Iz
m
en
ja
ve
Sodelovalni dialog strokovnih
delavcev in staršev
Marko Strle
Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož
Mateja Petric
Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto
Petra Korošec
Osnovna šola Venclja Perka Domžale
Sabina Juhart
Osnovna šola Bogojina
Prispevek predstavlja plod skupinskega projektnega dela štirih
ravnateljev, ki smo se združili v programu Razvoj ravnateljevanja
pod okriljem Šole za ravnatelje. Med enoletnim vzajemnim
svetovanjem smo si delili izkušnje s področja lastne prakse vodenja
ter raziskovali izbrano področje oziroma načrtno razmišljali o
sodelovanju s starši in proučevali različne oblike komunikacije z
njimi. V raziskovalnem delu smo, da bi poglobili projektne vsebine,
pripravili anketni vprašalnik ter ga analizirali. Končni rezultat
enoletnega dela je tudi priročna zloženka za strokovne delavce in
starše, v kateri predstavljamo smernice za uspešen dialog. Predpogoj
zanj in za sodelovanje s starši je dober odnos, ki pa je lahko uspešen
le zaradi komunikacije oziroma spretnosti in veščin sporočanja in
poslušanja. Večji del odgovornosti za vzpostavitev uspešnega
sodelovanja in dobrega odnosa s sogovorniki, starši, nosimo v
šolskem prostoru strokovni delavci, zato moramo vseskozi ohranjati
profesionalen odnos in odločen način komunikacije. Medsebojni
dialog, ki temelji na varnosti, sprejetosti in razumevanju, ima pri
reševanju nenehnih in sprotnih izzivov, s katerimi se prav vsi vsak
dan srečujemo, največji pomen.
Ključne besede: sodelovanje, komunikacija, strokovni delavci, starši
Uvod
Odločitev, da se ravnatelji v okviru skupinskega projektnega dela
lotimo razmišljanja o sodelovanju s starši in proučimo različne
oblike komunikacije z njimi, ni bila težka. S tematiko smo se vsi
strinjali, saj smo vsak dan vpleteni v različne oblike komunikacije
s starši. Ta je včasih prijetna, zanimiva, lepa, in kadar je tako –
uspešna. Velikokrat pa ni tako. Zaplete se, kadar so situacije kri-
vodenje 1|2017: 61–79
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
zne, sporočila neljuba, komunikacija pa neuspešna. Prav tovrstna
komunikacija (t. i. krizna komunikacija) nam je postala največji
izziv. Namesto naslova, ki smo ga izbrali najprej (in se nam je po-
rodil kot prva asociacija) – »Posebna/občutljiva komunikacija s po-
sebno občutljivimi starši posebnih otrok s posebnimi potrebami«,
smo se odločili za novega – »Sodelovalni dialog strokovnih delav-
cev in staršev«.
Vsak otrok je edinstven, drugačen, unikaten, svojstven, pose-
ben, vsak s svojimi potrebami, značilnostmi in celostnim vede-
njem, ki se včasih zrcali tudi na nesprejemljiv način. Prav take
otroke nam vsak dan zaupajo starši. Zavedati se moramo, da nam
pošiljajo najboljše otroke, kar jih premorejo. Raznolikost otrok in
raznolikost njihovih staršev nas vselej postavljata pred nove izzive
in odločitve glede tega, kakšno vedenje v odnosu do njih izbrati.
Mavrično paleto otrok spremlja mavrična paleta staršev, z njimi
pa se srečuje mavrična paleta strokovnih delavcev. Na področju
sodelovanja in soustvarjanja v šoli in doma nikoli ne zmanjka iz-
zivov in učenje veščin komuniciranja in spretnosti v razvijanju in
negovanju odnosov se nikoli ne konča.
Komunikacija je proces, ki ga nenehno uporabljamo in za ka-
terega smo prepričani, da ga obvladamo, četudi se ga večina ljudi
nikoli ni zavestno učila. Kadar ugotovimo, da nas drugi ne razu-
mejo, ne slišijo, se ne strinjajo z nami in da se na naša sporočila ne
odzivajo tako, kot si želimo in pričakujemo, se zavemo, da je spo-
razumevanje spretnost, ki jo pogosto pomanjkljivo obvladujemo.
Pravzaprav gre za veščine, ki jih moramo nenehno razvijati, zanje
skrbeti in jih negovati. Komunikacije se lahko naučimo, jo izbolj-
šamo ali spremenimo.
Komunikacija je pravzaprav za vsakega človeka neke vrste »de-
lovno orodje«. Kako spretno znamo to »orodje« uporabljati, se zr-
cali v našem zadovoljstvu, delovnem uspehu in odnosu z ljudmi.
Komunikacija je edini način, edina pot, da si lahko sporočimo
svoje misli, doživetja, občutke.
Izhodišče za ustrezno komuniciranje je spoštovanje osebe, s ka-
tero govorimo, ne glede na to, kdo je in koliko je stara. Vsebina
sporočila naj bo iskrena. Moč in kakovost ustrezne komunikacije
se pokaže zlasti pri reševanju problemov in konfliktov. Vrline kri-
zne komunikacije so »orodje« za uspešno reševanje kriznih situa-
cij v najrazličnejših odnosih.
Podlaga ali temelj za ustrezno komunikacijo je pozitiven in od-
govoren odnos do sogovornika. Sporazumevati se namreč pomeni
govoriti in poslušati.
62
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
Namen in cilji projekta
V delovni skupini smo družno razmišljali o nekaterih vsakodnev-
nih pomislekih, vprašanjih in izzivih v odnosih s starši. Zato smo
se odločili, da v svojem soustvarjalnem odnosu poiščemo odgo-
vore na nekatera vprašanja, kot so:
• Kaj je pomembno za uspešno sodelovanje s starši?
• Kaj so značilnosti dobrega odnosa in uspešne komunikacije?
• Kakšna so pričakovanja staršev in kakšna učiteljev/strokovnih
delavcev?
• Kako si priti naproti, poiskati skupni »breg« in na njem ostati?
• Katere in kakšne so oblike uspešnega medsebojnega sodelo-
vanja (izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse)?
• Kako načrtovati nove prilagojene posodobljene oblike sode-
lovanja s starši?
Pri svojem delu se vsak dan srečujemo z otroki, ki imajo ču-
stvene, socialne, vedenjske in/ali učne težave. Včasih jih poime-
nujejo kot »težavne«, drugačne, sicer pa so to otroci s posebnimi
potrebami, ki potrebujejo poseben pristop, odnos in posebno sode-
lovanje. Zanje in za njihove starše moramo tudi strokovnjaki biti
»posebni«. Obvladati moramo »posebno« komunikacijo v posebnih
okoliščinah (zlasti kriznih).
Komunikacija je osnova vsakega uspešnega in dobrega sode-
lovanja in soustvarjanja. Starši in otroci, ki se znajdejo v stiskah
in težavah, so na področju komunikacije in sodelovanja še po-
sebno občutljivi. Okrnjen je njihov občutek varnosti, njihova sa-
mopodoba, samospoštovanje in samozaupanje so zaradi raznoli-
kih življenjskih izkušenj velikokrat ranjeni. Starši otrok, ki imajo
različne posebne potrebe, potrebujejo še več informacij kot starši
drugih otrok. V lastni čustveni (pre)obremenjenosti pogosto ne
(z)morejo razmišljati trezno in se posledično tudi ne ustrezno, od-
ločno odzvati.
Ovira za ustrezno komunikacijo so pogubne navade (Glasser
2000), kot so kritiziranje, pritoževanje, nerganje, grožnje, sodbe,
nesprejemanje ipd., ki jih pogosto izberemo. Za uspešno komu-
nikacijo in vzpostavljanje ustreznega medsebojnega odnosa pa so
potrebne sodelovalnost in povezovalne navade, kot so sprejema-
nje, pohvala, razumevanje, spodbujanje (Glasser 2000). Povezova-
nje, sodelovanje in soustvarjanje s starši otrok (tistih s posebnimi
potrebami pa še toliko bolj) je nadvse pomembno. Vendar moramo
spoštovati odločitev staršev, kako bodo sodelovali, odkrito in v ce-
63
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
loti ali pa (sprva) zadržano in negotovo, morda agresivno, napa-
dalno, obrambno . . .
Za projektni del smo torej izbrali sodelovanje s starši in naslov
»Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev«. Poseben izziv
nam je bilo reševanje kriznih situacij v odnosu strokovni delavec –
starši. Temeljno izhodišče za naše razmišljanje in ustvarjanje v
zvezi s temo, to je sodelovalnim dialogom, je bilo: Kako podati
informacijo, ki je sogovornik (v našem primeru starši) noče niti
slišati niti razumeti in ne sprejeti?
Če kateri koli odnos zapolnjujejo kritika, nespoštovanje, nezau-
panje in moraliziranje, smo v nevarnosti, da se odtujenost in odpor
sogovornika krepita, hkrati pa mu ne damo priložnosti, da do sebe
in okolice razvije pozitiven, sodelovalen odnos z dobršno mero od-
govornosti. Za otrokovo celostno delovanje doma in v šoli so nad-
vse pomembni konstruktivni, sodelovalni in soustvarjalni odnosi
med otroki, strokovnimi delavci in starši. Strokovnjak (v našem
primeru učitelj) je za dialog s starši, ki nastaja in se razvija v šol-
skem prostoru, bolj odgovoren. Vanj mora vnesti naslednje vre-
dnote: enakovrednost, spoštovanje, odprtost, zaupanje, strpnost,
odgovornost . . .
Strokovni delavci smo in moramo ostati strokovnjaki in mo-
ramo v šolskem okolju skrbeti za strokoven in profesionalen odnos
in vedenje. Starši so naši »obiskovalci«.
Tematiko za projektno delo smo izbrali zato, da bi bili v od-
nosu in komunikaciji s starši v težavnih/kriznih situacijah uspe-
šni. Spraševali smo se:
• Kako staršem sporočiti informacijo, ki je ne želijo slišati?
• Kako razložiti in utemeljiti svoje sporočilo, namenjeno star-
šem otrok s posebnimi potrebami?
• Kako preveriti, ali so starši razumeli naša sporočila?
• Kako spremljati skupne dogovore in jim slediti?
V okviru projektnega dela smo si zadali (po našem mnenju re-
alne in dosegljive – nikoli pa povsem obvladljive) naslednje cilje:
• Izmenjati izkušnje in primere lastne prakse uspešnega sode-
lovanja s starši.
• Naučiti se pravil, strategij in načinov dobre komunikacije.
• Izogibati se pastem slabega sodelovanja in (ne)komuniciranja
s starši.
• Zaznati (in zbrati) potrebe, predloge in zamisli staršev za so-
ustvarjanje in sodelovanje s strokovnimi delavci.
64
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
• Priti do spoznanj, kako pridobiti ciljno skupino zahtevnih
staršev in kako z njimi uspešno razvijati ustrezno komuni-
kacijo.
• Oblikovati smernice za uspešno vodenje pogovora s starši.
• Načrtovati sklop tematskih srečanj s starši (npr. v obliki šole
za starše).
Teoretična izhodišča
Kaj hitro se lahko strinjamo s trditvijo, da je sodelovanje s starši
nujen pogoj za uspešno dopolnjevanje družinske vzgoje in dose-
ganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Medsebojna podpora in zau-
panje sta za napredek otroka bistvena. Soodločanje staršev je mo-
goče do meja strokovnosti, ki so v domeni strokovnega osebja in
drugih strokovnjakov s področja vzgoje.
Enako velja tudi za razmišljanje, da je temelj sodelovanja med
strokovnim osebjem in starši dobra komunikacija in sodelova-
nje na različnih področjih, ob upoštevanju avtonomije vzgojno-
izobraževalne ustanove.
Strokovni delavci izvajamo take oblike sodelovanja s starši, da z
njimi zadovoljimo zahtevam zakonodaje in tistim pričakovanjem
staršev, za katera menimo, da so navzoča. Na ravnanje strokovnih
delavcev vplivajo tudi informacije, ki jih dobijo o učencu in star-
ših. Starši imajo dostikrat nerealna pričakovanja do svojih otrok,
zato je obveščanje o težavah neprijetno in občutljivo. Lažje je spo-
ročiti dobre stvari. Vemo tudi, da se otroci v šoli vedejo drugače
kot doma, in starši niso pripravljeni prisluhniti sporočilom ali pa
otroka neprimerno kaznujejo (Pušnik 2002).
Komunikacija je krožni proces sprejemanja in oddajanja sporo-
čil. Učinkovita komunikacija med dvema je tista, pri kateri si pre-
jemnik razlaga sporočilo pošiljatelja tako, kot je ta želel, da bi si
ga. Učinkovita komunikacija je torej odvisna od učinkovitega pre-
jemanja sporočil, zaradi česar spretnost komunikacije uvrščamo
na področje socialnih spretnosti (Johnson in Johnson 1997).
Medosebna komunikacija je nepogrešljiv sestavni del poklicne
vloge ravnatelja, strokovnega delavca in drugih zaposlenih v vz-
gojno-izobraževalnih zavodih. Razumevanje medosebne komuni-
kacije se je skozi zgodovino razvijalo od enosmerne k dvosmerni,
vse do razumevanja komunikacije kot kompleksnega pojava, kot
jo pojmujemo danes (Ažman 2015).
Pogosto nastajajo pojavi, ki proces komuniciranja motijo; to so
tako imenovani šumi in/ali ovire, ki so pri procesu zaznavanja in
65
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
razbiranja sporočila povezani s psihološkimi ovirami, saj se sam
proces razbiranja dogaja v mišljenju. Pri tem so temeljnega po-
mena predpostavke, vnaprejšnje domneve, ki jih imamo o drugih
ljudeh (Dimbleby in Burton 1995).
Komunikacijo otežujejo ali jo onemogočajo mehanične ovire ali
fizični dejavniki. Mednje sodijo npr. ropot, ki prihaja iz okolice,
zračnost prostora, temperatura, osvetljenost, dnevni čas itd.
Semantične ovire se nanašajo na nepremišljeno uporabo be-
sed. Če besed ne uporabljamo v ustreznem kontekstu in pomensko
ustrezno, je velika verjetnost, da nas ne bodo pravilno razumeli.
Psihološke ovire so povezane predvsem s stališči, prepričanji in
vrednotami in so najpogostejši izvor težav v medosebni komuni-
kaciji. Med psihološke ovire bi lahko uvrstili t. i. jezik nespreje-
manja, kot ga imenuje Gordon (1989) in kamor sodijo ukazova-
nje, opozarjanje, grožnje, moraliziranje, ocenjevanje, kritiziranje,
sramotenje, etiketiranje, interpretiranje, spraševanje, navzkrižno
zasliševanje, če naštejemo le nekatere.
Zavedati se moramo, da je nemogoče ne komunicirati, in to
ozavestiti. Nemogoče je, da ljudje, ki se medsebojno zaznavajo,
med seboj ne bi tudi komunicirali. Vse, kar nekdo govori ali počne,
za nas pomeni določeno informacijo, in vsemu, kar zaznamo mi
sami, dajemo določen pomen.
V vsakdanjem življenju smo ljudje najpogosteje nesrečni in ne-
zadovoljni zato, ker drugi ne ravnajo, ne čutijo in ne mislijo tako,
kot bi mi hoteli. Druge pogosto prosimo, prepričujemo ali celo si-
limo v to, da bi se strinjali z našim razmišljanjem, hkrati pa nas
jezi, kadar drugi od nas pričakujejo in zahtevajo, da bi mi ravnali,
čutili in mislili tako, kot si ne želimo.
Če in kadar se hočemo kakovostno pogovoriti, se moramo znati
poslušati, razmišljati, sporočiti, sprejemati, spoštovati in biti pozi-
tivni, iskreni in pošteni do sebe in sogovornikov.
V komunikaciji in pri sodelovanju s starši otrok s posebnimi po-
trebami pogosto naletimo na nekatere ovire, ki pa se jih moramo
naučiti prepoznavati in jih zaznavati.
V katerih najpogostejših oblikah komunikacije sodelujemo, raz-
vijamo odnos v naših štirih ustanovah?
Pregled prakse kaže, da je različnih oblik sodelovanja veliko in
da so si pogosto podobne. Lahko jih opredelimo glede na različne
posebnosti, kot so formalne in manj formalne oblike, individualne
in skupinske ali celo načrtovane in nenačrtovane. Predstavljamo
jih v preglednici 1.
Življenjske zgodbe otrok, mladostnikov, staršev, učiteljev, s ka-
66
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
preglednica 1 Pregled obstoječih in delujočih oblik sodelovanja s starši v štirih ustanovah
Oblike sodelovanja s starši Ustanova Posebnosti oblik sodelovanja
(a) (b) (c) (d) (1) (2) (3) (4) (5) (6)
Govorilne ure × × × × × ×
Roditeljski sestanki (skupni za vse starše
ali razredni)
× × × × × ×
Izobraževanja za starše, predavanja za
starše, šola za starše (predavanja za
starše, delavnice)
× × × × × × ×
Prireditve na šoli × × × × × × ×
Prireditve v okolju, na katerih nastopajo
naši učenci
× × × × × × × ×
Športne sobote, tek, druženje × × × ×
Vsakodnevna individualna srečanja
(pogovori, obravnave, svetovanja . . .)
z otroki in starši v stiski, s težavami
× × × × × × × × × ×
Klici v stiski, e-pošta . . . × × × × × × × ×
Strokovne skupine za reševanje
posameznih izzivov
× × × × × × × ×
Strokovne skupine za individualizirani
program (ip)
× × × × × × ×
Svet staršev × × × × × ×
Svet zavoda × × × × × × ×
opombe Naslovi stolpcev: (a) Osnovna šola Bogojina, (b) Osnovna šola Venclja Perka Domžale,
(c) Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto, (d) Center za korekcijo govora in sluha Porto-
rož, (1) formalna, (2) neformalna, (3) individualna, (4) skupinska, (5) načrtovana, (6) nenačrtovana.
terimi se srečujemo, so različne in prav vsaka je posebna. Druži
nas osnovno načelo, da se z vso pozornostjo, s strokovnim pri-
stopom in odnosom posvetimo vsakemu posebej. To je načelno
stališče, ki ga morebiti ne izpolnimo vedno, a nam je pri našem
strokovnem delu vedno vodilo.
Starši pogosto postavljajo vprašanja o tistih področjih otroko-
vega/mladostnikovega odzivanja in vedenja, ki je zanje moteče,
nesprejemljivo in si ga ne znajo razložiti. Zato iščejo različne raz-
lage in nasvete glede možnosti spreminjanja otrokovega oziroma
mladostnikovega ravnanja in v zvezi s tem, kako bi spremenili
svoje lastno vzgojno ravnanje. Starši potrebujejo pomoč zlasti pri
reševanju lastnih težav, saj se ob težavah v družini pogosto poču-
tijo nemočne in premalo »usposobljene« za reševanje večjih za-
dreg.
V projektni skupini si delimo izkušnje, saj se pogosto srečujemo
s starši, ki pridejo k nam z jasnim namenom, z velikimi pričako-
vanji v zvezi z rešitvami ter čustveno obremenjeni, napeti, razdra-
67
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
ženi, obupani, žalostni . . . Razumevanje staršev je eno temeljnih
vodil pri našem strokovnem delu.
Pomembna dejavnost na področju sodelovanja s starši je orga-
niziranje in vodenje različnih izobraževalnih programov za starše
otrok in mladostnikov. Mednje sodijo predavanja za starše, na
katerih jih ozaveščamo o aktualnih, ključnih in najpogostejših
vprašanjih v zvezi z odraščanjem, vzgojo, šolanjem, socializacijo
in prevzemanjem družbenih vlog. Vsebine izobraževalnih progra-
mov, ki jih ponujamo, bogatijo znanje udeležencev in jim omogo-
čajo samouresničevanje ter osebnostno rast. Pri večini tematskih
predavanj so navadno navzoči strokovni delavci, pri nekaterih pa
tudi učenci (na primer, kadar so tema učne navade in učenje ter
komunikacija v družini).
Da bi starši svoje poslanstvo kar najustrezneje obvladali in ga
zmogli najbolje opravljati, jim ponudimo možnost nenehnega uče-
nja in pridobivanja novih spoznanj. Ena izmed oblik kontinuira-
nega (do)izobraževanja za starše so t. i. šole za starše. Namenjene
so tistim, ki si želijo potrditev za opravljanje starševskega poslan-
stva, in vsem tistim, ki si želijo poiskati nove poti v vzgoji, še zlasti
kadar jim utečene vzgojne metode in pristopi ne prinašajo zado-
voljstva.
Osnovni namen šole za starše je zmanjševanje strahu pred te-
žavami, poleg tega starše opogumlja to, da lahko o njih spregovo-
rijo, se začnejo z njimi spopadati in skupaj z nekom iščejo reši-
tve. Namen sodelovanja s starši je podpreti jih v njihovi starševski
vlogi pri vzgoji otrok, jih spodbuditi k medsebojni komunikaciji v
družini, s šolo, prispevati k dobremu, odgovornemu in uspešnemu
starševstvu. Vzajemno delovanje staršev in učiteljev lahko torej
pomembno vpliva na otrokov razvoj, predvsem če njihovo sodelo-
vanje temelji na partnerskem odnosu, ki se zavzema za sodelova-
nje in dopolnjevanje med obema stranema.
Metodologija
Za raziskovalni del smo člani projektne skupine oblikovali anke-
tni vprašalnik, ki je najprikladnejša oblika za to, da se poskušamo
poenoteno poglobiti v raziskovanje problemskega področja ter od-
govoriti na vsaj dve izhodiščni raziskovalni vprašanji, in sicer kaj
je pomembno za uspešno sodelovanje s starši in kaj so značilnosti
dobrega odnosa in uspešne komunikacije.
Anketni vprašalnik smo vsebinsko prilagodili potrebam in ciljni
skupini anketirancev, tako v Posvetovalnici za otroke in starše
68
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
preglednica 2 Anketni vprašalnik za starše – P (uporabljen za potrebe Posvetovalnice za otroke
in starše Novo mesto)
Trditev (1) (2) (3)
1. Obiski v Posvetovalnici so ustrezno načrtovani, vnaprej dogovorjeni in usklajeni
z našimi možnostmi.
2. Obiski v Posvetovalnici so dovolj pogosti.
3. Moj otrok naj bo prisoten in aktivno udeležen ob povratnih informacijah (v zvezi
z njim), namenjenih staršem.
4. Moj (starševski) odnos s strokovno delavko v Posvetovalnici je partnerski (temelji
na enakopravnem, sodelovalnem odnosu in odprtem pogovoru).
5. Moj (starševski) odnos s strokovno delavko v Posvetovalnici temelji na zaupanju
in varnosti.
6. Pri iskanju rešitev za izzive, težave, stiske smo soustvarjalni (starši, otrok,
strokovna delavka Posvetovalnice).
7. Med reševanjem težav, zaradi katerih smo obiskali Posvetovalnico, ocenjujemo
težavo in posledično vedenje, ne pa osebe (otroka, staršev).
8. Po nekajkratnih srečanjih in pogovorih s strokovnim delavcem so se težave,
stiske in izzivi, s katerimi se srečujemo, zmanjšali.
9. Strokovna delavka posluša in upošteva moje (starševsko) mnenje, razmišljanje
in doživljanje.
10. Katere oblike sodelovanja s Posvetovalnico se vam zdijo najbolj koristne
(neposredni obiski in pogovori, korekcijske vaje, preventivne dejavnosti
(delavnice), telefonski/elektronski stiki in drugo . . .)?
11. Zakaj?
12. Kakšen odnos in delovanje v Posvetovalnici predlagate za skupno sodelovanje
in soustvarjanje v prihodnosti?
opombe Možni odgovori: (1) se sploh ne strinjam, (2) se delno strinjam, (3) se povsem strinjam.
Novo mesto (Anketni vprašalnik za starše – P) kot v drugih treh
ustanovah/šolah (Anketni vprašalnik za starše – Š). Zato smo
se odločili, da vprašalnika, ki ga uporabljajo v Posvetovalnici za
otroke in starše Novo mesto, ne bomo spreminjali, drugi vpra-
šalnik pa smo prilagodili potrebam drugih treh ustanov ter ga
ustrezno spremenili. Na začetku vseh anketnih vprašalnikov je
bilo povabilo k sodelovanju in navodilo za izpolnjevanje.
Anketni vprašalnik za starše – P je vseboval devet trditev, ki so
jih anketiranci ovrednotili na tristopenjski lestvici. Ob vsaki od
njih so morali izbrati, ali se z njo sploh ne strinjajo, se strinjajo
delno ali povsem. Odgovoriti so morali še na tri odprta vprašanja,
tako da so zapisali utemeljitev odgovora.
Anketni vprašalnik za starše – Š pa je vseboval osem trditev, ki
so jih anketiranci ovrednotili na štiristopenjski lestvici. Ob vsaki so
morali izbrati, ali se z njo sploh ne strinjajo, se strinjajo malo, zelo
ali popolnoma. Odgovoriti so morali še na eno odprto vprašanje,
69
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
preglednica 3 Anketni vprašalnik za starše – Š (uporabljen za potrebe oš Bogojina, oš Venclja
Perka Domžale, Centra za korekcijo sluha in govora Portorož)
Trditev (1) (2) (3) (4)
1. Starši imamo dovolj možnosti (govorilne ure, roditeljski sestanki, dnevi
odprtih vrat, prireditve . . .), da pridemo v stik z učiteljem ter da se
pogovorimo o učno-vzgojnem delu svojega otroka.
2. Učitelj me posluša in upošteva moje mnenje ter želje glede vzgoje in
poučevanja mojega otroka.
3. Starši lahko sodelujemo pri načrtovanju dela in življenja na šoli (ne le
zanimanje za učno-vzgojno delo mojega otroka, ampak tudi seznanjanje s
programom šole, možnost za dejavno vključevanje v razpravo o programu
ter možnost, da se s predlogi vključujem v dogajanje na šoli).
4. Moj otrok naj bo aktivno udeležen na govorilnih urah.
5. Moj odnos z učiteljem na govorilnih urah je partnerski (temelji na
enakopravnem, sodelovalnem odnosu, odprtem pogovoru, partnerja se drug
od drugega učita, si med seboj pomagata, delita si pravice in dolžnosti, si
svetujeta, skupno rešujeta učno-vzgojne težave učenca).
6. Moj odnos z učiteljem temelji na zaupanju. (Učitelj je odprt, sprejema moje
misli, čustva, odzive ter težave, zagotavlja mi podporo in sodelovanje.)
7. Učitelj me posluša z zanimanjem, z zbrano in s spodbudno nebesedno
govorico (z obrazno mimiko, s kretnjami rok . . .).
8. Učitelj mi ponuja možnost, da pridem v stik z njim tudi zunaj govorilnih ur
(individualno dogovorjeni pogovori, roditeljski sestanki, dnevi odprtih vrat,
prireditve . . .) in se tako lahko pogovoriva o učno-vzgojnem področju mojega
otroka.
9. Katere oblike sodelovanja se vam zdijo najbolj koristne in zakaj?
opombe Možni odgovori: (1) se sploh ne strinjam, (2) se malo strinjam, (3) se zelo strinjam, (4) se
povsem strinjam.
tako da so zapisali utemeljitev odgovora. V nadaljevanju predstav-
ljamo oba vprašalnika.
Podatke smo zbirali tako, da je vsak član projektne skupine po-
skrbel za razmnoževanje anketnih vprašalnikov, jih razdelil vsem
staršem učencev od prvega do devetega razreda, s katerimi sode-
luje, ter določil čas za reševanje in rok, do katerega jih morajo
vrniti; ta je bil za vse štiri ustanove različen, in sicer od enega
do treh tednov. Pri tem smo upoštevali raznolikost delovanja po-
samezne ustanove in njene posebnosti. Člani projektne skupine
smo se strinjali, da bomo razdelili poljubno število vprašalnikov,
in predvideli, da bomo v analizo vključili vsaj trideset izpolnjenih
vprašalnikov iz posamezne ustanove.
V Posvetovalnici za otroke in starše Novo mesto so k sodelova-
nju povabili naključnih 42 staršev, ki so s svojimi otroki prihajali
tja; delež izpolnjenih in vrnjenih vprašalnikov je bil stoodstoten.
V oš Bogojina so razdelili 153 vprašalnikov, vrnjenih je bilo 125.
70
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
V oš Venclja Perka Domžale so vprašalnik objavili na šolski spletni
strani in je bil tako dostopen vsem staršem vseh učencev. V enem
tednu so prejeli 66 izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih vključili v
nadaljnjo analizo. V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož
so vprašalnike razdelili staršem vseh 62 učencev; po dveh tednih
so jih prejeli 32, ki so jih vključili v nadaljnjo analizo.
Raziskava je potekala prostovoljno in anonimno. Marca in aprila
2016 smo oblikovali vprašalnike, razdelitev vprašalnikov smo
predvideli maja, z zbiranjem vrnjenih ter izpolnjenih vprašalni-
kov pa smo počakali do začetka junija. Maja smo opravili analizo
po posameznih ustanovah ter si kasneje izmenjali rezultate za pri-
pravo skupnega prispevka.
Pri analizi anketnih vprašalnikov smo upoštevali in predstavili
posamezne poudarke, ki so se članu projektne skupine zdeli naj-
pomembnejši. Povzetke analize smo posredovali vsem staršem v
sodelujočih ustanovah, in sicer po klasični pošti ali pa smo do-
bljene podatke javno objavili. Predvideli smo, da bomo ugotovitve
predstavili tudi v pričujočem prispevku.
Analiza in ugotovitve rezultatov
Analiza anketnega vprašalnika v Posvetovalnici za učence
in starše Novo mesto
V Posvetovalnici za učence in starše Novo mesto smo anketni vpra-
šalnik ponudili 42 staršem in jih povabili k sodelovanju. Odgovori
tistih, ki poiščejo pomoč in moč v naši Posvetovalnici, so nekakšno
»zrcalo« sodelovanja in odnosa staršev z nami, strokovnimi delav-
kami posvetovalnice. Želeli smo si pridobiti povratno informacijo
oziroma njihovo mnenje o delovanju, sodelovanju in soustvarja-
nju z nami, kar bo za nas morebiti dodatna, spodbudna smernica
pri opravljanju našega nadaljnjega poslanstva.
Nihče od staršev, ki smo jih povabili k izpolnjevanju ankete, ni
odklonil sodelovanja. Njihovi odgovori so bili večinoma v skladu
z našimi pričakovanji, doživljanji in občutenji, ki slonijo na prete-
klih izkušnjah.
Starši menijo, da so obiski v posvetovalnici ustrezno vnaprej na-
črtovani, dogovorjeni in usklajeni z našimi možnostmi in da so (v
večini primerov – 73,8 odstotka) dovolj pogosti. Izrazili so mne-
nje, da njihov odnos s strokovno delavko (100 odstotkov) temelji
na enakopravnem, sodelovalnem in odprtem pogovoru in partner-
skem odnosu, za katerega sta značilna zaupanje in varnost (97,6
odstotka). Pri reševanju njihovih težav in stisk smo soustvarjalni in
71
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
odnos gradimo (97,6 odstotka). Vsakega svetovanca, ki nas obišče,
obravnavamo celostno in izhajamo iz njega samega kot celovite
osebnosti in ne le iz njegovega vedenja ali trenutne težave, ki je
ne obvladuje (95,2 odstotka). Starši se ob obiskih počutijo sprejete,
slišane in razumljene (100 odstotkov). Že po nekaj obiskih (veči-
noma) občutijo, da se težave, stiske, zaradi katerih so nas poiskali,
zmanjšujejo (78,6 odstotka).
Navedli so nekaj najbolj koristnih oblik sodelovanja s strokov-
nimi delavkami v posvetovalnici. Med njimi je na prvem mestu
stik, neposredni obisk, pogovor, na osnovi katerega ustvarimo za-
upanje in zasnujemo skupni načrt za iskanje rešitev. Navedli pa so
tudi potrebo po delavnicah, predavanjih, elektronskem »stiku« kot
možnosti za sodelovanje z nami.
Vse navedene oblike sodelovanja in povezovanja starši poznajo,
saj v našem medsebojnem in vzajemnem odnosu že živijo in de-
lujejo. Sporočili so nam, da posebni primeri zahtevajo posebne
obravnave in rešitve, te pa so mogoče ob individualnem pristopu
in neposrednem stiku. To omogoča občutek varnosti in neposre-
dne sprejetosti, enakovredno komunikacijo, vzajemno soustvarja-
nje rešitev iz težav in ponuja takojšnjo povratno informacijo (drug
drugemu).
Nekoliko izstopajoč je bil le odgovor staršev, naj njihov otrok
ne bo navzoč ob povratnih informacijah (v zvezi z njim – 54,7 od-
stotka jih je odgovorilo tako). Odgovor ni tako zelo presenetljiv, saj
starši velikokrat izrazijo željo in potrebo, da z nami spregovorijo
sami (ne v navzočnosti otroka). To je velikokrat dobrodošlo in do-
bronamerno, saj pri predstavitvi težave, stiske, vzroka, zaradi ka-
terega nas obiščejo, težko obvladujejo čustva, razmišljanje in do-
življanje ob lastnih neljubih, neželenih in nepredvidenih vzgojnih
in družinskih situacijah. S svojimi izjavami bi prizadeli otrokovo
samopodobo, ki je že tako ali tako okrnjena. Njihov odnos z otro-
kom/mladostnikom bi bil lahko, če bi bil navzoč tudi on, še bolj
(kot je že sicer ob njihovem prihodu) ogrožen.
Kot namig za sodelovanje s svetovanci v prihodnje so nam po-
nudili razmišljanje, da na svoji spletni strani odpremo blog s ko-
ristnimi vzgojnimi namigi, nasveti, možnostjo odprtih vprašanj . . .
Predlagali so, da bi (še) večkrat obiskali vrtce in šole in se s stro-
kovnimi predavanji, delavnicami neposredno vključili v obravna-
vanje in reševanje različnih težav, zadreg in zablod. Večinoma pa
so nam starši, ki smo jih vključili v anketo, v povratni informaciji
sporočili, naj ohranimo primere dobre prakse, ki v naši posveto-
valnici že »živijo« in delujejo.
72
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
Analiza in ugotovitve anketnega vprašalnika
na Osnovni šoli Bogojina
Ugotovitve analize kažejo, da so obiski v šoli ustrezno načrtovani
in usklajeni z možnostmi staršev, prav tako so dovolj pogosti. Nav-
zočnost otrok na govorilnih urah ni v navadi, staršem pa se zdi
smiselno, da bi jo z naslednjim šolskim letom uvedli kot stalno
prakso.
Odnos staršev z učitelji in drugimi strokovnimi delavci je part-
nerski in temelji na zaupanju in starši imajo občutek varnosti. Pri
iskanju rešitev, težav in premagovanju stisk dobro sodelujejo. Ka-
dar starši v sodelovanju z učitelji in drugimi strokovnimi delavci
rešujejo težave, ocenjujejo težavo in vedenje, ne pa osebe. Po ne-
kajkratnih srečanjih in pogovorih se težave zmanjšujejo. Učitelji
in drugi strokovni delavci mnenje staršev poslušajo in ga upošte-
vajo.
Starši menijo, da so najbolj koristne oblike sodelovanja govo-
rilne ure, ker gre za osebni stik, diskretnost, odkrit pogovor o
otroku, na njih dobijo konkretne informacije, ki jih zanimajo, po-
govor o otroku je oseben in poglobljen, deležni so besedne in ne-
besedne komunikacije, težave lahko tako rešujejo sproti, odnos z
učiteljem je pristen. Tudi roditeljski sestanki se jim zdijo koristni,
nato sledi komunikacija preko E-asistenta, telefona in elektronske
pošte. Izobraževanja za starše se jim zdi manj koristna oblika so-
delovanja (le 6,4 odstotka jih meni, da so koristna), 0,8 odstotka
staršev pa pogreša neformalna druženja.
Vprašani so za sodelovanje v prihodnosti predlagali več druže-
nja v šoli: športne igre za starše, učence, učitelje; delavnice za
starše in učence v zimskem času. Delež vseh vprašanih, ki niso
napisali nobenih predlogov, je bil 13,6 odstotka.
Starše smo povprašali tudi, kaj bi nam še radi sporočili. Zapisali
so, da so zadovoljni z delom šole, zadovoljni so, ker spodbujamo
otroke k različnim dejavnostim, posamezniki pa si želijo več šport-
nih in interesnih dejavnosti. Nekateri so nezadovoljni s prehrano
za diabetike in hrano nasploh, nekateri imajo pripombe tudi glede
urnikov za prevoz otrok z avtobusi. Nekaj posameznikov je učite-
ljice poimensko pohvalilo.
Analiza in ugotovitve anketnega vprašalnika
na Osnovi šoli Venclja Perka Domžale
Najbolje ocenjene trditve (povprečna vrednost 3,3 od 4) so bile ti-
ste, ki se nanašajo na to, ali imajo starši dovolj možnosti, da pridejo
73
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
v stik z učiteljem in da je odnos na govorilnih urah partnerski, kar
pomeni, da je pogovor odprt in da težave rešujejo skupaj. Trditev,
da je odnos staršev z učiteljem na govorilnih urah partnerski in
da temelji na enakopravnosti, sodelovanju, so ocenili s povprečno
vrednostjo 3,2 od 4. Enako so ocenili še trditve, da učitelj starše
posluša z zanimanjem, zbrano in s spodbudno nebesedno govo-
rico ter da jim ponudi možnost, da pridejo v stik z njim tudi zunaj
govorilnih ur. Sledile so trditve (povprečna vrednost 3,1 od 4) o
tem, da učitelj posluša in upošteva mnenje staršev, da odnos te-
melji na zaupanju.
Naslednja trditev (Moj odnos z učiteljem na govorilnih urah je
partnerski: partnerja se drug od drugega učita, si medsebojno po-
magata, delita si pravice in dolžnosti, si svetujeta.) je bila ocenjena
s povprečno vrednostjo 3,0 od 4. Najslabše so starši ocenili trditev,
da imajo dovolj možnosti za lastno dejavno participacijo na ravni
šole, in sicer s povprečno vrednostjo 2,8 od 4. Na vprašanje, katere
oblike sodelovanja se jim zdijo najbolj koristne in zakaj, so najpo-
gosteje odgovorili, da so to govorilne ure ali individualni pristop.
Starši so v 85 odstotkih izrazili mnenje, da imajo dovolj mož-
nosti priti v stik z učiteljem ter se pogovoriti o učno-vzgojnem delu
svojega otroka. Le 3 odstotki anketirancev se s to trditvijo niso stri-
njali. Pri drugem vprašanju se je 39 odstotkov anketirancev popol-
noma strinjalo s trditvijo, da jih učitelj posluša in upošteva njihovo
mnenje ter želje glede vzgoje in poučevanja otroka, 33 odstotkov
se jih je z njo zelo strinjalo, 21 malo, 6 odstotkov pa se z njo ni
strinjalo. 60 odstotkov staršev je izrazilo mnenje, da imajo dovolj
možnosti za to, da so na ravni šole tudi sami dejavni.
Vprašanjem, ki so bila vezana na odnos med učiteljem in starši
na govorilnih urah, so v povprečju namenili 3,2 točke (od možnih
4). To pomeni, da je prevladovalo mnenje, da so z odnosom med
učiteljem in starši zadovoljni.
Slabih 70 odstotkov staršev je menilo, da imajo poleg govoril-
nih ur dovolj možnosti za pridobivanje informacij o svojem otroku,
nekateri (5 odstotkov) pa so zatrdili, da je drugačnih oblik sodelo-
vanja premalo. Vsekakor pa se jim zdijo najpomembnejša oblika
sodelovanja govorilne ure in individualni pogovori.
Analiza anketnega vprašalnika v Centru za korekcijo
sluha in govora Portorož
Najbolje ocenjene trditve (povprečna vrednost 3,6 od 4) so bile
tiste, s pomočjo katerih smo ugotavljali, ali učitelj staršem ponudi
74
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
možnost, da pridejo v stik z njim tudi zunaj govorilnih ur in se
tako pogovorijo o učno-vzgojnem področju otroka, ali imajo starši
dovolj možnosti, da pridejo v stik z učiteljem ter da se pogovorijo o
delu svojega otroka, ter ali jih učitelj posluša in upošteva njihovo
mnenje in želje glede vzgoje in poučevanja otroka.
Naslednje tri trditve so dobile enake povprečne vrednosti, in si-
cer 3,5 (od 4). Nanašale so se na opredelitev odnosa med starši in
učiteljem, ki temelji na zaupanju, odnosa z učiteljem, ki je par-
tnerski, in na njihovo razumevanje učitelja, ki posluša z zanima-
njem, z zbranostjo in s spodbudno nebesedno govorico.
Trditev, da starši lahko sodelujejo pri načrtovanju dela in življe-
nja na šoli, so anketiranci ovrednotili z oceno 3,2, možnost, da bi
bil otrok dejavno udeležen na govorilnih urah, pa z najnižjo oceno,
in sicer 2,6.
Na vprašanje, katere oblike sodelovanja se zdijo staršem najbolj
koristne in zakaj, so odgovorili izčrpno, zato navajamo njihove od-
govore in ključne besede in besedne zveze, ki povzemajo njihove
odgovore.
• Adventne delavnice, ko imaš možnost sodelovati s starši in
otroki.
• Medsebojno sodelovanje med učiteljem in starši. Malo sem
pogrešala to v zadnjih dveh letih, ker nas je v prvem razredu
razredničarka sproti obveščala o snovi in učenju.
• Zaupanje v učiteljevo delo. Dosegljivost učitelja tudi zunaj
govorilnih ur.
• Da učitelj pomaga otroku tudi takrat, ko je bolan in odsoten
od pouka.
• Moj odnos z učiteljem temelji na zaupanju.
• Učiteljice razumejo angleški jezik.
• Osebna komunikacija, komunikacija preko esemesov in mai-
lov.
• Komunikacija preko telefona, esemesov, mailov in govorilne
ure. Prva je koristna v nujnih primerih, govorilne ure pa so
namenjene daljšim pogovorom in razreševanju težav.
• Najbolj koristno se nam zdi, da je učiteljica dostopna po tele-
fonu, kadar smo v skrbeh zaradi otrokovega počutja in pre-
hranjevanja. Tudi pisna oblika komuniciranja se nam zdi v
redu, saj nam učiteljica da jasna navodila za domače naloge,
izlete in podobno.
• Pogovor, svetovanje, skupno iskanje rešitev. Na ta način
75
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
lahko pridemo do uspeha in do rezultatov (napredovanje
otroka).
• Stalna možnost povezave z učiteljem, tako lahko hitro in do-
sledno rešujemo težave.
• Zagotovo je pogovor na štiri oči najboljši, ker pa ni vedno
mogoč, je elektronska pošta najbolj koristna.
• Sprotno reševanje morebitnih težav.
• Sodelovanje med učiteljem, starši in otrokom, saj tako naj-
prej rešimo težave.
• Moja lastna izkušnja.
• Pogrešam več vsakodnevnih informacij o poteku dneva v šoli
(glede na to, da moj otrok težko opiše celoten potek in po-
vzame dogajanje).
• Poleg govorilnih ur so koristni roditeljski sestanki, da starši
spoznamo načrt šolskega leta, šole v naravi.
• Govorilne ure, roditeljski sestanki, seznanitev z dejanskim
stanjem učenca.
• Dober odnos učitelja do učenca, učenca do učitelja. Učitelj
zna prisluhniti učencu.
• Najboljša je komunikacija med učiteljem in starši. Le tako
lahko delamo, kar je najbolje za otroka.
• Učitelj mi daje možnost, da pridem v stik z njim zunaj govo-
rilnih ur. Ker s sodelovanjem lahko rešujemo učno-vzgojne
težave otroka.
• Individualne govorilne ure, možnost sodelovanja staršev pri
usmerjanju otroka, pomoč pri doseganju učnih ciljev, izbolj-
šanje vedenja, usmerjanje otroka skupaj z učiteljem k ciljem,
ki smo si jih med šolskim letom zastavili, roditeljski sestanki
in težave, s katerimi se srečujemo v okviru posameznega ra-
zreda, možnost pogovora in reševanja morebitnih težav, so-
delovanje med učitelji in starši – seznanjanje s pristopom in
metodami, ki bodo vplivali na zastavljene učne in vedenjske
cilje otroka.
• Sodelovanje je odlično.
Sklep
Iz naših izkušenj in empiričnega dela (poglabljanje v vsebino naše
projektne skupine) povzemamo sklepne misli, ki so lahko naše vo-
dilo pri delu s starši tudi v prihodnje. Z gotovostjo trdimo, da je
76
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
predpogoj za dober dialog in sodelovanje s starši dober odnos, ki
pa je lahko »živ« in uspešen le, kadar je komunikacija ustrezna
oziroma kadar si pomagamo s spretnostmi in veščinami sporoča-
nja in poslušanja. Izpostavili bi zlasti pomen poslušanja in tega,
da drug drugega slišimo. Vedno znova moramo preverjati, kako se
slišimo in kako se razumemo. Dialog mora biti enakopraven, kar
pomeni, da sta v njem udeležena oba partnerja: starši in strokovni
delavci.
Zavedati pa se moramo, da večji del odgovornosti za vzposta-
vitev uspešnega sodelovanja in dobrega odnosa z našimi sogovor-
niki, starši, v šolskem prostoru vendarle nosimo strokovni delavci,
zato moramo vseskozi in ob vseh raznolikih priložnostih ohranjati
profesionalen odnos in odločen način komunikacije. Predvsem je
treba izboljšati poslušanje, saj strokovni delavci pogosto »verja-
memo« v to, da moramo nenehno pomagati reševati težave in iz-
zive drugih ter vselej in vsakomur ponuditi nasvet. Zato je naloga
in obveznost ravnatelja, da kolektivu omogoča stalno izobraževa-
nje in ozaveščanje na področju komunikacijskih vrlin in spretno-
sti, s poudarkom na poslušanju. Razvijanje dobrih medsebojnih
odnosov in spretnega komuniciranja v šolah ni nikoli dokončano,
treba ga je nenehno krepiti in potrjevati. Sporočanje in poslušanje
vključujeta vrsto vrednot, kot so strpnost, razumevanje, sprejema-
nje različnosti, vztrajnost, pozornost . . . Verjeti moramo v dober
namen vseh deležnikov in si prizadevati k istemu cilju, ki nam
vsem odpira skupne poti za reševanje neljubih, nepredvidenih, ne-
želenih in/ali konfliktnih situacij.
Projektno delo nas je povezalo in prepletlo naše razmišljanje,
izkušnje in delovanje. Ob obiskih v različnih šolah, zavodih smo
spoznali svojskost in posebnosti vsakega od njih in poiskali stvari,
ki jih lahko primerjamo z lastnim zavodom ali pa jih, kadar smo
prepoznali koristnost, pomen ali vrednosti določene vsebine, uve-
demo v svoje okolje.
Oblikovali smo skupno mnenje, ki izraža veliko potrebo po stal-
nih in sprotnih refleksijah in supervizijah, ki jih ravnatelji, direk-
torji zelo potrebujemo in jih pri vodenju močno pogrešamo.
Medsebojni dialog, »živ« odnos oziroma stik, ki temelji na var-
nosti, sprejetosti in razumevanju, je pri reševanje nenehnih in
sprotnih izzivov, s katerimi se prav vsi vsak dan srečujemo, naj-
pomembnejši.
Povratne informacije, ki smo jih dobili z vprašalnikom, so zelo
spodbudne in kažejo na izjemno dobro sodelovanje med strokov-
nimi delavci in starši. Rezultate bomo predstavili v posameznih
77
Marko Strle, Mateja Petric, Petra Korošec in Sabina Juhart
kolektivih in svetom staršev oziroma svetom zavodov ter v prilož-
nostni zloženki, v kateri bomo spregovorili o ključnih smernicah
za uspešen dialog.
Namesto zaključka
V svetovalnem procesu ali povsem običajni komunikaciji je mno-
gokrat (vsaj na začetku) bolj pomembno, kako zbiramo podatke ali
podajamo informacije, kakor pa to, katere podatke zbiramo in ka-
kšne informacije si želimo podeliti s starši. Prvi stik je nadvse po-
memben. Starši in otroci ne potrebujejo le povratne informacije,
začutiti morajo našo podporo, imeti morajo občutek varnosti in
zaupanja. Starši ne smejo misliti, da jih zaslišujemo, ampak da se
zanimamo zanje, da jih slišimo, razumemo in da smo pripravljeni
ostati »z njimi«. Potrebujejo potrditev, razumevanje in varnost.
Velika umetnost je izbrati način in pot, kako staršem sporočiti
neželeno novico. Sporočanje neželene novice mora biti vsekakor
osebno in ne preko elektronske pošte, navadne pošte, telefona ali
koga »tretjega«. Navedemo zgolj svoje strokovne ugotovitve in dej-
stva, nikoli ne dajemo sodb. Sporočamo jih na dostopen, sprejem-
ljiv in razumljiv način. Izjemno pomembno je, da znamo prido-
bljene podatke tudi varovati. Svojih strokovnih ugotovitev, spo-
znanj, rezultatov nikoli ne prikrivamo. Strokovnjak mora staršem
svoje strokovne ugotovitve in mnenje povedati v razumljivem je-
ziku. Povratno informacijo, ki jo podamo staršem, je treba vselej
preveriti. Vedno moramo tudi preveriti, kako so nas starši »slišali«
oziroma kako so nas razumeli.
Zavedamo se, da takrat, kadar človeka bremeni stiska, kadar
nad razumom prevladajo čustva, razum ne more delovati tako, ka-
kor sicer more in zmore. Čustva so močnejša in težko jih je pre-
magovati in obvladovati.
Starši potrebujejo predvsem občutek varnosti, sprejetosti in ra-
zumevanja. Potrebujejo potrditev, da niso slabi starši in da so reši-
tve vedno mogoče. Za to pa so potrebni dobri medsebojni odnosi
in odločna komunikacija. Kot strokovni delavci smo dolžni poskr-
beti za uspešno, strpno in razumljivo komunikacijo ter zagotoviti
pogoje za uspešno reševanje težav, konfliktov, stisk. Odgovornost
za uspešen razplet dogodkov je vendarle na naši strani (na strani
stroke). Staršem sporočiti, da nimajo prav, da se motijo v svojih
odločitvah, da so dogodki, situacije, doživljanja . . . lahko tudi dru-
gačni, kot jih vidijo oni, je velika umetnost. Sporočiti nekaj, česar
sogovornik noče slišati, in to tako, da nas bo slišal in razumel, je
78
Sodelovalni dialog strokovnih delavcev in staršev
največja umetnost. Zavedati se moramo človekovega celostnega
odziva, zato moramo bdeti nad lastnimi in sogovornikovimi ču-
stvi, odzivi in razmišljanji. Naš namen in cilj je staršem olajšati
razmišljanje, doživljanje in jih spodbuditi k iskanju rešitev, ki so
sprejemljive, razumske in nasploh mogoče. Pot pri tovrstnem is-
kanju rešitev je pogosto strma, dolga in naporna, zadovoljstvo na
koncu poti, na »cilju«, pa toliko večje.
Ugotovili smo, da so oblike sodelovanja s starši, ki jih v posa-
meznih ustanovah poznamo, negujemo in vzdržujemo, različne,
cilji pa ostajajo enaki.
Literatura
Ažman, T. 2015. »Komuniciranje v vzgojno-izobraževalnem zavodu.«
V Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju, ur. M.
Zavašnik Arčnik in J. Erčulj, 67–78. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Dimbleby, R., in G. Burton. 1995. More Than Words: An Introduction to
Communication. London: Routledge.
Glasser, W. 2000. Counseling with Choice Theory: The New Reality
Therapy. New York: HarperCollins.
Gordon, T. 1989. Družinski pogovori: razreševanje konfliktov med otroki
in starši. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Johnson, D. W., in R. Johnson. 1997. Learning to Lead Teams: Developing
Leadership Skills. Edina, mn: Interaction.
Pušnik, M. 2002. Razrednik v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Marko Strle je ravnatelj Centra za komunikacijo, sluh in govor
Portorož. marko.strle@guest.arnes.si
Mateja Petric je direktorica Posvetovalnice za učence in starše
Novo mesto. mateja.petric2@guest.arnes.si
Petra Korošec je ravnateljica Osnovne šole Venclja Perka
Domžale. petra.korosec@guest.arnes.si
Sabina Juhart je ravnateljica Osnovne šole Bogojina.
sabina.juhart@guest.arnes.si
79