Štev. Z30.
v Ljubljani, v ponedeljek, dne 8. oktobra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ ,, IS"— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20'— za psi leta „
za ietrt leta za en mesec „
5--170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
--dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ClredniSkcga telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVfliŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Siev. 2. —
—i- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Ste v, 188.
(loIHna dolžnost.
Dunaj. 6. oktobra 1906.
Volilna preosuova je jako trd oreh. Prva in največja težava je bila razdelitev volilnih okrajev. Vlada je položila na mizo svoj načrt, ki so Ra poslanci raznih strank vlekli vsak na svojo stran, kakor testo ter napravili na njem 516 okrajev po ključu, ki je brez dvoma prevelik in neroden. Tudi manjši ključ bi odprl ista vrata, ako narede primerno ključavnico. Na Češkem in Moravskem pa tudi okraji niso še zaklenjeni, in Poljaki zahtevajo posledobno tudi v Bukovim svojega poslanca. To vprašanje torej ni še rešeno.
Druga ovira je bila pluralna volilna pravica. Dotični Tollingerjev predlog je odsek odklonil s 26 proti 20 glasovom. Ako bode v zbornici isto razmerje glasov, potem bode odklonjena pluralna volilna pravica.
Tretja nevarnost je bila, ko so v odseku razni člani zahtevali volilno dolžnost. Najodločnejši zagovorniki volilne dolžnosti so krščanski socialci. Velikoletna izkušnja jih uči, da so dunajski meščani jako leni in počasni pri volitvah. Mnogi so se že naveličali vednih volitev in raje ostajajo doma. Treba je najemati agitatorje in izvoščke, da malomarne volilce tirajo na volišče. Njih resni protivniki pa so sedaj socialni demokratje. ki z veliko manjšo težavo spravijo svoje organizovane množice na noge. Ako torej po zakonu dobimo splošno volilno pravico, treba je tudi poskrbeti, da se ie volilci poslužujejo. To ie glavni razlog za volilno dolžnost.
Pododsek, kateremu je bil načelnik dr. I v-č e v i č, je s šestimi glasovi proti dvema sprejel predlog češkega poslanca Hrubega. Predlog se glasi:
»Deželni zbori morejo določiti, ali so opra-, vičeni volilci v dotičnih deželah primorani voliti državne poslance. V tem slučaju deželni zbor določi tudi kazen.«
V petek zvečer je volilni odsek rešil tudi to vprašanje. Ali je ta rešitev srečna, pokazala bode bodočnost. Posl. K a i s e r je najodločneje zagovarjal volilno dolžnost. Vendar pa se mu je zdel predlog Hrubega presplošen in nejasen, zato je predlagal:
»Vsak opravičenec je dolžan voliti. Kdor se brez tehtnega razloga odtegne volitvi, plača 3 do 100 kron denarne kazni, ki jo določi poli-
tična oblast. Kdor trikrat po vrsti plača kazen, izgubi za šest let aktivno in pasivno volilno pravico. Natančneje določbe sklenejo deželni zbori.«
Kaj pa, če nekateri deželni zbori odklonijo volilno dolžnost? Potem bodo v raznih deželah tudi razne določbe. Vse kaže, da se to vprašanje v Avstriji ne da rešiti po enem kopitu. To so naglašali tudi dr. Vogle r, baron M a 1 f a 11 i, K i 11 i n g e r, dr. H e r o 1 d in dr. Adler. Hrubega predlog pa so zagovarjali dr, Starzvnski, grof Dobrženoby in Wassilko. Odsek je Hrubega predlog, torej volilno dolžnost, sprejel z 21 glasovi proti 13.
Zdaj pa pride na vrsto najnevarnejša točka, namreč predlog, da se določi dvetretjinska večina za vsako bodočo izpremembo volilnih okrajev. Ker za ta nemški predlog glasujejo tudi Poljaki, je večina v odseku zagotovljena. Češki in jugoslovanski poslanci pa se z vso odločnostjo upirajo tej določbi. Vlada posreduje ter nasvetuje. naj se dvetretjinska večina določi le za 18 let, potem naj bi veljala tripetin-ska. Radovedni smo, kako bode rešeno to velevažno vprašanje.
Zagovorniki pitiralitete sedaj intrigirajo proti splošni in enaki volilni pravici med mag-nati, ki so člani gosposke zbornice. Zanašajo se na to, da so imeli pri glasovanju v odseku celih 20 glasov in bodo pritegnili v zbornici omahljivce s tem nase, da pokažejo na gosposko zbornico, ki bo varovala meščanske kroge in se izrekla za pluralno volilno pravico. Torej čaka volilno reformo še najhujša ovira v gosposki zbornici.
CESAR V PRAGO.
V občinski seji jc župan dr. Gross naznanil, da cesar pride začetkom novembra zagotovo v Prago.
KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK.
Na Češkem je sedaj na dnevnem redu vprašanje o tesni združitvi vseli narodnih strank, da bo s tem v prihodnjem parlamentu omogočeno skupno postopanje v čeških dr-žavnopravnili vprašanjih. Nemci pa. upajo, da bodo vsled splošne in enake volilne pravice češki socialni demokrati dobili četrtino vseh mandatov, kar bi zelo škodovalo nacionalnim češkim zahtevam.
NAŠA VOJNA MORNARICA.
Nova mornariška divizija, sestoječa iz treh vojnih oklopnic, bo močno oborožena s topovi. Vsaka ladja dobi štiri 30 in pol centime-
terske topove in osem 24centimeterskih topov. Imele bodo hitrost 20 morskih milj; vsaka ladja bo stala 38 milijonov.
ČEŠKA STOL1CA NA PRAŠKEM NEMŠKEM VSEUČILIŠČU.
Na praškem nemškem vseučilišču je ustanovljena stolica za češki jezik in imenovan za profesorja N. Franc Spina. Češke kurze upe-ijejo tudi na dunajski univerzi. ZAKAJ JE NEMŠKI CESAR VILJEM ODPUSTIL BISMARCKA.
Knez Klodvik Hohenlohe - Schillingsfiirst je spisal svoje spomine, katere je objavil na ukaz princa Aleksandra Hohenloha Curtius. Objavljeni spomini so senzačni dovolj iu prinašajo velezanimive podrobnosti iz onega časa, ko sta se prepirala Bismarck in mladi nemški cesar Viljem za moč. Bismark je bil užaljen, ker so poročali ministri cesarju naravnost, ne da bi ga obveščali. Razgovori med Bismarkom in cesarjem so bili tako burni, da je rekel cesar pozneje o Bismarku: »Le tintnika mi še ni vrgel v obraz.« Cesar pa tudi ni zaupal Bismarku glede zunanje politike. Sumil je namreč, da ga Bismark ne obvešča o svojih načrtih, da dela na razdružitev trozveze In da se hoče sporazumeti z Rusijo, medtem, ko je hotel cesar ostati zvest avstrijskemu cesarju. Viljem je rekel generalom, da namerava Rusija zasesti Bolgarijo, kar bi bilo pomenjalo vojsko z Avstrijo. Bismark je pa delal, da bi ostala Nemčija nevtralna.
TURŠKI POSLANIK PRI VATIKANU?
Francoski listi trdijo, da bo sultan imenoval stalnega poslanika pri Vatikanu. S tem je seveda konec francoskega protektorata v ori-jentu. Papež sultanovega poslanca na ljubo francoskim iraniasonom ne bo odklonil. Francoska vlada sedaj ne ve. kako naj izvede postavo o ločitvi med cerkvijo in državo. NA BALKANU.
Sultan je izjavil cerkvenim glavarjem, da želi vsem podanikom ne glede na veroizpo-vedanje in narodnost vse najboljše. — Bivši avstrijski poslanik v Carigradu grof Calice je odpotoval z rodbino iz Čarigrada. Od bivšega poslanika so se poslovili tudi turški dostojanstveniki in diplomati.
NOV KOLONIALNI ŠKANDAL V NEMČIJI.
Uradnika dr. Kestinga v Sokotu v Togo naselbini je obdolžil neki drugi uradnik, da jc v mnogih slučajih na grozovit način postopal z domačimi in z ženskami domačinkami. Dr. Kerstinga so pozvali v Nemčijo, da se zagovarja.
PREPIR MED ŠVEDSKIMI IN NORVEŠKIMI RIBIČI.
Švedske oblasti so zaplenile norveškim ribičem ribiško orodje, kar je opasno, ker se jc bati nadaljnih sporov.
PERZIJSKI DRŽAVNI ZBOR
se je otvoril dne 7. t. m. Navzoč je bil šah in pa diplomacija.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
Francoski listi poročajo, da se bo meseca novembra natančno bavila s francoskimi cer-kveno-političnimi razmerami kongregacija za cerkvene zadeve, ki bo izdala škofom natančna navodila.
RUSIJA.
Ustavni demokrati so pričeli zborovati 7. t. m. v Helsingiorsu. Posvetujejo se o nadaljnji strankini taktiki. V Rigi jc zadel policijski častnik s štirimi policisti in več vojaki na več sumljivih oseb, ki so pričele takoj streljati, ko so jim zaklicali, naj dvignejo roke. Neki policist je bil ustreljen, dve osebi pa sta bili ranjeni. — V sodni razpravi proti 30 Lehom in Litavcem, ki so decembra 1905 v Vindavu odstranili mestno glavarstvo, terorizirali prebivalstvo in delali na federativno ljudovlado, jc bil obsojen načelnik vindavskega pristanišča državni svetnik Šistavski v trimesečni trdnjav-ski zapor. Ostale obdolžence so obsodili na prisilno delo in v druge kazni. — V Varšavi je bil umorjen na cesti načelnik tajne policije Viktor Griin, ki je jako ostro nastopal proti političnim zločincem. — V Simbirsku napadeni gubernator Starynkjevič je umrl dne 5. t. m. na zastrupljenju krvi. — Posebno sodišče v Kronstadtu bo sodilo poveljnika tretjega ruskega brodovja kontreadmirala Nebogatova, poveljnika in del moštva oklopnic, ki so sc udali Japoncem brez boja. — General Miščen-ko je imenovan za poveljnika drugega kav-kaškega armadnega zbora. — Odstavljen jc vojaški poveljnik na Daljnem Vzhodu Grode-kov. — Pri 55. finskem polku v VVillman-strandu so preiskali častniki vojašnice. Dobili so več prekucijskih spisov. Zaprli so kapelnika in nekega Finca. — Ministrski svet jc prepovedal vsem državnim uslužbencem sodelovanje pri strankah in po društvih, ki so v opoziciji proti vladi. — Osrednja pisarna »Vseruske akademične dijaške zveze« priobčuje načrt pravil z načelom, naj se goji po vseučiliščih zgolj znanost. Zveza obsoja politične shode, obstrukcijo, bojkot iu politične vstaje. Člani »Zveze« lahko postanejo dijaki ne glede na politično mišljenje. — Zaradi nameravanega ropa na peterburško borzno poslopje zaprti Švicar Lebliardt je anarhist, ki ga zasleduje tudi avstrijska policija. V zavodu cestnih inženerjev so našli 8 bombnih ovojev inozemskega izvora, narejeni iz jekla v velikosti jabolka. — Ruska carica odpotuje z otroci v grad Heiligenberg pri Jugenheimu, kjer pripravljajo že vse za carico in jc že došlo več dvorjanov. — Zaprli so tri visoke dvorne uradnike, ki so po zaplenjeni korespondenci osumljeni nameravanega napada na carja. — Ministrski svet je sklepal pod carjevim pred-
LIOT
Sotero.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal. poslov. Lavričev.
(Dalje.)
Senator Avrelij Sempronij je po dolgem premišljevanju in prevdarjanju, kakor je menil, našel sredstvo, s katerim bi mogel rešiti Sotero. Prav lahko bi se sklepalo, da je tako nepričakovano poročilo o smrti obeh bratov zatemnilo Soterin duh. Vsled tega jo more sodnik, kakor je menil, spoznati za nezmožno, da bi mogla vse natanko prevdariti.
V svojo globoko žalost pa ni mogel pripraviti mestnega prefekta do tega. Pravega moža si je izbral Dioklecijan, prav sebi podobnega, ko je imenoval Heraklija Rufina za mestnega prefekta in je izročil njegovim rokam krvave obsodbe kristjanov.
»Božanstvenega Dioklecijana volja je,« se izrazi prefekt Semproniju, »krščanstvo kar najhitrejše pregnati iz človeške družbe. Ako se poprimem tvojega načrta, tedaj se more na stotine mladih kristjanov, ki so izgubili sta-riše, brate ali sestre, izogniti postavam. Če sem smatral dvanajstletno Nežo zadosti pre-vdarno, za koliko bolj moram smatrati še le
starejšo Sotero. Poskusim pa nekaj novega, da jo pripravim do drugih misli. Zdravilo bode moralo biti vsekakor hujše.«
»Ako pa vztraja neomajano pri svoji trditvi,« zakliče senator, »prosim te, ali ne bo-deš potem poskusil, da jo napraviš po dolgem ujetništvu pametno?«
»Ako ostane ujetnica trdovratno pri svojem zaničevanju bogov in cesarskih zapovedi,« odgovori s hladnim srcem Rufin, »tedaj se moram držati postave. Tvoje ponudbe ne morem sprejeti. Ječe so itak prenapolnjene s kristijani in namesto da bi ozdravila ječa te nesrečneže od njihovega fanatizma, se notri le še navdušujejo za njihovo neumnost.«
»Tedaj preloži stvar vsaj za nekaj dni!« prosi senator.
»Čim dalje se obotavlja zdravnik, izre-zati rano z nožem, tem globlje prodre strup v meso. Zaslišal jo bom takoj danes zjutraj. Da pa ti izkažem znak prijateljstva, mi more zadostovati tudi to, ako le navidezno daruje — in imam sredstvo, da jo k takemu dejanju prisilim
»Da jo prisiliš?« vpraša Avrelij Sempronij, ki je sprejel vsak žarek upanja z veseljem.
»Tako daleč jo hočem prisiliti,« odgovori Rufin, »da bodeš tudi ti spoznal, če vztraja v tej najhujši muki, da je nepoboljšljiva.«
»Tedaj mi dovoli obiskati jo še enkrat da jo pregovorim, da bode darovala samo navidezno.«
»Nerad ti dovolim to prošnjo. Vedi pa tudi, ako sedaj ne odneha in ne daruje, potem je vzšlo solnce danes za njo zadnjič. To je ne-ovržno!«
Z rastočimi skrbmi zapusti Avrelij Sempronij mestnega prefekta in odhiti v ječo.
Toda, kar je ponudil senator deklici, da bi izprcnienil njeno misel, vse je bilo zastonj. Devica ostane trdna v svojem sklepu in Sempronij se jc neizrekljivo užalostil nad tem.
»Ah,« zakliče, prime z verigami obloženo roko deklice in jo pritisne na svoje ustnice, »ko bi bil vendar mogel slutiti tak konec! Le navidezno vsaj vrzi zmea kadila v žrjavico, da me oprostiš pekoče vesti, ki mi nc bo dala miru do groba. Jutri si lahko zopet kristjana in delaš kakor hočeš.«
»Tudi na videz ne smem biti nezvesta Bogu,« odvrne Sotera. »Toda,« pristavi goreče, »hočem moliti, da pride v tvoje srce mir, katerega nisi nikdar poznal.«
»Ah,« zavpije Sempronij, »tedaj bodeš morala umreti še danes!«
»Zahvalim sc ti za veselo naznanilo. Moj nebeški ženin mc bo našel pripravljeno in njegova milost me bode okrepčala.«
Krog poldneva je bila Sotera pripeljana
vnovič pred sodni stol. Rufin in njegovi tovariši so sedeli na podiju, ki jc bil vzvišen za več stopnjic, pred zagrinjalom, katero je zakrivalo ozadje. V sredi jc stal bronasti trinožnik z žarečim ogljem za darovanje. Predno so pričeli s sodbo, vrže vsak zrnce kadila v zraven stoječo skledico žrjavice.
»Dovolj si imela časa,» prične Rufin, »da bi si premislila. Ti sprevidiš, da moraš izpolniti povelje božanstvenega cesarja. Torej stopi k oltarju in dami nesmrtnim bogovom.«
»Tvojim lažnjivim malikom ne bodem darovala«, odgovori Sotcra. »Kajti le en Bog je in en Gospod, Jezus Kristus, za katerega sem pripravljena pretrpeti mučeništvo in smrt.«
Na sodnikov migljej odpeljejo uslužbenci devico k darovalnemu oltarju. Tu zagrabijo za njeno desno ramo in razprostro desno roko nad žarečim ogljem.
Ko nato nasujejo v odprto dlan kadilna zrnca, polagajo roko počasi — in prav nalahno — vedno nižje — in vedno bližje na žrjavico — dokler ni bila nazadnje — popolnoma na njej.
Prefekt je napravil ta poizkus v upanju, da bo Sotcra vsled bolečin, ki jih jc povzroče-val ogenj, z roko mignila in tako raztresla kadilo po ognju. Pripoznal bi to za izpolnjenje cesarskega povelja in bi izpustil deklico.
Četudi je neznosna vročina žrjavice raz-
■
sodstvom o sklicanju dume. Volitve v dumo nameravajo baje razpisati žc prihodnji teden.
Pri Stolypiiiu so se posvetovali ruski državni dostojanstveniki o odpravi občinskega posestva, ki ga nameravajo razdeliti med kmete, če ga pa ne bodo marali, jih denarno odškodovati.
Rusija pred bankerotom?
Nemški in angleški listi prorokujejo Rusiji v najbližjem času denarni polom, (iotovo so te vesti zajete iz velekapitalističnih virov z gotovimi nameni. Vojska z Japonsko je pro-vzročila stroškov 800 milijonov rubljev, in zdaj stoji finančni minister pred primanjkljajem 155 milijonov rubljev. - Reč« trdi, da Rusija nima več zlatega pokritja za papirje. Papirnati denar, Ki je v prometu, je baje že zalogo zlata prekoračil za 378 milijonov. Ce je to res, potem je seveda polom neizogiben. »Daily Graphic« pravi, da je Rusija že skrčila svoja izplačila v gotovini. Iz Londona javljajo, da so bili tam že dalj časa na to pripravljeni.
Štajerske novice.
š Liberalna Križman-Spindlerija za Štajersko. Iz Celja se nam piše: Štajerska je tedaj tako srečna, da ima novo stranko. Ustanovilo jo je 80. baje celo 11-1 mož v celjskem »Narodnem domu«. Okoliški župan Sv. Jurija ob južni železnici, ki hoče ponemčiti slovensko okoliško šolo po načinu »Štajercian-cev«, je prignal nekaj kmetov in ravno tako kmet Zdolšek iz Ponikve. Drugi so pa bili generali z nadgeneralom dijakom Spindler-jem. Pri zborovalnem krokanju je bil »zeleni car« seve Spindlcr, slavnostni govornik dr. Vekoslav Kukovec, klobasar pa dr. Janko Sernec. Kaj so pa torej skuhali ti junaki. Prei so pretili svetu, da hočejo ustanoviti »čisto stranko«. Pa saj ni bilo res. Gospod Spindler je kmalu potolažil javnost s črnim na belem, da ne bodo iskali čistosti, ampak neodvisnost, stranki da bo ime: neodvisna slovenska ljudska stranka. Komaj smo se prestrašili tega dolgega imena, že se snide zbor modrih ter se poniža tako globoko, da se zadovolji celo s kratko »narodno stranko«; še besedo »napredno« so črtali, da bi jim nihče ne mogel očitati, da so liberalci. Toda »Narodovec« ali »liberalec«, to je pri nas že skoro vse eno. Še hujše je po občnem mnenju »Narodovec«, ko navadni liberalec. Navadni liberalec še vsaj zna misliti, »Narodovec« pa zna samo »Slovenski Narod« prežvekovati. Zato menda zbor modrih ni storil modro, da si je izvolil najneumnejše ime. Pa zeleni car je rekel, da tako bo in ne drugače, to se pravi, dokler mu ne pride kaj pametnejšega na misel. Morebiti bi se prileglo bolje zgornje ime. Pazili čita-telj modernega političnega slovstva se še morebiti spominja dogodka med^ Križmanom, takratnim urednikom »Slov. Štajerca« in njegovim konkurentom Bandekom. Bandek bi baje rad sam prevzel »Slov. Štajerca«, zato je hotel Križmana v postelji sežgati. Križman se pa vzbudi, in zdaj začneta oba daviti na postelji drug drugega. Takratni Križman je zdaj začel izdajati liberalnega »Mladcslovenca«. A Spmdler hoče sam imeti liberalni list. Zato hoče zadaviti Križmana. Nekdanja Križman-Bandekija se je torej izpremenila v Križman-Spindlerijo. Po svoji značajnosti sta to res vredna konkurenta. Njujin tok življenja je celo enak. Križman je bil najprej sotrudnik brezverskega nemškutarskega »Štajerca«, potem je urejeval »Slov. Štajerca« s programom (štajerskim): vse za vero, dom, cesarja; zdaj ima liberalni list »Mladoslovenec«. Spindler je bil najprej sotrudnik pri brezverski »Unab-hangige Marburger-Zeitung« ter židovski »N. Fr. Pr.«, ko je še bil priden dijak na Dunaju. Potem je urejeval »Domovino« s programom (štajerskim); vse za vero, dom, cesarja, zdaj namerava izdajati liberalni list narodne stranke. Kdo najde veliko razliko med značajnostio obeh dveh junakov? Morebiti se v iskanju razlik poskusita Križman in Spindler sama. Spindler se je že zaklel, da bo zadavil Križ-manovega liberalca. Ubogi Križman, že drugi-
krat v smrtni nevarnosti! Križman-Bandekija sc nadaljuje, samo da se je izpremenila v Križman-Spindlerijo z liberalnim priveskom treh ranocelnikov, Sernca. Karba in Chlou-peka. Dobro da so kar trije, da lahko hitro priskočijo na pomoč temu ali onemu, ali pa vsaj hitro konstatirajo, da je nastopila smrt za liberalno Križman-Spindlerijo.
š Nova mlekarna v Mariboru. Posestniki večjih posestev in grajščin v mariborski okolici so ustanovili novo mlekarno v velikem obsegu, ki bo po strogih higijeničnih predpisih oskrbovala celi Maribor z mlekom. Mlekarni so dali obliko družbe z omejeno zavezo, ki se za taka podjetja izkazuje zelo pripravno. Prometnega kapitala ima mlekarna 80.000 K, od kojih je prevzel inžener Pilz tri osmine. Pilz bo podjetje vodil.
š Poročil se je v Mariboru c. kr. avskul-tant dr. Arnold Mally z gdč. Marijo Morič.
š Umrl ie v Mariboru ondotni notar g. Makso K o s e r.
š Živega otroka pokopalo. Posestnik Brinovec iz Zakota pri Brežicah je pri svojem gospodarskem poslopju napravil nizek zidek iz samega kamenja brez malte. Dne 29. m. m. je nekaj delal pri svojem kozolcu in se pri tem z nogo uprl v ta zid, ki sc jc pa takoj udal in podrl. Onkraj se je igrala Brinovčeva triletna hčerka, kojo je zid pokopal. Ko so jo izpod kamenja izvlekli, je bila že mrtva. Nesrečni oče se bo moral pred sodiščem zagovarjati.
š Dvema življenje rešil. Dne 2. t. m. je posestnik Miha lialer od Sv. Petra nad Mariborom peljal v spremstvu dninarice Marije Gumzej s parom konj krompir domov. Med potjo je moral spraviti voz s konjema vred po brodil preko Drave. Ko se je z vozom bližal brodil, se je nakrat en konj splašil in potegnil drugega konja z vozom vred za seboj v Dravo, ki je na tistem mestu okoli dva metra globoka. V nevarnosti, da utoneta, sta bila zlasti Miha lialer in Marija Gumzej, ki sta na vozu sedela. Brodnik Šantl je nevarnost hitro opazil in se peljal s čolničem k ponesrečenima. Dosegel ju je in spravil k sebi na čoln, vendar bi se bili kmalu vsi trije v zadnjem trenotku potopili, Haler in Gumzej sta se namreč v zbeganosti in hudem strahu oba naenkrat prijela od ene strani za čoln in hotela biti oba hkrati notri. Pri tem ni veliko manjkalo, da bi bila čoln s Šantlom vred prevrnila. Ko je rešil ta dva, je šel Šantl še za konjema. Vzlic globoki vodi se mu je posrečilo spraviti konja z vozom na malo celino sredi Drave. Tu se je pa konj zopet splašil in potegnil voz z drugim konjem za seboj. V globoki in deroči vodi sta izginila z vozom vred in ju še do danes niso našli.
š Konkurz. Okrožno sodišče v Mariboru je otvorilo konkurz o premoženju Oskarja VVeingerl, trgovca v Mariboru. Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik dr. Gustav Wo-kaun. Konkurzni oskrbnik: dr. Fdv. Glantsch-nigg, odvetnik v Mariboru.
Koroške novice.
k Prestavljen je č. g. Pater Kalist Vau-potič o. Cap. iz Volšperka v Murau in pater Tadej Ranftl iz Hartberga v Volšperk.
k Župnijski izpiti bodo 9., 10. in 11. oktobra v knezoškofijski stolnici v Celovcu. Prijavilo se je enajst duhovnikov, med temi sta dva benediktinca iz Krke.
k Prememba pri 22. brambovski pehotni diviziji. S I. novembrom bode šel po 431et-nem službovanju v pokoj podmaršal Viktor pl. Latscher, poveljnik 22. brambovske pehotne divizije v Gradcu. Omenjeni je radi njegove prijaznosti in vljudnosti priljubljen pri častnikih in vojakih. Naslednikom bode imenovan bržčas podmaršal Jan Cvitkovič, poveljnik vojne šole na Dunaju.
k Zanimiv prizor iz tičjega življenja ie opazovalo več gledalcev na Starem trgu v Celovcu. Neki srboriti vrabec je namreč zašel v lastavično gnezdo. V kratkem času sc je zbralo do 20 lastovic okolu gnezda ter so gnezdo kriče obletavale. Vrabec bi bi! rad prišel iz gnezda, pa so ga lastavice vedno s
kljuni in repetnicami primorale nazaj. Cez nekaj časa jih je letelo nekaj strani, nekaj jih je pa še ostalo na straži pri gnezdu. Kmalu so se pa tudi prve vrnile in sicer vsaka z ilovico v kljunu ter so začele vhod v gnezdo zazida-vati. Delo je bilo kmalu končano in vrabec v popolnoma zazidani ječi . Lastavice so začele nato veselo nad gnezdom krožiti in hriščati, potem so pa zopet vse odletele. Da so zazidanega vrabca gotove smrti rešili, so gledalci gnezdo razdrli, nakar je vrabec iz gnezda veselo čivkajoč urno odletel.
k Policijsko zasledujejo nekega Janeza Zabukovica iz Kranjskega vsled hudodelstva po §§ 8, 125, 93 in 460 kaz. zak. Njegovi sorodniki prebivajo v bližini Celovca. Omenjenih hudodelstev je naznanjen pri okrajnem sodišču v Schladmingu.
Dnevne novice.
+ Slovenskim občinam! »Občinska uprava« piše: Ko se bodo v bližnjem času izdelovali letni proračuni in računi, naj nobena slovenska občina ne pozabi darovati prepotrebni Ciril-Mctodovi družbi po svoji moči kak prispevek! Ce bi vsaka slovenska občina prispevala vsaj z zneskom desetih kron, bi to zasiguralo družbi lepe dohodke, občinskih računov pa bi skoraj nič ne obremenilo. Posnemajte v tem nemške občine, ki za svoje narodne namene žrtvujejo po stotakih!
-	Nepristranska sodba. Po volilni reformi, kakor znano, pridobe izmed vseh avstrijskih Slovanov Slovenci primeroma največ. Mladočehi morajo zdaj za svoje neuspehe doma preslišati marsikatero bridko, dasi slednjič tudi zanje velja, da nihče ne more več. nego ravno more. V Pragi je začel izhajati nov konservativni dnevnik »Tyden«, v katerem popisuje baron Parish oslabljenje nilado-češke stranke ter pravi med drugim o uspehu pri volilni reformi: »Pred desetimi leti še ne bi bil nihče verjel, da bo Cehom nemogoče, da bi si izsilili toliko uspeha, kakor so si ga priborili Slovenci.« Baron Parish torej nastopa kot priča, da so si slovenski poslanci to, kar so dosegli, morali priboriti. Ker baron Parish od blizu gleda parlamentarno delovanje kot nepristranski opazovatelj, mu moramo pač bolj verjeti, nego onim, ki ravno tiste poslance dolže — narodnega izdajstva.
+ Samogoltnost Nemcev. Zadnja številka »Siidosterr. Stimmen« prinaša izboren uvodnik, v katerem temeljito izvaja, kako so Nemci doslej s štajerskimi in koroškimi Slovenci postopali, ker jim niso v celih štiridesetih letih, odkar obstoji naprava delegacij, prepustili niti enkrat mesta delegata, čeravno tvoriio na Štajerskem in Koroškem Slovenci dobro tretjino prebivalstva. In isti Nemci zahtevajo sedaj, da se jim vnaprej zasigura število delegatov za Češko iu Moravsko, kjer bodo po novem volilnem redu imeli Cehi toliko moči. da bodo Nemce lahko pritisnili ob zid, kakor Nemci sedaj že štirideset let nas tišče.
—	Shod političnega društva »Vodnik« v
telovadnici šišenskega »Sokola« se je izvršil jako klavrno. Nekoliko minut pred pol tretjo uro otvori gospod Burger shod in zavzame brez vsake izvolitve predsedniško mesto. — Udeležencev je bilo okoli 50. Shod jc počastil gospod dr. Kliam, ki je pripeljal s seboj nekoliko ljubljanskih pristašev. Kot prvi govornik je nastopil g. Jančigaj. Pri poroditvi, pravi, šulferajnske šole je prisostvoval Kavšek kot babica. Ljudska šola je podlaga vsemu na-daljnemu otrokovemu razvoju. Učiteljice nimajo tiste izobrazbe, onega pedagoškega upo-gleda, kot starejši učitelj. Govori o nemškem
jedala meso, vendar je držala Sotera roko nad ognjem, ne da bi kaj pomignila z njo. Okoli stoječa množica raztresenih kristijanov se ni mogla vzdržati joka, Soterine oči pa so ostale suhe, čeprav ji je priganjala pregrozna muka vso kri k srcu in je postalo lice hrabre tnuče-nice bledo kot mrlič. Na njenih premikajočih ustnicah se je zaznalo, da moli, in zdaj in zdaj je obrnila svoj pogled z nepopisno prisrčnostjo proti nebu.
Ze je začvrčalo oglje vsled krvi, ki je začela kapljati iz rane na žrjavico.
Kot bi šc ne bilo dosti pekočih muk, popiha zamorec v žrjavico. Zdaj zlobno zasmehuje spoznavavko, zdaj izgovarja čarovne besede v svojem materinem jeziku nad vročino, ker jo je menil s tem povečati.
Vsi okoli stoječi so občudovali vztrajnost, s katero vzdrži nežna devica neznosno muko. Zdaj se zasliši v množici godrnjanje nad tako grozovitostjo in sodnik zapove, naj odnehajo.
»Vprašani te zadnjič,« zakriči jezno, »hočeš li poslušati cesarjeva povelja?«
»Jaz sem se svojemu Bogu darovala vsa v žgavni dar; kako neki morem tvojim laž-njivitn bogovom darovati?«
Nato odide mestni prefekt z drugimi sodniki za zastor, da sklenejo tam sodbo. Ze čez nekoliko trenutkov pridejo nazaj in naznanje-vavec izklicuje z močnim glasom izid sodbe:
»Ker se je Florencija Sotera trdovratno obotavljala, izpolnili povelja božanstvenih cesarjev iu darovati nesmrtnim bogovom, mora biti obglavljena. Za strašilni zgled se mora kazen izvršiti ob apijski cesti pri pokopališču kristjanov.«
»Zahvalim se ti iz celcga srca, moj sladki Jezus!« reče Sotera in smehljaj blažene sreče je obkrožil njene ustnice in njene oči so sijale s svetim veseljem.
...
Ambrozij se jc mudil dopoldne pri dija-konu Severu in poslušal njegov poduk. Nato jc šel v katakombe, kjer mu razkaže starček grobove neštevilnih mučencev, da bi ga navdušil za krščansko vero. Sedaj navda mladeniča neko hrepenenje, da bi šel k Soteri v ječo in bi jej razodel, da je popolnoma prepričan o resničnosti iu božanstvu krščanstva in da pričakuje z velikim hrepenenjem dneva, ko bo sprejet med katehumene.
Kako srečen in z lahkim srcem je korakal po apijski cesti proti mestu. Zdaj in zdaj obstane, obrne svoj pogled poln hvaležnosti iu blaženega veselja proti nebu, prekriža čelo z znamenjem svetega križa in izgovarja besede: Jaz sem kristijan!
Via Appia so krasili takrat najkrasnejši in najrazličnejši spomeniki umrlih. Na nobeni izmed velikih cest, ki so vodile v Rim. kot v
človeku žile k srcu, ni bil tako živahen promet. Nikjer nisi videl smrt in življenje tako skupaj, kot na tej cesti.
Ambrozij se ni menil za ljudi, ki so ga srečavali; kaj ga briga sedaj svet, ko je našel nebo!
Nebo — da, ako bi mogla biti Sotera sedaj, ko je sklenil postati kristijan, solnce ua tem nebu! Ako je žc poprej visoko spoštoval mladenko vsled njenih dobrih lastnosti, koliko vzvišenejša in sijajnejša je bila sedaj njena podoba v njegovi duši!
Toda čim dalje je upiral svoj pogled v to podobo, tem bolj je spoznaval razliko med seboj in njo.
»No,« pravi mladenič sam pri sebi, »to srce je vzvišeno nad zemeljsko ljubeznijo; to je izvolil večni Bog zase, vso iiy^ave^no. It}* ubogi črviček nc sme več' poglu&ovati z^ofTo, ki jo je izvolil nebeški kralj za Waje4ievesto. Ali svetila mi pa bodeš kot svetla zvezda in mi kazala pot, po kateri moram hoditi. O. kako čudovito krasna je vera, v čegar vrtu klijejo take cvetlice!«
Sedaj se mu vrine vprašanje o izidu So-terinega položaja.
(Dalje.)
naseljevanju, o »faktorjih, o katerih bodo drugič obravnavali«. Pravi, da je izjavil župan, da je zvedel o šulverajnski šele iz »Ljubljančanke«. Na koncu govora pozivlje, da naj izvolijo pri prihodnjih občinskih volitvah na-rodno-radikalnega župana, in predlaga resolucijo: »Današnji ljudski shod zanika potrebo javne ljudske nemške šole, torej take, ki jo bo vzdrževala občina. Odločno protestuje, da se ustanovi privatna nemška ljudska šola iu proti prekrstitvi Šiške v Schonau. Zahteva od župana in občinskega odbora, da vsako tako vlogo zavrne. Poživlja okrajni šolski svet, da razširi šišensko šolo v več razredov ter nastavi moške definitivne moči. — Oglasil se je k besedi še gospod Drenik, ki pravi, da storimo le svojo dolžnost, ako se borimo proti nemški šoli. Povsod, kjer imajo Nemci količkaj premoči, zatirajo slovenski in slovanski živelj. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil polurni shod.
—	Nezgoda, ki bi bila pa lahko provzro-čila velikansko nesrečo, se je dogodila v soboto dopoldne tovornemu vlaku št. 174 na progi med Borovnico in Logatcem. Z voza je namreč padel vsled hudega ovinka 74 ineter-skili stotov težak zaboj, v katerem je bil motorni stroj, last »Kranjske industrijske družbe«, namenjen v Trst. Zaboj je padel na drugi tir in upognil šine. Drugi tir so morali takoj zapreti in se je promet do treh popoldne vršil le na enem tiru, vsled česar je imel poštni vlak št. 31 iz Trsta skoro eno uro zamude. Sreča, da se ni stvar zgodila ponoči. Kaj lahko bi se bilo dogodilo^da bi ponoči nezgoda ostala neopažena, vlak bi bil privozil na zaboj in pokvarjeni tir in nesreča bi bila velikanska. Do noči so zaboj že odstranili in tir popravili.
Smrtna nesreča na južni železnici. Zopet je postal železničar žrtev svojega poklica. V soboto popoldne se je na Rakeku pri premikanju vozov ponesrečil izprevodnik tovornega vlaka Anton L u b e j. Nesreča se je dogodila med 4. in 5. uro popoldne. Nesrečnež je imel nalogo speti skupaj dva dela vlaka, ki sta se pomikala drug proti drugemu. Pri tem je skočil, ker ni bilo več časa se pripogniti, stoje med vozove. V istem trenutku je potisnila lokomotiva vozove krepko skupaj, od-bijalci so dobili Lubeja medse in ga zmečkali. Revež je izdahnil v treh minutah. Kot izprevodnik je bil nastavljen šele nekaj mesecev, poprej je bil čuvaj blizu Laz. Zapušča vdovo z devetimi deloma nepreskrbljenimi otroci.
—	Umrl je v Kranju gospod Janko Oman, c. kr. davčni pristav v pokoju.
—	Samoumor Slovenca v Karlovcu. V Karlovcu si je prerezal vrat Slovenec Anton Be 1 i n a.
—	Iz Črnomlja se nam piše: O bivanju, oziroma sprejemu Prevzvišenega v Črnomlju kvasi neki Kvas, bolje Kvase v 218. številki »Slov. Naroda«, iu sicer v imenu vrlega (?) mestnega (?) zastopa in »svobodomiselnega meščanstva«. Da bi bil kvasil v imenu mestnega zastopa, naj bi še bilo. a da bi obešal tako sramoto celemu meščanstvu na vrat, tega si ne pustimo dopasti in za sedaj pribijemo javno le-to: Prevzvišeni ni prišel v Črnomelj veselit se sprejemov, poslušat pozdravov in gledat slavolokov in napisov, 011 prišel je k nam birmat naše otroke. V zahvalo za to je vrli mestni zastop ga enako vrlo sprejel. — Sprejel ga je enako na Belokranjskem le še ciganski tabor na Kanižarici, samo malo bolj dostojno. Potlačeni smo gledali nedeljo popoldne doli na predmestje Loko, ki je v dežju čakalo z zares vrlini županom in vrlini občinskim zastopom prihoda Prevzvišenega. Sram nas je bilo, marsikaka grenka, in trpka se jc izgovorila. »Ce Ločani lahko to storijo, zakaj pri nas v mestu ne.« Mesto mlajev pa jc postavil v imenu vrlega mestnega zastopa Prevzvišenemu in njemu lep spominek na sv. birmo v »Slov. Narodu«. Pisati zamore tak članek v surovosti iu zagrizenosti do skrajnosti akademično izobražen človek. Kakor strupena osa se zaletuje v vse. Všeč 11111 ni bila pridiga. Kvase, ali ste jo slišali? Med tem, ko je Prevzvišeni v cerkvi govoril, ste iskali razne številke »Slov. Naroda«, da ste mogli skovati iz dopisov o vizitacijah vaš spisek. Najeli ste menda nekaj vaših, da so šli v cerkev in tam prežali na vsako besedo, kakor pes na kost — 110, bili so razočarani: nobenega hujskanja, poziva na boj. Videli ste, da je Prevzvišeni vpisoval nove člane v Marijino družbo. Res bistrook, da vam ga ni para. Splošna sodba bralcev vašega spisa je: »Kvase na birmo ni bil v cerkvi!« Pa tudi sploh se cerkve ogibljetc v strahu, da ne bi trpel kaj vaš verski čut. Le kadar pride preklicani — paragraf — oj groza — takrat se ojunačite in se ne sramujete pripeti na junaške prsi znak vaše časti — res svobomiselnost — dokler gre! — Prevzvišenega blago obnašanje se vam zdi blatno počenjanje. Kaj naj rečemo o vas? Odkod boj, hujskanje, od katere strani? Ce imate še kaj čuta sramožljivosti, malo zardite od sramu. Ce vam je blagor mesta na srcu, le recite vrlemu mestnemu zastopu, naj bo glede sprejema le brez skrbi, saj ga ne rabi Prevzvišeni, Ic naj pridno hodijo vrli starej-šine k sejam, pa naj ukrenejo raje, kako bi se vsaj do dostojnosti mesta povzdignil revni Črnomelj. Tega ini od njega pričakujemo! Hočemo, da, zahtevamo, da se skrbi drugače za čast našega mesta. Mera jc polna, neznosnega pritiska tujcev smo siti in gledali bomb. da se bo zapela tudi vrlemu mestnemu zastopu in vam Kvase stara hrvaška pesem:
Špani ste in vicešpani, Modrijani, Pijontari, Kočevarji, Štacunarji, Pa dojti hoče kmalu dan, Bacnit hočemo vas vse van.
Le tako naprej! Dopisniku pa bomo posvetili mi »priprosti«, pa vseeno tnalo bolj zavedni	Črnomaljski meščani.
—	Odborova seja »Slovenske Matice« bo
v Ljubljani, v sredo dne 17. vinotoka 1906 ob petih popoldne v društveni pisarni.
—	Restavracijo na Jesenicah razširijo, ker je premajhna.
—	Llmrl je France Dovč iz Spodnjega Kašlja.
—	Razstava ječmena je otvorjena na Dunaju.
—	Iz Doba. Dne 9. septembra se je poslovil iz Doba č. g. kaplan dr. Fr. Grivec, ustanovitelj našega izobraževalnega društva. Večer slovesa je bil krasen, ginljiv! Društveni pevski zbor se je sešel v hiši M. Birka. Od tod so šli z raznobarvnimi balončki proti »Gasilnemu domu«. Tu se jim pridruži požarna bramba z bakljami. Ta sprevod je bil res nekaj lepega. Pred stanovanjem g. kaplana so pevci pod vodstvom izvrstnega pevovodje z Gori-čice zapeli več lepih narodnih pesmi. Med petjem je gorel bengaličen ogenj. Frčale so rakete in vtrinjalc se raznobarvne vžigalice. Nato se prikaže pri oknu naš blagi gospod. Med ljudstvom zaorijo dolgo trajajoči živio-klici. Ko se hrup, (kajti ljudi je bilo silno veliko), malo pomiri, se gospod v prisrčnih besedah zahvali vsem udeležencem. Nato se dva društvenika v imenu društva zahvalita za vse, kar nam je storil dobrega. Društvo mu je za spomin podarilo kip Jezusa dobrega Pastirja. Bog z Vami! Bog blagoslovi Vaše delo! kliče odhajajočemu hvaležno »Slov. katol. izobraževalno društvo v Dobu.
—	Ob grobu g. učitelja Mallyja. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Umrl je, kakor ste že poročali g. Konrad M a 11 y, nadučitelj v Toplicah. Nad pol leta ga je mučila huda bolezen, med katero je bil dvakrat nevarno operiran. Bil jc mož treznega mišljenja. Z njim se je dala spregovoriti marsikaka pametna beseda. Pogreb 18. t. m. je bil veličasten. Spremljala ga je poleg sorodnikov šolska mladina obeh šol, rudniška godba, občinski odbor, več tovarišev učiteljev in učiteljic, bivših učencev in učenk itd. Ob odprtem grobu je spregovoril g. učitelj Andoljšek, omenjal rajnega ljubezen do mladine, njegovo gostoljubnost, ljubezen do glasbe in druge vrline. — V marsikaterem očesu bivših učenk in učencev se je zaleske-tala solza hvaležnosti do rajnega učitelja. — N. v m. p.!
—	Hrvatsko planinarsko društvo v Zagrebu je letos završilo 31. leto svojega obstanka. Društvo šteje 27. ustanovnikov, 306 rednih članov in 10 podpornikov, skupaj 343. Lani je imelo dohodkov 9944 K 08 v in stroškov 2700 K 10 vin. Vrednost imovine je znašala 17.800 K- Društvo je postavilo dosedaj razgledne piramide na Ivančici, na Sljemenu in na Plješevici, planinsko kočo na Sljemenu ter paviljon pri Kralj, zdcncu. Do koče na Sljemenu napelje skoro tudi telefon, za katerega je zagrebška mestna občina dovolila en tisoč kron prispevka. Poleg koče namerava društvo postaviti tudi planinski hotel ter na Ivančici namesto lesene železno razgledno piramido. Društvo izdaje svoj list »Planinar«, ki izhaja vsaka dva meseca na 16 straneh in ga člani prejemljejo brezplačno. Članarina znaša 6 kron, naročnina na list tudi 6 kron (posamezna številka 1 krono). Načelnik društvu je grof Miroslav Kulmer, urednik listu pa prof. Vjekoslav Novotni v Zagrebu.
—	Čudna vojaka. Iz Gorice poročajo: V nedeljo zvečer okolu 7. ure se je vračal g. Mažgon, doma iz Cerkna, a stanujoč v Gorici-' na svoje stanovanje. V mestnem vrtu pa sta ga dotekla dva topničarja, ki sta bila pa že precej vinjena, ter sta zahtevala od njega denarja, češ, da sta še žejna. Gospod Mažgon, da bi se ju rešil, vzel je iz žepa mošnjiček, ter jima je hotel dati par šestič. V tem hipu pa pograbi jeden izmed vojakov po mošnji-čku, katerega je tudi v resnici g. Mažgonti iztrgal iz roke in vojaka sta se oddaljila hitrih korakov. Gospod Mažgon jc pa šel hitro za njima, ter jima sledil do gledališke kavarne, kjer je našel nekega redarja in mu povedal, kar sc mu jc dogodilo. Redar je hitel za vojakoma. Na potii pa je srečal poročnika g. Schnecsburga ter ga obvestil o dogodku. Gospod poročnik se je približal k vojakoma. Jeden je sicer zbežal, z drugim pa se je odpeljal v vojašnico. Prišel je tjc tudi g. Mažgon, ki jc izpovedal, da je prav ta vojak isti, ki mu je izpulil iz roke mošnjiček, v katerem so se nahajale štiri krone. Ta izpoved pa jc vojaka, ki ie neki Furlan tako raztogotila. da je naglo potegnil iz nožnice nož ter ž njim sicer lahko ranil g. Mažgona. Iztrgali so seveda vojaku hitro nož ter ga odvedli v vojaško ječo. Njegovega tovariša so pozneje tudi prijeli in se imenuje Josip Makovec.
—	Vozni red nove karavanske železnice. Vozni red prometu izročene železnice Celo-vec-Trst stopi v veljavo s 1. oktobrom. Vozila bosta vsaki dan dva brzovlaka in pet osebnih vlakov. Prvi brzovlak pelje ob 6. uri 45 minut zjutraj iz Celovca ter pride v Trst ob 12. uri op. Drugi brzovlak zapusti Celovec ob 3. uri 18 minut popoldne ter dospe ob 8. uri 25 minut zvečer v Trst. Brzovlaka iz Trsta pripeljeta ob 12. uri 46 minut opoldne in 9. uri 7 minut zvečer v Celovec. Vožnja traja 5 ur 15 minut. Brzovlaki nimajo nobene zveze v Ljubljano . Osebni vlaki odpeljejo iz Celovca ob 7. uri 50 minut zjutraj. 11. uri '4 minut dopoldne, 4. uri 3 minute popoldne, '. uri 8 minut zvečer in 10. uri 47 minut po-loči; dohod v Ljubljano ob 11. uri 15 minut [opoldne, 4. uri 30 minut popoldne. 8. uri 45 ninut zvečer in 11. uri 34 minut ponoči; :adnji vlak nima nobene zveze z Ljubljano. Tržaški vlaki bodo prihajali, in sicer odhod z Ljubljane ob 7. uri 10 minut zjutraj, 11. uri 10 minut dopoldne. 4. uri popoldne in 10. uri '3 minut zvečer; zadnji vlak ima samo zvezo r Beljak, kamor pride ob 1. uri 57 minut po-loči. Dohod v Celovec ob 10. uri 46 minut opoldne, 4. uri 13 minut popoldne in 7 .uri
41 minut zvečer. Iz Trsta pride tudi osebni vlak v Celovec ob 6. uri 44 minut zjutraj, kateri pa nima nobene zveze z Ljubljano.
—	C. kr. avstrijske državne železnice. — Izvod iz voznega reda z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1906. — Odhod iz Ljubljane juž. žel. — Ob 7. uri 10 minut zjutraj. Osebni vlak proti: Jesenice, Gorica drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salc-burg, lnomost, Line, Budejevice, Praga. — Ob 7. uri 17 minut zjutraj. Osebni vlak proti: Novo mesto, Straža, Toplice, Kočevje. — Ob 11. uri 30 minut predpoldne. Osebni vlak proti :Jcsenice, Gorica drž. žel.. Trst c. kr. drž. ž., Trbiž, Beljak, Francensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc. — Ob 1. uri 5 minut popoldne. Osebni vlak proti: Novo mesto. Straža, Toplice, Kočevje. — Ob 4. uri popoldne. Osebni vlak proti: Jesenice. Gorica drž. žel., Trst c. kr. d. ž., Trbiž, Beljak, Francensfeste, Celovec, Steyer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zapadni kolodvor. — Ob 7. uri 3 min. zvečer. Osebni vlak proti: Novo mesto. Kočevje. — Ob 7. uri 35 minut zvečer. Osebni vlak proti Trbižu. — Ob 10. uri 23 minut ponoči. Osebni vlak proti: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst c. kr. d. ž.. Beljak, lnomost, Monakovo. — Dohod v Ljubljano juž. žel. Ob 7. uri 9 minut zjutraj. Osebni vlak od 'I rbiža. — Ob 8. uri 44 minut zjutraj. Osebni vlak od: Novo mesto, Kečevje. — Ob 11. uri 15 minut predpoldne. Osebni vlak od: Gorica drž. žel., Trbiž. Celovec, Line, Praga, Dunaj zapadni kolodvor. — Ob 2. uri 32 minut popoldne. Osebni vlak od: Straža - Toplice, Novo mesto, Kočevje. — Ob 4. uri 30 minut popoldne. Osebni vlak od: Selctal, Celovec, lnomost, Monakovo, Beljak. Trbiž, Gorica drž. žel.. Trst c. kr. d. ž. — Ob S. uri 35 minut zvečer. Osebni vlak od: Straža-Toplice, Novo mesto, Kočevje. — Ob 8. uri 45 minut zvečer. Osebni vlak od: Praga, Line, Dunaj j. ž., Celovec, Beljak, Trbiž, Trst c. kr. d. ž.. Gorica drž. žel. — Ob 11. uri 34 minut ponoči. Osebni vlak od: Pontafel, Trbiž, Trst c. kr. d. ž., Gorica drž. žel. — Odhod iz Ljubljane državni kolodvor: Mešani vlak v Kamnik ob 7, uri 23 minut zjutraj, ob 2. uri
5	minut popoldne, ob 7. uri 10 minut zvečer in ob 10. uri 45 minut ponoči. (Zadnji samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) — Dohod v Ljubljano državni kolodvor: Mešani vlak iz Kamnika ob 7. uri 49 minut zjutraj, ob 10. uri 59 minut predpoldnem, ob 6. uri 10 minut zvečer in ob 9. 55 minut ponoči. (Zadnji samo v oktobru in lc ob nedeljah in praznikih.) — Odhodi in dohodi so označeni v srednje-evropskem času.)
—	Iz Nikolajevega zavoda v Trstu. V mesecu avgustu so doposlali sledeči te-le prispevke: sl. županstvo Kanal 40 K. sl. županstvo Dol pri Kamniku 5 K, gdč. Ivana Štefan-čič iu gdč. Antonija Vončina po 2 K. Vsem tem izreka zavod prelepo zahvalo. — Iz gori navedenih prispevkov more sc opažati, da se je na ta potrebni in koristni zavod pozabilo tekom poletnih mesecev, če tudi ima zavod vedno polno zopet došlih in odhajajočih deklet, ki iščejo zavetja v temu prebivališču. Zavod sv. Nikolaja ima vedno stroške za vzdržavanje istega, i ti sc radi tega nc sme nanj tako pozabiti. Vsakovrstna društva prirejajo izlete, slavnosti, veselice itd., a kedo se pa zmeni za ubogo društvo, ki vrši le človekoljubno delo, ki pomaga najzadnjemu v človeški družbi — ki pomaga našim revnim brezposelnim dekletom. Čuti je često graje, da te nezavedne niso vredne pomoči, da niso dobre, ubogljive itd., ko prihajajo v službo. Res je med njimi mnogo ljulike, a zate se skrbi in poduči in radi ene, dveh, nc sme trpeti pa cela dobra stvar. So dekleta, ki se nahajajo vzete iz zavoda po 5,
6	in tudi 8 let vedno v eni in isti službi v popolno zadovoljnost gospem. Te delajo čast našemu zavodu. Krivo je mnogo tudi, da se z gospodinjo snide često dekle popolnoma druzega temperamenta, ki nikakor ne moreti skupaj vstrajati, a poskusiti je treba in vsaka malo odjenjati in stvar pojde lepim potem naprej. Ni se tu, da se ravno dekleta zagovarja, temveč da se jim pomore in poduči. Sedaj na jesen prihajajo v zavod dekleta od vseh krajev, često jih je od 40 do 50 na večer. Nobena se nc odslovi, vse so prijazno sprejete, in kolikim se tudi materijelno pomaga, ker so brez sredstev. Slavnim županstvom se priporoča, naj se letno spominjajo tega zavoda, ker odbor istega skrbi za dekleta od zunaj prihajajoča in nikakor za domača tržaška in okoli-čanska. Vsem onim, ki imajo usmiljenje do naših slovenskih službo iščočih deklet, priporočamo zavod sv. Nikolaja in prosimo podpore, ker vreden je v popolni meri iste. — Odbor zavoda sv. Nikolaja, Via Farneto 18, v Trstu.
—	Jugoslovanska umetniška razstava v Soiiji. »Ktihiische Zeitung« piše o sofijski razstavi sledeče: »Slikar profesor Vešin je umel iz knežje jahalnice prirediti docela okusen umetniški salon, ki sc da lahko primerjati z vsakim zapadnoevropskim. Razstavilo jc nad 100 umetnikov, med katerimi povzdigujeta vrednost razstave znana slikarja Mucha in Bukovac. Nekaj je tudi kiparskih del, a te so razstavili samo Hrvati in Srbi, med tem ko so sc zadovoljili Slovcnci in Bolgari s samimi slikami. Smer umetnikov je docela moderna iu zato čudno vplivajo na gledalca nekateri portreti stare šole. Posebno mične so pokrajinske slike, ki kažejo vse lepe posebnosti jugoslovanskih krajev. Vsi mladi umetniki imajo vedno nekaj posebnega, tipičnega, kar jimdaie posebno vrednost. Treba je samo želeti, da se ta mlada šola v isti smeri razvije in rodi sadov, ki bodo želi priznanje tudi po zapadni Fvropi. Nekatera umetniška imena kakor Vešin in Mihajlov so zapadni Evropi že tako znana. Prvi je dobil ime po svojih slikah iz bolgarskih vojnih vaj v Parizu in Monako-vem. Vešin je bil pozvan od bolgarske vlade
na sofijsko slikarsko šolo, kjer je deloval kot profesor že sedem let. On je nplival v vsakem oziru na bolgarsko umetnost. Njegov talent je dosegel vsako leto večja priznanja iu to zlasti v bojnih slikah. Tudi njegovim lovskim slikani sc divijo poznavalci umetnosti. Kot nekakega protektorja razstave jc smatrati kneza Ferdinanda, ki je dal za okrašenje rastave na razpolago krasno cvetje svojega lastnega vrta .
—	Strašna nesreča zadela je, kakor smo že v soboto kratko poročali. 4. oktobra t. 1. Janeza Medveda, zidarja v Šent Pavlu, fare šentviške pri Zatičini. Pri požaru, ki je nastal ob kaki 4. uri popoldne po neprevidnosti otrok, zgorel mu je otrok, star 10 mesecev popolnoma; po požaru izvlekli so iz pepela samo nekaj ostankov kosti, iz katerih se da spoznati človeško truplo. Drugi otrok, 21etna deklica je nevarno opečena in ravno komaj rešena. Zgorelo mu je tudi vse gospodarsko poslopje s kravo iu prašičem. Beda je velika, ker je družina delavska in se je živila samo od dela svojih rok. Ker je bilo poslopje zavarovano samo za neznatno svoto 600 kron, in kar zima trka že na vrata, je beda nepopisna. Priporoča se dobrim iu usmiljenim srcem za blagohotno podporo. Vsak dar se hvaležno sprejme.
Nova cerkev na Dunaju. Na Dunaju so v nedeljo na Landstrasse blagoslovili novo cerkev Presv. Srca Jezusovega.
—	Objava c. kr. avstrijske državne železnice. Vsled v »Wiener Zeitung« nahaja-jočega se razglasa razpisujejo se za zgradbo delne proge Mezolombardo-Ponte Sta. Giu-stina-Mabe od km 403/> do km 60.2 potrebne naprave, oprave in dobave. Previdoma se oddajo dela proti nagradi poprečne svote. Zadevne ponudbe sprejema najpozneje do 18. vinotoka, 12. ure opoludne c. kr. železniško stavbno ravnateljstvo na Dunaju, VI. Gumpen-dorferstrasse 10. Pogoje in drugačne pripomočke se more vpogledati pri označenem ravnateljstvu in magistratu mesta koncesijonara, krajevne železnice Trident-Mabc, Trident.
Hrvaški leposlovni list »Sielo«, ki ga izdaja tovarna Vydre v Pragi zastonj, preneha izhajati, ker ima tovarna na Hrvaškem premalo odjemalcev. Isto sc zgodi s sličnim srbskim listom. Mesto tega se je odločila izdajati tovarna slovaški in poljski list.
Pokojninski zaklad dunajske dvorne opere izkazuje zopet dcficit 120.000 kron.
Oprostili so tarnopoljski porotniki davčnega blagajnika Dudzinskega, ki ic poneveril 116.000 kron.
Razvoj rastlin v zakurjeni zemlji. — Dr. Mechner jc dognal, da je za pospeševanje rastlin pod mrzlim obnebjem zelo umestna podzemeljska umetna toplota. V ta namen je napeljal pod zemeljskim površjem cevi, napolnjene z vročo vodo ali paro. Tako se je razgrela zemlja v obližju in ta toplota je na rastline kar najboljše vplivala. Vspevale so dosti boljše in sc zelo naglo razvijale. Ta nova iznajdba bo gotovo marsikje dobrodošla.
Veliki viharji. Iz Algira poročajo o velikem viharju v Nemonrsu. Ciklon je podrl mnogo hiš iu med njimi tudi vojašnico. Škoda je velika. Prizadete so tudi ladje. Trije so mrtvi. — V Ameriki je v Pensacoli (Florida) poškodoval več ali manj vihar vse hiše. Mnogim je odnesel strehe. Razburkano morje je vrglo mnogo ladij in parnikov na kopno. Stavbe ob morju so hudo poškodovane. Skoda znaša nad dva milijona dolarjev.
Ljubljanske novice.
— Podčastniški zabavni večer, ki jc bil v
soboto zvečer v »Meščanski pivarui« g. Ras-bergerja, je bil številno obiskan. Vojaška godba je neumorno svirala, zabava je bila neprisiljena in se je razvila v živahen ples. — Na zabavni večer je prišlo mnogo civilnega občinstva. Pozdravljamo sklep podčastnikov, da bodo odslej na njihove priredbe povabljeni tudi nevojaški krogi. Pri tej priliki omenimo še sledeče. Pred dobrim letom jc imelo tukajšno vojaštvo domačega polka spretno izvežban moški zbor, ki jc nckaterikrati jako častno nastopil. — Zakaj ga ne čujemo več, niti pri sličnih večerih, niti pri vojaških mašah v cerkvi sv. Petra, kamor je prihajalo vedno toliko ljudstva?
lj P. n. posetnikom slovenskega gledališča.. Iz gledališke pisarne: Nekateri p. n. po-setniki slovenskega gledališča so sc navadili prihajati k predstavam prekasno ter prav občutno motijo mir in vznemirjajo druge poset-tiikc, zlasti pa igralsko osobje na odru. Zato se najuljudnejše naprošajo, da prihajajo par minut pred pol osmo na svoja mesta, sicer bo moralo vodstvo gledališča ustreči zahtevi mnogih p. n. abonentov ter odrediti, da se spuščajo v gledališče prekasno došli posetniki šele po dovršenem prvem dejanju, kakor je to odrejeno pri drugih gledališčih. Predstave sc začenjajo točno ob pol osmih zvečer.
lj Repertoire slovenskega gledališča. Jutri. v torek, sc uprizori prvič na našem odru nova Neidhardova burka »Prvi«. Glavni vlogi igrata g. Vcrovšek in ga. Dragutinovi-čeva. V njej nastopa prvič pred slovenskim občinstvom bivši srbski igralec g. Barjak-tarovič in po daljšem času zopet ozdraveli komik g. Boleška. — V petek pride na oder operna noviteta Bizetovi »Biseri«.
Ij Mrtvega so našli v soboto popoldne zasebnika Antona Ronnerja iz Cojzove ceste številka 9 v Podturnskeni gozdu za Svicarijo v nekem jarku. Poklicani zdravnik gospod dr. Illner je konstatiral, da ga je zadela kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Ponarejeno krono je dobila nekje neka gospodična. Ista je enako težka kot prava, dobro narejena, nekoliko sivkaste barve s precej trde kovine. Risba ie na zadnji strani (krona in zgornji de! venca) nekoliko nejasna. Napis
na robu se ne drži sredi roba, ampak je deloma bližje osredia, deloma ozadju novca. Fa-brikat je opazovati le ob primerjanju s pravo krono. Letnico ima 1899. Torej pozor!
Ij iz Amerike se je včeraj povrnilo 150 Hrvatov in Slovencev.
li Izgredi. V soboto ponoči je bil v neki gostilni na sv. Petra nasipu neki ključavničarski pomočnik tako siten, da so ga morali postaviti na prosto. Ko je silil nazaj, mu je tam službujoči stražnik to zabranil, kar ga je tako vjczilo, da se je spustil v stražnika in potem zbežal. Nato se je pobratil z nekim svečanem in je v svoji jezi razbil pri nekem oknu šipo. Ko sta priletela dva stražnika, sta sve-čarja prijela, ključavničar je pa planil v Ljubljanico in jo preplaval. Pozneje ga je dobil neki drug stražnik vsega premočenega in ga pripeljal na stražnico, da se je dognala njegova identiteta. — V neki gostilni na Dolenjski cesti je prišlo sinoči pri plesu med vojaki in civilisti do prepira in končno do pretepa. Glavno vlogo so igrali stoli in kozarci. Ko je stražnik posredoval, mu jc priletel v glavo vrček in ga težko poškodoval. Kljub temu je pa stražnik napravil mir in pet pretepačev aretoval. Tudi gostilničarka je na glavi poškodovana. — Včeraj popoldne je na nekem kegljišču na Tržaški cesti kegljalo več fantov. Kdcn je posebno dobro »podiral«, kar je pa drugega tako jezilo, da je zabrusil krogljo mesto v keglje nasprotniku v glavo tako. da ga je težko poškodoval.
Ij Zglaševanje črnovojnikov. V Ljubljani bivajočim črnovojnikom, ki so služili v vojski ali domobranstvu, se je meseca oktobra t. 1. s črnovojno knjižico, z namembnico in z oprostnico osebno zglasiti pri mestnem magistratu v pisarni vojaškega referenta, in sicer: lesnik 1864 dne 10., 1865 dne 11., 1866 dne 12., 1867 dne 13., 186S dne 14., 1869 dne 16., 1870 dne 17., 1871 dne IS.. 1872 in mlajši dne 19. oktobra. Isto dolžnost imajo črnovoj-uiki vseh letnikov, ki niso bili vojaki, pa imajo črnovojne namembnice. Crnovojnik. ki opusti zglasitev ali opuščene zglasitve ob določenem času ne more opravičiti, sc kaznuje z globo 4 do 200 kron.
l.i Strupen jezik ima 36Ietna slaboglasna Marija Virantova iz Zelimlj, katera ima prepovedan povratek v ljubljansko mesto. Ko jo je danes zjutraj policijski stražnik zasačil na Dunajski cesti in jo aretoval. se mu je začela ustavljati, in ko se je končno le morala pokoriti, je igral glavno vlogo njen jezik. Obkladala je stražnika z različnimi psovkami, toliko časa, da jc prišla pod ključ.
Ij Meteor-inesečni pregled. Minoli mesec kimovec je bil v prvi tretjini topel in suh, a pozneje moker in zelo mrzel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzije-vih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 9 4 stopinj, ob dveh popoldne 18-9 stopinj, ob devetih zvečer 13-3 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13-8 stopinj, za 10 stopinj pod normalom; največ 29-4 stopinj dne 5., najmanj 1 -4 stopinj dne 27. — Opazovanja na tlakomeru dado 738-3 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2:3 mm nad normalom; najvišji 748-2 dne 28. zjutraj, najnižji 729-3 dne 16. opoldne. — Mokrih dnij je bilo 13, padlo jc pa 115-3 mm dežja, med temi 50-3 dne 16., ko je celi dan deževalo, in proti večeru neznansko neurje sc vsulo. — Nevihto imeli smo ob treh, meglo ob devetih dnevih. — Med vetrovi je najčešče pihal severovzhodni, ki nam je prinesel proti koncu meseca pravi zimski mraz. — Tekočega meseca vinotoka pride luna dne 22. v Zemljino obližje.
lj Ustanova za vzgojo deklic. Mestni magistrat razpisuje s tem ustanovo Katarine Warnuss-ove za vzgojo deklic v znesku letnih 252 K za dobo treh let in sicer za leta 1907, 1908 in 1909 v podelitev. To ustanovo ie podeliti dvema deklicama iz sorodstva ustanov-nice, ali pa ako bi takih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov. Prošnje za podelitev te ustanove, ki morajo biti opremljene z dokazili o sorodstvu, oziroma o ljubljanskem meščanstvu, potem o domovinskih in pridobitnih razmerah starišev dotičnih deklic, vlagati jc do 20. oktobra t. I. pri tukajšnjem magistratu.
li Ustanovni občni zbor bolniške blagajne mojstrov deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug se je vršil v četrtek, dne 27. septembra v dvorani hotela »Ilirija« ob navzočnosti precejšnjega števila članov in zastopnika obrtne oblasti gospoda magistratnega svetnika Ivana Šešeka. Načelnik pripravljalnega odbora gospod Engelbert Franchetti otvori zborovanje ter omeni, da ;e c. kr. deželna vlada pravila z razpisom z dne 15. julija 1905 odobrila. — Ustanovni občni zbor se pa radi tega ni mogel vršiti, ker sc je čakalo, da mestni magistrat sklep deželne zadruge brivcev v Ljubljani glede ohligatoričnega pristopa odobri. Dalje pojasni posamezne točke pravil bolniške blagajne. na kar se je vršila volitev odbora. V uačelništvo so bili izvoljeni sledeči gospodje bettich-Frankheim Oton, Derganc Albert, Zupan Franc, Dinter Dragotin, Jurman Rudolf. Kosec Ivan, (iregorc Valentin in Franchetti Engelbert. — V nadzorovalni odbor gg.: Vla-hovič Ignadi, Podkrajšek Matko in Jankovič Ivan. — V razsodniški odbor gg.: Sopčič Fr., Jeločnik Franc, Primožič Ferdo, Florin Josip iu Gradiš Josip. — Prispevek za upravne stroške se je določil za leto 1906 od člana I K. — Bolniška blagajna je začelo poslovati r, i. oktobrom. Pristop k blagajni je naznaniti načelniku pripravljalnega odbora gospodu En-gelbcrtu Franchettiju, Sodnijske ulice št. 2.
li Električna cestna železnica. Pri električni cestni železnici v Ljubljani je stopil včeraj v veljavo zimski vozni red. Železnica vozi od šestih zjutraj do desetih zvečer in sicer pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zvečer v presledkih 15 minut, v ostalih dnevnih urah
ra v presledkih 7 in pol minute; na progi viia | Kosler-kolodvor dolenjskih železnic pa vozi železnica do preklica v presledkih 15 minut. Le od 1. do 8. oktobra, 14. in 21. oktobra ter 4. novembra se vrši tudi na tej progi promet v presledkih 7 in pol minute. Voznina ostane neizpremenjena.
Ij Umrli so: Terezija Tršan, zasebnica, 74 let, Kolodvorske ulice 18; Ivan Tiihel, delavec lavec, 46 let; Valentin Šolar, žrebljarjev sin, 4 in pol leta.
Ij Nagrado 52 K 50 h je priznala kranjska deželna vlada Pavlu Zeleznikarju. Karlovska cesta št. 6, ki je rešil iz Ljubljanice Antona .lebačina.
Ij Srečal je včeraj popoldne piskrovez Andrej Adamšek v Šolskem drevoredu delavca Franca Kralja in njegovega tovariša Ivana Ru pa rja. Ker je bil Adamšek nekoliko vinjen, se je zaletel v Kralja, kar je tega tako razkačilo, da je udaril Adamška po glavi s palico tako, da se je prelomila. Nato ga je prijel še Rupar in ga vrgel ob tla, da je nezavesten obležal. Oba sta pod ključem.
Razne stvari.
•I- Kdo laže? To zanimivo vprašanje je sprožil dr. Lueger na shodu zgodovinarjev na Dunaju. Ko iih je dobro pogostil v mestni hiši, jim je povedal tudi nekoliko gorkih ter jim priporočil, naj zgodovinarji nikar ne širijo zgodovinskih laži. V odgovoru je tajni arhi-valni svetnik dr. Billon branil zgodovinarje, češ, da oni ne širijo laži, ampak sodobni žur-nalisti. Časnikarje je pa nato branil dr. Ver-gani, češ, da časnikar, ki mora z največjo na-glostjo delati, nima časa, vsake stvari do konca preiskovati; zgodovinarji naj časniške vire študirajo in v njih ločijo resnico od strankarske tendence.
Je res, da katoliška cerkev nima živ-Ijenske moči v sebi — da nima bodočnosti?
Preteklo je že 16 stoletij, odkar je sv. Avguštin pisal: »Cerkev ima mnogo sovražnikov, ki v svoji nadutosti menijo, da ji ni obstanka, da nima v sebi življenja; nestrpno težko pričakujejo njenega razpada.« A kako so se vai-rali močno! Kako se motijo sedanji sovražniki sv. cerkve! Oni izginejo, cerkev pa ostane in priča še nadalje o moči »Petrove skale«. 2e v svoji mladosti je sklenil odpadnik Julijan zastaviti vse svoje moči in celo svoje življenje da uniči sv. križ. Z vso silo in na vse načine je preganjal sveto cerkev, moči cele države je dvignil proti »Galilejcu«, (tako je zaničljivo imenoval našega Odrešenika). A smrtno ranjen je v zadnjih trenutkih zavpil: »Galilejec, zmagal si!« In cerkev je stala in rastla. Prišel je Volter. Crtil je sv. križ iz dna srca in zagotavljal in zatrjeval svojim znancem: »Predno me ponesete v grob, hočem napraviti, da ne bo niti enega križa več na svetu.« Nadutež! Ni bilo tako svete stvari, da bi je on s svojimi nagnjusnimi ustmi ne opljuval. A ni ga več! Ostal je, lažnjivec, le kot zloglasen pomnik frivolitete in nadutosti. Sveta cerkev pa živi in raste! Kljub vsem sovražnikom je tudi v zadnjem stoletju tako narastla. da lahko vsakdo spozna, da ne bo še razpadla. Na Ruskem živi 10 milijonov katoličanov, ki pričajo, da se sveta cerkev ne ukloni pred nobeno krutostjo. Na Pruskem je narastlo število od 6 milijonov na 13. Na Angleškem raste število od dne do dne; sedaj je tam katoličanov skoro 11 milijonov. V Švici jih je bilo pred sto leti 542.000, sedaj jih je nad en milijon. Povečalo se je število v Skandinaviji štirikrat, na Balkanu trikrat. Je-li to znamenje propada? Vjet na otoku sv. Helene je spoznal Napoleon: »Narodi propadajo in ginejo, prestoli se rušijo — le cerkev stoji...!« Da, narodi se zgubljajo in prestoli padajo; Napoleon sam jih je porušil precej, tudi njegov — najmogočnejši — je padel, le prestol sv. Petra ne pade, trdno stoji kakor skala. In naj nam katoličanom upade pogum?!
Demonstracijo so priredili Italijani v Mez-zolombardu. Trije lopovi so namreč oropali in nevarno ranili Italijana Taddeija.
Grof Ferdinand pl. Hochberg, sorodnik vladajočega plesškega kneza je poročil v Ameriki prodajalko Lujizo Čarov. Grof je star 24 let, odpovedal se je vsem svojim dednim pravicam.
Osemdesetletnico je praznoval 10. m. m. badenski veliki vojvoda.
Kdo je kriv nesreče na »Siriu«? Preiskovalna komisija je dognala, da je kriv nesreče na »Siriu« kapitan Picconi.
Štiri vojaki so umrli pri vojaških vajah v Dolomitih na Tirolskem.
Pismo, kjer je poslal neki trgovec iz Hanovera 100.000 mark neki banki, se je potoma izgubilo. Dozdaj so vse preiskave brez-vspešne.
Iz ječe je ušla zaradi umora obsojena 171etna Antonija Neti v Zagrebu.
Nesreča v rudniku. V dortmunškem rovu »Herne« je padlo 80 rudarjev v globočino. Mrtvi so ostali trije, ranjenih je pa bilo štirinajst rudarjev.
V Krakovu je med 101.789 prebivalci 28.425 judov, 51.690 žena in 50.099 mož.
Smrtno ponesrečil je 231etni slušatelj dunajske tehnike Avgust Indra na Untersbergu na Solnograškem.
Potres, precej močan, so čutili na otokih Santa Lucija in Grenada.
Zadela sta v Bovalinu (Kalabrija) dne 7. t. m. dva osebna vlaka. Ranjenih je bilo 24 oseb.
Avtomobil dragonskega poročnika Adal-berta Jerieja je povozil pri Guntramsdorfu železniškega uradnika Bergbauerja in njegovo hčer.
Neki anarhist je zabodel v Lyonu policijskega komisarja Montlala.
Kongres krčmarjev se je vršil te dni v Budimpešti. Navzočih je bilo tudi več Hr-
vatov. Odredila so sc pravila glede točenja in drugih krčmarskih pravic.
Philibert Audebrand, 91 let stari francoski pisatelj in osebni znanec Henrika Hei-neja .ie umrl.
Velike^ povodnji so napravile veliko škode na Španskem.
Divje črešnje je jedlo v Leobersdorfu pet otrok. Trije so že umrli, dva umirata.
»Contre Rome« je naslov 282 karikatur-nitn slikam, ki jih je izdal Francoz Grand-Car-teret. Slike so tako krasne, da celo judovski listi, ki seveda delajo za »Contre-Rome« veliko reklamo, pišejo, da »protiklerikalna karikatura« ni moderna iznajdba, da slike niso niti več prave karikature, ker jim manjka humorja. ki jim ni namen smeh, marveč sovraštvo. Seveda, ker ne opravijo nič proti ideji katolicizma z uma svitlim mečem, so pa pričeli s karikaturami, da smešijo cerkev pri lahkovernih in občutljivih kalinih.
Petrolejski vrelci na Ostravskem. Preiskava je dognala, da se nahajajo pri Ostravi bogati petroiejni vrelci. Kmalu se začne vrtati za poizkušnjo.
Povodnji. Iz Berolina poročajo, da je Vi-sla prestopila bregove.
Nova katoliška cerkev v Carigradu. Mi-noriti v Carigradu zidajo novo katoliško cerkev, za katero je prispeval italijanski kralj 30 tisoč lir.
Topničarica se potopila. Ameriška top-ničarica »Hellena« se je s posadko (150 mož) vred potopila.
Štirikrat oženjen. V Pragi so zaprli zlatarskega pomočnika Jožefa Novaka, ki je štirikrat oženjen. Zadnjikrat je poročil neko Ce-hinjo, ji vzel doto in jo takoj popihal sam v Ameriko. Zdaj se je vrnil in so ga takoj prijeli.
Splošno stavko ie napovedal delavski sindikat v Grenoblu. Crkostavci že stavkajo.
Poštni rop v Galiciji. Med Jawarznem in Szezakowem v Galiciji je napadlo pet roparjev poštni voz. Oropali so 5000 J^on in 20 re-komandiranih in vpisanih pisem, sodijo, da so roparji rusko-poljski begunci.
Spopad med stavkujočimi delavci in vojaki. V Grenoblu so se spopadli 19. t. m. stav-kujoči delavci zopet z dragonci in s kirazirji. Neki kavalerijski ritmojster je ranjen na glavi.
Bankirja zaprli so v Arnheimu. Lastnik banke Miinch & Comp. je namreč prodajal ponarejene pruske loterijske liste. Zaplenili so tudi bančno premoženje, ki znaša približno en milijon.
Pogorela je vas Viška, ki ima 8 poslopij. Nepoškodovano je ostalo le eno poslopje.
Velika železniška nesreča v Plznu. S tira je skočil v Plznu tovorni vlak. Mrtev je kurjač, lahko ranjena strojevodja in vlakovodja.
Enajst delavcev mrtvih je ostalo v szol-noški tvornici za celulozo po neprevidnosti kuharja celuloze. V praznem kotlu je delalo trinajst delavcev, a strupeni plini iz sosednega kotla, kjer se je kuhala celuloza, so zastrupili 11,2 delavca pa nevarno poškodovali.
Kumara, dolga 1 m 15 cm, je bila razstavljena v Mladi Boleslavi na Češkem.
Največji spomenik na svetu bo spomenik kralju Viktorju Emanuelu I., katerega zgrade v Rimu.
Potres na Laškem. Iz Palerma javljajo, da so čutili 1. oktobra zvečer in 2. oktobra zjutraj lahne potresne sunke. V Termini se je godilo isto. Tam je bil potres močnejši in neka hiša in ograja nekega vrta sta se zrušili. Ljudstvo je zbežalo na prosto.
Zahtevajte „S»ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevolte ..Slovenca" na kolodvorih!
Za smeh in kratek čas.
Junak : »Ali se kaj bojite viharjev na prostem?« — »Ne, bojim se jih samo doma.«
Ko žena hlače nosi . . . Popotnik (na lokalni železnici): Odkod pa to pride, da zdaj vlak tako natančno vozi. Kolikor se spominjam, jc pred nekim časom imel vsakikrat %eliko zamudo. Postajni načelnik: Strojevodja se je oženil in mora biti ob pravem času doma. Njegova žena je zelo energična tei ima rada v vsem red.
Fin razloček. Oče (predstavljajoč svoje hčere): »Tukaj jc moja hčerica, tu je moja hčerka, tu je moja hči. tam je moja najstarejša in tu — je naša Evlalija!«
Nenasitnež. Zdravnik pri bolnem revežu: »Tu sem Vam zapisal zdravilo, katero dobite v lekarni zastonj; zdavila vzamete vsako uro eno kavino žlico«. — »Gospod zdravnik« — reče bolnik — »prosim lepo zapišite mi tudi uro in žlico, da dobim oboje zastonj, ker obojega nimam«.
V zadnjem trenotku. Sodnik (k brivcu, ki je bil obsojen k smrti): »Ali imate še kakšno željo!« — Obsojenec: »Visoko sodišče! Naj r.i: bode dovoljeno še pred smrtjo obriti gospoda državnega pravdnika«.
Dober odgovor. Odvetnik je vprašal mladega duhovnika: »Ako bi se hudobni duh pravdal z duhovnikom, kdo bi pravdo dobil?« — »Seveda hudobni duh,« — odgovori duhovnik — »ker bi imel na svoji strani vse odvetnike«. ^
Izkušena gospodinja. Mlada gospa: »Oh, to so majhna jajca!« — Prodajalka: »Seveda so milostljiva, a jaz v resnici ne vem, odkod to pride«. — Mlada gospa: »To bo bržkone od tega, ker jih jemljete prezgodaj iz gnjezda!«
Cvetje iz vojašnice. Desetnik (k novincu, ki pri povelju »Halt!« še nekaj miga): »Clo-veče, ali ne veste, kaj pomeni »Halt!«? To je isto, kakor če je kdo v civilu navidezno mrtev. Ali ste razumeli?!«
izpred sodišča.
Šiba šmartniškega trga je Lovrenc Po-renta, klobučarski pomočnik, ki je bil že 17-krat zaradi raznih hudodelstev predkaznovan. Dne 3. julija okoli S. ure zvečer se je ustavil pred Kolerjevo hišo in se proti temu izrazil, da je dobro razpoložen za tepež, kakor še nikoli ne, da bo ponoči hodil s sekiro po trgu, da naj le fantje pridejo, če imajo pogum; saj enkrat mora tako umreti, eden bo pa gotovo mrtev. Janeza Adamiča bo pa prebodel kakor kapeljna. Neki večer pred pustom je pa Antona Adamiča z gnojnimi vilami tako udaril po glavi, da se je ta takoj zgrudil na tla. Porenta je bil na osem mesecev ječe obsojen.
Darovi, poslani upravništvu. Katoliško-n.arodui abiturijentje v Ljubljani še svotico 1 K 55 v. — Vesela družba nabrala povodom oproščenja knjigoveza Antona Zamide, po vzpodbudnih besedah g. Al. Pelca v Šmihelu pri Novem mestu 6 K.
— Tržna poročila. Budimpešta. Pšenica za oktober K 14.28 do K 14.30, rž za oktober K 12.42 do 12.44, oves za oktober od K 14.12 do 14.14, koruza za oktober 12.10 do 12.12. — Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje omejeno, tendenca ob odpretju ugodna, pozneje mirna. Prodaja: 22.000 met. stot., ne-izpremenjeno. Vreme: lepo.
Telefonska in Mavna poročila.
SPOMENIK NADVOJVODI KAROLU LUDOVIKU.
Dunaj, 8. oktobra. V prisotnosti nadvojvode Rainerja kot zastopnika cesarjevega in vseh nadvojvod je bil danes odkrit spomenik nadvojvodi Karolu Ludoviku.
BOLEZEN DR. LUEGERJA.
Dunaj, 8. oktobra. Stanje dr. Luegerja se je zboljšalo.
ŽELEZNIŠKI MINISTER BOLAN.
Dunaj, 8. oktobra. Železniški minister dr. Derschatta je precej nevarno obolel na vratu in ima mrzlico. Zato se danes ni udeležil seje železniškega odseka.
POLJAKI ZA VOLILNO REFORMO.
L v o v, 8. oktobra. Poslanec Globinski je včeraj govoril tu na številno obiskanem ijudskem shodu o parlamentarnem položaju. Sklenjena ie bila resolucija, da naj bo volilna reforma pravična narodnim in političnim potrebam vseh narodov in se naj sklene že v tem zasedanju. Za Galicijo se zahteva samostojnost. Vsako zavlačevanje volilne reforme se naj prepreči. V gaiiškem deželnem zboru se nai že v prihodnjem zasedanju sklene nov volilni red, ki je primeren potrebam prebivalstva.
HRVATSKI SABOR.
Zagreb, 8. oktobra. Starčevičeva stranka je odgovorila resolucijonašem, da je pripravljena podpirati jih v borbi za ustavne reforme, da pa se ne bo odrekla boju proti na-godbi iz leta 1868. — Hrvatski sabor bo sklican 10. novembra.
PAPEŽ NI DAL HRVAŠKIM ŠKOFOM NOBENIH NAVODIL.
R i m , 8. oktobra. »Osservatore Romano« dementuje vesti nemških in drugih listov, da je papež glede reških in zadrskih dogodkov dal hrvaškim škofom tozadevna navodila. Duhovščina se je vedla čisto korektno.
DEMONSTRACIJA PROTI HRVAŠKI ZASTAVI.
Pulj, 8. oktobra. Vsled demonstracij puljske »mladeži« so morali veteranci na poziv oblasti odstraniti hrvaško zastavo na nekem gostilniškem vrtu, kjer so priredili zabavo.
CAR V DARMSTADTU.
Hamburg, 8. oktobra. Delajo se vse priprave za daljše bivanje ruskega carja v Darmstadtu. Policijska načelnika iz Kraljevca in Gdanskega sta bila v tej zadevi poklicana k velikemu vojvodi. Iz Darmstadta in okolice se izženo vsi Rusi, ki dalj kakor tri dni tam prebivajo. Prihod carjev se pričakuje v prav kratkem času.
SHOD KADETOV.
Helsingfors, 8. oktobra. Tu so otvorili shod kadetov. Predsednik je Dolgo-rukov. Shod je odobril viborški manifest, izjavil, da sedaj ni pripraven čas za pasivni odpor in je določil, kako postopati v borbi za dumo.
VELIK SPOR MED ITALIJANSKIMI SOCIALISTI.
R i m , 8. oktobra. Tu so otvorili v »Ljudskem domu« shod italijanskih socialistov. Predsednik Costa je pozval udeležence, naj debate ne postanejo osebne in žaljive. Vzlic temu je vsled spora med »reformisti« in »in-tegralisti« zaradi splošnega štrajka nastal velik prepir in zato na prvem shodu niso prišli do nobenega rezultata.
PODB1ELSKI ODSTOPI.
B e r o I i n . 8. oktobra. Minister Podbiel-ski je prosil za umirovljenje. Kot vzrok navaja bolehnost.
OPROŠČEN UBIJALEC.
Trst, 8. oktobra. Porotniki so oprostili Vincenca Gazzetta, ki je ubil svojega svaka Skočira.
Poslano.
P. n. gojiteljem in prijateljem slovanskega petja ob Donavi!
Na pragu 46. društvenega leta svojega neumornega umetniškega delovanja si dovo-
ljuje najstarejša slovanska družina ob Donavi:
»Slovansko pevsko društvo na Dunaju«
obrniti se do širše javnosti s srčno prošnjo, da bi nam tudi v začenjajočem novem letu ostale v polni meri ohranjene redke simpatije, katere je društvo doslej uživalo, da bi pa se še kolikor moči pomnožile, tako z vplivno moralno podporo, ki je za uspešno delovanje v prvi vrsti neobhodno potrebna, kakor tudi z radovoljnun in vztrajnim sodelovanjem vseh tistih, katerim je milostljivo nebo dodelilo redki dar petja!
Posebno se kaže v dobi, ki pravkar začenja, ta potreba, da bi mu bila napram važnim nalogam, katere se pripravlja društvo v prid slovanstva izvršiti, splošna podpora slovanskih krogov zagotovljena, da bi moglo svojemu vzvišenemu poslanstvu častno in v polni meri zadostiti.
Hitite torej vsi pod starodavni prapor, katerega je nepozabni naš ustanovnik in zborovodja profesor Arnošt Tovačovsky z vrsto požrtvovalnih navdušenih mož pred 46 leti razvil na bregovih negostoljubne Donave. i'n posvetite se s pravim ognjem in z navduš-ljivo vztrajnostjo gojenju slovanskega petja! Odkriti prijatelji vznešenc ideje slovanske vzajemnosti pa ne muditi krepiti naše vrste z mnogobrojnim pristopom za člane ustanov-nike in prispevajoče, da bi bil tudi v gmotnem oziru našemu društvu omogočen znaten napredek.
Pevske vaje so vsak torek: I. okraj, Bee-thovenplatz 1 (akad. gimnazij, 2. nadstropje, prirodoslovna dvorana) in to ženski zbori od 6. do pol 8. ure zvečer, moški zbori od 7. do 9. ure zvečer.
Priglasi novih izvršujočih, ustanovnih in prispevajočih članov se sprejemajo tudi tam v navedenem času ali vsak dan v društveni pisarni: L, Dracheng 3 (»Slovanska beseda«), kjer se radovoljno dajejo razna nadaljna pojasnila. Na zdar!
Za odbor »Slovanskega pevskega društva na Dunaju«:
Dr. Josip V. Drozda,
t. č. predsednik. Dr. Josip Jelene, podpredsednik. Dr. Bogumil VViedermann,
t. č. tajnik.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepiCO	2116 16
ItaSltSko skHlSče oblek
0. BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Sodar,
trezen, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laveroi pri Ljubljani.	2271 1
Kuharica
z dobrimi spričevali, bolj priletna, ki je že bila dalje časa v župnišču v službi, želi vstopiti v službo v kako župnišče na deželi.
Pozor! Ostanki!
20.000 metrov najfln. Rumburških in Ir-landsklh ostankov 1 m 20, 22 kr. 15 000 m Kanafas ostankov 1 m 22 kr. 10000 m platnenih ostankov 146 cm, 1 m 43 kraje. Ostanki dolgi 10 do 20 metrov.
9000 m tisk. modern. Velour tkanine itd., ostanki barhenta, 1 m 25, 27, 31, 33 kraje Dolgost ostankov 2'/,—7'/» m. Naroči se najmanj zavoj 5 kg po povzetju, garantirano dobro pristno blago, neprimerno se vzame nazaj. 2122 2—2
IDA SUŠICKV, tkalnica,
Nachod, Ceiko.
Izdajatelj In odfov~' -rednik: Dr. Igaacfl Zfatt.
Tisk »Katolike Tiskarne, v LJohUani.
Priloga 230. fttev. »Slovenca11 dne 8, oktobra 1906.
Shod Kranjskih Industrijcev.
V hotelu »Slonu« sc ic 7. t. m. ob 10. uri dopoldne vršil ustanovni shod gorenjske sekcije »Avstrijske industrijske zveze«. Odbor te sekcije so sicer sestavili že predlanskim na Bledu, toda društvo samo se je iz raznih vzrokov konstituiralo šele sedaj. Predsedoval je gospod G a s s n c r navzoč pa jc bil tudi gospod deželni predsednik S c h \v a r z. Deželni odbor jc zastopal gospod dr. Z a 111 i d a, »Avstrijsko zvezo industrijcev« zvezini ravnatelj g. Pastre in generalni tajnik g. dr. Auspitzer z Dunaja. Od »Kranjske trgovske obrtne zbornice« jc bil navzoč zgolj g. Baumgartner, vse druge, zlasti slovenske člane tc zbornice, ki je eminentno interesirana pri zvezi industrijcev, smo docela pogrešali. Izmed slovenskih industrijcev so bili navzoči trije, gg. Hribar, Matthian in Pollak ml. Ravnatelj »Avstrijske zveze industrijcev« jc po običajnih formalnostih povdarjal velik pomen organizacije industrijcev, ki od parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice pričakujejo večjo vnemo za industrijska vprašanja.
Nato je povzel besedo gospod deželni predsednik S c li \v a r z. Gospod deželni predsednik je pozdravil shod v imenu vlade, izjavil, da se bo vlada vedno toplo zavzemala za industrijo, ki jc eden najvažnejših kulturnih faktorjev za razvoj držav in narodov ter opozoril zborovalce na eno najvažnejših točk v programu »Avstrijske industrijske zveze«, n a razmerje delodajalcev nasproti težnjam delavstva. Povdarjal jc, da jc podlaga uspešnemu razvoju industrije le pravično, prijazno in skoroda prisrčno razmerje med delodajalci in delavci. Vlada pa tudi želi, da sc osnujejo povsod strokovne organizacije, ki naj vladi pomagajo rešiti zapletena vprašanja in spraviti v soglasje dostikrat nasprotujoče si težnje med industrijo in kmetijskim gospodarstvom. Le potoni takih organizacij bo mogoče povzdigniti tudi našo lepo Kranjsko deželo in njene marljive prebivalce! (Živahno pritrjevanje.) Potem, ko je v imenu deželnega odbora pozdravil shod tudi gospod dr. Zamida in so sc čitali brzojavni pozdravi, je shod prešel k točkam dnevnega reda.
Izrekla se je zalivala vladi, ki je društvena pravila neizpremenjena odobrila in volil se je od načelstva predlagani odbor. Načelnik ostane g. Gassncr, namesto umrlih članov Luckmanna in Novaka, se volijo kot prvi načelnikov namestnik g .Baumgartner, kot drugi gosp. Trappen z Jesenic, kot tajnik dr. A111-brositseh, kot blagajnik Eggcr, kot odborniki pa baron ,Born, Ladstiitter, Saniassa Tonnies, Bcrger iz Belepeči, Gocken, Moline iu Zublin iz Litije. Nato poroča g. Rieger o zadnjih dogodkih, ki so znatno vplivali na razvoj kranjske industrije. Na novi železniški progi se jc upeljala mesto elektriške sile, ki so si želeli naši industrijci in se jc upeljala 11. pr. na Simplonu, parna in takozvani sočini projekt se ni uveljavil. Ker pa je uporaba bogatih gorenjskih vodnih sil za promet potom elektrike velikega pomena za povzdigo gorenjske industrije. naj se gorenjska industrijska sekcija še nadalje bavi s tem vprašanjem in si prizadeva, da se prične pri novi železnici tozadevna reforma. Tudi naj sc dela nato, da sc na novi karavanški železnici zniža tarifa, ki jc posebno za Tržič in Belopeč zelo občutna. Nato poroča glavni tajnik »Zveze avstrijskih industrijcev«, g. dr. Auspitzer o pomenu nove želznice za kranjsko industrijo. Povdarja, kako promet na kopnem v Trstu vedno bolj narašča. L. 1905 je znašal 197io milijonov me-terskih centov in se je v primeri s prejšnjimi leti povzdignil za 66 odstotkov. Ni res, da promet s Trstom po kopnem zaostaja, dasi jc hamburški trikrat večji, ga vendar Trst prekaša glede proccntualnega naraščanja. Za prekomorsko prevažanje blaga iz sudetskih dežela in celo iz Nižje in Višje Avstrijske nova železnica nc bo imela velikih ugodnosti in Trst sc s Hamburgom v tem oziru ne bo mogel kosati, pač pa bo prevoz blaga iz južne Nemčije znaten in v prvi vrsti bo od nove železnice poleg Koroške imela največji dobiček Kranjska, ki se bo gospodarsko zelo visoko povzdignila. Nova železnica okrajšuje promet na pota, znižuje tarife, razbremeni južno ž* Icznico, tako, da se v bodoče ne bo promet ustavljal in bo skrajšala dobo za dostavljenje blaga. Današnja gospodarska situacija Kranjske je za industrijca zelo ugodna; Kranjska ima po izvestju 1. 1902 138 tovarn, v vclcindu-strijskih podjetjih 17.000; v vseh ostalih obrtniških 45.000 delavcev; rudarstvo jc bogato, produkcija rudarstva znaša 7 milijonov kron, predvsem veliko pa jc bogastvo na lesu. Vrli-tega pa nova železnica odkrije lepote Kranjske, tega bisera naravnih lepot in K r a 11 j s k a postane d r u ga Švica. Nato predlaga g. Baumgartner naj se odbor v prihodnje marljivo bavi z vprašanjem, kako doseči, da bodo nova industrijska podjetja na Kranjskem za gotovo dobo prosta davka, kakor je to vlada dovolila Trstu, kjer sc pa to vsled tesnega ozemlja ui docela obneslo. G. Baumgartner je ta predlog že stavil v kranjski trgovski zbor niči in jc bil tudi sprejet v kranjskem deželnem zboru. Odbor obliubi, da bo spravil stvar v tek. —
Shod je nato prešel k najvažnejši točki dnevnega reda in jelo se je razmotrivati splošnem socialnem vprašanju, ki posega v vitalne interese delodajalcev iu delavstva Ozirajoč sc na besede g. deželnega predsednika, dr. Auspitzer, generalni tajnik »Zveze avstrijskih industrijcev« izjavi, da je željn vseli industrijcev, sporazumeti se z delavstvom. Industrijci priznavajo upravičenost delavskih teženj ne samo iz humatiitetnili raz logov, ampak tudi s stališča zdravega egoizma. Industrijci so sami dosti na boljšem, če
e delavec gmotno na višji stopinji, ker potem tudi več konsumira in je to industriji v prid. I oda dostikrat je delavstvo od brezvestnih voditeljev nahujskano, da prisili delodajalca potom krepke organizacije tudi tam do koncesij, kjer ni zato gmotne potrebe. Delavci bi s pametnimi pogodbami z delodajalci gotovo več dosegli, kot z nasilno agitacijo. Ker je na eni strani delavstvo tako krepko organizirano, da je ponekod 80 odstotkov delavstva v organizaciji in ker je na drugi strani vlada flegma-tična in ne varuje zadostno delodajalca, je nujna potreba, da se delodajalci tesno združijo. Lc tako jc 11. pr. na Angleškem bilo mogoče znatno omejiti štrajke. Kako požrtvovalni so tem oziru delavci! Iz Hamburga so na primer dobili delavci ob priliki nekega štrajka na Dunaju od inozemske organizacije celih 20.000 mark podpore. Zato so predvsem potrebne ali krajevne ali strokovne zveze delodajalcev. Za Avstrijo so za sedaj najbolj pripravne krajevne delodajalske zveze in sicer z milejšimi pravili. Strajkujoči delavci naj se ne sprejmejo na delo v nobeno industrijsko podjetje, ki je v »Zvezi«, toda odpuščanja iz dela naj pa začas te krajevne industrijske zveze nc prakticirajo. ^otern pa naj se ustanovi fond za odškodnino tistim podjetjem, ki so bila prizadeta od štraj-kov, kar je posebno v prid malini industrijcem, ki jim delavci najlažje pridejo do živega. Dr. Auspitzer poživlja shod, naj o tem vprašanju razmišlja in s trdno organizacijo stopi delavski organizaciji nasproti. Na nekaterih mestih ani-mozna izvajanja Auspitzerjeva izkuša omiliti g. predsednik Gassner. Dejal je, da težnja, po organizaciji industrijcev ni naperjena proti upravičenim težnjam delavstva, ker tudi industrijci teka časa ne bodo mogli ustaviti, kakor ni moč ustavljati toka Save. Pač je organizacija industrijcev akt upravičenega silobrana proti tistim, ki delavstvo hujskajo. G. Gassner povdarja, da 011 gorko čuti za delavce in da gotovo tudi vsi navzoči hočejo pospeševati blagostanje delavcev, ki so upravičeni organizirati se. Končal je s pozivom na brezvestne agitatorje delavstva: »Vzgojite delavce, toda n,e zavajajte jih!« V istem smislu je potem govorilo še nekoliko industrijcev, nakar je zastopnik koroške sekcije industrijcev pozval kranjsko sekcijo, naj kmalu oživotvori idejo delodajalske zveze. Odbor obljubi, da se bo s tem vprašanjem marljivo bavil, nakar gosp. predsednik ob V»l. zaključi shod.
„5ioconda" na slovenskem odru.
Originalu d' Annunzijcve »Gioconde« je na koncu pridejana »Concordanza«, mesto iz III. speva Ilijade, kjer trojanski starčki ob shej-skili vratih občudujejo omamljivo lepoto Helenino.
»Gotovo jc pravično, da Trojanci in Ahaj-ci trpijo tako dolgo toliko zla zaradi tc žene, kajti v svoji lepoti je podobna neumrljivim boginjam.« Res je, da d' Annunzio ni pesnik velikih misli, toda v »Giocondi« posvečeni »lc-poroki« Eleonori Duše, je vtelešen konflikt dveh svetovnih naziranj, med moralo, ki je onstran dobrega, al di la del Bene, kakor pravi Lucio Settala, in tisto nežno, potrpežljivo in vzvišeno žensko dobroto, ki jo v drami predstavlja Lucijova žena Silvia. To je d' Annunzio nameraval. Ta eksotiški pesnik, ki je moderno italijansko prozo povzdignil do nedosežne višine, je v italijansko leposlovje zanesel vse paradoksne ideje moderne, predvsem Nietz-scheja in Ibsena. Nietzschcjevo teorijo o dvojni morali, je prvi med Italijani obširno razpredel v »Trionfo dela morte«, Ibsena vpliv pa jc ravno v idejnem sestavu »Gioconde« očit. Kolikokrat se obrača Ibsen k problemu umetnika, ki se izkuša iznebiti žene, ki ga nc razume in je tuja njegovim bizarnim idealom. Kolikokrat je pri Ibsenu vzrok temu notranjemu razdoru divja erotična strast, ki moža navezuje na demonično silo žene, moteče tihi obiteljski mir. Vsi ti problemi se koncentrirajo v Ibsenovi »Ce se mrtveci zbudimo«, kjer Maja pravi Rubeku, da je za umetnost zamrl in je lc živ mrlič (lil. akt.). Slično pravi Gioconda Dianti Silviji o Luciju: »On je uničen, pokončan.« (III. akt; 2. prizor.)
Problem obeh dram je isti, izpeljava docela različna. Lucio Settala, umetnik kipar, je z vso dušo priklenjen na tisto Giocondo, o kateri pravi stari mojster Lorenzo Gaddi, da še »nikoli ni videl v umrljivem telesu tolikega mi-sterija.« Lucijova ljubezen do nje je čutna in vzvišene dobrote v njej ni nobene. Njena telesna lepota, »življenje v njenih očeh«, vsaka »gesta njenega telesa«, pojav »žarkega življenja v vseh njenih udih«, od čela do gležnjev, vleče umetnika k njej in kar jc glavno — njegova umetnost. Pri njej oživi njegov duh, pri Silviji zamira . Njegova blaga žena Silvia dobro razumeva to pogubno strast, to »perverzno vročico«, »kruto suženjstvo in blaznost.«
Iz tega suženjstva Lucio ui našel izhoda. To označuje njegainveszarod.kigapredstavlja Lucio in ki ga d' Annunzio proslavlja, ne samo v »Giocondi«, ampak v vseh svojih delih. Edino krepostna Silvia, v kateri duševna lepota bogato tiadomcščuje telesno, ve za rešitev, ki pa od Lucia zahteva veliko več samozataje-vanja, kakor ga je zmožen od sle razdejan umetnik. Večnolepe so besede, ki jih Silvia oznanja metresi svojega moža :»Kako morete dokazati, da ste uverjeni o tem, da ste Vi za njegovo umetnost potrebni? Nobeden ni potreben človeku, ^i vstvarja... 1 c p o t a s v e t a j c neskončna! Giaconda se more sklicevati zgolj na »pravico ljubezni«, o kateri tudi Lucio domneva, da je to »njegova postava«, ki je »onstran dobrega«. Luciova omahljivost, njegova narava, ki sc uda vsakemu vtisu, pomanjkanje vsake energije volje, ga najbolj obsoja. Saj jc 011, ki se ne čuti dovolj rrfočncga, da sc otrese svoje erotične strasti, padel še
pred kratkem na kolena pred svojo Silvio iz lastnega nagiba in se zahvalil njeni dobroti in čistosti, ki mu je podarila življenje, tisti dobroti, o kateri pravi pozneje, da mu je postala neznosna. To je bila »vez, ki 11111 jo je nalagala Silvijiua krepost«.
Ta tragedija zakonolomstva ima gotovo svojo tendenco in nikakor ni v njej zgolj tisto od d' Annuncijeve šole tako povzdigovano geslo: 1' art pour I' art vzlic poetično vzvišenemu jeziku in objektivnemu slikanju miljeja in značajev. Saj brezozirna in kruta strast Lucijova zahteva kruto žrtev: Silvijo, ki izgubi obe roki iu je telesno in dušno uničena. Nekoliko je ta disharmonija med usodo brutalne rivalinje in požrtvovalno ljubeznijo zakonske žene omiljena, kajti v zadnjem aktu drame nam stari Gaddi pove, da Silvio poleg Gioconde »dela s strahovito naglico: morda se izkuša iznebiti misli, ki ga razjeda. »V tej temi, divjem metežu strasti in razbrzdanih misli jc edino svetla in sijajna postava žene mu-čenice, Silvije, ki je »žrtvovala svoji ljubezni svoji živi roki.« Mučeniška ljubezen, ki v svoji brezmejni dobroti ni mogla premagati divje zaslepljenosti umetnika, udanega zgolj utisom
svoje senzitivne in slabotne duše.
* » *
Uprizoritev igre na našem odru je bila pač morda najtežavnejša naloga, kar jih je kedaj itnelo vodstvo našega gledišča. Ce naj ima ta igra tak uspeh, kakor ga je nameraval d' Annunzio, čc naj se jo vprizori v njegovem duhu, je pač treba inscenacijo prirediti tako bogato in primerno tej igri, kakor jo je dramatik sam obširno opisal. Toda, te »frančiškanske preprostosti«, ki naj v 1. aktu odseva iz San Mi-niata in cerkve »Bella Villanella«, razkošnosti ateljeja v 3. aktu, »fragmentov panatenajskih«, ateljeja, v katerem »naj kipi mesno, zmagujoče in vstvarjajoče življenje«, tega naša inscena-cija in aranžma seveda ne zmore. Da pri tem trpi igra, je umevno in temu se v naših provin-cialnih razmerah ne moremo izogniti. Vendar nas je skoro presenetilo, s kakšnimi izvrstnimi močmi razpolaga naše gledišče, ki so častno rešile težko nalogo, ki jih jim je stavila igra, kjer je treba vsako gesto igrati z uprav pretirano fineso. Odlikovala sta se gospod Ta-borsky in gospa Taborska. Ta je sicer semtertja posebno v prizoru s sestro Francesco v drugem dejanju nekoliko pretiravala s svojo malce kričavo odločnostjo, toda v zadnjem dejanju se jc povspela do popolnega umevanja vloge, kakor jo jc zamislil pesnik sam. »Žrtev rok«, jc igrala da jo boljše ni mogla. Gospod Taborsky sc jc žc iz početka prikupil, ker jc vsak njegov mig razodeval, da docela razumeva težko vlogo razdvojenega umetnika, škoda, da je poznavalca jezika motilo na dveh mestih njegovo napačno izgovarjanje italijanskih imen. Gdč. Noskova je Giocondo šc precej pogodila, saj jc tudi bilo težko igrati vlogo z vsemi nijansami, kakor jih je d' Annuncio začrtal v svoji igri. Dozdeva sc nam, da dobrega igralca sploh moti tak minu-cijozni predpis, kako naj igra. Ostali igralci so igrali, kakor po navadi, srednje .G. Draguti-novič je bil med njimi najboljši, igral jc umerjeno, kakor je to zahtevala vloga Graddija, g. Ntičič je igral Cosima še precej dobro.
E. Terscglav.
Po svetu.
Književnost In umetnost.
1 Leposlovna knjižnica. Ker je vzbudil naš prvi oglas toliko zanimanja za obe knjižnici, da nc moremo odgovarjati na vsako vprašanje posebej, naznanjamo s tem, da zabiležimo sproti in natančno vsa naročila in bomo razposlali I. zvezek »Leposlovne knjižnice« okoli 20. t. 111. — Vsako leto izide 4 do 6 zvezkov »Leposlovne knjižnice«, ki naj se blagovolijo sproti plačevati po poštnohranilnični položnici, katero bomo vsakemu zvezku priložili. — Cena za posamezne zvezke ne bo vedno jed-naka, temveč se bo ravnala po vsebini in obsegu; tako bo veljal prvi zvezek broširan 2 K, vezan 3 K, drugi zvezek, ki izide tudi še pred Božičem, bo veljal broširan i K 20 v., vezan 2 K 20 v. itd. Napredek tega podjetja, pa tudi cena prihodnjih zvezkov je odvisna od števila naročnikov in točnega plačevanja.
Katoliška bukvama.
*	Ljudska knjižnica: Vsak sešitek jc preračunan na tri tiskovne pole = 48 strani in bo veljal 20 vin., po pošti 22 vin. — Na mesec bota izšla dva taka snopiča. Prvi sešitek do-pošljemo vsakemu, ki nam naznani svoj na, slov, brez denarja. Kdor se ne misli na knjižnico naročiti, prosimo, da nam vrne sešitek v onem ovitku, v katerem ga ie prejel; in ni 11111 treba nalepiti nove znamke, temveč samo na ovitek zapisati opazko: »Nazaj, ne sprejmem!«
Od drugega sešitka naprej bomo pa pošiljali »Ljudsko knjižnico« Ic onim, ki bodo plačali vsaj 10 sešitkov naprej ali osebno, ali po položnici, katero bomo prvemu zvezku pride-jali; pošlje naj sc za deset sešitkov 2 K 20 v. s poštnino vred. — Položnico bomo pridejali prvemu in potem vsakemu desetemu sešitku, ter ustavili dopošiljanje z onim sešitkom, s katerim poteče naročnina.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
*	Nova katoliška enciklopedija. V kratkem izide v Londonu nova enciklopedija v 15 zvezkih s številnimi ilustracijami. Enciklopedija obsega delovanje katoliške cerkve v znanosti, umetnosti in literaturi.
*	V praškem mestnem zboru so razpravljali. kako ohraniti razpada in restavrirati cerkev sv. Vaclava.
Cel vagon zobotrebcev. Neki pruski oštir je rekel v šali nekemu agentu, ki je pri njeni prenočeval, naj 11111 pošlje vagon zobotrebcev. Nekaj dni nato se je res tako zgodilo in vest, ki je vzbudila mnogo smeha, se je razširila daleč na okrog. V tistem času je prenočeval pri oštirju tudi neki drugi agent in oštir je rekel v jezi nad prvim razočaranjem tudi temu: »Pa mi pošljite še vi en vagon zobotrebcev.« Agent je odpotoval, a oštir je dobil kmalu zopet vagon zobotrebcev. To pot jih ni maral sprejeti in zato ga je tovarna tožila. Tožbo je izgubil in moral sprejeti še drugi vagon. Zdaj jih ima dovolj do konca življenja.
Poštni uradniki pobegnili. Iz Sofije sta pobegnila dva poštna uradnika: 20letni Ca-rakov in 271etni Konstantinov. Defravdirala sta 190.000 frankov. V Kalinovu v Galiciji je poneveril poštni asistent B. Rydel 5000 K in pobegnil.
Telefon v žepu. Varšavski inženir Wein-gotl je iznašel tako majhen telefon, kakor žepna ura in ga zato lahko nosi vsak v žepu. Poraba jc sledeča: Vsak telefonski abonent dobi žepni telefon in ključ, s katerim lahko odpre omare za telefoniranje, pritrjene so na raznih krajih mesta. Kadar abonent svoj žepni telefon s kontaktno skrinjico združi, lahko poljubno telefonira.
Trta s 100 grozdi. V Marbaehu ob Donavi ima neka trta včasih do 1000 grozdov. Letos jih jc rodila 972. Trta, ki senči uto, je last gostilničarja Schnee\veisa.
Žabe je deževalo v Diinkirehnu. Najbrže so jih zanesli v Diinkirchen velikanski viharji zadnjih dnij iz Belgije in z Nizozemskega.
Boj z divjim lovcem. Gozdar Schneider je naletel v Strašnici na Češkem na divjega lovca, ki jc nanj ustrelil. Gozdar, ki ni bil zadet, jc tudi streljal in divji lovec je padel. Ko pa se m 11 je gozdar približal, se je divji lovec vzravna! nekoliko, vstrelil drugič, in gozdarja smrtno zadel. Tudi divji lovec je kmalu poleg gozdarja umrl.
Veletržec umoril soprogo. V Indtini Oloni pri Milanu je ustrelil bogati veletržec Giu-seppe Ambrosiiii svojo soprogo in se nato sam javil orožnikom. Sumil je o ženini nezvestobi.
.Rftditna banka'v
Uradni kuril dunajska boru 8 S&loibenl papirji.
'.'/, majeva renta ......
!'/• urobma rama.....
t'/, avstrijska kronska renU . 47. • zlata renta . . . t*/, ogrska kronska , ... 47. „ zlata , . . . 4C/. posojilo dežele Kranjske . t' ,*/, posojila mesta Spljet . . t\,7. .	, Zader . .
4>/,7. bosn.-herc. iel. pos. 1902 . 47. češka dež. banka k. o. . . 17. . . . i. o. . . i V/, *a8t- pisma gal. d. hip. b. . t'/,7, pefit. kom. k. o. 1 lo'lt pr. I V, 7. zast. pisma Innarat. hr. i1/,7. » , ogr.con.dei.hr. 47.7. . „ , hip. banke l',i7> obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, ll/»7. obl. češke ind. banke . . 17. prior. Trst-Poreč lok. . .
»7, prior. dol. iel......
37. , Jui. iel. kRp. 7,7, . 4'/i7. avstr. pos. ia loi p o.
Ii.iko Srečka od 1.18607, ....
. . » 18"......
, tizske.......
„ tem. kreditna I. emisij« .
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — .
, turška......
Uasilika	srečka . .
Kreditne	, . .
Inomoške	„ . .
Krakovske	r ...
Ljubljanske	, . .
&v8tr. rud. krlia . ... Ogr. , , , ... Rudolfove	, 1 . ,
Salcburške	. ...
Dunajske kom. , . .
D e 1 n I • •.
južne železnice......
Državne železnice.....
\vstr. ogrske bančne delnica Avstr. kreditne banke ■ . . Ogrske , , . . . Jivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brttz)
\lpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur4nyi......
Trbovljske premog, družba . /Vvstr. orožno tovr. družba . Češke sladkorne družba . , Tllllii
C. kr. cekin.......
10 franki . .'......
29 marke........
Severeign«.......
Murko ••••••••(
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
•očila.	
LJubljani.	
oktobra 190«.	
D«ii»f	Bll«t
98 80	99-
100-—	100 20
99 -	99 20
116 (SO	116 HO
9470	94 90
112-69	11280
98 60	99-60
100-60	101-60
9930	100-30
100 05	101-06
99 25	9976
98 86	99 45
10010	101 10
104 90	105-90
100 —	100 10
100 —	100 20
100-	100-30
100 —	101-
100-26	101 25
99-90	
99 KO	• .
317 50	319-50
100-—	100 80
216 -	220 -
275 —	277 -
162 60	154 Ob
280 —	2S9-50
286 -	296 26
268-—	267--
97—	106'50
161 40	162 40
21 70	23 70
4ft3 -	"64 -
78 -	f5-
87 -	92-
66 26	62-25
48--	SO-
28-76	BO 26
55 -	60--
70-	71,-—
106 —	516'—
180 76	181 75
683 -	684 -
1766-	1777 -
672 50	67H Si
811-60	812 50
242 -	243-
713 -	719 50
6n«-—	607 •-
3780-	2793'-
677 60	678 50
288 50	291--
6rr- -	679 —
158 60	160—
11-Sfi	11 39
19 12	19'156
23-47	23-56
23'98	24 06
117-47{	117-676
95-60	96-C.5
252 60	163 25
4*4	«-
Perje za postelje ia poh
priporoča po najnižjih cenah 900 23	F. H I T I
Prod Škofijo it. 20.
Zunanja naročila se tofino izvriujejo
Dunajski modni Klobubl
za dame in deklice. Najnovejši športni 2227 4-s klobuki. Najnižje cene.
Klobuki se sprejemajo tudi vedno za moderniziranje
Pavlina Reclinnsel, mm nan-3.
Dr. Ivan Oražen
naznanja, da se zdravi v njegovem ortopedičnem zavodu na Turjaškem trgu štev. 4:
;: raznovrstno s/krivljenje :: hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka 2i63 ledja itd. io-6
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Wolfovih ulicah 12, I. nadstr.
Dečka
poštenih staršev sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom 2222 3-3
J. KRANJ C v Borovnici.


Josip Vidmar
izdelovalec dežnikov in solnčnikov
naznanja slav. občinstvn, da otvori I. oktobra t. I. svojo	2189 6—6
glavno prodajalno dežnikov in solnčnikov Pred škofijo 19
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovi ulici št. 4 kot podružnici.
Nahaja se v zalogi vedno najnovejše, v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno.
m

Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 2S
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Lepo obraščen
gozd
2248 3-3
v Vuzenici na Štajerskem
se proda zaradi bolezni gospodarja.
Gozd obstoji izključno iz smrek in hojk in se proda z zemljiščem vred ali samo drevesa v posekanje v debelosti od 21 cm naprej.
Kupec tudi dobi od prodajalca v najem žago s cirkularjem, katera stoji blizu gozda in je oddaljena komaj pol ure od žel. postaje Vuzenice. Naslov prodajalca pove upravništvo „Slovenca".
POZOR
2200 3-3

V najem ali na račun se odda
gostilna in prodajalna na Gorenjskem
v jako lepem kraju blizu železniške postaje.
Vprašanja na upravništvo tega lista.
9
Pl A odstotkov ceneje	o.
O\jr	Kil kot doslej pro-
Jlj dajam svojo ve-	/
w w liko zalogo :
izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežnost morem popolnoma jamčiti. — Prečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v Ljub ljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo ::::•::::::
nagrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorja in jih prodajam radi preselitve obrta ::::::
50 odstotkov ceneje kot doslej
Z odličnim spoštovanjem
Ignacij čamernik
kamnoseški mojster, Ljub-2141 o 3	Ijana, Komenskega ulice 26.
2244 3-3
Prodaja iz konkurzne mase.
Iz konkurzne mase Antona Ogrina, trgovca v Rudolfovem se proda na ponudbe ali oferte
a)	zaloga manufakturnega blaga, sodno cenjenega S 4-14 K 19 h.
b)	posebna partija manufakturnega blaga, sodno
cenjenega na.............. 575 „ 25 „
c)	štacunska oprava, sodno cenjena na.....219 „ 40 „
Podpisani upravnik konkurzne mase sprejema pismene ponudbe, katerim mora biti priložen 10<J/0 vadij za zalogo blaga, tedaj 841 K 42 h, za posebno partijo blaga 57 K 52 h in za štacunsko opravo 21 K 94 h
do dne 20. oktobra 1906.
Ponudniki vezani so na svoje ponudbe do dne 10. novembra 1906. — Upniški odbor pa si pridržuje pravico, ponudbe, ki mu ne ugajajo, odkloniti.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne vpoštevajo.
Ponudniki katerih ponudba se je sprejela, imajo takoj, ko jih obvesti upravnik konkurzne mase o sprejemu njih ofertov, celo kupovino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase in se jim kupljeni predmeti izročijo takoj iz prodajalnice. Štacunska oprava izroči se še le potem, ko je kupovalec zaloge blaga leto odstranil.
Za kakovost in količino predmetov, ki se imajo prodati ter za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika ne prevzame konkurzna masa nikakega jamstva.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri okrožni sodniji v Rudolfovem in pri podpisanem upravHku konk. mase, pii katerem naj se oglasi, kdor si hoče zalogo ogledati.
Rudolfovo, dne 3. oktobra 1906.
Dr. J. Schegula, odvetnik v Rudolfovem.
Obvestilo.
Kakor je znano p. n. občinstvu, sem Lil pied pričetkom sezone v Parizu in Bi osebno izbral izvirno pariške modele; ti so ravnokar došli.
S tem si usojam p n. občinstvo povabiti na ogled teh modelov in se nadejam, da se bo vsak zanimal zanje.
Imam izredno veliko zalogo sveže jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke najfinejše izvršitve po najnižjih cenah.
Velespošto vanj em
2242 3—3
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5.
1672 3b
SrbiteRt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni starb. mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta oerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršite«
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami se odda s I. novembrom ali takoj v Komenskega ulici 26. 2265 2
Krila :::::::
iz ševiota, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo. : : : : :

Kožuhovina.
Najnovejše : : :
ovratniki, mufi, koli-jeri, otroške oprave.
S 5TB Karol Recknagel mm
mi 24i
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kapnje ln prodaj« vaa vrata rent, ustavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev
in davla.
PrOmill Izdaja k vajetmi irebanjn.
Akcijski kapital K 2,MMM- Rezemi zaklad K 210.001*-
Zamenjava ln ekikomptuje	Daje predujme na Trednoitne papirje.
Isirabana vrednostna papirje in vnovčuJa Zavaruj, are&ko proti kurznl upali kupona.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuiuje vojaške ženltnlnske kavolle.
J«r Zakonpt ta lafcnifnr mami«, la	JS.V .ona« utoitli. W
Podružnioa vSPLJETtJ.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižic« proU ugodnim obrestim. Vloienl denar obreatuja od dna vloga do dna vidiga.
Prom.l ■ delci In nakaznicami.