Poštnina plačana » gotovini CENA IZVODU 10 DIN r krilca izdaja časopisno založniško podjetj ♦Polet« — Ureja uredniški odbor — Od govorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din L.iubl : 0,10.3» /br3a°*• / boljši iar (Hra) 0:0* Dobrna : 0, Rudar I je z 29 toč-mesto zasavskih pio-Inž. Petrič Leto XI. — Štev. 35. V Ljubljani, 14. avgusta 1955 iiii==== mm XIV. balkanske Igre v atletiki izenačili iz ___o srečanje B-repre-z«ntanc Nemčije in Jugoslavije 25. septembra v Ljubljani. Na isti dan se bosta -^-reprezentanci pomerili v Beogradu. Ljubljana bo torej po dolgem času zo-Pet videla odlične nogometaše. Nemška dr“ga garnitura namreč kaj malo za-osta5a za A-reprezentanco, ki je lani “svojila celo naslov svetovnega prvaka, rogoče v Ljubljani ne bomo videli rav-Fritza Walterja, Posipala, Liebriclia in ^odobnih »zvezd«, zato pa bo tudi pri as gotovo nastopila enajsterica, ki bo zadala našim nogometašem mnogo posla, saj se zna zgoditi, da bo močnejša od B-reprezentance Anglije, ki smo jo že videli v Ljubljani. Nemci razpolagajo z velikim številom odličnih mladih igralcev, ki vedno bolj ogrožajo svoje starejše tovariše v I. moštvu. Z mnogimi mladimi igralci so se naši nogometaši že srečali, saj sja se nedavno pomerili mladi reprezentanci Jugoslavije in Nemčije. Tekma se je končala neodločeno, pripomniti pa je treba, da Nemci niso postavili vsega, kar premorejo, tako sta na. pr. manjkala odlična napadalca iz Hamburga Sturmer in Seeler. Tekma v Ljubljani bo gotovo prvorazredni športni užitek in zato bomo naše bralce sproti obveščali o vseh podrobnostih. Ljubljana, 14. avgusta. — Danes dopoldne se je začelo na stadionu Odreda prvenstvo Slovenije za mladince, na katerem nastopa okoli 70 tekmovalcev Kladi var ja, Maribora, Branika, Kamnika, Jesenic, »Partizana*. Črnomelj in Kočevje, Ljubljane, Svobode^ in Odreda. Udeležba ni najboljša, društva pa se zopet niso držala prijav in so postavila dejansko na start le dobro polovico prijavljenih tekmovalcev. Proti takšni neresnosti bo treba podvzeti resne ukrepe, saj izgubi tekmovanje vsakršno resnost. Simonič (PC) 4:17.8, Pak (M) 4:22.4, Babnik (O) 4:30.2, HOm ovire: Kolnik (O) 15.3, Sluga (L) 15.9, Puc T. (L) 16.1, daljina: Urbajs (K) 6.36, Kolnik (O) 6.15, Dominko (S) 6.08, Pečnik I. (O) 5.91, palica: Lcšek (K) 3.60, Sva gel j (O) 3.10, Adamič (PK) 3.00, krogla: Čihal (PK) 13.74, Vidovič (B) 13.45, Pečnik F. (O) 11.64, Vesel (PK) 11.30, Jemec (L) 11.23. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo, zopet pred praznim stadionom, pa tudi sodnikov je precej manjkalo. Od dopoldanskih izidov moramo omeniti še met kladiva, v katerem je poskrbel za majhno presenečenje Mariboičan Ledinek, ki je V ugodnih vremenskih razmerah in solidnih napravah so bili doseženi v večini disciplin zelo dobri rezultati. Kakor je Kolnik presenetil na 110 m ovire, tako mu ni šlo v daljini, kjer je moral prepustiti zmago mnogo sigurnejšemu Urbaj-su. Skok ob palici je postal seveda da smo prepri- b|ez te.ža.v Plen odličnega Leška ki m imel danes najmanjše konkurence. V odsotnosti državnega reprezentanta Penka, se je moral Čihal kar potruditi, da je premagal Vidoviča. Članski prvak Slovenije na 100 m Zajc je bil seveda tudi med mladinci najhitrejši in je zopet izenačil mladinski rekord Slovenije, ki ga drži skupaj z Lorgerjem. Tekmovalcem na 1500 m, zlasti Hafnerju kot mnogo boljšemu, se ni preveč mudilo in so šele v finišu odločali o plasmaju. Koprola nismo smatrali za favorita na 400 m, zato je njegova zmaga in zelo dober rezultat prijetno presenetil »številne« gledalce. Rezultati prvega dela prvenstva — 100 m: Za jc (L) 11.1, Torkar (PK) 11.4, Dominko (S) 11.6, Solarevič (S) 11.7, Ponikvar (Kam) 11.8, Sluga (L) 11.9, 400 m: Koprol (O) 52.3, Valant (O) 52.7, Breznik (L) 53.0, Pilgram (S) 56.7, 1500 m: Hafner, (L) 4:16.2, premagal oba ljubljanska favorita. Prva disciplina popoldanskega programa 400 m z ovirami je prinesla mladincu Ljubljane Hafnerju še drugi naslov. Štirje enakovredni skakalci so pri skoku v višino vodili zagrizeno borbo. Manjše število neuspel in skokov je prineslo prvo mesto Drakslerju. Kvaliteta metalcev diska je vendar nekoliko napredovala, saj so danes vsaj trije tekmovalci presegli znamko 40 m. Tekmovalci na 800 m so bili v prvem krogu vsi prepočasni, da bi mogli doseči rezultate pod 2 minuti. Zanimivo je, da je zmagovalec Lorber tekel drugi krog celo hitreje od prvega. Mogoče največje presenečenje prvenstva pa predstavlja zmaga, malo znanega Derganca nad favoriziranim Molanom v teku na 3000 m. Do 300 m pred ciljem je vodil Molan in večkrat je kazalo, da Derganc ne bo mogel več vzdržati solidnega tempa. (Nadaljevanje na 8 strani) CSR: JUGOSLAVIJA as. ali a9. aw©is$fa v L n&Piaai zaključkom redakcije dobili obvestilo, da bo odigrana 28. ali 29. t. m. v Ljubljani meddržavna nogometna tekma reprezentanc gluhih Jugoslavije in ČSR. To bo za Ljubljano svojevrsten in zanimiv dogodek, kajti tekem takšnega značaja Ljubljančani še niso imeli priložnosti videti. Tekma pa bo tudi kvalitetno Druga dirka za državno kolesarsko prvenstvo IZREDEN USPEH SLOVENCEV Koperčan Piciga na 2. mestu — Kandidati za državno reprezentanco še niso znani — Nesoglasje med Vargo in Petrovičem na dostojni višini, saj je jugoslovanska reprezentanca olimpijski prvak gluhih in je tudi sicer žela prav lepe uspehe v raznih srečanjih. Tekma je organizirana na pobudo jugoslovanske športne zveze gluhih v Beogradu, organizator v Ljubljani pa bo Zveza gluhih Slovenije. Pripomnimo naj še, da bo od 23. do 27. t. m. v Zagrebu svetovni kongres Zveze gluhih in bodo tedaj tam na sporedu različna mednarodna športna tekmovanja, kot zaključek pa tudi nogometna tekma gluhih reprezentanc Jugoslavije in ČSR v Zagrebu, nato pa še v Ljubljani, verjetno na -■* stadi- onu ob Titovi cesti. Karlovac, 14. avgusta. — Že sinoči, ko smo prišli v Karlovac, smo videli, da ta kolesarska dirka ne bo organizacijsko dobro izvedena. Že takoj v začetku je bilo tesno s prenočišči in bi skoraj nekateri ostali brez njih. če bi si jih sami ne preskrbeli. Na startu je bilo prijavljenih 51 dirkačev iz 18 klubov, med njimi 9 slovenskih dirkačev iz 5 klubov. Zanimivo pa je in hkrati nekoliko žalostno, da je nastopil za Odred lc en sam tekmovalec, prav tako pa tudi za mariborski Branik, medtem ko je za »Partizana«, Vojvodi-Fotokemiko iz Zagreba nastopilo kar po 5 tekmovalcev. Na . -™«5mh igrah v Istambulu (59.70) splošno lahko rečemo, da mesto Kar-J prav lepa mednarodna znamka lovac ni bilo prav nič v znamenju v»n Gubijan je zablestel z novim -Jugoslovanskim rekordom prav v casu. ko so ga mnogi prištevali že ?let* »staro železo«. Njegov rezulat no jn » ®etu kladiva, dosežen danes na .»•kanskih igrah v Istambulu (59.70) te velike športne prireditve. Ko smo povprašali nekatere temovalcc za mnenje o izidu, med njimi tudi Vargo in Petroviča, na kakšen uspeli računata, sta se oba izogibala odgovorom in pri tem računala, kdo bo koga prekosil. NA 168 KILOMETROV Ob 7.45 je bil dan start za precej težko dirko na 168 km dolgi progi od Karlovca do Delnic in nazaj. Zjutraj je sicer kazalo, da bo pričelo deževati, saj so se kopičili ogromni oblaki na nebu. Vendar do dežja ni prišlo, pač pa je bilo ravno obratno. Zjutraj je bilo ozračje prijetno razldajeno zaradi celonočnega dežja in to je bilo prav primerno za začetek dirke. Kmalu pa je začelo sonce močno pripekati in je žgalo dirkače vso pot do Delnic in nazaj, kar je nekaterim godilo, drugim pa zopet ne. Najprej je pobegnil Jugo, vendar ga je skupina kmalu ujela. Za njim je poskušal ubežati Osrečki, vendar ie tudi njegov poizkus ostal brez uspeha. Prvi večji klanec pred Vukovo Gorico je povzročil, da se je cela skupina dirkačev razdelila. Nastali sta dve večji skupini, nekoliko manjši, na koncu pa so bili tako imenovani »romarji«. Takšen vrstni red je bil tndi pri Preseki, 54 km od starta, ko smo dirkače pričakovali. Najprej je prišla prva večja skupina, v kateri je bilo kakih 23 do 30 dirkačev na čelu s Petrovičem. Med ostalimi smo videli Jcši-(Nadaljevanje na 2. strani) Samo 14 cm za svojim jugeutovan-skim rekordom je v Carigradu zaostala Od redova metalka krogle Milena Usenik Izreden uspeh Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) ča, Picigo, Žižka, Žirovnika in še nekatere druge. Za njimi je v razdalji kakih 1200 m vozila druga skupina, ki jo je vodil Jugo. V tej skupini je vozilo precej slovenskih dirkačev, pa tudi nekaj favoritov dirke. Za tema skupinama so prišli mimo nas še ostali precej razbiti in nadaljevali dirko proti najnapornejšemu klancu pri Kupjaku. Ko so ga prevozili, so po obratu odhiteli nazaj. Najprej je vozila vodilna skupina, v kateri je bilo kakih 17 dirkačev, med njimi tudi nekaj Slovencev. Tej skupini je sledila druga skupina, obstoječa iz 9 dirkačev. Ta vrstni red se ni izpremenil kakih 20 km od obrata, potem pa so začeli dirkači vedno bolj odstopati od dirke. DIVJA BORBA ZA PRIMAT Za Severinom na Kolpi se je pričela precejšnja borba. Kulevski je vodil s kakih 300 m prednosti, za njim pa Petrovič in Vuksan. Petrovič je skušal na mostu čez reko Dobro pobegniti, vendar mu pobeg ni uspel, ker so ga njegovi sotekmovalci gonili kakih 3 km, nakar pa je odnehal. Vožnja je trajala dalje in malo naprej od Mrzlega polja sta si priborila prednost Piciga in Della Petra, ki sta prednost vse bolj po-večavala ter se med seboj borila kdo bo prvi prevozil ciljno črto. Piciga je bil skoraj ves čas v vodstvu, toda Della Pietri je uspelo, da ga je tik pred ciljem prehitel ter prispel na cilj prvi, nekoliko pred Picigo v istem času. Kmalu za njim je prišla na cilj tudi skupina 14 vozačev, med katerimi je bilo tudi nekaj Slovencev in kandidatov za državno reprezentanco. Petroviču je 200 m pred ciljem počila guma in je privozil na cilj kot štirinajsti s prazno zračnico. Značilno je, da so vsi dirkači zelo povečali tempo zadnjih 500 m pred ciljem, kjer . so z nervozo pričakovali plasma posameznikov. NASI SO SE DOBRO ODREZALI Če pomislimo, da je med prvo petnajsterico kar 8 Slovencev, je to vsekakor zelo lep uspeh, ki nam kaže, da je mlada garda slovenskih dirkačev resno vzela svojo naiogo in nas na dirki častno zastopala. Vsi tekmovalci so še mladi, razen Della Sante, ki je že večkrat nastopil kot državni reprezentant. VARGA SE PRITOŽUJE »RADIO ZAGREB« - REŠILNI AVTOMOBIL Ob tej priložnosti naj se javno zahvalim tov. Macanoviču, reporterju Radia Zagreb, ki je s svojim avtomobilom spremljal to kolesarsko dirko. Organizatorji dirke so namreč odklonili vsako možnost, da bi se razen funkcionarjev vozili na motornih vozilih z njimi tudi novinarji (kar pa sicer za dva novinarja. kot sem videl, ni veljalo). Zato me je gostoljubno sprejel v svoj avto tov. Macanovič ter sva skupno nekaj časa spremljala dirko, nato pa se vrnila na cilj, da bi pričakala dirkače ob prihodu. Med potjo smo najprej pobrali poškodovanega Vargo, s katerim je Macanovm hitro opravil intervju, nato pa še nekega dečka, ki je padel s kolesom čez cesto in se precej poškodoval. Tako smo hkrati opravljali funkcijo poročevalca, reševalca in sanitejea. Zelo zanimivo ali ne?! Omeniti moram še, da je bila organizacija pomanjkljiva, saj je bilo premalo sodnikov in premalo vozil za spremljavo, na koncu pa je odpovedal še celo kamion, ki bi moral pobirati zaostale dirkače. Pač zares se je tokrat pokazala nespretnost prirediteljev. Posledica tega je bila precej burna seja sodniškega zbora ob koncu saj niti na cilju niso mog- vETO XI Štev. 33 Stran 2 11 določiti pravilnih rezultatov vseh dirkačev, ki so prevozili ciljno črto. Poudaril bi še, da je bila proga zelo zahtevna, dirkači pa premalo požrtvovalni, kar nam kaže že dejstvo, da je startalo 51 dirkačev, na cilj pa jih je prišlo le 28. Rezultati: 1. Della Petra (Partizan) 4;52:3, 2. Piciga (Proleter, Koper, 3. M. Ješič, 4. Della Santa (Proleter, Koper, 5. Bajlo (1. maj, Zagreb), 6. Vuksan (Vojvodina), 7. Bo-nin (Proleter, Koper), 8. Žirovnik (Rog, Lj.), 9. Bajc (N. Gorica), 10. Žižek (Branik), 11. Flajs (Odred), 12. Kulevski (Slota, Skoplje), 13 Petrovič (Partizan), 14. Valant (Rog) vsi isti čas, 15. Pokupec (Fotokemi-ka, Zagreb) 4;57:06. Generalni plasma po drugi dirki: I. Ješič M. 35 točk, 2. Della Petra 20 točk, 3. Piciga, 4. Vuksan, 5. Jugo (vsi po 17 točk), 6. Bajlo 16 točk, 7. Bajc, 8. Čolič, oba po 15 točk, 9. Žirovnik 14 točk, 10. Della Santa, II. Zorič oba po 13 točk, 12. Valant 12 točk, 13. Bonin 9 točk. 14. Žižek, 15. Petrovič, oba po 6 točk. Bančič Tone KONTINENTiVEIIKA BRITANIJA 4a1 <1:1> »Hat Irick" Vukase — Velika premoč nogometašev Kontinenta Belfast, 14. avgusta. — Stadion v Belfastu je bil včeraj poln do zadnjega kotička in več kot 60.000 gledalcev je nestrpno pričakovalo že četrto tekmo med izbranimi nogometaši britanskih otokov in »ostale Evrope«, kot so reprezentanco Kontinenta imenovali Angleži. Nizozemskemu sodniku Bronkhorstu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Kontinent: Buffon (Italija), Gustavsson (Švedska), Van Brandt (Belgija), Ocwirk (Avstrija), Jonquet (Francija), Boškov (Jugoslavija), Soerensen (Danska), Vuikas (Jugoslavija), Kopa (Francija), Travassos (Portugalska), Vincent (Francija); V. Britanija: Kelsey (Wales), Sillett (Anglija), Mac Donald (Škotska), Blanchflower (Irska ), Charles (VVales), Peacock (Irska), Matih ews (Anglija), Johnstone (Škotska), Bent-ley (Anglija), Mc IIrdy (Škotska), Liddell (škotska). Mednarodni košarkarski turnir Ljubljana, 14. aDgusta. — Po krajšem odmoru smo včeraj spet imeli priložnost slediti prav zanimivim igram, ki sicer niso bile kdo ve kako kvalitetne, vendar za oba ljubljanska Ugaša zelo koristne in dober trening pred pričetkom zvezne lige. Košarkarji Ljubljane so imeli na dolgu sprejeti v goste belgijsko moštvo Os ten de, s katerim so pred meseci v Belgiji odigrali prvo tekmo. To ugodno priložnost pa so še spretneje izkoristili tako, da so pritegnili Rabotničkega iz Skoplja in domačo Olimpijo. Dvodnevni turnir, ki se je zečel včeraj zvečer in se bo končal danes v poznih urah, služi kot nalašč v pravem trenutku Ljubljani in Olimpiji za izpopolnitev treninga, saj loči oba ligaša le 14 dni od začetka jesenskega dela tekmovanja v zvezni ligi. S tega gledišča je mednarodni turnir popolnoma uspel. skom. Tekma jim je služila za vigravanje, kar je sedaj tudi njihova edina naloga, ves čas do 28. avgusta, ko se bodo spoprijeli v Ljubljani s prvim na lestvici — Proleter jem iz Zrenjanina. Razen nekaj »razburljivejših« scen pod enim in drugim košem, ne bi o tekmi še posebej govorili. Rabotnički (prvak Makedonije) bi se moral precej potruditi, da bi lahko z uspehom nastopal v slovenski republiški ligi. Igra je bila v prvem delu bo$j ali manj enakovredna in tako eni kot drugi so imeli nekaj priložnosti za dosego golov, od katerih so na vsaki strani izkoristili le po eno. Prva je prišla v vodstvo reprezentanca V. Britanije. MaHhews je »našel« v 26. min. nepokritega Johnstona, ki je predribljal še Jon-queta in mimo ne najbolje postavljenega Buffona plasiral žogo v mrežo. Na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati. Samo dve minuti kasneje je Kopa ostro streljal, Kelsey ni mogel storili drugega kot žogo boksati, in to ravno na nogo Vincenta, ki je z ostrim plasiranim udarcem premagal vratarja. V drugem polčasu je bila slika na igrišču popolnoma drugačna. Enajsterica Kontinenta je bila absolutno boljša m je skoraj vseh 45 minut dominirala na terenu. Zlasti briljantno so igrali napadalci, ki so neprestano oblegali Kelseyeva vrata. Več strelov v vratnico in nekaj obramb Charlesa »in extremis« so obvarovali angleško mrežo dolgo neomadeže-vano. No nazadnje je Vukasu v 77. minuti uspelo realizirati veliko premoč in pripeljati svoje moštvo v vodstvo. Iz daljave 20 m je neobranljivo streljal v levi spodnji kot. Za veselje na stadionu je kmalu nato poskrbel Sdresen, ki je ustrelil proti vratom pravo »bombo«, Kelseyevo svetišče za malenkost zgrešil, zato pa zadel naravnost v obraz nekega fotoreporterja, ki je bil na mestu k. o. Tri minute pred koncem igre je Vukas z odličnim strelom zaključil krasno akcijo skoraj vsega napada in že je bil rezultat 3:1. »Trnjeva pot« Angležev pa še ni bila končana. V zadnji minuti je Kelsey nepravilno zadržal Travassosa v kazenskem prostoru in Brank-horst je pokazal na belo točko. Pripravil se je Vukas, kratek zalet in žoga je bila zopet v mreži. Sodnik je zapiskal »gol« in takoj nato tudi »konec«. OLIMPIJA : RABOTNIČKI 63:33 (34:20) Igra je pokazala, da so si igralci Olimpije v dnevih odmora pridobili potrebno kondicijo. Z lahkoto so se k ret ali po igrišču, čeprav jim tla asfaltnih kock ne ustrezajo tako kot igrišče, ki. je pokrito s pe- LJUBLJANA : OSTENDE 59:45 (30:17) Druga tekma je bila zanimivejša in bolj kvalitetna. Obe moštvi sta pokazali hitro in dinamično igro, vendar je ta odlika le nekoliko. zbledela zaradi slabega izvajanja osebnih napak. Ljubljana bi lahko zmagala še z večjo razliko, toda na trenutke so se igralci malomarno branili in zato tudi prejeli lepo porcijo košev brez potrebe. Ljubljani svetujemo več resnosti v preostalih dneh njihovega treniga. Belgijci so se predstavili kot simpatično in disciplinirano moštvo. Danes je na sporedu Rabotnički : Ostende in derby Ljubljana : Olimpija. V času poročanja je na sporedu prvo srečanje Rabot- Roprezcn tanca Kontinenta, ki ji v tej zasedbi nihče ni pripisoval kakšnih posebnih zmožnosti, je povsem deklasirala najboljše nogometaše kar jih premorejo Anglija, Škot' ska, Wales in Irska! Angleži so sicer nastO' pili brez igralcev Woliverhamptona, ki gostuj6 v Moskvi, toda tudi Billy Wright ne bi rešil svojega moštva poraza. »Kontinentalci« so s® začuda dobro znašli in prikazali odliČU® sodelovanje, da o tehniki, ki je bila mnog0 boljša od tehnike Angležev, sploh ne govori' mo. Zasluga za veliki uspeh Evrope leži 1 odlični igri obeh stranskih krilcev Ocwi rk® in Boškova, ki sta večino' angleških napadof zadržala že v sredi igrišča. Tudi obramb® je bila solidna. Van Brandt je v prvem del® proti Matthewsu sicer nekoliko »plaval«, p°' zneje pa se je popravil. Buffon je bil sigfl' ren, Jonquet pa je razčistil vrsto nevarnih; situacij. V odličnem napadu so igrali »pr?0 violino« Sorensen, Vukas in Kope. Staln0 menjavanje mest je v II. delu igre povseflH zmešalo Angleže, ki sploh niso več vedeli’! koga naj krijejo. Vukas je bil za večino prh šotnih najboljši mož na terenu. Stalno jc »privezoval« nase več nasprotnikov in potrl® delil žoge kot »na krožniku«. Proti ko n c® tekme pa se je izkazal tudi kot mojstrsk' realizator. Pri poraženih sta bila odlična Kelsey i° Charles, ki sta obvarovala »profesorje nog®' meta« še mnogo hujšega poraza. Tudi staPj »čarovnik« Matthcws je zadovoljil. Včerajšnja tekma je angleškim nogometa*, šem verjetno do konca odprla oči in jit® pokazala, da je konec njihovega »profesor* stva«, saj so na tem »izpitu« pošteno »padli* in se. bodo morali začeti krepko učiti pr' svojih včerajšnjih zmagovalcih, še bolj P® pri tistih, ki niso sodelovali, a bi najbrž kar sami brez »ojačenj« dobesedno povozil' Angleže. Tu mislimo zlasti na Ruse in Mad* žare. Tudi Jugoslovani bi bili mogoče z® med tistimi, ki bi nogometašem z Otoka da* nes lahko dali lekcijo, saj imata prav nas® v Belfastu«, kot bi Angleži to tekmo vnesti dva igralca velike zasluge za »katastrof® v svoje anale. Slovenska plavalna liga Radovljičani se niso mogli upirati nički : Ostende. Ljubljana, 14. avgusta. — Danes je bil na plavališču »Kolezija« dvoboj med ekipama Prešeren II. iz Radovljice in domačo II. ekipo ŽPK Ljubljane. Dvoboj se je končal z rezultatom 104:59 v korist ŽPK Ljubljana II. Rezultati: moški — 400 m prosto: 1. Umek (L) 6:16.9, 2. Bolko (P) 6:17.7, izven konku- Favorit Varga je kakih 25 km po startu doživel precejšnjo misrečo. Padel je in si rani! ramo, komolec in nogo ter se potolkel na kolenu. Po padcu je skupaj z Barcem, tekmovalcem Fotokemike iz Zagreba, vozil še kakih 25 km, nato pa mu je postalo slabo. Tudi Barec je medtem dobil defekt in sta skupno odstopila. Varga je baje pripovedoval, da mu je povzročil padec Petrovič, ki ga je z zadnjim kolesom namenoma podrl na tla. To je prav zares nešportna poteza Petroviča, zlasti če pomislimo, da bi morala čez nekaj dni skupaj braniti državne barve na svetovnem prvenstvu v Rimu. Tako še ni gotovo, če bo Varga uvrščen v državno reprezentanco, to pa iz dveh razlogov: de'no zaradi poškodb in delno zaradi odstopa. Po dirki je o tem primeru razpravljala komisija, vendar ob času poročanja še nismo izvedeli za izid. Državno mladinsko prvenstvo v skokih v vodo renče Cekusek (P) 6:01.2; 200 m prsno: Sodja (L) 3:07.6, 2. Stanovski (P) 3:20.9; t' m hrbtno: l. Lenarčič (L) 1:29.3, 2. Bel (L) 1:50.5; 100 m prosto: 1. Vergelj (L) 1:12. 2. Marc (L) 1:17.1; 100 m metuljček: 1. M rolt (L) 1:23.8, 2. Horvat (P) 1:26.7; 4 X * m prosto: 1. ŽPK Ljubljana 5:40.5, 2. Pr šeren 5:53.8; ženske — 50 m metuljček: Skromna udeležba - povprečni rezultati Rode (L) 46.4, 2. Kocijan (L) 46.8; 100 prosto: 1. Boštjančič (L) 1:34.5, 2. Tavč (L) 1:47.4; 100 m prsno: 1. Bukovec (L) 1:44 2. Zor (L) 1:48.4; 1000 m hrbtno: 1. Karno šek (L) 1:46.7, 2. Tavčar (L) 2:06.8; 4X50 prosto: 1. ŽPK Ljubljana 2:56.1, 2. Preše? 3:47.3. Skoki so se končali v korist Prcš^ri Nova ^...rica, 14. avgusta. Včeraj in danes je bilo na kopališču v Novi Gorici mladinsko državno prvenstvo v skokih v vodo. Čeprav je bila udeležba skromna — iz neznanih vzrokov sta se ga udeležila dva kluba — smo z rezultati lahko zadovoljni. Še bolj pa nas je presenetila organizacija same prireditve, saj je s tem PK Soča dokazal, da je zrel za organiziranje največjih tekmovanj in kot najmlajši plavalni kolektiv v Sloveniji zasluži vse priznanje. Kot smo že v naslovu dejali, je bila skromna udeležba, povprečni rezultati in odlična organizacija. Istega mišljenja je bil tudi član Komisije za skoke pri Plavalni zvezi Slovenije tov. Škofič, ki je bil ob prireditvi izrazil naslednje mnenje: »Prvega dne tekmovanja sta kvalitetno odstopala od ostalih Vrtačnik in Košorok Rudi, sledila pa sta jima Košo-rok Peter in Kruh. Ostali so bolj ali manj začetniki, saj so večinoma zelo mladi. Kvaliteta skokov prvega dne gledalcev ni mogla zadovoljiti, saj smo bili od prvih dveh vajeni večje izenačenosti. Razlike pa gredo na račun treme. Pri skokih mladink s stolpa smo več pričakovali od Rubiničeve, zlasti ker je izostal težko pričakovani dvoboj med njo in Ibriksdvo (PK Naprijed Zagreb). Ilirjanka Kotnikova je glede na kratko dobo skakanja dosegla zelo lep uspeh in si od nje lahko še veliko obetamo. Odlična organizacija — ŽPK Ljubljana prvak 13:5. s pomočjo Tovarne pohištva in množičnih organizacij, ki so darovale lepe pokale za zmagovalce ter s tem dale še večji poudarek prireditvi. Državni prvak Marko Porenta je bil mnenja, da so tekmovalci skakali preveč ležerno, ker je pač borbenost odpadla zaradi skromne udeležbe. Ob večji konkurenci bi bili uspehi lahko večji in zato zaslužijo odsotni klubi vso grajo. Izredno pa ga je presenetila dobra organizacija. Pred tekmovanjem je pozdravil vse tekmovalce zastopnik PZJ Macarol in poudaril pomen prireditve. V soboto so se pomerili mladinci v skokih s 5-metr- skega stolpa, mladinke pa s 3-metrske deske, ob koncu pa je izvedel še nekaj propagandnih skokov državni reprezentant Marko Porenta. Rezultati, mladinke: deska — 3 m: Ru-binič (Lj) 66.69, Kotnik (I) 45.10, Pehani 44.48, Čufar 43.01, Peršin 39.43 (vse Lj), stolp: Rubinič (Lj) 40.67, Kotnik (I) 32.34, mladinci: stolp — 5 m: Vrtačnik 70.36, Košorok R. 65.82, Košorok P. 48.53, Kruh 46.25 (vsi Lj), Koprivšek (I) 46.13, deska: — 3 m: Košorok R. 86.12, Vrtačnik 78.71, Košorok P. 70.63, Kruh 65.88 (vsi Lj), Koprivšek I. 60.10, Koprivšek II. 54.74 (oba I), Klemenc 38.76, Kompoljšek 37.46, Masten 35.13 (vsi Lj). Franko Vredno je poudariti rezultat nadarjenci?® plavalca Sodje (L), ki je začel trenirati Šel6 pred enim mesecem in je dosegel dober & zultat na 200 m prsno 3:07.6. Prav tak® uspešna sta bila tudi Rode na 50 m &e' tuljček in Lenarčič na 100 m hrbtno. marljivim delom bosta lahko dosegla v pri' h odnesti še solidne rezultate. Waterpolo sc je končal z rezultatom (7:1) v korist Ljubljane. Šport v Domžoloh Visoka zmaga Triglava Drugi dan tekmovanja pa nam je pokazal znatno višjo raven tekmovalcev. Obe, žal edini mladinki, ki sta skakali s stolpa, sta stfoj program odlično izvedli, pa čeprav Kotnikova ni mogla ogrožati prvakinje. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje mladincev v skokih z deske, kjer se je Rudi Košorok revan-žiral Vrtačniku in mu odvzel prvo mesto. Od ostalih pa je treba omeniti še plasma Petra Košoroka in Kruha. Kljub skromni udeležbi lahko ugotovimo, da v Ljubljani vzgajajo mlad kader, ki bo nedvomno lahko nadomestil naše znane mojstre. Posebnost današnje prireditve so bili gledalci — 800 po številu — ki so kljub oddaljenosti obiskali prireditev. Podobnega obiska si še v Ljubljani ne moremo privoščiti. Bled, 14. avgusta. Danes je bil na Bledu dvoboj med PK Triglav II. iz Kranja in PK Bled v okviru slovenske plavalne lige. Kot smo pričakovali, so gostje iz Kranja močno porazili domačine ter zmagali v vseh treh disciplinah s končnim rezultaotm 50:102. V'plavanju so dosegli 45, v skokih 3 in v vvaterpolu 4 točke naskoka. Rezultati — moški, 200 m prsno: Zvan (T) 3:13.5, Košutnik (T) 3:22.4, 400 m prosto: Hvatal 5:56.5, Čolnar (oba T) 6:26.7, 100 m hrbtno: Trefalt (T) 1:29.2, Juvan (B) 1:36.3, 100 m prosto: Veličkovič (T) 1:09.7, Rozman (B) 1:14.4, 100 m metuljček: Peternel 1:52.7, Kašnik (oba T) 1:54.4, štafeta 4 X100 m prosto: Kranj 5:09.9, Bled 5:27.1, skoki: Kranjc 14.75 točk, Žvokelj (oba T) 11 točk. Ženske, 50 m metuljček: Purger (T) 52.1, Korošec (B) 53.3, 100 m prosto: Korošec (B) 1:32.4, Čolnar (T) 1:38.8, 100 m prsno: Plemelj 1:45.7, Peternel (oba B) 1:48.8, 100 m hrbtno: Colner 2:00.4, Rogač (oba T) 2:18.5, štafeta 4X 50 m prosto: Triglav II. 3:15.4, skoki: Zupan 7:00, Potočnik (obe B) 5.50. IVaterpolo: Triglav II. : Bled 6:1 (2:0). Ulčar Domžale, 14. avgusta. Domžalski spo^' niki so pretekli teden dostojno prosi9' vili svoj občinski praznik. Imeli so v3*1 prireditev, tako v jahanju, košarki, Ijanju, nogometu, atletiki, plavanju llJ šahu. Kot prvi so začeli jahači, Iniciativ11! odbor za ustanovitev kluba za konj-^ šport Domžale je povabil KKS Bežigr3^ ki je pripravil domačinom prijetno P°' poldne na igrišču ob Bistrici. Za to Prl' reditev je bilo zelo veliko zanimanj9! saj se je udeležilo teh tekem preko 30^ gledalcev. Kegljaški klub je izvedel dri1' štveno tekmovanje s svojimi simpatizeri1' katerega se je udeležilo 82 tekmovalce^ Zmagal je Bolka Vinko, ki je v tr^ lučajih podrl 23 kegljev. Po dolgem pa smo zopet videli tudi domače atiet. v štafetnem teku okrog Domžal. Za tek je darovala SZDL krasen prehod pokal z namenom, da ponovno poživi panogo športa med mladino. Nastopile ’ 4 štafete po 6 tekačev. Prva je prišla cilj mešana štafeta LJ{S in Usnjarski tehnikuma, v kateri so bili najboljši ber, Orehek ina Gotvald s časom 3:56*; Prav posebno so bili tekmovalci in funkcionarji zadovoljni nad brezhibno organizacijo, ki jo je opravil PK Soča Boks v Novem Sadu Novi Sad, 14. avgusta — Boksarji novosadske Vojvodine so danes premagali boksarje Dudvveilerja iz Saara s 16:4. V polsrednji kategoriji je Milojevič v drugi rundi premagal s t. k. o. Sieinbecka, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu v Berlinu osvojil tretje mesto. BRANIK : ES V GUNSENHAUSEN 16:12 (9:4) Maribor, 14. avgusta. — Branikov) rokometaši so imeli danes v gosteh drugoplasi-rano moštvo bavarske rokometne lige. V zelo živi in hitri igri se je domačinom posrečilo doseči lepo zmago. V prvem polčasu jc Branik vodil že 8:3, nato pa so gosti znižali na 9:4. Drugi polčas je spet pripadal domačinom, ki so zaporedoma dosegli 3 lepe gole. Nato pa so se gosti sprostili in v glavnem po zaslugi odličnega napadalca Thaleja dosegli zaporedoma 5 golov in znižali na 12:10. V izenačenih napadih obeh moštev pa je slednjič Braniku uspelo odločiti tekmo v svojo korist. Pri gostih je bil najuspešnejši kapetan Thale, ki je dosegel 6 lepih golov. Za njim pa Taublcr s 3. Pri Braniku so dosegli gole: Gaube 4, Pelicon 3, Mlinarič 3, Kanti us 2, brata Šober, Gulič in Peče po enega. BRANIKOVCEV Tudi nogometaši so pripravili med dnom obilo turnirjev, na katerih videli, da imajo Domžalčani precej P* dar j enih nogometašev. Nastopila so 4 to". štva iz domžalske občine. Favorit je Sodil je zelo dobro Kastelic iz Maribora. Okoli 1000 gledalcev je zadovoljnih zapuščalo igrišče, posebno pa je vsem ugajala discipliniranost obeh moštev. Gostje so pripotovali komaj dobro uro pred tekmo s svojim avtobusom. Med tekmo so izgubili prikolico in so jo morali iskati. Nemški rokometaši bodo odigrali še tekmi v Celju in Zagorju,, nato pa bodo 14 dni taborili na Jadranu. Bergant NK Domžale. Nastopila so pionirska tOu\ štva in člani. Pionirji so nastopili \ pokal Ihana, moštva pa za pokal KSS L pokal Papirnice Količevo. Pri pioniri1 je zmagalo moštvo Mengeš. ,, Košarkarji so priredili prvo nočno Pr j reditev te vrste v Domžalah, na katf. sta sodelovali tudi moštvi AŠK OlimP in ZKK Ljubljana. Na turnirju je zP1^ galo moštvo Olimpija, domačini pa zasedli zadnje mesto. USPELA DRAVSKA REGATA Maribor, 14. avgusta. — Na mariborskem jezeru je bila danes regata jadrnic za vse tipe v handycap sistemu. Zmagovalec je bil Urankar (član Sidra iz Maribora) na olimpijski joli. V petek smo videli plavalno tekih°v -nje v novem olimpijskem bazenu, Katea, je privabilo nad 1000 gledalcev. ?laV^ lišče še ni docela dograjeno. Na teKP9 vanje so povabili PK Kamnik, PK vo rijo in Ljubljano ter domače Domžal. Poleg raznih disciplin v Pla j, n ju so ‘nastopili tudi v vvaterpolo tek11 Zmagalo je kombinirano moštvo \ ljane in Ilirije proti Kamniku. Nekaj misli po slovenskem prve nstvu v atletiki iicivaj 1111911 oiu v jr* NAJBOLJ KVALITETNO, a vseeno najrevnejše prvenstvo Tudi jadralni letalci so pripravljeni Teden dni je preteklo od letoš-®|95-a prvenstva Slovenije v atle-*1*» in sedaj lahko to tekmovanje Menjujemo že bolj »od daleč«, mo-Soče tudi stvarneje kot na licu Biesta. Najprej nekaj besed o udeležbi la tem z boiu najboljših slovensKih ahetov. Nastopilo je 8 atletskih or-|aaizacij s skuipno 125 tekmovalci. s'eyilka 125 je vsekakor mnogo premajhna in ne predstavlja pravega ?j‘taza stanja v slovenski atletiki, .kvaliteta slovenske atletike je v etih po vojni ogromno napredo-''kla, istega pa ni mogoče trditi za Množičnost. Število startov (ne šte-Vl‘° tekmovalcev) na 3 povojnih prvenstvih naj to trditev tudi do-aže. Primerjamo republiška prvenca 1947, 1952 in 1955. Ne bomo Oštevali udeležbe v prav vseh di-Sc'plinali, ampak se bomo omejili ®a najvažnejše. 100 m — 1947 je nabilo 15 atletov, 1952 10, 1955 8, 7"#m — 9, 9, 8, 800 m 5, 15, 14, ’08 m — 6, 12, 11, 10.000 m — 4, 6, 3, ;,#ni ovire — 4, 8, 4, višina — 7, 8, 7 daljina — 6, 8, 11, palica — 5, 9, j’ krogla — 6, 8, 5, kopje — 6, 9, 'd; skupno startov 1947 — 125, 1952 " 152, 1955 — 105. Pri atletinjah Pa izglodajo iste številke takole: 1,1, 10, 13, 800 m — 9, 5, 7, 5® m ovire — 6, 6, 6, višina — 7, 10, o’ krogla — 6, 10, 10, kopje — 6, 7, “•skupno: 19*7 — 76, 1952 — 76, .5 — 84. Celotno število startov J’e znašalo 1947 torej 119, 1952 228 in 1955 209. Mislim, da že te številke Sanae dovolj povedo. , Nekdo bo mogoče trdil, da naj bi r6l>ubli:ško prvenstvo ne bilo tek-?k>vanje, na katerem bi nastopil kdorkoli. Ta trditev je sicer pre-na mestu, vendar s tem nismo ~j'c bpremenili na dejstvu, da smo 'a letošnjem prvenstvu videli 4 di-,Cl Pline s 6 nastopajočimi, 1 s 5, o s 4 in i celo samo s 3 tekmovalci! janio dve štafeti pri moški in 3 pri ®nskah gotovo tudi ni razveseljiv ^?Jav. Celo tako enostavna disci-Pllna, kot 100 m, je pritegnila le 8 atletov. Zakaj? Ne bo nam težko najti cele vrste objektivnih težav, termin prvenstva ni bil najbolj srečno izbran, saj je prav sedaj mnogo ljudi na dopustili, dijaki m študentje so doma in le najbolj vestni redno trenirajo. Povečanje prevoznih, kakor tudi stroškov bivanja, števila nastopajočih gotovo tudi ni povečalo. Ob stalnem večanju stroškov tekmovanj lahko pričakujemo v prihodnjih letih vedno manjši obisk, v kolikor ne bodo prvenstev »izvlekli« ugodno ležeči kraji, kot n. pr. Celje. Prvenstva bodo izgubila svoj smisel, če se jih bodo udeleževali le atleti, ki imajo možnost osvojiti eno prvih mest. Letos je pravzaprav le Kladi var poslal v Maribor solidno ekipo. Naj govore številke: Kladivar 41 nastopajočih (28 atletov, 13 atletinj), Ljubljana 23 (14, 9), Odred 20 (10, 10), Maribor 20 (12, 8), Branik 12 (5, 7), Jesenice 6 (6 —), Svoboda 2 (1, 1), »Partizan« Novo mesto 1 (1 —); skupaj torej 77 moških in 48 žensk. Udeležba tekmovalk je relativno dosti boljša, kar se je zgodilo na prvenstvu Slovenije verjetno prvič. Usipehi posameznih društev so seveda v precejšnjem sorazmerju z udeležbo. Kladivar je daleč pred vsemi, saj je dosegel skoraj toliko najboljših mest, kot vsi ostali skupaj. Če ocenjujemo prvo mesto s 3, drugo z 2 in tretje z 1 točko, dobilo naslednjo razvrstitev: moški: Kladivar 59, Ljubljana 26, ^Odred 15 Maribor 10. Branik 3; ženske: Odred 32, Kladivar 24. Maribor 2, Ljubljana 1; skupno: Kladivar 83, Odred 47, Ljubljana 27, Maribor 12, Branik 3. Deveto povojno prvenstvo je bilo od vseh dosedanjih gotovo daleč najuspešnejše. Seveda, če upoštevamo le kvaliteto. Nič manj kot 16 od skupno 29 disciplin je dalo nove rekorde prvenstva. Stari rekordi so ostali le v, naslednjih disciplinah: 100 m, 200m 110 m ovire (Lorger 11.0, 22.6, 14.6). 10.000 m (Mustapič ORGANIZACIJA PRIREDITEV nevarna atletska »bolezen" ta primeru slovenskega prven-v Mariboru lahko napravimo az.ne zanimive ugotovitve, ki ve-,ato za atletske prireditve na eiošno. Ni mogoče trditi, da je prvenstvo organizirano slabo, ^av' nasprotno. Toda na samem te-t-,"u je bilo mnogo manjši’ nepra-n°sti, ki so kot celota vrgle na (reditev nekoliko slabo luč. Fre-r,can sem, da je Atletski klub aribor vložil v priprave mnogo uda, toda že objektivne zapreke ^.onemogočile solidno izvedbo, društva so prijavila skoraj 200 '-‘kruovalcev, na start pa jih je ‘ruslo 80 manj. Ves trud s startni-1 listami, žrebanjem skupin in polnim je bil zaman. Društva za- .. grajo in priporočali da se začne izvajati člen p roki govori o - kazni 200 din lužijo resno '■ da "-1 so »on o ■ n-ui-u- —” —: prijavljenega tekmovalca, ki ni stopi), če ni mogoče drugače, je i ,a Pač tako. Samo kazen bi bila alk-še višja. Naknadnih prijav orl 1,1 P° možnosti ne sprejemali. al,\T konkretnem primeru so mo-g .d; organizatorji še veseli, če |aivJ® sploh kdo prijavil za itak Zasedeno disciplino, ii® Poznam vseh mariborskih e sodnikov, tako da ne vem, p,- v? kili ljudje pri nekaterih di-rfjl.uuk, kjer so se pojavljale ne-(ai ' . stk sploh izprašani sodniki. ?a*tejem nekaj primerov takih 0 tol ' ®°dni.k pri metu kopja ni 1 7 'Priznati meta, ker se kopje jčpPtoilo, čeprav je padlo na kori ’ kar je po- pravilih dovolj. a m.®tu diska so hoteli naknadno ^'.taviti dva meta tekmo val-i ’ .k' naj bi metale lažji disk, ale Sf> sodnike komaj prepri-jida omenjenega diska sploh tle e n' metal. Pri troskoku so pri al Ju izmed sikokov nekemu tekmo-e 611 enostavno ».podarili« 1 meter, daljavo pač napačno pri-Q 1 z merilnega traku. Na cilju e .se 'rse preveč zanašali le na 1 iutn-o tudi nesigume štoparice aiPre,malo so upoštevali tudi raz-t ,med tekmovalci. Po prvotni trn listi bi se v finale teka na 33:07.2), 400 m ovire (Zupančič 55.3), 4 X 100 m (Kladivar 44.0), višina (Štrukelj 182), daljina (Pokorn 6.73), troskok (Zagorc 14.21), disk in kladivo (Žerjal 48.48, 54.64). Atletinje so bile še boljše, saj sta ostala, le dva rekorda — 200 m (Knez 26.4) in kopje (Kotlušek 40.10). Za zaključek še najuspešnejše tekmovalce prvenstva. Po tabelah (žal starih) za mnogoboje so se najbolj izkazali: Vipotnik 800 m 985 točk, Penko krogla 971, Mlakar 800 m 913, Gajšek 1500 m 911, Kralj 800 m 911, Puc 110m ovire 896, Mar-kež kladivo 881, Kralj 1500m 882, Hafner 1500 m 880, Okršlar 1500 m 877. Atletinje: Kotlušek krogla 1016, Usenik krogla 1-004, Stamejčič 80 m ovire 952, Slamnik 800 m 940. Čeleš-nik disk 940, Petane r 80 m ovire 937, Bajželj 80m ovire 905, Sima višina 876. Hudobivnik krogla 83-6. Šikovec 200 m 821 R- M. Slovensko jadralno letalstvo se lahko pohvali z nekaterimi lepimi rezultati, katere je dosegla ta organizacija od ustanovitve do danes, pa tudi z rekordi v državnem merilu. Letos pa se bodo od 14. do 21. avgusta jadralci prvič pomeril; med seboj za naslove republiških prva-ko-r v jadralnem letanju. Prvenstvo bo v Moškan-jeih pri Ptuju, kjer ima pt:jsfki Aeroklub svoje letališče. Okoli 15 slovenskih jadralnih letalcev se bo v 2 kategorijah bori-lo v naslednjih disciplinah: v A-skupini bodo izkušeni jadralci na visoko sposobnih letalih tekmovali v brzinskem preletu v trikotniku z dolžino proge 100 km, v preletu na določeni cilj in v preletu na določeni cilj s povratkom v Moškanjce. Manj izkušeni jadralci pa se bodo borili na prehodnih jadralnih letalih v tem, kdo bo dlje jadral ob pobočju in pristal na črto na letališču. Nekatera znana imena jadralnih letalcev nam jamčijo, da bo letošnje prvenstvo prav zanimivo in kvalitetno. Tekmovanje bo za- ključeno z velikim letalskim mitingom, ki bo nedvomno privabil tisočev domačinov iz Ptuja in okolice. Za »poslastico« pa bo poskrbel državni rekorder Maks Arbajter iz Celja, ki bo z odličnim domačim letalom »Orel« poizkušal izboljšati nekatere državne rekorde. Seveda uparilo, da bo k tej prireditvi prispevalo svoj delež tv. ’.i lepo vreme, ki je sicer letos precej muhasto. Športne tekme v Šentjurju V počastitev 10. obletnice osvoboditve je prejšnjo nedeljo partizansko društvo v Šentjurju pripravilo dobro organiziran turnir v nogometu, odbojki in namiznem tenisu. V nogometu je zmagala enajsterica GraTičarja pred Betonom iz Celja z 2:1. V namiznem tenisu je med 5 moštvi zmagal Grafičar pred domačim »Partizanom«. 'V odbojki pa je bilo najboljše moštvo »Partizana« Vojnik, za njim pa so se uvrstili Grafičar, »»Partizan« Petrovče in Šentjur. I*1 plasirali le zmagovalci 4 pol-lov in 2 najboljša po času. kar Popolnoma proti pravilom. Podo- r priHl p L d V l i r Primer je bil po prvotnem raz-■ tudi tek 400 m ovire, kjer !,j( finaliste dobili po času. Le I®.1 tega, ker prijavljeni tekmo-1 niso polnoštevilno prišit na start, do obeh kršenj pravil mi prišlo. Nekaj besed na račun starterja. Ne moremo mu očitati, da je ravnal proti pravilom, toda poznavanje pravil še ni vse. St a rt er gotovo ni zato tu, da bi tekmovalcem otež-kočal tekmovanje. Znati mora vplivati na tekmovalce, mora jih umiriti, tako da do »bezanja« sploh ne pride (tu mislim le na daljše teke z visokim startom). Pri 14 tekmovalcih najti trenutek, ko bodo na povelje »pozor« res vsi stoodstotno mirni, bo kaj težko. Zato je že kar pravilo, da se pri teh tekih strelja čimprej. ne pa čaka toliko časa, da tekmovalci nujno ne morejo več obdržati ravnotežja in padejo preko črte. Atleti bi sicer morali znati zdržati na »pozor« tudi vsak po; ljuben čas, vendar so to le bolj pobožne želje, ki jih pri večjem številu, deloma tudi neizkušenih tekačev, ni mogoče uresničiti. Bolj zadovoljni smo bili s starti na kratke proge, kjer je bilo celo manj napačnih startov kot pri srednjih progah. Le muhasta pištola je nekajkrat »prevarala« tekmovalce. Preveč ljudi na terenu — to je bila tudi ena izmed hib prvenstva. Vse nepoklicane ljudi je treba pač brezpogojno odstraniti, to je predpogoj, če hočemo, da bo tekmovanje potekalo brez motenj. Ostalih manjših stvari ne bi omenjali, zato pa moramo nekatere stvari tudi pohvaliti. Tekmovanje se je odvijalo po urniku (manjši odstopi so bili le v.nedeljo), kar je že prava redkost. Rezultate je napovedovalec objavljal dokaj hitro, pač pa včasih nekoliko drugače, kot so bili kasneje v rezultatih, ki so bili gotovi in na razpolago že nekaj minut ob koncu tekmovanja. K eiks-peditivnemu obveščanju so pripomogle tudi telefonske zveze napovedovalca s posameznimi discipti- Prepričani smo, da bo prihodnje prvenstvo v Mariboru organizirano še bolje, • vendar pa ta dobronamerna kritika ni namenjena le Mariboru, ampak velja tudi za vse ostale organizatorje atletskih prireditev. Z jzjemo Celja in le redko tudi Ljubljane so naše atletske prireditve že po pravilu dokaj površno pripravljene jn izvedene. In posledica? Tudi slaba organizacija odbija že itak talko maloštevilne gledalce. R* M* Na obisku pri košarkarjih v Strunjanu Tako je prav: prijetno s koristnim Oni dan je prišlo pismo v naše uredništvo: »Zbrani smo v taborišču Zveze' športov -Sloveni je v Strunjanu, kjer se pripravljamo za drugi del tekmovanja v zvezni košarkarski ligi.« Na koncu lista pa so bili podpisi vseh igralcev Olimpije, seveda s pripisom: »Obiščite nas in razumeli bo-ste slavni latinski pregovor, M pravi: »Dulcis cum ulile«. Lilo je kot iz škafa, ko smo se v Strunjanu poslovili omoč skrbni gospodinji. To so kaj hitro razumeti, seveda tudi v svoj prid, košarkarji, ki so se sami ponuiiti, da bodo pomagali kolikor je v njihovi moči. Takoj sta bila pripravljena dva krepka fanta,-ki sta prevzela posle »gospo-din iške pomočnice«. Na račun njunega dela je bilo vedno dosti pripomb, največ s strani ostalih gostov, ki so bili prepričani, da so se košarkarji na podjeten način plasirali v kuhinji, zato da bi bilo bolje preskrbljeno za njihovi lačne želodce. No, in če so dobili zato krompir več ali manj, jim pač tega ne more nihče očitati, saj so bili edini -med vsemi, ki so si svojo porcijo težko »prigarali«. VSE SILE ZA Fantje KONDICIJO Če fantje’ takole trenirajo vsak dan po več ur, potem ni nič čudnega, da so dobesedno »zmazati« w hipu vse porcije, kj jih i« T tako pa se niso pripravljali samo na suhem, spretno so znali izkoristiti prosti čas tudi v vodi, kjer so bili pripravljeni poslušati še hujša povelja, pa ne samo svojega vodje, ampak vseh tistili, ki so biti navzoči. Potapljali so se po več metrov globoko v morsko vodo in ob tem so padale različne stave, s stavami vred pa tudi duhotite pripombe in »zafrkancije«. Ena od teh je bila tudi tale: Miiller in Dermastja sta se spustila v globino okoli 12 m, razsodnik pa je bil nevtralni Vozelj, ki je ves ta dogodek s strokovnim očesom opazoval jn ocenil. Po nekaj trenutkih se je dvignil iz globine najprej Miiller in prinesel kot dokaz šop trave. Dermastje pa ni in ni bilo na spregled. Cakal-i smo napeto nekaj trenutkov, ko je priplaval na površje, tudi »Hors« — kot mu pr a-, vi jo — z dvigujemo roko in nekaj grgral. Ko se je privlekel na obalo, je tožil, da ga je nekaj zgrabilo za roko. Preplašen je obstal na pomolu, »strokovnjaki« morskih globin pa so ugotovili, da ga je zagrabila riba iz vrst krapov, po vsej verjetnosti kierna, To pa ni prestrašilo Dermastje, ki je v naslednjem trenutku znova skočil v morje in prinesel školjko kot dokaz, da je bil na dnu. Vsi so biti zadovoljni, razen Vozlja, ki se je v naslednjem trenutku prevrnil s čolnom in izginil pod vodo. Kljub precejšnjim naporom, ki jih imajo danes za seboj košarkarji Olimpije, in kljub raznim nevšečnostim (ena od teh je bila tudi ta, da so sredi noči nekaj fantov poslali iz njihovih šotorov, zato da so jih odstopili Avstrijcem, ki -so prav tako gostje ZŠS), jih ves čas njihovega logorovanja v Strunjanu ni zapustila dobra volja. V deževnih dneh, ko je pod šotorom bivanje prav gotovo neprijetno, so se zbrali z ostalimi gosti v obedmci in z duhovitimi dovtipi spraviti v dobro voljo tudi tistega, ki je obupaval nad deževnim vremenom. Danes so košarkarji pripravljeni morda bolje kot v prvem delu tekmovanja v zvezni ligi. Pravijo, da so si pridobili dovolj telesnih moči in da bodo šele sedaj pokazali, kaj zmorejo. Bomo videli! Mairjan Lipar Slika prikazuje letalo »Orel«, s katerim bo drz. prvak Maks Arbajter v okvire L republiškega Jeraluegaprvenstva skušal izboljšati državne rekorde .ETO XI Štev. 33 Naša anketa o slovenskem nogometu Napredek zagoiovlien ne bodimo pesimisti!“ Potem, ko smo v naši anketi objavili že vrsto različnih prispevkov^ in mnenj nogometnih delavcev, smo se ob zaključku obrnili še na predsednika NZS tov. Jožeta Gerbca, da bi nam kot predstavnik najvišjega nogometnega organa v Sloveniji podal tudi on svoje mnenje. Tov. Gerbec se je našemu vabilu rad odzval in za zaključek dodal nekaj svojih tehtnih misli, ki pa so hkrati tudi mnenje Uprav nega odbora NZS. Preden smo prešli na nadaljnji razgovor, je poudaril: »Takoj v začetku moram pripomniti, da smo vsi, ki smo odgovorni za nogometni šport v naši republiki, pozdravili iniciativo »Poleta«, ko je razpisal anketo o slovenskem nogometu. Dosedanji prispevki v tej anketi, kakor tudi razna mnenja, iznesena v zvezi s tem. so v glavnem zadela v jedro problema. Razumljivo pa je, da vsi ti prispevki še niso zajeli kompleksnosti in globine problema našega nogometa, zato je škoda, da ni v tej diskusiji sodeloval še širši krog funkcionarjev nogometnih organizacij, igralcev in ljubiteljev nogometne igre. Tako široko zasnovana diskusija bi verjetno še bolj pripomogla-k razčiščen ju mnogih. dosle j še mafsikomu. nejasnih pojmov. Pribiti pa moram, da se z izvajanji nekaterih sodelavcev v tej anketi ne morem strinjati, ker gledajo stvar s preozke perspektive. Popolnoma pa soglašam z mislimi, ki so jih izrazili tovariši Dušan Gvardjančič, Lado Macc-oratti in Mitja Prešern, saj so povedali mnogo, kar dejansko osvetljuje razmere v našem nogo-metu.« Predsednik NZS, tov. Gerbec Jože Gradimo od spodaj navzgor V nadaljevanju razgovora je tov. Gerbec izrazil povsem jasno misel, ki jo je lahko razumeti. Zadnja skupščina NSZ je namreč glede problemov v slovenksem nogometu dala temeljit in jasen odgovor. Iz obširne razprave na tej skupščini smo lahko zasledili med drugim tudi zahtevo, da je treba probleme slovenskega nogometa reševati sistematično, in to ne samo pri NZS, ki načelno vodi in usmerja politiko nogometnega športa v naši republiki, temveč predvsem v osnovnih organizacijah, to je v sekcijah, klubih. društvih in podzvezah. »Način tega dela si zamišljam takole: v klubih je treba vzgojiti predvsem poštene funkcionarje, ki naj ne bodo zagrizeni klubaši, temveč ljudje, ki lahko s svojo vzgojo vplivalo na članstvi predvsem pa na mladino. Tehnično vodstvo kluba torej naj bo dobro izbrano, in z njim vred pa tudi strokovno vodstvo, to je trener ji. Ce bomo izbrali zdravo vodstvo, potem bo delo v klubih brez dvoma lažje, vpliv na tekmovalni kader pa močnejši. Klubi naj bodo torej kot stavbe, ki jih začnemo gradi tj s trdnimi temelji od spodaj navzgor, in na takšne zgradbe se bomo potem lahko zanesli.« lahko pritegnemo k aktivnemu delu. S tem hočem namreč reči, da so letošnji primeri pokazali, da je treba posvetiti čim več pozornosti mladini, v kateri bomo našli osnovo za nadaljnje delo v nogometnih klubih.« Potrebno j'e zaledje Zanimivo in vsekakor upoštevanja vredno misel je izrazil tovariš Gerbec tudi glede na utrditev močnejših klubov v naši republiki. Dejal je takole: »Če si hočemo zagotoviti porast kvalitete, je potrebno, da imamo poleg manjših klubov v vseh večjih slovenskih središčih močnejše organizacijske enote,. izmed katerih bomo morda čez čas dobili enega od predstavnikov, ki bo sposoben zastopati našo republiko v višji stopnji tekmovanja. Če omenjam ta središča, so po mojem mnenju predvsem Ljubljana, kjer je že skoraj nujno, da živita dva enakovredna kluba, Celje, Maribor, Trbovlje, Nova Gorica in Kranj. Vsi ti klubi naj bi si ustvarili, seveda v sporazumu z vodstvi ostalih klubov, zaledje pri slednjih. Tem naj bj nudili svojo moralno, finančno in strokovno pomoč, od njih pa črpali rezervni, najsi bo mladinski ali starejši kader, ki je kvalitetno na zadovoljivi ravni.« V mladini imamo zdravo osnovo Ne kupovanje — temveč vzgoja »V zadnjem času se je pojavilo razveseljivo dejstvo', da so nas mnogokrat presenetili naši mladinci na raznih turnirjih, ki so bili organizirani v letošnji sezoni. Pri tem naj bi omenil, da so bile besede. izrečene ob takšnih turnirjih, zelo tehtne. Med temi naj omenim samo oceno zadnjega mladinskega turnirja v Ljubljani, ki jo je podal predsednik mladinske komisije pri NiZS tov. Dušan Gvardjančič. Kritika je popolnoma točna in nimam k njej kaj dodati. Želim le, da bi vse te dobronamerne misli, izrečene v korist uspešnega razvoja slovenskega nogometa, našle odziv tudi pri odgovornih funkcionarjih naših klubov, saj je v največji meri od njih odvisno, ali bo šla pot našega nogometa hitreje navzgor kot doslej. Napačno pa bi bilo, če bi vso odgovornost naložili upravam klubov in društev. Po mojem mnenju morajo tudi oblastni organi in družbene organizacije nuditi več moralne in materialne pomoči. Zavedati se moramo, da funkcionarji v klubih. društvih in drugih športnih organizacijah opravljajo važno družbeno vlogo, ki jo je treba meriti z enakim merilom, kakor delo v katerikoli organizaciji. Veliko pa k napredku nogometa lahko pripomorejo tudi mladinske organizacije, saj vemo. da je šport za mladino zelo privlačen in jo na ta način Važen činitelj — trenerji in sodniki ETO v' Štev. 33 Stran i »Če govorimo o napredku slovenskega nogometa, se moramo pri tem nujno dotakniti dveh važnih sestavnih organizacij, to j j organizacije trenerjev in zveze nog-oanetn.ih sodnikov. 'Vsi vemo, da sta ti dve organizaciji zaenkrat še na precej šibkih nogah in da ju je t.-eba predvsem organizacijsko utrditi, kajti iz tega izhaja nujna posledica, da Razgovor s predsednikom Nogometne zveze Slovenije tov. Jožetom Gerbcem delo njunih članov ne more biti najbolj pozitivno, če nista organizaciji trdni. Dotaknil bi se najprej trenerjev. Predvsem menim, da se je glede trenerskega kadra treba usmeriti predvsem na domače sile, ki jih imamo dovolj med nekdanjimi nogometaši. S tečaji in šolami bi ti ljudje laliko dosegli isto kvaliteto, kot trenerji v ostalih republikah. To so nam pokazali že doslej organizirani tečaji, ki jih je priredila NZS. Zal so nekateri kluibi premalo skrbno izbirali kandidate za te tečaje, še slabši pa je primer Primorske, ki v tečaje ni poslala doslej še nobenega kandidata. Toda trenerji naj hi ne bili samo stro- kovni delavci, temveč tudi vsestranski vzgojitelji, torej moralno-poli- Načela sva »pikanten« problem kupovanja igralcev. Ob tem je tov. Gerbec jasno in odločno povedal tole: »Sem proti vsakemu kupovanju igralce- . predvsem med vodilnimi klubi. S tem se pojavlja razdor, hkrati pa se mladinskemu kadru v klubih ubija volja do napredka. Danes, po 10 letih, lahko smelo trdim, da so klubi s politiko kupovanja bili obsojeni na počasno hiranje. Zato bi svetoval vsem, ki bi še nadalje tako poizkušali, ■ naj v lastnem interesu in v interesu našega nogometa s tem takoj prenehajo. Pri tem ne mislim na nikakršne konsekvence s strani nogometnih forumov, temveč samo na splošno korist, ker so vsi dosedanji primeri jasno pokazali, da takšna kadrovska politika nujno vodi v propast. Zato — vzgoja lastnega kadra in njego" mo ra Ino -pol i t i č n i dvig. Omenil bi samo primer odličnih mladincev Ljubljane in Odreda. Med njimi smo opazili mnogo dobrih talentov. Če jih bosta ta dva kluba znala primerno vzgajati, si bosta pridobila dovolj kadra, ne da bi se ozirala kamorkoli izven svojih vrst.« 1945 M 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah V Lendavi žii/aUno. Nekoč je bilo v Lendavi tako, da je po prvenstveni sezoni na igrišču zrasla visoka trava. Življenje je zamrlo, nihče več ni delal niti treniral. Letos pa vidimo drugačno razgibanost, kajti lendavske nogometaše je vzpodbudilo dejstvo, da bodo v jeseni lahko nastopali v področni varaždinsko-mariborski nogometni ligi. To pa je prebudilo iz sna tudi doslej nedelavne odbornike. Posledica slabe discipline so bile razne pomanjkljivosti v odboru in moštvu, temu pa so sledili porazi. Sedaj so zaorali na novo in začeli redno vaditi, stebri moštva pa so še vedno brata Vidaka, Terek, Šimonka, brata Stefaneca, še posebej pa vratar Stefanec, ki po treh letih spet uspešno nastopa za svoje matično moštvo. Poleg dosedanjih 16 igralcev bodo pritegnili v moštvo še nekaj mladih moči. Že doslej je nafta pokazala precej uspehov, saj je v Čakovcu igrala neodločeno z NK Jedinstvo, pred tednom dni pa doma premagala Rudarja iz Ivaneca s 5:2 in prav dobro moštvo Crikvenice s 3:2. Lendavski nogometaši upajo, da se bodo razmere pri njih končno le uredile in da uspehi v bodoče ne bodo Izostali. Kaj bo čez teden dni? Ali bodo tudi takrat tako veseli in nasmejanih obrazov? Na sliki vidimo svetovne prvake — nemške nogometaše, ki se bodo prihodnjo nedeljo (21. t. m.) v Moskvi spoprijeli z enajsterico SZ, ki je po izjavah mnogih strokovnjakov najresnejši kandidat za svetovnega prvaka 1958. Na veliki žogi sedi nemški zvezni trener Sepp Her-berger, ki je pred kratkim zbral svoje učence na treningu v športni šoli Griinwald pri Miinchenu (članek o pripravah nemških nogometašev beri na 7. strani). Od leve proti desni so zbrani: Morlock, Waldner, Posipal, Ketter, Hoffmann, Herberger (na žogi), Eckel, Kubsch, Harpers, Erhardt, Rohrig, Juskowiak, Semmelmann, Link in Buchenau Slovenski predstavniki I. conske lig< lično in strokovno dobro podkovani ljudje. NZS je pripravljena z vsema sredstvi pomagati, da bi prišel trenerski kader na dostojno kvalitetno višino, kajti s tem se bo kvalitetno dvigal tudi naš nogomet. Druga plat so nogometni sodniki. Tudj sodniška organizacija bi morala črpati svoj kader iz vrst nekdanjih nogometašev. Ta pa naj bi bil na zadovoljivi kvalitetni višini, saj smo doslej videli, da so povzročali izpadi na nogometnih igriščih hudo kri in je razveljavljanje tekem posledica nepravilnih odločitev ali neznanja sodnikov na tekmah. To seveda silno slabo vpliva na razvoj nogometa, čeprav ne morem trditi na splošno, da so vsi sodniki slabi. Menda ni odveč, da postavim tovariša Erlioha kot predstavnika starejše generacije in tovariša Logarja kot zastopnika mlajših sodnikov in še nekaj drugih za vzgled, kakšne sodnike želimo imeti. Vse to se da doseči s trdno voljo ter prizadevnostjo, hkrati pa s stalnim izpopolnjevanjem sodniškega kadra. Ko bomo dosegli to, bomo prav tako lahko rekli, da smo tudi v tem pogledu naredili korak naprej.« Menda ni treba posebej poudarjati, da so bile besede tov, Gerbca dobro premišljene, tehtne in dobronamerne. Pridružujemo pa se njegovemu mnenju, da ne smemo pričakovati izboljšanja razmer v našem nogometu kar čez noč, temveč morda v razdobju 2 do 3 let, če bodo klubi ter vse organizacije, ki so z razvojem nogometa tesno povezane, pravilno razumele stremljenje našega najvišjega republiškega foruma, 'kot je to izrazil njegov predstavnik tovariš Gerbec Jože. Bančič Tone tokrat na fotografiji u IM ftfl i, i Enajsterica mariborskega Branika. Od leve proti desni stoje: Šaho> Plaznik, Najmiler, Železinger, Gabrijan, Vovk, Slana, Vitek, Ilanzl Kuhar, Petek in Posavc Ligaška enajsterica Ljubljane. Od leve proti desni: Maruša, Raz bor-nik, Čretnik, Dolenc. Marjanovič, Pandur, Čebohin, Hacler, Vertelji Bencik in Čekov Nogometno moštvo Nove Gorice, ki si je kot prvak Slovenije priboril** vstop v consko tekmovanje. Od leve proti desni: Silič (kapetan m0' štva), Pignatari, Krajnik,. Gulin, Kogoj, Markič, Besednjak, Gorja*1’ Kuzmin, Korpar in Križaj In za zaključek še ligaši Odreda. Od leve proti desni stoje: Cubai»> Brezar, Rupar, Udovič, Berglez, Žižek, Zdravkovič, Vorgič, Kozinc* Zabukovec ter Piskar Nogometašem, sodnikom, trenerjem in gledalcem v premislek Le še nekaj nedelj nas loči od začetka nogometnega tekmovanja, ena jstodice lx>do spet začele zbirati na zelenih igriščih, najsi bo v conski, v podzvezni ali v I. zvezni ligi. Odbori, ki imajo izvesti posamezna tekmovanja, so že nekaj časa marljivo na delu in so pravzaprav že vse potrebno za začetek pripravili. Pari so izžrebani, .pod z vez e izbirajo službujoče delegate, sodniki se pripravljajo v seminarjih, klubi pa so »ukinili« dopuste svojim igral- KAJ PA TRENERJI IN VODSTVA? KLUBSKA oem. Skratka vse, kar v nogometu »leze ino gre«, se pripravlja za dober začetek in čim boljše uspehe. Prav je, da se že pred začetkom nekoliko pogovorimo o nekaterih bistvenih stvareh, ki lahko pozitivno ali pa negativno vplivajo na potek tekmovanja, hkrati pa opozorimo na napake — na katere smo- naleteli doslej — z namenom, da b; se jih v bodoče izogibali. NAJPREJ ZA SLUŽBUJOČE Kot važen »sestavni del« vsake nogometne tekme je službujoči odbornik, ki je poleg sodnika najodgovornejša oseba na igrišču. Zato je prav, da bi bile podzveze pri izbiri službujočih odbornikov zelo natančne in naj bi predlagale le takšne ljudi, ki so s srcem za nogomet, pri tem pa popolnoma nepristranski, vestni, odločni in daleč od klu-baiških nagnjenj. Če bomo imeli takšne službujoče delegate, na igriščih ne bo prišlo do neredov, ker jih bodo znali preprečiti in s svojim ugledom ter zaupanjem vplivati na igralce in klubska vodstva. Naloga službujočega delegata ni lahka. Predvsem mora poznati nogometno igro. Tako bo lahko natančno spremljal vse dogodke na igrišču ter jili v svojem poročilu nepristransko opisal, s ,em pa bo ola jšal delo tekmovalni komisiji, ki ima večkrat težave prav s tem, da mora raziskovati dogodke, katere je službajoič delegat hote ali pa iz površnosti netočno opisal. Brez dvoma je želja vseh, da bi stopili v novo sezono dobro pripravljeni tudi po tej plati. SODNIKI, TO PA ZA VAS Nogometni sodnik je na igrišču kot nekakšen strelovod, v katerega zadevajo strele. Mnogo očitkov, in to ne vedno neupravičenih, je bilo izrečenih doslej na račun sodnikov, zato j j dobro, da bi se temu izognili. Sodniška organizacija a j že sedaj izbere kandidate za sojenje tekem določenih kategorij. Omahljivce in nezanesljive je treba izločiti in jih ne določati za tekme, dokler se ne popravijo. Sproti pa morajo sodniški odbori nadzorovati kondicijo posameznikov in predlagajo naj za sojenje le tiste, ki so psihično in telesno vselej v dobri kondiciji. V seminarjih naj opozarjajo sodnike na nepravilnosti glede kompenzacij, razčiščevanja situacij, upoštevanja prednosti, surove igre, nešportnega vedenja, avtoritete in Podobno. Posebno pozornost naj sodniški odbori posvetijo izbiri mejnih sodnikov. Ti so mnogokrat vzrok različnim težavam ob tekmovanju. V ec kot polovico pritožb proti tekmam Sre na račun mejnih sodnikov. Morda prav zato, ker. nekateri menijo, da je opravilo mejnega sodnika Podrejeno in manj vredno. To je zmotno gledanje! Tega se morajo zavedati sodniki, pa tudi sodniški odbori, ki izbirajo mejne sodnike, zatorej je prav, da sodniški odbori upoštevajo vse okolnosti, pa ne bo Prišlo do motenj. ? ZAPOVEDI ZA SODNIKE... L Noben šipor lik, ki želi doseči uspeh, ne gre na tekmovanje nepri-Pravljj;. Predpriprava pa je tudi sodnikova dolžnost! v 2. Sodnik je dolžan kaznovat; nešportno vedenje. Dober vzgled pa le predpogoj uspehom! -h S hitrimi odločbami pridobi tek-da na borbenosti in s tem na le-poti. Nepotrebni odmori povzročajo dvom in ustvarjajo nezadovoljstvo! 4. T udi v najostrejših tekmah ne 3me biti, sodnik malenkosten. V tak-snili primerili sta na mestu le strogost in doslednost! . 5. Pravila igre niso toga, marveč osnova za smiselno odločanje, rpdnik naj poizkuša vedno zadeti bistvo! b. Ostre borbe so najlepše. 'Ostrost pa ne sme preiti v suro-v°st. Borba telesa s telesom brez uporabe rok in nog ni nevarna, *<>rei je dovoljena! Upoštevanje prednosti je veza- na predhodno precenitev polo-*®Ja. Navidezna prednost je brez vrednosti! Trenerje in klubska vodstva čaka pred začetkom tekmovanja še mnogo, mnogo, drobnega dela, ki ga pa ne smejo zanemariti. Predvsem morajo posvetiti veliko pozornost vzgoji v disciplini. Igralca je treba pravilno vzpodbuditi za borbo za zmago (t-oda ne za vsako ceno!) in jih usmerjati na skupno igro, jih seznanjati s pravili igre in podobno. Do sed no in vztrajno brez vsakršnega popuščanja pa je treba igralce navajati k pravilnemu pojmovanju igre ter se odločno boriti proti nepravilnostim, v katere igralci prav radi zapadejo in v preveliki gorečnosti pojmujejo šport po svoje. S tem pa škodujejo skupnim koristim. ... IN ? ZAPOVEDI ZA IGRALCE 1. Bodi obziren do nasprotnika — on je športnik kot ti in igra z enakim veseljem kot ti. Je tvoj tovariš! 2. Bori se pošteno! Zahrbtnost je navada slabičev. • 3. Igraj ostro, toda ne surovo! Ostrina je lepa lastnost vsakega športnika, surovost pa zoperna in pravega . športnika nevredna. 4. Ne varaj sodnika! Najgrše je kršiti pravila za hrbtom sodnika. Pravi športnik tega ne dela — pošten gledalec to obsoja! 5. Bodi discipliniran! Disciplina je največja vrlina. Brez discipline ni uspeha, nedisciplinirani igralci pa ne spadajo, na igrišče! 6. Ne poslušaj gledalcev! Ne upoštevaj njihovih slabih nasvetov in ne dovoli, da te zavedejo v nešportna dejanja! 7. Poglobi se v pravila igre! Tako, kot obvladaš taktiko jn tehniko nogometa, moraš poznati tudi pravila igre. Takrat boš razumel tudi odločitve sodnika, kateremu cesto-, krat neopravičeno ugovarjaš. S tem smo končali. Na delo torej vsi! Najprej odpravimo napake, seveda vsak pred svojim pragom, potem pa z združenimi močmi začnimo, in uspeh prvenstvenega tekmovanja bo zagotovljen! Kako dolgo še? SJoenski roaierpolo sodniki so pereč problem Prvenstvo Slovenije v waterpolu nami. Razburljivi duhovi so SE O DVEH ČLANIH I. CONSKE LIGE Obisk pri favoritu št. 1 Odlične m'ade sile pri Lokomotivi Crnadkova ulica v Zagrebu gotovo ne spada med najbolj znane in precej dolgo sem rabil, preden sem končno le našel prostore SD Lokomotive. Zanimal sem se za nogometaše in nazadnje uspel najti klubskega blr. Rajnika, in enega vidnejših funkcionarjev društva, kapetana Čara. V »duetu« sta mi odgovarjala na vprašanja in kmalu sem si lahko ustvaril kar dobro sliko o stalnem članu I. zvezne lige, ki pa mu je v lanski sezoni enkrat spodletelo, tako da bo letos pokazal svoje znanje v I. canski ligi. Za začetek so mi postregli z imeni igralcev, ki bodo zastopali barve železničarskega društva iz Zagreba, ki ima za seboj že 42 let dela. Trenerju bodo na razpolago naslednji igralci: vratarja Zrilič in Nežmah, branilci Ožegovič, Korotaj, Belan in Kiš, krilci Canjek, Bobelk II., Koberščak, J a rokovski in Sinček, napadalci Odžak, Gereš, Presečki, Sakač, Knez, Herci gon ja in Mihalič. 'V drugem delu prvenstva pa bodo lahko igrale tudi nove pridobitve: krileč Kukec ter napadalci Mezak, Medle in Drosina. Pod vodstvom novega trenerja Kokotoviča bivšega igralca Cradja.nskega in Dinama, se že ki je lani treniral Segesto. igralci imteazivno pripravljali skoraj mesec dni. Nekateri igralci treninga skoraj niso prekinili, saj so tudi v mrtvi sezoni igrali tekme za jugoslovanski pokal. Koko tov ic je svoje moštvo treniral po triKrat na teden in tako igralci kot vodstvo kluba so z novim trene:jem zelo zadovoljili. V okviru priprav za tekmovanje v conski ligi je Lokomotiva tudi odigrala nekaj tekem s slabšimi nasprotniki. Premagali so Bosanski Novi z 9:1, Koprivnico s 7:3,- Bosansko Gradiško z 11:1. pred nekaj dnevi pa so v Zagrebu odpravili Poštarja s 13:3. Največja ovira pri delu Lokomotive je zelo oddaljeno igrišče, ki je ob kolikortoliko »mokrem« vremenu prav nemogoče. Klubska uprava ne posveča pozornosti . samo nogometnemu razvoju svojih igralcev, ampak skrbijo tudi za dobre tovariške odnose med nogometaši, k. so povečini zelo ml adi in tvori jo p ra-vo družino, ker tudi ni čudno, saj je večina izšla iz vrst mladine Lokomotive. Nekatere stare »zvezde« so negativno vplivale v moštvu in tako pravijo, da so kar zadovoljni, da je odšel Kobe, ki je bil sicer odličen igralec, a jim je vedno povzročal razne neprijetnosti,_ sejal razdor, nazadnje pa poizkušal se celo več igralcev spraviti k drugim klubom. Sicer pa je Lokomotiva že kar navajena na tako >pus-canje krvi.« Lokomotiva je imela v svojih vrstah že celo vrsto odličnih igralcev, kj so kasneje prešli v druge klube, kjer predstavljajo glavno udarno silo. kujejo, so mi rekli, da bo tekmovanje dokaj kvalitetno in da so optimisti. Predvsem ko bodo lahko nastopili v napadu tudi novi igralci, se ne bodo nikogar bali. Pravijo namreč, da zadnje čase takega napada še niso imeli in da bo sedanji napad, sestavljen iz mladih, deloma malo znanih igralcev, kaj malo zaostajal za napadom, v katerem so igrale take »zvezde« kot Hmeljina, Čonč, Firm, Odžak i-n Papec. Pri vsem optimizmu pa se ne nameravajo uspavati. Dobro vedo, da bodo borbe težke in zato no bodo napravili napake, ki bi bila lahko usodna, namreč, da bi podcenjevali nasprotnike. Čudili so se, kako da Odred kar ne more in ne more priti na »zeleno vejo«, saj imajo ljubljansko enajsterico v zelo dobrem spominu kot moštvo, ki je igralo zelo kvaliteten nogomet, pa nj znalo dobivati tekem. Od Slovencev smatrajo, da bo tudi v sedanji situaciji Odred najnevarnejši, zlasti doma. No, nazadnje pa še vedno velja rek, da je žoga okrogla, to je končni zaključek obiska pri NK Lokomotiva — favoritu štev. 1 letošnjega conskega tekmovanja. Marko Rožman je -n --«... --j-.- —----; — pomirjeni, zopet bo treba čakati leto dni, da se bodo sestala najboljša slovenska .moštva in pokazala svoje znanje. Ocenjujoč kvaliteto iger in moštev ne opažamo velike razlike od preteklih let. Vsa nastopajoča moštva lahko razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska kluba in kranjski Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnjeplasirani Prešeren (Radovljica) in Celje daleč zaostajata celo za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma začetniški waterpolo. Pri oceni moštev moramo v prvi vršiti pohvaliti Kranjčane, ki so postali skoraj enakovreden tekmec obema ljubljanskima kluboma. Kranjčani imajo homogeno ekipo, razmeroma hitro v plavanju in z dobro kondicijo. Tehnično so nekoliko slabši od ljubljanskih igralcev, vendar pa z izredno borbenostjo to nadoknadijo. Ljubljanski derby je izpadel neodločeno. Ilirijani so prišli v začetku tekme v visoko vodstvo (4:1) predvsem zaradi slabe obrambe ŽPK Ljubljana. V drugem polčasu pa Ilirijani niso zdržali ostrega tempa, ki so jim ga diktirali igralci Ljubljane, tako da so morali zapovrstjo sprejeti štiri gole. Tekma je končala neodločeno (čeprav neregularno! — toda o tem pozneje) in težko bi dejali, da je to ali ono moštvo očitno boljše. Ilirija ima odlično obrambo (vratar Kanc je bil najboljši igralec v moštvu), medtem ko so bili igralci Ljubljane kondicijsko bolje pripravljeni. Četrto mesto PROBLEMATIČNO Četrto mesto je uradno zasedel mariborski Branik, ki je z lanskega tretjega mesta zdrknil eno mesto nazaj. Kamničani resda v prvi tekmi (proti Triglavu) niso pokazali nič posebnega (igrali so brez Toneta Cererja), so pa bili v naslednjih tekmah proti zadnjeplasiranima toliko močnejši, da bi verjetno dvoboj Branik : Kamnik izzvenel precej izenačeno. Tudi rezultati proti Triglavu nam to potrjujejo (Triglav : Kamnik 9:1, Triglav : Branik 9:0). Dobro bi bilo, da bi v bodoče spremenili propozicije tako, da bi zadnjeplasirani I. skupine in prvo-plasirani II. skupine odigrala neko kvalifikacijsko tekmo, kajti, v nasprotnem primeru ima prva četverica vedno nekoliko privilegiran položaj. In končno bi se lahko turnir Rečani pravijo: »V Ljubljani bomo zmagali« danes So optimisti — toda nasprotnikov ne bodo podcenjevali Naše bralce smo prav gotovo presenetil; v pretekli številki s Članki o pripravah slovenskih predstavnikov v conski ligi, nič manj pa jih morda ne bo zanimalo, kako je kaj z nekaterimi klubi Hrvatske, ki bodo že v prvem kolu nastopili proti slovenskim p-edstavnifcom. Zato nam je naš dopisnik z Reke tov. Renato Tič poslal nekaj misli o pripravah rešikih nogometašev ter mnenje funkcionarjev Reke, kako gledajo na tekmovanje v coni. Reka še ni povsem pripravljena Ligaško moštvo Reke je začelo z zadn' -ni pripravami za prvenstveno sezono šele L avgusta im je že po 8 dnevih treninga nastopilo proti zagreškemu Dinamu preteklo nedeljo na domačem igrišču. Kot je znano, je «..nagal 'Nnamo s precej visokim rezultatom 4:1, iiz tega pa se vili, da moštvo še ni dovolj pripravljeno, čeprav je pred tremi tedni z uspehom odigralo dve tekmi v Avstriji (proti Sturmu 2:2 in pr o-ti nekem manjšem klubu 6:2). Do-slej so nastopili samo stari^ igralci, razen Giurini ja, ki se je šele nedavno vrnil v matični klub iz zagrebške Lokomotive. je V klubu hočejo imeti red ,o kak igralec le preveč muhast, mu vljudno odprejo vrata, in c e se ne popravi, lahko gre, kamor ga je volja. Vsi igralci od prvega do zadnjega so ali zaposleni ali pa študentje, ker delom rznežev ne trpijo v svojih vrstah. Želijo namreč, da bi šlo društvo po svojih naprednih tradicijah tudi naprej. Na vprašanje, kako gledajo na consko ligo in kaj od nje priča- Trener moštva je ostal še vedno Franjo Glazer, čeprav je bilo govora o tem, da bo zapustil Reko. Toda on ima precej zaslug, da je in če Reka prišla v cono, im tako se je uprava društva odločila, da ga pridrži še nadalje. Imel bo pač lažje stališče, posebno ko bo imel na razpolago več igralcev. se na POLET Kdo bo vse nastopal? Reka ima pripravljene za prvenstveno sezono naslednje igralce: vratarji: Šuperina, Ravnik, Gabrič, branilci: Legan, Brusič, Mihovilovič in Vičič, krilci: Dunaj, Zikovič, Ninkovič, Peršič in Radakovič, srednji krilci: Krkovič, Mrvoš, Vlah, napadalci: Salikovič, Doričič, Arsenovič, Veselice, Canjuga, Osoj-nah in M:’kovic. Od teh so na novo prišli ali pa se nazaj vrnili v matično društvo O so jn alk, nekdanji srednji napadalec Dinama, Giurini (prej Lokomotiva), Arsenovič (Partizan), Ninkovič (Vojvodina), Pavkovič (Uljanik) im Vičič (Tonpedo-Reka). To so v glavnem vsi izkušeni igralci, na katere uprava kluba polaga mnogo upanja, seveda predvsem v drugem delu prvenstva, ko bodo imeli vsi pravico nastopanja.. Borili se bomo za prvo mesto Precej smelo izjavo mi je dal predsednik NK Reke tov. Doričič, ki je dejal, da se bo Reka plasirala v jesenskem delu med prve štiri klube, v spomladanskem delu pa upa, da se bo ligaško moštvo lahko borilo za prvo mesto. Dejal je tudi, da se s tem načinom tekmovanja strinja, vendar so imeli nekako premalo časa, da bi se intenzivneje pripravljali. Odslej dalje bodo imeli tri treninge tedensko ter odigrali še nekaj lažjih tekem, talko da bodo za prvi nastop proti Ljubljani popolnoma pripravljeni. Funkcionarji Reke so mnenja, da bo moštvo že v Ljubljani pokazalo dobro formo, in računajo na zmago, ker Ljubljančani še ne bodo mogli nastopiti z na novo pridobljenimi igralci: Seveda je to odvisno od raznih okolnosti, toda kot vidimo, se je Reka precej resno pripravila na prvenstvo v conski ligi. s sedmimi ali celo osmimi udeleženci odigral v celoti po točkovnem sistemu, saj je v treh dneh časa dovolj in tako bi dobili najbolj realno zaporedje vseh udeležencev. ŠKANDAL, KI JE OSTAL PRIKRIT Namen tega članka je bil bolj spregovoriti o naši najbolj bolni točki — o sodnikih. Menda doslej še ni bilo turnirja za prvenstvo LRS, vsaj v zadnjih letih ne, kjer ne bi bili kamen spotike sodniki. Že v prvi važnejši tekmi turnirja (Ilirija : Triglav) je prišlo do protesta in seveda zaradi slabega sojenja (sodnik Senica) do razveljavljenja tekme. Drugi primer, ki se je zgodil, sicer ni razburil duhov, ker se je odigral »interno« med sodniškim zborom; je pa toliko hujši, ker se je prvič zgodil v tekmi, ki je odločala o prvem mestu in drugič, ker pri njem ne moremo več govoriti o neznanju (kot je bilo to v primeru Senice), temveč o izrazitem kluba-štvu. Čeprav bom s tem morda posegel nekoliko v »tajnost« sodniškega zbora in razburil duhove, je vendarle to vredno, da napišem, da enkrat za vselej iztrebimo iz vrst naših sodnikov take tendence, ki presegajo vse meje poštenega športnega udejstvovanja. Na tekmi Ilirija:Ljubljana je pri stanju 3:4 v korist Ljubljane manjkalo do konca tekme še 40 sekund. Časom e ril ec Hribar je bil v teli 40 sekundah dvakrat opozorjen od člana nadzorne komisije, da mu za časa trajanja igre ura stoji. Zadnji gol (izenačenje 5:3) je padel 3 ali 4 sekunde pred zaključkom igre. Po vsem tem je popolnoma jasno, da je bilo tistih zadnjih 40 sekund predolgih in da ob pravilnem merjenju časa do zadnjega gola sploh ne bi bilo ter da je prišlo v odločilni tekmi do hudega prekrška. Član nadzorne komisije, očividec tega delikta, je to tudi prijavil. Toda s tem zadeva še ni bila končana. Delegat P*ZS tov. Kobal je to prijavo zavrnil, češ da bo prišlo, do prevelikega škandala in da če se še ta tekma razveljavi, da potem sploh ne bo prvenstvo končano itd. O tem je bil obveščen vrhovni sodnik tov. Kramaršič, ki pa prav tako ni reagiral na pripombe. Nobenega dvoma ni, da pri časo-merilcu Hribarju, ki je bil v zadnjih 40 sekundah, dvakrat opozorjen na tako napako, ne moremo več govoriti o malomarnosti, nepazljivosti ali o neznanju, temveč da gre tu za očitno in namerno kršenje pravil. Neodločno stališče delegata PZS in vrhovnega sodnika pa je v toliko vredno graja, da sta dopustila tako grobo napako nekaznovano. Ne važno samo to, da je ta tekma odločala o prvaku Slovenije (!). Moramo se zavedati tudi tega, da če bomo še v naprej dopuščali tekšno nepoštenost med sodniki, potem ne bomo takih primerov nikoli zatrli. In končno, zakaj pa je potem sploh potrebna nadzorna komisija, če ne za to, da ugotavlja v sodniškem zboru nepravilnosti in dokončno o razveljavljanju tekem. ŽE DOLGO »ŠKRIPLJE« ... V naši sodniški organizaciji »škriplje« že nekaj let. Najboj žalostno dejstvo pa je to, da ni izgle-dov, da bo kaj kmalu prenehalo »škripati«. Seveda so najbolj boleča točka waterpolo sodniki. Menda jih imamo v Sloveniji nekaj čez dvajset. Od teh dvajset jih vsaj polovica že nekaj let ni imela v rokah zastavice in piščalke in jih Zbor sodnikov vodi le kot »papirnate sodnike«. In od preostale deseterice jih verjetno ni za vse prste ene takih, ki jih brez strahu ali sramu lahko delegiraš na vsako waterpo-lo tekmo. Im kaj so klubi, Zbor sodnikov in Zveze napravila, da bi to stanje izboljšali? Lani je napravil izpit waterpolo sodnika en nov kandidat (!), letos oa morda še nobeden! Tako prav gotovo ne bomo izboljšali akutno bolnega slovenskega sojenja, ki v znatni men vpliva tudi na kvaliteto igranja naših moštev. Vse to sem napisal zato, da bi merodajna forumi temeljito prečistili vrste naših-sodnikov. Tisto, kar klubaško nastrojeno, ne spada v sodniške vrste, tisto, kar je nesposobno, je treba osposobiti, tisto, kar je neaktivno, je treba črtati. Bolje je, da bomo imeli 10 sodnikov poštenih in sposobnih, kot pa preko 60 (toliko jih menda šteje Zbor sodnikov), od katerih pa je cela vrsta neaktivnih, nesposobnih ali klubaško tako zagrizenih, da ne sodijo med sodnike. Prešern Mitja SsilŽ .ETO XI Stran 5. Štev. 33 03 TOVABNAB BASTEJO QeNAZA^20e6 plavalni bazeni, športna igrišča, stadioni . . . Na 5. štpo-rtoih igrah delavcev papirne industrije LRS, ki so bile pretekli teden v Radečah, se mi je nudila priložnost, da sem prišel v stik z direktorji posameznih podjetij. Začel sem se zanimati, kako je v posameznih podjetjih s športno aktivnostjo. . Že po kratkem razgovora sem se prepričal, da imajo skoraj v vseh podjetjih lepe športne naprave in da so prav športne igre, ki jih slovenski »papirničarji« prirejajo vsako leto, veliko pripomogle k tej gradbeni dejavnosti. IDEALNE NAPRAVE V RADEČAH Radeče pri Zidanem mostu so bile letos prizorišče 5. športnih iger. Ker je program tekmovanj na teh igrah izredno obširen, zahteva pač organizacija tega tekmovanja vrsto objektov. 'V obdobju 3 let so si v Radečah ob prizadevanju celotnega kolektiva, upravnega odbora, sindikata in direktorja tov. Kosija zgradili vrsto športnih naprav v neposredni bližini podjetja, ki je staro že 294 let. V ozki dolini, ki vodi iz Radeč do tovarne, so si uredili nogometno igrišče z atletskimi napravami, nekoliko dalje od tod v senčni legi igrišče za tenis in odbojko, v neposredni bližini pa imajo prostorno sindikalno dvorano, ki služi -a telovad o, saj je delovni kolektiv ustanovil svoje društvo »Partizane. Nekaj sto metrov od podjetja se soteska nekoliko odpre. Tu so pričeli z gradnjo stanovanjskih blokov. Nekaj sto metrov od avtomobilske ceste pa je prav na južnih pobočjih Kuma zgrajen plavalni bazen 23X10 m. prava mojstrovina ing. Mačka. V tem hribovitem*’terenu so delavci kolektiva opravili nad 5000 prostovoljnih delovnih ur- Delo ie bilo trdo. toda Veslaško državno prvenstvo v Splitu je šlo skoraj neopaženo mimo nas. O kakšni udeležbi slovenskih veslačev ne omenjajo ničesar niti naši niti srbohrvatski časopisi. In vendar so sodelovali v četvercu s krmarjem člani in mladinci ljubljanske Savice, v isto-takem četverca in v skiffu pa še člani in mladinci mariborskega Branika. Toda kako in s kakšnim uspehom? Vsi so izpadli že v predtekmovanjih! Pustimo ob strani mariborske veslače, ki se borijo še z začetnimi težavami, čudi pa nas popoln neuspeh Ljubljančanov, kj imajo že precej izkušenj in več uspelih nastopov za seboj. Tako je letos na mednarodni regati na Bledu mladinski četverec bil prvi m je premagal četverec Partizana, ki je bil v Splitu v finalu za las dragi. Okolnosti, pod katerimi so naši veslači tekmovali, sicer pojasnjujejo njihov neuspeh, vsiljujejo pa nam vprašanje, ali je bilo nujno in pametno na ta način trošiti precej težke tisočake. Da bomo kratki: Savica je poslala na državno prvenstvo članski jn mladinski četverec s krmarjem, oba nekompletna. Pri članih je zaradi obolelosti enega stalnega veslača zamenjal lanski mladinec, ki sploh ni imel zadovoljive kondicije za 2000 m dolgo progo. Ta četverec torej v res močni konkurenci ni imel nobenih izgledov z.a kakšen uspeh. Mladinsko moštvo pa je odpotovalo brez svojega krmarja, s katerim je stalno treniralo in doseglo tudi svoj blejski uspeh — ker ni bilo zanj več denarja! Računali so (seveda brez krčmarja!), da bo Članski krmar upravljal tudi mladinski čoln. Ker pa je v predtekmovanjih sledil po programu start mladincev neposredno za vbžnjo članskih četvercev, so naši mladinci ostali na starin brez krmarja. Da so mogli sploh nastopiti, je v zadnjem trenutku vskočil skiffist od Branika, ki ni imel pojma o krmarjenju. Tako je zaradi nemogoče vožnje izpadel tudi mladinski četverec Savice. Če dodamo k temu še okolnost, da so ljubljanski veslači prispeli v Split šele 24 ur pred tekmovanjem, se utrujeni od vožnje kasno Opomba: 1. meddržavna nogometna tekma, 2,—12. tekme 1. kola I. zvezne nogometne lige. uETO X1 Štev. 33 danes so na svoje objekte upravičeno ponosni. Iz dneva v dan privablja ta bazen nove obiskovalce, Okrajna zveza »Partizane v Trbovljah pa prireja tu vsako leto vaditeljske plavalne tečaje. OLIMPIJSKI BAZEN — PONOS VIDMA V tovarni celuloze v Vidmu so najbolj - ponosni na svoj plavalni bazen, ki mu zlepa ne najdeš para v državi. Poleg bazena je podjetje zgradilo še igrišče za odbojko, atletska skakališča, bliz-u nogometnega igrišča pa je tovarna zgradila še strelišče. Ostale naprave — telovadnico, smučarsko skakalnico, kegljišče itd. — uporabljajo skupaj z društvom »Partizane, saj je velik odstotek delavstva včlanjen tudi v partizanskih, vrstah. V JARŠAH RASTE STADION Razgovor z direktorjem iz Goričan, ki leže v neposredni bližini Domžal, me je močno presenetil. Kolektiv Goričane, ki šteje nekaj nad 400 delavcev, je v okviru podjetja doslej zgradil že igrišče za odbojko, naprave za atletiko in preskrbel primerne prostore za gojeni" miznega tenisa in šaha. Sedaj pa skupno s tovarno Indu-plati v Jaršah grade lep športni stadion z vsemi igrišči in napravami za nogomet, atletiko, odbojko, košarko itd. Skratka, na tem stadionu, ki je tik pred otvoritvijo, bo dovolj prostora za delavce iz obeh podjetij, ki si bodo zaželeli zdravega razvedrila v športu. TUDI V VEVČAH NE POČIVAJO Podjetje je že pred leti zgradilo okoli tovarne vrsto športnih na- v noč ukvarjali s čolnom, ki je bil na vožnji poškodovan, iin niso imeti možnosti predhodno preizkusiti tekmovalne proge, kaj šele trenirati na njej, potem nam je »debaklc lahko razumljiv. Ni nam pa razumljivo dejstvo, da pošiljamo nekatere športnike v dokaj oddaljena mesta samo zato, da se »prošetajo« po Jugoslaviji, in trošimo za njih denar ter oškodujemo s tem še tiste, ki bi pod ugodnejšimi pogoji in kompletni prav gotovo častno zastopati že tako na vseh koncih in krajih omalovaževane Slovence. R. »Le kako si mogel zamenjati njegovo glavo z žogo?« prav. Tu imajo plavalni bazen, poleg njega vzorno urejen park, otroško igrišče, kegljišče, nogometno igrišče, prostor za balinanje, igrišče za odbojko, veliko dvorano itd. Vevški papirničarji so doslej že trikrat osvojili prehodni pokal republiškega odbora kemične industrije v športnih igrah papirničar-jev. V okviru tega podjetja goji šport »mlado in staro«.., IN OB SEVERNI MEJI Ob Muri na severni meji blizu Šentilja sta tudi dva kolektiva papirne industrije — Sladilu vrh in Ceršak. Tovarna v Sladkem vrhu ima atletsko steizo z vsemi atletskimi napravami ter igrišči za nogomet in odbojko, za plavanje pa so ei urediti kanal Mure. Ceršak, ki je sosed tej tovarni, ima nekaj nad 200 delavcev, večinoma kmečkih fantov, ki so se v JLA seznaniti s športom. Danes so navdušeni za vse vrste športa; urediti so si igrišče za odbojko, ostale igre in atletiko trenirajo kar po vaških travnikih, plavajo pa v Muri. Njihov ponos je novo zgrajeno kegljišče. V Količevem si je podjetje zgradilo svoje nogometno igrišče, medtem ko telovadne objekte uporabljajo skupno z društvom »Partizan«. To je le bežen pregled gradbene aktivnosti v podjetjih papirne industrije, ki kaže, da se nekatera vodstva podjetij že zavedajo, da mora liti telesna vzgoja sestavni del življenja delovnih ljudi. To nam dokazujejo tudi športne igre, ki imajo svojo tradicijo in se bodo nadaljevale tudi v naslednjih letih. Aktivnost nam tem področju je razveseljiva in daje slutiti, da bodo v doglednem času lahko prav v teh podjetjih prodrli s tako imenovano »proizvodno telovadbo«, ki jo imajo že vse napredne države, o čemer pa pri nas poizkušamo le tu in tam samo razpravljati. Jug Karel Morska kača — murena je poleg barakude eno najstrašnejših morskih bitij. Podvodni lovci se raje srečajo z morskim psom, kakor pa s to krvoločno pošastjo Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 1 1. SZ : Nemčija ločen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. Budučnost : Crv. zvezda (I. p.) 3. Budučnost : C. z. (konč. rezul.) 4. Partizan : Zagreb 5. Hajduk : Sarajevo (I. polč.) Imei 6. Hajduk : Sarajevo (konč. rez.) 7. Spartak : Proleter (I. polč.) 8. Spartak : Proleter (konč. rez.) Kraj: 9. Željezničar : Vojvodina 10. Dinamo : BSK (I. polč.) Ulica in hišna številka: 11. Dinamo : BSK (konč. rez.) 12. Radnički : Velež dižt ni &iio ikada denahja $ Zg® A® iz merskih globin Potopil se je že najmanj petdese-tič. Moči so mu pojemale, a premagal se je. Mora najti ribo! Ne bodo brili norcev z njega. Znova se je potopil... »Glej, tam pod skalo, kaj ni to kri?« Priplaval je bliže. Res, bil je velik oblaik krvi, ki se je razširjal na vse strani. Zaplaval je vanj. Pred seboj ni videl niti deset centimetrov. Tiipaje je plaval naprej. Nenadoma je s prsti otipal gobec kierne, posejan z drobnimi zobmi. Streslo ga je. Zdelo se mu je, da se bodo velike čeljusti vsak hip zaprle. Tedaj pa je nenadoma začutil, kako se mu je nekaj mrzlega ovilo okoli roke. Bile so lovke sipe, ki jo je kierna držala ujeto v svojem velikanskem gobcu. Gotovo se je pripravljala, da jo požre, 'ko jo je Marcel ranil. Riba je izgubila precej krvi. Ležala je na boku in se ni ganila. Marcel je presodil, kje približno bi bilo njeno žrelo, in ji izstrelil novo puščico v glavo. Preden je splaval na površje, se je še prepričal, da harpuna in vrv dobro držita. Priplaval je ta površje tako široko nasmejan, da so oni trije posmehovale! na mah prenehati z norčevanjem. Zaslutiti so, da se je »nekaj« pripetilo. Marcel se ni zmenil zanje. Molče je vzel novo harpuno in nabil puško. Preden se je potopil, da bi ribi pognal še to puščico v glavo, so tudi prijatelji skočiti s puškami v vodo. »Naj ti pomagamo?« so ga prijazno spraševali. »O, le dajte! Pojdite streljat v mrliča!« Tri nove puščice so se zadrle kier-ni v bok. Ta trenutek je bila v predora. In glej ga Fineberga, kako ji je pognal svojo puščico z drugega konca predora! Tedaj je bilo nemogoče potegniti ven v glavo in v rep harpunirano kierno. Presneta smola! Marcel si je belil glavo, kako bi zvlekel ven ribo velikanko. Najprej je poizkusil prerezati žico, ki je vezala Finebergovo harpuno. Bila je spletena iz jeklenih niti in je trdno držala. V čolnu je našel klešče in z njimi se je lotil žice. Moral pa se je še večkrat potopiti, preden se mu je posrečilo prerezati. Delo ga je tako prevzelo, da ni nič ves čutil mrzle vode. Treba je bilo izvleči na površje to mogočno žival. Vsi štirje so počasi vlekli kvišku velikansko temno gmoto. Tokrat so Marcela zmagoslavno namestili v čolnu. Da bi se maščeval tovarišem, se je najprej počasi osušil in dobršen čas uravnaval fotografski in filmski aparat. Hotel je filmati dviganje kierne. Oni trije so bili tako počaščeni, da smejo držati veliko ribo, da so z veseljem ugoditi vsem zahtevam Marcela, režiserja in operaterja. Pri tem pa so se tresti od mraza. Končno je bila kierna na čolnu. S kakšnim užitkom so naši lovci pokadili cigareto zmagoslovja! Še nikoli niso videti tako velike kierne. Koliko bi neki utegnila tehtati? 120? 150 kg? Pri tolikšni obsežnosti se človek prav lahko zmoti. V Yale-Clubu so vsi dr.veli vkup, ko so se naši prijatelji pripeljali s svojim velikanskim plenom. Deset mož jc ribo z vrvjo komaj zvleklo k veliki tehtnici. - Na pomoč je moral priti električni žerjav, da je kierno dvignil in jo položil na ploščo tehtnice. Vsi so se drenjali okoli številčnice. S 178 kilogrami! Takoj so stekli po predsednika kluba, da bi zabeležil težo. Marcel je namreč potolkel svetovni rekord podvodnega lova. Samo glava kierne. ki so jo morali razsekati s sekiro, je tehtala 42 kg. Žival je merila 2.20 m po dolgem in 1.90 m okoli trupa. In njena starost? Težko jo je bilo oceniti. Če bi jo primerjali s kierno, ki so jo vzgojili v monakovskem akvariju med 1912. in 1937 letom (recimo v 24 letih) in je dosegla 28 kg tedaj bi lahko ocenili starost te brazilske ribe precej preko 100 let. »Pa te ni sram, da si ubil starko?« je Gennaro vprašal Marcela. »Seveda ne, prav nič me ni sram. Usoda je tako hotela.« Brez tega svetovnega rekorda bi naš Marcel še sedaj prodajal vreče iz jute. * MURENA — MORSKA KAČA Tik pred drago svetovno vojno je znani avstralski podvodni lovec Hans Hass s svojimi tovariši lovil ribe v vodah otoka Curafao v Karibskem morju. Nekega dne je harpuniral ribo, ki mu je zbežala v prvo razpoko v korallšču. Samo še rep je gledal ven iz luknje. Vlekel je za vrvico, kar so mu dale moči, a ribe ni mogel zvleči ven. Tedaj se je z nogama uprl ob korale in krepko povlekel za rep. Riba je polagoma lezla iz luknje. Ko je za »trenutek popustil, je riba kot vzmet skočila nazaj v staro lego. Pri vsem tem je bila otrpla in brez življenja. Zares čudno! Zdelo se je, kot da bi bila riba za glavo privezana na elastiko, ki bi jo zadryvala v luknji. Hass je vnovič potegnil, a riba je spet skočila v prvotno lego. Tokrat je končno spoznal, kaj je bilo temu vzrok: velika kača, skrita v luknji, je držala ribo za gobec in je reagirala na vsak sunek. Ta kača — v resnici riba — je imela najbolj hudobne oči, kar jih je Hass kdaj videl. Bila je murena! Njene oči so bile brez primere mrzle m hudobne. Take, kot jih je videl nekoč ... Bilo je precej čez poldan in Hass je sam lovil ob obali malega otoka. Plaval je kakšnih 8 m globoko. Slikovite temne skale so se dvigale iz dn morja. Ujel je dve ribi, ki si jih je obesil za pas. Hotel je priti samo še do konca skalovja in se nato vrniti na suho. Tedaj je bil priča nepozabnemu prizoru. Iz globine se je polagoma dvigala vsaj 13 kilogramov težk riba. Nenadoma je s prestrašenimi udarci repa zbežala, na mestu pa, kjer je bila tre-autek prej, so zevala na stečaj odprta usta velikanske morene, katere trup se je pokonci vzpenjal iz skalne razpoke. Še preden se je zavedel svojega dejanja, je Hass že predrl debeli zeleni vrat pošasti. Še isti trenutek pa se mu je harpuna iztrgala jz rok in se poplesaje v vodi oddaljevala v globino. Potem je bilo znova mirno in videl je, da je vrvica harpune vodila v luknjo, iz katere je prihajal temen trak krvi. Sonce se je že nagibalo k obzorju, a Hass se je še vedno trudil, da bi žival izvlekel iz skrivališča. Več kot eno uro se je že mučil in nos mu je jel krvaveti zaradi neprestanega potapljanja. Slednjič je s podvojeno silo potegnil za vrvico, — velik kos borališča se je v trenutku razletel na kosce, kot da bi eksplodiral ditnamitni naboj in murena, ki je z besno silo svojega telesa povzročila to eksplozijo, je v zaletu planila iz skrivališča in se vrgla na Hassa. Šele_ tedaj se je zavedel mogočnosti živali, ki se je je lotil. Ta murena je bila namreč tolikšna kot on sam! Takoj ga je napadla. Prestregel jo je s toporiščem harpune. Tedaj se je pričel pravi boj človeka z živaljo. Z vsemi mogočimi zvijačami se mu je murena hotela približati. Navpik se je zagnala proti dnu in ga potegnila za seboj. Potem se je kot blisk naglo okrenila, da bi ga napadla od spodaj na zgor. Naskakovala ga je od vseh strani in se zvijala v vodi kot kača, z očmi, žarečimi od sovraštva in na široko odprtim gobcem. Hass se je branil s harpuno in skušal zvleči žival na suho. Dvakrat se mu je murena nevarno približala. Slednjič se mu je posrečilo, da jo je zvlekel k skalam in jo preko kleči zagnal v nizko vodo lagune. Tedaj pa je na žalost spoznal, da je bila laguna vsa polna morskih ješ ko . Na tisoče jih je bilo. Kako naj z divjo mureno prehodi to trn: vo področje? Sonce je bilo že tik pred tem, ’a se skrije za obzorjem. zato Hass ni uteg. il dolgo premišljevati. Nikakor se ni hotel odreči mureni. Na vsak način je hotel, da jo vidita tovariša. Še en-krai je pregledal laguno, da bi poiskal kakšen prehod preko strašno črnega dna. Sklenil je, da vsekakor poizkusi srečo. Večkrat je ovil vrvico harpune okoli toporišča, da je mureni zmanjšal možnost gibanja, in se odpravil na težavno pot. Spočetka je šlo še dovolj dobro, potem pa je prišlo področje, kjer morski ježki niso pustili niti za ped prostega dna. Edina majhna koralna krogla je molela iz mreže bodic. Previdno je stopil nanjo in prenesel težo telesa, tedaj pa mu je noga zdrsnila na gladki povrišni in izgubil je ravnotežje. Da bi prestregel padec in zaščitil obraz jn telo pred bodicami, je stegnil roke pred seboj — o bože, koliko trnjev se je zadrlo vanje! Istočasno je nehote potegnil k sebi harpuno in dal mureni priliko, da se mu je približala. Ko je v vodi zaradi bolečin odprl oči. je tik pred obrazom zagledal gobec, poln pene, in oči, polne neizmernega. sovraštva. Vendar mu je na nek način uspelo, da je znova stegnil roko in tako še v zadnjem renutku odmaknil hanpu.no z nabodeno živaljo. Kako pa mu je to uspelo, je še danes uganka. Murena je imela tako hudoben iz-izraz, da si je težko predstavljati bolj groznega. Verjetno sta le dve bitji .na svetu, ki zmoreta tak pogled — pravljična morska pošast in človek. 1 (Dalje) ODLIČNI REZULTATI nemških atletov MEDNAHODNEs^S Letošnje atletsko prvenstvo Nemčije, že 55. po vrsti, je zbralo v Frankfurtu ogromno število atletov, saj je bilo tokrat s seniorskim združeno tudi junior-sko prvenstvo. Rezultati prvenstva kažejo na izredno širino v nekaterih disciplinah. Najvažnejši rezultati: 100 m: Ftttte-ter 10.4, Germar 10.4, 200 m: Kaufman 21.4, <00 m: Haas 47.2, Blumrne) 47.6, Geister <7.0, 800 m: Liell 1:50.0, Stracke 1:50.7, 1500 m: Lueg 3:4'4, Lewrenz 3:44.6, Bu-oiann 3:48.6, 5000 ci: Schade 14:11.6, 10000 metrov: Hansch 30:40.4, 110 m ovire: Stei-nes 14.7, 200 m ovire: Steines 23.9, 400 m ovire: Fischer 52.7, steeple-chase: Thumm 8:55.2, višina: Jens 190, daljina: Krilger 7.55, Richter 7.51, Oberbeelt 7,38, troskok: Strohscnieder 15.31 (rekord), palica: Schneider 4.20, krogla: Wegmann 16.02, disk: Noack 48.80, kopje: Will 72.64, Rie-der 70.89, Maier 70,76,kladivo: Storch 59.67, < X 100 m: Karlsruhe 40.8, 4 X 400 m: Kre-tcld 3:15.6, 3 X 1000 m: Barmen 7:23.0 (rekord), deseterobj: Klick 6154; ženske — loo m: Sander 12.3, 200 m: Bohmer 24.9, 800 m: Schiller 2:15.4 (rekord), Schliiter 2:15.5, som ovire: Gastl 11.1, Sander 11.1, Lorberg 11.2, Eiberle 11.3, Thymm 11.3, višina: Kilian 160, Erhardt 160, daljina: stumpf 5:82, krogla: Bafrenz 14.23, Anhoff 14.09, Werner 13.98, disk: Lafrenz 46.93, Hausmann, 46.31, Werner 46.19, kopje: Brommel 47.83, 4 X 100 m: Entracht Frankfurt 47.9, peteroboj: Sturm 4446. Mladi švedski skakalec Stig Pettersson Je V Goteborgu skočil v višino 204 cm, kar je drugi najboljši letošnji rezultat v Evropi. Božom 1:03.9 na lOOm hrbtno Mednarodno plavalno tekmovanje v La ^erte je dalo nekaj odličnih rezultatov. Tokrat se je najbolj odlikoval zopet ev-ropski rekorder Bozon, ki je na 100 m hrbtno z rezultatom 1:03.9 premagal Angleža Brockwaya, ki je plaval 1:05.1. Ostali rezultati: 100 m: Eminente 57.8, *00 m: Collignon 4:39.9, 200 m hrbtno: Bo-2on 2:24.5, Broackway 2:28.3. V Gentu sta se srečali ženski plavalni reprezentanci Francije in Belgije. Zmagale so francoske plavalke s 55:30. Važ-nejši izidi tega tekmovanja: 100 m prosto: vouaux (Fr) 1:10.8, 400 m: Frost (Fr) 5:19.2, ioam hrbtno: Andre (rF) 1:17.9, 200 m Prsno: Hirt (Fr) 3:02.7, 100 m metuljček: Lusien (Fr) 1:19.6, 4 X 100 m: Francija 4;45.8, 4 X 100 m mešano: Francija 5:14.4. Istočasno sta se srečali tudi waterpolo reprezentanci Francije in Belgije in tek-Pia se je končala s 3:2 v korist Francije. Kot je že znano, so v Tokiu gostovali ameriški plavalci, ki so se v dvoboju pomerili s plavalno reprezentanco Japonske, ki je odnesla tudi končno zmago v dvoboju s 44:35 točkami. Vsi boljši rezultati s tega odličnega tekmovanja: 100 m: Patterson (ZDA) 57.2, Koga (Jap) 57.2, Suzuki (Jap) 57.4, Tani (Jap) 57.5, 200 m: Woolsey (ZDA) 2:07.5, Konno (ZDA) 2:08.4, 400 m: Konno (ZDA) 4:35.6, Onno (Jap) 4:37.4, Shoi (Jap) 4:37.4, Woolsey (ZDA) 4:37.6, Onekea (ZDA) 4:38.2, 800 m: Konno (Jap) 9:38.8, Konno (ZDA) 9:43.3, shoi (jap) 9:43.5, 1500 m: Onno (Jap) l8:31.2, Breen (ZDA) 18:36.6, Aoki (Jap) *8:53.4, ioo m prsno: Furukawa (Jap) 1:10.8, Gomazuru (Jap) 1:11.4, Kimura (Jap) i:n.4f ioo m metuljček: Wiggins (ZDA) 1:02.9, Ishimoto (Jap) 1:05.6, Harri-s°n (ZDA) 1:05.6, 200 m prsno: Furukawa (Jap) 2:33,7, Gomazuru (Jap) 2:39.2, Kimu-ra (Jap) 2:39.8, 200 m metuljček: Ishimoto (Jap) 2:29.5, Harrison (ZDA) 2:29.5, Yorzik (2DA) 2:30.0, Nagasava (Jap) 2:30.0, 100 m hrbtno: Oyakawa (ZDA) 1:05.9, Wiggins <2DA) 1:06.2, Hase (Jap) 1:06.2, 200 m hrbt-n°: Mc Kinney (ZDA) 2:24.7, Hase (Jap) 2:25.2, 4 X 100 m: Japonska 3:46.8, ZDA 3:47.6, 4 X 200 m: Japonska 8:34.7, ZDA 8^37,5, 4 X 100 m mešano: Japonska 4:18.8, (Zda) 4:22.4, skoki z deske: Harper (ZDA) l38.25. Tudi francoski atleti so se preteklo nedeljo zbrali na svojem državnem prvenstvu. Doseženi so bili solidni rezultati in tudi nekaj novih rekordov, ki pa deloma zaradi vetra ne bodo priznani. Boljši rezultati: 100 m: David 10.5, Li-ssenko 10.5, 200 m: Du Gard 21.7. 400 m: Goudeau 48.8, 800 m: El Mabrouk 1:52.0, 1500 m: Bernard 3:58.0, 5000 m: Mimoun 14:37.0, 10000 m: Mimoun 30:27,0, 110 m ovire: Dohen 14.4, Candau 14.5, 400 m ovire: Cury 53.0, Bart 53.3, steeple-chase: Soucours 9:20.8, višina: Thiam 195 daljina: Laigre 7.41, troskok: Battista 15.19 (rekord), palica: Gras 3.90, krogla: Thomas 15.45, disk: Darrot 47.49, kopje: Mac-quet 66.42, kladivo: Husson 52.79; ženske -- 100 m: Capdeviele 11.8 (rekord), 209 m: Moreau 25.5, 800 m: Laurent 2:16.7, 80 m ovire: Laborie 11.3, višina: Peironne 155, daljina: Glottin 5.60, krogla: Lariviere 12.55, disk: Laurent 38.27, kopje: Pinard 40.22. Na prvenstvu Nizozemske, ki je bilo v Rotterdamu, so bili doseženi boljši rezultati le v tekih na kratke proge, kjer je na 100 m zmagal Saat z 10.6, na 200 m pa Van Hardeweld z 21.4. Tudi pri ženskah so bili rezultati dokaj povprečni. Kot zanimivost je treba omeniti, da je v metu krogle zmagala Blankers-Koenova z rezultatom 11.90. Eden najboljših svetovnih srednjepro-gašev, Norvežan Boysen, je bil na tekmovanju v Glasgowu težko poražen. Vse kaže, da je imel Norvežan v zadnjem času preveč tekmovanj, ki so ga izčrpala. V teku na 80 y je zmagal Amerika-nec Courtney z 1:49.2 pred Angležem Hewsonom 1:49.3 in Johnsonom 1:49.7, medtem ko je bil Boysen z 1:50.4 šele četrti. Danec Gunnar Nielsen in Amerikanec Tom Courtney sta v Kopenhagenu le za malenkost zgrešila svetovni rekord na 880 y. Oba sta namreč tekla 1:47.7, kar je le za 2 desetinki sekunde slabše od zaenkrat še neuradnega svetovnega rekorda Amerikanca Spurrierja. Giammalva — nova zvezda Teniško prvenstvo vzhodnega dela ZDA v Santh Ormogeu je prineslo odkritje nove »zvezde« na teniškem nebu. Mladi Sammy Giammalva je namreč kar po vrsti premagal nekaj najboljših teniških igralcev sveta. V četrtfinalu je premagal Seixasa s 6:4 in 6:2, v polfinalu Nielsena z 9:7, 3:6, 6:2 in 6:3, v finalu pa nazadnje še Sheo s 6:2, 3:6, 11:9 in 9:7. Finalna srečanja mednarodnega teniškega prvenstva Nemčije, ki je bilo v Hamburgu, so dala naslednje rezultate: moški: Larsen (ZDA) : Skonecky 3:6, 6:4, 7:5, 6:8, 6:3, moške dvojice: Patty-Von Cramm (ZDA-Nem) : Quist-Seymour (Avstral.-J. Afr.) 6:1, 9:7, 8:6; ženske: Penrose (Avstral.) : Vollmer (Nem.) 6:4, 6:4. Tudi letos je Italija osvojila pokal Ga-lea, v katerem tekmujejo mladi teniški Igralci srednjeevropskih držav. V polfinalu je Italija premagala Nemčijo s 4:1, Španija pa Francijo tudi s 4:1. V finalu so Italijani gladko odpravili Spance s 5:0, Francozi pa Nemce v borbi za 3. mesto s 3:2. Spartak : Wolverhampton 3:0 Pred 80.000 gledalci se je moskovski Spartak dobro revanširal angleškemu moštvu Wolverhampton Wanderes za poraz, ki ga je doživel na gostovanju po Angliji. Tokrat so bili ruski nogometaši popolni gospodarji na terenu in so zasluženo zmagali s 3:0 (2:0), pri čemer bi lahko bil končni rezultat ob točne j šem streljanju Spartakovih napadalcev še mnogo višji. Gole za Spartak so dosegli: Paršin, Netto in Isajev. Angleži so nastopili v najmočnejši postavi z vratarjem Willi-amsom, srednjim krilcem Wrightom, krilcema Slaterjem in Flowersom in najboljšim napadom na čelu z Wilshawom. Spartak, ki bo dal v izbrano moštvo za tekmo z Nemčijo gotovo večje število igralcev, pa je nastopil takole: Kuc, Ogonkov, Maslenkin, Sedov, Paramonov, Netto, Tatušin, Isajev, Paršin, Salnikov, Iljin. Francoski kolesarji za svetovno prvenstvo Francoska kolesarska zveza je že izbrala 12 kolesarjev, ki jih je prijavila za svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji za profesionalce, ki bo skupno s prvenstvom amaterjev konec avgusta v Rimu. Francozi so prijavili naslednje dirkače: Anquetil, Bauvin, Jean in Louison Bobet, Caput, Darrigade, Forestier, Gemi-niani, Mahe, Molineris, Roland in Sco-deller. Eden najboljših španskih kolesarjev Alomar, ki je letos tudi sodeloval na dirkah po Italiji in Franciji, se je pred nekaj dnevi na treningu smrtno ponesrečil. Fausto Coppi je izjavil, da bo letošnje svetovno prvenstvo v cestni vožnji njegova zadnja prireditev. »Campionissimo« namerava svojo tako uspešno kariero zaključiti še z veliko zmago, ponovno osvojitvijo majice z mavričnimi barvami. Coppi smatra, da je letošnja proga za svetovno prvenstvo že težja, kot je bila lanska v Solingcnu. V Solingenu je kolesarje »zadel« poleg stalnih vzponov predvsem dež, v Frascatiju pa se bodo morali kolesarji boriti ne samo s strminami, ampak tudi z veliko vročino in daljšo progo kot v Solingenu. Tudi druga tekma angleškim nogometašem ni prinesla uspeha. Tokrat jih je premagal moskovski Dinamo s 3:2 (3:0). Italijanska nogometna zveza nadaljuje s strogimi ukrepi proti korupciji v italijanskem nogometu. Pred dnevi je bila objavljena že druga težka kazen. Član I. lige Catania je bila degradirana v II. ligo, ker je podkupila sodnika Scaramel-lo, ki je s svojim pristranskim sojenjem odločil dve tekmi v korist Catanie. Tudi Catanie ne bo v I. ligi nadomestilo nobeno drugo moštvo, tako da ima I. liga zaenkrat 16, druga pa 20 članov. Pravijo pa, da s tem »čiščenjem« še ni zaključeno. Zveza namerava do konca raziskati vse podobne afere tudi pri drugih klubih, po potrebi izločiti iz I. lige še nadaljna moštva in mogoče tudi odložiti začetek prvenstva do popolnega razčišče-nja. 4 K&uam - kovačnica rekordov Športne prireditve v okviru mladinskega festivala v Varšavi se približujejo koncu. Danes že lahko rečemo, da so ta tekmovanja po svojih rezultatih bila gotovo kvalitetnejša n. pr. od sredozemskih iger ali pa svetovnih študentskih iger, ki so trenutno v teku v San Sabestianu. Zlasti v atletiki in plavanju so odlični rezultati in rekordi kar deževali. Nekatere najvažnejše rezultate smo dali že v prejšnji številki, tokrat pa objavljamo vse važnejše izide iz atletike in plavanja. Posebej je treba omeniti še nov rekord Avstralke Shirley Strickland dee la Hun-ty, ki je v teku na 100 m za 1 desetinko sekunde popravila svetovni rekod svoje rojakinje Jacksonove. Atletika — 100 m: Bartenjev (SZ) 10.4, Tokarev (SZ) 10.4, 200 m: Janeček (CSR) 21.2, 400 m: Ignat-jev (SZ 47.3, 800 m: Szentgali 1:51.9, 1500: Tabori (M) 3:41.6, Rozsavolgyi (M) 3:42.0, Hermann (V. Nem) 3:42.6, (rekord), Lewan-dowski (P) 3:45.0, Okorokov (SZ) 3:45.6 (rekord), 5000 m: Chromik (P) 13.55.2 (rekord), Iharos (M) 13:56.6 (rekord), Ko-vačs (M) 13:b7.6, Szabo (M) 14:00.6, 10000 metrov: Zatopek (ČSR) 29:34.4, Besalajev (SZ) 29:50.6, Ozog (P) 29:51.8 (rekord), 110 m ovire: Stoljarov (SZ) 14.6, Bogatov (SZ) 14.6, 400 m ovire: Savel (R) 52.1, Ju-lin (SZ) 52.2, steeple-chase: Vlasenko (SZ) 8:49.4, Brlica (CSR) 8:54.0, višina: Kovar (CSR) 199, Sitkin (SZ) 199, daljina: Fol-dossy (M) 7.42, troskok: Ščerbakov (SZ) 16.35 (rekord), Cen (SZ) 15.80, palica: Cer-nobaj (SZ) 4.35, krogla: Grigalka (SZ) 17.05, Skobla (CSR) 16.94, disk: Matvejev (SZ) 54.41, Merta (CSR) 53.01, kopje: Sid- JiiBSIivaiske mlatite aa 6. mestu Na jezeru Snagov v bližini Bukarešte je bilo končano evropsko prvenstvo v veslanju za ženske. Jugoslovanke so sodelovale samo v četvercu s krmarjem, kjer so s časom 3:58.4 osvojile 6. mesto za SZ (3:39.5), Romunija, CSR, Nizozemsko in Madžarsko. Zmagovalci v ostalih disciplinah: skiff: Cumakova (SZ), dou-ble-scull : SZ, četverec brez krmarja : SZ, osmerec: SZ. Mehiška vlada letos ni izdala dovoljenja za tradicionalno avtomobilsko dirko »Carrero Panamericano«, ki bi morala biit d 2. do 5. decembra. Pravijo, da toliko časa ne bodo dovolili nobenih avtomobilskih dirk, dokler gledalcem ne bo zagotovljena potrebna varnost. 4. novembra se bosta v Chicagu pomerila v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije Havajec Karl Olson in njegov predhodnik Ray Sugar Robinson. Olson bo dobil 35, Robinson pa 25 e/o vseh dohodkov, zmagovalec tega dvoboja bo moral v roku 6 mesecev naslov braniti proti Francozu Charlesu Humezu. Olson in Robinson sta se doslej že dvakrat srečala. Obe srečanji sta bili približno pred 3 leti in obakrat je zmagal tedanji prvak Robinson, enkrat po točkah, enkrat pa celo s k. o.. Svetovni prvak polvvelter kategorije Carmen Basilio je v New Yorku premagal po točkah italijanskega boksarja Ita-la Scortichinija. V Johannesburgu, glavnemu mestu Južne Afrike, so dosegli rekorden obisk za tekme v rugbyju. Nič manj kot 90.000 gledalcev se je zbralo na tekmi med reprezentanco Velike Britanije In reprezentanco Južne Afrike, v kateri so zmagali gostje. Nekako istočasno z mladinskim festivalom v Varšavi so se začele v San Se-bastianu mednarodne študentske igre. 2e prvi rezultati v nekaterih disciplinah so presegli pričakovanja. Rezultati: plavanje — 100 m: Boxem (Niz) 59.8, 400 m: Dos Santos (Braz) 4:52.1, 1500 m: Dos Santos (Braz) 19:31.0, 200 m prsno: Hole (Nem) 2:49.1, 200 m metuljček: Koppelstatter (Avstrija) 2:40.5, 100 m hbrtno: Gerricke (Švi) 1:10.7, 4 X 200 m: Brazilija 9:06.5, 4 X 100 m: V. Britanija 4:44.7; žensKe — 100 m: Sijmons (Niz) 1:15.2, 100 m hrbtno: Sijmons (Niz) 1:22.0, 200 m prsno: Gruning (Niz) 3:10.8, 4 X 100 m: (VB) 5:24.4, 3 X 100 metrov V. Britanca 4*12.7. lo (P; 77.93, Gorškov (SZ) 75.02, kladivo: Krivonosov (SZ) 64.33 (rekord), Csermak (M) 61.48 (rekord), Redkin (SZ) 60.20, 4 X 100 m: Madžarska 40.7, SZ 40.8, Poljska 40.9, 4 X 400 m: SZ 3:11.6, Poljska 3:11.8, maraton: Filin (SZ) 2;28:41.8, deseteroboj: Kuznecov (SZ) 7262, hoja — 20 kilometrov: Doležal (CSR) 1;32:54, hoja 50 km: Lavrov 4;16:51.2 (rekord); ženske — 100 m: Strickland (Avstral) 11.3 rekord), Neszmelyi (M) 11.50 (rekord), Šefranova (SZ) 11.7, Kobler (V. Nem) 11.7, 200 m: Šefranova (SZ) 24.2, 400 m: Donath (V. Nem) 54.4 (rekord), 800 m: Otkolenko (SZ) 2:09.4, Lisenko (SZ) 2:10.0, 80 m ovire: Strickland (Avstral) 11.1, Jermol enko (SZ) 11.2, višina: Balas (R) 166, Modraho-va (CSR) 164, Pisareva (SZ) 164, daljina: Vinogradova (SZ) 6.27, krogla: Zibina (SZ) 15.43, Dojnikova (SZ) 14.91, disk: Ponoma-reva (SZ) 49.28, kopje: Cudina (SZ) 51.70, Csiach (P) 48,99 (rekord), 4 X 100 m: Vzh. Nemčija 47.0, Madžarska 47.3, peteroboj: Jermolenko (SZ) 4575, Dolženkova (SZ) 4480; plavanje — 100 m: Balandine (SZ) 57.7, Eminente (Fr) 57.9, 400 m: Gremlow-ski (P) 4:39.8 (rekord), Csordas (M) 4:42.8, Zaborsky (M) 4:47.5, 100 m prsno: Fritsche (V. Nem) 1:12.6, 200 m prsno: Utassy (M) 2:39.4 (rekord), 200 m metuljček: Popescu (R) 2:36.1, Struzanov (SZ) 2:36.2, 100 m hrbtno: Magyar (M) 1:05.6, Bačik (CSR) 1:06.7, 4 X 200 m: Madžarska 8:48.6, SZ 8:55.0, skoki z deske: Brenner (SZ) 168.72, Capilla (Meh) 161.60, skoki s stolpa: Ca-pilla (Meh) 176,41; ženske — 100 m: Gyen-ge (M )1:06.0, Szoke (M) 1:06.9 ,100 m metuljček: Szekely (M) 1:15.6, Langenau (V. Nem) 1:16.1, 200 m prsno: Szekely (M) 2:55.1, 4 X 100 m: Madžarska 4:33.4, SZ 4:39.4. Od ostalih športov bi bilo treba omeniti zlasti odbojko, kjer je prišlo do nekakšne revanše evropskega prvenstva. Tokrat so se Rusi uveljavili tako pri moških kot pri ženskah proti evropskim prvakom Cehom. Obe ruski ekipi sta premagali Cehe s 3:1. Tesen poraz Medvodeanoo n,i Reki V torek je nastopila na Reki košarkarska ekipa »Partizana« iz Medvod in odigrala prijateljsko tekmo z mladinskim prvakom Hrvatske — Nafto. Tekma je bila zelo borbena od točke do točke, domačini pa so zmagali z minimalnim rezultatom 46:44, kar dokazuje, da so gostje ‘nudili precej resen odp^- R. T. Plavalci Ljubljane spet zmagoviti Plavalci ZPK Ljubljana, ki so v vseh letošnjih srečanjih hrvatsko-slovenske plavalne lige slavili nad svojimi nasprotniki zmago, so si tudi predvčerajšnjim priborili nov uspeh. V petek popoldne so plavalci Ljubljane gostovali v prijateljskem srečanju proti plavalnemu klubu Korčula na Korčuli in dosegli tesno, toda pomembno zmago (61:59). Pripomniti moramo, da je PK Korčula član hrvatske plavalne lige. Na dvoboju je bilo doseženih precej izvrstnih rezultatov. Tako je Jeričevičeva (K) dosegla na 200 m prsno dober čas 3:08.0, razen nje pa se je odlikovala še cela vrsta tekmovalcev (Arnerl 100 m prosto 1:01.1, Jeričevičeva 100 m metuljček 1:26.1, Stankovičeva 100 m prosto 1:20.1). Seveda pa so tudi gostje postavili precej dobrih časov, predvsem Goršič na 100 m 1:24.9, štafeta 4 X 50 m prosto: 1. Korčula 1:54.7, 2. Ljubljana 1:57.2. — Ženske, 100 m prosto: 1. Stankovič (K) 1:20.1, 2. Horvat (L) 1:21.5, 3. Kit (L) 1:21.6, 4. Božič (K) 1:22.1, 100 m meutljček: 1. Jeričevič (K) 1:26.1, 2. Horvat (L) 1:36.8, 3. Kocijan (L) 1:44.8, 4. Bosnič (K) 1:49.2, 100 m hrbtno: 1 Segedin (K) 1:37.8, 2. Gabrovšek (L) 1:38.8, 3. Kit (L) 1:44.7, 4. Ivanovič ! P. -1 K ' n O 'K), Čeprav je komaj prebolel težjo poškodbo, je naš večkratni rekorder Stanko Lorger na balkanskih igrah zanesljivo zmagal na visokih ovirah (y tatinski stoki, ptevidnem sodniku, bojevitiU nog&metašiU in še kaj... Solidno in hitro popravljamo vse solidno in hitro popravljamo vse tricikljev in motociklov Mehanična delavnica »ILIRIJA« VODNIKOVA ULICA (pri Kamniti mizi) Invalidi in upokojenci uživajo pri popravilih 20 odstotkov popusta. bel za ženo in otroke in zato vas vprašam: ali bi vam bila enajstmetrovka všeč ali ne?« Ker ni dobil nobenega odgovora, je pokazal le na belo točko in gostujoče moštvo je doseglo gol. * Tudi na Novi Gvineji igrajo nogomet, in to še prav možat in oster nogomet. V Rabaulu se je zgodilo na neki tekmi, da je moral sodnik partijo že čez pol ure prekiniti. Zakaj? Kar 12 igralcev iz obeh moštev je ležalo na tleh bolj ali manj nesposobnih za nadaljnjo »borbo« na igrišču ... * Angleški nogometaš Billy Me redi tli je začel leta 1894 svojo kariero. Kar 31 let je igral in s 46 leti je še vedno igral v reprezentanci Wa-lesa. Tri leta kasneje se je na wem-bleyskem stadionu boril v finalu angleškega pokala in šele z 51 leti je obesil nogometne čevlje na klin-Zares trdna korenina! * Moštva rugbyja rekrutirajo svoje igralce najraje iz vrst mož čez 90 kg; ki morajo biti po možnosti še precej hitri. Petnajsterica igralcev rugbyj* iz Walesa je prišla v Edinburg na reprezentančno tekmo s Škotsko. 1* mož, med njimi 7 napadalcev — tež' koatletov je stopilo v hotelsko d vi' galo, da bi se odpeljali ,v svoje sobe v tretjem nadstropju. Toda dvigale je štrajkalo«. Sicer je bilo hotelske dvigalo predvideno za 15 oseb, ven' dar pri tem najbrž niso upoštevali' da je lahko 13 športnikov že in noge težjih od 15 običajnih zemljanov.