SLOVEN Leto - Año VII. No. 315 "EL SEMANARIO ESLOVENO" TEDNIK Cena utuii. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 ü. T. 59 - 3667 || Buenos ires, 31 avgusta 1935 Sprejemanje strank vsak dan od 15,—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— ; celo leto $ 5.— Odmev za zvezo ° § 11 tí 5 M ® O £f o 3 TARIFA PEDUOKDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 IZ ZVEZE V soboto dne 24. t.m. je odbor za Zvezo Slov. Prosvetnih društev imel svojo sejo na kateri se 3e v glavnem obravnavalo nastajajoči položaj 111 stališče posameznih društev napram zvezi. ^ kolikor so nam društva na naš prvi poziv v Mov. Tedniku odgovorila, je razvidno, da je Vecina društev sprejela inicijativo z velik i yi nftvdušenjem. So pa tudi taka, ki vidijo v zve-Z1 sovražnika, zato je prip. odbor sklenil objaviti nekatera pisma, ki so bila na seji glavni Predmet. Kakor smo zadnjič poročali, .sta bili r- D, "Tabor" in G. P. društvo iz Villa Devoto, Povabljeni z posebnim pismom, naj se udeleže *ega delovanja. Iz Villa Devoto še nismo predli pismenega odgovora, dočim nam je "Tabor" tako-le odgovoril: Izseljenisko društvo "Tabor" paz Soldán 4924 Cap. ^ev. prot. 27135 P.n, £ Pripravljalnemu odboru za zvezo vseh prometnih društev — Añasco 2322, Capital. Odbor I. D. "Tabor", vam javi, da nima nosnega interesa, udeležiti se napovedane seje dne 1. sept,, t.l. na kateri se bo razpravljalo ustanovitvi zveze vseh prosvetnih društev v •riižni Ameriki. Predsednik: Tajnik i A»ton Prezelj Krmac Vlado (Pečat) je torej odgovor na naše pismo, kateri do-X 0j-l jasno dokazuje, da je "Tabor" popolnoma tod vplivom Novega Lista, kateri je v zadnji stev. z dne 24. t.m. napovedal "novim ustano-j ain boj, z načelom r "Naj odpade kar je gnji-in naj se razčisti v naši koloniji". Kje je *n.)iloba najglobokejše zasidrana, ne bomo mi »gotavljali , ker smo prepričani, da bodo znala . društva, kakor pozamezniki, sami ugoto-ltl' Pripominjamo pa, da se zavedamo, kaj ■'omeni našo kolonijo skupen nastop in ka-('itatelji sami vidijo, je javnost za nami. Jato se ne strašimo nobeenga dela in napora ,a dosego našega cilja, kar nam je najboljša. garancija za uspeh. Bodočnost bo pokazala in katera že tako dolgo čaka zaželjene Pnosti, bo sodila, ako smo na pravi poti. ^fttio katero smo prejeli od D.K.D. "Iskra" Iz Cordobe. PrlPravljalivemu Slov odboru za Zvezo Afi; ■ Pro sv. društev v Južni Ameriki HfSC0 ^322, Buenos Aires 0yariši! Nav «(lb ^Zuanjamo Vam, da celokupno članstvo in •niči-' Sm° Z nePOpisniin navdušenjem sprejeli ProstatlV° D' K- D" ljudskega Odra in Slov. Teda'kd,^tva L v zadnji štev. "Slóvenskegá 2 Pozi " kÍ áe izšIa v soboto dne 17 VnI- t'L na vsa ostala izSeljeniška društta v Južni Ameriki, da pomagajo ustvariti to pre-potrebno zvezo. Naše D. K. D. "Iskra" kot podružnica "Ljudskega Odra" Vam moramo sporočiti, da smo popolnoma zadovoljni, da se organizira ta prepo-trebna ustanova, katera bo vžgala novega poguma med našimi društvi in organizacijami, ter koristila na vseh poljih društvenega udej-stvovanja in delovanja. Žal da zaradi prevelike oddaljenosti,, ne moremo poslati naših zastopnikov na sestanke zveze, zatorej prosimo, da zastopajo, na sestankih zveze, svojo podružnico, tovariši D.K.D. "Ljudskega Odra". Naša skromna želja je, da bi se zveza imenovala : Slov. Delavska prosvetna Zveza. List Zveze naj bi ostal "Slov. Tednik". Seveda če je le mogoče z spremenjenim imenom. V želji,' da započeto delo, ne opustite in cifri •prej rešite: Vas pozdravljamo z zadružnim pozdravom Za odbor: tajnik Anton Mozetič Temu podobno pismo, smo prejeli tudi od "društva "Ornus" iz Sao Paolo (Brasil) v kate-iem povdarjajo potrebo zveze in obljubljajo poirioč. Iz Montevidea od društva "Ivan Cankar" se je pred kratkim mudilo v Buenos Ai-resu nekoliko članov, kateri so ravno tako navdušeni za zvezo. Društvo "Triglav" iz Rosaría je tudi solidarno z zveze, tako, je torej, vecina prosvetnih društev za zvezo in upamo, da. bodo tudi ostala, ki se še do danas niso javila, Za kar jih še enkrat naprošamo. Prip. odbor za Z. S. P. D. OB DESETLETNICI DKD. "LJUDSKI OfcER" Bliža se dan, ko bo delavsko kulturno društvo "Lju'dski oder" praznovalo desetletnico svojega obstoja, vsled česar je sklenil Osrednji odbor ob tej priliki izdati poziv z namenom!, da bo eni o slovensko delavstvo raztreseno sirom Južne Amerike bratsko besedo, ki naj bi obudila malodušne, poravnala morebitna nespora-zUmljenja ter kar je v tem trenutku glavno, da bo pospešilo korak združitve slovenskega delavnega ljudstva v Južni Ameriki. Tovariši! Tovarišice! Nismo namenjeni pisati zgodovine "Ljudskega odra", , samo mimogrede omenimo, kako je bil težak pričetek pred desetimi leti in je bilo pozneje mnogokrat še-huje, kar pa smo tekom časa, z jekleno voljo ter z ustrajnim delom znali odpraviti vse brune ki so nam ležale čez pot. Kljubovali smo raznim! neprilikam; večkrat je bilo treba napeti vse moči, vendar nikdar in v nobenem, slučaju nismo zatajili naših načel in to je ob priliki desete obletnice za nas in sploh za vse slovensko delavstvo veleVažnega pomena. Tekom desetletja smo imeli v naših vrstah razne elemente, ki niso umeli društvenega delovanja, kakor tudi "pritépénce" katerim je bila čast društva deveta briga. Toda tekom let — res da včasih prepozno — smo znali odpraviti tudi te nedostatke in danes lahko smelo trdimo, da naša moč raste z dneva v dan ter da slovenski proletarjat, ne samo v Argenti-nigi, temeveč širom vse Južne Amerike pozdravlja z radostjo nove smernice in taktiko "Ljudskega odra". Posebni odbor L. O., ki je uspešno deloval v reorganizaciji društva, se je resno potrudil s predpripravami za ustanovitev Zveze slov. delav. kul. društev v Južni Ameriki. Omenjena Zveza bi nam v prvi vrsti nudila jamstvo za obstoj in napredek naših društev, kakor tudi za ustanavljanje novih, kjer jih še ni. Na dalje bi nam služila kot ognjišče delavske kulture, ki bi obenem potom zveznega glasila s svojimi žarki ogrevala sirom; Južne Amerike raztreseno slovensko delavstvo, ki bi mu na ta način tudi gospodarsko mnogo koristila. Tovariši iz Cordobe, posebno pa naša podružnica "Iskra" je to inicijativo z velikim navdušenjem sprejela. Isto tako je bila z veseljem sprejeta gorinavedena inicijativa v Sao Paulo, Brazilija, od kjer nam je SKD. "Ornus" obljubil solidarnost. Tudi tovariši bratskega društva "Ivan Cankar" v Montevideo, Urugvaj, ki so se pred-kratkim mudili v B. A., so povdarjali potrebo skupnega delovanja, kar nam prikazuje, da vprašanje ustanovitve "Zveze" je potrebno, in tticli v splošno korist je potrebno, da se ideja udejstvi. Končno moramo povdariti, da tudi tukajšnje Slovensko prosVetno društvo 1. se je takoj odzvalo na naš poziv, kar znači, da ni več daleč, ko bodo vsa slovenska društva združena v "Zvezo" katere pripravljalni odbor je začasno sestavljen iz'tovarišev društva "P<-o-sveta" in "Ljiidskega odra", ki pripravlja vse potrebho, da se čimprej vresniČijo želje šlo- ' venskega, Tžseljenstva, ki hrepeni po Enotnosti. \ Tovariši in tovarišice! Dela je mnogo in samo združeni bomo z lahkoto • premagali vse ovire ter dosegli končno zmago. Vsi in povsod na delo za ustanovitev "Zveze". Mussolini je izjavil, da je Italije finančno in moralno pripravljena za vojno v Afriki ali kjerkoli : ' ' ' 4 • Glavno pozorišče evropske politike je Italija, ki ravno sedaj prireja z vsem, pompom velikanske vojaške vaje na vsej severni meji. Mussolini je izjavil, da je Italija finančno in moralno tako dobro pripravljena, da se ne boji vojne v Afriki in kjerkoli drugod. Nadalje je dejal Mussoliiji, da bi bilo zelo opasno vtikáti se v italijanske zadeve. Zadeva Abesinije, da se bo predstavila Družbi narodov, da bo lahko ves svet, videl položaj Italije. Mussolini právi da dalje, da kolonijalne zadeve ne bodo povzročile nesoglasja v Evropi, kar da bi gotovo pomenilo novo vojno. Angležem, da se ni treba prav nič vznemirjati glede Afrike, ker Italija da nima namena njenih interesov popolnoma nič tikati. Mussolini in njegov svet je določil, da morajo vse industrije, ki imajo več kakor 6 o|o dobička, preostanek naložiti v državne blagajne. Vsi zasebniki, ki imajo avtomobile, bodo morali rabiti gas od oglja. Nadalje je Mussolini odredil tudi popoln popis pridelka kot smo ga bili navajeni za časa vojne. Francija je pridno na delu, da se bo vojna v Afriki iztekla brez zapetljajev v Evropi. Dosledno vstraja na stališču, da se morata Italija in Anglija lepo sporazumeti s posredovanjem' Družbe narodov. Društvo narodov pa moramo smatrati le kot za nekako gasilsko clruštvo ki je proti vojni ampak za mir ne dela. Zato je javno menje popolnoma opravičeno, da ne bo mogoče preprečiti vojno v Afriki. Vsekakor pa zgleda, da Anglija zelo malo veruje Mussolinijevim izjavam. Vlada je odločila poslati močno vojno brodovje pred sueški prekop, brez da bi povedala, čemu in zakaj. Vse to dela Mussoliniju sive lase ker zgleda, da Anglija glede italijanske okupacije Abe-sinije ne bo spremenila stališča. Papež, ki dovoli, da kardinali blagoslavljajo čete ki odhajajo v Afriko, je te dni imel govor pred katoliškimi bolničarkami in je dejal, da taka vojna kot' jo sedaj pripravlja Italija v Afriki, ni poštena. Vojna, ki ima edini namen podjarmiti narod, da je nepoštena in neverjetna. V Italiji da se pravi, da je ta vojna poštena, ker zagotovi mejo proti nevarnostim; ker da je važno za ekspanzijo naroda, ki v Italiji dnevno narašča; ker da je vojno podjetje ki zagotovi imperialistični napredek države. "Ampak dragi otroci" je nadaljeval papež, če narod nima dovolj zemlje ni potreba postavljati meja, če pa je vseeno treba čuvati mejo, se to lahko napravi brez vojne. Pravijo, da ni druge poti kot vojna, ampak mi smo mnenja, da se da tudi drugo pot. najti". Tudi mi smo te^a menja kot papež, čeprav morda kaj v drugačnem smislu. V bistvu smo si popolnoma edini, četudi morda načeloma ne. Vojna je največja zabloda človeštva. Narodne ograje tudi kmalu ne bodo nič drugega kot fašistične utrdbe. Če je človeštvo danes res kulturno, naj zahteva ljubezni in bratstva med seboj. KONCENTRIRANJE VOJAŠKIH ČET V AFRIKI Italija je že postavila svoje čete v bojno vrsto na vseh strategičnih točkah na mejo Somalije in Eritreje. Italija namerava sunkoma zlomiti moč Abesinije ter je zato postavila v bojno linijo 250 tisoč vojakov in "ž ravnp toliko rezetvo v ozadju. Ker so pa abesinjci znani kot zelo bojeviti ljudje in je teritorij tak, da bo več odločevala pehota kakor pa artilerija in zračna plovba, je zelo dvomljivo, če bodo italijani podjarmili Abesinijo ali ne. MARCONI JE ZNAŠEL ŽARKE KI BODO USTAVLJALI LADJE IN LETALA fs Kot poročajo iz Italije je sloviti Marconi j&iašel neke žarke, ki da bodo poljubno ustavljali ladje in letala. Vojaški znanstevniki se zeli) zanimajo za ta poročila, če so; točna, ker pomenilo popolni preobrat'v vojni tehniki. I Nekateri evropski vojaški tehniki se zelo bo-ijjo, da bo Marconi jeva iznajdba lahko prišla J v posest Italije in bi na ta način porazila vso Evropo, ampak vsi ne verujejo, da bi bila Mar-conijeva iznajdba res tako silna. Marconi je izjavil, da je res iznašel nekaj posebnega, da pa mora iz raznih razlogov še vse držati v tajnosti. V kratkem ima namen priti v Brazilijo kjer bo nadaljeval s svojimi eksperimenti. HENRIK BARBUSSE UMIRA Na komunističnem fcongi-esü v Moskvi se je nahajal tudi Xftani francoski delavski pisatelj Henrik Barbusse, ki kot poročajo iz Kremi in a je nevarno obolel in je malo upanja da bi okreval. Vnelo se mu je pol levih pljuč in srce komaj še bije, vendar je bolnik pri polni zavesti. V glavnem mestu Abesinije Glavno mesto Abesinije Adis Abebba se je v zadnjem času izpremenilo v vojno taborišče. Mesto ima deloma asfaltirane ulice, deloma pa so še naravne in so posebno v deževnem vremenu vse blatne. Del mesta ima rasvetljavo medtem ko je ostali del zavit v temo. So tudi moderne hiše z lesenimi sobami, brez da bi bil les pobarvam. Zadnje čase, odkar je s silo ža-vladala cesar Selassie, se je mesto malo bolj moderniziralo. Izobraženih domačih ljudi prej ni bilo nič, sedaj pa je cesar precej mladih fantov imel v tujini ki so študirali in od teh se je pričakoval popoln preobrat črnega naroda. Bati se je. da jim bo vojna vse lepe načrte uničila. Glavno mesto leži kakih 2.500 metrov nad morjem med pogorjem in rodovitnimi dolina- jjjj ...., ra,ii«»w Nekaj palač je popolnoma modernih. Ulice so od vročine zelo razbeljene. Precej avtomobilov kroži po ulicah med mulami in kravami, ki so last poglavarjev, Čudno je gledati žene in otroke kako si ob prostem času delajo vojaške vaje, breü orožja, za bodočo vojno. To delajo fcelo verno in resno. Sodišča so kar na prostem. Na trgu so zelo raznovrstne stvari na prodaj. Tuji poročevalci živijo po večini v hotelu imperial, ki ni nič drugega kot ena velika gostilna. Spijo po dva ali trije v eni sobi. Hrano pripravljajo abesinjci mastno, Največ gospodarskih koncesij imajo japon-c,i. Japonci da so najbolj priznani prijatelji od abesinjcev. Mnogo jih je tudi poročenih s črnkami. Japonci so baje precej dobro založi'1 Abesinijo z orožjem. BELGIJSKA KRALJICA SE JE SMRTNO PONESREČILA V četrtek ob 10 uri zjutraj se je smrtno ponesrečila beljgijska kraljica Astrid. Nesrečo ,ie povzročil nje lastni mož kralj Leopold III., ki je šofiral avto ter se je zaletel z njim ob cestni zid pri čemer je kraljica zletela iz avta ter treščila z vso silo v bljižnjo drevo in je vsled tega podlegla poškodbam medtem ko je kralj ostal skoro nepoškodovan. i Astrid in Leopold sta se poročila iz ljubezni in ne kot se navadno dogaja med kraljevsko žlahto, da se poročavajo iz političnih ozirov. Astrid je snubil tudi angleški princ, pa jo n' «premamila angleška krona temveč je raje la Leopolda četudi ni njegovo kraljestvo tako pomebno kot angleško. Rim. Kot poročajo se angleška vlada vrlo dobro pripravlja zA obrambo otoka Mftltrt. Atene. — Dnevnik "Patris" piše, da Italija utrjuje otok Saseno odkoder ima namen, v slučaju, da bi jo Jugoslavija motila medtem ko se mudi v Afriki, vojaško zasesti vso Albanijo ter od te strani prodirati v Jiigoslavijo. Paris. — Po vsej priliki bo pričela vojna v Afriki v oktobru. London. — Kot poročajo je Italija mobilizirala kakih 20 do 30 tisoč fašistov v Egipt«, ki bodo odposlani na abesinjsko mejo. Rim. — Italija je podvojila uvaženje čet v Afriko. Veracruz, Mehika. — Banda tolovajev je napadla neko vas kjer je v spopadu obležalo 12 mrtvih, Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: A.SÍLÓ LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) • ..........' ..... Pozor rojaki Ako se odločite za nabavo dobrega radio aparata, no nasedajte krič či reklami. ¿M so zgoditi, da Vam za drag denar "prodajo" kup aluminija in stekla namesto radiaaparata. Da se to ne zgodi obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem oziru pošteno ustregel. Konstrukcija in poprava vseh vrst radioaparatov od napreprostejših do najbolj kompliciranih. Varnostne naprave proti vlomu in požaru. Delo garantirano. Nizke cene. Naročnikom Slovenskega Tednkai 10 o|o popusta. Prva Slovenska Diplomirana Izdelovalnica Radioaparatov ULICA ANDRES ARGUIBEL 1468, Dpto. 5. BUENOS AIRES Dr. i. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema/ od 3—8 zvečer H Tucumán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE x ______Ugodno tedensko in mesečno plačevanje piše Zadr. GOSPODARSTVO argentina bo pošiljala klobuke na angleško ^ pondeljek so vkrcali na p&rnik "Andaluza Star" prvo pošiljko "klobukov" argentinskega izdelka, katere je poslala tvrdka H. Da-Vles za poskušnjo na Angleško. Če se bo obneslo, pravijo, da jih bodo poslali še. Brazilija kupila govejo živino v argentini ^a razstavi goveje živine, katera se je, ka-' so braziljanci kupili lepo število plemen-"kih živali, v skupnem znesku za 200 tisoč pe-Sov- S tem hočejo braziljanci upeljati v svoje t0Plo podnebje, že preiskušena plemena, ker kakor je znano, v Braziliji ne morejo uspevati Zlvali ki so bile pripeljane iz Evrope. posojilo kolonom za nakup semena Poslanski zbornici je bil predložen osnutek zakona, glasom katerega naj bi Banco de la Nación dovolila kolonom izvanredni kredit, •ker za potrebne kredite je že uzakonjeno) za nakup semen. Temu pa so se postavili socija-'istični poslanci takoj proti, ker oni pravijo, je to samo nekaka politična propaganda, lle Pa pomoč kolonom. Ako je gospodar dal zern 'j v najem kolonu, mu je gotovo ostalo še toli-H, da mu kupi seme, saj je vendar to njego-korist. Če torej kdo rabi posojilo je gospo-''"r in ne kolon. Po njihovem mnenju bi se tak °snutek ne smel uzakoniti. Ko so nato poslan-glasovali je bila večina za, in so tako ostali s°cijalisti v manjšini, na kar je osnutek postal *akon. MESTNA KRONIKA BRANIVŠI SVOJO ČAST, GA JE USTRELILA •¿aposljen z nekim popravljanjem v hiši, ki nahaja v ul. Pueyrredon 2318, je pred nekaj «•asom spoznal 34 letni A. Lista, 25 letno poleno Klaro Baier, katera je bila zaposljena ^ °®enjeni hiši z svojim' možem kot oskrbni-°m- Ženska se je Listu dopadla in odtakrat Je večkrat prihajal v obiske bodisi z eno pret-j^20 ali drugo, samo, da je imel priliko videti ar° in jej vsiljevati svojo ljubezen o ka-Pa ona ni hotela kratkomalo nič slišati, poteklo sredo je zopet prišel in ker ni bilo arinega moža doma se mu je zdel trenutek nalašč za dosego svojih umazanih name-"0v- Ko pa je dobil od Klare odločen ne; je z roko za pas kot, da hoče potegniti iz Y 1)il kftko orožje. Ne ve se ali je to storil samo v amenom, da žensko prestraši ali jo je mi-ska reSn° napasti- NaJ bo kakor že hoče; ženilo". njegovo kretnjo in misleč, da jo P naPasti .je odprla predal nočne omarice ■j^ga k«te^o je stala, vzela iz, u,je revolver svo-kate •m°Ža iu »Prožila proti Listu pet strelov ^ štirje so ga smrtno zadeli, da se je pri so ,mrtev zgrudil na tla. Na odmev strelov V«>. ' nekateri sosedje in 1 stražnik javne urno8+i i ¿ be Kateremu je Klara izročila revolver vti. Seda^ je to storila v branu svoje ča- drzen tat V poštni podružnici na Avda. de Mayo 757 je uradnica Pavla Granatelli, bila zaposljena z preštevanjem denarja, ki ga je inkasirala tekom, dneva, da ga izroči zraven stoječemu uradniku, ki je na to čakal, ko se je približal okencu neki mladenič prib. 18—20 let star in nenadoma stegnil roko po denarju. Uradnik, ki je stal v bližini je to opazil in pograbil tatu za roko, hotevši ga pridržati. Zlikovcu se je pa posrečilo izmuzniti svojo roko, iz uradniko-ve in pobegniti z 176 pesi ki so mu ostali v roki, ter izginil kafra. smrtna nesreča pijanega človeka V zgodnji jutranji uri preteklega četrtka je vlak vzhodna železnice v višini ul. Cachi povozil 38 letnega Augusta Gomez, kateri se je vinjen odločil prekoračiti tračnice ravno v trenutku ko je prihajal od nasprotne strani vlak. Zadobil je razne poškode po čelom telesu in «koro nato izdihnil v bolnici Penna kamor so ga nemudoma prepeljali. DRUŠTVENE VESTI ■MMmnmMMMaMHwnn Slovensko Prosvetno Društvo I. AÑASCO 2322 — BUENOS AIRES Priredi v nedeljo 1 septembra v društvenih prostorih DOMAČO ZABAVO Začetek ob 4 uri popoldne Za suha grla in prigrizek bo društvo dovolj poskrbelo Igra slovenski orkester K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR G.P.D.S. VILLA DEVOTO Vabilo Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto vabi vse člane na redni članski sestanek, ki se vrši v nedeljo 8 septembra v društvenih prostorih v ulici Tinogasta 5180 točno ob 14 uri popoldne. Poživljam» na točno udeležbo, ker se gre za važne stvari. Odbor. AMNISTIJA Da bo proslava desete obletnice ustanovitve društva DKD. "Ljudskega odra" čim popolnejša ter da bo s tem dana možnost bivšim članom za ponovno povrnitev v društvo, je bil predložen na občnem zboru načrt za splošno pomilostitev, ki je bil tudi sprejet. Ta odlok velja samo do konca meseca oktobra t. 1.. Vsakteri, ki se strinja z društvenimi pravili, ter dvigne izkaznico, postane takoj zopet redni član društva. Osrednji odbor DKD. "Ljudskega odra". ROSARIO S.D.D. "TRIGLAV" je priredilo dne 25 avgusta popoldne svojo domačo zabavo, ki se je vršila v zadovoljstvo vseh obiskovalcev, ki se jih je bilo odzvalo to pot kot malo kedaj. Dragi tovariši in tovarišice! Samb če bomo tako složni in če se bomo v tako velikem številu odzivali, bodisi domačim zabavam ali pa društvenim prireditvam, bomo enkrat prišli do postavljenega si cilja. Odbor društva "Triglav" se vsem zahvaljuje, ki so v tako obilnem številu prihiteli na našo domačo zabavo, ter pričakuje, da' lahko tudi v bodoče računa na enak odziv, posebno sedaj ko bomo kmalu imeli lepo pomladansko vreme. • Za odbor: Joško Grahek DOMAČE VESTI POROKA V soboto 24. t.m. sta si obljubila večno zvestobo naša rojaka Jože Družina iz Vatovelj pri Divači in Pavla Gašpercič iz vasi Prema. Novoporočencema želimo v novem stanu obilo sreče. KRST Zakrament sv. krsta je prejel sinček naših članov Albina in Karoline Antonič, kateremu so dali ime Rihard in ki sta mu botrovala Sofija Sulič in Jan Kacin. Želimo obilo sreče in zdravja. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BAtffeb HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ' ....., ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste perpričali. DOPISOVANJE S čim naj se havimo v našem prostem času Cilj vsakega izseljenca, ki smo si ga postavili že pred odhodom v tujino, je brédvoina napredek. Pot ki vodi n;oje vrtne gredice, ve ste moje veselje in moje najdražje. Vi rdeči nageljni, duhteči rožmarin in bele vrtnice; z vašim vonjem me opa-jate in me nežno objemate ter mi vsako jutro z biserno roso v laseh želite dobro jutro. Nehala je čitati ter jo je neka neizmerna bol in domotožje zgrabilo za srce. Spomnila se je svojega vrta v domovini in s cvetjem posejanih gredic, ki jih je skrbno negovala. Mar- sikateri fant je obstal ob vrtu ter mislil, kako lep je vrt in kako lepa še le mora biti njegova gospodarica. Kako so si želeli vsaj en cvet za svojim klobukom in na svojih od ljubezni utripajočih prsih. Minulo je vse! Ivanka ni zadrževala solz, ki so ji polzele po licu ter močile tuji vrt. Vtr-gala je bližnji cvet, ki pa ko ga je poduhala se ji je zdelo, da nima vonja. Ah, tujina, niti IMlilllMfcfffMSWfflWfWMJWlllBBfr Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih .nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. rožice ne dišijo. O kako jo'vse mrzlo,, brez ljubezni in življenja. Nikdar si ni Ivanka tako zaželela svojega-vrta kot sedaj. In ko se je spomnila črnih vranov, ki tako kruto gospodarijo po njeni domovini in je ravno radi njih zbežala v tujino, jo je popadla besnost, da bi jih kar zadavila, če bi le imela zadosti moči/ Tako mine Ivanki marsikatero nedeljo; popoldne in tako minejo tudi marsikateri njen j. tovarišici, ki komaj čakajo diieva usta jonja, in toplega pomladanskega šolnca. Justina Jeram za začetnike. Naučite se dobro in elegantno plesati Tango, Fox-Trot, Valček, Ranchera, Paso-Doble, Rumba, La, Cucaracha. Z nekolikimi vajami z špoci-jalistom za začetnike profesorjem L e, yv i c k i, boste postal perfekten plesalec. Garantirani ekonomični tečaji za , oba ¿pola. Špecijalni saloni Vi:ak dan in pb nedeljah od 10 de 24 ure SAN MARTIN <\W Vstopite brez z v o niti taetunauaiím ai FEO DO RA Toda ti si. jo izdal za mrtvo? : To som storil radi tega, ker ni nihče 0pa7.il njenega bega, pobegnila je skozi vrt, ki je bil ponoči popolnoma prazen. V krsto sem položil mrtvega psa ter ga pokopal z vso slavo, kakor se to spodobi kneginji Uhtomski. — Toda čemu vsa ta komedija — ali nisi mogel najti drugega izhoda? — Nisem hotel! — odgovori knez Uhtomski kljubovalno. '— Velikemu knezu, ki jo je ljubil, sem hotel raztrgati srce, prav tako kakor je storil on z mojim. ^ udi on .je stal z menoj ob marmornati krsti in videl sem solze, ki so mu teklo iz oči. Te solze so deloma ohladile moje koprnenje po maščevanju, videl sem, kako je sklepal roke in se vedno bolj sklanjal li krsti, jaz pa sem potolažen odšel domov. Knez Uhtomski se je počasi zopet sesedel v naslanjač. Njegov obraz je bil otrpel od popite pijače, oči Pa so se mu svetile, kakor da bi bile steklene. Po-pito vino je začelo delovati in glava mu počasi omar hne na prsi. Princ Ivan pa mu ni dovolil spanja. —- Hej, knez Uhtomski! — zakliče princ Ivan z "-ornim glasom in ga strese. — Odgovori mi še na 6n° "loje vprašanje! Ali je resnica, da sem Romanov? Knez Uhtomski pritrdi to s kimanjem glave, toda ^'"-nkrat mu glava omahne nazaj in čeprav si je princ dn prizadeval, da bi ga zopet vzpodbudil h govorjenju, «j ni0gej spregovoriti niti besedice — spanec Sa j0 premagal. ' ledi princ je stopil korak nazaj, oči so mu žarele, lH'8h pa ¡?o se mu krčile. J-ore j sem Romanov, član carske hiše, in vendar vil'' ?asta*d> in da ne bi sovražil teh Roniano- '» lv> so me spodili od sebe in da se jim ne bi ma-■ '"'eval? bom' S!Un mi je pripeljal v roke orodje, da se ka maščeval, to Feodoro, ki. se imenuje veli- videl ,gln-ia r'3r0' v®151ta ^neginja Feodora, nocoj boš ti. v . llarofju, ko pa te bom onečastil, te bom poslal v J>etrograd, zgodovina pa bo govorila o veliki kneginji, ki je eno noč preživela v gradu Ivana-Bastar-da — eno noč kot njegova metresa! Z velikimi koraki je hodil princ Ivan po sobi sem ter tja, od časa dO časa je stopil k mizi in napravil požirek iz čaše, ki je bila napolnjena s šampanjcem, potem pa zopet nadaljeval svojo pot krog mize. — Toda čemu si še pomišljam, kaj mi brani oditi v sobo v stolpu in si potegniti lepo kneginjo na prsi? Pogled se mu ustavi na knezu, ki je medtem trdno zaspal. — Spi — ali, nikdar ga nisem ljubil! še kot deček sem slutil, da me s tem človekom ne veže nobena krv-na vez, sedaj ga pa še celo sovražim. Kaj je medtem nastalo iz moje matere? Ali je še med živimi? Kdo ve kje se nahaja na svetu, morda stoji kje na odru in poje pesmi publiki kot kakšna chansonetta. — Sicer pa bi ne bila ona prva kneginja, ki je prispela na to pot! Ha, zgražam se, ,če pomislim na to, kako blizu je človeku v življenju padec iz največje višine v najnižjo globino! še enkrat si osveži bledi princ svoje grlo s pijačo, potem j>a stopi h kaminu in si prižge več sveč, ki so stalo tam v srebrnem svečniku. — Sedaj pa gori v stolp — spregovori princ Ivan — komaj že čakama na trenutek, ko jo bom lahko držal v svojem naročju, kajti ona ni samo lepa, temveč je tudi iz hiše Romanovih! Hitro odide princ proti vratom, noseč v roki srebrni svečnik s svečami, v istem trenutku pa se odpro vrata in dve osebi se pojavita na njih, pri njunem prihodu pa stopi princ Ivan korak nazaj. — Ogaliski — spregovori on — kaj želite, zakaj me motite, kdo pa je ta, ki se zvija ob vaši strani kakor črv, ali to ni žid krčmar Natau? Ogaliski, oskrbnik premoženja Uličke, je bil človek .srednje postave, od vetra pordečelega obraza, kratko pristriženih belih las in že poejvulc bredu. Iz njegovega nizkega čela se je jasno izražala potuhnjfenos.t in sirov.ost, česar pa še ni izdalo njegovo čelo, so povedale njegove majhno in lokave oči. T** Oprostite, prosim, princ. -.- reče Ogaliski, ko je stopil v sobo —r radi vesti velike važnosti som prišel sem! — Zame bi ne mogla prispeti nobena važna vest, pridite jutri zjutraj, Ogaliski — mu odgovori princ po- nosno in odločno. —: Jutri bi utegnilo biti prepozno .—- ortvrnq oskrbnik. — Visokost ,mora še danes poslušati žida, Iwr prinaša resne vesti! ..... Z nestrpno krotnjo postavi ^rinc, Jvan ,svcč«ik u;.i; : mizo, potem pa zakliče jezno: — Vi veste, Ogaliski, da , posvečam . svojo noči drugim stvarem in ne delu!. -— Kakšne vqstV.prinaša t» žid? — Morda so kmetje zopet .pokradli, repo. z jega polja, pa prihaja, da bi jih zatožil? ., . , — Bog naj me kaznuje.—'se oglasi pri vratih.-N'Hr ■ tan — če bi radi nekaterih rep motil svojega gospodarja v njegovem nočnem miru. )lepa je repa, milost ljivi princ, glave pa so glave, ki pa jilt luliko, ravno tako potrgamo, kakor repo s pylja! — Kaj pomeni ta vaš dvoumni .govor, frutan'? 8tor,-pite bližje in mi vse v kratkih stavkih povejte! , —: Mislim, da imamo dovolj vzroka .-t- reče...Og.'.i,lir ski — da izkažemo temu Židu vso hy.aloži)pijI;j; ker jo. pohitel v grad, ne da bi pomislil na življenjsko »o-,, varnost, ki bi bila lahko s tem ^pojpjjia. .,. —- Pameten človek ste — vzklijtn? Nataji in se globoko prikloni — dober Človek ste, vi. ste sreča wi ¡ našega milostljivega gospodarja! In ,pray imate,, č« bi me bili kmetje dobili — vaip pravilu,: gospod, princ: —-- ■ bi me raztrgali na drobne kosce! — Kmetje! — vzklikne princ Ivan, njegovo čelo pa se nagrbanči. — Kaj lioče zopet ta plevel?-: Toda še preden 11111 je mogel žid odgavOrifcijse st/reSe ozračje od strahovitega hrupa iu. krika. • Po starinskih vratih dvorca so padali težki udarci, sekire, so pele svojo pesem. ! Vrata so bila sicer močna in z železom" okovana, toda naposled so se vendarle morala udati strahoviti' silij' vhod v dvorec je bil razdivjani množici na stožn.j od-prt. , Na čelu vseli je drvel IMmitrlj, vihteč > nad glavo ostro orožje, za njim pa so hiteli bratje gladu. še predno se je knez Ivan UhtOiiVSki dobro' del, že ga je zadela Dimit.rijeva sekira in-hrcK besede se jc zgrudil, na tla. Ista usoda- ja dótetela trrdi oskrbnika in izdajalskega Žida. •—'Tako, pot je prosta! --^zakriči zniagoslnvho Dimitrij, — sedaj pa poiščimo Natalko! Bratje, kdorkoli bi so. vam postavil po robu, -tega 'pobi,jte kakor psa na tla! ■! 1 Ing. C. Jekovec, Buenos Aires: SOCIJALNA STRAN BOJA Z RAKOM (Dopis "Slov. Tedniku") S'Sfiiiw ' IV. RAK KOT SOCIJALEN POJAV Cel prejšnji odstavek smo posvetili oni obliki raka. ki tvori najizrazitejšo obliko raka kot socijalnega činitelja, in.ki je tudi najvažnejša za izseljenca, po večini delavca ali zemljedel-ca: pogovorili smo se o raku v kolikor se isti líSáftXUS« »aríJXtt.ogt.. kot. .poklicna bolezen, posebno pa o njegovi doslej še. večini čitateljev ne-znažf tibliki solnčnega' raka. še do pred malo več kot deset let je spadal rfik ni-ed one tolezni, ki zanimajo pred vsem "samo bolnika "kot neka vrsta zasebne za-devé, kot "iiesreča in neozdravljiva bolezen. Toda zñanisívena íii' sistematična preiskovanja te' bolezni po celeih.' svetu tekom preteklih desetih let, oprta pred vsem na nekatera nai- : -r -v; ■.i ■ .■ ,:,r v/' novejša med tem razvita preiskovalna sredstva tehničnega značaja, so pa omogočila, da se jo nabralo mnogo novih podatkov, in da se |e nehote prišlo cu> spoznanja globokejših vezi inecl to boleznijo iii med načinom življenja v novodobnih razmerah. llak je prenehal ihiii* samo notranja zdraviliška in bolniška zadeva, ter začel dobivati enačaj socijalne zadeve, to se pravi zadeve, ki m,ora zanimati družbo sploh, ker se je pokazalo, da upliva na njegov nastanek, posebno pa na okolnost, da se vedno bolj širi, čeprav ni nalezljiv, način kako danes moderno človeštvo živi. Ker ni nalezljiv, je odvisen njegov nastanek pred vsem od načina, kako živimo, z drugimi besedami, znanost je dokazala soodgovornost društvenih in posameznikovih navad in razvad za nastanek raka. .Sin prof. dr. Roffa, ki je tudi zdravnik v očetovem Zavodu, podaja v nekem syojein članku kratko a zelo jasno formulo raka: Rak = dražila 4- pripravno tlo v telesu. O dražilih snio že govorili: tobak, alkohol, nezmernost in nepravilnost v prehrani, ostre, jedke in pogoste rane, gotove vrste solnčnih žarkov itd. Navedli smo tudi nekatera prej še neznana in nevpoštevana znamenja na telesu kot zunanje znake za razpoloženje telesa za bodočega raka, kot bradavice, "znamenja" (lunares), bunkice itd. Oboje skupaj in pa okolnost da rak napada pred vsem ljudi po 40 letu starosti vodi znanstvenike, da začenjajo nehote posvečati pozornost življenjskim navadam, ali po učeno povedano, socijalnemu ambijentu, v katerem žive kandidati za rakovo smrtno žetev. Med znanstveniki se začenja obzorje družabnega razpoloženja za raka vedno bolj jasniti. Med širokimi sloji nepoučenega občinstva pa vladajo še vedno megleni, deloma pravilni ali popolnoma nejasni splošni pojmi: ker so nalezljive bolezni posebno hude v vročih in vlažnih krajih, prevladuje tudi glede raka mišljenje, da čim bolj vroči kraji tem večja nevarnost; ker napada posebno rad nezmierneže, prevladuje mnenje, da je to pred vsem bolezen milijonarjev; od prej prevladuje tudi še mnenje, da je rak sploh neozdravljiv, o čemer smo že govorili v prvem članku. Znanost je v vso to meglenost posebno zadnji čas posvetila talco, da je postavila vse točno na svoje mesto. Dr. Roffo opozarja izrecno, da prevladuje po mrzlih krajih rak na prebavilih ravno vsled žganih pijač, uživanih radi popolnoma napačnega mnenja, da so iste menda najboljše sredstvo "da se človek malo ogreje". Prav zelo važna točka socijalnega značaja je mnenje o rakovi simpatiji za bogatine. Med tem ko izhajajo ti članki, je priredila že omenjena "Asociación de Caballeros para la lucha contra el Cáncer" za svoje člane poučen izlet v Zavod za Poskusno Zdravstvo". Ob tej priliki je sam dr. Roffo imel zanimivo predavanje o raku. V tem predavanju se je dotaknil te važne socijalne strani raka ter popolnoma jasno označil na čemu je stvar. Njegove besede zaslužijo zaradi svoje socijalne važnosti, da navedemo njih bistveno vsebino. (Nadal jovan je) Dimitrij je preiskal z enim delom svojih tovarišev vos dvorec, drug del njegove hrabre vojske pa se je boril z oboroženimi knezovimi hlapci in jih naposled popolnoma razorožil. Naposled je prišel ljimitrij tudi v stolp iu že od dale? mu je prihajalo na uho obupno klicanje na pomoč. '—'•* Nátalka! vzklikaj Dimitrij in že je stal pri vl-atih. Krepek udarec na zapah, vrata so se udala in Dimitrij je Sé' držal v naročju svojo nesrečno Natalko. —Kdo pa je to? —- vpraša Dimitrij, ko zagleda IVoctoro.' --•- Vse ti bom povedala — odvrne Natallca — toda pozneje. Bežimo iz tega strašnega pekla! Brez besede so odhiteli Dimitrij, Natalka in Feodo-ra po stopnicah, a komaj so prišli na dvorišče, že so objeli ponosni dvorce plameni, ki so jih podtaknili bratje gladu .. . Toda glej, kdo je stal na dvorišču? Bil je to Anglež Arhibald Fóulton, v rokah je držal beležnico in vneto pisal. Ko je zagledal Teodoro, je najprej ostrmol, ker mu ni šlo v glavo, kako hi se mogel njegov sluga v tako kratkem času spremeniti v. žensko. tfoda preden je mogel spregovoriti besedo, že je storila" Feodora k njemu in mu s solzami v očeh dejala: — ' Mister, vse vam boni razodela kdo sem, kaj se je z menoj zgodilo, toda i 1>o:«neje. Če čutite le količkaj HPitiiljenja do ubogega ženskega bitja, potem mi dovolite, da tudi v bodoče' potujem z vami proti Port Ar-twrjit '' ' "" Arhibald Foulton je nekaj časa premišljeval, mrko jo glodal predse, nato pn se mu razjasni obraz in on vzklikne: ■ " ' <— Kvo vam mojo roke, gospodična Feodora, vzamem, vas s seboj, potovala bova skupaj 1 Predvsem pa vas b pozar,jn m, da najino potovanje ne bd šlo popolnoma gladko. Brez dvoma bova morala premagati še razne težko-če in^zaprake, preden boVa prispela na bojišče. Toda poznal sem vas 'hi videl, da ste izredno žensko bitje, in mislim, da- ne boste nikdar klonili. — -Ne, prjsegam vam, da bom vse potrpežljivo pre-»ašala! Da, še več, borila se bom ob vaši strani, na trdih tleh bom spala prav tako kakor na zmrzlih, pokrila se bom s sneženo odejo, če ne bom" imela drugega. Suh kruh bom jedla in s hladno vodo bom zadovoljna — samo vzemite me s seboj! Da, moram — moram v Port Artur! — S takšnimi sklepi boste seveda dosegli svoj cilj — odgovori Anglež, katerega so ganile Feodorine besede, — sedaj pa mi dovolite, da pogledam na svojo uro! Kajti v takšnem položaju življenja je neobhodno potrebno nadzirati kazalce na uri, ki je slehernemu razumnemu človeku najboljši kažipot. Reporter je potegnil iz žepa svojo uro in si jo prinesel čisto pred oči, da je mogel ugotoviti kako pozno je že. — Deset ura in štirideset pet minut. Gospodičnna Feodora, vlakovodja mi je obljubil, da bo nadaljeval z menoj pot v Moskvo okrog enajstih! Svoj stroj i ini je stavil na razpolago, mislim, da bova pri njem in kurjaču imela še prostora na stroju. Do železnice imava še dvajset minut hoda! « — Prosim, najboljše bi bilo, če bi takoj odšla. — Jaz sem pripravljena — odgovori Feodora — prav za prav pa nimam niti poštene toalete, samo to grobo kmetiško obleko imam na sebi, sicer pa mislim, da se me boste sramovali! — V Moskvi bova dobila obleke, kolikor jo bova hotela, dotlej pa ne skrbite za toaleto. Ali vam smem ponuditi svojo roko? Polna zaupanja je položila velika kneginja Feodo-rr. svojo desnico v roko angleškega reporterja. Vedela je, da ima opravka s poštenjakom in da se mu lahko pridruži brez najmanjše bojazni. čutila je, da je v Angležu Arhibaldu Foultonu našla' pravega prijatelja. Takoj sta odšla z Volčjega brda in ko sta bila že na vznožju istega, udari Anglež s steze in reče: — Mislim, da bi bilo najboljše, če sploh nc bi prišli v dotik» s kmeti to vasi. Ti Rusi so zares strašni ljudje. Gradove požigajo kakor da bi kateri od naših prižigal cigare. — To so nesrečneži, odvrne Feodora, ki so po dolgem času raztrgali okove strašnega suženjstva^ sedaj po. ne znajo uživati svobode, ki so si jo priborili. Tn tnko sta oba stopala po belem snegu v smeri proti železniškim tračnicam. ¡te oddaleč sta videla iskro, ki so švigale iz zakurjene lokomotive brzovlaka. — Zdi se mi, da je že vse v redu — reče Anglež za- dovoljno — nadejam se, da bova lahko takoj nadaljevala potovanje. Nekaj trenutkov pozneje sta bila ob lokomotivi. Vlakovodja izjavi, da je stroj pripravljen. — Ali smem prositi, gospodična Feodora, — reče reporter, pri čemer je mladi deklici z vso galantnostjo ponudil roko, — da vam pomagam pri vstopanju? — Vaš parni konj je potrpežljiv in naju bo oba odpeljal na svojih ozkih plečih do Moskve. — Do Moskve, odtain pa dalje — in vedno daljo skozi puščavo Sibirije, skozi divjo stepo Mandžurijo — do Port Arturja. Vlakovodja in kurjač sta stala že pripravljena ría svojih mestih v stroju. Kotel je bil segret in komaj sta Feodora in Arhibald Foulton sedla na določeni prostor, že je maši-nist obrnil vijak in stroj se je začel pomikati. In kakor da bi jo nosili nevidni duhovi je letela lokomotiva po železnih tračnicah. Zamišljeno pogleda Feodora nazaj proti vasici Uli-čki in na grad, ki je še vedno gorel. Njeno mlado dekjiško telo je vzdrhtelo, ko je pomislila na nevarnost, ki ji je bila tako blizu. Tej nevarnosti se je srečno izognila — ali pa se bo izognila tudi vsem tistim, ki so ji pretile s svojim poginom na poti do Port Arturja? Tega ni vedela, njena bodočnost je bila zapisana v zvezdah, ki so tako nedolžno sijale na nočnem nebu. .. 15. POGLAVJE. Strašna kazen Vladimir Borotin jo celo noč spal in to spanje mu je vračalo nekdanje moči. Ko pa se je sedaj prebudil, je videl jasno solnce vedrega zimskega dne, ki jo nemoteno in svobodno pošiljalo svoje žarke v siromašno kmetsko kolibico, ti žarki so poljubljali njegovo belo čelo in ustnice, ki so dobile zopet svojo prejšnjo barvo. Mimoza je stala v svoji vijoličasti obleki ob njegovi postelji in ga motrila z dolgimi koprnečimi pogledi. — Ali si se naposled naspal, dragi mož? — reče Mimoza in mu stisne roko. Res, za tvoje spanje bi 1° lahko človek zavidal. No, Vladimir, kako se počutiš? (Nadaljevanje) Utrinki iz nase •vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in loterijska doživetja Gordobo, «lavno mesto istoimenske provinci-Je vsi dobro poznate. Saj biva tam, kakor nam znano, par tisoč Slovencev. Bilo je 1. 1921. Takrat sem bival skoro mesec dni v neki nemški Penziji v ulici San Jeronimo. Po par dnevih bivanja sem opazil, da je v zaduhli podstrešni sobici stanovala neka mladenka. Rekli so lni. da je študentka medicine, kuha si sama kakor more in zna, plačuje pa deset pesov na mesec za kamrico. Imenovala se je Lidija. Sta-"ši so ji rano odumrli, neka teta jo je podpirala s 50 pesov mesečno. Skromna dijakinja o *ebi ni mogla trditi, da je bila izvoljenka sre-Ves njen kapital je obstojal v tem, da je kila - zelo brihtna in poštena mladenka. Prijateljic ni imela, še manj pa prijateljev. Nobenih znanstev ni imela ter se za nje tudi ni brigala. Skromna sredstva, ki je z njimi razpolagala so šla za stanarino in preskromno dnev-n° življenje. Ni bila torej poklicana, da bi i-firala kakoršnosikoli vlogo v krogu tovarišic Ui tovarišev. Neopazovana je sedela pri predajanjih, neopazovana se je zarila v knjige v v«eučiliški knjižnici. Delala je s tiho marlji-vostjo čebele in s tem je bil izčrpan ves njen življenjski program. Tako bi bilo šlo naprej še kakšni dve leti, pa bi bila Lidija napravila svoj doktorat. Kjerkoli, na podeželju najbrže bi bila potem vživa-la sadove svojega študija, bolj pristradanega kot. doživetega. Ali usoda je imela z njo velike načrte. Nekega popoldne ji je ljubko smehljajoče se pod-stavila nogo in skromna študentka je klecnila Preko nje. Lidija, skromna, stradajoča študentka si je dovolila luksus, ki je stal v kričečem nasprot-z njenimi življenskimi navadami. Loterijska agentura, ki so ji izložbena okna bila napolnjena s pestrimi papirji, ki jih je občudova-mnogo ljudi, je tudi njo privabila. Argen-^iiska državna loterija! Glavni dobitek pol mi-"joiia pesov! In še mnogo, mnogo drugih mast' n*h dobitkov. Požirala je bajeslovne številke z '•«mi. nekod ji je zašepetalo na uho kako trasno bi bilo z eno potezo prečrtati ves glad 111 vse pomanjkanje. Ne potrebovala bi vprašati koliko stane eno ali drugo. Kakor v omotici je vstopila v agenturo, izrekla iz obnošene ročne torbice zadnji dese-za košček pestrega papirja, za desetinko zavne loterije. Kakor v omotici je zapustila Venturo s pravom na srečo v torbici. . Ali v njeni zaduhli kamrici se je kmalu po-avila streznitev. Zaprvo je nakup srečke po-^ il dejstvo, da ni bilo več denax-ja za večer-• s krulečim želodcem se je zarila v bla-ne' Obudila je resničen kes nad svojim lahko-u^enim postopkom. in Ur ^ Prete^° v nevolji, pomanjkanju n ^tra(^anju. Potem je prišla kot blisk iz jas-tejia. neba sreča komaj slutena: glavni dobi-set' Padel na srečko vitke Lidije! Ena de-Ma Ul' pesov! Na stežaj so se ji od- ju naravnost zoprestavljeni tisti ki niso kimali bivši diktaturi in so bili posebno kmetje hudo prizadeti. Steber vsake države so pač kmetje in je današnja vlada odredila temu stanu razne olajšave in zato pravi dr. Kramer, da se ne me obtežiti javne nameščence. Obširno se je dr. Kramer bavil z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, ki cfa so tako splošnega značaja, da se niti ne ve, kaj namerava vlada z njimi in da bi bilo potrebno podrobnejšega razlaganja. Glede šole je dejal dr. Kramer, da v dravski banovini še vedno primanjkuje 1200 razredov. Učiteljska mesta da so bila po zaslugi bivše vlade zasedena, da pa je še vedno okrog 400 učiteljic brez služb, medtem ko bo učiteljev kmalu primajnkovalo. Škoda da je, da se kmečkim sinovom takorekoč zaprta vrata za učiteljski poklic. Zelo velike važnosti da je lesna trgovina med Jugoslavijo in Italijo. Tudi izvoz sadja in hmelja v Nemčijo, da je velike važnosti in slednjič tujski promet, ki ga Avstrija skuša neopravičeno zavirati. Med drugim je dr. Kramer obravnaval še vprašanje denarništva. Okrog 250 denarnih zavodov da je zaprosilo za zaščito, še enkrat toliko pa da jih je morda, ki jim zaščita nič ne pomaga. Treba da bo na vsak način nekaj poizkusiti. ker bolje da je tvegati poizkus kakor pa roke držati križem. Na zadnje je Kramer še povdarjal, da je treba ukreniti glede velike stiske rudniških delavcev. Kot vidimo, dr. Kramer zelo dobro ve kaj bi bilo potrebno za Jugoslavijo, samo dokler jc bil sam v vladi se ni brigal za blagostanje ljudstva. Mnogo tistega kar se mu sedaj vidi kvarnega je prej zagovarjal. Tako delajo pač mnogi, ki na svojih visokih in zato tembolj odgovornih mestih niso dovolj iskreni. Izplačilo kupona vojne škode. Od 1 avgusta daíje izplačuje Poštna hranilnica in njene podružnice in vse pošte v državi trinajsti kupon obveznic vojne škode. PRIMORSKE VESTI Pola. — Lanskega leta. 8 septembra so v istrski vasi Valtura neznanci vrgli bombo v hišo lovskega čuvaja fašista Lina Moosa ki je bil prava šiba božja za vse prebivalce. Za ta atentat so obdolžili 24 letnega Mateja Segota in so z njim aretirali tudi 25 letnega Hlaža Ušiča ter 1!) letnega Josipa Braus iz Marmorana. Sedaj se je vršila obravnava pred sodiščem v Poli in je obsojen Mate Segota na 18 let ječe. dočim so ostala dva izpustili na svobodo. Koper. -— Ob priliki ko je italijanski kralj obiskal Koper je bilo več sumljivih istranov aretiranih med njimi tudi 2<> letni Bertoka Orlando ko je bil ravno sam doma z majhnim otrokom medtem ko je bila žena po opravkih v Trstu. Prosil je naj ga pustijo dokler se ne vrne žena, pa ni nič pomagalo fašisti so ga odgnali in pustili majhnega otroka samega ki je jokal dokler ni prišla mati iz Trsta. Po osmih dneh je bil liertoka izpuščen na svobodo. Ajdovščina. — Nedavno smo poročali o aretaciji 28 letnega Stanka Prosena, ki je bil aretiran na podlagi ovadbe. Sodišče v Gorici ga je obsodilo na pet let konfinacije. Prvotno nismo vedeli kam so ga internirali in smo šele v zadnjem času izveedli da se nahaja na zloglasnem otoku Ventottene kjer so se bili pred časom konfiniranci uprli. Idrija. — Aretirali so bivšega občinskega tajnika Srečkota Kogej, starega 55 let in ga ^wm^mmmmmmtmmmmmm^^mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mm je sodišče obsodilo na pet let konfinacije. Obenem s Kogejem, je bil konfiniran za dobo dveh let tudi avtoprevoznik Ivan Bajt iz Idrije. Kraj konfinacije nam zaenkrat še ni znan. Buzet, Istra. — Ob priliki ko se je vršilo žegnanje zvonov na Vrhu, so verniki s župnikom zapeli hrvatsko pesem, "Pozdrav Mariji" in je bil zato župnik aretiran, ker da je bilo 1 evanje kot nekaka protifašistična manifestacija. Nedeljo pozneje je prišel italijanski kaplan iz Sovinjaka, ki je vodil procesijo za dež. Da bi bolje posnemal Kristusa je kaplan zlezel na osla in tako na štirinožcu vodil procesijo. Ljudstvo mesto da bi molilo se je smejalo in zabavalo ... Ajdovščina. — Slovenska propalica v Ajdovščini je šofer Polde Kalin, ki je ovadil Staneta Prosena. Na vesti ima še nešteto drugih ovadb. \Teki mladeniči iz črnič so prišli v Ajdovščino ter vprašali po avtu in so prišli v pest ravno temu človeku, ki jih je takoj ovadil, češ, da so hoteli čez mejo. Trst. — K) do 12 vojakov umre na dan v Afriki vsled podnebja, ki ga niso navajeni. Več kakor 3.000 vojakov so poslali nazaj v Italijo, ker bi v Afriki gotovo umrli in so nekateri že m^dpotoma podlegli. Za izkrcanje materjala v pristaniščih so poslali posebno odporne težake, ki jim tudi dobro plačajo. Fašistično časopisje piše, da je samo med delavci umrlo 113 oseb kar da ni veliko. Mnogo mladeničev iz Julijske krajine je zbe- INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD TRGOVINA JESTVIN Prodaja vseh v stroko spadajočih predmetov. — Zmerne cene. ¡K-.« i&T VIKTOR ČERNIC COR. R. LI8TA esq. ESPRONGEDA K Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROOENI! Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires žalo v Jugoslavijo, da si rešijo vsaj golo življenje, saj drugega itak nimajo ničesar več. Ruski emigranti, piše švicarski list "Journal des Nations", da so se mnogi javili kot prosto-V(,|jei na strani italijanske vojske, da pa jim mora Mussolini zagotoviti svojo državo v Af-nki- ki naj bi bila pod italijanskim: pokroviteljstvom. Bistrica. — Ker je čital jugoslovanski časo-1)18 'je bil aretiran ter obsojen na pet let ječe Anton Smaj. Zaprt je v Rimu. Kanal. — Ker so nabirali in prodajali ma-terjal, ki. je ostal iz vojne rastrešen povsod, •le bil obsojen Anton Humar iz Bajnšiee na 2 in Pol meseca zapora, Henrik Birk pa na 26 dni Jn Jé moral vsak plačati globo 1600 lir. POŽAR "BALKANA Našim čitateljem je gotovo še dobro v spominu kako je bil pred petnajstimi leti požgan Narodni dom v Trstu. Požig so izvršili fašisti pod vodstvom zloglasnega preganjalca Slovencev, Giunta, ki je svoje zavratno delo izvršil ponoči ko so ljudje že povečini spali. NAŠI FANTJE VOJAKI NA DODEKANEZU Trst, julija. — Radi vedno ponavljajočih se nemirov na Dodekanezu in nevarnosti, so mo- rale italijanske oblasti povečati tamkajšnje vojaške posadke. Zlasti se je to zgodilo ob letošnjem uporu v Grčiji. Prvi transporti in mobilizacija prvih fantov, med katerimi je bilo tudi mnogo iz naših krajev, je bila deloma namenjena tudi za Dodekanez. Zato se često njih starši, ki prejemajo pisma iz Dodekaneza zelo čudijo, ker so bili prepričani, da so odšli v vzhodno Afriko. Ker je dopisovanje zelo otež-kočeno in omejeno, se od tam šele sedaj posamezniki javljajo. SLAVKO BEVK OBSOJEN KRVAVEM TRŽAŠKEM PROCESU, SEDAJ KOON FERIRAN NA PET LET Gorica, julija. — V mesecu juniju je bil aretiran 25.letni Slavko Bevk doma iz Cerknega. Kot nam poročajo, je bil postavljen pred konfinacijsko komisijo, ki ga je pred dnevi obsodila na pet let konfinacije. Vzroki aretacije in konfinacije nam niso znani. Baje je po sredi ovadba. Bevk je našim rojakom dobro znan že iz tržaškega procesa. V novembru leta 1929. je bil aretiran ter je naredil vso dolgo pot preiskovalnega zapora z Bidovcem. in ostalimi. Obsojen je bil na pet let zapora, a je zaradi amnestije prišel domov leta 1932. Zdaj ga je fašistična justica ponovno obsodila na pet let, sicer s konfinacijo, a je ta čestokrat neznosnejša od razvpitih rimskih ječ. Restavrant «n * n v i n» Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišč« po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIČ ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; imatei-nica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelniča tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po ni/ki!» c-ljI:. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiuiramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO VELIKA SUŠA V VSEJ JULIJSKI KRAJINI v; i. Trst, julija. — Iz vseh krajev Julijske Krajine prihajajo poročila o veliki suši, ki vlada že precej časa. Takega pomanjkanja deževja v tem času že dolgo let ne pomnijo. Zelo so prizadeta sočivja, kot fižol, krompir itd., ki so ponekod skoro popolnoma uničena. Tudi sadno drevje ne obeta mnogo. Ni treba tU posebej govoriti, da imajo s tem naši ljudje veliko škodo. Položaj postaja z ozirom na druge udarce, ki jih morajo vedno bolj in bolj prenašati, nad vse obupen... Radi pomanjkanja zelenjave so cene zelenjavam zelo poskočile, od Česar imajo precej dobička zlasti vrtnarji iz okolice Trsta in Gorice. V zvezi s sušo je izredno julijska vročina povzročila in pospešila marsikak požar. Tako se je vnela pri kopališču v Grinjanú pri Trstu suha trava in ogenj je ogrožal celo kopališke naprave. Prav tako se je vnelo grmovje blizu Opčin, Sežane in Lonjerja in gasilci iz Trsta so po napornem trudu le s težavo pogasili požar. Poleg vsega pa pomaga sušiti še burja, ki vedno češče brije preko kraških izsušenih tal. Studenci so usahnili, vodnjaki so suhi ter je splošno pomankanje vode. PODEŽELSKE KMEČKE ZADRUGE IN FAŠIZEM V nedeljo je bil v Trstu ustanovni občni zbor IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Veliki zavod 28 S UIP A C H A 28 GSEmma RAMO) NE JI A ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE Tirina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regoneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastonjn, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJALISTI je edim te vrste v Argentini — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 L RIVADAVIA3070 OHCEr- ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL StJD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO-ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Galle AÑASCO 2322 Año VII Núm. 315 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin nove fašistične zadružne zveze za podeželske kmečke zadruge, ki ima nalogo, da delo kmečkih zadrug podpira in nadzira. MAGAZINI MUNICIJE IZGRAJENI V OBLIKI PRAVE VASI, DA BI SE MASKIRALI PRED NAPADOM Postojna, julija. — Če se pelješ iz Postojne z avtobusom proti St. Vidu, zapaziš tik pred vasjo na desni strani v Nanoškem pogorju na novo pozidano vas. Na prvi pogled bo vsakdo dejal — nova vas. Če si pa malo pobližje ogledamo to vas (kar pa ne bi vsakemu svetoval, in tudi pri zidanju je. bio vsak dostop strogo zabranjen) videli bomo takoj, da imajo te ta-k o rekoč čez noč vzrastle hiše, po vsem druge namene, kot pa za stanovanja in hleve. Res je, tudi dimnike imajo te hiše, a ti dimniki so gluhi. Vsaka liisa ima drugo obliko. Stropi so iz betona in na poseben način zidani, da bodo ja čimbolj odporni zračnim napadom. Fingirana okna, na zunaj naravno velika, se končajo proti notrajnosti v male odprtine (radi letečih drobcev granat). Nameravali so tudi postaviti zvonik, ga pa niso, ker so končno prišli le na to, da se z vsem le smešijo. Vseh stavb je okrog 35, vmes je izpeljana cesta, katera se odcepi od glavne vojaške ceste na Natíos. Poleg te vasi je tudi precej zemunic izkopanih v pobočje Nanosa. Ta na novo postavljena vas ni ničesar drugega kot — vojaška skladišča municije. .-. ISKRE Človek se nauči mnogo prej govoriti kakor misliti. »* * Zakaj je borba proti neumnosti brezuspešna? Ker sklepamo z bedaki kompromise. ** * Nerešljivo je vprašabje, kako bi se države oboroževale brez razorožitvenili konferenc. ** * Neki ruski učenjak je izračunal, da se bo dalo podaljšati življenje na 150 let, ampak je vprašanje, če se 150 let v takih časih kot so danes splača živeti. Da bi se pač kmalu rodil učenjak, ki bi iznašel družabni red v katerem se bo splačalo dolgo življenje. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. 0 D 1 OBOI 3= DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10. 14 do 16 in 19 do 21, Ob nedelja od 8 do 9. I0E30X O D o r< KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buencs Aires < > <► Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liiti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542