it 72.
V Gorici, v petek dne 7. septembra  1906.
ribaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto
1! ai predpoldne ter stane   po p o i? t i prej^mana ¦ v'oori'1'i na dom pošiljana: v' .!oto.......13 K 20 v, ali gW. frOO
':.',.'a........« , r,n »  »    »   3-3»
\^l,.a.......3   » 40   »   »     »    1-70
?"- n.iCr.i* številke stanejo 10 vin.
SOČA" ima nash-unjV izn«ln«. prilog«;: Ob no- (
.;"; ,sKaiipot po Goriškem in GradiŠCanskem" inv tsiijot po Idubljani in kranjskih mestih", dalje dva-
,','•; „Vozni red ieleznic, parnikov in poštnin J,. ..;¦ ..-..*-vn» pril'ipr.) ..Slovenski Tehnik". '"i-j-, u,:.t'-'-»   sprejema  HpravniStvo  v  Gosposki   ulici ; }. na-i-tr.   v   »Gorski   Tiskarni«   A. Gahršček. , jjroiila brei doposlane naroCnine se ne oilrantfc -
fi'.lSi iQ poslanice   h«   lačuriijo p<> IVtit-vrstah   e> *', i-vr.it   1»; v, 2-krat  I-J v,   S-krat   12   v vsaka .  Vt''»'at   po dogodki. V reje črke po prostoru. :.¦ ^ji'.:.- in spibi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za i.i -....'lino og!a.v> v odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXJ&VI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K*Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospodi ulici St 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoča govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. cbpoludne. Upravni.Stvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plaCat! losa Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo Is ure dni Si •»
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pnSitjajo le npravništvu.
»PRIMOREC" izhijV neodvisno o<; »Sočo« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 L au gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakamah: Schvvarz v Šolski ul., Jeliersitz v Nunski nI., Tor. Loban na tokaliSCu .Tos. Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališeni ulici, I. Matiussi v idici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavronCič na trgu dolla Casorma.
{jigovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Branimo meje!
Kruto so vara, kdor misli, da je :«Goriškem prenehalo polaščevanje Slo-r.rrov. Ni prenehalo, marveč nadaljuje ,* sistematično od laške strani, na ne* n;».;ih krajih naravnost usodopoluo za
Vrnil   osmimi   dnevi   so   priobčili
•  ;,w iz ZdravŠČine, kjer naznanjajo, ;/ h» ustanovi tam bralno društvo, j:;-;.fo bi imelo važen namen, pripomoči kiu, da bi se napravil v nekdaj slo->: škotn kraju vsaj mal jez proti po-!v/tfViuiju, kateremu zapada naš živelj ;ikaj. Zdravščina! Tako čisto sloven--'i? irno      danes furlanska vas!
Lani je priobčil v *SoČi« neki gobici akademik članek »Občini Do-H.jo in Z a graj«, kjer je dokazano ; številkami,, kako propada slovanski •w\\ v teh krajih. Obema občinam'. . tiali Slovenci ime, Slovenci so bivali j:::, d.mdanašnji jih je le malo So. Afco pa stopiš v ljudsko Šolo, dobiš ti-a furlansko   otroke   s   slovenskimi
ivmjčovanje prodira. Kako nas je t;; ;>rt»tmnila n.pr. Legina Šola v Neb-
rfc. Stoji   že  v   Brdih  in  grozi.....
Menje že imajo Lahi, sedaj prodirajo ;:>rej: če se zajedo v Neblo in tam .'.oii, imamo laško gnezdo že poti ¦Maiio!
Letos jo bila velika pomembna <ix\k'd na Križadi v Neblem. Veselica .¦ smela strogo narodnosten značaj, -"Kazalo se je, da biva tam čvrst slo-?r^ki narod, zaveden, čil. Navdušenje
* biln velikansko. To vse pa kaže, da mk. t.uu delati v obrambo naših kovnih mej. Tisto resnično navduši treba izkoristiti kar najbolje, :«i<a jiograbiti trenotke ter se resno <*i.iv::i v obrambo jezikovne meje. •shl i..- spijo, marveč delajo in pro-:.'jjo------
Lahi potujčujejo naše ljudi s Šolo in gospodarsko. Kjer je gospodarska odvisnost med Slovenci v laških rokah, tam lahko napreduje potujčevanje. Pa tudi iz vednoga stika z Lahi, s porokami itd. gine slovenski živelj, ker je ponekod le še premalo zavednosti in premalo preudarka za ohranitev slovenske narodnosti. Drugodi pa tudi vsa navdušenost ne pomaga nič, če ni gospodarske podpore.
Je pač žalostno dejstvo, da se naša vlada nič ne briga za Brda. To je najbolj pozabljen del naše dežele. Tako z nebrižnostjo peha vlada Brda v vedno slabše gospodarsko stanje, tako indi-roktno pomaga  tudi  pri potujčevanju.
Nočemo se dotikati danes še vedno prevelikega potujftevanja v goriškem mestu in tudi ne laštva v Podgori obrnimo se le na najbolj izpostavljone krajo, kakor so Dolenjo, Neblo, Mirnik, Zagraj, Zdravšdna, Sv. Martin na Krasu in še tako naprej, pa se vprašajmo: Ali se pa tudi stori ros kaj iz* d a tn o g a p r o t i p o l a š Č o v a n j u s 1 o-v o n s k o g a Ž i v l j a "i Na naj več krajih prav nič, drugodi malo ali skoro nič! Le govorimo odkritosrčno.
Lahi hnai» vse proračunjono na mejah; Nemci prodirajo med nas s severa s svojimi proračunjenimi načrti ; Slovenci pa se skoro nič ne brigamo za obrambo jezikovnih mej! Čelu imajo na mejah v evidenci vsakega moža, vsako obitelj, da so ne poizgubi, pri nas Slovencih pa se izgublja le propo-gostoma čas z drugimi nepotrebnimi rečmi.
V obrambo jezikovnih mej bi moralo obstajati v Gorici društvo, ki bi se resno pečalo s tako obrambo ter bi bilo v vedni dotiki z rodoljubi v izpostavljenih krajih. Le po tej poti bi se dalo delati uspešno proti prodirajo-čeiru poMčevanju • drugače se ni treba čuditi novim laškim pridobitvam med Slovenci! Med Lahi v Gorici in obmejnimi Lahoni obstoji stalna zveza.
Mi vemo n. pr. za tako zvezo glede Nebla, Lož in tam okoli •— med Slovenci v Gorici in obmejnimi pa ni no-bonoga pravega stalnega stika. V tem tiči nemala krivda, da nas zajema tuji živelj.
To dajemo v premislek za narodno delo poklicanim v središču in na deželi. To bodi zajedno nekaka dopolnitev k člankom: »Ven iz mrtvila!*
Odprto pismo
(Še nekaj odgouoni k Člankom „Kmet in trgouin« s hmclskimi pridelki".)
Vprašal sem, naj m dokaže, kakšni pri-ganjači Lahom smo slovenski trgovci krompirju in naj se dokaže z isto brzojavko, izvirno iz Mounkovega, kako jo škodila kmetom čez V, milijona V Namesto odgovora — sem dobil neko godljo. Ho ljudje, ki mislijo, da ni potrebno že v začetku proučiti — vsakega pod-vzotja, in Se najbolj od temno ali dvomljive strani! Nikakor ne gre, .slikati vse v najlepših barvah brez niknkih ovir in z neresničnimi podatki. Tako se je bila osnovala zadruga v Šempetru, katera jo žalostno poginila.
Iz tega tazvidite, da sem vprašal edino v korist kmetu, Želeč mu, da so osnuje na trdni podlagi in z resničnimi dokazi eksportna zadruga, brez vsakega farbauja. hi ko sem žo pri teh vprašanjih, vprašam še; V Št. Audrežu je bilo rečeno, da se pošlje 1000 vagonov krompirja na leto. Odkod taki statistični podatki? 8 kolodvora že ne, ker tam vemo le za 5S0 <'»2() vsako leio. Dalje: da pri teh 1000 vagonih je 40 tisoč dobička (prej pa, daje i 200 pri vagonu!) in sledil jo vsklik. „Ali niso to lepi denarciV* Le ne larbati!
Preiti mi je še. k zadnji razpravi v cenj. „tfočitt, kjer sem se namenil pojasniti stroške in dohodke kmeta na njivi krompirja. Toda to točko so že rešili naši kmetje na shodu v Vrtojbi, kakor javlja „Pr. gospodar". Po-mankljiv je pa tudi ta račun, in sicer zato, ker so ga le bogataši nezadolžoni sklepali, ter zaračunali najemščino   1 njive  (»0 kron.   Jaz
pa poudarjam, da kdor ima zemljo v najem-Stini, je še srečen. Veliko slabeje stoji več nego 2 tretjini kmetov, ki imajo lastno zadolženo zemljo. Ta njiva jih stane, če je ko-likaj dobra, 2 tisoč kron, od koje morajo cvetočim denarnim zavodom plačati 120 kron obresti, in 10 12 kron davkov. Ta je še le kuga za nas! Ta zemlja stane 1 njiva z vsemi stroški vred že 4.-J0 kron. Pridela se na njej v dobri letni 50 kvintalov, in naj bo najvišja cena 7 kron kvintal, znaša le 350 kron. To je očividno in na dlani, da kmet ne more več tu shajati, in da nobena zadruga nas ne more rešiti.
Vsled tega svetujem, dragi kmetje l Posnemajte druge občine: Miren, Solk.' n, Ilenče. Tamkaj dajejo sinove za mizarje, Čevljarje, zidarje. Tam shajajo prav, ker za kmetijo ostajajo le stari in otroci doma. Kmetija dandanes je poštnin v našem okraju le kot pridevek, da so preživi Čez zimo. Tu niso več tin za kmetijstvo, ampak le za industrijo ter rokodelstvo. Tu no velja več pregovor: „IH kmet mora vso preživeti." Nudi se Vam od povsod boljši zaslužek kot na tej predragi zemlji kmetovati. Poprimite so drugega, da Vam ne bo žal, ker Čas je drag. Posebno v tem pogledu so zaostali: obe Vrtojbi, Šempeter, Štan-drož in Hovodnjo.
Na Nemškem so gosteja mesta po 50 tisoč ljudij kot tu občine po 500. Poprijeli so se industrije ter žive gosposko in jim nese, da plačujejo naš krompir, da jim ga od tu tja pošiljamo.
V malih desetletjih bo ta goriška lega vsa porabljena za stavbe, poti itd. Odtod izhaja draginja zemlje, in kaj bomo takrat začeli? Radi tega Vam svetujem ponovno: Zanašajte se sami nase in svojo moč. In ne čakajte, da Vas reši ne dež. kmet. šola, ne potovalni učitelj, ne eksportna zadruga, kakor tudi ne napovedani kmetijski nadzorniki. Pomagati nam je mogoče le, ako bi nam dali brezobrestno posojilo, kakor vinogradnikom, brez vina bi že za silo shajali, ali brez kruha ne moremo. Ta kapital bi bil dobro založen, ker cena zemlji hitro raste, a mi ne moremo čakati, ker smo preubogi, in zemlja nam ne more donašati za pokritje obrestovanja njeno
Grof Molite Cristo.
napisal flleaandre Onmas.
(D8lje.)
,T((ia koga iščete, I)ebray?u
.'j:o;'i Monte Crisui," odvrne mladi mož.
->r»\\d sem #a na boulevardu, ko sem šel semkaj," *r-'- Le;:ufhamp. , Mislim, da namerava oditi, kajti šel je k 1 >"r-'i bankirju."
J\ svojemu bankirju ?" vprašata Chateau-Ilenaud in *:-raJ. -Ali ni njegov bankir gospod Danglars?"
-Mislim. Toda gospod Monte Tristo ni edini, ki ga ni ¦**:• Tudi Morrela ni videti.8
»Morrela? Ali je tukaj znan?" vpraša Chateau-Henaud.
r Mislim, da je bil predstavljen samogospej Villefortovi."
sKljtib temu bi moral priti/' pravi Debraj*. „0 čem ima "e; zv^er govoriti? Ta pogreb je najvažnejši dogodek da-Ojega '-inevo. Toda pst! Tu prihaja minister za pravoslovje Pfo»veto -. smatra se za dolžnega, da posveti žalujočemu novemu bratrancu cel govor."
in mladi možje se približajo vratom, da bi slišali govo-1 bistra za pravoslovje in prosveto.
Ifeauchamp je govoril resnico;   ko je šel v hišo žalosti, 8r«cal Monte  Crista,  ki je bi  namenjen  v ulico  de  la nuil^«-d^AntinkDanglarsu. ! . ,!!nkir JG videl s svojega okna grofov voz, ki je krenil
orišče, ter mu prišel naproti z žalostnim, toda prijavim
„Torej, grof," pravi in ponudi Monte Cristu roko, „pri bajate mi izrazit svoje sočutje. Res je nesreča v moji hiši, in ko sem zagledal vas, sem se vprašal, če s tem, da sem pahnil v pogubo tega ubogega Morcerfa, nisem provzročil, da se vresniči pregovor : „Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade." Toda pri moji časti, Morfercu nisem hotel storiti nič zalega; morda je bil za človeka, ki je nastal iz ničesar, prav tako kakor j% nekoliko preponosen: toda vsakdo ima svoje napake. Ah, pazite, grof, ljudje naše generacije — toda oprostite, vi ne spadate v našo generacijo, vi ste čisto drug človek, — torej ljudje naše g- neracije to leto nimajo sreče: dokaz za to je tudi kraljev prokurator, gospod Villefort, ki je pravkar izgubil še svojo hčerko. Torej Villefort je izgubil na čuden način celo svoje rodbino; Morcerf je zaigral svojo čast in se usmrtil; mene je ta potehup Bencdetto osmešil in..."
nIn kaj?a vpraša grof.
nAh, vi ne veste?"
nKakšna nova nesreča?8
„Moja hčerka..."
„Gospica Danglarsova?"
„Evgenija nas je zapustila."
„0 moj Bog, kaj pravite!"
„Resnico, moj ljubi grof. Moj Bog, kako ste srečni, da nimate niti žene, niti otrok!"
„ Mislite?"
„Ab, moj Bog!"
„In pravite, da je gospica Kvgenija..."
„Prenesti ni mogla sramote, ki nam jo je prizadel ta nesrečnik, in me prosila dovoljenja, da sme odpotovati."
„In ali je odpotovala?"
„Da."
„Z gospo DanglarsovoV"
!,,
Ne, t. neko sorodnico... Toda brezdvomno smo drago I Evgenijo izgubili, kajti poznam jo toliko, da dvomim, da bi se hotela kdaj vrniti na Francosko."
„Kaj hočete, moj ljubi baron," pravi Monte Cristo. „ Rodbinske bolesti lahko mučijo ubogega vraga, ki so mu otroci vso njegovo bogastvo, toda milijonar jih ne čuti. Zato ozdravi bolesti. In vi, ki ste kralj financ, morate to pač vedeti najboljše."
Danglars pogleda grofa, da bi videl, ali se roga ali govori resno.
nDa," pravi, „če potolaži bolesti bogastvo, moram biti srečen, kajti bogat sem."
„Tako bogat, ljubi baron, da je vaše bogastvo podobno Piramidam; če bi jih hoteli razrušiti, bi jih ae mogli, in če bi jib mogli, bi si tega nihče ne upal."
Danglars se nasmehne vsled te zaupne grofove dobrodušnosti.
„To me spominja," pravi, „da sem pravkar napisal pet -majhnih nakaznic; dve sem podpisal, dovolite, da podpišem še ostale tri,"
„Z veseljem, ljubi baron."
Treuotek vlada molk, slišati je le škrbanje peresa, dočim ogleduje Monte Cristo pozlačene rezbarije na stropu.
„Španski boni," pravi Monte Cristo, „ha'itiški ali ne-, apoljski?"
„Ne," pravi Danglars z zadovoljnim smehljajem, »menice au porteur, boni na Francosko banko. Recite gospod grof," pristavi, „vi, ki ste cesar financ, kakor sem jaz njih kralj, ali ste videli mnogo papirjev te vrednosti, katerih vsak je vreden en milijon?"
Monte Cristo vzame papirje, katere mu je pokazal Danglars s takim, ponosom, ter čita:
vrednosti, in poleg tega se še rediti od nje. Mi trebamo nujne pomoči v tem obziru, drugače bo v doglednem času polom in katastrofa neizogibna. Dokazano je, da pri vsej dobri letini in povoljni ceni nam zmanjkuje za pokritje vsakdanjih potreb. Kako pa bomo delali v slabi letini, ker so naši pridelki izpostavljeni gujilobi, suši, toči, konkurenčni ceni, od tamkaj, kjer jih zemlja in delavne moči skoro nič ne stanejo. Kaj pa potem? Dragi sokmetje, kličem Vam: »Naprej s trebuhom za kruhom*. Vse tisto obetanje je zidano na pesek in niče v o v primeri z našimi potrebami in sedanjim žalostnim položajem. To svetujem v blagor nas vseh.
Jakob M a r a ž.
DOP 1 SI.
Iz Mirna. — V zadnji štev. cenj. »Soče" je bilo omenjeno, da se dne 2. i. m. blagoslovi novo šolsko poslopje v naši obrtni občini. Izvršilo se je to slavlje prav sijajno in je dokazalo, da je naše občinsko starešinstvo zelo agilno in delavno. Občinsko starešinstvo je dalo prvi povod c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da je pričel z gradnjo novega šolskega poslopja. Na najlepšem prostoru naše občine je kupilo nad 3000 ma prostorno krasno stavbišče in ga popolnoma brezplačno prepustilo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, in ker ni ta imel dovolj denarnih virov, je občina Miren jamčila z vsem svojim posestvom za 45.000 K amortizacijskega posojila pri deželnem hipotečnem zavodu v Gorici. Umljivo, da bode vse amortizacijske obroke plačeval c. kr. okrajni šolski svet.
Pred cerkvijo je pričakovala prihod c. kr. dvornega svetnika gosp. grofa H. Attemsa in gosp. c. kr. okrspega šolskega nadzornika šolska mladina z našim učiteljstvom in občinski zastop z g. županom na čelu. Točno ob 9. uri so predsedništvo c. kr. okrajnega šolskega sveta pozdravili naš g. župan, g. nadučitelj in v imenu šolske mladine, ljubka učenka Pepca Pavletičeva, ki je izročila gospodu grofa krasen šop izbranih cvetlic. Na to je sledila šolska maša, katere so se udeležili poleg prej omenjenih še drugih sedem gg. zastopnikov c. kr. okrajnega Šolskega sveta in nekoliko gg. učiteljev. Po dovršeni maši smo odšli v dolgem, dolgem sprevodu do novega šolskega poslopja, kjer je naša preč. domača duhovščina izvršila cerkveni blagoslov s popolno slovesnostjo. Po končanem cerkvenem opravilu je gosp. dvorni svetnik grof Attems povdarjal v daljšem govoru zasluge občinskega starešinstva radi zgraditve tega lepega šolskega poslopja; povdarjal je važnost šole in pravilne vzgoje ter izrazil željo, da bi se iz tega veličastnega poslopja širila po Mirnu sreča in omika. Koj za njim je govoril g. c. kr. šolski nadzornik Finžgar, ki je slavil v lepem dolgem govoru vspehe našega šolstva, priporočal reden Šolski obisk in ljubezen do šole ter nas razveselil z naznanilom, da se otyori v ravno tem poslopju v najkrajšem času tndi obrtno-nadalj evalna šola,
ki bode osrečevala naše obrtnike s strokovnim znanjem. Naš g. župan se je zahvalil v imenu občino gg. grofu, nadzorniku in vsemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu za njih sodelovanje, da se je konečno uredilo to pereče šolsko vprašanje v Mirnu ter s tem napravilo velik korak k omiki in napredku. Konečno je vrsto
' govorov zaključil naš gosp. nadučitelj, ki je posvetil svoj govor vsem pospeševateljem šole od domače družine do najvišjega ustvaritelja današnjega slobodnega šolstva, ki je sankcijo-niral sedanje šolske zakone! Zagrmeli so to-
! piči in gromoviti »živio" so pričali, da so naši obrtniki in občinarji naklonjeni šolstvu ter da
j hrepene po omiki.  Vsa slavnost se je zakljd-
j čila s cesarsko pesnijo.
j           Šolsko mladino je občina obdarovala s
| kolači. Obširen prostor pred šolskim poslopjem in vsa okna so bila ovita v narodne trobojnice,
' a vhod je krasil slavolok z napisom: »Slava pospeševateljem šolstva!"
Šolsko poslopje samo je re^ krasno in po zagotovilu mnogih učiteljev najlepše v naši deželi. Spodaj v pritličju so tri prostorne šolske sobe za ljudsko šolo, krasni hodniki in prostorna moderna stranišča. V prvem nadstropju velika dvorana za nameravano obrtno nadaljevalno šolo, krasno stanovanje za nad-učitelja in jedno učiteljico. Pred šolo vrt, za šolo zopet vrt in obširno dvorišče,  na sredi
i vodnjak i. t. d. Ko se napravi še nov zid pred poslopjem ob državni cesti v vsi dolgosti
i 50 m, bode občina Miren ponosno zrla v ta hram, kjer se osrečuje njena mladina s šolskim in strokovnim znanjem.
j           Po končani  slovesnosti je  pa občinsko
starešinstvo priredilo zastopnikom c. kr. okraj-
I nega šolskega sveta in raznim povabljencem sijajen banket v lepi dvorani gosp. Marmolja. Tu se je zopet napivalo na razne strani. Pismeno je opravičil svojo odsotnost g. župan
' in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta Anton KrizniČ iz Kanala z lepim pismom, katerega izbrane besede porabimo tudi v sklep tega dopisa: »Bog daj, da bi ta šola redila obilo plemenitega sadu v čast ljubim Mirencem in
\ v ponos slovenske narodnosti".
|           Tebi pa vrli občinski zastop mirenski:
! »Čast in slava!"                                Nekdo.
J           IZ Gor, Vrtojbe. — Srčna želja naših vrlih
' tamburašev se je izpolnila. Zaželjeni brdo je dospel. K temu so pripomogli sami dobrotniki. ¦ Nekoliko teh je bilo že izkazanih v »Soči". j Razen onih so še sledeči: Predsednik društva t »Napredek" g. Jos. Boštjančič je daroval 5 K, I g. Jos. Gejan 2 kroni; po 1 K so darovali • Milka Pahor, Milka Lašič, Ana Reščič, Andrej i Batistič.
Hvala vsem t
Z VogrsKega. — »Primorski list" se je zlagal, da je šlo na tretji katoliški shod v Ljubljano iz vsake občine na Goriškem od 50—60 ljudij. Pri nas moramo to število tako popraviti, da moramo zapisati številko 6 brez ničlo, torej 54 manj jih je šlo od nas na .»božjo pot" v Ljubljano kakor piše »Prismojeni list". Od teh 6 se jih 5 bojuje za »sveto vero" v hlačah, ena pa v  krilu. Samo to če-
dico ovnov z eno ovco je spravil skupaj nune Berlot ter jih zapodil v Ljubljano gledat ožlindranega dobtarja Šusteršiča. Čredovodja je bil ključar 8., ker pa ta noče iti nikamor na božjo pot brez ženskega spola, mu je dal nune eno ovco na pot, da bi se kratkočasil ž njo.
Drugi dan je Šel nune gledat za njimi v Ljubljano, da bi se morda v hotelu »Union" ne preobjedli. Plačal je on za nje.
IZ zahodnih Brd. — Ker mi je dopadla lanska veselica v Kožbani, me je zanimalo udeležiti se tudi letošnje, ki se je vršila dne 26. avgusta t. 1. Tudi letos so bile točke vs-poreda pohvalno izvršene. »Deklamator", šolski mladenič, je s sposebno junaškim obn lanjem vtrjeval pomen poezije. Igra: »Luknja v namiznem prtu" je bila skoraj preveč resna. Igra je popolnoma predstavljala sedanje razmere, ko se ljudstvo navadno prepira za __ prazen nič. — Dileiantinje so častno izvršile svojo nalogo; posebno Marjetka, »mlada deklica", je s svojim mehkim jokajočim gla-SDm naprav.u. na gledalce močan «:.K Prizor: »Nevesta-smrt" je bil posebno /"-.nimiv. Ta naloga ni bila prav lahka za priprosto ljudstvo, vendar pa dobro izvršena. Strmeč sem gledal, kako so deklice energično nastopale in nevstrašeno izvrševale svojo nalogo. Pa tudi petje je bilo lepo in ubrano. Od vseh odlikovala se je pesem ,,Naša zvezda". Kožbanske društvo prireja res lepe veselice, ki so nam obmejnim Slovencem v ponos. Žal, da se nahajajo nekateri malozavedneži, ki nasprotujejo društvu, sami nevede* zakaj. Opazil sem zavetišče istih malozavednežev pri »Šteli be-nedeti" po domače pri Nježi v Kožbani. V istem brlogu je bil zbran cvet podivjanosti, ter so besno skakali okoli harmonike, da bi s tem konkurirali društveni veselici. Čudno, da se dobijo taki, da ne znajo ceniti delovanja društva, ki skrbi le za narodno povzdigo obmejnih Slovencev.
Kožbanskemu društvu pa kličem: Le tako naprej! nevstrašeno in pogumno delujte. Po vašem prizadevanju se je v tem kraju že mnogo razjasnilo, zadušili ste nekdanji smešni dialekt, vrgli v kot nekdanje furlansko petje, in ljudstvo je začelo spoznavati, na čegavi zemlji da je. Na svidenje pri bodoči veselici! .... p __
kah, kar dokazuje, da so slična praktična davanja najbolj umestna. 2 nič manjšim ^J manjem se je poslušalo razlaganjo o naj vazo"1' I šib državpopravnih pojmih. Od strani p0sH šalcev se je izrazila splošna želja, d;> h[ " L večkrat prirejala enaka predavanja.             Se'
TrgOfSkO-O&rtflO druStVO za Goriško vabi vs 1 gg. člane, da se udeleže jutrišne narod 1 slavnosti v Tolminu. — Zbirališče na dri železnici zjutraj ob 6. uri, odhod ob i;-9o1 - Gg. člani dobijo društvene znake na J0| lodvoru pred odhodom.                     o(j}j0r
Kolesarsko dniŠIlO »fiorlca" naznanja, da ip i udeleži jutri narodn^a slavlja v Tolminu. Zr I
Domače in razne nouice.
Akadem. fer. društva »Mrija" priredi o. t. m.
ob 4. pop. v Idrskem poljudni predavanji:
I. Dedinsko pravo, kupna pogodba, posojilo in poroštvo. (P. Medvešček). H. Gospodarski razvoj države s posebnim oziroin na kmečki stan.
Predavanji, kateri je priredilo a^i. fer. društvo
»Mrlja" na Livku dne 2. t. m., vspeli ste nad vse pričakovanje prav dobro, kajti udeležila se jih je večina posestnikov, od katerih je treba s posebno pohvalo omeniti eno uro oddaljene zavedne Ravnjane.
Z velikim zanimanjem so sledili poslušalci posebno koristnemu predavanju o oporo-
rališče na državnem kolodvoru ob 6. odhod z vlakom ob 6.20 do Sv. Lucije. "" Gg. člani so naprošeni, da se vv/ej^;,-,. te slavnosti v kolesa;ski opravi in s koli? Prosi obilne udeležbe                         CiiW    s
Pri veselici Čitalnice v Dol. Vrtojbi <b. ;,
septembra bode sodelovalo razen društva ,\.'. predek" iz Gor. Vrtojbe tudi pevsko in '^ buniško društvo »Podgorn" iz Podgore. S;I(,M prihodnjič.
Obesil SO je v DeviMi v Plesovom li.it,.] sloveči vseučiliski profesor na Dunaju, dvori.; svetnik Iioltzman, star (52 let. V I)i>\jim J je nahajal s svojo ženo in hčerami kakih i; dnij. Vsak dan jw je hodil z družino k0[,.lt Dno f>, t. m. j/ $* ostal še doma, ko j», & družina v kope ii. češ, da pride za njimi. M»>d tem časom se je obesil na oknu. Ker »a ni djjc za njimi, je šla ena izmed hčera domov \a, gledat; našla je visečega in mrtvega. S;um>m.r je izvršil najbrže v hipni blaznosti. ]ij| ... močno novrasteničen. Truplo propHjVj» |ll Dunaj/
»Laiki" električni tramvaj se obeta r,0ri.j
Vsaj tukajšnji „Comere" pripoveduje z ui>y, kim veseljem, da ves tramvaj bo upravlja;; po laško. Ker pa poznamo laško upravo ti:. intam predobro, lahko sodimo, kako hlužhoi: opravljal tramvaj nasproti občinstvu. „<',,-riore" d^-ln slabo reklamo za električni tnn., vaj; če bo tako, kakor obeta, obtiči tramu; v blatu »laške" uprave, kjer je obtiralo ;V> marsikaj.
Slovenska Šola v Miku ne da mini n<fc
torim hujskačem okoli »Coriiera". Najniže !i imeli seveda, da bi jo takoj zaprli ter u\o dili otroke v laško šolo. V Ločuiku Um t: listič dopisnika, ki se le prerad obivpc t\ slovensko šolo. Tako se je tudi soda/ <;f. otvoritvi zaletel vanjo. Je pač nekaj hu;?*v Če v v Ločniku — drugi pa s sedanjim žaj-i-
I nom in starešinstvom vred ne nasprotujejo r.K slovenski šoli ter hočejo živeti v miru s S'.?
j venci. Zato pa: slov. šola ostane,pa če .'o: riere'' še tako kokodaka nad njo.
IZpMd SOdnlje. — Pred sodniki je stal 27-letni li Perlovnik iz Koroške, ki si je znai? pomočjo drugih pridobiti toliko denarja i: kredita, da je bil odprl na Grahovem lani c delu nove železnice prodajalno z različr: blagom. Potem je pa kmalu vse to bla^ro k dal pod ceno ter jo popihal na Koro.-ku. 1. dolgem času sVie so ga našli. Obsojen j> -mesec dnij strogega zapora.
»Gospod bančni ravnatelj naj na moje naročilo in na fonde, naložene od mene, izplača milijon.
»Baron Danglars".
„Eden, dva, tri, štiri, pet," pravi Monte Cristo. »Pet milijonov, vraga, vi ste cel Krezl"
»Tako sklepam svoje pogodbe," pravi Danglars.
„To je divno, zlasti, če bo ta svota izplačana v denarju, česar ne dvomim niti najmanj/
»Bode," pravi Danglars.
„Lepo je imeti tak kredit; resnično, take stvari je mogoče videti le na Francoskem: pet koscev papirja, ki so vredni pet milijonov; da človek more verjeti, mora videti to na lastne oči..
»Vi dvomite?" •*      »Ne."
»Rekli ste to s čudnim naglasom... Spremite mojega komija, in prepričate se."
»Ne/ pravi Monte Cristo in zgane lističe, »pri moji duši, ne; stvar je prezanimiva, in sam se moram prepričati. Moj kredit pri vas je bil določen na Šest milijonov, vzel sem devetsto tisoč frankov, torej mi jih ostaja še **et milijonov in sto tisoč. Vzamem si teh pet lističev, kate :t- damo vsled vašega podpisa smatram za bone, in tu imate pobotnico za vseh šest milijonov, katere znaša najin račun. Prinesel sem jo s seboj, kajti povedati vam moram, da zelo nujno potrebujem denarja."
In Monte Cristo vtakne lističe v žep ter z drugo roko poda bankirju svojo pobotnice.
Če bi bila pred Danglarsa udarila strela, bi ga ne bila preplašila bolj nego to.
»Kako?" zajeclja. »Kako, gospod grof? Ta denar jemljete vi? Toda ta denar je lastnina bolnišnic in ga moram izplačati še to jutro."
„Ah," pravi Monte Cristo, »to je kaj drugega. Ne zahtevam baš teh pet lističev. Plačate mi pač na drug način. Vzel sem jih samo iz radovednosti, da bi lahko povaodi pripovedoval;
da mi je tvrdka Danglars na mestu izplačala pet milijonov, ne da bi jo prej opozoril in ne da bi me pustila čakati le pet minut; to bi vzbujalo pozornost! Tu imate svoje menice. Ponavljam vam, da mi lahko daste druge."
In s temi besedami poda lističe Danglarsu, ki smrtno bled iztegne po njih svojo roko nalik roparski živali, ki pomoli iz kletke svoje kremlje, zahtevajo, naj ji vrnejo plen, katerega so ji vzeli.
Naenkrat zadrži roko.
Polagoma vrne smehljaj njegovim zmedenim potezam prejšnji mir.
»Naj bode!" pravi. „Vaša pobotnica je denar."
„0 moj Bog, da, in če bi bili v Kimu, bi vam tvrdka Thomson in French brez vsakih okoliščin izplačala to vsoto."
»Oprostite, gospod grof, oprostite!"
»Torej ta denar lahko obdržim ?"
„Da," pravi Danglars in si obriše znoj, ki mu je stal na čelu v kapljah, enakih biserom, »obdržite gal"
Monte Cristo vtakne menice v žep, in z obličja mu je citati:
»Vraga, premislite! Če obžalujete, je še vedno čas."
„Ne," pravi Danglars, »ne. Obdržite moje podpise. De-ločii sem sicer ta denar za bolnišnice, in mislil, da ga jim ukradem, Če jim ne dam prav tega. Oprostite!"
In prisiljeno se nasmehne.
»To vam rad oproščam," odvrne Me-« s Cristo.
»Toda," pravi Danglars, »zdaj ostaja ?e sto tisoč frankov."
„0, to je malenkost," pravi Monte Cristo; »agio mora znašati nekako prav toliko. Obdržite torej to vsoto, in z računom sva na čisteno."
»Grof," pravi Danglars, »ali govorite resno?"
»Jaz se ž bankirjem nikdar ne Šalim," odvrne Monte Cristo skoro impertinentno.
In približa se vratom baš v hipu, ko komornik javi:
»Gospod de Boville, generalni nadzornik bolnišnic."
„Pii moji veri," pravi Monte Tristo, »kakor so Hi, >•¦'¦ prišel ravno še o pravem času, da sem dobil vaše moni-v.*
Danglars prebledi drugič in se hiti poslovit od grofa.
Grof Monte Cristo se hladno pozdravi z Bovillom, ki ?& v prednji sobi, in po grofovem odhodu hitro vstopi v Ikui^"' sov kabinet.
Na grofovem sicer tako resnem licu je ob i>oj-fi<ii' ¦' listnico, ki jo je držal v roki gospod nadzornik bolniMiio. -igral smehljaj.
Pred vrati ga je čakal voz, in takoj se da odpeljati * banko.
Med tem premaga Danglars svojo zadrego, pozdravi { setnika, in na obličju se mu zopet prikaže njegov stereoti;; smehljaj.
»Dober dan," pravi, »moj ljubi upnik, kajti propi. "^ sem, da prihajate kot tak."
»Prav ste uganili, gospod baron," pravi gospod do i-ville, »v moji osebi se vam predstavljajo bolnišnice - in silnice: vdove in sirote vas prihajajo po moji roki prosit »•¦¦-" ščine pet milijonov."
»In pravijo, da so sirote vredne  pomilovanja, Danglars veselo. »Ubogi otroci !K
»Tukaj me vidite v njihovem imenu,"  pravi gospod Boville. »Ali ste prejeli včeraj moje pismo?"
»Tu je moja pobotnica."
»Moj ljubi gospod Boville," pravi Danglars, »vaše v« in sirote bodo tako dobre, da počakajo še Štiriindvajset ur, I je gospod Monte Cristo, ki ste ga videli odhajati — saJ i{ ga videli, ali ni res? —-"
»Da; torej?"
»Torej ker je gospod Monte Cristo odnesel njihovih P1' milijonov 1"
»Kako to?"
iiitf
J
priloga „Soč6" It. 7Ž. i dne l septembra I9DB.
Občni zbor »Trgovskega In obrtnega društva" v
Gorici se bo vršil dne 15. t. m. v hotelu »Pri zlatem jelenu" ob 8. zvečer.
Dnevni red v smislu pravil § 6. Akobi ta ?,bor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi uro nozneje ne glede na število navzočih.
»Akademije" občni zbor se vrši popravilih D,eseca oktobra, zato se podaljšuje rok za odgovore na poslani poziv do konca septembra. One čitalnice, bralna in akademična druživa,' g se doslej še niso odzvala pozivu, naj blagovolijo to storiti, ker je še vedno čas.
Onim gg. abiturijentORl, ki žele nadaljevati svoje študije na c. kr. zemljedelski visoki šoli 8a Dunaju, dajejo za dobo počitnic t! j. Tnklu-jivno do 30. t. m. vsa tozadevna, natančna zjasnila sledeči gg. agronomi :
Za poljedelsko stroko: g. abs. agr, in j. Anton Pod gornik — Cepovan nad liorico ; za gozdarsko stroko: g. cand. forest. j0jip Vodopivec — Postojna; za kultur-tearAtiio stroko: g. abs. kult. ing. Alojzij jlore v ar — Nova vas pri Rakeku (No-tf^kO.)
Poroka. Poročil se je g. Maks P i p a n v gobiljiglavi z gospodično  Itegino Abram.
Ponarejeni goldinarji.     Po Gorici krožijo j
zopet dobro ponarejeni* goldinarji. Pozor!        |
Baron Ivan Apl, upokojeni general in nekdanji upravitelj Bosne in Hercegovine, se nahaja v Gradišču ob Soči pri sestri Krne- j itini udovi pl. Clariciui-Donipacher, v zadnjih ttfootkib, tako da se pričakuje smrt uro za uro. Baron Appel ima 80 let.
Električni tramvaj V Gorici, • Goriški magistrat je sestavil pogodbo za električni tramvaj. Tvrdka, ki ga misli zgraditi, ima predložiti načrt v 4 mesecih. Tramvaj bo tekel od postaje južnega kolodvora po Tekališču Fr. Jos. in Jos. Verdi, po Šolski ulici, čez Travnik, jjo Gosposki ulici, tez Koren, ulico Korensko u Solkansko cesto; če sploh kedaj napravijo dovozno cesto na državni kolodvor, pojde tram»aj po tej do nove postaje.
Delavske hiše v Goric! — laška narodna obramba.
Tukajšnji laški klerikalni list se nekaj krega i lu&itu »liberalnim" listom radi konference o delavskih hišah v Gorici. Prišel je bil predavat neki laški duhovnik o delavskih hišah, magistrat mu je odbil prošnjo za predavanje v mestni dvorani. V polemiki pravi »liberalni" M med drugim, da »Legi8 se Že more prepustiti mestna dvorana — laški klerikalci pa odgovarjajo, da Lega ne stori nič za Gorico t narodnem oziru, pač pa bodo delavske hiše — narodna obramba. Prav, sedaj vemo, kaj nameravajo s takimi hišami. Če pridejo nadlegovat Slovence za te hiše, pokažite jim vrata!
Mattlna Lutra vodijo po svetu naši katoliški dohtarji. Dr. Dermastija ga vzame včasih s seboj v Miren med oštijarjo, zadnjič ga je bil peljal na sprehod po novi železnici v Sv. i-uiijo, kjer je razlagal, kaka nevarna žival je ta Martin Luter. — Dr, Brecelj pa je bil peljal Martina Lutra celo v Ljubljano na katoliški shod, kjer jim je razlagal, da od tega
Martina Lutra izvirajo — anarhisti!   —  Kaj  ' bi počeli ti katoliški dohtarji, če bi ne imeli  j Martina Lutra. — Zakaj ne popelje dr. Dermastija še Lutrove Katrice »na špas" — saj  ; je znano, da se ne boji ženskega spola 1          i
»Časopisje naj piše dostojno" — tako so rekli j
na katoliškem shodu v Ljubljani.    Ali če pogledamo »Gorico" ali »Primorski list", odkar je minil katoliški shod, vidimo,   da  se  prav j nTPlteHto%^ov^r-*We{^Jn nasmeje katoli- ' škega shoda.  O  dostojnosti ni ne  duha ne sluha, pač pa je še narasla nedostojnost.  Se pač vidi, da so govorili o dostojnosti le za to, ; da se je ne bodo .držali — vse je le šviudl ari teh  »katoliških"   shodih,  pa čeprav   jim predsedujejo škofje!                                           |
V  pokoj je stopila učiteljica na tukajšnji vadnici Em. Holzinger pl. Weidich.                   j
Vseslovanska Sokolska zveza. — v konferenci
starost vseh  Sokolskih zvez v Zagrebu se je ' sklenilo osnovati vseslovansko Sokolsko zvezo. '
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. !
društva »Merkur". — V službo se sprejme:  !
1   knjigovodja,    1   kontoarist,  9  pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke,  \ 3 pomočniki  '"^z. stroke, 2 pomočnika ma-  ' nufakturne stivL.«, 2 pomočnika galanterijske  ' stroke, 2 kontoristinji, 3 učenci.
Službe iščejo: 1 poslovodja, 3 kon-toristi, 13 pomočnikov meš. stroke, 5 pomoč- -nikov špec. stroke, 2 pomočnika želez, stroke, <
2  pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 prodajalki, O kon-toristinj.                                                             i
V    nekem hotelu na Bledu je napisano po
nemško, da se tam govori nemško, francosko, ogrsko in slovensko. Slovensko torej na zadnjem mestu — dasi je deželni jezik in občina slovenska!... Kdor zaničuje se sam....
Orožne vaje na Koroškem. — Radi pomanjkanja moštva pri polku št, 7. morajo hoditi iz Primorske popolnjevat ta polk. Lani se je nam reservistom na Koroškem slabo godilo, letos pa še bolj. Največ naših, ki pridejo k temu polku, ne zna niti besedice nemško; ker jih zasramujejo, si reveži ne upajo kupiti niti kruha. Pri tem polku jo tretjina koroških Slovencev, ki pa nočejo govoriti drugače nego po nemško. Ako ima kdo izmed nas kaj. prositi, s prvo besedo je zavrnjen. —- Ko pridemo na vaje, je prvi ukaz: Snaži se! Snažili smo se tako, da smo se svetili kot kozarec. Pa ne zastonj i Kadar je prišel stotnik, je bila prva beseda: Schvvein, ist das alles geputzt? Cedi se in suaži, pa če tudi nimaš vinarja za cedilo.
Koliko smo trpeli lakote, žeje, vročine, to se ne da popisati. Upreženi smo bili y jarme kakor volovi ter smo vlačili topove čez planine po grdi poti pokonci gor, kakor da bi iz pekla vlekli zagrešene duše. Na vrh planin smo mislili, da se oddahnemo, ter dobimo kaj jesti. Pa nič. Kar navzdol, z dolgimi vrvmi smo morali sedaj nazaj vleči, kot da bi kakšno denarnico ukradli. Od 4. ure zjutraj do 7. zvečer smo bili brez jedi in pijače. Ko smo prišli v Hutenberg, se je reklo: dva dni počitka — ali kak počitek je to, ko se mora snažiti in cediti, da
smo delali Še huje. Zadnje dni je bila huda vročina.. Ljudje so kar rapali po tleh. Ko je neki vojak zajel iz posode, katero so dali dobri ljudje, ga je nahruiil stotnik: Proklete krave hudičeve...
Če ima biti še kdo poklican k temu polku, naj vloži prošnjo po županstvu, da bi bil poslan kam drugam.                Rezervist.
Z manevrov na Notranjskem. — Poroča se,
da je neki stotnik pri iovcih na manevrih-na Notranjskem,   menda pri onih, ki so prišli iz
Trsta,   zmerjal   slovenske   vojake   celo  z.....
„Windisčhe Bunde". To je pač prehudo. Naš narod daje najboljše vojake, v primeru z drugimi narodi jih dajamo jako veliko — zato pa se drzne častnik kričati nad slovenskimi vojaki: Windische Hunde! Prvič je zmerjanje »huud" jako nizko, pa značilno za omiko v naši armadi, drugič pa je razžaljenje „windisch" narodnostno razžaljenje. Zato ker je Slovenec prelil že toliko krvi na bojiščih za Avstrijo, mu ta Avstrija postavlja za častnike ljudi, ki ga zmerjajo s psovkami „Windischer Huud", Kadar bo treba zopet kje prelivati kri »za domovino", bo pa zopet v prvi vrsti klican — »\Vindiseher Huntf", Kdaj bo konec tem razmeram ? Kadar ljudstvo prešine pravi duh! Zdravniška pomoč pri vojakih kakor znano, ni dosti vredna. Ali temu niso krivi zdravniki, pač pa okoliščina, da dobi vojaški zdravnik za cel bataljon komaj 20 K na leto. S tem naj kupi zdravila ter zdravi vojake! Zdravi jih *>*«č tako: da sme brez turnistra marširati, pa če jih je preveč, dobi »nos" ; če jih je preveč »marod", pa zopet dobi »nos" zdravnik. Taka je vojaška zdravniška služba.                                            Nekdo.
Oalekosežna razsodba kasacijske sodnlje. —
Senat kasacijske sodnije je izrekel, da more državni pravdnik predlagati eventualna vprašanja porotnikom tudi še potem, ko so že zanikali glavna vprašanja ter op* i'1i obtoženca. Po tej razsodbi bodo lahko drž. pravd-niki stavili porotnikom vedno le" glavna vprašanja, in šele potem, ako tu zanikajo, eventualna vprašanja.
Bralno In pevsko društvo „lpavau v Mirim pod
Gradom priredi veliko veselico dne 9. septembra 19'0. na dvorišču gospoda M. Faganela. Vsporcd: 1. Parma: »Mladi vojaki", godba. 2. Ferjančič: »Sijaj solnčice", možki zbor. 3. Parma: »Pozdrav gorenjski", godba. 4. Davorin Jenko: „Na tujih tleh", ženski dvospev s spremljevanjem orkestra. 5. Smetana: Sek-stet in finale iz »Prodane neveste", godba. 0. Davorin Jenko: »Na morju", možki zbor. 7. Muhvič: »Hrvatsko-slovenski potpouri", godba. 8. P. H. Sattner: »Na planine", mešan zbor drnštva »Miren". 9. Noli: »Gluh mora biti", burka v enem dejanju. Po veselici ples. Za-' Četek točno, ob 3. uri. in pol pop. Sodeluje 1 vojaška godba c. kr. pešp. št. 47. iz Gorice. ! Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1 K, III. vrste 60 vin. — Vsak plesni komad 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi                                       odbor.
Frančiškani V dimu. — Nekdaj je bilo tako idilično na Kostanjevici v Gorici. Lepa lega,
fin, čist zrak, kakšen razgled — sedaj pa puha pred Kostanjevico na Blanči železniški stroj, in »krivoverci" so celo prevrtali kosta-njeviški hribček ter napravili skozi njjga tunel. Dim puha po obsežni planjavi, in ta dim se dviga ter vsako toliko časa zastre kostanjeviški samostan z meglo neprijetnega dima. Cel samostan je kakor v oblaku, in patrom še nosljati ni treba, saj imajo že dosti »tobaka" od dima. Nevarnost, da se tobak za nosljanje podraži. — Oblak dima s kolodvora zanese veter potem nad mesto, kjer gotovo ne pomaga k Čiščenju zraka.
Šolske knjige pošiljamo le proti plačilu naprej ali s povzetjem. Tako smo naznanili tudi v okrožnicah. — Mi moramo šteti več tisočakov za knjige naprej, dobiček je majhen — in zato se ne moramo postavljati v ."^^^..^.N^g6- jazpošljemo, denar pa pozneje le s težavo izterjamo.
Knjigarna A. Gabršček.
O tllgljeni so tudi govorili na katoliškem shodu v Ljubljani. Zanimiv predmet, vsega uvaževanja vreden. Nikdar ni dosti govora o higijeni. Ali govorili naj bi bili tudi o higijeni v cerkvi! Umazana voda, polua bakcilov, s katero se ljudje pokrižavajo, po-ljubujejo lesenega Kristusa, joj, kako daleč proč je vse to od higijene. In v romarskih cerkvah, lurška voda itd. —• to je antihigije-ničnih rečij pri cerkvi, da je groza. Na potrebo higijene v cerkvi pa so na katoliškem shodu popolnoma pozabili.
Izgubljeno. — Nekdo je izgubil koncem aprila t. I. na potu iz Gorice do Ajševice 10C K. Mož je poizvedoval že na vse strani po tem denarju, ali ga ni Še dobil; kdor ga je našel, naj se oglasi pri nas, kjer izve naslov onega, ki je izgubil.
Najdeno iiro prodala. — 13 letni Ivan Štrukelj iz Šempaske občine je našel v Gorici srebrno remontoir-uro, katero sta z materjo prodala pri urarju Hieckeju za (i K. Ura je že vrnjena onemu, ki jo je izgubil, dečka Čaka pa še zaslužena kazen.
Odprti lokami, — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner, v nedeljo popoludne pa lekarni Gironcoli-Gliubich.
Ponočna služba v lekarnah.  —  v noči od
soboto na nedeljo je p'onočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kttrner; v času od 9. do 10. t. m. pa v lekarnah Gironcoli-Gliubich.
Napad na Sokole na Reki.
Dne 4. t. in. zvečer ob 10. uri so dospeli na Reko Češki in dalmatinski Sokoli. Velikanska množica Hrvatov z Reke, Sušaka in okolice jih je pričakovala na kolodvoru ter pozdravila najživahneje. Sokolov je bilo nad 700. Sokoli z množico krenejo na Gorso Deak na poti proti parobrodu. Tako je korakala množica, prepevajo in z vsklici. Sokolom je bilo prepovedano razviti zastavo in marširati korporativno. Šli so torej pomešani med množico. Kar so se začuli kriki od strani Lahov. Lahi lažejo, da se je klicalo proti Madjarom.
»Grof je imel po tvrdki Thomson in French v Rimu pri laeui neomejen kredit. Prišel je in hotel pet milijonov naenkrat -. dal sem mu bon na banko, ker so tam naloženi moji fondi; iu lahko si mislite, da bi moralo biti gospodu bančnemu ravnatelju jako neprijetno in neprilično, Če bi zahteval od njega v enem dnevu deset milijonov. V dveh dneh," pristavi smehljaj*, »sem na razpolago."
„Ah," reče gospod de Boviile z izrazom popolne ne-v'erjetnosti, »pet milijonov temu gospodu, ki je pravkar odšel in me pozdravil, kakor da ae poznava?"
»Morda vas pozna, ae da bi ga vi poznali. Go»pod Honte Cristo pozna ves svet."
»Pet milijonov!8
»Tukaj je pobotnica. Storita kakor sveti Tomaž: poglejte » dotaknite se."
Gospod de Boviile vzame papir, ki mu ga da Danglars, in vita:
»Pri moji veri, res je 1" pravi, ko konča.
»AH podate tvrdko Thomson in French V"
-Da/ pravi gospod de Boviile; »nekoč mi je izplačala dvesto tisoč frankov, toda od onega časa nisem slišal o nji ničesar več.8
»To je ena najtrdnejših tvrdk v Evropi,8 pravi Danglars »tt malomarno položi pobotnico na pisalno mizo.
»In on je imel pri vas pet milijonov? Ah, ta Monte ^'nsto mora biti kak nabob !"
»Pri moji veri, ne vem, kaj je, toda imel je tri neomejena kreditna pisma: eno za me, drugo za Eothschilda, tretje za Laifitta. In kakor vidite,8 pristavi Danglars malomarno, »si je lzbral mene ter mi dal kot agio sto tisoč frankov.8
Gospod de Boviile se čudi bolj in bolj.
»V tem slučaju ga momttm obiskati,8 pravi, »da dobim 0(1 »JHga kako podporo za naSe zavode.8
iA le pojdite l Njegovi milodari znašajo vsak mesec avajset tisoč frankov."
»To je krasno; sicer mu pa povem, kakšen vzgled sta dala gospa Morcerfova in njen sin."
»Kakšen vzgled?8
»Vse svoje premoženje sta darovala bolnišnicam in sirotišnicam.8
»Katero piemoženje?"
»Premoženje umrlega generala Morcerfa."
»Od česa namerava živeti?8
»Mati odide na deželo, in sin vstopi v službo."
»Ah, ah," prayi Danglars, »kako sta tankovestna l8
»Včeraj sem vknjižil tozadevne akte.8                     "
»In koliko sta imela?"
»O, ne baš mnogo; dvanajst do trinajst sto tisoč frankov. Toda vrniva se k svojim milijonom."
»Z veseljem," pravi Danglars kar mogoče neprisiljeno. »Ali se vam glede tega denarja zelo mudi?11
»Gotovo; jutri se imajo pregledati naše blagajne.8
»Jutri I Zakaj mi tega niste povedali takoj ? Toda to je še celo stoletje, do jutri! In ob kateri uri potrebujete denar?"
»Ob dveh.8
»Pošljite ponj opoludne," pravi Danglars s svojim smehljajem.
Gospod de Boviile ne odgovori ničesar in samo pokima z glavo v znamenje, da se strinja.
»Toda čakajte," pravi Danglars; „lahko storite Se nekaj bolj^ga,"
»Kaj naj storim?8
»Pobotnica gospoda Monte Crista je vredna prav toliko kakor denar; pojdite ž njo k Rothschildu ali Laffittu; vsak vam na mestu izplača denar."
»Dasi se glasi na Rim?"
»Gotovo. K večjemu vam odtegne pet do šest tisoč frankov."
Nadzornik stopi korak nazaj.
»Pri moji časti, ne; v tem slučaju raje čakam do jutri. Kaj si vendar mislite l"
»Oprostite,8 pravi Danglars s precejšnjo nesramnostjo, »trenotek sem mislil, da imate pokriti majhen deficit."
„Ah," pravi nadzornik.
»Čujte, to se pač dogaja, in v tem slučaju človek rad nekaj žrtvuje."
»Hvala Bogu, pri meni   se   to ni zgodilo," pravi gospod de Boviile. "';.   »Torej jutri, ali ni res, ljubi gospod?"
»Da jutri; toda gotovo."
,,Torej pošljite jutri opoldne."
„Pr5dem sam."
»Tem boljše, ker vas bom imel čast videti.8
Stisneta si roke.
»Oprostite,8 pravi gospod de Boviile, »ali se ne udeležite pogreba uboge gospica Villefortove, ki sem ga srečal na bonlevardu ?"
„Ne," pravi bankir, »preveč me je osmešila zadeva z Benedettom, in sramujem se."
»Bah, to ni prav; saj vendar to ni vaša krivda!"
»Veste, moj ljubi gospod, Če ima človek neomadeževano Ime kakor jaz, je občutljiv."
»A lahko ste prepričani, da je poln sožalja za vas ves svet, in zlasti še sožalja za vašo gospico hčerko."
»Uboga Evgenija," pravi Danglars z globokim vzdihom. „Saj veste, da se posveti cerkvi, gospod?"
»Ne."
»Ah, žalibog je to le preresnično. Drugi dan po onem dogodku je odpotovala z neko nuno, svojo prijateljico, da se zateče v kak samostan na Laškem ali Španskem."
„0, to je strašno !"
In z izrazi sožalja se gospod de Boviile poslovi od žalostnega očeta.
Klicalo se je Sokolom, Dalmaciji  ter reškim j Hrvatom, provociran ni bil nikdo.  Pri Žabici je začelo padati na Sokole kamenje iz laških rok. Neki Sokol je bil ranjen na glavi ter odveden v lekarno.
Čim dlje je šla množica, tim večje je bilo izzivanje Lahov. V ulici Aleksan-drina so metali a a Sokol 8 iz oken vodo in gnjusobo, s ceste je letalo na nje kamenje. Mase je to ogorčilo. Nekdo je nosil hrvatsko zastavico. Policija jo je hotela vzeti. Branili so zastavico. Jakob Supiio, brat urednika reškega »Novega lista", je bil ranjen pri tem. Policaji so ga udarili trikrat s sabljo. Prenesli so ga v bolnišnico. Iz kavarne nEvropa" so metali na mno-nožico kozarce ter kar jim je sploh prišlo pod roke. Hrvatje so udrli na to v kavarno ter vse pobili; Ranjena sta bila dva človeka, ko je policija preganjala Hrvate. Na Adamičevem molu je bila množica zopet napadena, čul se je strel iz revolverja. Sokoli so se ukrcali na parobrod. Tri so bili aretirali. Prišlo je tudi vojašt?o.
Lahi so se razpodili proti Hrvatom. Pred Čitalnico so razbili gostilno pri Tirolcu; potem so napadli uredništvo „Novego lista1', ali "tam so jim zaprli težka železna vrata. Vojaštvo in policija sta blokirala uredništvo.
50 ranjencev je iskalo pomoči na zdravniški postaji. Tri osebe so težko ranjene, leže v bolnišnici. Aretovala je policija 5 Sokolov in 10 Rečanov, Dva Sokola s Šušaka so pretepli na Corsu. Morala sta v bolnišnico.
Pišejo nam z Reke, da se tam govori, da je ranjenih 60, ker se jih mnogo skrilo; uradno so konstatirali tisti dan 37 ranjenih oseb. Že opoludne so bili pokupili vse piščalke po štacunah ogrski dijaki v svrho večerne demonstracije.
V kavarni Evropa je Škode COOO K. V tej kavarni so nekega Sokola napadli na stranišču ter ga hudo ranili, da so ga morali peljati v bolnišnico.
Laška surovost se je kazala zopet v vsej luči! —
Lahi so divjali še raprej po Reki po odhodu Sokolov. Kar so mogli Hrvatom razbiti, so razbili; pa tudi pokradli so, l:ar jim je prišlo pod prste. Vse polno bojev je bilo. Nad 80 ranjeriii se je oglasilo na zdravniški postaji; med ranjenimi je kakih 60 Lahov.
Prišlo je do izgredov tudi na Sušaku. Laška nesramnost je vzbudila drugače mirne ljudi, da so se dvignili proti Lahom.
Kakor se vidi, so Lahi prav organizirali napad na Hrvate toliko v Zadru na poti v Zagreb, kolikor sedaj na Reki. Ves narodni fanatizem Lahov je izbruhnil na dan — ali ta fanatizem se bo še britko maščeval.
Lahi so napadli na Reki neko kavarno, potem pa trgovine ter razbili nekaj izložb.
Na Sušaku je prišlo do hudega odpora. Cela četa oboroženih juahov in Jladja-rov je hotela na Sušak, pa je orožništvo za-branilo. Laški listi poročajo o Sušaku strašne, pretirane reči, da so tamošnji Hrvatje napadli Lahe, zlasti one iz kraljestva, jim razbili prodajalne, poročajo o napadu na vilo reškega Župana, in pravijo, da so ga hoteii umoriti i Po Reki je postavljeno vojaštvo. Demonstracije se ponavljajo.
Laški listi kričijo o barbarstvu, in nemški jim pomagajo. Toda kdo je izzival? Najnesran>»oje so napadle laške zaderske barabe hrvatske Sokole, napadle so jih brez vsakega vzroka, le iz narodnega sovraštva. Hrvatje so bili mirni na Reki, šli so le na par-nik, ali zopet so bili tu Lahi v družbi z Ma-djarL ki so napadli Hrvate. Napad je bil organiziran, že naprej pripravljen. Tu ni nobenega izgovora. In sedaj ko so se vračali Hrvatje v Dalmacijo, so bili v Zadru izzivači zopet Lahi!
Kdor pa izziva, naj bo pripravljen tudi na odgovor! In pravi odgovor šele pride.
Razgled po svetu.
Odsek za volilu reformo se snide 12. t. m.
ter začne razpravljati o razdelitvi okrajev na Češkem.
Čehi hočejo pri tej priliki poskusiti, da spremenijo sklep gledd števila čeških in nemških mandatov. Vlada se tega boji, ker tak poskus bi utegnil postaviti v nevarnost celo reformo.
Cesar»Dalmaciji, — cesar odpotuje 11.
t. m. v Palj. V Divači ga pozdravijo načelniki oblastnij.  Od Divače  do  Pulja bo spremljal
cesarja namestnik princ Hobenlohe. V Pulj dospe dvorni vlak opoludne.
S Sokolskega zlela 1 Zagrebu. — Ko je v nedeljo starosta poljskih Sokolov izročil častni dar Poljakov Hrvatom in ko se mu je zahvalil podstarosta hrvatske sokolske zveze, so pohiteli hrvatski Sokoli med Poljake, jih dvignili na ramena, zložili se v vrste in jih odnesli z vežbališča. Glasba je svirala poljsko himno, a hrvatski Sokoli so zopet prinesli Poljake na vežbališče. Ti poslednji so zapeli svojo himno, Sokoli so sneli čepice in v oduševljenju nesli Poljake okolo vsega vežbališča v razstavo. Ko so spustili Poljake z ramen, so se objeli in poljubili vsi in v objemu pevaje odšli v so-kolsko zgradbo. Vsakomur so žarele oči od odnševljenja, a mnogokomu so tekle solze. To je bil triumf slovanske solidarnosti in najve-ličastneji prizor vsega zleta in ostane ta dogodek gloFoko vpisan v srcu vsakega Sokola.
Slovo od Čehov na kolodvoru je bilo tudi ganljivo prisrčno. Pred odhodom vlaka se je razvila v restavraciji zabava, na kateri je zlavni pisec Gjalski nazdravil Čehom. Nekateri navzoči so dvignili praškega župana dr. Groša na ramena, a občinstvo ga je viharno pozdravljalo. Oba župana sta se objela in poljubila. Več odličnih Čehov — med njimi dr. Podlipnv - so se odpeljali proti Reki. Te je pozdravil dr. Hoffer, ki je slavil posebno Pod-lipnega. Govornik je tolmačil slovanske barve: rudeča barva je barva močne sokolski krvi, modra je podoba vedrega in poštenega slovanskega pogleda, a belo je znak dobrotnosti in miline. Ali glede te miline naj se nikdo ne vara. Mi znamo biti krotka jagnjeta, ali znamo postati tudi silni levi proti njemu, ki se je dotaknil nas in naših slovanskih svetinj. To bodo silni levi jednorepi in dvorepi. Te dvorepe lepe, predstavitelje slavnega češkega Sokolstva, pozdravlja, na čelu jim dr.a Schrei-nerja, voditelja čeških Sokolov. Dr. Podlipni je odgovoril, da ne more drugačp, nego da ljubi vse Slovane, ko ga že samo njegovo ime spominja na lipo, na ta simbol vsega Slovan-stva. Potem pa se je izvršil pretresljiv prizor, ob katerem se navzoči niso mogli vzdržati sol«: dr. Podlipnv je dvignil hčerko in sinka dr. Hofterja, došla s svojo materjo, pritisnil na svoja prša ter jima v solzah in poljubo-vaje ju stavljal na dušo, naj ostaneta zvesta svojemu narodu!...
Uloml Y Trstu. — Tatovi so ulomili v stanovanje g. A. Gotjupa v ulici Fabio Severo. Ukradli so zlato verižico in druge reči v vrednosti 124 K.
Poštnemu oficijalu Rihardu d' Alessandro so ukradli 3 odeje in 2 preprogi v vrednosti 72 kron.
Elegantno oblečen žepni tat je ukradel v
Trstu na cesti Mateju Persico iz žepa denarnico s 22 K.
Klerikalna Surovost. — Hlapec svakinje ljubljanskega Škofa je umoril svojo ljubico, ko )o je spravil preje v nesrečo. Ženska je bila stara 40 let, hlapec pa 23. Žrtev hlap-čeve surovosti se gotovo vsakemu zasmili v srce. Ne pa tako klerikalcem v Ljubljani. Ti odobravajo hlapcev umor! Tako je neki najvernejši »Slovencev" pristaš rekel o umoru: »Prav je, da jo je, saj je bila že stara škatlja", njegova hči, istotako fanatična klerikalka, je pa dejala: „Ako je ni mislil vzeti, je prav, da jo je umoril, je vsj-j vsega konec". Tako podivja tisti, kdor bere ,, Slovenca"! — Nesrečna dekla se piše Neža Mlakar, morilec pa Alojzij Župevec.
Ubit VO]ak f Zadni. .— Pred kratkim so napadli Lahi v Zadru 4 vojake. Jeden izmed teh je bil ranjen nevarno. Prenesii so ga bili v bolnišnico. Ta vojak je na to umrl. Radi-tegs je po celi deželi nepopisno ogorčenje proti Lahom.
500 vojakor Je zadeta solnfiarlca za časa vojaških vaj 14. arm. zbora v Hegavu. Dva sta takoj umrla.
Mednarodno razstavo konj so otvorili v Milanu. Udeležuje se je tudi Avstro-Ogrska.
Bitka na Kubi. — Poroča se o veliki bitki pri Cienfuegesu med vladnimi četami in ustaši. Bitka je trajala baje dva dni.
Suia In litina na Ogrskem, iz Budimpešte poročajo, da je na Ogrskem velika suša, in da se bo valed t*ga pridelalo milijon in pol kvintalov krompirja manj, nego se je računalo. Tudi grozdje trpi vsled velike suše.
NOVO japonske trdnja«. — Japonci nameravajo sezidati na obrežju Koreje dvoje pomorskih trdnjav in sicer Port Lazareff in Chin-Hai.
Turčija v zadnjem času nekam pridno pomnožnje svoje vojaštvo v Evropi ter se preskrbuje z orožjem in municijo. Pa vendar ne misli na vojno.
GeŠkO-ogrskO Zbliževanje. — V znamenju zbliževanja med Čehi in Ogri se je ustanovila v Budimpešti in Pragi ogrsko-češka kmetijska in trgovinska zadruga. Namen je gospodarsko zbliževanje obeh narodov.
Morje črnila. — V dobi papirja, ko vse stavlja svoje misli na papir, ljudje niti ne slutijo, da se potroša na leto celo morje črnila. Samo Pariš je teh dni naročil za občinske šole 80.000 litrov črnila. Pariz ima 387 občinskih šol, ki jih obiskuje 160.000 otrok, tako da na enega otroka odpade pol litra črnila.
Civilni zakon na Španskem. — španski kralj
Alfonz je podpisal dekret, s katerim se uvede za Španijo obvezna civilna oporoka.
K slovanskemu časnikarskemu sestanku v Ogrskem
Gradišču se je priglasilo 70 časnikarjev.
Rabeljskl Jezero je radi suše in radi pre-številnega odvajanja upadlo za tri metre, tako da se gre lahko na mali otok peš,
Samoumor deklice. Iz Colovea se poroča : 22-letna Ana Stossier, hčerka mesarjova, se je včeraj ustrelila z lovsko puško svojega očeta.  Sprožila je vsebino   obeh   cevi sebi y
glavo, katero ji je popolnoma razneslo. -^ Vzrok samoumoru so odnošaji deklice do nekega poročnika.
OlicIJalnl  komunike ruske vlade določa, «]a
vlada liberalne reforme poizkusi uvesti' (ja pa nastopi proti revolucionarnim poizkusom Nekatere omejitve za žide so odpravljene Posamezne province dobe obsežno samoupravo Poljaki in baltiške provinco institucijo zeni-stev. Policijske in druge javne zadeve se na novo urede.
pnj n j Samo Templjev in Stviia-vrelf.e ¦ U* 'I • sta postai; o zavarovana i<js]a studenca! Vse druge izdatke, kateri no ]10„jjfj znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vf0|^. ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah nnj se ne sprejema.                                  ' '
Oskrbnistvo Rogaških vrelcev.
Meblovana soba
(pripravna za dva dijaka)
se odda u najem
= bodisi s hrano ali brez. = Naslov pove upravništve.
.Narodni kolek'
Knjigarna A. Gabršček.
koleke, poštne znamke
in use poStne ured-
nostnice prodaja
Največja zaloga slik
u modernih in anliknih okvirjih, — umetniške urednosii. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerrkanske gravure ueiike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. "^iF-^er-^^er-^er-^e?* Razstava slik v ,O60USKem
Knjigarna in trgovina z umetninami JJ A. Gabršček \l Gorici. -^
„Goriska Tiskarna"
priporoča
vizitke
S?aljliii papirčki — lapirčti za cigareta
Enak „ABADIE" ali „GRIFFON"
v korist družbe sv. „Oirila in Metoda".
(Zaloga za Goriško.)
Dalje:   /tbadie,   Griffon,   /uda,   ^risfoeral^ue,
KeLal ird. itd.
Svaljeicni   omoteki   ( Ilulsen)   z   ustniki   vseh   vrat ruLid  liigijemcni  itd. itd.
Papirnate ceuke za smotke in smofčice itd. itd.
'=— Prekupci in tobakamarji izdaten popust. —
Razglednice za tobakarne.
Knjigarna in trgovina fl. Gabršček,
v „trgovskem ifomu" \u o Gosposki ulici št. 7.
Dve šolski učenki  Dobra gospodinja
> iiprejm^a  na  hrano in stanovanje.
Žoljo je  tudi   nu razpolago klavir.
ijslov  pf>vt'   upravništvo   » S O Č E «.
Sprejme se
2 stanovanje in hrano 1 ali 3 učence,
Kje, pove -upravništvo.
I
sprejme dijake na stanooanje in hrano po nizki ceni. poleg tega se dobiua in-i                strukcijo sedmošolca.
I     Več se izve v ulici Codelli št.  10.
od HO. kr. do ghl. Jl-35 motor za bluzo in obleke. Franko in c a rine prosto mi dom. i Bogatil vzorna zbirka z obratno pošto.   Tovsma
svile Henneberg v Curihu..                         <ij
Soinčniki
tt najoečji izbiri po usaki ceni
so ravnokar dospeli. j. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Kdor trpi na božjasti. krtih in drugih nervoznih bokr.nih. naj zahteva knjižico, it teh boleznih. Hobiva se z.iwtonj in franke   v  priv.   Schwannen • Apoteke,
FranMurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatis jo kaznjiv.
Jedino   pristen  je THlERRY-fev
balzam
z znamko zelena  nuna.
Rajstareje in nepnkosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krtom, koliki, katarjn, prsnim boleznim, influcnei itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov, zamaškom K. 5 poštnine prosto.
THIEHRY-jevo Centifolijno mazilo
Htano kot neprekosljivo sredstvo proti.zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst Cena: 2 lončka K 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačila zneska, lekarnar A. THIERRT v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnino prosto. Dobiva se skoraj v vseh vetjih lekarnah in mirodilnicah.
Največja izbira modercev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri J. ZOItNIK       UOltlCA
Gosposka ulica 10.
Krasni okraski za     . spoinliidno in letne obleke
so vže začeli dohajati. I ZORNIK  -  tiOHlCA
Gosposka ulica 10.
Mehlovana soba
se odda v najem bodisi
s hrano ali brez* Naslov  pov6 upravništvo.
»----------------a
¦Oilvi-okega c. kr. namest-IcSfva dovoljeni zasebni trgovci teeaji in šola za pisalni '!!>j državno izprašanega učitelja trgovskih šol
Karo! Štefan Keller
Gradec, Bfi prpsse it. M.
.lil vsjmhi. Brczplafino posredovanje za službe.
Nad 20 pisalnih strojev.
Vspuredt  zastonj in frnukn.
Nemški   poučni  jezik.
Išče se   =
1 podkovaca $:i I kolarja
Ponudbe na: Odorlco Ceroici ~ Piran.
V zdravstvenem o žiru ie ROGAŠKI »TlMfPKL - VRE-LE(J" gotovo najboljša lila---------------------dilna pijača.
UtiielniSkn
obrtna razstava Gorica 1(100.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL DRAŠČ1K
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
hoda j;! različna ffna vin« In likorjo na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**"•  po Jako zmernih cenah. •"••
« Prostovoljna prodaja. I
J?                          Na prodaj je zaradi preselitve                         $
uelika hiša na Jesenicah l
ferton Potatzky v Gorici.
j                    Ji« »re*t R»5t«lj» 7.
I         TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
I  V««]e Icnptvallee ilraktrik?! a li tlraBii§a I            blM* ttr Htaita, prajt li ilUj.
POTREBŠČINE
a pisarnlet, kadilce ii popotnike.
Najboljše šivanke Ea šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojača in §9vljarj$*
Stettnjlce___Rožni tencl. -~ lasne
knjlilee.
liSna obuvata za Yse letne Jase. Stnena za zelenjave, trav« in detelje.
^jbolje oskrbljena zaloga za kramarje, "ošnjarj«, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,   t    »5-8
Hiša sloji zraven novega kolodvora. Pri hiši je hleu,
vodnjak in 2 urla za zelenjauo in tudi ose občinske praoice. O hiši
se izvršujeta sedaj 2 obrla In sicer: izvrstno uspevajoča moderno
opravljena pekarna in prodaja delikaies.
Ndančse pogoje pove dr. I. Vilfan, odvetnik v Radovljici.
Stara fantka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let!
Drugo reklame ne potrebuje
ioja krojaška       j delavnica in trgovina z gotovimi oblekami.
Vabim cenj. g. naročnike,
da si ogledajo vsak čas
v moji trgovini te dneve
dospelo
spomladansko in letno blago.
= Anion RruSič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tek. frana 3osipa 35 — tek 3o>ipa Oerdi 33.
Z malim kapitalom
si lahko zagotovi dober zaslužek z raz« peča?anjem žganja v manjši meri oziroma z ustanovitvijo male žganjokuho v svrho destilacije žganja in likorjev. Navodila in v to potrebna pojasnila so brezplačna. Dopise na „fc Hkrati v" it. 127 anončna ekspedicija Eduard Braun. Dunaj L, Rotenturnstr. 9.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
~~~      trg Korani št. 11.      ^^*
samo, ampak tudi skusiti se mora StFckenpferil lilijno mleCiialo milo
Bcrgmann & C.o, Drtisdcn in Dcfin ob Labl prej Uergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) m dosego nežite polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. =
HRISTOFLE
Urnim irodje ii poudje vsib vrtt
Primimo ttffco potrcbrojent
najlepša forma.
kompletne kasete nainfz-aega orodja, posodja za omako, kfcm daj, na-mlmi podstavki, umetni lBdelkt
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni kdelM za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensyone, fospo«
¦      ¦.......h      dJnjetvo itd.     s------- •¦ —
C* to. dvorni aaložnlkl
Cliristofie &-U.r Otsnaf
I. Oponirlng 5 (Helnrlchshoi).
—  Ilustrovan eanlk na zahtevanje. —
V vneSa mentih zastopano po prekupcih.
KM iamttro avoje iivirnoati ijaajo naši izdelki ------"c-muuttko in ima .OaviiBtofie.
BuliaknvlBasla vola oh driski ne doseže smotra, da bi dovedla otroku Janko prebayno živilo, ker obolelo Črevo beljakovine po veČini ne sprejme, nmnak ioSSno odvede faSpta n^^kTrieSatol v Črevesu spremenjeni del preustroje bolezenske kali v peptone, ki niso za otrokovo pro-iZoltt TelTrlo?^^^*^ZL*ta> kaleVm dajo ugo no podlogo. W**™>^^                                   ^ff™
na vodi - ker njena rastlinska beljakovina da je bolezenskim kalem slaba tla m ker jo prav la^^^Ja^^^±i^? lahk0 m**' * je redilna, osobite, ker se v Kufeke-jevi moki za otrok* obsežena živila dovedejo truplu v i*tem razmerju, kakor z materitnra mlekom/
Gorica $ Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"!
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe zal prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za sklenjenedružbe. —Jzborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pUzenslco *prazdroj»-piva
„Ottoman-ov
H       papirja za cigarete
Se Sam hvali ter ne rabi nikake reklame.
cigaretne cevke.
i
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor iiofe dobro in hitro potovati a francoskimi parobrodi če« Havro
t Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na nalo
----- najstarejšo firmo                                  =
Zvrilchenbart, Basel (Švica) Ceitraltataplati S.
Za dobro In hitro ekspedtcljo se garantira.
F. Podberšife,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
-------   Priporoča   --------
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh   vern h duš dan
------- svojo  bogato zalogo ==
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi raznekamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko
------- stroko spadajoča dela po pra? zmernih —*"
*®*"   „<»        <<&>        Izmed vseh vrst zavarovanja seje najhitreje in najbolj
'$&    •v^S^'   >^P       udomačilo zavaravanje za doto, ker vsakdo, kdor je
vsj^   ,A\T    CV^      doživel krasnih ljubezenskih, dokazov starišcv v tem, da
^         \Y .C&        Je d°b5,» vstopivši v praktisko življenje, kot temelj za sa-
v   ^,      -V^      mostojno eksistenco Kapital, katerega so stariši za ta slučaj
^ v   <;j5^       zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem
MV        ^        priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo v
*sy^f         nemanjši meri izkazati svojim otrokom.
^^p         Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes
4jLSF     v nobeni rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življenska polica. ^p?     »Prva deška splošna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Pr?gi, .   obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogon, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racyo-naJni in ob jednem kar cajceneji.
Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zamore porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil.
Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku doloCeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem znesku.
Primer: 30-Ietni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij m vrhu-tega se izplačr. ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namiljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem.
Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „?RVA ČEŠKA" niti v tem slučaju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dni) rodbini popolno zavarovano svoto v zneska 10.000 K. „K17A ClSKA" sploš. del. družba za zavarovanje na Življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3°/0, za glavnice v slučaju vojaške službe m višjih študij, za imne dohodke ali rente, za prevžitke itd.
Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema
...........   ¦ zastopnik za Goriško
Josip Rovan
komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 0.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiil. Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 73
Račun poStne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov.  1902  se:
Hranilne vloge obrestujejo po 4'/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Iientni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/«$, na varščino ali zastave in na monjice po 6%,
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%.
Stanje Sl.deo. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znosku 108.852 kron. ~ Hranilne vloge: 1,593.128-33. Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 02. — Vrednost hiš: 112.328-—
ŽELODČNE KAPLJICE
(z varstveno znamko sv. Marka)
M! TATCARJO, Kolotarste ulice ft 35
t        nasproti občeznani gostiln! „prl Starem Tišlcrju". j Odhod li Llubljane je vsak torek, catrlek in soboto. — Vsa pojasnila, ki so j tičejo pot   in j a, teeat in breiplačno. — Pos Irežba poltena, roelna In solidna.
Pomikom,       ionjenl™ t aapadna držav« kakor:  Colorado,  Meziko,  Calilomljo, Art          vtah.   wioming.  Navada,   Oragon  In  Washiogtcn   nad!  nai«  dmit-o
poaaia*   agcdsva   ta   liridst   alno   eres   Baivsttaa.    Odhod   ma   taj   progi
ti Eremna enkrat mat«!««. Tu te dobivajo pa tud! iiatki preko Balt!mora ia na vsa ostala deta svata, kakort m   Brazilijo, Kubo, Buonoi-Airaa, Golom bo, Singapora t Avstralijo itd.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU
IB   liker   Goilina   ^lm v Tmu v lekarnali "•«*•» Oodln«, l«li»irn« MAlls Hadonna dali« Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, JC   .SRCI    DUUIIItt   lak««« HAII« Igaa", VI« dal Faraiafio 4.
'                              MM itokltnfoi t: V0. Is Trita it a« rsiaoiiljh mu) nego 4 »toklenlce proti poriotjn ali napr«] poiltntm ineikom E V- prosto poitata«.
iajcenejSi ii najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Jeveronemšksga Uojdr.
t ttttrsklmi brzopantfkl „KAISER VVTLHELM B.*   TKR0NPR1NZ VVILHEL v/ ta „KAISER VV1LHELM der GROSSE".
Frakonoriikc vožnja traja tamo 6 •   6 dal.       *~*
Vatanfien, aaneeljiv  poduk Is veljavne vozne listke u parnike gori navedenega    r_,
parobrodnega drultva kakor tudi listke za vsa proge ameriških ieleaaki dobit«    c"s"
ˇ Ijubljanl edino le pri                                                Jj-E
Ttnn i Tinit    m i ttJ4 i t« vrr      vriv           t           i*         v.     An    —^
500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Mark a) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno  na  ohranjenju   traj-
nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pamanjkiji\> tvoritev krvi. Želodcem* kapljice delujejo izvrstno pii prehlajenju želodca, in želodčni šibkosti, pri slabem zahvalnih pisem ki se mi
Varstvena znamka.
piiriMv-M   iju,   zctjuiju ni  aictucui   io*u.   i/pibCK   \i.   Kituvitiuiu   pisem   KI   S«.' mi
pošiljajo vsaki Jan prostovoljno.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgu-letne bledice,  sem prav zadovoljen.  Prosim  pošljite mi za K H še 2 ducati.
S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu.
Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale mol« ženi proti njem" želodčni bolezni. Pošljite takoj še J 2 stekieničic.
S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, \Vitwr Haupstrasse.
Želodčne kapljice se razpošiljajo:   1 ducat po K 4*—, 3 ducata po K li
5 ducatov po K \T poštnine prosto,  proti predplačilu ali po poštnem  povzetju.   Edina zaloga i» lekarna Zagreb, Markov trg št 5 tik cerkve sv. Marka.
Trgovce s perutnino in jajci j
za velike in male posiljatve išče ===== | Josip Grisi v Trstu.