PO Ort3
Gospodarski načrt
Relativno počasno, pa vendar normalno in razumljivo stopicanje našega podjetja v vrednostni rasti proizvodnje in realizacije po pet do deset milijonov novih dinarjev (ali po domače: od petsto milijonov do milijarde din) v zadnjih letih, se je v letu 1969 z enim zamahom pospešilo. Zvezni zakon o ob-\ezni opremi avtomobilov nas je postavil pred obveznost, da poleg rednega oskrbovanja naših grosistov zadostimo tudi nenadno došli potrebi po avtomobilskih apotekah. Ta izredna akcija, ki je terjala obilo organizacijskih prijemov in novih poslovnih povezovanj, je spravilo našo tovarno med podjetja, ki so lahko ob koncu leta pričakovali okoli devet milijard din bruto realizacije. — No, in lahko bi pričakovali, da bo zdaj, ko je ta izredna akcija mimo, obseg proizvodnje in prodaje padel na prejšnjo bazo in od nje dalje spet rasel po običajnih, utečenih stopnjah rasti. Toda ne! Količinski prodajni plan za leto 1970 priča, da se hoče raven realizacije obdržati na tem izrednem dosežku in da vztraja na pridobljenem položaju v občini in v grupaciji. To dejstvo lahko smat-lamo za eno najpozitivnejših značilnosti gospodarskega načrta za leto 1970.
In kako to značilnost doseči? S tesnejšo in obširnejšo povezavo z domačimi in tujimi kooperanti, z uvajanjem novih izdelkov — torej z razširitvijo asortimana, nadalje z intenzivnejšo obdelavo trga, kamor ne spada nazadnje tudi učinkovita reklama, z boljšo organizacijo prodaje in podobnimi ukrepi.
Druga temeljna značilnost, ki pa je ne moremo smatrati za ugodno, je dvig materialnih stroškov, predvsem papirja, staničnega vlakna, embalaže, goriva (mazuta) itd. Svetovne cene na splošno naraščajo, tu so naštete le za tiste primere, ki neposredno vplivajo na dohodek; toda vpliv bodo imele tudi podražitve v kovinski, gradbeni, lesni, transportni in ostalih dejavnostih. Stopnje podražitev povsod niti niso še znane, vemo le da bodo in da jih je potrebno upoštevati. Planski obratovni list, kjer so zajete vse vrste stroškov po stroškovnih mestih, te tendence že odraža in prve poskusne planske kalkulacije že kažejo, kolikšen je v novih pogojih delež stroškov. Čeprav smo pri nekaterih artiklih — v dogovoru s sanitetno grupacijo — prodajne cene dvignili, vendar ni pričakovati, da bi v vseh primerih lahko krili zmanjšano razliko med lastno in prodajno ceno. To dejstvo bi torej terjalo še posebno skrb za racionalno in ekonomično pro-
izvodnjo, kajti edinole racionalna in ekonomična proizvodnja nam lahko zagotovita take osebne dohodke, kot si jih želimo ob pričakovani rasti življenskih stroškov. Akumulaciji in razširjeni reprodukciji se seveda ne smemo odreči in razmerje med osebnimi dohodki in skladi znotraj čistega dohodka bomo morali obdržati skozi vse leto tako, kot ga bomo sprejeli ob potrditvi gospodarskega načrta za leto 1970. Ta, kot je bilo že omenjeno, določeno težnjo po splošni podražitvi upošteva, upošteva pa tudi določeno potrebo po racionalnosti in ekonomičnosti v proizvodnji. In če ta nujnost ne bo realizirana, tudi ni pričakovati ustreznega dviga osebnih dohodkov, in standard našega delavca bo padel. Vodilen kader in slehernik imajo tu veliko medsebojno odgovornost in kje je letošnji preskusni kamen naše sposobnosti, je očitno.
Ne gre zanemariti ob tem še ene posebnosti. Ob dvigu stroškov se je znižala približno tretjina vrednosti naše proizvodnje pri svoji prodajni ceni za okoli 10%. To so cigaretni filtri. Mednarodna konkurenca na našem trgu je terjala, da postavimo tem našim izdelkom (na licitaciji v Skopju) ta-korekoč svetovne cene. Kakorkoli že — na mednarodni trg smo s tem vključeni in sedaj bo tudi naša stroškovna pamet morala biti mednarodna.
Ob vsem povedanem je vsekakor jasno, da razmerja delitve čistega dohodka med osebne dohodke in akumulacijo, ki je veljalo za leto 1969, v letu 1970 ne bo mogoče obdržati, kajti vsem objektivnim faktorjem, ki dvigujejo stroške, le ne bomo kos. Ne smemo namreč tudi pozabiti, da smo z letom 1970 za dodatno tretjino zvišali minimalno predpisano amortizacijsko stopnjo in da so se potrebe po investicijskem vzdrževanju osnovnih sredstev trikratno povečale.
Še ena pomembna značilnost se ne sme izpustiti. Slej ko prej so investicijske potrebe v naši tovarni zelo velike, možnost realiziranja teh potreb pa je dosti manjša. Ža uspešno hojo vštric z drugimi tovarnami naše grupe, ki imajo tudi prednost nahajanja v nerazvitih republikah, je treba stremeti tudi za pospešeno modernizacijo podjetja. Z lastnimi sredstvi te modernizacije ni moč doseči, krediti pa so dragi. Tako smo v situaciji, da imamo ob pričakovanih dvajset milijonov din dohodkov, investicijskih izdatkov za osemnajst milijonov din in torej le okoli dva (nova) milijona dinarjev prostih sred-
stev za investicije v prihodnjem letu. Prisiljeni bomo zatorej še nadalje iskati — seveda čim ugodnejša — kreditna sredstva in računati na lažji položaj takrat, ko nam bo modernizacija prinesla svoje finančne prednosti in koristi. Kajti dvesto starih milijonov din sredstev za investicije nikakor ne morebiti zadosten znesek za uspešno nadaljevanje modernizacije.
Tragika je zlasti v tem, da smo bili letos prisiljeni velika sredstva nameniti zidovom. Bombažnim izdelkom je bilo treba oskrbeti odgovarjajočo kvaliteto in kvantiteto, tkalnicam je bilo potrebno najti skupen prostor, kar bo zagotavljalo rentabilne j šo proizvodnjo; drugače ni šlo kot z novogradnjo. Zidovi pa neposrednega učinka ne dajejo.
Če preidem zdaj na ostale pogoje dela v letu 1970, naj najprej omenim, da planiramo za to leto 268 delovnih dni, kar je en dan manj kot v pravkar končanem letu. Tokrat namreč noben praznik ne pade v predviden ritem prostih sobot in je zatorej prostih 36 sobot, namesto lanskoletnih 35. No, če bi vsi delali vseh 268 dni, bi imeli na razpolago okoli 179.000 delovnih dni. Tako pa lahko — na podlagi obstoječe tovarniške statistike predvidevamo, da bo redni letni dopust pobral blizu 12.500 delovnih dni, porodni dopust 7.000 delovnih dni, bolezenska odsotnost 9.500 delovnih dni, (polurni dnevni odmor le malo manj: 9100 delovnih dni!), zastoji okoli 3.500 delovnih dni, da pa bomo s preseganjem norm pridobili okoli 7.800 delovnih dni, tako da bomo dejansko izkoristili le blizu 140.000 dni ali 78 %. In če upoštevamo, da nam nadaljnih 26% koledarskih dni poberejo prazniki, proste sobote in nedelje, lahko ugotovimo, da smo v povprečju dejansko le malo več kot pol leta v resnici na delu in pri delu. To dejstvo namenoma navajam za to, da bi spoznali, kako zelo nujno potrebno je, da vsaj ta čas, ko smo na delu, čim uspešneje izkoristimo.
V delovnem ritmu bistvenih sprememb v letu 1970 ne bo. Pripravljalnica in tkalnice širokih tkanin bodo svoje proizvodne obveznosti opravile v enakem izmenskem delu kot v letu 1969. Pač pa bo, glede na konjunkturo, potrebno izvesti delno tretjo izmeno v tkalnici ovojev. Pohvaliti je treba pritrdilno stališče za tak predlog delavskega sveta prve delovne enote, saj je znano in razumljivo, da se ljudje izogibajo triizmenskemu delu, vendar so člani predlog uprave podprli, saj so izhajali iz spo-
za leto 1970
znanja, da je potrebno obdržati pr-vemtvo v tej proizvodnji in tako lažje prebroditi trenutno kritično obdobje, ki se bo v kratkem izboljšalo s prihodom modemih strojev.
Ob za zdaj spoznanih potrebah jn ob dopolnitvi strojnega parka bo potrebna delna uvedba tretje r?imene Prl izdelavi cigaretnih filtrov. Želeti je, da dopolnjen strojni park dokončno odpravi šti-rnzmensko delo v tem oddelku.
V ostalih — posebej neomenjenih oddelkih — niso predvidene spremembe v delovnem ritmu. Predvidevamo tudi, da bo premik mikalnice v nove prostore tako organiziran, da ne bo povzročil zaostajanja v proizvodnji.
Ko smo tako spoznali bistvene posebnosti gospodarskega načrta, naj dodamo tudi to, da je leto 1970 poslednje v tekočem srednjeroč-ne|n planu razvoja, v katerega je yključeno seveda tudi naše podjetje. Z letom 1971 pa se začne izvajati nov srednjeročni plan razvoja, ki bo trajal do leta 1975. Tako bo y letu 1970 ena naj bistvenejših nalog vseh strokovnih služb resen in pravočasen pristop k izdelavi vseh
sestavnih delov razvojnega plana.
K temu bo po svoje pomagal tudi tozadevni pravilnik, ki ga je nedavno sprejel delavski svet. Tu bo dosti dela, če nočemo, da si pripravimo le kup izračunov in pisanja brez prave vrednosti.
Naslednja velika naloga, ki čaka strokovne službe v letu 1970, pa je izvedba nove organizacije podjetja. Če nadaljujem kar z besedami tov. direktorja na proslavi dneva republike: »V zadnjih letih je bila skrb za povečanje števila strokovnjakov stalna: številni sodelavci so izpopolnili svoje znanje, v kolektiv pa smo vključili vrsto novih strokovnjakov. V našem podjetju je tako že kar primerno število strokovnih sodelavcev z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo, pri čemer upravičeno kolektiv pričakuje njih udeležbo pri našem nadaljnjem vsestranskem razvoju.« Rekel bi, da je to vsekakor obojestranska želja. Uresničenje te želje pa pogojuje tudi nova organizacija, ki bo dala slehernemu svoj prostor v podjetju, pristojnosti in odgovornost, s tem pa tudi odpravila nekatere pojave več-tirnosti in obstranske dejavnosti.
Organizacija bo postavila še e-no, iz nje izvedeno nalogo, namreč sistematizacijo delovnih mest. Po njej sc bo, na podlagi iz organizacije ugotovljenih potrebnih opravil, določilo število ljudi za opravljanje teh del in stopnjo njihove strokovne in praktične usposobljenosti. To je naloga, ki je predpisana z zakonom in bo morala biti v letu 1970 izvršena. Iz te naloge pa izvira tudi izpolnjevanje sistema nagrajevanja.
Tako smo se seznanili z nalogami, ki bodo tako ali drugače obvezovale ves kolektiv. Vrsta nalog pa je še, ki bodo obvezovale posamezne sektorje in službe. S temi planskimi obveznostmi pa se bomo podrobneje seznanjali z občasnimi članki v naslednjih številkah »TOSAME«.
Ko bo predvidoma v soboto, 17. januarja, delavski svet podjetja potrdil vrednostni plan podjetja (proizvodni plan in nekateri kompo-nentni plani so bili potrjeni že na zadnji seji preteklega leta) ter delovne programe posameznih sektorjev, si bomo tako postavili nov enoletni interni zakon, po katerem bomo merili svoje dejanske rezultate. Naloge, ki so postavljene, so obsežne in zahtevne, toliko večji bo zatorej uspeh, če bomo ob letu osorej ugotovili, da so izoplnjenc.
dipl. oec. Toni Laznik
ži čez mestni trg luna sanjava ...«, ki jo pojejo moški zbori, je tudi njegova.
23. januarja 1878 se je na Vinici v Beli Krajini rodil Oton Župančič. (Umrl je 11. junija 1949) Slovenski pesniški jezik je obogatil, dal mu je slikovitost, gibčnost in blesk in znova vzporedil — kot svojčas Prešeren — našo literaturo ob evropsko. V njegovih pesmih se čuti povezanost z narodom, globoka občutenost z vsemi njegovimi tegobami in radostmi. Bil je prvi, ki je na velikem zborovanju na tedanjem Kongresnem trgu 9. maja 1945 pozdravil z univerzitetnega balkona v imenu osvobojene Ljubljane partizanske brigade.
3.	februarja 1758 se je v šiški pri Ljubljani rodil Valentin Vodnik. Četudi duhovnik je prav on postavil temelje slovenskega umetnega posvetnega pesništva. O nas Slovencih, je imel dobro mnenje: »... Za uk si prebrisane glave ...,« je trdil, o Slovenkah pa tudi, saj nadaljuje: »... pa čedne in trdne postave...«
8.	februarja 1849 je umrl dr. France Prešeren.
9.	februarja 1871 se je v Doslo-vičah na Gorenjskem rodil znani ljudski pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Malokateri vaški oder ni uprizoril njegove Verige ali Razvaline življenja.
Kulturni in zgodovinski dnevi
!• januarja 1925. leta je v Beogradu začel izhajati časopis »Komunist«, glasilo CK KPJ, ki ga je urejal Moša Pijade.
4.	januarja 1967. leta je v hudi prometni nesreči izgubil življenje pUum komunist, član predsedstva ^K ZKJ in podpredsednik ZIS na-r°um heroj Boris Kraigher.
o- januarja 1943. leta je na Po-norJU, potem ko so ga obkolile močne nemške enote, padel pohor-ktA,,b.ataljon 4. operativne cone WUV in PO Slovenije. Po triurnem uoju je padlo vseh 68 borcev — celotni bataljon.
22. januarja 1942. leta je bila v 5yostajmci po tridnevnem zverin-Kem mučenju ubita v ustaškem -aporu znana revolucionarka, čla-?lca CK KP Hrvatske, žena Blago-
ButoracV1Ča ~ narodni heroj Anka
H Ah januarja 1946. leta je ustavo-r aina skupščina po splošni ljudski azprav1 in razpravah v odborih in oeh skupščinskih domovih razgla-, a, ustavo nove Jugoslavije, ki je uzakonila družbene in politične premembe med vojno in revolu-cijo.
V Žirovnici na Gorenjskem se
je 26. januarja rodil slovenski pisatelj Matija Čop.
8.	januarja 1944. leta so Nemci za Ravbarjevim gradom v Mengšu ustrelili 30 talcev, da bi maščevali šestero izdajalcev, ki so 23. novembra 1943. leta plačali za svoja pro-tinarodna dela s smrtjo.
28. januarja 1944. leta sta v Bukovici pri Vodicah v neenakem boju kljubovala Nemcem več ur Mirko Mušič-Zevs in Cenka Kraljič ter se v brezizhodnem položaju potem sama končala.
9.	januarja 1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc. Kot duhovniku mu je bilo sicer otežkočeno prosto izražati svoje nazore, pa ga vendarle lahko cenimo zaradi njegove naprednosti, svobodomiselnosti in nepopustljivosti v večnih spopadih z nazadnjaško cerkveno gosposko. V njegovih pesmih zasledimo tudi ideje o usodni povezanosti jugoslovanskih narodov.
19. januarja 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette. Njegove lahkotne, gostobesedne, toda globoke pesmi so zamikale tudi glasbenike. Tista: »Noč trudna molči, nezamudna be-
Pregled investicij v tekočem obdobju
Namesto strehe
V letu 1969 smo pričeli z gradnjo objektov A, B in trafopostaje, kot je bilo razvidno v eni prejšnjih številk našega glasila. Vsi ti objekti so že dokončani, razen trafopostaje, ki pa bo tudi v najkrajšem času.
Objekt mikalnice, ki bi moral biti pod streho že v začetku decembra, kasni za cca 20 dni in ravno to nam je povzročilo, da se nam bodo prvotni planirani termini občutno premaknili v letu 1970. Predvidevali smo, da se bo gradnja lahko nadaljevala preko zime če bi bil objekt pokrit in zaprt. Tako pa smo v mrtvi gradbeni sezoni in nam bo podaljšala predvidene roke vsaj za 34 mesece.
komaj stebri!
Ves ta premik izvršitve gradbenih del nam bo napravil precejšnje težave pri izpolnjevanju ostalih planov novih investicij, ker so stroji že naročeni in bodo prihajali v podjetje po prvotno postavljenih terminih.
Posebno poglavje pa so tudi podražitve, ki so nastale z revalvaci-jo nemške marke in pa splošnega skoka cen na domačem in tujem tržišču. Posebno podražitev občutimo v gradbeništvu.
V nastopajočem letu smo pred raznimi odločitvami našega nadalj-nega razvoja in s tem v zvezi tudi v investicijski politiki, toda o tem kaj več, ko bodo vsi elementi znani in obdelani.
Poročilo samoupravnih organov
Upravni odbor je imel v času od 31. 10. do 27. 11. dve redni seji na katerih je razpravljal sledeče:
—	Člani UO so zavzeli enotno stališče za vse delavce v podjetju, kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev,- naj se upokoji^ — brez izjem, ne glede na kakšnem delovnem mestu je zaposlen.
—	Osnovna šola Radomlje, pionirski odred je na slavnostni proslavi razvil nov prapor in v ta namen so jim člani UO odobrili 250,— Ndin.
—	Komunalno podjetje Vodovod Domžale prosi za najem kredita za napeljavo pitne vode v
Sp. Praporče. Sklep članov UO
je bil, da nimamo realnih možnosti za dajanje posojila, ker imamo že sami najete kredite.
—	Invalid, športno društvo Domžale je prosil za finančno pomoč. Navzoči so jim odobrili 500,— Ndin pomoči za leto 1970.
—	Sekciji za mišična in živčno mišična obolenja Ljubljana so o-dobrili 500,— Ndin pomoči za prizadete otroke.
—	Kot pomoč Banji Luki so člani UO odobrili sanitetni material v znesku za cca 20.000,— Ndin.
Delavski svet je imel 6.12. 1969 redno zasedanje in razpravljal o sledečem:
—	Soglasno je bil potrjen pravilnik o planiranju in pravilnik o kvaliteti dela.
—	Člani DS so potrdili I. del gospodarskega načrta za leto 1970
—	Odobrili so nakup 37 kom. garderobnih omaric za potrebe be-lilnice in kardirnice ter nabavo cisterne in dozirne naprave.
—	Tov. Muričevi so dodelili poleg uporabe kuhinje, dnevne sobe in skupne uporabe sanitarij, o-troško sobo, vendar začasno.
—	Topli obrok se je s 1. 12. 1969 dalje podražil in sicer plačajo delavci 1,30 Ndin, razliko 1,50 Ndin, pa se krije iz doseženega tekočega dohodka.
—	Odobrili so za potrebe belilnice 3 mize.
Spoštovani sodelavci in sodelavke!
Minilo je leto 1969 in kar hitro je prišlo novo. Prineslo je mnogo novih skrbi in dela, predvsem pa vam in vašemu kolektivu — tako ustvarjalnemu kot je bilo v tem letu.
Zato želim vsem skupaj mnogo sreče in uspehov v vaših skupnih načrtih, ki ste si jih zadali za leto 1970.
Peter Planinc
Sindikatu »TOSAMA« se najlepše zahvaljujem za darilo in obisk.
Dimič Peter
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo od strani sindikata sprejela na dan republike in obenem koristim priliko, da želim vsem članom v podjetju SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO.
Vaša upokojenka
Blatnik Francka
MOGOČE NE VEMO?
INDEKS — beseda ima več pomenov. Osnovni pomen je spisek, seznam, kazalo, pregled. Nadalje pomeni knjižico študentov, v katero le-ti vpisujejo predavanja, profesorji pa s podpisi potrjujejo o-bisk predavanj. V statistiki pomeni pokazovalec razmerja med temeljnim podatkom (ki ima indeks 100) in podatkom, s katerim se temeljni podatek primerja. Če je indeks med postavljenim planom in doseženim rezultatom, n. pr. 114, pomeni, da smo plan presegli za 14 %. (Glej tabelo o doseganju plana v TOSA-MI!)
Sestanek predsednikov
Vsako leto je potrebno, da sena kraju koledarskega in obenem poslovnega leta pregledajo rezultati dela na področju posameznih dejavnosti. Isti namen je bil tudi dosežen na sestanku predsednikov posameznih organov, ki je bil na pobudo tov. diiektorja sklican v njegovi sobi. Udeležba je bila polnoštevilna:
1.	Tovariš Jože Pogačnik, direktor
2.	Tovariš Janez Rozman, predsednik DS
3.	Tovariš Matevž Florjančič, predsednik UO
4.	Tovariš Franc Kerč, predsednik OOZK
5.	Tovariš Ivan Mihelčič, predsednik sindikalne podruž.
o.	Tovariš Janez Avbelj,
predsednik mladinskega aktiva 7. Tovarišica Marija Presekar,
^ občinski odbornik k. Tovariš Ivan Cerar, občinski odbornik
, V svojem uvodnem govoru se je tov. direktor prisrčno zahvalil za polno udeležbo in poudaril, da so podobni sestanki zaželjeni zaradi skupnega reševanja posameznih problemov in sprejemanja poedi-nih odločitev za bodoče. Ko pa je prešel na ocenjevanje pregled poslovanja je med drugimi dejal:
»Z uspehom doseženim med letom smo lahko zadovoljni. Za poslovni uspeh podjetja smo odgovorni vsi in zato je tudi dosežen lezultat nas vseh. Plan, ki smo si ga zastavili v letu 1969 je dosežen kljub temu, da so se med letom Pojavile težave v tej ali oni obliki. Predvsem pa sem osebno zadovo-tjeii nad dejstvom, da je plan dosežen, čeprav je bil v planu nare-3en visok skok naprej glede na leto 1968. Sama realizacija kot tudi sam dohodek sta bila dosežena v Planiranih mejah.«
»Za doseganje planiranega poslovanja rezultata je bilo treba premagati marsikatero težavo. Predvsem je bilo težko s skladiščnimi prostori, neugodno razporejenimi u-pravmmi prostori itd. Poudariti moram tudi težke delovne pogoje, ki pa smo jih že in jih še bomo od-stranjevali in nudili človeku pri
delu čimveč ugodja in pomoči. Nadalje mora biti naša poglavitna skrb odstranjevanje ozkih grl in modernizacija proizvodnje. V preteklem poslovnem letu smo visoke investicije vložili v proizvodnjo filtrov. Uspeh v tej smeri ni izostal. Investicija v filtre je bila rentabilna,« je dejal tov. direktor ter se v nadaljevanju dotaknil naše konkurence in nekontrolirane rasti cen na trgu. V odnosu naše tovarne do konkurence pa je tov. direktor poudaril: »Današnji položaj med nami in našo konkurenco ni več tako rožnat kot nekoč. Da bomo še v bodoče lahko prvi je potrebno uvajanje sodobnejše tehnologije v naše podjetje. Le na ta način ne bomo zaostali. V prihodnjem letu bo gospodarski položaj morda še nekoliko težji. Toda globoko sem prepričan, da s konstruktivnim in naprednim sodelovanjem nas vseh uspeh ne bo izostal« je dejal tov. direktor in zaključil. »S tem trdnim prepričanjem želim vam in vsem članom kolektiva srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1970.«
V nadaljevanju debate o uspehu se je oglasil tov. Franci Kerč — predsednik OOZK, ki se je okvirno zadržal samo na medsebojnih odnosih delavcev kot tudi na medsebojnih odnosih poedinih funkcij. Po mišljenju tov. Kerča je bistvo samoupravljanja v odločanju delavcev za posamezne odločitve. Poudaril je tudi, da je medsebojna zveza med delavcem — članom samoupravnega organa in delavcem — nečlanom prešibka. Za čim trdnejšim sodelovanjem je potrebno da stremimo vsi, ker samo po tej poti, je po besedah predsednika OZK, možno priti do humanih odnosov in konstruktivnih rešitev. V ocenjevanju uspeha OOOZK je tov.
Kerč dejal: »Delo je v organizaciji potekalo v redu. V razpravi o novem osnutku samoupravnih organov smo prišli do enotne odločitve, ki nam navdaja polno upanja za prihodnost. Mišljenja sem, da nobena organizacija ne sme obstajati brez tesnega sodelovanja z vsemi člani kolektiva« je zaključil tov. Kerč.
Predsednik UO je bil podobnega mišljenja: »Tesnejše medsebojno sodelovanje in večja osebna zavest za prevzete odgovornosti.«
Tov. Cerar Ivan:	»Z rezultati
smo res lahko zadovoljni in to je velika stimulacija za naprej. Kot odbornik pa moram priznati, nisem zadovoljen s takim stihijskim in nekontroliranim porastom cen na potrošniškem trgu. Po mojem mišljenju si mora vsaka delovna organizacija ustvariti dohodek na podlagi večje produktivnosti ne pa z nabijanjem cen« je kategorično zaključil energični odbornik.
Predsednik DS je dejal: »Z u-spehom smo res lahko zadovoljni. Uspešno nadaljevanje pa bo odvisno od investicij. Če bomo hoteli biti konkurenčni bomo morali še in še rentabilno investirati.«
V nadaljevanju pa so se predsedniki OOZ in MA ter sindikata sporazumeli o ponovnem sestanku glede organizacije samega športa. Tov. direktor je dal temu predlogu polno podporo s pripombo, da bi bilo potrebno v okviru MA organizirati še razne druge aktivnosti kot so: Prikazovanje vzgojnih filmov, ljudska tehnika itd. Ob zaključku lahko ugotovimo, da ob uspešni realizaciji teh predlogov lahko z optimizmom pričakujemo konec leta 1970.
Sledil je krepak stisk roke in srečno v letu 1970.
Rozman Štefan
Proizvodnja v mesecu decembru 1969
O d d e I ek
Enota 0/ mere '°
1.	Trakotkalnica	000 vot. 96
2.	Tkalnica šir. tkanin 000 vot.	88
3.	Mikalnica	kg	99
4.	Konfekcija	ND	97
Vložki	pkt	98
5. Cigaretni filtri
000 kom 108
Tako kot v prejšnjem mesecu je bila tudi v mesecu poročanja planirana v tkalnici ovojev (nepopolna) izmena, katera je zaradi pomanjkanja delovne sile (dopusti; bolniški — redni) bila ukinjena že v prvi polovici meseca.
V vseh tkalnicah širokih tkanin je bila proizvodnja izpod planira-
ne količine. Vzrok za to je pomanjkanje tkalk (zaradi bolezni in dopustov). Studa je zaradi pomanjkanja vode v industrijskem kanalu redno obratovala le 4 dni.
S polno zmogljivostjo so obratovali stroji v mikalnici, kateri izdelujejo B vato. Zaradi neprekinjenega obratovanja strojev za izdelavo damskih vložkov (izvoz), je prišlo na njih do manjših okvar zaradi česar je proizvodni plan mi-kalnice in konfekcije manjši od planiranega.
V proizvodnji cigaretnih filtrov smo v zadnjem mesecu leta 1969 uspeli dejansko proizvodnjo približati predvidenemu mesečnemu planu. Upamo, da bo to pravilo veljalo tudi za prihodnje leto.
IVSCladi, mlJHiott
Dobro mi je znan odnos bralcev do članov, ki obravnavajo, zagovarjajo ali kritizirajo delo, vedenje in ne nazadnje tudi modo mladih. Takoj pa naj dodam, da so stvari zajete realno in predvsem odkrito. Te vrline nam bo prav gotovo vsak objektiven opazovalec priznal.
Pri nas smo torej v teh stvareh še dokaj na jasnem. Ni mi pa vseeno da se teh stvari zavedajo
le nekateri iz vodstva podjetja in prav tako majhno število nas mladih. Predno kaj več napišem o sa-
Himalajci se zahvaljujejo
S svojim pisanjem želim doseči nasprotno; vse kar je slabega v nas je slabost vseh, tako nas, kot naših vzgojiteljev. Še večjo težo takim razmeram pa daje čas v katerem živimo. Zato ni na mestu, da naš razvoj in napake, ki pri njem nastajajo, starejši kot mentorji opažajo s strani ali pa jih skušajo korigirati s kritiko, katera pogosto povzroči kljubovanje. Mnogokrat si želimo nasvetov, moti pa nas spoznanje, da si moramo le-te s težavo izprositi. Mladega človeka je v njegovi samozavesti težko u-kloniti, od tu tudi nepravi odnos pri zbliževanju s starejšimi. Težko se je tudi znebiti občutka, da lepo življenje — temu najčešče rečemo standard, — kvari tovariške odnose med ljudmi. Ta pojav srečujemo z dneva v dan in da je stvar še hujša, se to stopnjuje. To občutimo prav vsi, še posebno pa organizacije. Člani le-teh ne čutijo potrebe po sodelovanju, saj je vsakemu primarna naloga ugoditi svojim željam. Pri tem gremo seveda mimo najvažnejšega — družbene koristi. Ta je sicer dolgoročna investicija vendar pomembna, saj ni težko zaznati, da je vse kar uživamo v tem momentu, rezultat dela in prizadevanj v preteklosti. Mislim, da je razumljivo, da gre tu predvsem za duhovni razvoj, katerega posledica pa je dobro materialno gospodarjenje. Prav tako kot v vseh ostalih organizacijah se je od vojne sem tudi naše področje dela spremenilo. Vendar to ni o-pravičilo za neaktivnost. Vsakdo trdi, da nam za rešitev takega stanja ni potrebno težkih časov, kljub vsemu pa nam ni v interesu, da bi si bili blizu tudi v tako imenovanih dobrih časih.
V protiutež temu bi lahko napisal; mladi vendar delajo v proizvodnji, pa jim tako ne moremo oporekati neaktivnosti. Vidimo torej kako hitro nas zavede en sam stavek. To je vendar plačana aktivnost, mi pa želimo delo, kateremu plačilo bo ugled, zadovoljstvo ob misli, da te negdo ceni. Z veseljem napišem, da ta lik človeka pri nas še ni izumrl.
Na izredni konferenci mladine občine Domžale, je bil naš aktiv pohvaljen kot najboljši tovarniški aktiv v občini, analiza pa je pokazala, da je delo vsakega aktiva v veliki meri odvisno od interesa samega podjetja.
Prejeli smo zahvalo himalajske odprave, katero vam posredujemo v originalu in tisku.




Tov. direktorju in upravnemu odboru!

Kathmandu, 12 11. 1969
Lepe pozdrave celotnemu kolektivu ob povratku z Anapurne.
Obenem zahvala za podarjeni sanitetni material, ki smo ga z velikim pridom porabili.
mem delu aktiva, želim imensko pohvaliti mladinke: Minjo Deletič, Olgo Žebovec, Magdo Orel, Francko Kerč ter Marjana Svetlina in Franca Kosirnika.
Predsedstvo MA si od konference, ki je bila 12. oktobra 1969 prizadeva, da bi bili sklepi s konference pa tudi ostalih sestankov vestno izvršeni. Prva naloga, ki smo si jo zadali je bila osnovanje kluba mladih. Z ozirom, da smo istočasno delovali na ostalih področjih, smo v tej akciji žal v zaostanku. Kljub ysemu pa smo z delom že pričeli in bomo uspeli.
Pod drugim sklepom konference »reorganizacija MA« smo mislili predvsem na odnos med nami samimi in načinom pristopka k delu. Tu moram omeniti še ureditev »knjige članstva«. Mislim, da smo v tem povsem uspeli, saj se že kaže boljši odnos članstva do same organizacije, pa tudi medsebojno zaupanje se že opaža.
Vsakoletna dolžnost MA je dostojno proslaviti »Dan republike«. V ta namen smo letos okrasili tovarno in pripravili recitaciji za kulturni program, ki je bil v hali
Novoletna
zgodba
Sedela sta v kavarni. V novoletnem razpoloženju je družba prepevala in pesem je postajala vse bolj neubrana. Kozarci so se praznili in slišati je bilo večni »na zdravje«. Urni kazalec je vse bolj hitel proti dvanajsti, kakor da se mu danes nekam bolj mudi.
Prosil jo je za ples. Vstala je izza mize. Tesno objeta sta zaplesala in srečen je bil, da je lahko tako blizu gledal te vlažne, žive ustnice in zdelo se mu je, kakor da so se tla pod njim zganila. Opazo-vala sta porajajoči se večer in se veselila svojih čustev, ki so bila vedno globlja. Tiho se je smejala m položila glavo na negove rame. v. medli svetlobi je objela z očmi njegov obraz. Sedaj mu je korak nenadoma zastal in nekaj ga je stisnilo, zbodlo v prsih. Ali boš ^no.....? Glas mu je zastal v § u- Morda je preslišala njegove esede, kajti bila je v svetu domiš-JPje m trenutek tišine, ki je sledil,
(Nadaljevanje na 8. strani)
komunalnega centra v Domžalah. Športna tekmovanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu so nam kljub časovni stiski dobro uspela, le pri podelitvi priznanj se je zataknilo. Mnenja smo, da bi v januarju pripravili oddajo z naslovom »ŠPORT 70« in bi tu opravili tudi to dolžnost do zmagovalcev.
V mesecu decembru smo že začeli s samofinansiranjem, da bi si tako vsaj delno omogočili delovanje. Z veseljem omenjam zavzetost upravne službe za naše delo. Prošnjo, ki je bila naslovljena na upravni odbor, je bila ugodno rešena. Kupljena nam je bila miza za na-
mizni tenis, postali pa smo tudi solastniki magnetofona. Ta materialna pomoč nam je v zavesti in mislim, da smo in bomo upravičili zaupanje.
Morda velja omeniti še organizacijo mladinskih plesov na Viru, ki so v naši pristojnosti. Gotovo je, da se tule, ko pišemo pregled dela v teh mesecih zdi, da je to, kar je bilo programirano zadovoljivo, vendar ne zgledno. Poročilo je preskopo podano, da bi lahko spoznali koliko dela je bilo vloženega v te akcije.
Vsekakor pa je važnejše častno opraviti delo, kot pa pisati o njem.
AVBELJ Janez
Obisk upokojencev
V soboto 29. decembra 1969 so nas obiskali sodelavci, ki sedaj u-živajo zasluženi pokoj. Povabili smo jih, da se z njimi pogovorimo, da jim voščimo srečno in zdravo novo leto 1970 in da se jim še enkrat zahvalimo za njihov trud, ki so ga vložili v izgradnjo našega podjetja.
stalost in težave, v katerih so živeli in delali.
Že nekaj let nazaj, pred koncem leta povabimo naše upokojence, da se z njimi pogovorimo. To je bilo storjeno tudi letos. Večina se je našemu vabilu ljubeznivo odzvala. Na sestanek so prišli tudi
Mi, ki smo po njihovem odhodu ostali v podjetju se zavedamo, da so bili tudi oni tisti, ki so z delom svojih rok in umom postavljali temelje današnji »TOSAMI«. Vemo, da je njihovo delo bilo težko, da so delali v pogojih, ki so zahtevali mnogo truda, volje in razmišljanja in da so se velikokrat zavestno odrekali tudi osebnemu zaslužku, da bi tako hitreje premostili zao-
predsedniki samoupravnih in družbenih organizacij, direktor in vodilni delavci. Sestanek je potekel v prisrčnem vzdušju.
Osebno sem mnenja, da bi z materialno rastjo naše tovarne morala rasti tudi skrb za tiste, ki so zaradi starosti ali bolezni zapustili delo v podjetju.
F. R.
Dieta vir zdravja - dr. Mav
Taka je človeška navada, da se ljudje našega planeta zbirajo v večje ali manjše skupine. Tako utrjujejo svoje vezi napram svojim nasprotnikom ter pokažejo moč svoje volje in osebnosti. Na primer: eni koristijo v ta namen lepoto narave, drugi spet samovoljo, tretji šport, politiko in tako dalje, dokler se ni pojavila še ena v svetu manj znana skupina iz TO-SAME pod legalnim imenom »MAČJI REJ«.
Ni nas veliko, toda imamo zato močne razloge. Prvič morajo imeti člani naše skupnosti nepokvarjena prebavila, drugič morajo biti poročeni ali da so vsaj kdaj bili, tretjič pa smo strogo omejeni na prostor in kapaeiteto kuhinje. S tem ni rečeno, da je število zaključeno, kajti še so taki TOSAMOVCI, ki bi in bodo prišli v poštev za sprejem v ta čudni veseli »REJ«.
dolge priprave MAČJEGA REJA
za praznovanje in upam, da to dovolj pove. Moram pa biti obziren do vseh, kateri imajo težave z želodcem. Pa saj se razumemo, taki so pač ljudje, saj v sosednji Italiji je to specialiteta. Kalorije pa so, če ne boljše, pa vsaj enake. Za-
to ne bom zahajal v podrobnosti, ker to ne dovoli naš poslovnik. Kakor povsod, je tudi pri nas poslovna tajna važen faktor. In lepše je, če je obdano s skrivnostjo, katero pa smo dolžni čuvati bodočim rodovom. Pogoje za vstop v članstvo pa bomo objavili enkrat kasneje, da boste spoznali, da je lažje opraviti šoferski izpit, kakor pa postati ud naše skupnosti.
I. K.
Ob letu pride spet med nas
Spet je bil pri nas dobri dedek Mraz. Ko bi le še dolgo hodil in našim otrokom prinašal pakete. Čeprav ima bel kožuh, dolgo brado in sivo kučmo se ga naši naj mlajši prav nič ne bojijo.
Razpoloženje v dvorani je bilo ob tem dogodku zelo prijetno. Kratek program so pripravili učenci osnovne šole iz Doba. Nato je dedek Mraz s svojim spremstvom
delil pripravljena darila. Med tem pa se je tu in tam našel kak korajžen fantič ali deklica in nekdo je povedal pesmico, drugi jo je raje zapel.
Ko se je vse končalo sem komaj še ujel dedka Mraza, da mi je povedal nekaj besed. Dejal je, da se je odločil sicer za drugačna
darila, kar je tudi sporočil potom oglasne deske. Ker pa se mu je kasneje posrečilo zbrati več denarja se je lahko odločil za boljša darila. Povprašal sem ga kaj misli za prihodnje leto. Dejal je, da upa da bo še prišel, seveda če bo dovolj denarja. Lahko se zgodi, da bo obiskal večino otrok kar doma, ali pa ga sploh ne bo, ker je že star.
Saj ta naš dedek Mraz ne prihaja za to, da bi nekomu materialno pomagal, ampak le zato, da naredi otrokom veselje, obdrži tradicijo.
Mudilo se mu je drugam, kjer so ga prav tako željno pričakovali o-troci, zato sem mu zaželel le srečno novo leto z željo, da pride prihodnje leto spet med nas.
T.A.
OPOMBA UREDNIŠTVA
V tej številki objavljamo le eno novoletno zgodbo. Ostale bomo objavili v prihodnji številki in obenem tudi katera je nagrajena.
Novoletna zgodba
Toda, da boste bralci TOSAME bolj seznanjeni s slovesnostmi, vam na tiho povem, da to ni kakšna politična skupina, ne verska sekta r.e športna organizacija; najmanj pa smo v zvezi s kakršnokoli obliko seksualne revolucije, katera razsaja po vsem svetu kot azijska gripa.
Mi smo po našem poslovniku pristaši mesojedcev in ob dobri kapljici veselo zapojemo naše lepe narodne in to brez altov, sopranov in visokega C. Torej basovi in osamljeni tenor poživijo en večer na leto — visoko nad sivo meglo, kjer gospodari zima in sonce z občasnimi viharji in veselimi planinci.
Tako smo si za letos izbrali soboto 13. decembra, da nas bo sprejel naš »Zlatorog« z vsem svojim razkošjem in dobro gospodinjo na Veliki planini. To so bile precej
(Nadaljevanje s 7. strani) se mu je bolestno zarezal v srce. Bila je brez besed. Položila je roke na njegova ramena in zaprla oči.
Tako zamišljena sta plesala in skoraj pozabila, da je godba prenehala z igranjem. Ostala sta sama na plesišču. Molče sta odšla in sedla. Ni ju zanimala vesela družba in pozabila sta na Novo leto. Le njuni pogledi so bili nekam nezaupljivi. Izgledalo je, kakor da so ti pogledi polni strahu pred nečem.
»Morda je to novoletno praznovanje za naju zadnje«, je zavzdihnila in rdeče ustnice so se raztegnile v grenki nasmeh.
Staro leto pa se je že poslavljalo z zadnjimi minutami. V kavarni je nastala tišina, tišina pričakovanja. In tisti trenutek: »Še pet minut in ura bo dvanajst!« Srečno, poljub, tudi tebi srečo, to so prve besede izgovorjene v novem letu. Kozarci so zazveneli... in zadnjikrat: »Na zdravje!«
Kadrovske vesti
v ČASU OD 12. 1. 1970 DO 11. 2. 1970 PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
PRIPRAVLJALNICA: 17. 1. Miketič Marija, 26. Osolin Marinka, 25. 1. Vrhovnik Pavla.
SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR: 1. 2. Mirko Požek, 22. L Černivec Vida, 13. 1. Planinc Pavla.
KOMERCIALNI SEKTOR: 18. 1. Gruič Peter, 16. 1. Prvinšek Anton, 18. 1. Vodnik Vencelj, 2. 2. Kerč Francka.
ANALITSKO PLANSKI SEKTOR: 1. 2. Siard Eka.
POMOŽNI OBRATI: 7. 2. Bernot Janez, 15. 1. Kepec Pavle in 20. 1. Avbelj Janez.
POROČILI STA SE:
Kraševec Marija in Kerč Joži.
Na novi življenjski poti jima želimo mnogo razumevanja.
B. V.
UGANKARJI
KONFEKCIJA:	16. 1. Breznik
Manja, 4. 2. Gaberšek Minka, 2. 2. Klopčič Nada, 25. L Klopčič Ivanka, 17. 1. Kotnik Metka, 14. L Križ-^ar Peter, 27. 1. Morela Ivanka, 14. L Paliska Tončka, 17. L Strmšek Tončka, 4. 2. Potočnik Jožica, 9. 2. Prašnikar Marija, 23. 1. Resnik Nežka, 27. 1. Ručigaj Ana, 12. 1. 7orc, Marinka, 9. 2. Dolenc Viljem, L Cerar Angela.
CIGARETNI FILTRI:	28. L
Klopčič Apolonija, 28. 1. Narobe Manja, 6. 2. Peterka Tinca, 7. 2. Prosenc Marica, 25. 1. Robavs Veronika, 24. 1. Stare Majda, 19. 1. Sirec Nežka, 6. 2. Žagar Majda.
TKALNICA OVOJEV: 9. 2. Cerar Francka, 17. 1. Klemenc Tonč-17; F Mihelčič Tončka, 24. 1. Pivk Francka, 29. 1. Poljanšek Jožica, 12. 2. Sankovič Zdravka, 6. 2. Sever Tilka, 25. 1. Vrtar Jožica.
TKALNICA GAZE: 16. 1. Glavan Jože, 6. 2. Podmiljšak Pepi, 1. 2. Kahne Marija, 14. 1. Šlibar Mimi, L Cerar Ivanka.
TKALNICA ZVEZDA: 3. 2. Jere-tma Marica in 9. 2. Okoren Marija.
TKALNICA STUDA: ternel Marjeta.
26.
1. Pe-
V MESECU DECEMBRU STA VSTOPILA V PODJETJE:
Rebolj Viljem in Murič Ivo, em-balirja-transporterja pri cigaretnih filtrih.
RODIL SE JE:
Marolt Kristini — sin.
Še nikdar do sedaj niste poslali toliko pravilnih rešitev — 35. Nepristranski žreb je bil tokrat naklonjen:
I. nagrada Mestek Francka II. nagrada Kerč Jože.
Nagrajencema iskreno čestitamo. — Vsem reševalcem pa želimo obilo zdravja, uspehov in sreče (tudi pri žrebu) v Novem letu.
Uredniški odbor
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Urška Kersnik, Danica Merlin, Ivanka Osolin, Marija Prese-kar. Tone Arnuš, Slavko Bajec, oec., Franc Cerar, Dušan Dovgan, Miha Kerč, Janez Leskovec, Štefan Rozman, Tone Teran in Dušan Borštnar, odgovorni urednik.
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
Vatka Votek in Fister
Filip
KtE ?a! Je vedi«) sen v htHRWilNl[
AHfA*; ZCM HAVfRMttŠte, žAfO Hom
ODMPAUVU KAVO ŽE.H& KARTONE,
Št. 1 — januar 1970
Novoletna nagradna križanka
miz
polotoka
NAŠ
OD&ELEK
TELO-
OEL
VOZA.
VOMU
CVET
DEL EL.
SLOV.
NICE