^to - AžoV. " Xo.2(H "EL SEMANARIO ESLOVENO* Cena 10 cent.___ "Uredalštvo in^niStJO j ; Naročnina za pol leta S arS. 3. - 0 g FRANQUEO PAGADO Calle AÑASCO 2322 — Paternal Buenos Aires, 23. aprila 1933. j celo leto $ 5—, inozemstvo Dolar 2— g f tarifa reducida Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. j 1,1st izhaja ob sobotah štirikrat mesečno § & concesión 1551 ............... i ■nniiMiiii —i wwminwwMU'jiii in« um: immmi mii umi mmmm mm■— ■ m iiim 'p i i i ........... umm—m ........ ........ p..... « ......................——— 1 MAJ Prvi maj, je največji dan delavstva celega sveta, praznik tistih velikih ljudi, brez katerih bi svet ne imel pomena, ki pa kljub temu zaslužijo tako malo priznanja, kaj priznanja, človeški egoizem in pohlep, se drzne te ljudi celo preganjati in jih smatra le kot za suženjski stroj s katerim lahko poljubno razpolaga . Civilizacija današnje takozvane prosvitljene dobe, ne zasluži svojega imena, kajti socialna krivica je danes tako velika in vsak dan večja, da ji v zgodovini človeštva ni najti primera. S tuberkuloznim tempom se zajeda v tisti organizem, ki e-dini na svetu je konstruktiven — delavstvo. Široke mase delavcev in kmetov celega sveta, životari v pomankanju. Mlajša generacija bo še manj odporna, ker ji primanjkuje fizičnega in duševnega okrepila. Današnja krivica pa bo mati še mnogega gorja, ljudi, ki jih danes še ni nikjer, ako se pravočasno ne zabrani njenega pustolovstva. Prvi maj, ni delavski praznik oddiha in počitka, ampak Je dan, ko vsak delavec temeljito razmišlja, kaj je življenje, zakaj je življenje, kaj ln3a on od življenja in kaj bi smel pričakovati od življenja. In ko o tem razmiš-pride brez kakšnih filo-*ofičnih študji, do jako lahkega zaključka; ako bi vsi delali, bi meli vsi voljo do (1ela, in bi bil človek čleku ^at., bi ne bilo na svetu re-vezev, naravno, da tudi bogatinov ne, življenje bi bilo prijetno, uredno rojstva. Ker Pa danes na svetu vlada me-pravice krivica, mesto po-tenjakov zločinci, kar je se-po današnjem družab-ne'm redu pravično, nikakor P0 ne po naravnem pravu, je Kleno, da se mora kaj ukreni» sicer čemu bi bil praz-^k ,prvi maj. Kdo, nasičen daPitalističnega otrova, bo eJa', da so dolžnosti delav-*tva> da slepo veruje v boljše ^afSe> ter caplja lepo pohlevno za razmerami v trdnem prepričanju, da bo že enkrat drugače, četudi se on zato ne briga, za kar je po njih mnenju tudi preneumen. Ti mešetarji niso samostojni ljudje in živijo na praznih iluzijah, prava realnost je zelo daleč od njih, za katero vejo tudi oni, pa so jim ne zdi uredno pehati za tc daljne cilje, ker se pač dá tudi drugače živeti. Teh zadnjih je le preveč, kajti konstruktivnost delavskega gibanja zahteva samoraslost, popolno neodvisnost od tujih idiomov, ki tej konstruktivnosti nasprotujejo. Delavsko gibanje mora poznati in se boriti le za svoj cilj. Zato v delavskih vrstah ni mesta za omahljivce in za ljudi, ki radi delajo poklone na levo in na desno z namenom, da se preplazijo skozi trnje, ne da bi si raztrgali o-bleko. Prvi maj, je delavski dan, ko se vse zavedno delavstvo zgrinja okrog svojih organi-zacji, da se skupno s svojimi voditelji sporazumejo za bodoče delovanje. Delavska organizacija je podobna barki na odprtem morju, ki je za ta dan vsidrana. Veslači pogledajo h krmilu, ako je v zanesljivih rokah, kar lahko spoznajo po smeri katero so pred letom določili. Vodja pogleda k veslačem in vsi skupaj ukrenejo, kaj je potrebno za nadaljna vožnja, da čimpreje, ter zanesljivo dosežejo cilj. Prvi maj, je delavska postaja vsakega leta. Na ta dan delavstvo celega sveta napravi bilanco celoletnega delovanja, prešteje svoje vrste, na podlagi dejstev napravi načrt za bodoče delovanje. Delavske organizacije niso škodljive človeškemu razvoju, kot bobna v svet in plaši ljudi kapitalistično-fašistično časopisje., temveč je ravno nasprotno. Delavske organizacije so zgrajene na podlagi stvarnega prepričanja, da je današnje življenje borba. V demokratičnih organizacijah zbira svoje sile s konstruktivnim programom. Zakn.i konstruktivno delo v pomenu razvoja je samo ono, ki ima namen, popraviti krivice in urediti razmere demokratično, to je, upoštevati ne previlegije, ne služiti direktno ali indirektno predsodkom, da so krivice večne, oziroma, da, mora delavstvo lepo pokorno se plaziti za razmerami in razvojem, ki ga diktira krivični kapitalizem. Delavska politika, ako se drugače nemore imenovati, je pravična in v naravnih zakonih, utemeljena. Prvi maj, mora biti tudi za nas izseljence, svetilnik novega upanja, da ne bomo tujci ( in brezdomovinci nikjer, kot ¡ moramo biti danes, temveč, ! četudi bomo morali po svetu, j se ne bomo bali tujine, ker bomo povsod našli tovariše, ki nas bodo razumeli. Kruli apa ima svet za vseh dovolj in še preveč, samo pravično ga je treba porazdeliti. Zato rojaki, stopajmo z vedrim licem v novo delavsko leto, ki bo tudi nam prineslo, ako bomo složni in delavni, lepših dni. OKNO V SVET Mandžurija Vse kaže, da bo med japon-sko-kitajski spor radi Mandžurije, posegla tudi Rusija. Baje ima sovjetska vlada že pripravljenih na japonski meji 12 divizionov vojakov in 300 aeroplanov z vso moderno tehnično opremo. Na drugi strani pa tudi Japonska dovaža munición in vojake, ter se mrzlično pripravlja z vsemi sredstvi, kater» so danes narazpolago za splošno morijo. Mandžurski konflikt, nima samo materjalnega ozadja, ampak tudi političnega in to vedno v večji obliki. Ako zmaga Japonska, katera je skrito podpirana tudi od tujega kapitalizma, bo Rusji s silo odvzet politični upliv, ki v danih razmerah nikakor ni majhen pri kitajskemu narodu. niti pri japonskemu ne. Vidi se, da je Rusija sila previdna v tem konfliktu, ki bi se zdela površnemu opazovalcu malenkostna zadeva, je ostremu opazovalcu pač jas- no, da se igra v Mandžuriji odločilna bitka med starini in novim sisteinom za vzhodno politiko. Zadnje karte še niso vržene in povsej priliki, ne bodo še tako kmalu, kajti obe sili tehnično računata na moč svoje reserve izven svojih držav, ki so danes jako nezanesljiva zadeva. Minuli so časi, da bi mogli kapitalistični magnati verjeti, da jim bodo široke mase ljudstva slepo sledile Prosvetna kultura polagoma zajema tudi širše plasti in uboga raja, ki se je pravzaprav samo udalo, vsled svoje zanikarno-sti, prostovoljnemu sužen-stvu, ustaja, ter se iz človeške živali, vsak dan bolj bliža človeku, kot pravimo, da ga je Bog ustvaril, ali moderno, da ga je narava dala, s prosto voljo in razumom. Samo na podlagi globokega poznanja, ne samo kapitalističnega mnenja, temveč tudi ljudskega, lahko zanesljivo sodimo, kako kritični ob-mjent obkroža človeštvo. Naj bo izid v Mandžurji tak ali tak. Orient bo pretresen do mozga, koje posledice bo čuti tudi po ostalem svetu. Italia (corespondencia Italpress) V Calabrji se je ljudstvo uprlo plačevanju davkov, poseglo je vmes orožnintvo in je bilo več mrtvih in ranjenih. — Gospodarski položaj v provinci j Bolonie, kakor cele Italije, je zelo slab. Policija je aretirala več ljudi, ki je preveč javno kazalo nezadovoljnost. — V Napolju, je neki študent zaklical "basta, basta", med fašistično manifestacijo, pri kateri je bil navzoč tudi prestolonaslednik in en kardinal. — Študentje v Milanu se bunijo, vsled pretiranega usiljevanjijt fašizma. — V Anconi, Udinah, Milanu in Sicilji, brezposelni delavci protestirajo pred javnimi kuhinjami, ker jim dajo tako malo jesti, da nemorejo ne živeti ne umreti. — Trst. — V Podgradu in Logu so kmetje uprizorili pred hišo podeštata proti fašistična manifestacija. Paris. — april (zračna pošta). Na otok Ponzo je zo- pet konfiniranili pet žensk s katerimi zelo slabo postopajo. Med konfiniranimi je tudi mladenka Marija Borači-ni doma iz Bolonie, ker pa je vsled okuženega zraka obolela. Njena sestra Nelli, je protestirala pri oblastih, da jo morajo izpustiti domov, radi česar so še njo aretirali in jo deportirali na isti otok. Kjer pa je na otoku ponovne protestirala proti nečloveškemu postopanju, so jo zaprli pod zemljo, kjer so ji odvzeli vse knjige in ji je prepovedana vsaka zveza z domom. Nemčija Po pogodbi v Versaillesu, bi Nemčija ne smela imeti več oborožene moči kakor 100.000 vojakov in 4.000 oficirjev ; ampak že danes imajo vse tako vrejenno, da lahko vsak čas postavijo v bojno vrsto 30 divizionov fan-terije in 9 divizionov kavale-rije. Zračna plovba je vsa kontrolirana od države in se da vsak hip preosnovati v vojne s vrhe. Obstojajo fabrike za orožje, so napravili 9 mostov izključno v vojne svrhe, na dalje je zgrajenih 200 avtomobilskih postajališč, ki nimajo nobenega trgovskega značaja. Nemčija in Italija sta dve državi, ki sta dobili povojni povsem novo lice in, ki sta po svojem ustroju mnogo bolj opa sni za svetovni mir, kot sta bili pred vojno. Jug-oslavija Notranje razmere v Jugoslaviji nikakor niso najboljše. Vse kaže, da srbska vlada ni sposobna voditi solidarne politike med si o venci, hrvati in srbi. Diktatorski fašistični sistem, ki je v večji ali manjši obliki po drugih državah Evrope, za Jugoslavijo nikakor nemore biti prikladen, da govorimo po današnjem razumevanju evropskih politikov, kajti narod, ki je živel v različnih okoliščinah in ima lastno kulturno stopnjo, recimo, da maga-ri tudi nizka, se ne dá kar tako utopiti, četudi recimo zopet, bi ne bilo prav nobene škode, predvsem, ako vza- memo stvar z naravnega stališča. Ker pa pri taki stvari nikjer ne vlada iskren pa-trijotizem, kot se navadno prisegava pri vseli živili in mrtvih, kar zelo žalostno a resnično priča zgodovina, ampak zgolj za nadvlado, ki nudi gotovim osebam masten dobiček, se ne bodo drugi zlepa uklonili, ki imajo boljše namene, ali pa se tudi poganjajo le za udoben stolček. Jugoslovanska vlada se je odločila, da hoče za Vsako ceno obdržati red v državi, že iz tega lahko sklepamo, da v državi ni zadovoljstva. Kar že ni dovolj gospodarske krize, je prav potrebno še plemenske in strankarske nestrpnosti. Društvene vesti Prireditev v nedeljo, je razmeroma nepričakovano dobro uspela. Dvorana je bila polna in tudi razpoloženje izvrstno. Samo nekaj bi našim rojakom priporočali, da bi bili bolj točni. Dvorana je plačana od napovedane ure, s predstavo pa ni mogoče pričeti takoj, ker ni ñe ljudi in navadno prihajajo med dejanjem, da motijo igralce in drugim užitek. Tega se je treba odvaditi. Ko pa je ura e-najst., pa zopet vse godrnja, da je bilo tako malo časa za ples. Pridite točno ob napovedani uri, društvo bo tudi točno pričelo s programom in se bomo vsi zadovolili. Škoda je tudi časa, ki je plačan in se ne izkoristi. Torej za v bodoče bodimo točni, sprejmite pa na znanje že sedaj, da bo društvo to pot delo na oder zelo lepo dramo "Prisega opolnoči", režisija je v zelo v spretnih rokah in se lahko pričakuje nekaj, česar se ne vidi kartako v Buenos Ai-resu. Bolj natančno in dan bomo že poročali pozneje. ' Torej da preidemo k programu. "Vedé?" je bil v splošnem dobro podan, vendar je bila vloga vedeža izmed vseli najslabše podana, kajti vedež je predstavljal vsekajdrugega prej kakor vedeža. Sicer pa je v svoji temperamentni la stični mimiki vseeno ugajal. Janez je bil na mestu, izgovarjava pa bi na odru nesmela biti v narečju. Urša, njegova žena je zgledala zelo brezbrižna, kalni dalo jasne slike. Potovka, je podala vlogo naravnost dobro, vse njene kretnje in hoja so bile na mestu, pred- vsem pa je bila maska izvrstna. Soseda je bila tudi dobra, samo malo treme je bilo opaziti. Pevski zbor je bil za vsako pesem posebej bogato aplav-diran, kar znači, da je petje zelo ugajalo. Splošni glas občinstva je bil, da čez petje "Prosvete" ga ni. Tudi deklamaeija je uge-jela. Srečolov se je zelo dobro obuesel, bilo je 120 darov za katero so se srečke takoj razprodale. Nekateri dobitki so bili zelo lepi, za kar je med srečolovci igralo veliko razpoloženje. ROSARIO OBVESTILO Sporočamo vsem članom Delavskega društva Triglav, kakor tudi drugim rojakom in rojakinjam, da se je naše društvo preselilo v druge prostore in sicer v ulico Gral. Mitre 556. TJpamo, da bomo v novih prostorih mnogo lažje napredovali, ker bo bolj prikladno za naše rojake. Se priporočamo vse za čimvečji obisk. Za Odbor • Josip Sigulin, tajnik. ZAHVALA Vsem nañim gostilničarjem, Miramar, Zvezda, Trieste, Osorio in Kurinčiču, se društvo najtopleje zahvaljuje za lepe darove, ki so izdatno pripomogli k naši prireditvi. Priporočamo naše restavraterje vsem rojakom. Aretirani Bivši člani godbenega odseka SPD. 1. Sosič Rudolf, Kos Josip in soproga, so bili na povratku v domovino aretirani v Trstu, ker so imeli s seboj otroške vadniee s sliko Jug. kralja. Po nekaj dneh so jih izpustili. DOPISOVANJE Pišot Rafaela: List vam pošiljamo. Plača se lahko v priporočenem dobro zapečatenem pismu. Pozdrav. Pipan Leopoldo: pl. 30. 4. 34. Križ-man Luis: pl. 30. 9. 33. Pod-gornik Leopoldo: id. 30. 10. 33. Červ Fani: pl. 30. 4. 34. Zaje Alojz: pl. 30. 4. 34. Zadel Alojz: List vam pošiljamo, naslov imamo tudi pravi, nam se čudno zdi kako da ne dobite. Zdravo. ŽENITNA PONUDBA Moški srednji!1 let irčo mir.-nja s slovenko z nekaj kapitalom v svrho ženitve, ki bi je zanimalo voditi gospodinjstvo. Pisati na uredništvo Slov. Tednika pod šifro Buenos Aires. Jan: V tihem veéeru Tihi mrak na zemljo vlega, ptičji spev več ne glasi; samo duša moja sniva, v ljubezni sladki se topi. Rožno polje tiho ziblje, vetrič z njim se lahko igra; skrivnostno, le šepetaje, da ne drami čut srcá. Na nebu zvezdice migljajo, ljubko iz višave zroč, se dolj na žemljico smehljajo, želijo sladko lahko noč. Lahko noč! POZOR Tako pretresljiv, globoko v srce segajoč je roman "Pro-kletstvo ljubezni", da ne sme biti nobenega ljubitelja lepe knjige, ki ga nebi imel v svoji domači knjižnici, pa tudi nobena javna knjižnica ne sme biti brez njega. Naroči se pri upravi "Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Jugoslavija, in staneta oba dela okrog 700 strani s poštnino ured le 1 dolar. ŽENSKI SVET lahko naročite pri našem rojaku Amleto Cesare, Calle Dto. Alvaree 1486 Buenos Aires. V SLOV. PROSVET. DRUŠTVU I. Ul. Añasco 2322 (Paternal) vsako nedeljo popoldne društvena zabava, kjer je vedno narazpolago vadio-viktrola. Pevcem Pevske vaje od srede naprej točno. Udeležujte se redno. Pevovodja SPOMIN IMA PRVI MAJ ¡Skoraj vsakemu izmed nas, kateri se nahajamo v tujini, se obujajo spomini na pretekla leta, katere smo preživeli v domovini v krogu svojih domačih. Prvi maj, kako smo si ga želeli, ko nismo poznali še toliko krivic sveta, kot jih poznamo danes. Marsikdo se bo spomnil na prošla leta, ko je v brezskrb-! ni mladosti polne mladeniške-ga življenja, postavljal maj svoji zaročenki, ali pa vsaj mislil na tisti dan, ko jo bo peljal pred oltar in bo za vse življenje njegova. Veselili smo se prvega maja, ko smo se pogovarjali, kam postavimo maj, da se bo ponovno dvigal, kot simbol mladeniških let. Narava nam je pognala v polni tek naša vroča mladeniška kri, zdelo se nam je da smo kot na novo prerojeni. Travnik je cve-tel in napajal zrak s prijetnim vonjem. Na ulio nam so brnele strune sladkih melodij, krilatih pevcev. Pozabili smo v trenutku na mrzlo zimo, katera se je umaknila visoko v gore. Dragi tovariši! Spomnimo se tudi tukaj na prvi maj. Spomnimo se • ga vsi, kateri smo ubogi in zatirani. Prvi maj nam naj bode svetilnik, v katerega zaupajmo vsi, ki jadramo po tem razburkanem morju našega življenja. Pri spominu na prvi maj prisezimo vsi, ki se nahajamo v tej mrzli tujini, da se združimo v skupno organizacijo in da bomo delovali v složni harmoniji, dokler slednjič tudi nam zašije zarja svobode prvega maja. Mnogo se je že pisalo in govorilo radi naših skupnih interesov, da bi se že obstoječa društva združila. Po mojem mnenju je vsak tak poskus brez pomembnega smisla, kajti dokler se bomo med seboj obmetavali z raznimi, za kulturnega delavca prav nič primernimi, še manj potrebnimi, frazami, je vsako prizadevanje v škodo treznejšim organizcijam. Slovensko prosvetno društvo je do danes edino, ki taktično in določeno zastopa splošne interese izseljenca. Vrata našega društva so nastežaj odprta vsem Slovencem, brez da bi ga takoj deli na tehnico, koliko j delavske zavednosti j mu manjka. Prosvetno društvo ima obsežni program, kjer lahko dobi vsak izseljenec pouka. razvedrila in potrebne izobrazbe, naj bo moški ali ženska, vsak dobi tudi prijetno domačo družbo, človek se vresnici počuti četudi le za kratek čas, kot doma. Imamo tudi svoj časopis Slovenski tednik, v katerem lahko odkrito govorimo in potožimo naše težnje. Prinaša nam tudi vse novice dobre ali slabe iz naše zasužnjene domovine. Koliko lepili črtic prinaša, ki posebno ugajajo našim dekletom. Prinaša tudi stvarne socialne članke, kateri so trajne vrednosti in jih s pridom čita vse naše zavedno delavstvo. Prinaša še mnogo drugih svetovnih no- vic, ampak, ako bi se vsak izseljenec zavedal kaj pomeni lastno glasilo in bi ga po svojih močeh podprli, bi se lahko še mnogo več napravilo. Zato rojaki in rojakinje, vsaj danes pri spominu na prvi maj združimo naše misli in premislimo temeljito, kaj lahko in moramo narediti, da bo naša bodočnost taka, kot bi morala biti. Vodnik naj nam bo, prvi maj. Clan S.P.D. I. SLOVENIJA Majhna je naša slovenska zemlja. Desetkrat je manjša ko Jugoslavija, ki sama ni velika. Vsa deželica na kateri strnjeno prebivajo Slovenci meri pičlih 25.000 kvadratnih km. In še ta je razdeljena med tri ali štiri države: Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Na jugozahodu objema deželica v polkrogu tržaški zaliv Jadranskega morja. Seveda je majhna ta slovenska obal. Komaj 60 km je dolga. Toda na njej leži Trst, plaleč najboljše Jadransko morje najgloblje v evropsko celino. Trst je naravni in najprikladnejši izhod na morje, na ceneno morsko cesto, za vso srednjo Evropo. Ne samo za nas Slovence, marveč tudi za avstrijske Nemce, za Bavarce, za Čelie in za Madjare. Ta, za vso srednjo Evropo najprikladnejši izhod na morje, leži na naši zemlji in pot do njega pelje skozi našo deželo ! Zato pa je tudi ta naša deželica, kakor je majhna, ena najvažnejših evropskih pokrajin in zasluži ime, ki ga ji je dal veliki Napoleon, da je Srce Evrope, srce iz katerega gredo oživljajoče prometne žile v vso srednjo Evropo, pa tudi daleč tja na vzhod in na zapad in visoko gori proti severu. Neprecenljive vrednosti bi bila taka dežela v rokah močne države. Varovrnn bi bila ko v očesu punčica. Usoda pa je dala to dragoceno deželico v roke enemu najmanjših, najneznat-nejšili in najšibkejših evropskih narodov. Narod, ki ima to zemljo v lasti ne šteje niti dveh milijonov duš. Toliko vseh skupaj, vštete one, za katere j1' bila dežela že premajhna in so si morali v tujino kruha iskat. Tistih, ki še varujejo rodno grudo in na njej **Ve je pičel poldrugi milijon. Ameriške Združene države so jih leta .1920 uradno naštele 200.000. Na Westfal-skem jih bo še pičlih 50.000, v Franciji ,Belgiji in Holan-ski dobrih 25.000, ravno toliko nas bo nekako v Južni Ameriki in približno toliko Jdi bo razkropljenih še sicer Po svetu. Kako naj tako majhen na-rod ohrani tako imenitno deželo! Zato tudi ni čudno, da si mi Slovenci ves čas, kar pomni zgodovina, nismo mogli ustanoviti državice, ki bi združila vso našo zemljo. Samo skupno z drugimi slovanskimi narodi smo bili kdaj za kratek čas gospodarji na svoji zemlji. Tako pred 1300 leti skupno s Čehi in Mora vani pod kraljem Samo. Žal Je z njegovo smrtjo propadlo tudi njegovo kraljestvo. Odkar so si osvojili Madjari nekdaj slovansko ogrsko ravnino in se kot klin zajedli med Severne in južne Slovane, je Postala taka češko-slovenska državna skupnost tudi nemogoča. Dvesto let pozneje so bili Slovenci spet polnopravni gospodarji svoje zemlje. To pot v zvezi s Hrvati in deloma Srbi, pod Ljudevitom Posavskim. Tokrat še za krajši čas. Potlej pa do zadnjih let nikoli več ne. Gospodarsko tako važno deželo so hoteli imeti zase drugi, mogočnejši gospodarji. Najprej Obri, za njimi Bavar-Cl in Franki. Najdalje pa nam ■le pač gospodarila Avstrija, velika država, ki si je izbrala za svoje okno v svet, '■gradila na naši zemlji rao-^rno pristanišče in ga zvezala s prvovrstno dvotirno že-'eznico s svojčas bogatini ce-sarskim Dunajem. Tudi ta že-leztiica vozi skozi slovensko deželo v vsej njeni širini. V časih ko so pripadli naši *a.lo nemškim gospodarjem, s° bili vladarji še absolutni 80spodje svojih dežel, to je V*adfili so jih po svoji ljubi v°lji. Ljudstvo ni imelo pri uPravi dežele nobene besede. ^ Kakor vse druge je bila tu-naša dežela upravljana po aJ običajnem fevdalnem -"ni. Vladarji so nam po-1 gfajščakov, svojih ded- j. Uradnikov, ki so uprav- 1 njim dodeljeno zemljo v df>; arjevem iraenu» pobirali 3etino, ki je nadomeščala današnje davke in ki naj bi krila njihove upravne izdatke. V resnici so bili ti grašča-ki popolni gospodarji svojih podložnikov in so jim često gospodarili vnebovpijoče. Nemški vladarji so nam poslali seveda nemških grajšča-kov, ki so bili dovolj zanesljivi in so tudi mogli občevati z vladarjem v njegovem jeziku, to je v nemščini. Po velikem uporu Ljudevita Posavskega, kateremu so se pridružili tu- , di slovenski velikaši, kar jih je bilo še ostalo, in ki je tako žalostno končal, je bilo naše domače slovensko plemstvo sploh docela odstranjeno, večinoma poklano. Tako so postali tujci popolni gospodarji dežele, domači ljudje pa so bili njihovi hlapci. Razumljivo, da Slovenci tudi svojega izobraženstva niso imeli. Njihovo mesto je bilo na njivi, pri plugu in v hlevu pri živini. Kjer je bila potrebna izobrazba, tam so sedeli tujci, ki so si jemali za svoje delo bogato plačilo. Resnico moramo vedno priznati: slovensko ljudstvo je bilo in je v takih razmerah moralo biti neizobraženo in kulturno zaostalo. Še sredi preteklega stoletja je prinesel nemški knez Auersperg, ki je imenitno živel iz žuljev slovenskega ljudstva, v ljubljansko deželno zbornico nekaj v rdeč robec zavitih abecednikov in se norčeval, češ da nese — slovensko literaturo. Slovenski jezik se je dalo uspešno rabiti med hlapci, med tlačani, v pisarni ni bilo mesta zanj. Nemško, to je nekaj veljalo, to je bila govorica gospode. Tako nam bo razumljiv, zakaj nahajamo na naši zemlji vse polno nemških mest s. čisto slovensko okolico. Na podoben način se je tržaško j in goriško italijanstvo zaje-! dlo v naše narodno telo. Po I žilah teh mestnih Nemcev in 1 Italijanov teče slovenska kri, ; njehova usta pa so govorila j nemško in italijansko, ker je bil slovenski jezik zanje premalo gosposki, preveč kmečki, preveč vbog, ker ni ne pri oblasteh, ne po svetu nič pomenil. Zato tudi smo izgubljali Slovenci kos za kosomo svoje zemlje. Dočim najdemo slovenska krajevna imena daleč gori po zgornjem .Štajerskem in Salzburškem in celo po zgornjem Avstrijskem — neme priče, do kod je segaj vča- sih naš rod — vidimo danes potegnjeno našo narodnostno mejo komaj malo nad Dravo. Mesta so bile predstraže tujega navala na našo zemljo. Stoječa na slovenskih tleh, so si privzela več ali manj, deloma že popolnoma tuj značaj. Mislite na Celovec, Maribor, Beljak, Trbiž, Celje, Ptuj, Trst. Vsa Slovenija pa je bila posejana z znatnim tuji mživljem: Kočevje, Ljubljana, Jesenice, Gorica. Česar ni zmogel naravni razvoj, ki je šel proti nam, to so hotela in še hočejo doseči bogata tuja raznarodovalna j društva, pred vojsko zlasti j Siidmarka fln Schulverein. Kaj bosta vboga Ciril Metodova družba in Slovenska Straža, podpirani od vboge-ga polmilijonskega tlačenega ljudstva, proti bogatim raz-narodovalnim društvom šest-desetmili jonskega gospodu-jočega naroda. Tako se je pomaknila naša severna narodnostna meja vsakih sto let za dobri dve uri hoda ali deset kilometrov proti jugu. Sama Gospa Sveta, kjer so najprej svoje lastne slovensko, pozneje pa dolgo (stoletij tudi še tuje kneze usto-ličevali v narodne slovenskem jeziku, sama Gospa Sveta je danes nemški kraj, koder je dobiti komaj še kako staro ženico, ki še govori nekoli-k os lovenščine. Tujci so živeli v trdnem prepričanju, da bodo sezidali most do Adrije, da si bodo vzeli deželo tolike gospodarske veljave. Ker je ta naša dežela tako imenitna, zato mi že ves čas nismo bili na njej gospodarji in bi nam bila skoraj vzeta in zato je danes tako nenaravno razkosana. Ko je po svetovni vojni razpadla Avstrija, smo mi upravičeno upali in pričakovali, da bo naša zemlja pripadla nam, zlasti ko so bile za podlago miru svečano razglašene Wilsonove točke, med njimi ona o samoodločbi narodov. Toda, ko so pijani zmagovalci delili svet, niso več poznali samoodločbe narodov. Italiji se je zdela naša deželica preimenitna, da bi opustila priliko in si je ne vzela. In tako si je odrezala četrtino naše zemlje, njen najlepši kos s Trstom in Gorico, morjem in globokim zaledjem. Kakor je nemško vladana Avstrija hotela izgraditi svoj most do Adrije, potujčiti na- | EDINA VARNA POT K SREČI je VARČEVANJE VAEÍÜJTE SAMO VARČUJTE IN VEDNO VARČUJTE PLAČAMO % obresti za denar vložen pri nas pripišemo obresti vsake tri mesece k kapitalu kateri Vam je vsak trenutek na razpolago. Banco Holandés BUENOS AIRES: Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 "Slovenski oddelek" Denarne pošil jke obavljamo naravnost na dom prejemnika. Ladijske Prevozne kartie dobite pri nas, po zelo znižanih cenah. Pišite v VaŠem (materinem) jeziku, ali pa nas osebno počastite v našem uradu, kjer smo Vam na razpolago vsak dan od 8V2 zjutraj pa do 7 zvečer rod, ki je na tej zemlji prebival, da bi bila last te važne dežele čim varnejša, isto pot gre sedaj Italija. (Dalje prihodnjič.) Krvava internacionala Japonska vlada je zaprla več japonskih trgovcev, med njimi veletrgovca Shiko iz Osake, ker je dobavljal Kitajcem — municijo. Baje je spravil na Kitajsko 200.000 ton kemikalij za izdelovanje smodnika in strupenih plinov. Obljuba dolg dela Med svetovno vojno je zahajal v slaščičarno v nekem angleškem mestu starejši gospod, ki se je zagledal v 91et-no gospodarjevo hčerko. Mala Daisy se je rada pestova-la na kolenih priletnega Far-leya in se igrala z njim. Gospod jo je božal in tako se je kmalu razvilo med njima veliko prijateljstvo. Priletni gospod ji je v šali večkrat dejal: "Ko dorases, se poročiva." Minilo je 16 let in zdaj jo že odrasla Daisy prijela gospoda za besedo. Gospod pa se ni nič upiral in je navdušeno stopil z njo pred oltar. Srečni ženin je župan mesta Dovra, 701etni Parley. V šoli Učitelj (kara Mihca): "Sram te bodi, da si zmerjal svojega tovariša s tepcem, lenuhom in barabo." Mihec: "Ne, gospod učitelj, baraba sem mu pa pozabil reči." žepnina obžaluje Ženin: "Ali ti ni nič žal, da odvedeni tvojo sestrico?" Mali svak: "Ne! Pač pa tebe obžalujem..." Profesorska Profesorjeva žena : "Ne razumem, kako moreš poslušati to neznosno gaganje. Že dve uri stoji pod tvojim oknom kmetica z gosmi." Profesor (raztreseno): 'Jaz sem pa,, mislil, da imaš v salonu jobičajno žensko družbo." Prva sloven, cvetličarna "J A C I N J A" Nagrobne vence, namir-11 e rože, Šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte se rojaki, ter me osebno posetite. Postrežba 11a dom. Se priporoča ANTON UŠAJ Av. San Martin 3358 . U. T. 50-2396 — P,. Aires SLOVENSKI TEDNIK ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmrnmmmmmmmm PRIMORSKE VESTI Velik požar na Vipavskem Preteklo soboto popoldne je nastal v Dobravljah pri Ajdovščini velik požar. Ogenj se je vnel iz doslej še neznanih vzrokov v hiši posestni-ce Ide Vovkove. Ker je pihala močna burja, se je naglo razširil še lin stanovanjski hiši posestnika Ivana Slo-kana in Marije Hrobatove. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ajdovščine, ki pa so se zaman borili proti plamenom. Rešili so le nekaj opreme, gospodarskega orodja in živine. Ogenj je do tal uničil vsa tri poslopja. Škoda za enkrat še ni ocenjena, vsekakor pa sodijo, da jé izredno velika. Strašna beda na Banj ski planoti Poročajo, da vlada med kmeti na Bajski planoti velika beda. Preje se je mnogo domačinov izseljevalo v Južno Ameriko, Francijo, Jugoslavijo in drugam. Danes ne morejo dobiti več potnih listov in tudi denarja ni za to, saj ga ni za najpotrebnejše vsakdanje stvari. Ljudje jedo suh krompir in pijejo posneto mleko. Na županstvu je več kot preveč uradnikov. Poleg po-deštata imajo tajnika in pod-tajnika in celo vrsto drugih uradnikov in občinskih pod-repnikov. Pred vojno sta vse županske posle vodila župan in tajnik. Ni čuda, da ima občina 150.000 lir proračunskega primaujkanja. Pa kaj hočemo: "L'economia nazio-nale é un dovere." Morajo popuštati Gorica, marca 1933. — Mi-nisterstvo za poljedjelstvo in gozdove je v Goriško občino dovolilo prodajo vina, ki nima predpisane višine alkohola do 15. sept. t. 1. Toda to le za Gorico. Injekcija umirajočemu ! Težak položaj v Trstu Trst, marca 1933. — V Trstu so bili prisiljeni otvoriti kuhinjo za doječe ma'tere. Položaj očetov, ki ne morejo niti svoje družine preživljati, je pač žalosten! Izpred fašističnega tribunala Rim, 30. marca. Pred fašističnim tribunalom sta se te dni vršili dve razpravi protifašistom. V Milje pri Trstu pristojni Postogna je bil obsojen na 7 let ječe, ker je hotel ustanoviti protifašistično organizacijo. Drugi ■ ifTrs ff ÍTm há K^P ffjjfiHBi F ¿ l «ftI I op i r Jp jfift g I I g; g & 1 op B bn| r ^ Dr« ietiouisBi^—^ Tiivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v vbolnišniei Alvoar. Vodi osebno zdravniški 7.avod CALLAO, Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 008-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatic, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne naptke — liibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušiea. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbailanje. GRLO. NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI, lit ki tika — otrpelos'.. NERVOZA. Glavobol. Žarki X -— Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Washerman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternici , spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob neJeljak in praznikih od 10. do 12. obtoženec, neki Montanelli iz Empolis, je dobil 3 leta in 3 mesece ječe zaradi protifašističnega rovarenja. Obema obsojencema so bili po zadnji amnestiji spregledana v 3 leta kazni. Fašistični terorizem na delu žalosten konec mladeniča Trst, v marcu 1933. — Pretekli teden se je vršil ob o-gromni množici ljudstva in ob največjem sočustvovanju vseh ljudi od blizu in daleč, pogreb komaj 22 letnega mladeniča Zaliarije Rudija (po domače Skončev) iz Na-brežine. Imenovanega so v zadnjem času pričele zasledovati oblasti. Ko se je nekega dne slučajno nahajal na domačem kolodvoru in je zvedel. da ga istočasno iščejo doma karabinerji, je izginil in ga ni bilo več na spregled. Odšel je v bližnjo gmajno in se vrgel v globoko jamo, oddaljeno dobrih 10 minut od rodne hiše, kakršnih je v o-kolici mnogo. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki so po dolgem trudu izvlekli truplo nesrečnega mladeniča na dan. — Vzrok zasledovanja in žalostne mladeničeve odločitve ni točno znan. Postal je žrtev brezvestnih fašističnih metod, ki nadlegujejo tudi nedolžnega človeka. Slučaj Slave Batiste in Fani-ke Urbančičeve Reka, v marcu 1933. — Naš list je svoj čas že poročal o ravnanju z našimi ljudmi ob priliki zadnjih velikih aretacijah v II. Bistrici in okoliei. Poročal je tudi o slučaju mlade Slave Batista iz II. Bistrice. Stvar ni ostala tajna niti v Bistrici sami, niti v o-koliei temveč se je hitro širila, dokler ni prišla do rae-rodavnih faktorjev, ki so se — zares pravo čudo — za vso stvar hitro zavzeli. Baje je preiskavo cele zadeve zahteval sam politični komisar (commissario di sicurezza publica) iz Bistrice. In res, pred kratkim je pirspel iz Reke polkovnik. Pozval je na zaslišanje vse prizadete kot tudi Slavo Batista in Faniko Ur-bančičevo. Zahteval je od njiju, da sta vse točno izpovedali ter podpisali tozadevne zapisnike. Posledica preiskave je ta, da je "mare-scialo" bistriške karabinerske postaje degradiran in kaznovan s štiriletnim zaporom. Goriomenjen komisar se je bajé tudi bal, da bo njega doletela kakšna kazen. A za enkrat je še srečno odnesel pete. Neka druga višja osebnost je bila tudi radi tega že premeščena. Tako so jih kaznovali, ker so naše ljudi nečloveško trpinčili in oskru-njali naša dekleta. Želeti bi bilo, da bi v bodoče se oblasti zavzele v saj v takih slučajih toda — pravočasno! Poglejmo imena Trst, marca 1933. — Pred nedavnim časom so fašistih čne mladinske organizacije priredile smučarske tekme na asjaški visoki planoti. Teh tekem so se udeležila skoro vsa moštva severne Italije, kjer je razvita smuka. V slalomu je odneslo zmago moštvo mladinske organizacije iz Bočna. "Illustrazione italiana" prinaša ob tej priliki tudi sliko tega moštva in i-mena: Amerzel, Mitterliofer, Del Piar, Fercher, Azzolini ter tako končuje poročilo: "Italiaui sicuri, anche se il nome suona straniero." Gotovo vsi morajo biti Italijani, čeprav njihovo ime v nebo kriči, da niso! Čudno le, da niso še spremenili jim imena. Tolažiti se pa znajo! Fašjo je zaspal S Krasa, marca 1933. Kljub temu, da gospodari pri nas prosluli centurjon Grazioli« ni vse tako lepo, kot kriči * svet. Razen par vasi v njegovem "pašaluku", kjer so ljudje na vse načine prisiljeni stopati v fašjo in včasih paradirat zanj, nima drugače njegovo delo bogve kakšnega uspeha. Tako je v Vrem-ski dolini, odkar ni več rudnika, fašistična organizacija, ki je imela središče v Divači zaspala. Ljudi pa se, v teh težkih časih, s takimi nepotrebnimi zadevami, skoraj ne upajo motiti in nadlegovati. Tolminski fantje Tolmin, marca 1933. Pri nas so se vršili izpiti tolminskih pred vojaških tečajev. Vodili so jih: alpinski kape-tan in poročnik, centurione Bosco in nek "Capomanipo-lo". Cent. Bosco je po običajnem nagovoru vprašal nekega mladeniča kdo je največji sovražnik Italje. Mladenič je našteval vse vprek: Francija, Avstrija, Nemčija, Bolgarija, Turčija, kratko-mslo ves svet. Pozabil pa je na Jugoslavijo. Jasno, da ga je pre'dsednik izpraševalne komisije strahovito nahrulil- Drugi mladenič, si je, na vprašanje kaj bi rad bil v vojni, izbral sanitejsko službo. Ko je izpraševalcu odgovoril, da bi ranjenega Jugoslovana tudi obvezal in odnesel z bojišča, so ga strahovito nahrulili in mu zabičevali, da bo moral ranjenega Jugoslovana usmrtiti, ker da je treba vse Jugoslovane brez milosti podaviti. Pregled $ 3.- LA MODERNA Mojim cenjenim odjemal-j ceni sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 46 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ca- Veliki zavod 'RAMOS NIEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljžki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operaoi v in b'>i<-rin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebavit, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: bicz operacije in no lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI jc edini te vrste v Argentini. — Lečenjc zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 339 Callao 339 Komisija je fantom dokazovala tudi, da je Jadransko morje italijansko jezero in Dalmacija, seveda, "fieramente italiana". •Prebrisana tolminska buti-ea je na vprašanje katero je Qajvečjo mesto Italije odgovorila, da je to Rim. Gospod &OSCO si je izmislil težje v-Prašanje: "Katero je največje mesto na svetu?" Zvit tolminski fant, pa je čudovito pogodil skrito misel tega vprašanja in odgovoril: "Ro-^a e la piu granda popola del mondo". Sicer pametni Bosco je razumel kaj je hotel fant povedati in ga je pohvalil z besedami: "Bravo, Roma é il centro del mondo e la culla della civiltá". (Rim je središče sveta in zibelka civilizacije). Tako komisija s svojimi centurioni, tako naši Tol-oiinci! Obnovitev živosrebrnega kar-tela med Italijo in Španijo in idrijski rudnik Trst, marca 1933. V preteklem letu se je radi nesporazuma med Italijo in Španijo razdrl živosrebrni kartel. Od tega časa so cene zelo padale, kar je povzročilo zlasti v Italiji veliko izgub. Tako ni moglo vodeče podjetje Monte Amiata v Rimu, ki razpolaga z 48 milj. lir akcijskega kapitala, izplačati za zadnji dve leti 1931—1932 dividend. Vse io je dovedlo do tega, da so pričeli Italijani v zadnjem °asu zopet pogajati s Špan-Cl za obnovitev kartela. — Vsekakor je to zelo vplivalo na položaj rudnika v Idriji ki je radi produkcije s tem v /neposredni zvezi. Od zaključka teh pogajanj je odvisen nadaljni položaj idrijskega rudnika. Nove stroje prodajajo kot staro železo Britov v Vremski dolini, marca 1933. Premogokop v Femljah že dolgo časa počiva in vsa poslopja, ki so bila za to zgrajena, nudijo zelo žalostno sliko. V zadnjem času pa so prodali vse, skoro nove stroje, kot staro železo. V petih letih je vse lepo obetajoče delo propadlo in okoli 25 Odelavcev je bilo ob ukinitvi na cesti. Stanovanjska hiša, ki so jo zgradili pri rudniku za uradništvo je prazna. Kljub temu, da so na vse načine skušali rešiti novoustanovljeno podjetje, ni mogla produkcija premoga kriti obratnih stroškov. Sicer so domačini takoj ob pričetku, ko je družba z vso pompoz-nostjo postavljala rudniku potrebne objekte, zmigovali. Gola poslopja pa bodo ostala naši dolini za spomin na italijansko podjetnost! Dela na vojaškem letališču pri Divači Divača, marca 1933. Na vojaško letališče pri Divači na-peljavajo električni tok. Dela na letališču sicer še niso gotova, razen par začasnih barak. Lop za aeroplane tudi še niso postavili: kljub temu pa je na letališču stalna vojaška zrakoplovna straža. Za razlaščeno zemljo niso ljudje dobili do danes niti een- tezima, čeprav jim vedno ob-ljubujejo odškodnino. V skrajno težkem položaju so se prizadeti domačini še primerno vzdržali in vodijo še dobro svoja gospodarstva. Vendar pa jih ogromne dajatve vedno bolj in bolj teže. Le skromnost in potrpežljivost ljudi je pripomogla, da ni položaj še slabši in neznos-nejši. Vojaške gradnje in lov za vohuni Ni se še dobro otajal sneg, ko so po Tolminskem spet z vso naglico pričeli nadaljevati vojaške gradnje. Pri novih vojašnicah in utrdbah o-lcrog Tolmina, pa tudi na Po-ljancah pri Sv. Luciji je delo že v polnem teku. V po-Ijubinslco vojašnico dovažajo teden za tednom nove topove, tako da jih je v tamoš-; njem skladišču sedaj že 36. i Neprestane gradnje, utrjevanja in vojaška cestna dela silno razburjajo ljudstvo, med katerim se vedno znova pojavljajo govorice o bližnji vojni. Skrbi pa so toliko večje, ker se ljudje zavedajo, da bodo baš kraji v neposredni bližini meje najhuje prizadeti. Tudi okrog Črnega vrha nad Idrijo so pričeli z veliko naglico graditi kaver-ne. Po vseh bližnjih hribih pokajo mine. Pri delih so zaposleni izključno le Italijani, s katerimi domačini ne smejo imeti nikakih stikov. Ka-verne stražijo celi oddelki karabinjerjev, ki ne dovolijo niti prizadetim posestnikom, da bi se približali gradnjam. Svojo gostilno priporoča FRANCE KIJMNČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno lu hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE. KRONIČNF BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA «enske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo — SpecijaliBti sa pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DMATERMIHA - ANALiZE Govori se slovensko. «Prejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. - Ob praznikih od 9 do 12 ure CALLE CANGALLO 1542 PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik pa čeprav imajo tam okrog svoje gozdove in posestva. Gradnja vodovoda v Istri Buzet, marca 1933. Napeljava novo projektiranega vodovoda v Istri zelo hitro napreduje. Tako bodo Buje že lahko v oktobru t. 1. dobivale vodo iz novih napeljav, sana-torij "Ancarano" pa v marcu prih. leto. Za okrožje okoli Kopra bo napeljana iz Riža-ne, ostala Istra pa bo dobivala vodo iz virov pri Buze-tu. Velike filtrirne naprave in druge priprave za napeljavo, so že postavljene. — Nove ceste vojaške in avtomobilske, razne nepotrebne gradnje, vodovodi, naprave za povzdig tujskega prometa itd. za vse to dobi fašistični režim kredita. Za dvig kmetijstva in omejitev ali vsaj olajšanje težkega gos- darskega stanja zlasti našega kmetijstva je Mussolini slep in gluh. Pač, tudi za našega kmeta ima nekaj: reklame in letake raznih žitnih in drugih bitk! Toda s tem ni kmetu nič poma gano! Leltalski tečaj v Gorici Gorica, v marcu 1933. — V Gorici bo v kratkem otvor-jen tečaj za letanje z brez-motornimi letali. Iz tega se da sklepati, da je Gorica tudi eno izmed onih mest, ki jih je osrečila fašistična miroljubnost. Najprej brezmotor-na, potem pa motorna letala. Avtomobilska centa v Ško-cijansko jamo... Trst, marca 1933. Že večkrat smo poročali o raznih novih napravah v Divači in okolici, ki so zlasti vojaškega značaja. Poleg vojaških naprav pa polagajo veliko KLINIKA in SANATORJI Dr. MILOSLAVICII za Slovence Zdravljenje po specialistih Zdravniki: Dr. N. V. Miloslavich, bivši zdravnik bolnišnice Rawson. Dr. N. Vlahovich, službeni hefe bolnišnice Piorito. Dr. C. J. Manzoni, zdravnik bolnišnice Alvear in Dr. Miloslavich. NOTRANJE BOLEZNI; krvne, revmatizmos itd. SPOLNE BOLEZNI — Sifilis — Urine — Triper. ŽENSKE BOLEZNI; kakor tudi otroške; — oddelek zase. UŠESNE BOLEZNI; nos — grlo — operiramo. I ZOBNA KLINIKA; posebni oddelek — kompletna poprava — delo zlato in kaučug. SPLOŠNO ZDRAVLJENJE. Žarki X — Ultravioletni žarki — Diatermia Cene nizke Se ordinira od 8 do 10 zjutraj in od 3 do 8 zvečer Calle CEVALLOS 667 (med Chile in Méjico) važnost na povzdig tujskega prometa, predvsem v Škoci-jansko jamo. V ta namen so pričeli kopati ob cesti med Divačo in Škocjanom v dolini "Globočak" rov, ki bo vodil v fikocijansko jamo in bo dolg od 130 do 150 metrov. Do rova bo vodila široka avtomobilska in prav gotovo tudi asfaltirana cesta, ki bo, kot se predvideva, speljana iz Divače in se bo le deloma krila z dosedanjo. Tvrdka Facconi iz Trsta je že pričela z delom na cesti in sicer takoj ob rovu. Pri delu je za enkrat zaposlenih 80 ljudi, deloma tudi domačinov. Za zaposlenje pri teh napravah pa je prosilo že preko 500 ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Z izpeljavo ceste in zlasti z napravo rova, bo vstop v Škocijansko jamo povsem lahek, Danes je dostop možen le po ozki stezi, ki vodi iz vasi Škocjana, po sicer lepi in divji kraški naravi, a po malo preveč strmi turistični poti. Domnevajo da je bilo to vzrok majhnemu obisku jame, ki sicer ne slovi tako kot postojnska a je znana, kot izvanredno lepa in zanimiva. Nove "goste" bodo — mogoče — privabili s projektiranimi napravami domačini pa dvomijo, da se bo renti-ralo v današnjih časih. Beda v okolici Trsta Zaposlenost nekdaj in danes. Prometa ni. Trst, marca 1933. Trst je s svojim prometom preživljal vso bližnjo in daljnjo okolico. Ljudje so zjutraj hodili v mesto na delo, zvečer ¡Diplomirana I babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu f Ima dolgoletno prakso v i porodnišnici v Pragi in v f bolnici Rawson v Buenos g Airesu. Sprejemajo se penzijoni- | stke, posebno s kampa. f Pomoč pri porodih za 5 g $ 30_ I calle COLOMBRES 178 \ Ü. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) c pa so se vračali domov, ali pa so ostali čez teden kar v mestu in so prišli domov le ob nedeljah. Velika večina delavcev si je tako prislužila dovolj denarja, da si je postavila v domačih vaseh male domove z latnikom in je uredila majhen vrt. Danes se je v marsičem spremenilo. Promet Trsta je padel in od tega padca so najbolj prizadeti ravno oni iz okolice, ki so se posredno ali neposredno preživljali od tržaškega prometa. Naj navedemo samo nekaj primerov v številkah (ki so seveda povprečne), da bomo videli vsaj povprečno, kakšen je položaj : Iz Ornega Kala je hodilo delat v Trst do 20 delavcev; danes nobeden več. Iz Gaberee je hodilo v Trst na delo do 20 delavcev,- danes nobeden več. Iz Ospa: 35 delavcev, 20 delavk; danes se v vasi preživlja od mesta zelo skromno le še par mlekaric. Iz Mačkovlj je delalo v Trstu od 50 do 60 delavcev in do 20 delavk: danes le 4 delavci in 1 delavka. Iz Prebenega je delalo v mestu po 20 delavcev in po 10 delavk; danes nobeden. Iz cele Osapeeke doline dela tako v Trstu le še do 10 ljudi; navadno jih je hodilo v mesto skupno do 300. V miljski občini je bilo zaposlenih pri raznih delih (tovarniških, stavbenih) preko 2.000 delavcev; danes jih ne dela več kot 150. j Iz dekanske občine je bi- ¡ lo ravno tako; danes je zaposlenih le še do 300 ljudi (z ribiči vred). V dolinski občini je delalo prej do 1.200 delavcev in delavk; danes le še nekaj pod 100. Ravnotako in še slabše je v herpeljski občini da ne naštevamo še drugih vasi in občin severno od Trsta, zlasti Nabrežino, Sv. Križ itd. Nekdaj lepe in življenja polne vasi, zgledajo danes kot bi izumrle. Prometa po vseh postajah od meje dol skoro ni. Le sem pa tje je malo bolj živahno in to zlasti, kadar prevažajo vojaške stva ri. Po cestah pa se vidi več uniformiranih, kot pa drugih ljudi. Iz navedenih povprečnih številk in iz vsega drugega vidimo jasno, da je položaj v resnici obupen. Ljudstvo gladuje in zato ni čuda, da je podvrženo vsem mogočim vplivom. IZ JUGOSLAVIJE IZJAVA Nj. Vel. KRALJA FRANCOSKEMU NOVINARJU Hladnokrvnost, miroljubnost in neomajna zvestoba do Francije Pariz. — "Mogoče ste pričakovali pri prihodu semkaj, da boste priča kakšnim neredom, kakršne slika domišljija naših neprijateljev. V tem primeru se zelo bojim, da boste razočarani." To so bile besede, ki je z njimi Nj-Vel. kralj Aleksaindre ogo-1 voril posebnega poročevalca pariškega lista "Petit Jour-nala", Jeana Couvreurja, kateremu je dal daljši intervju in med drugim izjavil: "V Inozemstvu mnogo govore na naš račun in marsikaj tudi verjamejo. Toda mi nikomur ne delamo ovir, da ne bi prišel k nam, da se sam prepriča, kaj se pri nas dogaja. Nam ni treba ničesar skrivati. Smo zdrav, krepak rod. Narod ne odobrava zlo-namernosti nekaterih nezado-voljnežev, še manj pa posluša nasvete svojih neprijateljev iz inozemstva." Dopisnik je nato pripomnil Nj. Vel. kralju, da tudi Francijo v inozemstvu mnogo ob-rekujejo. Največja želja slehernega* izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devotor Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdejuje načrte in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na hran» in stanovanje. Lepe zračne sob®' Hrana dobra in na izbero. Tele' fon in radio na razpolago M. KOJANEC ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. Iz' delava prvovrstna, po najn°'; U. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLArf 991 rojakinjam Marija KojaneCr vejši modi. Priporoča se cenj-ul. San Blas 991. Bs. Aires- zr«m;iü Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 • • Bnenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila KAPAVICt)| Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CCViHATlIEM in komplikacije zdravimo brez bolečin SirriLIS 6C6-9I4 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Irži, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRA VIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- 1017 WKHIENTO Í017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure ip EDINA klinika za ženske SB BOLEZNI Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni In nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, I, nadstr. Dve kvadri od plaza Once DOCK s™ (Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-RILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tueumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE ^OÍE^SKI TEDNIK "Razumljivo", je odvrnil Vel. kralj, "bogata in ^očna Francija je predmet Pohlepnosti za mnoge. Manj bogata in manj močna, Ito-zdrava in uravnotežena ^goslavija takisto ne daje črnega spanja istim zavid-'jiveem. Toda jaz mislim, da n' treba izgubljati hladne kr-Vl> in da je treba pokazati ^ovokatorjem mirnost in hladnost. Kakor Francija, tako tudi Jugoslavija ne misli nikogar napasti." Po teh besedah se je po-Sovor nadeljeval o Franciji, dopisnik z veseljem ugotav-da je Nj. Vel. kralj nenadno toplo govoril o nje-domovini. Ko je dopis-0lk omenil nedostatlce iranske propagande v inozem-stvu, mu je kralj odgovoril: Upam, da to, kar omenja- [a ne zadene nas. Franciji J* v Jugoslaviji potrebna no-ei>a propaganda. Pridite s Onu'koli k nam, pojdite v Nbolj skrito vas in potem ^ Povejte, ali danes Fran-"!Jo manj ljubimo kakor pred 20 leti» dopisnik priznava, da se je ^ 1 sam prepričal o ljubezni, Jo Jugoslavija goji nas-v 1 Franciji. Neki Francoz e°gradu mu je rekel: "Ju-^'ovensko prijateljstvo do je čisto sentimen-(ja ll0' to je ljubavna pogod-P°dpisana s čvrsto roko Vrenje in smrt." i11(j"an Couvrer navaja kon-^ b««ede Nj. Vel. kralja, i Po»' ll.8ošlavija nikoli ne bo r poročajo, se nosilci takšni zobovij' počutijo z njimi Prl' jetneje nego z dosedanjim1 umetnimi zobmi iz porcelana-zlata in drugih snovi. Sam0 lansko leto je vlada na ta način prihranila 2600 kg zlata in znatne količine platine srebra za druge svrhe. ■ • Av Ass prejme za svoj izum u žavno nagrado. Urejuje: Jan Kacin