vaje.	,
Električni tok usmrtil rojaka.
V	Chicago je ponesrečil rojak Jane* Klanear doma iz Podgozda pri Ijru. Delal je v Elevated Railroad in ,»okIndal tračnice. Naenkrat se je utrgala električna žica nad njim in j t' padla na njega. Električni tok ga je takoj usmrtil. V Ameriki zapušča ženo in brata. !£. I. P.
i -v
Zahvala.
Odbor za skupno veselico slovenskih družtev v New Yorku je prejel od štrajkarjev v Latrobe, Pa., sledečo zahvalo: Prisrčno se vam zahvaljujemo, da ste se spomnili nas štrajkarjev in poslali delno svoto $20.0(1 na Yincenea Yules. Priposlana svota je bila med nas pošteno razdeljena in si«»r so dobili oni, ki imajo družino, po $2.(K), samci pa po $1.00. Se enkrat izrekamo iskreno zahvalo vsem društvom, skupnemu odboru in t n j ii i-kn istega, g. Ivan Zupanu, ki je poslal denar.	Frank Gerčman.
Krsti.
V	rodbinah Josipa Zorela na 801. First Ave. in .Jakoba Slabiča na 22 Seliotd St. v Brooklynu so imeli dva krsta. Prva rodbina se je pomnožila za enega dečka, ki je bil krščen- na ime Josip, drujra pa za eno deklico, ki je bila krščena na ime Alojzija Matija. Oba otroka je krstil Rev. An-zeltn Murn. newyoriski slovenski župnik.
PuebeUke novice.
Pneblo, 1). aprila. — Pri tukajšnjih mestnih volitvah so zmagali od Slovencev tako zvani "uni", to so Belo-kranjei.
Rodbino rojaka Jos. Škofa je ob-j i>kaia s t roki ja in mu prinesla zdravo in krepko Bferko.
Mr. Ivo Težak se je preselil iz \ Ix-adville v Pueblo. — V okolici Pne- i bla že zeleni drevje in cvete. Pomlad j prihaja v deželo.
-o-
i
- '
Ženska volilna pravica.
•
Boston, Mass., 11. aprila. Senat j je * 31 glasovi proti 6 odklonil pred- ! logo, s katero bi se naj bila npeljala I: ženska volilna pravica v državi Massachusetts. Poslanska zbornica je bila predlogo že poprej odklonila.
Iz delavskih krogov. Osemurni delavnik
.	—o—
Zakonodaja v Californiji je sprejela 1 zakon, ki določa za ženske osemurni delavnik.
—o—
ZAHTEVE KOŽUHOVINARJEV.
Zidarji so zahtevali, da jim stavbin-skj podjetniki zvišajo plače, kar pa so ti odklonili.
]
-o-
San Francisco, Ca!., 11- aprila. V calitornijski zakonodaji je bil sprejet zakoiij ki določa osemurni delavnik za ženske. Guverner Johnson je zakon takoj podpisal in je torej isti uveljavljen. Zakon je veljaven za vse žeuske, ki delajo v tovarnah, delavnicah iti v prodajalnieali. Izvzete so delavke na polju. Prestopki zakona L Jo paznovani z globo od $~>0 (do .f200, ali z zaporom od 5 do 30 dni. Zakonodaja je tudi sprejela zakon. ki določa, da delo v kaznilnicah ne sme konkurirati drugemu delu; kaznjenci smejo izdelovati samo potrebščine za kaznilnice.
Organizacija kožnliovinarjev.
Kožnhovinarji so si. ustvarili zdaj inočao organizacijo in hočejo delovati nn to. da si zboljšajo svoj položaj. Delodajalci so delali delavcem j velike ovire pri organizaciji, ali ti so I vztrajali. Pred vsem bo zdaj unija kožuhovinarjev zahtevala od delodajalcev. da zvišajo plače in pripozna-jo unijo'. Ako bi gospodarji tega ne hoteli storiti. bodo kožnhovinarji pričeli s štrajkom.
Zahteve zidarjev.
1'nijti zidarjev glasujejo zdaj o tem, ali se naj sprejemajo ponudbe delodajalcev in se sklene nova delavska pogodba ali ne. D"elavci so zahtevali tudi, da se jim zviša plača jod 70c' na Toe za enotirno delo. To zahtevo so delodajalci odklonili. Delavska pogodba je bila prišla ob ve-Jljavo in moč že 31. decembra, ali i sporazumno se je bilo določilo, da veljajo njene določbe do sklepa nqve 'pogodbe. Ako bodo unije sprejele j načrt nove delavske pogodbe med zidarji in stavbiuskimi podjetniki, poltem bodo isto podpisali zastopniki obeh strank dne 20. aprila.
I
Pretep med člani delavskih organizacij.
Chicago, 111., 10. aprila. Med člani Chicago Treamsters Union in International Brotherhood of Teamsters je prišlo do spopada na 18. St. in na South Clark St. Na obeh straneh se je streljalo. Neki Eugene Kellv je bil na glavi ranjen. Policija trdi, da so bili štirje možki najeti, da jh>-niore linijske voditelje, za kar bi bili
j dobili vsak po $500. |
Delavski zakon je protiustaven.
Washington, 10. aprila. Najvišje sodišče države Pennsylvanije je razsodilo, da delavski zakon, ki je bil
sklenjen leta 1897, ni konstitueiona-len. Sodišče je ovrglo razsodbe nižjih instanc in kontrakter John J. V. Casey v Pittsburgu, ki je bil tožen radi tega zakona, Se lahko smeje v pest. Casey je bil v Pittsburgu prevzel gradnjo mestne naprave za filtriranje vode in je kršil med gradnjo delavski zakon, ker so morali delavci dalje časa delati, kakor ošem ur. Najvišje sodišče je razsodilo, da se gre pri tem zakonu za specialen zakon in taka specijaiua zakonodaja je proti konstituciji. Zakon mora veljati za celo državo in ne samo y.a del države.
Generalni št raj k v republiki Peru.
Lima, Peru, 10. aprila. Vse delavstvo v mestu je pričelo štrajkati, da pokaže tako svoj«, simpatije za delavce, ki so bili v neki tovarni prisiljeni štrajkati. ker jim delodajalci niso boleli zvišati plače. Na ukaz oblasti so bile vse gostilne zaprte. Strajkujoči delavci so priredili po mestu demonstrativne obhode, ki pa so se vršili mirno. Policija je bila pomnožena. Danes zvečer so skle-juili tudi mesarji in prevozniki, da se j pridružijo štrajkarjem. Uslužbenci ponitfnih železnic so vsj na štrajku. --o--
Madison Square Garden v New Torku.
Zabavišče Madison Square Garden, ki ga jo kupil Henry Corn, bo podr-| to in na mestu se bodo postavila ve-jlikanska trgovska poslopja. Meseca ijulija t. 1. bodo pričeli poslopje podi-jrati. Madison" Square obsega ee-1 blok in zdaj nameravajo zgraditi na vsakem vogalu 16nadstropno poslopje.
Zasedanje kongresa. I • ■ VMja Muatov.
Predsednik Taft je pooblastil sena- 1 torja Burtona, da zanikuje vesti p tajni pogodbi med Japonsko in Mehiko. x
GOMPERS V PARLAMENTU.
Poslanec Calderson je predlagal v j poslanski zbornici resolucijo, s katero se pozivna vlada, da odpove Rusiji pogodbo iz leta 1832. ——o
Washington, 10. aprila. Champ Clark, poslanik poslanske zbornice, je zdaj voditelj demokratov in ima odločilen vpliv v stranki. Najbrže bo Champ Clark pri prihodnjih volitvah leta 1912 kandidiral za predsednika Zjed. držav.
Voditelji demokratske stranke so odločeni, da spravijo takoj pri prvi seji vzajemno pogodbo s Canado na dnevni red.
i
Japonska in Mehika.
Predsednik Taft je- pooblastil senatorja Burtona iz Ohio, da zauiku-je vse vesti, ki se širijo o tajni ja-ponsko-mehikanski pogodbi. Vlada je poslala vojake na mejo, ker se je bala, da se bo revolucija še bolj raz-, širila in da bo nastala v Mehiki a-narhija. Mutogo jih je, ki ne verujejo v predsednikovo zanikanje.
Gompers in demokrati.
Predsednik American Federation of Labor Samuel Gompers je prišel v parlament in se je posvetoval z de-Ifv:»krat^kimi voditelji. Gompers je bil nasprotnik poprejšnjega republikanskega predsednika poslanske zbornice -Toe Cannona in je pri zadnji predsedniški volitvi podpiral demokrata Bryana. Gompers je prišel-v parlament, da bi opomnil demokrate na izpolnitev obljub, ki so mu jih bili dali leta 190S.
Proti pogodbi a Rusijo.
Poslanec Calderson iz Texasa je predlagal resolucija s katero se poživlja vlada, da prekliče pogodbo, katero je bila leta 1832 skkmila z Kusijo. Rusija namreč noče pripo-znati v Rusiji pravic ameriških državljanov, ki so židovskega pokole-nja in se vračajo v Rusijo.
-o-
Sin okradel mrtvega človeka.
Iprijenost mladine v velikem mestu je včasih. nepopisna. Včeraj je stal pred sodnikom na West Side Police Court 121etni John Moran, ki je na dol ; eno teodnikovo "vprašanje mirno priznal, da je okradel svojega očeta, ko je bil ta že mrtev. Vzel mu je uro in $.">. Pri tem mu je pomagal 17-letni Frank J. Reede. Sodnik je izročil J. Morana družbi za varstvo otrok, Ree-da pa je postavil pod $1000 varščine.
Nezgoda pri stavbi na Wall Street.
Dva delavca sta bila v soboto pri novi stavbi na vogalu Wall St. in Nassau St. ;«m<rtnouevaruo ranjena. Vzdigalnik. ki je stal na 24. nadstropju, se je podrl in padel skozi deset nadstropij. Raztrgal je strope in potegnil vse za seboj. Albert Bonson je prišel med padajoči vzdigalnik in železni steber. Odtrgalo mu je obe i-ogi in zdrobilo desno roko. Peter Norman je padel skozi več nadstropij in zadobil težke zunanje in notranje telesne poškodbe. Zdravniki nimajo upanja, da bi ponesrečenima delavcema rešili življenje.
Razstava v San Franciscu.
San Francisco, Cal., 5. aprila. Chas. C. Moore je bil soglasno izvoljen za predsednika Panama Pacific International Exposition Co. Svetovna razstava v San Francisco bo leta 1915 o priliki ot vari t ve panamskega prekopa.
Samomor vseučiliškega profesorja.
Madison, Wis., 11. aprila. Norman P. Curtis, profesor za inženirsko stroko na tukajšnjem vseučilišču je izvršil samomor. Našli so ga mrtvega ob bregu Lake Mendota. Pognal si je bil krogi jo v glavo. Kaj je moža gnalo v smrt, ni znano.	»
Likita v sivimi Metliki, i Mirovne konference, -
Vsled - revolucij« niso Mehikanci ne ^ sejali in ne želi in zdaj jim preti lakota, ako se kmalu ne sklene
i
mir.
—I PROVIANT ZASTRUPLJEN.
Finančni minister I.i m an tour je ga- 1 rantiral v imenu, vlade Franciacu Madero sem. osebno varnost na potu v Chihuahua, kjer se bodo vršila mirovna pogajanja. o
i
Agua Prieta, 10. aprila. Položaj v Chihuahua in Sonora je zelo kriti- . (•en in nevaren in ako se kmalu "ne j sklene mir, bo nastala v severni Me- i hiki lakota. Vsled revolucije niso , [Mehikanci v jeseni ničesar sejali in taker tudi ne bodo imeli ničesar žeti. ( Tudi zdaj v spomladi niso obdelavali , polja. Živila, ki so bila nakopičena v skladiščih, so pošla. Insurgenti ■•=o izpraznili vse žit nice. Fj>orui general Blanco je marširal iz Sonore v Chihuahua in pustil na poti za seboj samo upešane konje in prazne j skednje. Oni možki. ki niso stali v j vrstah vladnih čet, ali se niso voje- ( vali na sti'ani vstašev. so zapustili j j posestva in zbežali v države, kjer ni i ■ i razširjena revolucija.
Zastrupljena živila.
Mexicali, Mehika. 10. aprila. Pol-,
kovnik Mayo, poveljnik mehikanskih j
1 vladnih čet. je dal zažgati vsa živila,,
1 |ki so jih pustili insurgenti v svojem i
" taboru. Vsa živila so bila zastrup-
' jljena. V moki je bil pomešan naj- [
"!hujši strup cyankali. Iusnrgentc vo-
*ldi neki Price, ki je bil stotnik v an-
I	.
" jgleski armadi.
Mirovna pogajanja.
j San Antonio, Texas, 10. aprila. — | Dva člana rodbine Madero, Rafael Hermandez in več drugih oseb, ki se [zanimajo za mir v Mehiki, so imeli ! važna posvetovanja. Po konferenci
•	je izjavil Francisco Madero sen., da " je prejel od finančnega ministra l.i-•imantourja brzojav. v katerem mu ta 7- v imenu vlade jamči za osebno varčnost na poti v Chihuahua. Vlada bo "! poslala poseben vlak, ki bo prepeljal ' Madero sen. in druge člane mirovne
j konference v Chihuahua.
-o-- -
Zrakoplov je padel 4000 čevljev 1	globoko.
| j Poročnik Drew v St. Louis. Mu.. [se je s tremi potniki dvignil v viso-! čino 4000 čevljev. Zrakoplov je za-| čel kar naenkrat padati. Padal je 'jrapidno in priletel na poslopje tvrd-. j ke Higget & Meyers, odkoder so si* vsi zrakoplovei rešili, ne da bi bili
jznatno poškodovani. . j
i Morgan — predsednik Sjed. držav.
. Detroit, Mieh., 11. aprila. Joseph C.
. Clntts, železniški magnat v državi
l ..... a . ,
Ohio je izjavil, da zahtevajo ameriški
trgovski interesi, da postane predsednik Z jedi njenih držav ali Morgan ali Zimmermann. Slednji je dejal, da bi ^ Morgan vladal po načelih izkušenega trsrovea.
i
Za paketno pošto.
■* i _
rj William Schley Howard iz Georgia j je predložil v poslanski zbornici za-s koiiski načrt, po katerem je ekspres-> nim družbam prepovedano prevažati . pakete po<i 11 funtov. Ako bi na ta način dobila poŠta monopol v roke. bi imela *17.«00.000 dobička.
Nečloveška mati.
- j
i i Pred otroškim sodiščem je pripove--' dovnia včeraj 121etna Francis Stone
•	i s^ozae stvari o svoji materi. Dekliea ' je imela na rokah in na životu krvne
Dodplutbe. Mati jo je bila pretepla, i | ker jej ni hotela prinesti za 20 cen-; tov whiskey. Bila je po njej naj poprej i s palico tepena, potem z jermenom in
•	konec no jo je vlekla za lase in jej jih ' izprdila pqjno pest. Frances Stone je | ^tudi izpovedala, da jo mati ni nikdar
pustila v šolo in da je morala Irnsa in raztrgana hoditi okoli.
Rivflluciji v Španiji. I RepuMfka preglasna.
V mestu Canillas de Acdtuno v pro- J vinci Malaga je bila proglašena republika.
MNOŽICA JE NAPADLA VOJAŠNICO.
Vlada ne pripisuje dogodku posebnega pomena ali je vendar poslala v ^ Canillas iandarmerijo, da napravi mir in red v mestu.
— !
Madrid, 10. aprikt. — V mestu Ca- ; i
uillas de Aceiluno provinci je bila proglašena republika. Prebivalstvo se;< je uprlo proti oblastim in je nasko- ] čilo vojašnico civilnih gardistov. Dve | osebi sta bili in pet jih je bilo teško ranjenih.	:
Povod revoluciji je dala okolnosi, da so zaplenile klavno živino nekega posestnika, ki ni hotel plačati pristojbine. Posestnik je protestiral pri županu proti plačilu, na kar ga je dal župan aretovati. Prebivalstvo se je zavzelo za dotičnega, posestnika in t prišlo pred mestno hišo. Civilna garda! | je hotela množico razgnati. To je bil i povod za napad na vojašnico civilnih ; [gardistov.
I Vlada je poslala takoj oddelek žan-i 'darmerije v Canillas, da napravi mir j i in red v mestu. Vlada ne pripisuje j dogodku posebnega pomena.
Republikanci so vsled dogodkov \ j CaHillas de Aceituno zelo razburjeni, j V zadnjih dneh so razvijali živahno} .agitacijo proti sedanjj vladi. Canillas j ide Aceituno leži v okraju Velaz-Ma-1 laga v južnem delu province Malagei in šteie 5000 prebivalcev. \ -o-
I
Singerjev naslednik.
Berolin, 10. aprila. V četrtem be-j irolinskem volilnem okraju je izvoljen, jdržavuozborskim poslancem socialist Bueehner. ki je tako postal nasled-nik Singerjev. Bueehner je dobil 69.872 glasov, njegov protikandidat pa :J318.
Bivši elevelandski župan umrl.
j Cleveland, Ohio, 10. aprila. Tom I L. Johnson, ki je bil dvakrat kon-Igrešili piislanec. za državo Oiiio in [štirikrat župan v Clevelandu, je da-jiies zvečer umrl. Kot elevelandski j župan se je posebno potegoval za to, da bi znižal ceno za vožnjo na pouličnih železnicah od ."> centov na •> cente. Johnson je bil bolan nad eno leto. Truplo rajnega bodo najbrže [pripeljali v Brooklyn, X. V., in «a
[pokopali na Greenwood pokopališču.
#
Nezgoda v tovarni.
Viktor Pamoski, 23 iet star, stanujoč v hiši štev. 3S0 Oakiaud St., Brooklyn, X. Y., je prišel v Chelsea Jute Factory z desno nogo v stroj, ki mu jo je zdrobil.
Premogarji v veliki nevarnosti
Sc-ranton, Pa.. 10. aprila. — V Pri-eeburg; cehi. ki je last Seranton Coal Co., je bil nastal požar, ki je spravil nad .">00 premoga rje v v veliko nevarnost. Prieeburg ceha leži samo -1 milje oddaljena od Paneoast cehe, v kateri je pred' dnevi ponesrečilo 73 delavcev. Dva delavca sta bila opazila, da gorijo ^»odkladniki v Diamond rovu. Delavca sta obvestila uradnike in ti so poslali v vse rove ljudi, ki so opozorili delavce na pretečo nevarnost. Vsi delavci so bili rešeni. Na to so gasilci šli v rov in pogasili ogenj.
Požarna katastrofa na Washington Place pred Grand Jury.
Grand Jury je pričela preiskavo požarne katastrofe v Ashovem poslopju na Washington Place in Greene St.. pri kateri je 145 ljudi ponesrečilo. Dognalo se je že, da poslopje ni bil. tako zgrajeno, kakor predpisuje po-žarno-policijski red.
Poslopje je imelo samo eno lestvo za silo, po predpisu bi morale biti tri take lestve. Vrh tega je bila lestev za silo nerodno napravljena in ni imela praktične vrednosti. Grand .Jury je zaslišala več prič, na kar je bila raz-I prava preložena.
PetdesetTžrtev pokopanih.
Scrantorr, Pa:, 10. aprila. — Petde-'set žrtev požarne katastrofe v Pan-jcoast premogovniku je bilo pokopanih. Večina ponesrečencev je bila katoliška in so se mrtvaški obredi vršili v cerkvah St. John in Sr. Antony. Pogrebne stroške je trpela premogovna družba. Meščani in drngi dobrodelniki so darovali že $200,000 za podporo o^fslim ponesrečencev. • Preiskava požarne katastrofe se še vedno nadaljuje.
Dozdaj se ni dalo dognati, kaj je bilo provzroeilo požar.
Iz Ivsfro-Ogrski. I
Hrvati in Ogri.
Justhovec Polonyj je v ogrsko-hrva-! 1 škem državnem zboru rekel, da je prestolonaslednik pristaš t rial iz-ma.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK ODPOTOVAL.
« o	r
Pasivna resistenca 1 j uds košolskega učiteljstva na Hrvaškem.
) Budimpešta, 10. aprila. Justhovec ; Polonyi je napadel v ogrsko-hrva- ; škem državnem zboru bana Tomaši-- ] ;ča, češ, da je pristaš trializma. Ke- ■ kel je, da se mora Ogrska upreti , trialističnim težnjam, ki jih podpira Aehrentlial, voditelj krščanskih so-cialeev knez Liclitenstein in njih glasila, ki trde, da se je zavzel zal trializem tudi prestolonaslednik. A-giiira se za trializem tudi na Kranjskem in Koroškem. Khuen je odgovarjal, da na Hrvaškem nihče Maža-I rov ne sovraži, pač pa so med Mažari j gotovi ljudje, ki delajo na spor med Hrvati in Mažari. Izjavil je, da se ■ban Tomašic ne zavzema za triali-
Izem.	*
i
j Nemški prestolonaslednik je odpotoval z Dunaja.
j Dunaj. 10. aprila. Nemški prestolonaslednik Viljem in njegova sopro-|.i>a Cecilija sla odpotovala z Dunaja.
i Nadvojvoda Fran Ferdinand se ie 1 k -	.
■ vrnil na Brionske otoke.
Pasivna rezistenca ljudskošolskih
* i . ( .	učiteljev.
i
' Zagreb, 10. aprila. I Čiteljstvo i linijskega okraja ,je sklenilo, da ne bo več ne poediuo ne korporativno; . | prosilo ureditev svojih pravnih in i jmaterijalnih zadev do tedaj, da se jučiteljstvu ne zboljša položaj, pa ne .;bo sodelovalo na raznih častnih me-[ jstib pri kulturnem in humanitarnem i delu. Družtvo je pozvalo, da tuiii | ostala družtva na Hrvaškem in v (Slavoniji store iste sklepe.
l	Avstrijsko zrakoplovstvo.
Dunaj, 10. aprila. V Dunajskem i.Novcra mestu bivata že nekaj časa
-	dva italijanska častnika iz Kima, da i (nadzorujeta gradbo Ettriehovega , monoplana. ki ga je naročil italijan-
-	ski vojni minister. Častnika sla zad-
>	nje diii že nekolikokrat poizkusila j j vzleteti z Ettrichovimi letalnimi ? j stroji ter sta se jako pohvalno izra-
I	žila o njihovem sestavu.
I
Američan v Bruselj u po nedolžnem obsojen.
Bruselj, Belgija, 11. aprila. — Listi poročajo, da sta bila izpuščena iz zaporov Ralph Brandreth iz New Yorka in njegov tajnik August Mathias, ki sta bila zai'adi postopanja in slepari-;je obsojena vsak na dve leti ječe. Ob-" j dolžena sta bila, da sta v nekem ho-^jtelu izvršila sleparije. Na njih prito-
II	iho je justični minister odredil nove "'poizvedbe in na podlagi teh se je do-? Ignalo, da je Brandreth milijonar in 1 j član tvrdke K. Brandreth Company "j na 00. zahodni cesti.
l '
Proti socializmu.
i
Katoliki dieceze New York so u-stvarili ligo proti socializmu. Liga , nosi ime "Laymen's League for Retreats and Social Studies." Predsednik lige je nadškof Farley, podpredsedniki pa so škofi v Brooklynu, v Newarku in Trentonu. Organizacija hoče katolike napeljati, da bodo sistematično preučevali socialna 1 vprašanja. V jeseni in po zimi bo " liga priredila javna predavanja.
Nočni čuvaj napaden.
Včeraj ponoči jc bil nočni čuvaj i Rutenskv v svoji kolibi v East New 1 Yorku napaden. Dva maskirana mo-1 ška sta ga s krepelci pobila na tla. vlekla na neko prazno stavbišče in mu pobrala ves denar, ki ga je imel pri sebi. Vzela sta mu $08.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Amerieana prog*
OCEANIA odpluje dne 19. aprila 1911 [ 4	ALICE
odpluje dn« 26. april* 1911. Vožnja sta o* is Him York* a«:
>	Trsta in B*ka 135.00, . v Ljubljana	35.60,
Zagreba	38.20.
Vožnje listke je dobiti pri Frank ' Sakter Co., 82 Cortlandt St., Ne«
r«ik
Razni novosti
iz inozemstva.
Nad dvajset tisoč viničarjev v depar-tementu Aube je priredilo protestni shod proti poročilu francoskega kulturnega sveta.
NEMIRI V MAROKU.
Turški parlament je potrdil naročilo za zgradbo vojnih ladij v angleških ladjedelnicah.
Troves, Francija, 10. aprila. — Nad 20.000 viničarjev je priredilo protestni shod proti poročilu odseka za de-želnokulturne zadeve, ki je predlagal, da se sme vino iz departementa Aube imenovati 4 'šampanjec'* ali s prist a v-koin, i4 narejen iz grozdja v Aube' Demonstracija je bila mirna. Nekateri viniearji so prišli 30 milj daleč na ■ shod. Vinič-arji pravijo, da bodo nadaljevali boj tako dolgo, da bodo iz-vojevali pravico, da se sme tudi vino • iz grozdja v Aube imenovati "šam-1 panjee' \ V okraju jt- bilo prišlo radi ' teea že d«> velikih izgredov.
Obleganje mesta Fes.
Fes, ^Maroko, 10. aprila. — Položaj mesta Fes še vedno ni odločen. jRodovi, ki oblegajo mesto, se še niso 'odločili ali bi se podvrgli Mulai Ha-
-	tidu ali bi napadli mesto. l)ne 2. apr.
-	so obleg*tvalci bili pi-iretlili napad na
-	mesto, ali so morali umakniti, ker
I	>o obleganei s topovi streljali na nje.
Vojne ladje za Turčijo.
Carigrad, 10. aprila. Turška po-j-lanska zbornica je s 115 "lasovi proti
>	40 odobrila predlog, da se gradnja l' | novih vojnih ladij izroči angleški uitvrdki Armstrong, \Vhi.worth & Co.
I	• *
'i j Turčija je naročila pri tej tvrdki tri p j nove vojne ladje, od katerih bo vsaka e imela 16,000 to« deplacemenia.
-o-
u	t
Tristo delavk v nevarnosti.
v j
j Včeraj popoldne je nastal ogenj v {kartonažni tovarni Owens & Traiger j v Iloboken in dim je zaprl 300 de-ilavkani pot po stopnišču. Dekleta so
II	-e rešila po lestvi oh zidu tovarne.
a Neka delavka je bila v četrtem nad-
a jstropju ujeta, pa so jo gasilci rešili
a pred smrtjo v plamenih. i_ J
I	I
i	Delavec ponesrečil.
a
j j j Včeraj zjutraj se je pri hiši štev. ( '226 E. 4"). eesta podrl oder, na katerem je delal pleskar Samuel Rosen. }.Iož je padel pet nadstropij globoko in se tako poškodoval, da je kmalu na to umrl. Pred hišo so se igrali otroci, ki so bili v veliki nevarnosti. Oder je padel tik otrok na tla.
[i
t- Državni tajnik Knox bede odstopil.
JI
V poslaniških krogih v VVashitigto-" nu se širi govorica, da bo državni taj-nik Knox odstopil in da pride na njegovo mesto generalni pravdnik Wi-ckersham. Njegov odstop bo provz-ročil Hays Hammond, ki ima odloči-'"jlen vpliv na Tafia, kakor ga je imel
'milijonar F.. C. Benedict na Clevelan-
II	j
jdovo administracijo. Katox je ener-gičen in se noče pokoriti uinteresom" vsled tega »a ti sovražijo in ya lioee-jo odstraniti. Knox je svoječasno tudi protestiral proti mobilizaciji in zbira-i- nju vojaštva na uiehikanski meji. a
Dvajset ljudi utonilo.
Victoria, B. C.. 10. aprila. — Blizu Coal Island je včeraj zjutraj se potopil parnik "Iroquois'' in ž njim je v utonilo 20 oseb. Pet trupel so rešili iz vode. Na parniku so bili štirje potniki. Parnik je veiik morski val pre-f
vrnil in zaradi hudega viharja na morju niso mogli nikogar rešiti.
i Denarje v staro domovino
IV
»oiilj aa«:
j-
za $ 10.35 ............ 50 kron,
i
za 20.50 ............ 100 kron/
u za 41.00............. 200 kron,
ri sa 102.50 ............ 500 kron,
za 204.50 ............. 1000 kron,
za 1020.00 ............ 5000 kron.
Požtarina je všteta pri teh svotah. Do-na se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. f Naše denarne pošiljatve izplačuje . e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12 dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. -FRANK SAKSER CO., k 82 Cortlandt St., New York, N. Y.''
>	6104 St. Clair At«., N. E.,
Cleveland, Ohio.
iisžSa , * ' i V™-3
Rojakom in rojakinjam Yosam
veselo -^-llel-vjLjo.
Frank Sakser.
t • ~ ^ T1 • 11 »J	^ 1 m T\ tel m ' Ml ^ m	^ > - - — ---- - - ----- -
Na Golgoti.
Poljski -pisala ML C. Walenska.
...IVhaU je omamljena od boli-.-l i na iirib. kamor je množica nesla tu-kak steber — steber menda težak. zakaj nosilci so bili ut nt jeni; brez dahu so" ga vsak bip spuščali na tla in zopet vzdignil L
In ona. blazna, divja od prevelike bolečine, z uprtim, krvoločnim pogledom na množico. nosečo križ. je bila liki levinja. ki ji pred očmi jemljejo mladiče. ^
Dve ženi, podpirajoči jo, sta jo tolažili v njeni veliki razburjenosti ter spodbujali k pogumu.
Naglo...
Množica na vrhu hriba se ustavi.
Nečuveno vpitje, taječe v sebi vso človeško hudobijo, se naenkrat zasii-ši v zraku in proti nebu mole tri križi.	. i
Velike, razpete rame, kakor oči i Grozbe, so gledale proti sivemu ne-' bu.
Visela so na njih tri trupla — — napeta — udje so bili zaliti s krvjo...
Uničena nedaleč je začela preklinjati z nečloveškimi besedami, roke sklenjene moleč k enemu izmed križa 11 ill.
4'Sin! Sin!...'' je klicala hripa-vo — 4 4 naj zbog tvojih muk vsi v mukah poginejo — — Naj se vsemu vpričo njih umorijo žene. matere, o- j troei..."
In obsojenci visoko nad množico —! kot okameneii in mrtvi — kakor da bi se Ue brigali za lastno bolečino — za bolečino drugih in hkrati za blazno zasmehovanje razburjene množice — so viseli goli — z razpetimi ra-1 mami, ki so svetile r rdečimi pla-menčki krvi...
Vrvi so jih rezale v gole prsi in kolena; v dlaneh in stopalih je čr-nelo železo.— Včasih so se prsi vzdignile v joku in zopet upadle s stokanjem in zdiliovanjem.	,
V teh prsih se je nekaj vršilo — hripavo. tiho — po bledih licih so jim kanile solze.	;;
Saj so imeli za seboj celo vrsto groznih dni in — grozno pot na vrh 1 <M»]-ote/ in končno muke razpetja —j pred seboj pa dolge ure mučenja in j' najbolj sramotno smrt.	jj
Morali so umirati cele ure vpričo H množice, ki je opazovala vsak njih r giblje j 7. zverinsko krvoločnostjo ter j1 se je opajala radostno z vsakim nji- ] hoviin zdihljejem in stokom.	i
Morali so umreti kot zločinci — : z najsramohiejšo smrtjo na svetu, zapljuvani in zasmehovani do zad-jj njega treuotka.	j
I
fden izmed njih. viseč v sredi, je imel odprte oči. oči črne kot ogel. ki so gledale z nekakšnim kraljevskim mirom — z nekakšno nepopisljivo sladkostjo.	^ j
Dolgo je cleda! mesto, ki se je topilo v meglah, potem je njegov pogled počival na zme^i glav — poln bolesti — poln navdušenja in obča-' dovanja kot v očetovski ljubezni.
Njegovo truplo se je odlikovalo po beli Čistosti — bele roke. pribite k lesu križa, niso se zvijale, kakor po-leg visečih zločincev. Razprostrte zdele so se. da blagoslavljajo tudi o-! ne. ki so preklinjali pri njegovih no- j jrah. zdele so se, da blagoslavljajo — , mesto in svet — mrtve in žive —j pravične in hudobne.
Včasih se je zdelo, da pogled kro-1 n a nega postaja močan — orjašk — božanstven — da se od bolesti skriv-Ijena usta odpirajo, da spregovori ukaz in zapoved, da zagrmi z gromom in zmaje svet v temeljih in nešteto množico človeških glav pritlači k zemlji, da moli tistega, ki so ga križali...	j
Lesk o("-i pa je polagoma ugasnil...! Megla jih je obsenčila ter fizična bo-j lest jih je silila, da se zaprejo___ '
In so se zapirale od utrujenosti — '»rez stoka — brez joka — kot da bi viseči na križu prostovoljno razpel oke, kot da bi sam ukazal ubiti v' rllani žeblje — kot da bi vse poprej | vedel in vse se je vršilo po njegovi i '•olji.
"desna — kralj judovski — pre-1 ruk!" kričala je množica.
Križani je odprl oči... Še enkrat j je v njih bliskuil oni lesk vsemogoč- i ltosti in oblasti — a samo za treno-tek. Zakaj steber je mahoma zadrh- i tel, potegnil je veter — truplo se je) zganilo, padajoč počasi navzdol in razdirajoč v dlaneh rane — ustnice so se hitro gibale, glasu pa uiso izdale.
Množica ga je gledala z zasmehom.! stiskajoč v grozbi pesti — in on jo j je gledal od zgoraj kakor vladar s! prestola, gledajoč svoje podložnike.
Gledal je to in ono glavo, kot da j bi štel okoli zbrane — navsezadnje i so njegove oči obstale pri osamljeni ženi, ki je objemala križ enega iz-j meti zločincev.
Pogledal jo je. in ona, kakor da bi čutila njegov pogled — obrnila je' alavo od križa in do krvi objokane i ači vanj uprla.
Njih oči so se srečale — toda vsled | njegovega za poved ujočega pogleda je j povesila svoje oči k vznožju njegovega križa. Naglo je obmolknila in niti >e ni zganila.
Pod srednjim križem je stala krasna žena. ne več mlada, žalostno, z lepim, bledim obrazom, kakor da bi
Pametni zafirač.
Na neki železnici v goratem delu države Pennsylvania je dobil neki Ire mesto zavirača. Kot plačilo bi dobil za vsako prevoženo miljo določeno
svoto.
Pri neki prvih voženj je izgubil strojevodja kontiVlo nad -strojem-, in vlak je divjal z nevarno hitrostjo navzdol.
Naenkrat je videl strojevodja, kako je {»oskušal njegov spremljevalec, ki »e je držal neke deske, vstati. V skrbeh, da hoč« »ko'-iti z vlaka, mu je za- i klical: "Ne skočite doli! To bi bila I vaša srnt!"
Irc je zmvpH nazaj: ''No. mislite, da sem tako neumen, da hi odskočil. ko vendar nisem nikdar tako urno i služil denarja, kakor ravno sedaj!"]
Podučna pridiga.
Novi duhovnik je z veliko zgovornostjo propovedoval o božji previdnosti 1 in dokazoval, da se kaže dobrota boga v tem, da nam da. kar potrebujemo.
"Tako vidite n. pr. pri cvetlicah," j je rekel. •' solnčne žarke za ge rani je ; in heli« trope, senčnat, kotiček za vaše 1'ukiije.*'	j
Neka gospa, ki ga je pazilo i»oslu->:ila. se mu je prišla kmalu potem zahvaliti.
"Vaša propoved je bila zame jako j pod učljiva, in veJiko senr z njo zopet ' pridobila." je rekla. Duhovniku se je , svetil obraz veselja,
4'Prej namreč nisem vedela," je na- i daljevala. <;zakai enoje fuksije nika- ■ i kar ne uspevajo."
Neljube znjivo.
Posredovalec
za ženitbe: *' Tega t rgovca z vinana vam svetujem, go-
»l>odična!"
Simpatija.
Janez: "Jaz ctislim, da sem velik bedak; rodil sem se prvega aprila!"
Jaka: "Potem sva si brata! Tudi jaz se proglašam belakom."
Janez: " Ali si tudi ti rojen tega dnef"
Jaka: "To ne. ampak oženil sem se , na ta dan!''
Kdaj bi to bilo.
Zadolžen snubec svojeuru bodočemu tastu): "Pripravljeni ste tedaj dati takoj svoji hčeri, moji bodoči' ženi. deset tisoč dolarje v f To jej malo."	.'■».■ J
— "Toda po moji smrti dobi ona vw!M
Snubce (raztreseno): "K.Vaj približno p« hočete umreti?"
IJ ■.i*.	^
Nos je — človek.
Tako trdi nek učenjak. In v dokaz tega navaja sledeče, da je ,xožno člo- j veka poznati po nosu:
Dolg nos — ženi ja len človek. Cezar' in Napoleon sta imela dolge nosove.
Raven nos — pošten, resnicoljuben i človek.
Orlovski nos — pustoloven človek. !
Širok nos — kdor ga ima, ima rad ženske.
Odprt nos — miroljuben Človek.
Kovrčast nos — človek je okruten in krvoločen. Takšen nos je im^la Je-1'sava angleška. .
Tanak. fin in majhen nos — označuje dobrodušnega človeka, spremi j i-i vega za šalo.
Za rdeč nos pa ve že vsak, kaj potmen i.—
i -- ---- - -
GLAS NARODA, 12. MAL. TRAVNA. '
Pomlad prihaja!
Pomlad prihaja, budi se iz sna zemlja, -kraljica leiwte in dela, kot buči vrtinec iz morskega dna življenja je misel iz duš prikipela — kot praznika i>esem od kine do koče
Na delo sinovi, vpognite ramena, težko je tej zemlji, ki čaka semena!
Veliko je upanje, žilava anoe, begata je zemlja, prst sveža, zrahljana.
a tu je njen narod gol, trepetajoč, a tu je ljubezen iz liiše izgnana — kaj slišite kletev, ki vstaja in raste iz časov nevidnih v srajmoten spoiniifc potorxcem ....
Prihaja pomlad, brsti, zeleni ljubezen in upanje v zemljo siroto, ljubezen pregnala 'bo temo in zmoto, ljubezen bo vzklila iz sveže prsti — zelena pomlad, o ljubezen, lepota, posveti naix' cilje, požlahti nam,
pota!
NEVIHTA. '
Mirno je ležala vas ob vznožju gora, na zeleni trikotni ravnici. Ozka, lepa dolina se je vila ob nji proti j jugu. Po sredi dolinice je gnala svoje vesele valčke Sava, vsa nova, komaj porojena. Zibala se je v nemirnem večernem vetru vi=oka trava, a na obeh straneh doline je šumel mogočni gozd. prikrit in tako teman.
"Tako! Dovolj za danes in bog blagoslovi!" je vskliknila okrosrio-
i
lična, postarna ženska, ki je čepela med gredami in plela. Ozrla se je za možoaiu ki je sklonjen sral ob koncu njive in strmel v zemljo.
Zagugala se je ženska na kole- j nih, da je zaplapotalo v vetru njeno široko, svetlo pisano krilo v globokih i plastičnih gubah, in pol-as i vstala. Popravila si je rdečo ruto na glavi, ki je bila potegnjena globoko črez elo in zakričala glasno nad možem: "Janez, domov pojdiva!"
Njen uLož se je počasi okreuil ii: svetlo pogledal v nebo. V ctykvi še ni zvonilo Ave Marijo. Jn do zvone-nja se ostane na polju, da se pomoli k bogu in se ga poprosi za prijazno dobrotljivo vreme.	*	]
Počasi je stopal ob robu in gle- j dal po njivi. Tu pa tam je stopil v f stran, pobral kamen na njivi in ga zalučal na cesto.
"Cemu hitiš, saj še ni zvonilo?" i je od vrnil ženi.
" Morda pa ne bo. Zašlo je že solnee in mrak je legel v dolino.
Oba sta se ozrla po dolini. Neka-i teri najvišji vrhovi gora so se še blesteli od zadnjih žarkov poslavljajo-čega se solnea. Zavijala se je polago-iccia dolinica v temo, zapihal je močan jug in glasneje so zašumeli gozdovi po »obeh straneh. Zibala -se je visoka trava in globoko se je prikla-J njalo visoko, šibko in rumeno žito. Počasi so lezli beli. raztrgani oblački črez gorovja in se tiho, oprezni* spu-
Iščali v dolino.
Trsti čas se je oziral skozi line starega vaškega zvonika mlad fant z resnimi očmi p© lepi dolini, kjer se je zibalo šibko žito in je rasla tako visoka trava. Videl je tiste bele raztrgane oblačke, Jft ^o bo tiho, brez štr-
' ma spuščali v dolino in se zbirali nad vasjo: zariidil se je. Dolgo so strmele oči v nebo. Kakšno je življenje pač 1 tam zadaj, tam daleč, kjer se še sedaj sveti nebo. Domača dolina pa je j že vsa v mraku.
Oblački so se množili, ni jih bilo' konca. Prihajali so neprestano, po-stajaii temni, naposled črni. In fantu; ; je radosti vstrepetalo srce. Pozabil je i na' zvonenje, zakaj temna bo danes] noč. Domislil se je fant lepe Ivanke,' ki se more govoriti z njo samo v j temnih nočeh, brez pričevanja zvezd in brez nadležne mesečine. Zeio se ; boje za njo in ne vidijo radi biizo nje fantovske tovaršije.
Fant v zvoniku je zatikal; kajti že so se spuščali oblaki globoko doli j prepregali so neprestano in drzno vso j dolino.
Potem je zazvonilo in tanek kra- j tek glas starega brona je butal ob za- t : črn elo nebo.
Mož na njivi se je odkril in ano-lil nq glas. Za njim je ponavljala žena pobožne besede, iskreno in zelo glasno. Gledala sta v nebo. ki je grozilo z nevihto, molila in vzdihovala sta. proseča z vso dušo iskrenega blagoslova z nebes. | Zmračilo se je.
I Znova je zapihal jug-, gibalo se je -edaj tudi že drevje *in razburjeno je valovilo polje. Klonilo je klasje in trepetalo v bojazljivi slutnji. Trepe- . tala je tudi dolgo rdeča ruta na glavi j kmetice, ki je stopala za možem proti j doT/u med visoko travo.
,Še so brneli trepetajoči bronasti j glasovi v zvoniikovili -linah, ko se je . vse did fant na nizki zid pokopališča . poleg cerkve. Veselo je bilo njegovo srce, zakaj po njem je plala ljubezen, . Ka<ko zelo je^jubil Ivanko, ki ni niti . posebno lepa, niti dobra. Toda nekaj . i je bilo na nji in v nji, česar druge niso . imele. Ugajala mu je njena odločnost i in ošabnost. Neprestano ga je nekaj ■ neznanega vleklo k nji. zakaj tudi on sam je bil zelo ponosen; gledal je > j drugom ljudem črez ramena in po svo-i je in.iis.lil o svetal in življenju. Ona je bila prav takšna in njune imisli so se
-	ujemale v vsem. Morda ga je vabi-
-	lp k sebi tudi s svojo navidezno nedo-
-	»topnostjo in samozavestjo. Bila je
Ivanka posebna žen sik a in prav zato , se je zaljubil v njo, četudi je opazil, da govori in čeblja časih rada tuli z drugimi. Tisti Janez iz Podklanca jo , je zadnjo nedeljo spremil od imaše iu hinavsko se je smejal .... In zdelo se mu je, da se ji ponuja. Ona pa je bila ponosna, prezirljiva in odkrivala ga je od sebe. Vsega tega se je sedaj spomnil fant, ki je čakal na nevihto in pozdravljal prihajajočo temo.
In res. Že je padla temna noč v dolino. Zakrila je s svojim, širokim plaščem gore, vas in polje. Tupatam je svetlikalo iz nočne teme rdeče okno, razsvetljeno od hišne svetilke goreče pod stropom.
Tudi Ivanka je imela na oknu 1 rdečo zaveso, ki se je razsvetljena od i luči svetila v toxi. Zaljubljeni fant .je videl to rdečo svetlobo in počasi je prihajal bližje, fes koprneč po nji, o kateri je sanjal ves dan. Ko sta prišla pri košnji skupaj, sta veselo zapela in drugi koscvi so peli za njima. Sedaj pa se hoče pogovoriti z njo o -v°ji ljubezni, priseči ji hoče svojo . zvestobo, ves srečen, da ga tako pa- 1 met no umeva.
In tiho. oprezno je potrkal na ! lizko polkiio. Mokra travica okoli hi- j Še je diseja, od kapi je lila votla in črez trenotek se je na kratko zablisni-lo v zraku. Počasi je prihajal grom in grozeče so za njim tulile sive skale
v gori. Še enkrat je potrkal in se na-j slonil na okno. Za oknom je gibala j nerazJočna senca. Na to se je okno j J počasi in tiho odprlo.
'Draga Ivanka", je zašeptiil in jo j prijel za ročico, ki je bila drobna in ■se je tresla od vznemirjenja.	'
"Ti si, Alojzij! Mislila sem, da' prideš. Hočem ti nekaj povedati" . . .! i "Hrepenel sem po tebi, Ivanka, j Noči sem čakal; poglej, nevihta je' prišla m z njo temna noč."	j
Še trdneje se je oprijel njene drobne ročice..	$
Tedaj se-»je poleg fanta/nekaj age- j i nilo. Zdrsnilo se je ob zidu in temna j postava je vstala iz tail. Jeknilo je J 1 na kratko, zasopil je laročno neznani človek in začulo se je škripajoče lo-menje lesa.
"Jezus . . . x.J&j&Mie zakričal fant in om^n|^iqppk^Nekdo jo vrgel od eebe kol in prno bežal poeko
sadnega vrta. Nenadoma je utonil v temni grapi. Okno se je naglo zaprlo.
Kmalo so prišli iz hiše ljudje svetilko; dvignili so s tal fanta, ki je bil ves-s krvjo obli t.
Se tisto noč se je pripeljal v vas zdravnik iz trga. Pregledal je rano in zmajeval z glavo.
"Zelo je pobit," je rekel skoraj malovažno. "Ne verujem, das bo pre--nesel in se izlizal. Pošteno jo je iz-kupil."
Tedaj je mladenič odprl oči. Nekaj ognja se je še svetlikalo v njih. 1 Obraz mu je bil bled, mrtvaški. Ko je zagledal zdravnika, se je opri na roki in se malce dvignil. • ."Prosim lepo, gospod doktor, ne naznanite tega nikamor," je milo bo- • lestno zaprosil in v bolečinah zopet omahnil na blazino.
"Zakaj ne, ljubi moj?" je vprašal »dravnik sklonivši se nad njim. "Ali si morda siim kriv?"
Bolnik je odmajal z glavo.
"•Sam. bom plačal!" je odvrnil ko- ' maj slišno.
i Zdravnik se je britko nasmehnil. .Njegova vera v ozdravitev ni bila ve-| lika vendar nekaj čudnega je tičalo j v bolnikovem glasu. Ta samozavest ga je presenetila in pa posebnost naglasa besedi, ki jih je bolnik le z naj- 1 večjo težavo izgovoril.
Ko se je stari zdravnik vračal v temi in dežju v trg, se je odločil, slu-; čaja nikamor ne naznaniti. Zato pa je I vso skrib posvetil bolniku. In res, bol- ' niikovo zdravje se je vračalo, rana se je imenitno celila in nekega dne je [bledi od bolezni oslabljeni fant vstal j s svojega ležišča^Pri hoji se je opiral , na palico, a njegove oči so bile zopet | polne temnega ognja. Zamišljeno so [gledale preko rumenega predozorelega | polja. Zasanjale so se v daljavi. | Neko -noč je bil zdravnik poklican fiz poete 1 je. Pred hišo je stal koleselj; ' bil je naprošen takoj iti v Zalueje. {Neki vaški fant je bil smrtno pobit, j "Presneti ljudje!" si je mislil [Zdravnik. "Ravno trije meseei so minili od tistihmal." ^pomnil se" je besedi /fanta, ki je ležal ves okrvavljen iu onemogel na postelji iti šepetal: "Sam bom plačal!"
Turobno se je nasmehnil in se na-gl o,odpravil.
|
v njem niti kapljice krvi ne bilo. temno oko je gledalo navzgor, ustnice so bile blede, ozke. polne neizrekljive bolečine, a vendar tako slad- -ke. tako čudno sladke...
Roke je imela sklenjene iu v njeni postavi je bilo več bolečin, nego v tistih na križih, katerih roke so bile prebodene in život ranjen...
In je bilo v nji več mirn, nego v tistih nesrečnežih, katerim ono vrvenje okoli je bila največja mu-ka.... * Iu vendar — njega usta niso šepetala kletve — in vendar se ji roke uiso dvigale v jezi.
Tiho in molče je poslušala zasmehovanje množice, pokanje križev vsled vetra in topo, srce razdirajoče stokanje zločincev — poslušala je in znabiti niti ni slišala.
Zakaj včasih se je zdelo, da stoji [pod križem njena senca in ona sama da je izginila in se vznaša nad zemljo. nad tem ljudstvom, polnim zverinskih nagonov. nad pozemeljsko! boljo, nad človeškim stokom...
"Kdo je? Kdo je ta?" je vprašala v duhu mati zločinca, kajti nje pogled jo je vlekel k sebi; nekaj ji je v srcu pravilo, da samo ona jo more potolažiti...
Gledala jo je spoštljivo, ponižno, j ali ni mogla razumeti, o Čem premi-jšljuje ta gena s krasnim čelom, na ;katerem ni bilo niti ene gube.
Ne — teh misli ni mogla razumeti žena, vzgojena pod pekočim solncem Judeje, ki je poznala samo močen j nagon, bolesten. tako žgoč. kakor isolnce. ki s svojo gorkoto žge zemljo jin z bronasto barvo barva obraze.
"Gospod! Kdo je ta žena pod križem?" vpraša mimoidočega vojaka. ! A vojak ne odgovori in gre dalje, i "Ali ne veš. Lija?" odgovorila je ena izmed podpirajočih jo žen. "To |je Marija iz Nazareta. mati Jezusa ;Galilejskega", in s prstom je kazala na visečega v sredi.
"Mati njegova" — ponavljala je j Lija, kakor da bi sama sebe spodbujala. "Mati njegova..." i N
Čutila je na£lo, da pogled te žene | na njo čudno vpliva in (Ta bol, ki ji !je trgala srce. se manjša in umira. (Ali jo res ničesar več ne boli, četudi :am visoko nje lastni sin v groznih bolečinah umira? Ali je res nehalo trpljenje? Čutila je. kako ji nekaj v prsih poka, globoko, tako, da že niti tarnati ne more. niti kleti.
Nekaj se je z njo zgodilo.
Iu hitro se je spomnila, da je tega v sredi visečega že nekje videla —-I spomnila se je, da je nekdaj šla za | njim množica — ona je šla za mno-žico, radovedna videti preroka, o ka-jterem je bila govorica v Judeji, in I on je govoril z mirnim glasom, s takšnim. kakoršnega ona ne prej ne slej v življenju ni slišala. Govoril je o nečem, česar ona dobro ni razumela.
IN	* *	*
i kar se ji je globoko vtisnilo v spomin. Med goro Tabor in genezare-*kim jezerom se je množica vstavila, poslusajoč i:i gledajoč ga in on se je v sedel na goro ter gledajoč, kot s križa, jwavil: "Blasror žalostnim, ker oni bodo o vesel jeni... Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posed-
li___ Blagor vam, kadar vas bodo
kleli in preganjali..."
Nehote je pogledala tistega, ki je te čudne besede izrekel — in neve-doma je pokleknila pred ono materjo, stoječo pod križem, na katerem
je nje sin v omedleviei umiral-----
preti ono materjo, tako bolestno, tako tiho. kot da bi morileem svojega sina odpuščala in se Bogu zahvaljevala za bolest, zakaj "Blagor krotkim — žalostnim — usmiljenim — blagor tistim, kateri so preklinjaui in preganjani — —"
Ženi, ki sta jo doslej podpirali, pustili sta njeni rami začudeni vsled njene nagle izpremembe.
In ona se je trudila vstati, a ni mogla; priplazi se torej po kolenih k Mariji iz Nazareta ter prijevši rob njene obleke, pritisne ira k drhtečim ustnicam.
Marija se prebudi iz bolestnega, premišljevanja — Zakaj jo prebuja?
—	Zakaj jo znova pribija na križ, ki na njem visi nje sin. na katerem visi tudi ona. v boli in neizrekljivih [mukah, toda z očmi uprtimi v nekakšno blestečo svetlobo, izhajajočo iz svinčenih oblakov in z mislijo, vglob-iljeno v ono predrago angelsko preteklost in jasno bodočnost, kamor je stremilo poslanstvo njenega srca...
! Zakaj jo znova priklenjajo k mu-čeniškemu orodju? Zakaj ? — Za-| kaj? —
"Marija, Marija!" oglasi se pri njenih nogah glas. "Tudi moj sin visj na križu... pomiluj mene ubo-go — ali uii ne rečeš niti besedice v tolažbo, ti pre roko v a mati?"'
Marija iz Nazareta razprostre v 'navdušenju bele roke ter jih položi na glavo klečeče žetie. "On je učil, sestra", je reče z zamolklim glasom, "on je učil. da je Njegov jarem la-jhek, da se Bog usmili tistih, ki k njemu kličejo po dnevu in po noči, da olajša njih breme... Pojdi, sestra, v miru in On se te usmili in tolažbo vlije v tvoje srce..."
Lija je zatarnala grozno. — "Ma-jrija, praviš mi, pojdi, sestra, v miru
—	in čuj — moj siji pivklinja tvojega sina—"
Marija povzdigne oči k tistemu, ki je visel nad njeno ulavo — kakor da bi pričakovala iz njcirovili ust odgovora. In on pogleda polu ljubezni :njo in potem vse, ki so žalili njega in njegovo mater, ter reče z velikim, močnim glasom:
J "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo..."
Optimist.
Krošnjar, (katerega je hlapec vun vrgel) : "Dobri bog. kako prijazni so tukaj ljudje. Na rokah so me nosili!"
^ Slaba reklama.
Gostilničar (dijaku): 11 Gospod Spinčič. žal mi je. toda denarja, katerega želite, sam ne morem posoditi!"
Spinčič: "No. in pri tem oglašate v časopisih, da >e trudite vsem željam svojih gostov najbolje ustreči!" t •
Iz vojašnice.
i ,
Narednik: "Cujte vi. Podgorc, za-
povedal sem "pozor", pa vidiim. da
se vam izprehaja muha po nosu!"
V	1
Zadostuje.
1 _
t! Sin (pripoveduje) : "Da, grozila mi . ; je. da se vrne k svoji materi."
Oče: "In kako si ji načrt prekr\-žal ¥"	' .	j
I ! 'Sin: "Prav enostavno: garmbov ji
_ j nisem hotel zapeti!" ~ \
i	Dober opis.
: Neik list je pisal:
"Cerkvena sla vnos t; je izpadla do-- bro nad vse pričakovanje. Kreme so bile natlačeno polne."
"GLAS NARODA"
(Slovcnlc Dally.;	,
Owned and pabiinhed by the ^Aovcnla Publishing Co.
(* corporation.) jraANK SAK8ER, President. TANKO PLEHKO, Secretary. LOUIS BENEDIK., Treasniar
Pla«-e of Business of the corporation and l4dranees of above officers 82 Cortlandt ' kreet, Boromrh of ttanhattaa. New York j N Y
Ifeceio leto velia list m a men k o in
Ganado.	.	$3.00!
*	pol leta	. . 1.50 1
*	Wo za mesto New York	*.0C
*	pol leta za mesto New York . 2.0C t rvtopo za v««e leto *	. 4.5C
*	• pol leta.	. 2.60
*	četrt leta	1.75
t^SLAjš NARODA" izhaja vsak dan i* 1 ">em.-1 nedelj in praznikov
»OLAS NARODA"
-'Voice of the People") saw* »verf dav, en-ept bandars and
holidays, dooeenption yearly #3.0i'~
Oopisi ore poopi*a » -*oonoeti oe ot
iStmejo.
Danar na] Dtagovo ^ poeiljati po — , vjaoney Onier. Pri epreinemo- Kraja naročnikov
rosimo, da r© rum. tod prejšnje
llvallAče aaz^ar J a iiitreie n&ida-*oaaslovnika m
Uopi£nn rj ^'Oirtn .artd.Le taca-mm
•hjuaj* A rtOUA rft&o«tiac*d- S.	Yo»a t'jty, j
-A*«-!' ■ » I ■!■	I ..	I	II	■ I I — » j
r*»e!o*- ; V"1 ortlaadi.
JiliJ^MlPffi .ii-iii	II	| i ■-
Zakon o odškodnini za nezgode.
American Academy »t* Political I Seieice je imela v I'itila lelphiji I svoje b*t iui zlforovanje > in pri tem zboru vanju ~-o zborovah-i temeljilo razpravljali o vprašanju. kako ji-; od.-kodo vali dt-lavee za nezgode, ki -o primerile med delom. Možje, j ki >o .»e udeležili razprave, so bili! večinoma taki. ki so to za delavce zelo važno vprašanje že temeljito | preučili.
\ -i zbor viilci i'j govorniki -o (m.- i udarjali, da ni"vajo uierodajui čini-i telji čiru | e je mogoče storili kora- ] ke. da ustvarijo zakon, i• odgo-i varjal potrebam in /aliicvam delav-cev in ino i-'ii .* jI&Ip odškodnine! za nezgode. \ zadnjih treh leiih sel jc o vpraša, i j ti zakoni t čira jamstva j za ' nezgode i«;;i«> govorilo in temelji za : i k o' i i t n ureditev te-a vpra- |
' ir;i'i;!tj I'.iir.ks, iv i je predsedoval. • re -i. je i..'jal. da nasprotuje j nasi intel'^* !<-i in našemu čutu pra-i vič;ior«ti a j' , po katerem >e dan- i dam- le!. <-a o-'Skoduje za nezgode. Ako j,. |»- in«.- n"-e. -e pravi, da se je delavec v-e i svoje krivde po-' > kodo val. Načelo, da mora industri-j alne ii. /.•_ i- trj. 'li i idustrija. ne! jilcile na kri\'"o {lij nekiivdo delav-l č« v.., j ukoren: .i!•. v ljudstvu its dobi .-a v indu>trialuih krofih vedno i
vec vel jav e. tako. da lx> -ya>oina i
i • !
splošno pri poznano.
Nobena država, ki je upeljala za-] kom:o jatii^tvo za delavski nezgode, iii istega v eč odpravila. k:ir dokazu-j je, da je taki /.ik«»u splošno potreben.
\ državi M a- ^achnsci t - je bil v Zako.joWa ji predloži n zakonski načrt. !vi določa. i'a -e plača do $10.(1(1 odškodnine na teden, toda ne nad i oOO tednov.
Auj' riško civi i/arijo označuje o-j k«>ln»»»t. da >«■ v Ameriki trikrat več I delavcev pin-sreči. kakor pa v ka-j teri drugi državi sveta. To je sra-j mota za Ameriko in vsled tega jej potrcbifo, da -e pretiarede vsj zakoni, kj nanašajo na tovarne in rudnike in da -e prikroje modernim nazorom o odškodnini za delavske ne-j zgode. Industrija mora skrbeti za j ]k»ne-rečene delavce ravno tako. ka-! kor r-krlii za popravila strojev.
Dopisi.
Claridge^ pa.
Cenjeni irospod urednik:—
Prosim, uvrstite P sledeče vrstice I med dopise: Družtvo Jediuost štev. 7 S. D. P. Z. v Claridge. Pa. zalival-] i.o naznanja, da je prejelo od Ivana ' Mlakar svoto $32.90. katera je bila j, poslana od družtva Sokol .štev. 21 v Stone i'ity, Kaos.. na skupni odbor ji S. N. P. J. v Claridge, Pa. Nadalje : se zahvaljuje »obratu Matevža l'r-; bas
u za svoto JfU.OQ in sobratom dni- i živa Večernira štev. 1H v Bajjgalev, ji Pa., ki so darovali fckOU. T»arovaii *<o sleilfci: jh> 50e; Ivan Arh. Anton j Tome, Anton Kak in Alojzij Hribar; h po 2">e: Kari Salmič. Ivan fKIlazek, i fttefan
Feličič in Anton Jarc. Tit^o-f« čera hvala vsem darovalcem.	i
Z* d rait n» .ledinost štev. 7
Anton Pintar. |4
Eveleth, Minn.
|Sjvoštovano uredništvo:— i Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v (ilasu Naroda, da v kratkih besedah nekoliko spor<»čim o tukaj-! šnjilj razmerah. Slovenci v Evelethu j ! dobro napredujemo, posebno na dru-Ižtvencm polju, delavske razmere so 'pa slabe, in zato ne svetujem uiko-
jmur semkaj hoditi.
Obenem naznanjam tudi. da je | ~k!enilo naše družtvo Napredek št. 1 (if) S. N. P. J. prirediti veselico dne 123. aprila v Wall Hall. Slovenci in Slovenke v Evelethu in okolici so 1 juljndnt) vabljeni, da se veselice udeleže v kar najobilnejšem številu, po- 1 sobno pa žensko družtvo Eveleth št. |130 in družtvo Sparta St. 01 v Gil-; bert. Minn. Za dober prigrizek in j jtiiačo je j>reskrbljcuo. Vstopnina je za možke ">"c. ženske so proste. God-j ,h:i na lok.	:'
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike.	'
Fran Novljan. ]
v	i •
St. Louis, Mo.
Drairi gospod urednik:—	1
Prosim, odmerite mi nekoliko pro-; štora v cenjenem lis'u Glas Naroda. ■ katerega naročnik sem že dolgo, in 1 ki se mi tak-> dopadc. da itji moren: i ] i vsakemu svetovati. Manjkat i ne bi : -me! v nobeni slovenski družini. — ; Tukajšnje delavske razmere niso ; ravno najboljše. Zasluži se malo. če 1 jr.]>oštevamo dragin jo. Tudi brezpo- '< lednih delavcev jt. tukaj precej, in . radi tesra ju* svetujem rojakom ho-M Miti semkaj dela iskat, dokler se raz-j i mere ne izboljšajo. — Tukajšnja slo* : j venska naselbina jc precej velika. V j' druži venem ozint smo dobro pre- j -krbljeni, ker imamo več podpornih družtev, pripadajočih raznim Jedno-1 tam. t'osebno lepo napreduje dru-' živo Planinski Raj. katero rojakom, to))l<» prijKtročam. Kdor še ni zava-' rovan. naj ne zamudi prilike pristo-j ;|'iti. ker nikdo ne ve, kje ga čakal nesreča.
Naznaniti moram nadalje, da ho-j četno vstanoviti tukajšnji brezposelni "stana rs ko družtvo". ki l>i goto-j vo dobro napredovalo, samo to je kiiž, ker imamo prazne žejM?. Za pa-i raviattdce .-e pa priporočimo Mike !('etraretu, da nam jili sestavi. —i Snežna odeja je že izginila in vsi \ j znaki kažejo na pomlad.
Pozdrav rojakom in rojakinjam Sirom Amerike, ter jim vsem voščim j vesele velikonočne praznike.
Naročnik.
Pueblo, Colo.
Cenjeni gospod urednik:—
Tajnik Sodružniee >v. Cirila in Metoda. Anton Cok, urednik Slo-; venskega Naroda v Pueblo. Colo., je [potreboval štiri mesece, predno je i/-javil, kaj je z denarjem, ki je bil na-; bran dne 2.J. septembra 1. 1. in kate-' rega mu je zaupal blagajnik podruž-! nice Ivan Merhar, da ga odpošlje1 ! vodstvu v Ljubljano. On pa tega ni 'storil, ampak ga pridržal /ase do 24. marca, dasi sem opominjal blagajnika Ivana Merliarja. ki je zaupal g. .Cokn denar, že meseca decembra 1. j !.. naj se odpošlje. Tajnik Cok je' pisal v Slovenskem Narodu v Pueb- ' to. ( olo., da je poslal denar potom !' ii.eke banke, toda to je laž. Nadzornik g. Ivan Gaber in predsednik j podružnice ir. Ivan Prijatelj sta vpra-; šala jnsmeno vodstvo v Ljubljano, če je denar res dospel, in od tam sta dobila odgovor.* da od jiodružnice St. 4 v Pueblo. Colo., niso dobili nobe-incaa denarja. Ker je bil denar na-1 J hran že meseca septembra lanskeira | leta. ni čudno, če je nastalo vpraša-1 J nje: Kje je denar. g. Cok? To vpra-i Sanje staviti je bila na<lzoruikova dolžnost, kakor tudi predsednikova. , Tajnik g. Anton Cok, ki je zadrževal denar toliko časa, in vendar zatrjeval. da je odposlal, je izvedel od dobreua prijatelja, tla pride pod j k fjut-, če denarja kmalu ne odpošlje. ■ (Tega se je ustrašil in i^a odposlal še- 1 le ~J4. marca, torej ]>et mesecev pozneje. iti sedaj grozi, da bode tožil 1 za dobro ime in poštenje. V štev. ^ 'Ji Slovenskega Naroda pravi sr. Ad-'ton Cok. kako da bode državno 1 ■ prvdništvo strogo i>ostopalo proti g. { i Ivanu (Jabru in g. Frank Sakserjtt • ;radi na ved nega vprašanja: kje je denar, g. Cok? Radovedni smo, kaj : bode s to tožbo Cok opravil proti 1 jirori navedenima, ko je vendar do- 1 jkazano, da je pridrževal denar me- J sece in ^a šele na stavljeno vpraša- 1 nje odposlal. Prepričani smo, da se romenjenima dvema ne bode prav ni-| česar zgodilo, dasi mu želimo, da bi s >e mogel umiti. Ttnla težko bode šlo. Saj se še ni opral klofut, prizadeja-nih od Glasa Svobode iu Glasa Na-1 roda. ki so bile še veliko hujše, ka-ko.r ona naše podružnice. Govoriči! j j je tipka j, da so očitanja omenjenih j i listov iz trte zvita, toda nas ne bode i vlekel za nos. ker poznamo dobro j Cokd iu njepoye grehe. Pred kou- 1 cem mu še povem, da mi na zapadu 1 nismo tako nevedni, da bi kaj daro- t vali, in da bi se potem ne pobrigali, r ali je prišel denar na določeno me-
B "	' iiik	* .
Isto, ali ne. Kuhal je dolgo, ali kaj! si je izkuhal, se bode že še videlo. j Josip GermovŠek. ' Opomba uredništva,: G. Anton Cok,! (urednik Slovenskega Naroda v Pueb-j ,Io. Colorado, nas naj le toži. Pravi nič se ne bojimo ne njega in ne nje- j gove tožbe, ker kar smo pisali, moremo tudi dokazati.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni g. urednik:—
Iz poročil in dopisov v Glasu Naroda je razvidno, da se skoraj nikjer dobro tie dela: tudi jaz se ne mor<*m pohvaliti, ker delamo tukaj le po tri dni na teden, da zaslužimo komaj za j hrano. Na pivo pa še misliti ne j -memo.
V drnžtvenem oziru smo na trd- J nem. Imamo ti podpornih družtev.. i ki vsa dobro napredujejo, za kar za-! služijo v prvi vrsti pohvalo uradni-I ki, med katerimi vlada najlepša slo-! L'a. Omeniti hočem le družtvo sv. ' Barbare postaja štev. 29. ki šteje že ! !'2 članov in eno članico, ter 30 o-trok. skupaj torej 139 udov. Da l<> družtvo tako lepo uspeva, se je za- j hvaliti vrlemu predsedniku istega, ki: se zelo žrtvuje za napredek. Dokaz j teira je. da je v zadnjih treh mesecih ' pristopilo 48 članov. Priporočal bi ■ • slovenskim ženam, da bi se malo bolj zanimale za naše družtvo. ki daje v! slučaju smrti svoto $500.00, ali ]>a i $250.00. Vsaka lahko pristopi v prvi | ali drugi razred. V prvem razredu je plačevati 40e in v drugem 20e me-'] 'sečnine, kar je trotovo malo.	!j
K sklepu pozdravljam vse rojake J ] in rojakinje po Združenih državah, j, ter člane d«'už.»-a sv. Pa bai-.*.	j
Fraj ;n:a. i
i
Koliko je naraslo prebi-jj valstva Evrope v pre- S; teklem stoletju ?
IJod naslovom ''Kecensements 1S11 i do l«).ll" je napisal francoski statistik dr. Jacques Bentillon v pariškem "Journalu"* članek. ki je v ' ' marsikaterem pogledu karakteristi- ' j čen.
i Začetkom XIX. stoletja je imela j' Evropa okoli 1SS milijonov prebi- ' Ivalcev, dandanašnji jih ima 420. To-, i e j se je prebivalstvo več nego podvojilo.
Veliki in mali narodi so se razvi-jali v tem času povsem nejednako. Eni so izdatno narasli, drugi ostali j pri prejšnjem številu. nekateri so | padli.
Angleška je poskočila od 19 mili- . jonov na :*o. Škotska o«J 2 na 5, Ir-1 ■ >ka je padla o<l (i na 4. Preveliko izseljevanje ter premajhno število porok je razlog de populacij i te an- : jgleške " posest rime".
Nemčija, ki je imela na teritoriju, kateri zavzema današnji dan, pred 100 leti 25 milijonov, ima sedaj G4, 1 avstrijska monarhija, ki v onem ča- ' sn tudi ni štela več prebivalcev od
Nemčije, ima sedaj 51 milijonov. ! „ .. . * j. ■Kusija se je pot rojila. Od 38 m ilijonov (ne upoštevaje Poljske in Finske) šteje sedaj 113 milijonov.
Italija je poskočila od 18 na 34 j milijonov, Španska od 10 na 19, Portugalska od 3 na 0. Švedska se je povzdignila od 2'2 na 51 Danska ' od 1 na 3: istotako Finka.
Francoska? Ona se je jedina od 27 milijonov povzdignila na .'59. V i prvi polovici preteklega stoletja je fjMJskočila do 35 milijonov, v drugi polovici pa samo za 4. — Na Fran-icoskem štejejo pri ljudskem štetju samo. koliko je ljudi; p0 veri in občeval nem jeziku ne prašajo nobenega.
VABILO K VESELICI,'
'.atero priredi družtvo "Slovenski Bratje" štev. 23 S. D. P. Z. v Thomas, W. Va.,	i
dne 17. aprila 1911 na velikonočni ponedeljek v M. Bu-lich-evi dvorani.
Tem potom najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Thomas, Coketon in okolice, da se te naše ve- ] selice polnoštevilno udeležiti blago- ; volijo. Ker je to prv'a veselica -na- i Sega družtva. pri kateri se bode tudi i razvila nova druži vena zastava, za- < to tudi upamo, da ne bode rojaka i ali rojakinje, ki bi nas s svojim ob- •] iskom ne počastili.	j
Pričetek bode ob 3. uri popoldan, i Za dobro zabavo in fino postrežbo j skrbel bode odbor.	j
Fran Bartolj, tajnik. ,
_(8.10,12—4)_ j
i —— __ NAZNANILO.	j
Najvarnejše mesto za hraniti de- i jnar je v Farmers & Miners Natio- 1 na! Bank v Forest City, Pa. Banka v je imenovana po rudokopih in banka sama prepričuje ljndstvo s tem, t ker tako brzo napreduje. Delničar { te banke je celo John Mitchell. Var- t ni prostor za vaš denar.	_ r
(4x 21-2»—3, 11-18—i) J t
GLAS NABODA. 12 HAL. TRAVNA.
Proti tuberkulozi.
Dr. Jacques Bertillou, ravnatelj statističnega urada pariškega mesta, imeni, da je najbolji način pobija-: !nja tuberkuloze boj proti alkoholiz- j mu. V jiariškem mesečniku ''Kevue; ;d hygiene et de police sanitaire '! ])iso. »la je tuberkuloza (jetika") \ tesani zve/.L /. alkoholizmom. V svoji statistiki iu karti o razširjenju pljučne tuberkuloze na Francoskem i pokazuje Bertlllon zvezo tuberkulo-|ze x užitkom močnih pijač, zlasti i žganja. To se najbolje pokazuje i severnih departementih Francije. \ Bretagiii, Normandiji itd. V teh de-' partementih se jasno opaža nepo-voljni učinek alkoholizma z ozirous na tuberkulozo. Mnogi ulasovitr zdravniki so se -tekom svoje prakse prepričali, kako pripravlja alkoholizem tla za tuberkulozo. V potrditev te svoje trditve navaja Bertillou i rudi statistiko drugih dežel in tudi j dejstvo, da je števil,, tuberkuloznih bolnikov pri možkih večje, nego pn ženskah. Tako je v razdobju od I. 1001 tlo 1005 bilo v starosti po 30. letu dva do trikrat več tuberkuloznih bolnikov pri možkih. nego pri ženskah; slično je tudi v* drugih v<-jlikih mestih. Bertillou pravi: "Alkohol je najvažneji faktor pljuču-j I tuberkuloze "a Francoskem, o.i *.lo-, j loča zemljepisno razširjenje te ljudske bolezni naši deželi." Z bojem proti žganju v severni Francoski bi se po mnenju Bertillo-na zamoglo rešiti več ljudi, nesro-li z dragimi bolnišnicami in lekarnami.
Po iz vest ju tajnega zdravstvenega svetnika dr. Leubueherja v Meinin-genu na Nemškem je 48,000 slaboumnih otrok. katerih slaboumnosti j je kriv alkoholizem roditeljev. Teh 48,000 slaboumnih otrok, ki jim je alkohol odvzel duševne zmožnosti, tvori -!S odsto skupnega števila siromašnih otrok. Švicarski zdravnik dr. Bezzola ima prav, ko pravi: "Vsaka kapljica alkohola, ki ga pi-|je oče. znači kapljico slaboumnosti pri otroku. Roditelji bi s0 morali že radi otrok čuvati opojnih pijač.*7
Kapitalizem in srednji stan.
Kdor pazno motri današnje razmere. opazi takoj globoKo lzpremem-bo, ki se je pojavila v celem našem gospodarstvu. Podjetja posameznikov se umikajo bolj in bolj kapitalu, ki
ga da ties predstavljajo banke in drugi denarni zavodi. To vidimo po vsem svetu; vsak trenotek popusti privatnik .tovarnar svoje podjetje in je pod vodstvom kakega finančnega zavoda izpremeni v družbo z omejeno zavezo, ali pa v slučaju, da je podjetje zelo veliko, v delniško družbo. Zakaj se to vrši. jako lahko razumemo. Če spoznamo današnjo moderno industrijo; podjetnik mora vedno nove svote zalagati v svoje tovarne. sicer se ne more kosati s kot:~ kurenti. Kajti ravno znak današnje tehnike je njena velika izpremeni ji- < vest. Kar je bilo še včeraj dobro, ne obvelja danes in mora morebiti ze jutri v staro šaro.
ie navadno,
vzrok premnogih izp#ememb privat- j nih v takorekoč javna podjetja;] prejšnji lastnik mogoče nima več ta-j ko velikih dohodkov sedaj, ali ti so mu gotovi, kar je dandanes, ob easn hudega konkurenčnega boja, velike važnosti.
To bi bil nekako v velikem pro-j ces, ki se sedaj vrši in kaže boj ka-; pitala s kapitalom, ki se l-edno konča z zjedi njen jem obeh v boju proti nižjemu stanu, delavstvu^ Vendar je to sedaj skoro povsod dobro organi-
Izirano, tako, da se uspešno bori pro- ■
Iti kapitalu. V sredi med obema i strankama stoji srednji stan. ki jx>-' lagoma prehaja v nižjega, vsled hu-| t lega pritiska kapitalizma. In to je' , čisto naravno; kajti kakor hitro je i ; dosedanji izkoriščani stan organizo-; van in vsled tega močan, se mora ka- ; pital proti drugemu obrniti. Ta pa | je nezdruženi srednji stan, ki posta-j ne lahek plen premočnega nasprotni-i ka. Z<U se, kakor da nosi ves proces znak demokratizovanja našega' j gospodarstva na sebi. Vendar sair.n navidezno. Vrši se ta proces v gospodarstvu cele Evrope, toda za da-ues hočemo opozoriti samo na podobne dogodke pri nas; v'ožjem o-S kviru bo sJika še ostrejša in bolj iz-j j razita.
Mislimo namreč na razmerje, ki I vlada med pivovarnami in gostilni-1 čarji. Pred par leti s0 se namreč j združile pivovarne, ki zalagajo j Kranjsko s pivom — izvzemši tri domače — v kartel. da bi enotno uravnale cene pivu in si zagotovib !svoje odjemalce. Člani so se morali; držati sklenjene pogodbe točno, po- ! I sebno pa Se v enem oziru. Karteli-ranim tvrdkam je bilo namreč pre- : povedano oddajati pivo gostilničar- j ju", ki je jemal pivo pri drugi v kar-j telu včlanjeni pivovarni. Na ta na-; čin so si obranile pivovarne svoji ' odjemalce in priklenile gostilničarji f v svojo odvisnost; proti nekartelira-j ;iim pivovarnam je nastopil kartel s j konkurenco, ki bi mu naklonila zrna- j iro vsletl velike nje^ovc moči in radi j ,tega tudi vstrajnosti v gospodarskem I boju. Do tega ni prišlo, ker se ji' j kartel po preteku dobrega leta iz-: jpremenil v delniško družbo, v kateri so bile udeležene vse gori omenjene ' pivovarne in še nekaj drugih.
Na približno enak način so se združile tudi drugod pivovarne jmmT vodstvom velikih kapitalov, ali pa denarnih zavodov, ki se samo s fi-| naneiranjem takih podjetij bavijo. •Tako organizovana podjetja skrbijo. J j da dr i be v svoje roke kolikor mogoče) veliko in pa stalnih odjemalcev. To! ni težko in se približno na ta-le način z»odi. Prem nogokr?.t so vzrok ; dolgovi krčmarjevi. Začne se po ma-jlem. Ob mesecu, ko pride račun, ne 'plača gostilničar. No. to ni nič hu-jdega, pivovarna čaka. Ker so tako | pesi režljivi, vzame krčmar še kak-j.Sno posojilo, tako. da se dolg počasi j nabira in i*aste. dokler se ne zdi up-j Siiku, dovolj velik. Gtostilhičar je , prisiljen jemati tukaj pivo. najsi je tudi slabo; on se ne more ganiti. Dostikrat plača taka pivovarna za krč-marja pri drugi tvrdki dolg, samo. j 'ta ga bol j gotovo v svoje pesti dobi. j Različne tožbe sledijo kmalu in ko-1 jnečni izid je navadno rubeže« go-1 stilne in sodnijska 'prepoved proste-j j iazq>ylaganja z gostilniško konce-J si jo. Pi-i današnji sodnijski praksi i vidimo mnogo takih slučajev, kjei ] pivovarne i>otem same izvršujejo gostilniško obrt; posebno na Dunaju j imamo -nebroj teh procesov, katerih ; ko nec je popolnoma stereotipen. Go- j jstilničar je moral pmlpisati za go-; i ovo, precej visoko Svoto menico bre>. , dneva zapalosti, katerega potem p:-| ; vovarua sama vstavi. V treh dneli j je plačilni nalog gotov in zopet nekaj dni potem je gostilničar samo še natakar v svoji gostilni, j Tako-se godi pri tem obrtu; če pa i pogledamo na druga polja v trgovi-j ni. bomo opazili z začudenjem enak pojav. Vse gre po enem kopitu. Banke imajo posebne oddelke, kjer se ' bavijo samo z industrijo in trgovino. . Prejšnji pomen bank, kot opravite- i Ijie tujih premoženj, je popoinoma i izginil; dandanes predstavljajo ban- i ke združeni kapital, ki si ukloni /vse i in si podrejuje tudi srednji stan, ki < je bil dosedaj še prost. Mali in sred- ? nji trgovec, obrtnik^ ljudje prostih jj
INFLUENCA. j
—o—	(
Pravi "Pain-Expeller" se je izboru o izkazal pri nastopa zavratne' | influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga | rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, štunenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni "Pain-Expeller'ker zabranite s tem več-tedensko bole ha nje
Navodilo za rabljenj - je priloženo ! vsakem u zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTEB & CO.
i
215 Pearl St., New York, N. Y. i
N. B. — Ricbterjeve Congo pilule proti zaprtju.
Slovensko katoliško
sveteBarbare
Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City. Pa. lakorporirano dne 31. ianuarja 1902 v drŽavi Pennsylvania
ODBORNIKI:
Pradsednik: MARTIN OBRCMAN, Box 683, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: STEFAN. ZABRIC, Box 508, Conemangh, Pa. Blagajnik: MARTIN^MUlIlC, Box 537, Forest City, Pi.
- B . O-—--
WADZORNIKI:
Predsednik nadz. odbora: KAROL ŽALAH, Box 547, Forest City, Pa. T. nadzornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St. Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK ŠUNK. 50 Mill St.. Luzerne. Pa. ID. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wyo.
PC-BO TNI IN PRIZIVNI 0DB#B:
Prod«, porot, odbora: PAUL OBREOAJt, R.R.No. 1.' Weir City, Kana T. porotnik: MARTIN OBE RŽ AN. Box 51 Mineral, Kana.
II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Clev.-ian^ Oiiic
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELlSKAR, 6127 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohi^
1
Dopisi naj m pošiljajo L tajairm IVAN TELBAN, P. 0. Box 717 s Fomt City, Pa. ,
———---
Društveno glasilo je "GLAS NABODA".
l)	MW ^^ VII ti	pošiljajo naši rojaki	\
\\	■■■■■■■III	radi svojim sorod-	\!
((	■ f^M I I	L	Bikom, prijateljem	h
fj	■	■ ■ IPV	ali znancem v staro	V
(( ■ IIbIIIIK domovine in to se- V
i (( M MM m %M M M JU ™da *******v go- i
// tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c 111 j e <
Si preskrbi	i
i FRANK SAKSER CO., i
(	82 Cortlandt St,	New York, N. Y. V
[	-p odružnica:--v
J i	h
l	6204 St Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.	V
| Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše v j i	postreže ? Sedaj pošiljamo	(|
i 100 kron avstrijske veljave za $20.50. |
)}	s poštnino vred«	/j
| poklieev. vsi so vpreženi pred zmagoslavni voz kapitalizma; njih znoj in delo sta last onih na vozu.
Delavci so bili odvisni, dokler se niso združili v enotno bojno vrsto; 1 in isto mora storiti sredflji stan. ee noči podleei. • Orjranizaeija je danes rešilni klie vseli stanov v boju kaste I proti kasti. Združenje-pa mora biti j popolno iii ne samo v malih stvaren, I kakor n. pr. da pokažemo primer zopet pri jiostiluiearskeni obrtu. v i,:-delovanju - sodavice, posredovanj i družb in podobnem, medtem ko se na velike naloge urbanizacija ne upa. rstanovitev lastne pivovarne bi mo-i rala biti že davno uresničena; enkrat. je bila prilika zamujena, mor-1 da <e še \ rne.
j Ce bn našla organizacija svojo nalogo. bo našla tudi mo5 izvesti jo: izvršila ho s tem važno delo v boju kapitalizma proti srednjemu stanu iir bu rešila sebe gotovega pogina.
j Davek na alkohol v Av-j	atriji.	j
—o-
Po * ministru Biiiuskem zasnovani' davek na alkohol se približuje svojemu uresničenju. Naslednik Bilin-skegn. finančni minister Maver, je povedal v parlamentu, da so se državni stroški povečali v toliko, da je država prisiljena iskati si novega j vira dohodkov. Ta novi vir dohad-| kov bo dave^: na alkohol. Torej novo breme, nov križ konsumentom. *
Se ni resen novi uačrr za monopol žveplenk in petrolja, že so napovedana nova bremena za kousumen-te: davek na alkohol in namera zvišanja kolkovine in pristojbin.
Ta davek prinaša dandanes državi 65 milijonov kron na leto. Kako je že žganje obremenjeno, je razvidno iz sledečega vzgleda: denaturiran špirit, to je, neužiten, ki se da uporabljati samo za tehnične namene, stane danes na Dunaju v trgovini na drobno liter 54 vin. Užiten špirit pa stane liter K 2.10, seveda je' vštete- j ga že 20 vin. mestnega davka. V. fi-1 »	.	I
nančnem načrtu se je nameravalo zvišati davek na žganje za 50 K. to je od 90 K na 140 K za hektoliter. Finančni minister bo pa predlagal zopet no /višanje za 1«> K, torej od 90 na K Ml kron. Državi bi nesel potemtakem davek na žganje 18 milijonov vev.
Ni torej čudo. da se življeuska sredstva vedno podražil je jo. Nevolja konsumeutov je prišla že do resnega izbruha ob lanskem "štrajkn konsumeutovSe hujše >e zrcali sploB-na draginja v lanski pasivi trgovinske bilance (400.5 milijona). kajti 'splošna draginja je tudi tu izvedla svoj učinek.
Državne finance zahtevajo vedno novih žrtev; ali slednjič se lahko dogodi, da postanejo žrtev — one same. Citrono je možno stiskati tako dolgo, dokler je kaj soka v njej. Tako dolgo bodo tudi državniki obdavčevali državljane. Kaj pa jiotem, ko bodo ti poslednji izerpljeni — kakor : citroua '
Davek na alkohol hi imel po računih ogr&kega ministra tinancij prinesti državi 200 milijonov dohodka, '.ki bi se v prvi vrsti upotrebil v pokritje troškov za vojsko in mornarico. To bo imelo svoje posledice, kakor vsako obdačenje. Alkohol podraži in temu dosledno bo tudi kon-sum manjši. Produkcija se bo manjšala in brezposelnost delavcev se tudi zviša za mal ,odstotek. Zato pa i;aras(e izvoz — ljudi v Ameriko.
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 53 let. želi se seznaniti s Slovenko v staro >t,i od *'Q do 40 let. Posedujem dve hiši, vredni $2400, poleg svojega stanovanja dobivam še mesečno $2" najemnine. Katero veseli, naj se pismeno obrne na moj naslov:
John Sterle.
Kenunerer. Wyo.
SLOVENCI IN 8LOVENKE NA-flOCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
------.1..........
Drobnosti. j
KRANJSKE NOVICE.
n
;y Ameriko De- dno 25. marca iz ! ■
VUM '••'•-."a ,-a .!,, Iv-ra o.l- L peljalo 6 Slovencev in Mneedoncev. j( Otrck zgcreL I)nc 24. marca je
i h, . ua I..;:,'v pivovarni v Lcs-k nek:u u nn: Iniku n-"t in je pustila doma v poste lit ctinlctacss o-j
t roka, deklic . Bojpv	se jc vne-
..trtk i 1! / zvcpljenkami. Otroki
. ' *	1	J.	'
1 7.1 ■ !	-i do vrat. pa se ;
ti, ■	vsi«.i o;> klin izdihnil.]
Vin. ' .. kupčija na Vipavskem je. • •: ,	■ :•;•:,» slaba. Odprodalo •
-.tv ah» riua. V po.-lednjem . pa j« pi stala ta knp^ja zivah-. , t -. - so se cene vinu pričele! \	O a vina je sedaj hektoliter!
Umrl je 2-1. n area zjutraj Ivan
1! H-ve. velepjsestnik in vcčlct'.;i >.n-
Mcd žcr.sk?mi. K<> -ta se 2-~). marca
1 o'a Ine dv .■ ženski irle. je ena pri j tem dni .To - -lila v prsi. Nat > jo jej
- p zr:\ .1 za las--. .0 vla-'ila som-;
i ja, pol at j pa še srci a daviti /.i v :. Napadenka je bila pri tem ialifco telesno p -ko tovana in bode
PRIMORSKE NOVICE.
Smrtni padec. Črev!jar Nikolaj Csu uizzo, stanujo- v ulici Me-1 lio.ino v Polju, je prišel v sredo o ]>• ' '(. ' , i. :• ' oliko vinjen do- • ii:ov. Hot, • po stopnicah v aornie nadstropja je iziyubil ravnotežje ir. padel vznak po kamenitih stopnicah, kjer je obležal. .Starova!:-i ^o ga na--li mrtvega.
ŠTAJERSKE -'OVICE.
?lati in hHi ponesrečile. Dne 20. j
marca dopoldne sta »e pripeljale 48-1 b tr.a A!i' 'i :i Ft':::: ••. p -estnica v j
daj omoh na K	stmea v Mefi-
. nji. v Maribor. V Tegethoffovi aH-j t*i - p.r \ j !.'::>>:• live ustrašil1 i v.',	:	i z1 r.L Kočijaž
j	i\,iiint ,•> . • ' 1 eesto. ne !
. ' •	'a vzdržat-L
':> . ..' \ .	1 na ro-
K( --i::! v o;; j- 0^" odpeljal v bolnišnico, med tem ko jo Ignac Po-!
O-enj. 1- S!i •>e pri Mariboru 1 2". n r ;i « P. uri zvečer h nenadoma vpepelil ogenj vdovi i ; Pet li:- V Ra.^. Ui v<e
--i— - 4» —r—-Tr.— —. 17.:-
•	:* • '»'. ke niso za-
1	: ' 1. K ko je o?enj
nas 1!, s, r.	ve. na br/e je padla
.s - ra	diir-..llca na slamnato
Sr.:: 1 v ognja. T Xu.> • Radgone s •	>: \ I'. 'i-ku na O.uivkem
je zgorela lesena ka/':i do taL V o jej ' ' ' 7: ' i a;kar Mclak. ka-5, >i i v,,jo ',1-ico vred zgorr 1. O c. j • ■ -a! ra v liki četrtek ■ •	S;-'i-.val k »ve tovar- '
r. .1	• va Pl rit: v« udar se je
1: ";i nI ] o-r ilo ogenj poga-1 .0 n do:ii ognjegasci niso
i	v<-.- r . • a posla.
P r. : .11 i? !•'. i« 1? ItraČko. veleposestnik, načelnik krajnega šol-! > i • i ) redsed'iik okrajnega ■1 za- i kov 101: čke Zveze v' Š;. V. ;i 1 M:uri'>ora. Domači
i • ; t ko mogno udaril s ko-; I i'oi, , ■ i n y! 1:1 1! dvoje reber. 1' .» • ! 1 ( tati dalj časa v
Rccar3ki napad. V t<;r.-k. dne 22. 1: .1, y.\ < •• r i 'k 2«'.; 10. ure sta napa !!:• d a »tr.-n. :ia |> :iočnjaka mirno d ■ i gredoči ja. 62 1 t starega ba- j :> /	iti ;"-nitnino. Jurija
a. •!"•• a i - K:emberura. na 1 i \ ]. jtorsbeigtt blizu Dervtvšeko-i c k m«? ti r sta t«a vrgla v cestni | * . ?' ! t.- : ko trn je eden od v	>- - palic« po udavi udaril, mu
.;«• .Irirc'i d< je. v znesku lo kron. \ 1. P„ i: a m j • obležal nezn-v ! * • . d- kk r tra niso na'li i Ija Ije. Roparja sta pa . ' ■ a ča-om pnb.'trnila. IH> danes' : • a ura vil Ae ni našla. Eauman | - ''al v mariborski bohiiš-!
nr.VATSKE NOVICE.
" r "rr. v I'arlovcu. 17 Kar-j
!	- N l'.«»ro< lik Scliart- 1
1 .	d'i:r.' ji ;i-k< ,a polka je ;
1 lj.ib.1 o raz " le s blatra j- j ni t: ko kavarne Secesion"', Milico i 1 r. ki je malo.:.me vsako drugo | no - pnnočevala pri njem. Ko je % ; torek, dne 22. marca zjutraj ob pol 7. r Uiaj.'in iz na d p ročni ko vega slano- i , ► jo v \ -i očal natakar iz g.	. nahaja >če se v isti biši.
In . I je v f i stoki Tiico si-. Ko -o •• 1 ja Lister približala.
. ' ' at •• ' hi s !. < ihot!.. .>a.o j**
!.:i 1-kft p -Aienlf na Vporočnika ki j 1 *koj z ostro n.-.brrJk-no safliljo hi-1 1 a na'a kari' ni. .va -el ga je v so-hi. ko • irrrivnl stekl nice. Navalil 1.:. 11 v j ter ga trikrat z estro
1 -
sabljo udaril po glavi in po rokah.
Radoš se je takoj zgrudil na tla in 4 težko ranjenega so prenesli v bolni- 1 po. Vse meščanstvo - v Karlovcu je 1
radi tega dogodka silno razburjeno. 1 Vojaška oblast pa seveda ne gane ! 1 niti s prstom, da bi kaznovala zlo-!1
činea.	! 3
BALKANSKE NOVICE
Bolgarskemu sobranju se bode v kratkem predložil zakonski načrt, po j katerem se bode izpremenila kazen-| ska postava glede na izneve.rjeuje ; uradnikov. Po novem zakonu se bo- j de kazen določila po velikosti izne- . ver i iti e svote denarja. Ako uradnik i ir-i. , ri 300 levov, bodo kaznovan s!
0	meseci zapora; ako izneveri 1000 levov z enim letom zapora; do 3000 levov 3 leta: do lo.OOO od 3. do .">. let; do 30.000 od 3. do 10. let; do .",0.000 j od 10. da 1". let zapora in ako iz- J neveri več, bode kaznovan z dosmrtno ječo.
Izseljevanje mohamedancev v Turčijo. Pred kratkim časom se je i odpe ljalo iz Sarajeva pet nrohamj- j danskMi rodbin, da se preko -Srbije , izsele v Turčijo. Iz Banjaluka je j nedavno odšlo okrog 70 mohamedan- I c o v v Makedonijo. V Bihačir je 000 | <is»ab prosilo za potne liste v Turčijo.' | Pri predoru je vsa tamošnja mohaixe- j ; danska vas sklenila, da se izs?li v j
1	Turčijo. Ako izseljevanje mohame-iilanskega življa iz Bosne ne 1k> pre-j nehalo, so bo v doslednem času do-
'v.ače prebivalstvo skrčilo na stotiso- j , č duš. na slovanski grudi pa se bodo ] na-elili Nemci in Madžari, ki jim vlada z vsemi sredstvi gre na roko. Srbskim in hrvatskim rodoljubom v I'osni in Herr-ogovini bo treba preprečili to. v narodnem oziru pogubno izseljevanje.
Ureditev turško-srbske meje. V Be-litrrnd je prišlo poverjenstvo iz Sofi-: ie. da uredi turško srbsko mejno vprašaji je. Med dnugifmi se nahaja v ikonii-iji tudi več turških višjih ofi-. cirjev.
Pokret med Arbanasi proti dunav-sko-jadranski želnznici.. Merodajni ar-banaški krogi vstajajo vedno bolj odločno proti zgrajenju dunavsko-ja-dranske železnice. Arbanasi pravijo, ia bode Albanija imela malo koristi od te proge, na drugi strani bo pa Solan izgubil izredno veliko svojega trgovskega pomena. Tudi v političnem in vojnem oziru bo Železnica škodila Albaniji.
RAZNOTEROSTI.
Vladar, ki plačuje državi. Z lučjo , !>i bilo treba iskati na svetu vladarja, ki bi ne imel od svoje države nobenih dohodkov. Venlar pa je n-ak via- , dar na svetu, ki ničesar ne prejema ! od svoje države, pač pa še zanjo pla-čnje. kar se doslej še ni slišalo. Ta i izredni človek je namreč vladajoči ! knez v nemški državi Sehanmburg-I.ippe, ki je 7. marca obvestil svojo i vlado, da bo letno dajal o .l svojega imetja 100.000 mark podpore uradni-' !: n in u iteljem, in sicer toliko časa, ' d« <ler ne bodo ugodne razmere za i povečanje plač uradnikom. Knez j Si-haumburg-Lippe je edini vladar na i <vetu, ki nima nobene civilne liste, temveč mora. ako hoče. da vlada svoji državi, ki je velika 340 kvadratnih kilometrov in ima 44.092 prebivalcev, j pokrivati iz svoje lastne blagajne deficit v bud getu letno 200.000 mark. ! Seveda, kiinz to lahko stori, ker je j eden najbogatejših knezov in zato ■ plačuje pač davek za svoj — naslov. |
Roparski morilec kot sobarica. — \
Minulo leto je stopila pri kneginji Z. v Petrogradu v službo sobarica, ki je bila jako pridna in pripravna. Sicer s a je zdelo kneginji, da ima nova -obarica za žensko neprijeten glas in da so tudi njena kretnje precej nerodne. Ker je pa služabnica dmtrač? j iako porabila, je kneginja spregledala t«' neprijetne lastnosti svoje nove so-j barice. Tako je minolo l?to dni. j Kneginja je bila zadovoljna s svojo sobarico, a sobarica menda tudi s j svojo gospodinjo. Nekega dno pa i pride v hi-o kneginje kar naenkrat , več policistov, ki so vprašali po ro- j parskem morilcu IMihaelu Lopntkinu. Poklicali so -ktipaj vso služabništvo. ■ A Mihaela Loputkina. iskanega ro- I parskega ur.orilea ni bilo. Tu opazijo
da se je sobariea stiskala v nek kot . . . ! j m >e skrivala. Nek policist je stopil
bližje k sobarici, ki se je skrivala in
. vzkliknil: To je naš mož! Prefri-
' gani lopov se j? namreč preoblekel za
i žensko in tako varal celo leto policijo,
da mu ni mogla priti na sied!
Pred kratkim na Dunaju umrši , -rbski rodoljub Arandjel Stojanovič. j je v svoji oporoki volil srbski državi 1.200.000 dinarjev v gotovini in 1.100.000 dinarjev v drugem premoženju. S ton denarjem se bode po želji umršega dobrotnika ustanovila v Belgradu ali v njegovi okolici ve-iika bolnišnica, kjer se'bodo brezplač-i no zdravili revni Srbi iz Srbije in Iru-ih srbskih krajev, predvsem pa lijaki in delavci. Arandjel Stojano-j vič se ie izselil iz Srbije pred 40 leti kot trgovec je živel na Rumunskem. i Pred svojo smrtjo se je preselil na Dunaj, kjer je v G4. letu svoje starosti j umrl.
Ifaska gosndarstvena duma šteje
440 poslancev. Med tetni je 338 Ve-likorusov, 23 Malorusov, 18 Poljakov, 12 Nemcev, 11 Belorusov, 5 Lit vino v, 4 Ta rt ar ji, ostali odpadajo na Armence, Gruzenc?, Estonce in I Baškire. Po veri je 373 pravoslav- j nih, 25 katolikov, 19 protestantov, j 10 mohamedancev, 0 starovercev, | 2 žida in 5 drugih veroizpovedi. V ! dumi je zastopanih 12 stra-nk. Skraj- ' na desnica šteje 51 Članov, ruska na- . leionalna stranka 89 članov, oktobri-! isti 133 članov, poljski klub 11 čla- j j nov, poljsko-Iitevsko-belornska sku- i Jphia 7, naprednjaki 39, mohamedan-! !ska skupina 9. stranka narodne svo-1 bode 52. delavska stranka 14, social-
I
nih doirokratov in divjakov pa je 18. J Mcrala v deželi "božjega strahu in pobožnih šeg." Caiti (Aachen),' 25. marca. Oblasti so zasledile sha-jjanje žen in deklet iz najboljših rodbin v nekem elegantnem stanovanju, kjer so ?e odpravljali spočet ni plodovi. Iz cele zadev? se grozi razviti velikanski škandal.
AH hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in
AMERIŠKI PISAVI?
Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna iola, 6119 St. Clair Ave. (Speeial Box 10) Cleveland, Ohio.
Ivje je JOSIP KNAUS * Doma je iz Loškega Potoka. V Ameriki je že 7 let. Pred 3 leti sem zadnjič o njem slišala. Za njegov sedanji naslov bi rada zvedela sestra: Ma- j tilda Kn a us. c 'o Mrs. Faith Hotel, i Canarsie, Brooklyn, N. Y. (11-14—i)
POZOR ROJAKI V CHISHOLMU!
Slavnemu občinstvu v Chisholmu, Minn., in okolici priporočam moj no-vourejeni saloon na Lake Street.
Anton Serjak. po domače Pijaveen, i (3x lx v t 7—1) Ckiskolm, Minn.
Ceniki knjig:,
katere u dobe ▼ saloni
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, !
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y!
M0LITVENXSI.
DUŠNA PAŠA v ylatno vezano 75^
broširana 60<S. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50^. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90<k NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50^. OTROŠKA P0B0ŽN0ST POBOŽNI KRISTJAN COtf RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60#. SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. i SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SVETA MAŠA, v usnje vezano, 75c. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost irnit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
IOLMA.Č, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.	i
EVANGELIJI, 50c. ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DES SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. KATEKIZEM, mali 15c, veliki 40e.' HITRI RAČUN AR, 40c. NAVODILO KAKO SE POSTANE! DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV,! 5*.
NAVODILO ZA SPISOVANJE
RAZNIH PISEM, 75e. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo
naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEM-! ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- i ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. | VOŠČILNI LISTI, 20*.
ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30c. j
I
ZABAVNE Ur aAz.au DRUGE j KNJIGE.
ANDREJ HOFRR, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, vex. 90*, j
nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*. | BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*.	\
BOJTEK V DREVO VPREŽEN V t-'
TEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA „ 40*. CVETKE, 20*.
DEVICA ORLEANSfKA, 30c. ČAS JE ZLATO, 20*. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DVE ČUDAPOLNT PRAVLJICI. 20c j ' DETELLICA ŽIVLJENJA TREH j
KRANJSKIH BRATOV, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*.
i DAMA S KAMELIJAMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20c.
. ijžh i •	J^tK^Hu^.-- t^tBPI* "'i;.
ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHTJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUD ON, 25*. GEORGE STEPHENSON, o?, že-1 leznic, 40*.
GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZELDA, 10*
GROFICA BERAČICA 100 zv. pG.50.
GROF RADECKI, 20*
GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige1
fino vezane $4.50. GUY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. B2LDEGARDA, 20c. HIRLANDA, 20* HUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* rZIDOR, pobožni kmet, 20* LLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, n-
metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI. JE VSE PRAV, i 15*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. : KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20c. MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-6ki. 204
MARRYAT, morski razbojnik, $1.00. MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 iveaki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVTČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20*
NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsak po 20*
NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, I 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* ! NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70*	i
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00
PAVLIHA, 20c.
PESMARICA '1 Glasbene Matice", j $1.50.
POEZIJE FRANCETA PREŠIR-NA, $1.00
POTOVANJE V UUPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20*
PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30*
| PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20*
REVČEK ANDREJČEK, narodna
igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30*
ROBINSON, brofiran, RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, S zveski
$2.50.	]
ROKO VN A Čl, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika SO*.
SENTTJA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* ; SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zveski j
po 20*____
SPILLMANNOVE POVESTI 1C zv. /
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike 15?
2.	„ Maron krščanski	deček 15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek	15* j
5.	„ Ujetnik morskegs
roparja	15*
6.	„ Arumugan sin indijanske-
ga kneza	15*.
7.	„ Sultanovi sužnji	25* j
8.	„ Tri indijanske povesti	25* 9 „ Kraljičin nečak	25* i
10.	„ Zvesti sin	15*
11.	,, Rdeča in bela vrtnica	15f
12.	„ Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25* j
14.	„ Prisega horonskega gla-
varja	26*
15.	„ Angel j sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	„ Prvič med Indijanci	20*
18.	„ Preganjanje indijanskik
misijonarjev	15*
j SPISJE, 15*
| S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. , STANLEY V AFRIKI, 90*
j STEZOSLEDEC, 20* ! STRELEC 20*
i STRIC TOMOVA KOČA, 60* | SV. NOTBURGA, 20*. ! SREČOLOVEC, 20* ' ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* : Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATTKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* i TIMOTEJ IN FILEMON, 20* ; TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 sveskov | $6.50.
TRIJE MUŠKETIRJI,
svetovna
knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20*
VOHUN, 80*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZLATA VAS, 25* ■ ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.60. ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50*
ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*, mali 10* : ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE-; LE, mali 10*
ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali
10*
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV. 25*
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, nev-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in hnmoristične kakor
tudi velikonočne po ducat 30 ct. Razne svete podobe, komad 5*, d neat
33*.
Album mesta New Tork s krasnimi
slikami mesta, 35*.
OPOMBA. Naročilom je prilofiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh tek eeaab že všteta.
SLOVENSKI rHIpgk: -
za Ameriko in stari	:
vse za&onske papirje, I^Hpi; < tolmači in zagovarja	.
Matija Skendc^^^}^ .
notar, študent za^^^pjfl. > Sta nuje: 3451 Penn Ave., PitbWjp. ,;'V' Uradu je: ^^^ ,, • Curry Building. Ro-^K.^ 4th Ave. & Ross St., Pi«.^-(6x v 2 d 6-18-t
POZOR ROJ Al' Bi r' ;
Priporočam rojakom d^^^ no vino, Concord galono ^^ef$1!',' i tawba po	ji*';, (
Za go ta vi j am dobro ptBf.S' ročilu je priložiti denar.
Frank Šali,	'
' (3x v t, 19-3—19-6)
noma zrastejo. Reumatizem	_
križ i č ah v 8 dneh popolnom cr.	%
bradavice, nota« nogo m ta.	'
' odstranijo. Da je to resnica j ^^ftf DO cenik kateresra pošljem za. ^K;«,..' O
JAKOB VJK . ■. f
P. O. Box !69.	CLL ^Kgf	.
HARMONM
bodisi kakoišnekoli vrste iz^H popravljam po najnižjih cen« I trpežno in zanesljivo. V popi H sljivo vsakdo pošlje, ker sem let tukaj v tem posla in sedaj v^ lastnem domu. V popravek v ■ kranjske kakor vse druge harmoi | računam po delu kakor$no kdo za. brez nadaljnib vprašanj.
JOHN. WENZEL,
1017 £.62nd Str.. Cleveland i ——
M
A	naravna
S KALIFORNIJSKA VIHA
|f NA PfiODAJ.
ff Prtra Crso via* po 60 do 60 ct. , %Jt	fc&lon b posodo vred.
1 S Dsbrs be»« Tino od 60 do 70 ct. S;	gmlon a posodo vred.
%U Irrrstaa trepavlca od $2.50 do #3
galon s posodo vred. tti Manj nego lO galon naj #1 nihče ne Daroč«, ker mame kt> licine ne morem raspoeuJatL ff Zaledno % naročilom naj gg. naju ročni ki dopoeliejo denar, oxiro-Vjf ma Money Order* J} Spoštovanjem
Jf Nik. Radovicb,
( ^ SW Venavot St.,San Prurisc«, Cal.
SLOVENCI IX SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NA-RODA"?
Zdravju
najprimernejša pijača je
»»LE1SV PIVO^
ktero je varjeno ii najboljšega importiranega češkega hmela. Kad' tega j* naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi -> vor^st f svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r "»c :>c.jslh gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qe«, Tramikarits 6102 St. Cialv ► -i 8. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAlt*
CLEVELAND, O.	] (j
, Ne pozabite, da edino jac žgem i BRINJEVEC iz importiranega brinja.
BRIN J K V EC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) 913.00. Manj kakor en zaboj ne razpoii-
i ljam.
D ROŽNIK, galona $2.75. Bazpofi-[ ljam v sodih od 4Vz do 10 ali 50
, galon.
TROPIN JE VEC, galona $2^0. —
i Razpošiljam v sodih kakor drožnik. | CONCORD DOMAČE VINO, galo-. na 50^; v sodih od 50 gaL
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v sodih po 50 gaL
Priložite naročila tndi denar.
JOHN KRACKER,
EUCLID. OHIO.
AKO poiiij«	x	■ ]
^ denarje v staro domovino, ^
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže &
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK. ^
AKO
potuješ ▼ staro domovino, kupi
\ parobrodni listek y Pn ^
Frank Sakser Co.
32 Cortlandt St,	NEW YORK. ?
AT7 O želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega dragega iz starega kraja vzeti -tv V-/	▼ to deželo, kopi
^^ parobrodni in železniški listek pri Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St,	new YORK.
A	želiš svoje trdo prislnžene novce sigurno in obrestonosno
"	^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
Cortlandt St,	NEW YORK.
A K O P* poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa m krivda
Frank Sakser Co.	%
q|	C?" Velik« zaloga vino in žganj«.	K
■	Ma-lja O rili g
Prodaiabt:="^- P°..............70c. gallon S
^ . Cmo vinopo.............50c. » »
Droiaik 4 ga:one ....................#11.00 9
Brinjevec 12 sieklsnic ra...............$12.00 JC
i	^ 4 £al- (sodček) :a..................116.00 5p
^	°bilno naročbo se priporoča
;	MARIJA GRILL, 1
S303 St. Clolr Ave., N. E., Cleve and, O g
£TO
da si res
I Ali me ne poznaš? Tvoj i.dolf. Ali se ne spomniš,
je jrorka slast kipela po te-sladko, rajsko eirvstvo je ino sree. "Ivako lepo govo-[lila. "Kako lepo! Srnica", I, "a trati ga je zmerjala s I. In liuda je bila na ma-
neirmna.
Hctorjem je v kompaniji! Iii rada vedela! S kalcšnim I em je v kompaniji! S pretrgani m dohtarjcrr.! Tožbe dela, praviš, kakšne tožbe 1 I.c to bi rada vedela! j Pa na sodnijo hodi! Na kakšno sod-nijo? In kaj da piše t At Lc to bil rada vedela! Včeraj sem ga videla | postajati vse popoldne za voglom, j Veš, če bi bil z dobtarjem v kompa- \ niji, bi ne utegnil prodajati zijala •ves božji dan, ampak bi sedel v kane- i liji! Čisto tak je kakor je bil Mali-j jankin lilai-man. Ti>ti se je tudi ves i ilan po mestu motovilil in zijal za ba- J bami. Si>h in skrokan, s čikom v 1 ustih, in tako prevzetno je gledal, ka- I kor da je ves svet njegv. Potlej jo je j pa natihem popihal. Marijanko je j pustil v cunjah, otroka pa v plenicah. ; In natakarce so letale za njim in ho- j tele svoj denar; tista Ivati tam iz Uniona ga je celo napol slekla. Pelerino mu je vzela iu klobuk. In Adolf bo napravil prav tako. Naveličal se te bo in te pustil. I.n:ej pamet, Tina. ti pravim."
"Da, da, kaj pa vi veste! Vi še ne poznate Adolfa. Kako pa jo more popihati, če je z doktorjem v kompaniji! A! Le to mi recite! Kako more popihati? Vidite, da nič ne veste!"
Hčerka je pogledala z zmagovalnimi očmi svojo mater, še ne preveč staro babieo, ki je sedela pri oknu z očaii na nosu in šivanjem v roki. Za trenotek je počakala pred njo, da sliši njen odgovor, potem je začela znova hoditi po sobi iz kota v kot. Bila je mlada in rdeča, debeluh as t ill lie in lepih, polnih prs, kratkega stasa, vsa okrogla in kipeča.
"Ha-lia, nič ne veste! Ne! Moj Adolf je bil včeraj prost, saj mi je povedal! Starejšega doktorja god je bil, zato so pisarno zaprli. Danes je pa šel na koirisijo, sinoči mi je pra- j vil."
"Že vidim, da .boš š«e nesrečna, Ti-j <na. Veš, ako bi bil z dobtarjem v kompaniij, bi tudi ne nosil tako nima-zanega klobuka, kakor ga nosi."
Tina se je zasmejala.
"Ali ne veste, da vsi najbolj fini gospodje nosijo prašne in zmečkane klobuk"? Veste, zato, ker nič ne dajo na zunanjost takšni veliki gospodje. Potem je pa še moj Adolf tudi zelo učen. V časnike piše in v teater hodi. In 7. vsemi umetniki se tika."
"Ojfij, dekle, tobi pa res ni p°-tnoči. Boš že videla, kaj bo naredil s teboj tvoj Adolf. Le poslušaj: Kaj on je, da malo takih! Cel plašar, in še nesrečna boš. Se bos že spolnila mojih današnjih besed, pa bo prepozno."
Tina je začela jokati.
''Veste, tako bi pa n« smeli o njem govoriti. Ali je vam kaj hudega storil, povejte mi! Vem, da me ima rad in tudi vzel m« bo, saj mi je obljubil, saj je z doktorjem v kotopa-
; j f
"No, no, potem je pa prav", je dejala mati in prijazno pogledala hčer.
Šlo je že na polnoč, ko je šla Tina z materjo spat. Šivali sta ves večer in deklici so se kar same zapirale oči in mati je dremala. Zunaj je šu^-SjDel dež, bliskalo se je svetlim pla-mmom iu ^naek>, Srdito ©o rjali
a nič ne rečeš. Tinčica?
pnla, srček zlati?" lati", se je tiho zavzela laženstvu so se ji bl?ščale je odgovorila: spim, Adolf, saj slišim, hodil?"
sem mislil, samo nate sem a tvoje rdeče ustke, pa na a na lasce, pa na — " ni res. Adolf; bogve, na ka-misliš."
ineica, samo nate! Vse dni in noči. Le tebe imam pred očmi,
roji poljubčki, ah — " Deklica je zakadijala, da bi mati ne slišala teh besed, in je spregovorila :
"Ali si bil na komisiji?"
"Kje? Da, da, na komisiji! Na Vragovi drči, tako se kraj imenuj«?."
"Kaj pa si delal? Ali si pisal?"
"Nekega kmeta smo odrli. Vse smo mu prodali, zadnji rep v hlevu in zadnjo bilko na njivi. Pr?šmienta-ni kmet! Ali si sama? Ali sladko ležiš, ali je mehka posteljica?"
"Ps-s-s!" je svarila deklica.
"Ali smem k tebi? Tinčica, odpri okno!"
"Pfs-S!"
"Kaj?" se je oglasila mati. "Po noči bi hodil v liišo? Po dnevi pridi, po dnevi! Ali se bojiš belega dne? Kdor je pošten, pride po dnevi, ne pa ponoči, ko vsi spimo, kar nas je poštenih ljudi. Le spat pojdi, pa jutri pridi, da se bomo kaj zmenili."
"Da, da, mamka". se je slišal elas prroenečenega Adolfa.
"Le jutri pridi, če imaš kaj povedati. Po kaj si pa prišel?"
" Dober večer sem |priš?l voščit, mamka. Dober večer, mamka, pa nikar ne zamerite. Saj grem prcteej spat. Lahko noč, mamka!"
"Ali si ga videla, takoj je šel, da je le mene zaslišal. Tako ti povem, dekle, da je tvoj Adolf plašar. Se jokala boš zavoljo njega, ako ga takoj ne pustiš. Le zapomni si."
"Zakaj? Saj me bo vendar vzel. saj me lahko vzame! Z doktarjem je v kompaniji, in vsak mesec zasluži dvesto kron."
"Kajpa, dvesto kron! Še nikel-nastili ne! Plašar j?! Po mestu postopa in zijala prodaja. In tak dolar -vrat ima, kakor bi bil že na vislicah!"
Tina je jezno sopla in se nato o-glasila:
"Kaj pa čenčate! Kar ušla vam bom!"
"Ivakopa! Jaz sem se vse drugače možila. Molek je irrel v levici, z desnico mi j? pa — " Mati ni utegnila povedati, kaj in kako; zadremala in zasj -ila je spanje pravičnega. Tiniea pa je še dolgo, dolgo svetlih in široko odprtih oči strmela v temo in pamav-Ijala:
"Adolf, Adolf!" In vsega se je spominjala, kar ji je pravkar devjal.
"Srnica, srček zlati", je ponavljala in v tem je tudi ona zaspala. V sanjah je odpirala usta in poljubljala in objemala svojega ljube a. Ko se je zbudila, se je zibala na postelji. Poskakovala je in s? smejala.
* * *
Nedeljsko jutro se je zalesketalo m zasmejal o nad obzorjem z 'uzniin liccm. z zlatimi očmi. S škiia' .o roko je zgrabila zarja sclnee za »l«iteča | stremena in je peljala z rosnih po-! Ijan.
Tina sc .ic zbudila in skočila po-| konci. Ura je minila pet. a že se je deklica oblekla in hitela pod jasno nebo. Namenila se je na sprehod skozi gozd in k maši na romarski griček, kjer slave in caste svetega Va-jlentina.
Na mostu jo je čakal Adoif.
•'Vendar si vstala golobičica, a jaz iz btratott, da ne zamudim, nisem niti legel", je dejal in podal ljn'bici j roko. Bil je vesel fant, klobuk je no-I sil postrani in vihrajočo kravato. Njegov smeh pa se }e aid©* razposa-
jen in nevarni so bili njegovi po
gledi.
"No, da! Gotovo si prcpil vso noe Kje pa si bil ? Si že zopet pil s škr bastim Sušcem in debelim. Barodo No, sedaj se ne obotavljaj, ker se mu di. Dolga je pot do svetega Valentina in ob osmih je maša.
"Saj hitim, srček! Ne jezi se na vse zgodaj, saj veš, da jeza ni nit | prida. Saj gi-eva skozi drevored? Tam za kostanjem mi daš lahko poljub."
"G-o, ne boš! Tistega pa ne", je rekla Tina, a vseeno zavila proti drevoredu.
Konec mesta je stala krema, in A-j dolf je postal.
"Tina, tako sem žejen, ali ne bi stopila na kapljico traminea? Krasna pijača je to! Tudi kavo imajo in čaj. ako si sla'dkosuedna."
Tina se je sprva branila, ali kdo bi odrekel fantu tako lepo željo? Deklica, ki je zaljubljena, že ne, iu tako sta stopila v senco smrekove vejice. In ko je foilo treba vstati in iti na božjo pot, se Adolfu ni dalo. In ker ni bilo drujge, se je Tina premislila.
"Ali vstati in se odpraviti morava vseeno!"
"Pojdiva toraj na sprehod skozi crozd. Tam svatujejo lički, nagre breze. b?lih staskov in migljajoeih rok, plešejo po gori, smreke više in se opletajo z vejami po osornih plečih in temnih ličili."
"Kako čudno govoriš, Adolf: ali si pijan? Vidiš že navsezgodaj si pijan!''
Sla sta v gozd. kjer je tiha senči-ca razgrnjena pod gostimi kostanji in širokimi javorji. O. tam je zelo lepo in skrivnostno! Ljubiti se da pač nebeško! Zakaj breze so deviško sramežljive in strme in strme samo v dalnje vedre in v blesteče oblačke, a smreke in jelke se tepo in bijejo z bori, javorji pa so pijani.
Tam ti stoji tak širok in rotogo-čen javor, bahat je v svoji široki in zeleni in bujni kroni. Napil se je. bogsigavedi česa. Mpnda je bil vso noč ua oheeti pri devici Nežki iz Ga-Jove peči, in zdaj se mu oči zapirajo.
"Še en bokal, pa še ne gremo", vpije in dremlje. In nato začne prepevati:
"Trolka mi je dala pušeljc, nagelj in pa roženkravt, ko se ,fe naredil dan, sem pa moral stran." Adolf in Tina sta sedla pod javor in se smejeia pijancu. Tako dolgo sta se smejala, da sta se začela objemati. Tako dolgo sta se objemala, da sta oba zaspala. Javor pa se je kroho-tal in krohotal, solnce je mežikalo in se za trenotke skrivalo pod tenkimi, nedeljskimi oblački.
"Ti punea, ti! Ti si bila na božji poti, da! Se<veda le na kakšni! To bi rada vedela! Saj si vsa pijana, ali si se v cerkvi napila, pri svetemu Valentinu?"
Mati je kregala svojo hčer, ki se je pravkar tiho vrnila, vsa zbegana in plašna. Njene oči so se iskrile in kot razpaljene so bile njene zenice. Lica so ji biia zaripLjena, in pod očmi sta se vila temna, plavkasta kolobarč-ka. Sedela je na postelji in molčala.
"Ali ti je dal svetnik vina, ali pa si pijana od molitve? Oh, dekle, še cerkve videla nisi od znotraj. Saj vidim- kakšna si! Kaj pa ti je? Tina, saj si vsa omamljena in zmočena! No, kaj pa so pridigali v cerkvi, če si bila?"
Deklica je bila tiho nekaj Časa in nato je spregovorila:
"Od svetega Valentina."
"Seveda, od svetega Valentina, če je pa danes njrgov god, in če je njegova cerkev. Ali naj pridigajo od svetega Kljukca ali od svetega Pav-lihe ali od Štempiiharja? Vidiš jo, da nič ne veš!"
Tinica je vzela robec iz žepa in ga pritisnila na oči.
"No, kaj so pa povedali Qd svetega Valentina? Povej, če si kaj slišala?"
"Zobje so ga radi boleli, in pod javorjem je ležal. Traminca je hodil pit k Boštjanu — "
"Kaj? dekle, ali se ti meša?"
Tiniea se je vsa stresla. Kimalu bi se bila izdala, nevede je zamenjala svetnika Valentina s svojim Adolfom.
"Zobje so ga -boleli? Torej ti misliš, da svetnike tudi bole zobje kot nas, grešnike?" Mati je hudo pogledovala svojo bčer, in jezno nagubeno ji j? bilo čelo.
"Saj nisem tako rekla. Mene so boleli zobje! Valentin je pa šel k maši in legel pod javor."
"Kaj? Pod javor je legel? In traminca je pil? Dekle, ali si res tako pregrešna, da nrisliš kaj takega o svetih možeh"
Drhtela je Tinica in grizla robec; a dve solzi sta lezli po njenem obrazu, in se kar sproti manjšali v ognju gorečih lic.
"Ne! Ado — "
"Adolf! Kaj je z Adolfom? Ali si bila z njim? .Čakaj me, ti deklina deklinasta!"
Mati je stopila k njej in jo prijeta za lase.
"Zareklo se mi je Je!" je hitela in se naglas zajokala.
no' ^^ P* FPiie"» je rekk mati in odšla iz hiše. "Bom že zvedela, kje si hodila."
Tiniea se je oddahnila. Slekla jc nedeljsko krilo in zopet sedla. Tako polna ji je bila glava, in tako čudne • m zmešane njene misli. Bilo jo je [sram pre« seboj, zatiskala je oči in se grizla v jezik, misleč, da bo pozabila, kar se je zgodilo z njo.
"Križ-kraž", je ponavljala, a bliskoma so bile misli pri njenem grehu.
Videla se je pod javorom in čutila vroče in drgetajoče oči na sebi. | "Adolf, ne, ne! Samo tega ne!" ■ Zamižala je, stisnila zobe in začela:
"Eua, dve, tri, križ. kraž — Adolf,
kaj delaš! Pusti, pusti me — u _ u
!— uj!"
Vrgla se je na posteljo in zaihtela*.
"Moj Bos:! Zakaj nisem -šla k svetemu Valentinu! Zakaj nisem šla \ Angel varuh moj, zakaj me nisi va-| roval!''
Mislila je, in njeno telo je drgetalo.
"Ali — bila sem tako trudna, menda me je sam vrag vlekel za noge, da nisem mogla naprej. In vroče je bilo, a pod javorom senca, in na mehkem mahu — "
Tinica je objemala glavo in mižala.
"Ah, kako se je kukavica smejala!" se je nenadoma domislila, in zdaj se je sramovala gozdne iieiee.
"Kako se je krohotal javor, kako je zacvilila bela breza! U — u — — «j!"
Vstala je in pogledala.
"Fej. Adolf, fej. ej! Ljubeč, srček moj zlati, moja ljubezen. Adolf!"
Sklenila je roki kakor k 'molitvi.
"Adolf! Ti. moje solnce. moje veselje, moja žalost, moja skrb, moja bolečina, moja na da, moja tolažba, sen mojega življenja, moje vse vse — ''
Kaihtela je in zaplakala. Zaplakala je divje in radost in obup je klical
iz njenega glasu.
* ^ *
*
In ko je prišla tretja nedelja v deželo, sta šla mati in hči na sprehod, zakaj ne bi šli na Rožnik, je mislila skrbipolna mati, in tako sta šli na Rožnik. Sobieno in gorko popoldne je plavalo nad zemljo, metulji so se lovili po cvetju, in ceste so bile vse rdeče in bele od samih drklic, ki so hodile s svojimi matergmi ali tetami.
"Vidiš ga. vidiš ga!" je dejala Tinčina mati in pokazala za dolgim fantom, ki je izginil med pisano množico.
"Se še boji!1 Da te mene zagleda, pa že smukne: Smuk! In nikjer ga ni. Tina, povem ti, tale kajon ti bo še tako zaigra*, da ga boš po:r.fciila
svoj živ dan. Torej, zdaj že pravi, da je dohtar! Ti presneta bezgavka, da mu človek res ne more drugače reči! Kakšen dohtar je! To bi rada vedela! Strgan dohtar! Le poglej ga enkrat! Vse scefedrane hlače nosi, in ves je oguljen in umazan. Ta kajon! Pa gre in te takole zmoti, da ponoči še spati ne moreš."
Tiniea je molče poslušala in časih lahko vzdihnila.
"Veš, on je toliko dohtar, kakor moj čižem. Plašar je in nepridiprav; ga bodo že hudobarji vlačili za lase po peklu in z gorečo smolo mu bodo zalili tisla laž njiva usta, kaonu!"
Sli sta, in ko tako mati govori in misli sama s seboj, jo sreča prijateljica Notburga.
"Dober dan, dober dan, o, o, kam pa vidve, dober dan, o, o? Ali gresta na kofetka, pa na žemljice? Tam-le pri Tomažu imajo zelo dobre. Dober dan, dober dan, gospodična, o, o. kako
pa kaj ?'' Sladko je govorila in se priklanjala. Z rokami je mencala, in mil in nadvse ljubezniv je bil smeh njenih tenkih usten in širokih ust.
"I pa pojdi z nama, Notburga", jo je povabila mati. "Boš povedala, kako je bilo pri misijonarjih."
"O, to pa to, o — o! Lepo, na vsakem oltarju je gorelo po osemdeset sveč in vse lustre so prižgali. O — o! Grem pa z vama na kofet-ka. He — lie, saj nimam drobiža, pa ga 'le rada pijem."
In tako je šla Notburga z njima ter pripovedovala o svetem misijonu. Pet misijonarjev je spovedovalo, in Notiburga je nalašč vsak večer zakle-ila: "Ti predrt zlomek", in potem je šla k vsem petim gospodom k izpovedi. Stari ženici sta bili hudo zaverovani v svoj pomenek, in tako nista opazili, kdaj se je Tiniea izgubila.
Kar pri belem dnevn a? je izgubila. Sredi boste, kakor da se je stegnil kak razbognik izza jelke in zgrabil deklico za vrat. Notburga je pripovedovala o milijonu. Tiniea je pa tekla k javorju. Tam je našla svojega Adolfa. In zopet je kukavica kukala iz zelenja in se smejala, devica breza je strmela v nebo in sanjaQa bele sanje, a javor se je zakrobotal pod večer, ko se je luna zableščala na nebesa in je šla -sova na svoj nočni plen.
* * *
"Na, sedaj pa imaš! Ali ti nisem
da ti bo
pokazal vraga, potlej pa izginil. Na, sedaj pa imaš!"
Mati je sedela za mizo in brala •levite svoji hčeri, ki je ležala v postelji in strmela predse z vodenimi, plahimi očmi.
"Da. da! Z doktorjem v kompaniji, se je lagal! Zdaj pa vidimo s kakšnim doktorjem! S satanom je bil v kompaniji, zapeljal te je in jo pobrisal. da ni več sledu o njem. Tudi on je šel menda na Nemško, kakor Marijankin hlačman. Saj sem ti rekla, da sta oba enaka, da so vsi moški enaki, da so vsi gumpci in kajoni. Zdaj pa le glej, kaj boš z otrokom! Ali je bilo tega treba? Ali je bilo tega nama treba? Poglej, kako'bi zdaj lahko živeli! Na, zda j je pa prižla pokora na svet, in nič več se je ne iznebiš. Saj semi ti pravila, zakaj me pa nisi poslušala! Na, kdaj je bilo? Pod Rožnikom sva sedeli, in ti si silila v les. Zakaj si silila? Vidiš, sam hudič te je zmotil. Saj sem videla tvojega Adolfa. tistega Adolfa. ki je že visel na vislicah, in ki ga bodo gotovo še hudobarji dobili v posti. Iva, sedaj imaš pa, kar si iskala."
Tiniea je zatisnila oči in tilio jokala.
ftistr. Slovensko
CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE.
Vsak naročnik, kateri se preseli, □aj nam naznani vedno svoj star in nov naslov, ker še le potem nam je mogoče vsakemu ustreči.
TJpravništvo "Olasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK-A, 2638 Lyon St., St. Louis, Mo.,
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. TJpravništvn "fJlasa Naroda'*.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se naznanja, da je g
JOSIP KOŽEN,
VODJA NOTARSKE PISARNE, 6104 St. Clair Ave., N. E.,
Telephone Cuyahoga C. 4279 K,
ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o-glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige.
Rojaki v Collinwoodu opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek zvečer v gostilni Jakoba Grdina, 513 Collamer St., in si tako prihranijo pot v Cleveland.
Rojakom ga najtopleje priporočamo.
— TJpravništvo
"GLAS NARODA".
Samo
25 centov
velja vsak zvezek potnega romana
V	PADISAHOVEJ SENCI.
V	BALKANSKIH
SOTESKAH.
Dosedajni 4 zvszki skupaj stanejo le EN I i)LAR.
Ta krasni roman bode obsegal šest knjig in stanejo vse skupaj samo $1.50 s pošto vre.d.
V zalogi imamo i« 3 zvezke
|"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
Vsi trije zvezki' veljajo 75<f z poštnino vred.
Kdor misli naroČiti te zanimive in izvanredno eenene knjige, naj piše takoj, dokler se Še vse dobe.
Upravništvo " Glas Naroda " 82 Cortlandt St.. N.7.
v
C ■»->
CO
O v« M O
C
«J
a >
N
POZOR rojaki!
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo.
16. j&nnvaija 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI ODBOR:
JOHN BEDENE. I. glavni predsednik. MARTIN 0BRZAN, II. glavni predsednik. LEO HROMEK, glavni tajnik. 1JLASITJS MOREJ. glavni blagajnik. ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar.
NADZORNI ODBOR.
PONGEAC JURSCHE. Mineral. Kans. FRANK AUGUST2N. Mineral, Kans. FRANK STARCHICH, Frontenac, Kan.;.
GOSPOD AR SKI ODBOR.
PRANK MATTSER, Frontenac. Ivans. I'ETER WIRXSBERGER, Pittsburg, Kans. CBAKLES STARINA, Mulberry, Kans.
POROTNI ODCOR.
JOSEF SYATTO. Carnev, Io'.va. FRANK PREMK, Cherokee Kans. FRANK SET1NA, Yale, Kans.
! Zvišanje obrestne irere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kron.
Varnotni zakladi sklepam 19 )7. čez
H4tisoč kron. Letni denarni promet2O miliionov kron
NAZNANILO,
Glavna posojilnica
registr. zadruga z neom. zaveaso v LJUBLJANf,	Kongresni trg št. IS
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
4!1„
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložaik od 100 K. čistih K. 4 75. Po % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4 x/t °}o in za 3 leta preje nego naložen po 4
Jiojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno ia varno naiožfti naj ga posije v našo posojilnico.
Pošiljatve za Zjed. države posreduje' trrd&a FR. SAKSEtt CO., S2 Cortlandt St., NewTcrk.
Upravni svet.
1 Zvišanje obrestne mere. !
epie Me TiansatMI
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Ir.omosta iu LjuHji
Poštni p>ami!d ®o:
na dva vijaka..................14,2^1 ton, 30.000 konjskih moč*
"	..................12,(-00 " 2f> OoO	"
Kdor kapajc aro aH dracc slatnlno. b k j p&e po lepa iN-i Ital domntld cenite. Om k lds nbt«, acirm> w I 'i bburo. Ml po&iljamo božič n« in nc7oletn» darila direktno v stari kraj in	xa sprejem Pišite daaea po cenili.
DERGAACE. WIOETICH ft CO^ '622 Arapaboo St.. Dtmr, Colorado
"La Provence" • !.a S »voie" : La Lorraine" "La Tcn*aine" "La P.rftagne" ' La Gaseogne"
12
_____in **
____ f ( f*> "
25 («]o	-	«•
Iii i )00	"
U OJ IO	44	M
S.O^JO	"	m
Glavna ajreiicija: ?9 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Checebrou^i Ca»-d"ng.	t
Paraiki odplnjeja od sedaj naprrj vetbo ob čc triki-	nri Gopolutme fc
pristanišča ste v. 42 North River, oh an St, h'. Y.:
Zdravilne knjige
po celem svetu slove čega M sgr. Seb. Kneippa, ia vsa v istih opinana zdravila iz starega kraia, kakor tavient toie, iajbelj kična trava, lapuh, lipovi in bez-govi cvet, pelin, br -njevo olje itd. ima roo vedno v zalogi. Pilite po cenik na: AL. AUSENIK & CO. 83 Cortlandt St., _ New York, N. Y.
—	. . -	■ i ■ «i ■ • m m
•LA PROVENCE *LA TOURAINE LA BRETAGNE •LA LORRAINE
12.maja 1910. 19. maja 1910. 26. maja 1910. 2. junija 1910.
Sifc

5 Jam : . .. ..... ■ .
14. aprila 1910. *LA S A VOIE 21. aprila, 1910. *LA PROVENCE 2S. aprila, 1910. *LA TOURAINE 5. maja 1910. *LA LORRAINE
POSEBNA PLOVITBA
y n wBMt i
IjA GOSCOGNE odpluje dne 16. aprila, 1910. ob tretji uri popoludne. Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 2. majn/V* ob 3. uri popoludne.
Psrnlkj x zvezdo zazasmorasl tasafe p« ira vijaka.


n
Bklica se je slekla do nag«-
Hiotek stekla pred ogledalo, Ae zaslišalo snežno in rožno V pred o«raii, a takoj je zar-■ w-i in irSes, zamižala ter u-Kue. Potopila se je v mehke | n v mislih na svojega fanta »križala in začela kratko mo-
je "potrkal na okno.	j1
je vzdi^mila glavo in poslu-H i mati je zašumela v poste- ^ nje se je ponovilo. Deklica i snila v odejo, in srce je pla- 1 o, a šipe so vnovič ;;ap?le: r ein, cin!,r	v
e legla v znak in gledaje v t :o zaklicala:	j d
fje?"
sem."	j s
je spoznala po glasu svojega i F ' vendar je nalašč vdrugič a
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
V Ameriko »e j«> z ju/.. kolodvora v Ljubljani dne 27. pr. m. odpeljalo 310 Maeedoneev in :C> Hrvatov. G9 Hrvatov >e je odpeljalo v Inomust. 400 Lahov pa s posebnim vlakom na thinaj.
Vlom v žnpniice. 25. pr. m. dopoldan med mašo je vlomil neznan tat v /elimljah v zaprto župnišče in o/.ne-kuharici 50 kron. denarnico z 1 K 98 vin. in črn dežnik.
Radi hudodelstva oskmmbe so zaprli Viktorja Zajca, trjrovskega vajenca iz Ivančne jrorice pri trgoveu Roj-cu. Zlorabljal je namreč v zadnjem rasti vet" k rat okoli šest let staro .Iih ict'o S. in devetletno Ivano M. Orožnikom je prišlo to na uho in *o ga citirali v zapor v Višnjo goro.
Tat v župnišču. 18. pr. m. med jutranjo mašo >-e je splazil neznan tat ! v zaprto župaiAče v Trzinu in ukradel 8 K in krtaro. Skušal je tudi vdreti v neko zaprto sobo. kar se mu pa ni }-osrečilo. Tudi klet je obiskal in iz-. ] il nekaj vina ter vzel s *eboj nekaj , jabolk. Xa mestu je pustil gorjaeo. ki' jo je oeividno vzel s seb«>j v svojo obrambo.
Rop. Ihie 15. pr. m. je šel neki 18-! letni deček iz I.jnbljane. ko je preno-| čil v Domžalah, med G. in 7. uro proti, Ihanu. Zunaj Ihana s*.* mu je pribijal nasproti 11 letni posestnikov sin' Herman Grčar na kolesu. Te?a je ustavil. se polastil njegovega kolesa; in se odpeljal v smeri proti litiji. —. Med potjo je ponudil kolo nekemu mlinarju za 80 K. (Oškodovanec pa je f bil med tem že obvestil orožnike v Litiji, ki so roparja prijeli.
Pesek contra Gaberc. lastnik "Hu-j -trovaneira tednika", !?. Pesek, je odslovi! svojega bivšega urednika g. Habere*. I*rj tej odslovirvi sta si pri- j šla v navskiiž radi i/, pol nit ve pogod-. be od strani lastnika lis! a gospoda IV-ska. Razpravljalo se je 27. t. m. preti okrajnim civilnim sodiseem. kjer je liotel <iabei«* >voje zahteve napram g. IVsku ugotoviti. Ker j.' bila spra-! va nmnigoča. je okrajni »od ni k g. Bu-lovee, razsodil, da gospod CJabere ni-j ma pravnega interesa jožit i za ugoto-tovitev. in je tožbeni zahtevek zavrnil.
Oko postave čuje. Iz Kostanjevice poročajo: V je-eni leta 1900 je prodal Miloš Vidovič iz Oranje na Hrvaškem dva prešii-a ilvt-ma l^L. aujvt-ma. uaj-brže iz Novega mesta. Ker je bila takrat meja zaprla, bi se pravzaprav ne bilo smelo uvažati na Kranjsko pr« šii ev. vendar to našega Vidovi« ni oviralo niti uajouaaje. Za gonjača je dal svojega stričnika llijo Vidovi-! ča. O tem so poizvedovali orožniki: takoj in dognali resnico. Tožena sta bila Miloš in Elija Vidovi«« radi pre-1 irreška t;hotaj>stva. Ker pa se nista r.irlaxiia pri sodišču, tla bi se ju moglo obsodili, je bila izdana tiralica proti obema- rhie 23. pr. m. so zasačili ko-statij«riiki oroinikj v Kovilanjeviei | llijo Vidoviča in so ga gnali v zapor 4 novomeškega okrajnega »ndi»"a. kjer bo razmišljal o čujerno^ii ; o- • i organov.
Roparjev s« je tal in pred crožciki je zbežal. I*ot čez <Iorjanee je bila svoj čas na glasu kot skrajno nevar-, na. Vedno »u? je siušalo. da so našemljeni neznani zlikovei napadli posamične potnike, pa tudi eele skupine. Otikar pa je orožniška postaja ua Cenoven. so napadi popolnoma prene-1 hali in zdaj ni lepšega in varnejšega izleta, osobito v maju, nego na vrh Gorjancev po krasno izpeljani držav-; ni cesti. Toda -trail pred Gorjanci še tiči ljudstvu v kosteh. Dne 21. marca zvečer je bilo popolnoma temno in megleno. Kakor skoraj vsako noč, jp j tudi ta večer patniliral orožnik Vid-j mar na vrhu Gorjancev po drž. cesti. Od H rastja gor se pripelje dolg gospodarski voz brez luči. Orožnik ga pozove na primerno daljavo, da se ustavi in ligitimuje. Voznik pa. kije imel bojda na \ozu neko žensko, in ki je najhrže dremal, je mislil gotovo, da pa hoče kdo napasti in ubiti, Udaril je po konjih in jih zapodil v katop. Orožnik pa. ki je mislil, da voznik kl.ubuje, «e je prijel za voz in teke! za vozom. KerJe zagrabil tudi za vajeti in jih vlekel, so zavili konji na kraj ceste in zadeli z vozom ob cestni kamen. Orožnik je meti tem padel, vendar se menda ni jmskodoval. Voznik pa je iznova ošvrknil konje in jih podil ter bil vesel, da je odvrnil njemu namenjeni roparski napad, ker v lomi najbrže orožnika ni spoznal.
Uboj pri Sv. Križu pri Kostanjevi«. l>ue 13. februarja so imeli blizu Sv. Križa ženitovanje Po stari navadi so prišli fantje %'oglarit. Ker so se pa seili fantje iz različnih vasi in ker se navadno napijejo, je prišlo tudi tu v temi do male rabuke, pri kateri je bil na glavi nekoliko poškodovan petindvajsetletni viničar Martin Kranje iz Zavod. Seveda ni prav ni«" vedel, kdo da ga je poškodoval. Na sumu pa je
.. - r ■ ..... ... • ..
tiča. oba 201etua posestpikova sina v Prušnji vasi. ker sta zelo divja in v stiali in nadlego celi okoliei. Ko je prišel Kranje dne 12. inarca v Stani-i-evo gostilno pri Sv. Križu in je našel ondi Mart i ca iu Sintiča v družbi več fantov, jih je začel zbadati, rekoč. da že ve. kdo ga je na ženitova-nju poškodoval in da bo s tem že o-bračunal. Beseda je dala besedo, nakar stopi Kranje k Martiču in ga hoče vdariti s steklenico od piva po gla-\i. toda nek Stipanič mu je iz vil steklenico iz rok. Martič pa je vdaril Kranjca s stolom .po glavi. Nato je nastal vrišč in trušč ter splošen pretep. Gostilničar je pretepajoče fante izpehal. zunaj pa se je pretep nadaljeval. Najprej je vrgel Stipanič Kranjea ob tla. Sintič in Martič pa sta ga obdelovala z odprtimi noži. Kianje je zadobil na hrbtu in desnem stegnu mnogo poškodeb ter je izgubil prav veliko krvi. Prepeljali so ga Krško bolnico, kjer mu je bilo pa vedno slabeje. Izgubil je nazadnje zavest in je dne 19. pr. m. vsled priza- < detih mu ra:i umrl.
ŠTAJERSKO.
Is Slivnice pri Celju. 28. pr. m. sta
trmrla po kratki bolezni oče in mati umrlega naprednega mladeniča Jakoba Kumerea. Oče je umrl opoldne, eno ■ uro pozneje pa njegova žena. Umrli Kumen* je bil naprednjak z dušo in i telesom, njegova žena pa je vedno i }>opoluoma razumevala mišljenje svojega moža. tako da sta živela v vzor- 1 uem sporazumu. Bodi jima žemljica lahka!
Ia Vitanja. 2d. pr. m. smo-poko- ■ pali ob častnem spremstvu g. Antona , Weizlerja, nadučitelja na nemški šoli v starosti 48 let. Služboval je 29 let. Bil je dober učitelj, izbore u glasbenik in izurjen čebelar. Narodnostnih hujskanj ni poznal pri svojem čudno ' dobrem -rtu. Zapušča žalujočo vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok v nožni starosti od [«>1 do 14 let. N. v m. ' počiva!
Drobne novice. Iz Mozirja. Posest- j nika Iv. Trogarja sta njegova žena in j mu krvavo pretepla zaradi tega. ker: je okrajnemu glavarstvu na zahtevo j naznanil naslov svojega v Ameriki ži- p večega sina zaradi poziva k naboru, j — Iz Laškega trga. Vlak je vrgel že- j lezniškega delavca Tanea z nasipa. { Stri sj je levo roko. Delavec ni opa-; ril prihajajočega osebnega vlaka, ker ' se ga vsled močnega dima iz tovornega vlaka ni moglo videti. — V Trbovljah je padel 211etni rudar Jurij Smole s pnlnim liuntom premoga vred v 30 metrov globok rov. Obležal je na mestu mrtev z razbito glavo in potrti-! mi teli. — Velik požar v Gratwfcinu \ pri Gradcu. V nedeljo, dne 2ti. marca, ronoči je ob čet rt na 12. izbruhnil j-vsled pomanjkljivosti v električni na-' pravi ogenj v gratweiirski tvornlci za ! papir. T vernic a je lu-si družbe l.ev-] kam-Josefstal. Zgorel j^ srednji trakt-I>os!opja l večjimi zalogami se ne popolnoma izdelanega papirja. Stroje j se je »>>srečilo požarnim hrambam j j rešiti. Skoda je precejšnja. — Ne- j sre^a v planinah. 27. pr. m. je zasu-l lo tri dunajske turiste na partiji s j smučmi v bcesensteiuskem pogorju ] blizu Admonta. Iz tega trga je že odšla rešilna ekspodieija. vendar pa se volni, če so Dunajčaui še živi. — Mariborski nemški železničarji so si ustanovili lastno podružnico nemškega "Scbulvereina".
KOROŠKO.
Aretacija tatu. 24. pr. m. se je
splazil leta 1868. rojeni, v Marijo ob Žili pristojni brezposelni mesarski po-j močnik Jakob Triebnig v mesnico Flo-rijana Kienzla v Volšperku ter pokradel sam več mesa in klobas. Gospa Kienzl pa ga je še pravočasno zapazila in ga zaprla v mesnico ter poklicala policijo. Ko je videl tat, da kazni ne uteče. je razbil s palico steklena vrata, takrat pa ga je že tudi prijela roka pravice. Malo prej* je bil Triebnig pri celovškem sodišču obsojen na en mesec ječe zaradi vlača-garstva.
življenja sita natakarica. Na praznik se je hotela natakarica Marija Stampah v Kaštčevi gostilni v Oto-i"*ali pri Celovcu obesiti. Še pravočasno pa so jo zapazili in odrezali, na-• kar so jo prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
Ljudsko štetje. Občina At. Janž ima 2185 prebivalcev, proti 2019 v le-jtu 1900. Od teh so napravili 1907 j Nemcev in samo 227 Slovencev, 51 j« . drago;ia rodnih.
PRIMORSKO.
; Novi brigadir v Gorici Poveljnik 156. infanterijske brigade v Gorici Fr.
I Klar je že odložil svojo službo. Na' njegovo mesto je imenovan polkovnik j Kam! Seotti iz Gradca.
Čtrajk zidarjev v Gorici. Nekaj j zidarjev v Gorici pri tvrdki bratov {Mozetičev je stopilo v šlrajk. Zahte-
QhkS NARODA. 12 MAL. TRAVNA.
lajo večje plačilo in delavni čas od; 8. do 12.* dopoldne in od 2. do 6. popoldne.	,
Pijanec v k ana In V nedeljo, duel 2e. marca, ob 11. je prihajal 271etni| cvetličar Anton Fornasari, doma iz' Gorice, nadelan iz Rossinijeve ulic« v Ttsi n. Mahnil jo je naravnost proti; kanalu in je bil kar naenkrat v vodi. i R^dar. ki je stal v bližini, ga je ta-j koj rešil in ga spremil popolnoma iz-: rek njene** domov.
Pri balinanj«. V nedeljo, dne 26. marca popoldne so se udeleženei pri. balinanju v Koloniji v gostilni Ivana j Mogoroviča sprli. Med prepirom je ^ vrgel eden igralcev, ki je imel jezo ua! gostilničarja, MJogororiču krogi jo v j glavi> s tako silo. da mu je zlomil i (repinjo. Gostilničarja so prepeljali i v bolnišnico, storilca pa so par ur po-| znej^ aretirali.
Poskusen samavsnor. Klobučar Ivan j Lazzaroni, star približno 60 let, si je J v nedeljo dne 26. pr. m. zjutraj ob 11. j dopoldne prerezal najprej z britvijo j vrat ip si napravil kakih 15 cm dolgo I rano, potem pa je skočil z malega po mola med Josipovim in sanitetnim ponwjqm v morje. Redar, ki je to o-pazil, ga Je potegnil iz vode in ga dal j prepeljati v bolnišnico. Ker starec n. more govoriti, se' Ue ve za vzrok sa mom^r a;
i	OKLIC.
i
Roja^ JOHN KESCIIE, ki je bi { val še pred kratkem v mestu Sagi- • naw, Wjest Side, Mich., naznani na; nam sv>ij sedanji naslov glede naročnin haranami.
Frank Sakser Co., : 32 Cortlandt St., New York, X. Y. j -—---I
VABILO NA PIC-NIC, katerega priredi družtvo ''Združeni! Slovenci" itev. 19 S. D. P. Zveze! dfccj 23. aprila 1911, Začeteki. točno ob 2. uri popoldan, j Veselica ?e vrši v prostorih Miss Te-; režije Siley (Monte Carlo).
Tem potoin najvljudneje vabimo vsa sosednja druživa ter ostale rojake iii rojakinje, da se te naše ve-i celice p<?laoiitevilno udeležiti blagovolijo. '4
Za fino -godalo in dobro postrežbo, >krbel bo<1e odbor.
! John Wosel. I. tajnik.
Kje sta .llOSIP TROHA. doma iz; Babnega| polja, in IVAN LAV-RIC, df ena iz Šega ve vasL Pred dvema leloma smo bili skupaj v j državi Minnesota. Prosim cenje-! ne rojake^ če kdo ve za nju, da mi javi, ali raj se pa sama oglasita.! John
DefoHjak, Birch. Mich.
( 1 l~14r——4) - ■
Iščem svojega strica JANEZA STR-, MEC. J?re«i tremi leti je bival v Fayette -Citiy, Pa., in v Zjedinje-; nih držahrfeh je že 11 let. Poročati i mu imam. nekaj važnega radi zem- ; ljišča iu ihlnarja v starem kraju.; Prosim eeii.jfcne rojake, če kdo ve. • kje se naii iya, da mi naznani, ali j naj se pa sam javi. — Mike Str- j mec. Box Coketon, W. Va.
■*". rH---
Iščem G'aAPER PAVLO VIČA in JAKOB ČtgNIKA; doma sta iz. Polčja pri fet. Petru na Kranj-j skem. Predi 15 meseci sta imela gostilno na Aquilar, Colo., in se-; daj ne verni .kje se nahajata. Prosim cenjepe jrojake, če kdo ve za' nju naslov, «qa mi javi, za kar bo-dem zelo hvaležen, ali naj se pa sama ja\4ta. — Ignatius Tomšič, P. O. Box >-07, Delagua, Colo. (8-12-4) j ---------— I
Pl,yOVODJE!
Novo ustani-srljeno pevsko družtvo I v Barbertoiij Ohio, išče dobro izvež- j banega pevovoHjo. Plača po dogo- i voru. Vsa pi:ima ter prijave naj se l>ošiljajo n.i: 1
IV
KFr-ink	Fonja,
612VŠ Crne?jk' St.,	Barberton, Oliip.
(15!xf3x	v t 7-4)
VAži J ZA VSAKEGA
SLOVENCA! "M
Vsak p-ifcn|k, kteri potuje skoai New York v ft ari kraj ali pa iz sta-reja	obišče
PRVJ SUM7ENSKO * HRVATSKO aOSTpdftjLS PRENOČIŠČEM ? ^ Aia^ust Bach, 137 WaahiA^ton St., New York City,
kjer bode, ^bf o postrežen in na razpolago so jvedno. čiste sobe za pre* noT-enie. Hobra domača hrana.
T
Kje je JAN£Z PIVKT Pred tremi ! leti je i>rišel iz Leadville^ Oolo..j tukaj sem za delom iu ker pa iste- j! ga ni dobil takoj prvi dan, je nc-j-z liano kam odpotoval. Pozneje! sem zvedel, da se ves ta čas nahaja v Superior. Wyo, kamor sem mu pisal, pa mi ni nič odgovoril i Prosim cenjene Tojake, če kdo ve, j kje se nahaja, naj mi javf, ali naj i se pa sam oglasi,'ker jaz v kraz-i kem odpotujem v stari kraj. —t John Pagon, Box 187, Cumber-1 land, Wyo. - (8-12—4) | ' _____ !
NAZNANILO.
.. . , ,
Tem potom naznanjam vsem roja- j kom v Chisholm, Minn., in okolici. I da sem prevzel službo v Miners j State Bank kot pomožni blagajnik j (Assistant Cashier). Ravno tako pa | imam še zavarovalnino, ter pošiljam denar v staro domovino skozi! Frank Sakser Co. in izdelujemv no- j tarska dela.	- j
Frank Gouže, pom. blagajnik Miners State Bank, (6-12-4)	Chisholm, Minn.
...... 1 "v,.---------
Iščem svojega bratranca MIHAELA! STERN; doma je iz Zaloga, pošta Komend. V Zjedinjenih državah biva že 6 let. Najprvo se je naselil v West Virginiji, potem je pa delal v premogokopih v Westmoreland County, Pa., zadnji njegov naslov sem imel pred 10 meseci iz Bad ling. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se i pa sam javi. — Anthony Kristan, ] Walt man, Wyo.	(10-12—4) j
IZVRSTNA PRILIKA ZA SLO-VENCA!
Prodam svojo trgovino oblek, čevljev, klobukov in drugega blaga. To je edina slovenska trgovina v Wau-kegan, IU., v sredini slovenske na- j selbine in ravno pri slovenski eer- i kvi. Slovencev je tukaj do 2000. Sta-; narina od prodajalne je $25.00 na; mesee, dam tudi '4Lease" za več. iet. Naslov je:	|
Martin Brunet, 10th Street,	Waukegan, 111. j
(8x 2x v t 28-3—-4)	t
PREMISLI, ROJAKI	j
Ali bi ne bilo dobro in koristno, že j bi dobil nekaj pojma o angleščini, daj ne boš večen tujec v tej. deželi T Mi poučujemo ie četrto leto
ANGLEŠČINO in LEPOPISJE. Pod gotovimi pogo^vam damo ponkt v lepopis ju zastonj. Pišite po poj as- ' nila, jih pošljemo brezplačno. Slovenska korcepondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10),
Cleveland. Ohio j
HARMONIKE
bodisi ^afeor5ft«£aali rmtr izdelujem 1» popravljam po najnižjih cenah, a del< trpežno in zanesljivo. V popravo zane ! sljivo vsakdo polije, ker sem le uad 1' : let tttkai v tem pošlo in sedaj v svojer ' lastnem domu. V popravek viamen kranjske kakor vse druge harmonike t* nCtiovn po delu kafcortoe kdo tahter« brc« nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL 1017 E. €tmj Str.. CUelawj. O
50,000
[knjižic /kr\
j Popolnoma	IMATE IA ]
|	skega soka. no«'-»si gubltclt. Izgubo Lj
j Vsak m oš Ki bi moral -takoj pisati po	moške kreposti, imi otoo-a, utroti jo. g
I ^rnoljo	i večkrat ^vp i j an i jo	mehurju	i";
i Sani — moišje, kateri ne morejo de-	j j	mate spanca, tr«<l'io Ln tažko	«
lati ne uživati življenja v polni meri ji J y ^f/^ ■ M	zjutraj, ako .«te zdelan, dobiti no- M'
— vsi ti možje, hi morali pisati po	:	rate to knjižico. V laliUo razumi ji- a
to brezplačno knjižico. Ta knjižica	-^"kaSJ1'za'iio"ct »^z Ira^S^ ^ '" g
ko morejo zadobiti popolno in trajno Ji^^B^^^^^^^^SS^MMa loga ztiai:o.-ti	vsehuje raviio	K
zdravje, inoč in krepost v zelo krat-	1	tiste stvari, katere bi moral zimi i
kem času in po nizki ceni. Ako	Ta kujoča fe vredra 510.00	Vsak meški. bodisi mlad :\;i star.
lior-eš biti mož med možmi, ta	vsakemu bolnenui čfoieku.	l,o»at ali reven, samski ali ožer.jeu,	L'
knjižica ti pove,	'	-8- bolan x.ilrav.	U
kako in kaj.	dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila <.l£k: r	M
^^^|^prečitate te knjižice. Prihranila Vam bo«le mnogo (kjiarj:«. in vam razoilela. kako	b-j
s	lahko postanete močan in krepe.k mož. Zapomnite si: Kajiricsi se tlo5»i popolncnjr.	"J
zastonj. Mi plačamo poštnino. Na §vitku ni zdravnikovega imena. Nihee.ue f.o vc-	3
del, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na knpuun,	S
^^^^^^^ izrežiie ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.	u
jfl^H^	Pošljite Nam Ta Rapon ie Danesa
sMBBKK^SSBP dr. JO S. USTER & CO., Aus. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, III.
l^uEOGCHj^^^B^BBBv^^ Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, 3
pošljite mi jo takoj.	B
Ime................................................................................... ■
^■QAk	V	f . ^
^^Mr Naslov ...................................... Država ................................ I
Iščejo se možje srrti
seds-ini. Plača kakor hitro kupljeno. Velika provizija- Skušnja nepotrebna. Pomoč na razpolago vsakemu. Uprašajte zjutraj ob j 1. uii ali ob četrtkih od n do pol b. ure zvečer. S. KRAFT, Room 512, 30 Cnorcli Si (bUzo Cortlaadt St), New York.'
Pozor vložniki "Glavne posojilnice"!
Glasom sodnijskega odloka mora vsakdo, ki hoče, da se njegove ter- , jatve do "Glavne posojilnice" upoštevajo in svoječasno tudi izplačajo, iste pravočasno najkasneje do
- dne 30. aprila 1911
pri ljubljanskem deželnem kot kon-kurznem sodišču priglasiti.
Kdor izmed ameriških vložnikov ie ni svoje terjatve priglasil, naj takoj pošlje vložno knjižico na Frank Sakser Co., da bo ta po svojem zastopniku v. Ljubljani priglasila in izterjala terjatev.
(30-3—15-4)	i
— «i i —— i
Išče se	i
^ SLUŽKINJA V SALOONU, ,
samo v kuhinji, brez otrok. Malo dela in dobra plača. Ako katero veseli, naj se oglasi na naslov:	i Martin Offenbecher's Saloon, Cor.- Broadway & Mahoning St..
(10-12—1)	Alliance, Ohio.
___i
------------- — . — - — - «
_ ' " ' ' f
Pozor slovenski farmerji! 1 j
Vsled občne zahteve, naroČili smo tudi letos večje število ] pravi H domačih	*
i
V	zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izde- ] lane iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste se ] pritrdijo na kosišče z rinkcam*.	\
Gena 1 koae je $1.25.	j
A	i
vis Pri ve^jej naročit bi znaten popust,	.
V	zalogi imamo tudi klecalao orodje iz fiargA jek'a in	^ pristne ^Bergrano" brusilno kanid© (os'e).	;
Cena 1 garniture klepanja je $1. — l h nune ga kamna 30c. ' Rojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga ne poide	x
'^Naračila priložiti je denar ali Postal Money Order. }
Slovenic Publishing Co.
82 CORTLANDTIpTREET,	NEW YORK, N. Y.
... * .
■ Pbdružnice	■ I ^jtibljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	I-	Podružnice
~Miit, Clmc, Trst,	-I STA^1 -	SpMet, C.I,,.c, Trst, -
- \i BwiM.	-1 Kupuje in prodnja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	I	SgnjjlfB in GsriCg, -
. DitiiiHia gavnka	- I Nai dopUnik Zjcdii^cne drr&ve je tvrdka	I -	R***™* to«a
tdj 8,000.000. pRANK SAK8BRC0.9 83 Cortlandt St9 New York.	f'	K-Soo.ooo.
Royal Bengals
Cigars
ridobs za stalnega prijatelja vsakega kadilca, ki i h poakusi.
Skat] j i ca. z
10 komadi za 15 centov.
L Zahtevajte !e te. - Poudarite če je treca, tcca zthferajte le te	|8
C0MPAGN1E GlSNEkALfc TRANSATLANTIQUE.
iPrancuska parobrotina (Jrutba.
Direktna črta do Havre, Pariza, »-vice, Inomosta m L-juDljanc.
Ekapres parnlki;soi •LA PROVF^CE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "1.4 r>UR\WI
d* iin vii k*	. na dvavij»k*	n»dva viimk*	,
PoAtnl parnlk! soi "LA BRETAGNE" "LA GA5COGNE"j S"CHICAGO- na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrocjh Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča iter. 57~ North River ia ob sobo tik pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
•LA PROVENCE 1». aprila 1911 *LA LORRAINE 4. maja 1911. •LA TOURAINE 20. aprila 191L *LA. PROVENCE 11. uiaja 1911. •LA SAVOIE	27. aprila 1911 eLA TOURAINE IS. maja 1911
T - ^sr tf , y raSZBKA nomu
"■!	▼ MAT.lil
Parnik NIAGARA odpluje s pomola §t. 84 <lne 15. nprila ob 3. uri popol. Parnik "LA BRETAGNE" odpluje s pomola št. 57 15. aprila ob 3. uri pop Parnik "FLORIDE" odklnje s pomola 84 dne 29. apr. ob 3. uri popoldne. Parnik CHICAGO odplnjc s pomola 57 dne 29 aprila ob 3. uri popoldne. r?*nilki t iretdo zaznamovani Imajo p« dva rliskn.
nUMTljeas dae 14. «t|MM LHL nkorporfrana aprila 190Q v dHtavl Psnnu. § aedežem v Conem&ugk, Pk
'	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaogh, Pa
Podpredsednik: GERGE KOS, 534 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni ttjnik: IVAN PAJTv. L. Box 328. Conemaugfc. Pa. P rroini tajnik: JOSIP SVOBODA. R F. D. 1. Box 122. Conemaugh. Blagajnik: FRANK ŠEGA. L. Box 238 Coneawngh, Pa. Pomožni blagt.jniL: IVAN BREZOVEC P. O. Box 6. Conomaagh. Pa. i
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, pie-is. nadz. oAora. Rox 508, Conemaegii. Pa. FRANK PER KO. nadzornik, L. Box 101. Cor.emayigti. Pa. ANTON STRAŽIŠAR, nadzornik, Box 511, Conemaugfa. Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEM. predsednik porot, odbora. Box 1. Dunlo. Pa. MIHAEL KJRIVEC, porotnik. Bt>x 324. Primero, Colo. IVAN GLAVIČ. porotnik, P. O. Iiox 3 >3. Concuiangb, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Grove St., Conemaugh, Pa.
Cenjena dri;' vn. oziroma njih uradniki so* uljudno pro^eni pošiljati denar naravnost a Llugajika in nikomur drugemu, vse druge dopise pa na glavnega tajnica.
V edueaju da opazijo društveni tejniki pri mesečnih poročilili, ali *pl«.h r.jer.-ibodi v poročilih glavnega t.ijnrka kake pomanjkljivosti, naj «=e to jk'v.i:«loma naznani na nrad glavnega .ajnika, <la se v prihodnje popravi
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".	j
IVAN CANKAR:
Smrt kontrolorja Stepnika.
(Nadaljevanje.)
Ta m so »e -j ..lile v tem ča>u zanimive i t ri. Slikal -cm komaj po^ame-/. .<•	e, zakaj govorili so tiho ter
«-t-.]>;i!' j .o pr-tili. <":i-i!t je zažve:ike-tala eaia. postavljena na krožnik. a!i se je premaknil -t nI. Bem-de ni>eru razumel noliene, lo<la vedel sem kljub tem it, kaj je jr«Miilo. K«l-»r me je j».^!«-<!al zadnjikrat ter pre>topil po-tein prag mojih vrat. .ie prešteval po lihem moje tlne\> ter ^e j h tklnni! spo-. .ištlji\o moji ž-::i. Ona je bila blaj;o na prodaj — • •ko-'lnik jo tiseal tia-e ' sail;.i z za Injini naporom ovojih s*.i-liili rok. Stoj ali —» okro-z nje - -klju-čenini lirliJora in smehljajočimi ustnicami, eenili njeno lepoto it-r u-jibali
0	m premo/.tnj:i. Starikavi tle--jrantni kmni>ar Grivar je !ii! nekolik " iia;vt i in iH';»r(>st<»v.>ljn » inlkiit: ••zimi >e »• - >krh:iim po^le.l.»ns jh, pohištvu. "»topil ča>ih k oknu ter irle<lal z liamr^enimi obrvmi na vrt in na i*>-Ije. 0«-i*. idoo je Ui zadovoljen s j»o-Mstvora. kanaija.
To - » bili n >rečni ljudje. Pazili so •lrng na drujrejns. zavi Ini in !jii'»<»--tmmi Kolikor ve«" jini je bilo trv-
1	:i ! inav^lva. umazan« >ti in zlo'te. toliko Ix.lj -o bili njih obrazi sočutja in obzirnosti j»olni. Kar je bilo najčudovitejše: na vseni tem niso vi<lele najbrž nire<ar gnu>ne^a; kvečjemu ee jih je pretvarja ije utrudilo. da so imeli p»»noči težke *anje.
Kol'kor b.Ij j«- šlo t mano navzdol, tem jv gosteje prihajali k meni in tolik«i Imlj -o mi /.deli smrdljivi, j Notar, da<*ar. komisar, učitelj Bre.^kva in adjunkt so bili pri meni --coro vsak večer. Drug drugemu -o bil: na j*»ti. kakor da bi v>ak /.a-«* zavzema! vso •~obo... Pozno j«* že bilo, a v sosednji sobi slikal sem Se ve«lno njih glasove, j To je ~ei»etalo, kaŠljalo in drsalo neprestano. vmes je zazvenel kak koza-ree ali se je začula glasnejša l»e~eda.
Ravno t is! i večer mi je bilo posebno slab««. Da bi bili moji prsti dovolj j močni in da bi »tal kdo pole<r |»os;e-Ije. storil bi triu kaj zle^a. Zakopal •sem nohte v srajco na prsih in di'ial sem zelo tesko; v velikih presledkih in
upomm se je izvijala -aj»a iz pljne _ . f*( poleg tesra me je obšla nii^el | «:§ tji ru*i jaz lahko svobo«lno hodil po »«obi. da bi lahko o«lprl vrata ter se	izprehajat na vrt. Izprehaja!
bi se p© vrtu ob jasnem večeru, drevje hi se priklanjalo nad menoj, in jaz bi sanjal./, o čisto drugem življenja, o tistem, ki je polno >ame radosti in1 ljubezni. Nič vee bi si ue oklepal rok. •iel bi tja. kjer je ona. in sedel bi k, njenim nogam, položil glavo v njene' naročje ter j»o*jubljal njene be!e prst-ke...
Kri me je zapekla v lie;h. a ko sem ! M* nekoliko dvignil, me je zabolelo ( ▼s* telo.... Potipal sem «>e od prsi
do kolen ter zatisnil oči---- O Bog.
adaj je to vse kotirano, minilo je za zmirom... Niti toliko ni več krvi y tem telesa, da bi jo izpil na eit sam dtifiek...	t
In v sosednji sobi je šepetalo dalje. 6redj mojih misli me je pričelo srditi in vznemirjati to šepetanje. Bilo mi je, kakor bi mi brenčale ose okoli o-braza; zamahujem z obema rokama . a i* ao apet pred mojimi očmi, za vra-
tom in v laseh.... Naposled so zaropotali stoli in slišali so se odhajajoči k (j raki. Vrata so se zaprla. Nato je hodil nekdo nekaj časa po sobi in /veuketale >o žličiee in čaše: to so bili koraki moje žene... A nenadoma so 'se vrata zopet odprla, nekdo je vstopil in ]>oteni .H' bilo vse tiho. Ta tišina se mi je zdela jako čudna: trajala je nekaj minat, ki so se vlekle i neizmerno doljio. IKi^nil sem nekoliko trlavo ter jk»s!:išal naporno, toda •š«de |hi dolgem času sem začel razlo-i"eva*i šum -<>j>et a jočega govorjenja. Premaknil se je stol in nekdo je stopal po pretil in jako oprezno proti mojim durim; del je roko na kljuko. < a nalabko zaškripala, a nato so se vrata odprla in moja žena je pogleda!« v sobo. Y tistem hipu sem zatisnil oči. a izza trepalnic sem jo \'i't-1, kako je stala nekaj časa z ostrin: pogledom in pripogujeno glavo poleg postelje in kako je odšla tiho in plašno, glavo okrenjeno proti meni.
Govorila sta potem nekoliko glasneje. ona iii adjuukt, nalivala mu je tudi čaja. in slišal sem eelo njegov«! -rebanje.
Takrat pa me je ob.š«'l zli duh. kakor oni ve«'*er na verandi. Bilo mi je neznosno; vse v meni je začelo trepetati o«i žalosti, sovraštva in zlobe -Sedela sta |>oleg mene. poleg moje postelje sta se poljubljala ter gledala, kdaj se zatisnejo moje oči. Tipala sta me po telesu ter ugibala, koliko «-a.-a še se bo pretakala ta kaplja krvi po izkušenih žilah; z ušesi na mojih prsih -ta poslušala, kdaj bodo izgr-grala moja pljuča... Toda moja pljuča niso hotela izgrgrati. Tedaj sta se naslonila name s komolci — dvoje, /.veri je gledalo name z režeč i mi ust-mi: tiščala sta me na prsi z vso silo. <la bi mi iztisnila zadnji dih: toda jaz -eni živel, ne da bi dihal in ne da bi se mogel ceniti...
Sapa. ki mi je prihajala iz grla. mi i je palila uMnice; vrgel sem odejo raz -ebe. in prikazale >o se kosti, odete s sivo kožo. Srajca je bila na prsih od-1 prta in videlo se je vsako posamezno rebro kakor pri sestradanem konju. |I"prl sem se z dlanmi na blazino ter se pomikai počasi navzgor, tako daj sem napol sedel na postelji. To me je utrudilo iu začutil sem na čelu potne kaplje. P<» kratkem počitku sem se pri«"-el obračati na desno: noge so zdrsnile z rjuhe ter se do tek ni le mrzlih tal. Nato sem se uprl z eno roko tib nočno mizo. a z drugo ob j»osteljnjak. ali noge so se mi tresle tako močno. «la nisem mogel storiti niti koraka. (Spustil sem se počasi na kolena ter Idrsal z veliko muko proti durim. Tre-<]*etal sem od mraza po vsem telesu, i ali ta mraz mi je dal obenem toliko I moči. da sem se izkušal zopet dvigni-jti. Dvakrat se je zavrtelo vse okol; mene in plamen sveče je rastel — tisoč plamenov se je zasvetilo po sobi. 'Iskal sem opore in že sem se nagibal |Z vsem telesom, da bi padel na obraz, toda hipoma je ugasnila ta čudovita svetloba, sveča je gorela zaspano in 1 mirno na nočni mizici, in slabost me j je minila. Oddahnil sem se globoko, i ves polit s potnimi kapljami; iadi -mraz me je oMel znova, ia po hrbta
' - J	A %	•
St- ______ .	r —_ > ' . - ~ t - -r-
me je spreletavalo, kakor da bi me j kdo škropil z mrzlo vodo. Ves ta čas' sem bil v velikem stiahu, da bi v so-: sednji sobi ne slišali kakega šuma.! Vse je zastalo v meni, ko sem se bil j prijel za stol in se je nekoliko premaknil.
St^l sem poleg vrat. naslonjen na steno. Dva koraka od mene je visela ob zidu nočna suknja. Plazil sem se !oprezno do nje, snel j«» s kljuke ter si ■ jo ogrnil. Izkušal sem, da bi si pre-|vezal trako-ve. toda prsti so bili tako i neokretni in tresli so se tako, da se mi ni posrečilo. Suknja mi je segala skoro do tal, a spredaj so se videle :^uhe noge do na«l k^len. in tudi srajce si nisem mogel zapeti na prsih. — Sklonil sem se do ključavnice ter pogledal v sobo.... Golobček in gulo-ibica!... Sedela sta precej daleč drug I od drugega, a med njima na mizi je stala svetilka: privila sta jo menda ! sama navzdol, kajti gorela je slabo, l esniei. iztegnjeni čez mizo. sta se držali za roko, a govorila v tem tre-notkti nista. On je gledal temno, ustnice stisnjene, obrvi namršene; obraza svoje žene nisem videl: naslanjala je glavo ob levie«>... Sedela sta |dolgo časa molče in mirno, tiho in počasi, nagibala sta se vedno nižje čez mizo, dokler se niso ustnic dotek-nile ustnice... Takrat sem ot'prl vrata.
Oba sta strmela vame stoje, pre bledela in. okamenela. Jaz sem ju gledal mirno, in ustnice so mi zategavale v zlobnem nasmehu. Z zaprtimi rokami sem napravil troje korakov do mize; tla so se mi zibala pod nogami, in miza in stoli, vse se je čudovito majalo pred menoj. Padel sem na stol z .rokami in vsem gornjim životom; miza se je stresla in svetilka je za-žvenketala. Sedel sem s težavo, a nato sem položil komolca na mizo. j "Nalij mi čaja!"
Moja žena je trepetala in gledala me je kakor blazna, s čisto upadlim obrazom, odprtimi ustnicami in velikimi, topimi očmi. Ko sem izprego-voril. je segla po kozarcu z vodo, toda kozarec je padel na mizo in voda se je razlila— Ozrl sem se za ad-junktom. ali ni ga bilo nikjer in vrata so bila na stežaj odprta. Zavrtelo se mi je pred očmi in videl sem samo še svojo ženo, ležečo na stolu s poveše-nimi rokami, glavo nagnjeno globoko :.a prsi____
Pozno ponoči me je prenesla v naročju na mojo posteljo.
•
VI.
Potem nisem več vstal. Tudi moje telo je postalo bolj neobčutljivo in leno: vznemirjal se nisem več zaradi vsake malenkosti. In tudi dolgčas mi | ni bilo. Dnevi so bili topli kakor malokdaj v poznem oktobru: moja postelja je stala blizu okna: žena mi je j nekoliko vz vi šal a vzglavje in gledal sem na vrt in proti gozdu. Samo še prav malo listov je bilo na vejah: časih se je kateri odtrgal, zazibal se nekoliko po zraku ter padel na-zemljo. Plat a ne na vrtu so bile Že skoro čisto | prazne, goZdao bukovje pa je bilo še inreeej košato, kolikor se je videlo od j okna. V daljavi sem opazil eelo drev-' je, ki niti še. orumenelo ni. a bilo je 'tako daleč, da ga nisem mogel natanko razločiti. Ob obzorju, skoraj v megli, s« je raztegala dolga proga temnih jelk___Vse to sem videl nekako motno in zamazano kakor skozi mokro steklo. - -
Žena je bila neprestano poleg mene- Očital- ji msem niietir, toda v
t
•two, času je omršavela od trpljenja. J Pričara na je bila ua oioje oči; koder
je hodila, je čutila moj pogled na i svojem obrazu. Ni se megla oddaljiti' od postelje za sto korakov, kajti m«»-je roke so jo vlekle nazaj...
Dasi je bilo zvečer precej hladno. • nisem hotel, da bi bilo okno zaprt o J Skozi okno je padalo nekoliko svet-j lobe na vrt. na peščeno pot. ki je vo-1 |dila mimo lope. In tod sta se izpreha-' jala roko v roki, in njena glava je bi- ; la obrnjena proti oknu. Gledala je cello nazaj, kadar sta se okrenila in sto-, pala proti lopi. Časih sta izginila za, i trenotek — vedel sem dobro, da samo 1 za trenotek; prišla sta takoj spet na j stezo, kjer je trepetala luč od okna. j in pna se je ozirala navzgor... Vrnila . se je v sobo, sključena, roke na prsih, i tin sedla je k postelji. Svetloba je padala na njen obraz, prepaden ia spa-Jčen od bolesti, j "Kod" si hodila?"
4 "Izpreha jala sva se pod tvojim . oknom ! * *
Jaz je nisein pogledal, toda videl sem natanko vsako njeno kretnjo in vsako senen. ki je hnšknila čez njene oči. Govorila je tiho in udano; ni ji prišlo na misel niti za hip. da bi zinila kako neresnico. Trepetajoč od i strahu, od srama in od trpljenja mi je ponavljala od besede do besede, vse po vrsti, kakor se je zgodilo; zakrivala mi ni niti svojih neizgovorjenih misli. V tem zamolklem, monotonem glasu ni bilo ničesar razen otročje, | polblazne bojazni. Tudi na njenih ust- j p.icah je ležalo nekaj otroško plašnega.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ' i "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN I
V	A .TCF.NR.TfcT DNFVNTTT •	j
PRVA
slovenska trgovina;
z obliko, Čevlji, klo- ; buki in mojnarskim | opravami je.
John Košir*,;
Rock Spring* Wyo.
V	zalogi imam največjo izbero krasnih oblek za krste in sicer vsake sena. Vzamem mero sa fine, krasne obleke, ki so Tse garantirane. En sam poskus vas bode prepričal o dobrem izdelka.
Pri meni dobite rsake Trste 6evt Ijev bodisi nedeljskih kakor tudi majnarskih. V zalogi imam tudi ▼se priprave sa majno, lampiee kape, lopate in dr. Velika izbora spodnjega perila in dresih potreb. Min, ter	nih klobukov prav
po niski eeaft.
Za obilen obisk ee priporoča:
John Košir,
Rock Springs* Wyoming.
v-	'.T
,	' -*r .A " ■ -
^BHI^V^^^^^B I^^B I * I ^^J^H ^ I V ▼ fi 8 -	VelmUiiči.i A.I
^^^KSr^ H . ^JI V	prwl mdavuim časom rem hilVpo- ■
flHH ■ Ji^^^^BM^BfcjHn^^i rfff; \ -	poii<(>ma jobir. duševno iu telesno
U M - M ^^HtBqj. 3 B S Q t* Ž	nni.'en iii tudi
'I rm liPgUBl^WtMrfflil JII IP n ^ ^^ v '	rf /v'-^'^l : spolne mai so I
M	> " % »^ po- g
^ B ^ I fcj ue* m^	^ P ; polt omaznpnsti- I
BI BB-- .*/ iiimm^^ ■ ki. H WB m ™ BF k^U	^ .i/ >e. tako da peni H
■A Mf~' wW	iaC ^ ' okoli l)lodil iu že
m Jb^Jm	VERUJTE in ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemn, kateri vam črno na belem svoje npljivno delovanje In mnogobrojne nspehe z originalnimi priznanji in priča-	Anto]iy Bar-a,-v;Ch I)ri jateljna- ■
s j®sno dokaže. Prazuo oglafievanje, prazno obljube in samohvale še nikdar nisq nič veljale. Ljudje naj nas sami hvaiijo ---------svetoval na \ as,
^^W&nKF I Priporočajo. Poslušaj mo resne besede naBih lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe prizna-	srci se podal v V a Se zdravljenje in
^SEySSfrpgy^ H vajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so žc mnogim življenje rešili iu ue	s m sedaj najsrečnejši mož na svetu.
/O/D/^l T IMC I aumetujmo ga mladoletnim neisku^nim zdravnikmu in liamohvahiežeiu, da bi se nad nami učili ir; pmkticirali.	Vi ste napravili .^udež nad menoj,
/»C^-l Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institnte kateri je največji in najslavneji v celi anieriki, smemo reči	rrwli tega Vas vsakemu rojaku v ta-
. ' • nn j priporočljive ji na oelem svetu, — lamorejo dokazati preteklost katera ne najde nam mi celem evotu. To vam tisočo	k-m (»oložaju kod s»»ni jaz bil najto-
nst »nov i tel j jn tisoče originalnih, ^ivnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. ^	| pit-je pripor«K-am Antony Bartas*-virh
' AKO TRPITE NA: ' Berite te pisma naših rojakov ic sodite sami:	s: Hnt<hius str.. r.'- ta% y.
p JSS^d^toLfbS Moj dragi zdravnik! Spoštovani gospod! — '	~Moj draSi zdravn*!	=
lezni, ali oko imate r*-u- Nevem ako 5e kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako Dobri in slavnfrzdravniki od The Collins New York Me-	^J; 'JS^J^J^f0?11
uiatizem. plovobolj, £kro- stiašuo je bol je vati ua maternici in ostalih ženskih bolezni, dical l\j:?t>tute zaslužijo največjo zahvalo od triH.čili iu	J uoitsm in spoiinn pm-
felj ne, liri pav ost, nadulfo -———- Moje pri jateljice ure nisO več spoz- --j bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila lera	.žj^jT^ | ^ti, da ne mo-
uli jetiko, srčno Dapak». ^^^^^ nale, tako sem upadla in me je bila iu leta ali mojega težkega diloinja.	f^ j rem najti dovolj
nervoznoznost.zlato žiU\ samo Se kost in koža. Špecijalisti, J Tla I slabesta teka prsne bolečine in srčne	$ % | hv:ilezml» besed
kilo, ali bedezen pljcč , Vp^H profesorji in zdravniki so poskusili Wjq arM • ta|«nke se nisem mo^la rt-Siti ter sem	Ti JV ^ Vas 111 za Va-
jeter, ledic uSes ali oči. ^R^ ^ V najboljše z mano ali vse je bilo brez V - j poste jula dan za dnevom slabSa do-	v j go. ,nrro ozdra-
Napilinjcnost trebuha. »jL, f usoeha Jt kazalo, da ni več pomoči ^ I kler se nisem obrnila in posknsda	V vljenje in do-
k-.tar v nosu. plavi, vratu / za mene. Brez kakega upanja, sem se jN^^^/J i zdravljenje od teh zdravnikov. I;i	broto katero ste
aH želodcu. Tr»buljo , J^a i • na Vas obrnila in danes se počutim I hvala najvišjemu in uiim ker sc mi	• mi skazali. Vza-
neuralgio, mazuljo aii ^jj^T^ ^ t. ko dobro kakor da bi bHa prerojena. } tako lepo pomagali. Danes po krat-	% 7 men si prostost
■	kake drugo notranje ali S .-rejmite prosim m°je najlepšo za h- • «. v . \ kem zdravljenju seru o»lravljeua.	Mike Polak. iia Vas najsrčn-
g vnanje bolezni, kakor tu-	Tt. iii« Knlman valo in d«jie to v časopis, ila mojo K. Kleinschmidt ! Prosim, da jim izročite mojo na jlep---pnporo«-am
S di tajne spcln« bolezni. Jnnja ivaiman. prijateljice vejo kje da se ženske bo- _j šo zahvalo. Jaz jih bodem vsem	vsem mojim rojakom kod najboljSe-
■	pišite aii pa pridite oseb- lezni in nepriliko t«.ko indodelmo ozdravijo. mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zašla-	in naj t, šče^ zdravnika, Jwtereea P no, na navetlem 1IBHI..V Še enkrat najlepfia zahvala iu Vam Oblajam hvaležna žijn. Z velespo$t.cranjem	namen pe ozdraviti vsakega bolnika j na kar > aci bode poma- Mrs. Julija Kalman, 354 E 54 Str , New York. Mrs. Karolim lQeinschmidt, 134 4th Str.. Olean, N. Y.	111 pridobiti prijatelje po celem | gane. ____ - ----—-—— ... —,	svetu. Z. Kj>oStovaLijem
S " Tos" i'te tO centov v Ako na katere j koli bolezni trpite obrnit« ee takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od	Mike Polak
I znamkah.in dobili b^-te THE COLLIN'S NEW YORK MEDICAL Hv3>lTUTE	35S Helen Str., Mc. Kees Koeks Pa.
S?« 140 WEST 34th STREET - g^SEW YORK, N. Y.
| življenje in tdrovjf kate- m |	' j ra je v i bak' _ hiši ztdo Uradne ure, za osebne obiske so: Ysalri dan od 10 do 5 ure popoldan Ob liereljao in praznikih od 10 do 1 ponoldaii. Vsaki torek in nerek ssvečer od 7 do 8 ure

POZOW KOJAKII !
Po d Mjfuin rnau a .
untit Ida. kakortne j fie
^■SaflgQ^^^^ mrakim in futiliim grant«jo in_ne bodo i
krasni brki popolnoma araatajo. .ve. luanz« a v rokah nošah in kriiičah r 8 dneh populr.orr« o-dravim. kurja o^««a ' bradavice, potit« no«« in oc^blire ae popolnoma odatranijo. Da je to resnica jamčim t 9600. KlSit® po eanik later«* penijem aaatDjn.
JAKOB VAHQIC,
P. O. Box M	CLEVELAND r
• i.
Ali že veste,
da smo izdali ravnokar J nov, lep in zelo obširen, ilustrovan slovenski ee-' n:k ur, verižic, družtve^ih. prstanov, j zlatnine iu s rebrn in e splph, gramofo-j ov in slovenskih plošč, pušk, revol-| verjev, koles, peči, šivalnih strojev. : daljnog-lelov, semen itd. Pišite takoj po cenik, katerega vam pošljemo i zastonj in poštnine prosto! Poilpi-| rajte edino narodno .podjetje te vr-^ste in prepričali se bodete o pošteni i in točni postrežbi.
A. J. TERBOVEC & CO.
(nasi. Dergance, Widstich & Co.~) i 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
i
ROJAKU. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI DJ VAJPT.VR.TST TlNFVXTiv '
'Iščem svejetra j^rijat.elja FKAX JK-; HKRA. doma iz Kovt pri Logatcu. Prosim cenjene rojake, «"e k»Io ve za njegov naslov, da mi jia nazna-■ ni. aH pa naj se sam oglasi. Pred 2 letoma je 1 j i I nekje v Pen n sylvan: ji. — Frank Terčelc, 15G17 ; Holmes Ave., Collinwood, Ohio. (S-ll—1)
!_______ _________________
tn ClTAJTE!
Uk42cm Vim cesta k 5 tasti u. DokAzal som to tialcel'udoni a dokažem to aj Vim, ako nadobudni t stastia. Odpižte mi s vojn adreseu a pošli te 2c 6temp-Ifk a ja V Am podlem ilpta£ nA-vod a tajnosti, z č oho Ba budete rad ova t. ^
EL5DON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST.. CHICAGO, ILL.
RED STAR LINE.
Plovltba med New Yorkom In Antwerpom
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLANI	A	- KROONLAND
18,694 tor	1?,185 ton
RNLANL	VADilRLAND
12,185 ton	12.018 ton
Kratks'in ndobna pet za potnike^v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerf>om in imenovanimi deželami je dvojna direktna le-lezuiika sve»"
Posebno se še skrbi za udobnost poiniaov medkrovjs. Trejti razred oostoil malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potuiko«
Za nadaljne informacije, cene m vožns listke obrniti se js na
RED STAR LIINE.
No. 9 Broad was yZ	1306 "F" Street, N. W,?	205 McD.ruot A**
_new yorkS	Washington, d. c.	Winnipeg, man
84 State Street,	V19 St. Charles Street.	319 Geary Street.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO CAl
709 2nd Ave.,	90-96 Dearborn Street	121 So. 3rd Street.
SEATTLE. WASH. ; CHIC AGO. ell.	MINNEAPOLIS. MINr
1319 Walnut Street, 900 Locu,t Street	31 Hospital Street,
PHILADELPHIA PA . ST. LOUIS. MO.	MONTREAL. QUE
m^j
I
jAvst^o m Amerikanska črta
*
[preje bratje Cosulich)
HaipripravnejSa in oajceoejša paroSrodna črta ?a Slovence In Hrvati
j
Novi pomik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekn,
^■i spodaj navedeni novi parobro-41 ba dvn vyakaUMJoW-itfini bnejav:
ALIOl, mjJRA,
WABTTTffA WABHUreTOB
ABenraU.
OCEANIA.
I1IELPS ER0§.*& CO,
' f i •
Cene voznih listov Iz New Torka xa IIL raml mim j
TBSTA............................................#35.00
LJUBLJANI..................................... 35.CO
Ma.............................................. 1,500
2AGBBBA......................................... 36.20
KABLOVCA..................................... 36.25
la Martka Waahinfton stana fS.00 HL IL BATTKMD do TB8TA ali mi........... ^l.$5*00 do 55.0« 1
Gen. ;AgeiiUe 2 Washington St, Ncvr Tort