TRST, torek 8. maja 1956 Leto XII. - Št. 108 (3346) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 803, 37 338 It 37 «1 UL- MONTECCH1 it. 6 11 nad — TELEFON 93-M« IN 94-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel. •Sine V si" Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Vobenih dokončnih sklonov v ■a zasedanju svela ministrov Parizu NATO n 7. — Po zaključku tar, je poročilo protislovno: z so odbor treh, bi bo proočil možnosti za sodelovanje na nevojaških področjih je rečeno, da „položaj nndi možnosti za nove miroljobne pobude atlantskih držav", tei>dar pa se predvsem poudarja vojaški značaj organizacije - Ublažitev odnosa do Vzhoda ^ARIZ. 7. -________________ k snanj® syeta atlantske zve-*i Bi im poročilo, ki pra- Woža drijgim, da «sedanji ialjjj, I nudi možnost za na-itljJ!, , miroljubne pobude kil do - država, čeprav ni kv,-.Sezen napredek pri re-ittoo'? nekaterih bistvenin HjJJiu vprašanj, kakor sta •je » Nemčije in vpraša- vprašanj, kakor sta «re - Nemčije in vprašali' az°rožitve. Svet atlant- its ^ sedi. da je «napočil lvS!e je v prid članicam 4,!"» aktivno proučijo na-ij -■ ukrepe za učinkovitej-*°r'sti»redek svojih skupnih Ni f. lem zasedanju so se zu- dlhtistri sporazumeli, da Poseben odbor treh mini- k j2, dr°učil pota in načine isanje in razširjenje !vK anja dežel atlantske in 2, na nevojaških področjih iti ^asvijanje večje enotnost njimi- ktd0 se je sporazumel, da lOsp-.Reeučili politične plati Iosp0jarskih vprašanj, krepili vfij ptsko sodelovanje med koj0 ta* deželami, da si *Na priza'devali odpraviti Nin V njihovi mednarodn: ijti J/ar5.hi politiki in zbolj-kod0 jS *Kolikor ima ta poli-hfe a. Posledico določeno po- ?ie, da napetosti in prizna-vojna ni neizogibna. dežele pozdrav-1,1 2a»- so vselej podpirale jjNseln. % «oncu je izraženo upali lj* hodo «načela ustanov-*'ddn ®ZN. ki urejajo tujk' dse med deželami atlant-Mi naposled uredila ■t ae med Sovjetsko zve-•ahodnimi deželami«. LJ ^a^?nje sveta, ministrov šfk /e zveze se je znklju-kt£°’ Rahor so pričakova Sv dokončnih političnih Vp z opreznim obravna-ilovih idej. Med včla-Vij1 deželami so nastala Sl(|La nesoglasja in diplo-f v,i0paz°valci menijo, da CTrl« a včlanjenih dežel angleško gledišče, po ,?i ati bi: 1. ne smeli osla-S ».antske zveze, 2. atlant-r t*iva ne utegnila Evro-?. bi ■! gospodarskih težav N>«n dddfal sleherni poli-sP°darski razvoj at-» Ijen 2Veze biti le dopolni-;^,t..yoIaske vloge, ne pa ;*stil0 zanjo, ter bi 4. zveza ne bila pri- gfJ _____________________ htn, drganizacija na pomoč Voz deželam. Ntih^o. da bo odbor «t.reh H ti».’. ki so mu naročili. Sit, Uci politične in gospo-S i*s,-nal°Re atlantske zve-Sia Zaključil svoje delo. WK.. °krog Pineauievih gSka sodijo, so odkrila t1tv- .Protislovja v atlant-%sda S0 zunanji politiki d JU' Francozi so pozdra-Wltj ?embe v sovjetski v bi-kot začetek možnosti jlfi Vo ekJnili hladno vojno, ki.W° Američani vztrajajo, l?*. “iti cilj politike Za-yNa bi v hladni vojni n *reb ministrov, ki Ai«, °Učevali Pineaujeve M s.0 bili izvoljeni zu-2,,'h V-*h'stri Kanade. Itali-tveške. Obiskali bodo bi vali prestolnice in se poji1 ki jn* vladami glede ak-'e m°fi°če izvesti Mflišjs- arRkem področju. A »•. ki sta ga zavzeli ki h,/.lanija in ZDA, se ene strani sicer priznava, da je prišlo do popustitve napetosti, z druge strani pa govori o potrebi okrepitve vojaške moči NATO. To protislovje odkriva obstoj globokih nesoglasij med raznimi državami članicami organizacije.« Po izjavah poučenih krogov si je francooki zunanji minister Pineau prizadeval, da bi poročilo vsebovalo tudi izrecen poziv na pogajanja z Vzhodom kot edino sredstvo za rešitev spornih vprašanj. Italijanski zunanji imnister Martino pa je povsem sledil Dullesu, kar priča tudi članek pariškega desničarskega lista «Le Temps de Pariš«, ki pravi, da je Martino ((izrazil svojo zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih prepogosta pogajanja s Sovjetsko zvezo utegnila imeti v tistih državah, kjer obstaja nevarnost ustanovitve ljudskih front.« Zato ni nič čudnega, da so v svetu NATO odobril le Dullesove in Martinove predloge. Prvi se tiče ustanovitve odbora treh, drugi pa ustanovitve stalnega organizma, ki bo proučeval politiko pomoči. Ameriški državni tajnik Dulles, ki se je danes vrnil v Washington, je izjavil, da «se ne sme izgubljati čas, kar se tiče razširitve vloge NATO«. Pri tem pa je poudaril predvsem sklep o okrepitvi NATO in dejal, da je bila ta organizacija ustvarjena predvsem kot vojaški organizem ter da se do sedaj ni nič takega zgodilo, kar «bi nas lahko prepričalo, da lahko zmanjšamo našo budnost«. Zatem pa je dodal, da je splošno priznano, da «je prišel trenutek, ko je treba razširiti enotnost atlantske skupnosti na politična nevojaška področja«. «Ne sme se izgubljati čas. kar se tiče uresničitve širše vloge za NATO. Zaradi tega so trije od naših zunanjih ministrov začeli proučevanje vseh predlogov v tem smislu in bodo v čim krajšem času pripravili poročilo.« Francoski zunanji minister Pineau je torej s svojim načrtom uspel le toliko, da ga bodo trije ministri proučevali. Toda Martino je pred svo jim odhodom iz Pariza v Bruselj dopisniku pariškega lista »Information« v zvezi z nasprotjem med francoskim načrtom in italijanskimi predlogi izjavil, da «gre za dve različni stvari: «prvi je jasen načrt, ki ima namen izboljšati življenjske pogoje nezadostno razvitih držav. Drugi pa so le metoda in delovni instrument, ki mora omogočiti uresničenje tesnejšega gospodarskega sodelovanja, za katero se je izrekel svet NATO.« Predsednik italijanske vlade Segni se je požuril in izrekel solidarnost z Martinom. V izjavi, ki jo je danes podal, je poudaril «zelo važne rezultate« v Parizu in je izrekel zadovoljstvo, da je bil Martino imenovan v odbor treh. Deta ram« možna oren Miiio Hijel LONDON, 7. — V poslanski zbornici je danes Anthony Nutting, državni minister in vodja angleške delegacije v pododboru OZN za razorožitev. dejal med drugim »Čeprav so rezultati zadnjega zasedanja pododbora za razorožitev razočarali, si bo britanska vlada ie naprej prizadevala za zbližanje sovjetskega "in zahodnega stališča in za načrt splošne in kontrolirane razorožitve«. Nato je dodal: «Ne moremo trditi, da smo na zadnjem zasedanju dosegli napredek, ki smo si ga želeli«.' V odgovor na vprašanje vodje opozicije Hugha Gat-skella in Nutting dejal, da je Velika Britanija pripravljena sprejeti zmanjšanje števila vojaških enot, ne da bi vztrajala na politični rešitvi. »Toda, je dostavil, zahodne velesile ne morejo brez politične rešitve iti na skrajno nizka števila, ki so ljila predložena: 1.200.000 mož za' ZDA in ZSSR. 600.000 mož za Anglijo in Francijo«. Na vprašanje bivšega o-brambnega ministra Emma- nuela Shinwella o zvezi med združitvijo Nemčije in med razorožitvijo, je Nutting odgovoril, da noče reči, da mora biti vprašanje združitve Nemčije rečeno pred vsako delno razorožitvijo, «toda, je dodal, če bi razorožitev pritirali do omenjenih števil, potem je razumljivo, da bi ZDA ne mogle več izpolnjevati svojih obveznosti v Evropi. Potrebna je torej evropska rešitev«. NESOGLHSJH V VLADNI KOALICIJI se očitulelo tudi v volilni borbi Politični volilni zakon in ureditev vojnih pokojnin danes ponovno pred senatom • Bevan pri Vigorelliju • Nenni o zasedanju atlantskega sveta SVEČAN SPREJEM PREDSEDNIK Tito in Coty poudarjata nujnost mednarodne pomiritve in sodelovanja Izmenjava najvišjih odlikovanj - Začetek političnih razgovorov med obema predsednikoma, od katerih pričakuje svet pomembne rezultate za sporazumevanje med narodi (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Jutri se bo na Montecitoriu sestala zunanjepolitična komisija, da prouči proračun zunanjega ministrstva. Toda tudi ob tej priliki bo zunanji minister Martino odsoten, ker je iz Pariza odpotoval v Bruselj, kjer se je danes razgovarjal z zunanjim ministrom Spaakom. O razgovorih bodo jutri objavili uradno poročilo. Vlada bo jutri razpravljala med drugim o položaju šolnikov na Tržaškem ozemlju. V senatu pa se je danes začela debata o proračunu ministrstva za javna deia. ki se bo končala po volitvah. Jutri bo imel senat dve seji. ki bosta posvečeni političnemu volilnemu zakonu in zakonu o vojnih pokojninah. Pričakuje se oster napad opozicije, ker vlada noče upoštevati zahtev invalidov in pohabljencev, češ da nima zato razpoložljivih kreditov. Invalidi so že nred dnevi demonstrirali pred senatom, danes pa so naslovili na senat resolucijo, v kateri zahtevajo pravično ureditev pokojnin, pa čeprav v dveh postopnih razdobjih po zgle-|ra biti prej ali slej dosežen. du reševanja drugih podobnih vprašanj. Medtem se nadaljuje volilna kampanja. Politični opazovalci poudarjajo razliko med sektaškim Fanfanijevem govorom in med stališčem ki ga je zavzel minister Gonella. ki se je zavzemal za to, da bi mogle svobodne ustanove samostojno delovati. Predstavnik levega krila PSDI je prav tako polemiziral s Fanfani-jem, ki bi hotel omejiti svobodo zaveznikom pri formiranju bodečih občinskih upravnih odborov ter se je zavzemal za takšne občinske odbore, ki bi jih sestavljali socialdemokrati, socialisti in demokristjani V Pisi je govoril Nenni, ki je med drugim dejal, da se je letos dogodilo prvič, da razpravljanje o novih kriterijih v atlantskem paktu uradno predstavlja konec in obsodbo hladne vojne. Kljub temu pa odklonitev francoskega načrta, naj bi za pomoč zaostalim področjem skrbela OZN, dokazuje da smo že daleč od onega smotra, ki mo- IZVAJANJE LONDONSKEGA MEMORANDUMA •h?* in v Pisanju britan-'lii' 2 apteriškega tiska. V lj" pis Ustanovitvijo odbora tj ‘*le- konservativni «Dai-* .' t»t. Ph». da vprašanje, 1 I 'iiN rt naslaja. «ni toliko V«’s-a se vojaško zavez-JklitjjTfBBeni v politično in \ v ul° združenje. koli- tk-i ti-se sprejme 'kr HtnrCrt kolektivnega od- V zaie!. n.apadu' ki Ca So- \f' nlajo na raznih fron-lf*^ h.*' s francoskim stali- li Ra v • (rt? e ta konservativ W lajnJaocoska težnja, da Vi. viai l'n sovjetskih pobu-7* 'tl -prenehanje hladne (Tjati da se j2 t0Ra mora ktTa 'da mora NATO, ki 'i ,*aja /Varjena, da bo kos SiNj-1 ie sedaj zginil, biti N » .spremenjena, je Vi’1»a i Rrešena. To, kar se 1) \ kj. sedanje ravnotežje y'«Ve»*m ima NATO vlo-fctii v,n* važnosti, odpra-*■•!*%» adna vojna, pač pa V iNjJNna. To je omogo-j01, da v°dtjo hlad-iV?s,io • dtnogo večjo sponi,- »Bu d elftstičnosl io.» V .k 1 an,„ u Pišejo tudi ne-»K^tsk, Usti. k h v .radio pa Prav’ '%/Ult,/7Qjem komentarju !' h1 d-. zasedanja sveta i h Nil *So avt°rji končne->' F*dlk-a "torali priznati, v So t dtirne koeksisten- VMl i °di Sovjetska zve- Dokončna ureditev meje v Mil jskih hribih Popravki v korist Prebeoega io pri čomporskem pokopališča Italijansko - jugoslovanska mešana komisija, ki je bila ustanovljena v smislu čl. 3 spomenice o soglasju, je zadnje dni nadaljevala delo. Bo več sestankih in ogledih, da reši nekatera vprašanja v zvezi s popravki meje med tržaškim ozemljem in bivšo cono B, je bil v soboto podpisan sporazum, s čimer -e je zaključila prva faza dela. urihodnje dni bosta obe delegaciji začeli na kraju samem praktično izvajanje spo-azuma s tem, da se bo začela dokončno označevati s količi dokončna meja. Italijanski delegaciji predseduje polk. Camillo Caccin, jugoslovanski delegaciji pa opolnomočeni minister Rihard Knez. Mešana komisija je začela delo januarja 1955. Sporazum zadeva mejno črto na sektorju od Lazareta do Goliča. Večjih sprememb mešana komisija ni izvršila. Vendar pa je važno, da je Jugoslavija pri Prebenegu odstopila toliko terena, da meja ne bo več sekala ceste, n, jo uporabljajo dvolastniki, kar bo v veliko korist vaščanom Prebenega. Vprašanje mej razmejitve na pokopališču pri Camporah pa je bilo urejeno tako, da se bodo pogrebi lahko vršili brez ovii 6 italijanske strani pa ni bila upoštevana želja prebivalstva Ospa, da bi se mogli posluževati ceste, katera bi jih po krajši poti povezala s Koprom. V Beograd ie prispela rafini. Dopoldne je ministra Suarda sprejel veleposlanik dr. btane Pavlič, glavni ravnatelj za gospodarstvo v tajništvu za zunanje zadeve. V italijanski delegaciji so predstavniki ministrstva trgovine, zaklada, financ, industrije, poljedelstva in italijanskih ustanov za izmenjavo in trgovino z inozemstvom Po čl. 8 trgovinske pogodbe, ki Je bila podpisana v Rimu marca meseca 1955, se sestane vsako leto mešana komisija, ki prouči izvajanje izmenjav me-i obema državama in pa možnost povečanja teh izmenjav. V prvem letu je pogodba dobro poslovala, tako da so se izmenjave med Jugoslavijo n Italijo podvojile v primerjavi z letom 1954. Dela komisije katerih se bo udeleževala italijanska delegacija, bodo trajala okrog 20 dni. Na čelu jugoslovanske delegacije v tej komisiji zo veleposlanik Radovanovič. Pomembna ostavka na -v- „ zmanjšanju med-NljU ,petosti». Zatem pa Wd‘°’ da j« brez Sil 0hr„ : ki hoče opravi-NATO in ki / Ja K-i te moč te orga- Il C !® sz’ da uve- ,taČi ,rn'rne koeksisten-teSa, pravi korpen- BEOUKAD, 7. — Iz Kima je prispela v Beograd italijanska gospodarska delegacija, da obnovi trgovinsko pogodbo z Ju. goslavijo. Delegacijo vodi minister Secco Suardo, ki so ga na kolodvoru sprejeli predstavniki tajništva za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, predstavnik veleposlaništva Farace in trgovinski ataše Se. VARŠAVA, 7. - Po ostrih kritikah v politbiroju poljske delavske stranke je podal o stavko kot ministrski podpredsednik in kot član centralnega komiteja stranke Jakob Btrman. Po letu 1945 je bil Berman poleg Bieruta najbolj važna osebnost in zdi se. da Bierut ni nikoli ničesar odločal, ne da bi se prej posvetoval z Bermanom. Zdi se, da je bilo med Bermanom n Ochabom, ki je postal po Bie-rutovi smrti prvi sekretai stranke, nasprotovanje. Berman je bil tudi najbolj odločen nasprotnik Gomulke. Romunska agencija Ager-press javlja, da je prezidij ljudske republike Romunije razrešil funkcij Dimitruja Pe-tresca, podpredsednika vlade Agencija ne pove, če je Pe-tiesco prevzel druge funkcije Glede • imenovanja Italije v odbor treh je Nenni dejal, da je to zasluga predsednika Gronchija, ki je posegel v Washingtonu, Ottawi in Parizu v italijansko zunanjo politiko. »Sicer pa se bo videlo, je dejal Nenni, ali bo komisija le za okrasek ali pa bo predlagala konkretne predloge. Vsekakor pa je značilno za današnji čas, da se namesto vojaških vprašanj daje poudarek gospodarskim...« Minister za aelo Vigorelli pa je danes sprejel britanskega laburističnega poslanca Be_ vana. Zvedelo se je, da se je z njim razgovarjal o vprašanjih socialnega skrbstva. Novinarjem je Bevan pozneje izjavil, da ni prišel uradno v Italijo, pač pa da je prišel, da ((izvede anketo« in da «zbere elemente za presojanje«. Na vprašanje, če laburistična stranka z zanimanjem gleda na vprašanje združitve socialistov v Italiji, je odgovoril; «Z velikim zanimanjem, toda za sedaj, kakor sem izja. vil, zbiram elemente in se torej ne morem izreči o položaju nobene dokončne sodbe«. Jutri bo Bevan odšel v Neapelj. Ves italijanski tisk je zabeležil na vidnih mestih potovanje predsednika FLRJ maršala Tita čez italijansko ozemlje v Francijo. Pri tem poudarja tisk velik pomen obiska v Franciji, od katerega te pričakujejo vidni rezultati v zboljšanju mednarodnega položaja. Izjemo tvorita pri tem le šovinistični tržaški «11 Pic-colo« in videmski «11 Messag-gero Veneto«. A. P. Prel ustavnim sottm ttelm m poHiujinski lilM, 7. — Ustavno sodišče je imelo danes javno sejo, na kateri je razpravljalo o treh prizivih glede na deželne in pokrajinske zakone. Sodnik Perassi je poročal o prvem prizivu, ki ga je poslalo predsedstvo vlade proti zakonu dežele Val D’Ao-sta, po katerem se favorizira miekarsko-sirarska proizvodnja. Po mnenju države, ki jo je zastopal odvetnik Agro, je dežela s lem zakonom prekoračila čl. 2 in 3 deželnega statuta ter kršila ustavne do-l(lčbe. Deželni zakon je branil odv. Bodda, ki je zanikal, da bi dežela prekoračila mejo svoje oblasti; s svojimi ukrepi je ostala v mejah oblasti, ki ji je določena po čl. 2 statuta glede poljedelstva in po čl. 3, ki ji dovoljuje dopolniti republiške zakone v tem sektorju, kolikor zahtevajo posebne razmere dežele. Ostala dva priziva sta se nanašala na zakone bocenske pokrajine. Prvi zakon določa pravila ustanove «Maso Chiu-so». Priziv je vložil pretor iz Brunica, obtožujoč pokrajinski odbor neustavnosti. Drugi zakon, o katerem je moralo razpravljati ustavno sodišče, govori o posebnih določilih za izvajanje obrtništva v bocen-ski pokrajini. Proti temu zakonu je nastopilo predsedstvo vlade, ki ga je zastopal odv. Arias Ta je poudaril, da pokrajinski zakon omejuje izvajanje obrtništva v nasprotju z ustavnimi načeli in razmerami v drugih pokrajinah republike. Proti tej tezi sta nastopila prof. Balladori in parlamentarec Resta. Glede četrtega priziva, ki se je nanašal tudi na neki zakon bocenske pokrajine o ureditvi otroških vrtcev, je sodišče sklenilo razpravo odložiti. Predsednik republike Gron-chi je imenoval namesto po- kojnega člana ustavnega sodišča prof. Capograssija profesorja neapeljske univerze Bia-gia Petrocellija. Novi sodnik bo prisegel v sredo popoldne. Petrocelli je bil pri volitvah ustavnih sodnikov kandidat desnice, pa ni bil izvoljen. Zdi se, da je hotel predsednik republike z imenovanjem Petrocellija ugoditi željam desnice. Grotewohl zavrnjen v Saarbruecknu In Bonnu SAARBRUECKEN, 7. — Ministrski predsednik Posarja Ney je izjavil, da v sedanjem položaju ni mogoče, da bi bila Vzhodna Nemčija udeležena pri pogajanjih o bodočnosti Posarja, kot je to predlagal ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotevvohl Ney je tudi zavrnil predlog za izmenjavo diplomatskih predstavnikov s Posarjem. Predstavnik vlade v Bonnu pa je dejal, da ne verjame da bo Grotevvohl, ki je poslal kanclerju Adenauerju pismo s predlogom za sodelovanje Vzhodne Nemčije pri reševanju posarskega problema, sploh prejel kak odgovor. BONN, 7. — Islandski ministrski predsednik Olafur Thors je prišel danes v spremstvu zunanjega ministra Kristina Gudmundssona na tridnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo. PARIZ, 7. — Predsednik FLRJ maršal Tito in njegova soproga sta danes prispela v Pariz, kjer bosta 5 dni gosta predsednika francoske republike. Modri vlak je prispel na malo železniško postajo v Boulognskem gozdu, ki služi samo za sprejem visokih gostov francoske republike. Maršala Tita je prvi pozdravil predsednik francoske republike Rene Coty, zatem pa predsednik vlade Guy Mollet, zunanji minister Pineau in druge osebnosti-Pred železniško postajo je maršalu Titu izkazal čast bataljon republikanske garde, potem pa se je maršal Tito v spremstvu Reneja Cotyja med topovskimi salvami odpeljal v odprtem avtomobilu po Aveniji Foch ir> čez Elizejske poljane skozi gost špalir ljudstva do Elizejske palače. rezidence predsednika republike. Takoj po prihodu v palačo je Rene Coty izročil moršalu Titu vojaško kolajno, najvišje francosko vojaško odlikovanje. V ukazu, ki ga je prebral francoski obrambni minister, se ugotavlja, da se to odlikovanje podeljuje maršalu Titu za njegove izredne vojaške zasluge in organizacijo odpora v borbi proti skupnemu sovražniku, nacističnemu tretjemu Rajhu, za osvoboditev Jugoslavije in prispevek k skupni borbi zavezniških sil v zadnji vojni. Zatem je maršal Tito položil venec na grob Neznanega junaka ob slavoloku zmage, po Elizejskih poljanah je maršal Tito šel skozi gosit špalir francoske pehote, mornarice, letalstva, republikanske garde in množice ljudstva. Opoldne je predsednik francoske republike priredil intimno kosilo na čast predsedniku Titu in njegovi soprogi, ki so se ga udeležili tudi drugi člani spremstva-Po kosilu sta oba predsednika odšla v mali salon, kjer sta začela .francosko-jugoslo-vanske poliitičn« razgovore. Tu je maršal Tito izročil predsedniku francoske republike najvišje jugoslovansko odlikovanje, Red jugoslovanske velike zvezde, medtem ko je Rene Coty izročil maršalu Titu odlikovanje Častne legije prve stopnje. Popoldne je predsednik Tito v velikem salonu Elizejske palače sprejel šefe nad 50 i-nozemskih diplomatskih zastopstev. Zvečer je predsednik Coty priredil v slovesni dvorani svečano večerjo, ki se je je udeležilo okoli 100 povabljencev. Med večerjo sta si oba predsednika izmenjala zdravice. Rene Coty je omenil spomine narodov Francije in Jugoslavije na skupne borbe v dveh svetovnih vojnah in poudaril, da je v Jugoslaviji bila sovražna okupacija hujša kot kjerkoli in je dodal, da je bil odpor veličasten bolj kot kjerkoli. Poudaril je velike zasluge maršala Tita v tej borbi za o-svoboditev domovine, s čimer si je ustvaril ugled in sloves v svetu. Ista premišljenost in daljnovidnost, je nadaljeval Rene Coty, je obvladala ne- Nu openski postaji, kamor je posebni vlak prispel v nedeljo ob 1,7,31, so predsednika Tita s soprogo pričakali jugoslovanski veleposlanik v Ri mu Darko Černe j, vsi člani predstavništva vlade FLRJ v Trstu z generalnim konzulom Mitjo Vošn jakom na čelu, svetnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Augusto Vite Ih, ki je predsednika Tita spremljal do Domodossole, tr- žaški kvestor in drugi junk-cionarji. Po kratkem pozdravljanju v notranjosti salonskega vagona, je predsednik jugoslovanske republike prišel zopet k oknu in že na prvo vprašanje nekega novinarja je odgovoril, da ne bo dajal nobenih izjav, a je kljub temu izrazil svoje zadovoljstvo, da potuje na obisk v Francijo ter pri tem dodal, da je tudi zado- voljen, ker ga pot vodi skozi prijateljsko Italijo. Medlem so se k oknu približali je državni tajnik za zunanje zadeve Kočo Popovič s soprogo ter generalni tajnik predsednika republike dr. .lože Vilfan, ki spremljajo Tita v Francijo. Toda železničarji so medtem že zamenjali lokomotorja in po 24 minutah postanka, je vlak točno ob 1.3.55 nadaljeval pot kaj let pozneje novo in nevarno krizo, ki je preteč na velikem delu meje surovo iztrgala Jugoslavijo iz gospodarskega kompleksa Vzhodne Evrope in dejal, da je Francija v tristranskem sporazumu tudi to pot bila zvesto ob strani Jugoslavije. Poudarjajoč, da morajo izkušnje iz dveh svetovnih vojn dati spodbudo, da bi se narodi zavarovali pred novo nevarnostjo, je Coty izjavil, da je Francija globoko obžalovala, ker se je dvignil zid medsebojnega nespoznavanja med narodi, od katerih vsak želi mir. toda sumi v drugega, da hoče vojno. «Zato z zadovoljstvom gledamo, je poudaril Coty. ko se sedaj odpirajo poti, ki dopuščajo enim in drugim, da se bolje spoznavajo in da se začenjajo sporazumevati. Iz dna svojih src želimo, da po popustitvi napetosti pride do sporazumevanja in do pozitivnih sporazumov, ki bi z jamstvom varnosti in osnovne pravice vseh narodov pripeljali istočasno do moralnd in vojaške razorožitve in napotili vse države na to, da združijo svoje napore, da bi se izboljšali življenjski pogoji v prvi vrsti tistih, ki so v naj-elabšem položaju. Vi. gospod predsednik, imate plemenito željo, da sebe in svojo državo postavite v prvo vrsto tega pomirjevalnega dela. Pri tem ste v smeri sondiranja, približevanja in pomirjevanja prvenstveno orientirali svoje mednarodne obiske, pri katerih se potrjuje velika vloga izrednega položaja vaše drža- VNGLIJA IN ZDA VZTRAJAJO pri pošiljanju orožja na Srednji vzhod ki ga njen nacionalni u- Mar al Tito je svojo zdravico Pri razgovorili v Parizu se tri zahodne države niso sporazumele o skupni politiki na tein področju - Zahvala OZN Hammarskjoeldu za njegovo uspešno akcijo NEW YORK, 5. — Hammar-skjoeldov povratek v New York z Bližnjega vzhoda se je spremenil v veliko politično manifestacijo Združenih narodov. Na letališču se je zbralo veliko diplomatov in novinarjev akreditiranih pri GEN, da bi poudarili, koliko je Združenim narodom do rešitve palestinskega vprašanja. V imenu Varnostnega sveta ga je pozdravil predsednik veleposlanik dr. Jože Brilej in dejal, da mu je v posebno veselje, da ga lahko pozdravi ob vrnitvi s poti miru. Dr. Brilej je izrazil Hammar-skjoeldu hvaležnost za njegove napore za mir in mu čestital k uspehom. «Zares ste zaslužili globoko hvaležnost Varnostnega sveta, prepričan pa sem tudi v hvaležnost Združenih narodov kot celote. Se enkrat dobrodošli!« Dr, Brilej je poudaril pomen uspehov, ki jih je dosegel Bammarskjoeld na svoji poti. Ti uspehi so posledica sposobnosti, nesebičnega truda in realističnega pristopa glavnega tajnika ter duha sodelovanja, ki so ga pokazale prizadete vlade. Brezpogojna obljuba teh vlad Združenim narodom, da bodo spoštovale odločila pogodbe o premirju, je izrednega pomena. Storjen je bil korak miru in varnosti na Srednjem vzhodu. V Parizu pa so včeraj zunanji ministri zahodnih velesil na skupnem sestanku v francoskem zunanjem ministrstvu sklenili predlagati Varnostnemu svetu OZN, da dokončno uredi spor na Bližnjem vzhodu. Ni. pa izključeno, da bodo zahodne države, ki sodelujejo v akciji OZN za poravnavo arabsko-izraelskega spora, pozneje sprožile še zasebne diplomatske pobude v tej smeri. Ministri so govorili tudi o dobavah orožja deželam na bližnjem vzhodu. Pineau je znova opozoril na to, da bi bila potrebna splošna prepoved izvoza orožja v te dežele. Kratko uradno poročilo o razgovorih pravi, da so proučili «skupne koristi, razorožitev ter položaj na Srednjem in Daljnem vzhodu«. Novinarjem so izjavili, da so bili razgovori »odkritosrčna izmenjava mnenj« in da so prišla do izraza »podobna gledišča«. Diplomatski strokovnjaki pa pripominjajo, da tudi ta leden v Parizu niso dosegli končnega sporazuma o skupn: politiki Pariza, Londona in VVashingtona, zlasti kar se tiče bagdadske zveze, Vietnama in Daljnega vzhoda. Podrobna poročila pravijo, da je Selwyn Lloyd obvesti! Dullesa in pineauja o vtisih, ki jih je dobila britanska vlada na nedavnih razgovorih s sovjetskima državnikoma o sovjetskih namenih na Bližnjem vzhodu in v zvezi z dobavami orožja arabskim državam. Zahodni zunanji mi- nistri so baje podrobno razpravljali o sovjetskem predlogu glede mednarodne prepovedi dobave orožja Bližnjemu vzhodu. Lord privatnega pečata But-ler, ki je nocoj govoril v Prestonu, je izjavil, da so angleško-sovjetski razgovori v Londonu zmanjšali nevarnost Foreign Offieea sporočil, da Velika Britanija pošilja in bo še dalje pošiljala na Srednji vzhod orožje, ki je podvrženo strogemu nadzorstvu v skladu s tristransko izjavo iz leta 1950. Na vprašanje, kaj misli o izjavah Pineauja, da bi bila Francija naklonjena mednarodni prepovedi pošiljanja orožja na Srednji vzhod, je predstavnik izjavil, da pri včerajšnjih razgovorih v Parizu niso sprejeli glede tega nobenega sklepa. Tudi predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da ZDA nimajo nobenega namena, da bi skušale doseči prepoved pošiljanja orožja Izraelu. Tudi on je izjavil, da ZDA «strogo nadzorujejo pošiljanje svojega orožja«, nimajo pa namena vsiliti drugim državam prepovedi teh pošiljk. Zatem je pripomnil, da ZDA še dalje želijo akcijo OZN za vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu, dodal pa je: »Ce Sovjetska zveza ne bo spremenila svojega tona in svoje akcije popolne obstrukcije v okviru OZN, ne bodo ZDA spremenile tega stališča.« LONDON, 7. — Ker so angleškim vojakom znatno zvišali plače, se sedaj javlja toliko prostovoljcev, da vlada upa, da bo mogla odpraviti obvezno vojaško službo, še preden se je mislilo. V zadnjih letih je bilo premalo prostovoljcev za vse tri rodove vojske. Vlada je sklenila zvišanje plače po oblju-ki ajevne-ja spopada na Sred- , bi, da bo obvezna vojaška njem vzhodu. služba odpravljena V treh Medtem pa je predstavnik 1 letih. gled in osebni ugled njenega poglavarja dajeta Jugoslaviji v svetovni politiki« Na koncu je predsednik Coty poudaril važnost še nadaljnje krepitve tradicionalnega prijateljstva med obema državama ter medsebojnega sodelovanja in kulturne izmenjave. V svojem odgovoru se je predsednik Tito najprej zahvalil na Cotyjevi zdravici in poudaril, da zgodovinski dogodki v zadnjih desetletjih vežejo obe državi z neporuš-ljivimi vezmi, ki so zapečatene v borbi za isto stvar v dveh svetovnih vojnah, v borbi za svobodo in neodvisnost, v borbi za obstoj. Jugoslovanski narodi ne bodo nikdar pozabili žrtev, ki jin je dal francoski narod namuče-nemu srbskemu narodu v prvi svetovni vojni. Jugoslovanski narodi so tudi hvaležni za vso pomoč Francije, ki jo je dala Jugoslaviji s svojo udeležbo v tripartitni pomoči Jugoslaviji v težkih , časih izolacije in pritiska, pomoč, ki ni bila koristna samo z materialne strani, temveč predvsem z moralne, ker je dokazovala, da Francija ni pozabila svojih starih zaveznikov in prijateljev. Ko je govoril o drugi svetovni vojni, je predsednik Tito poudaril, da je bila Francija med prvimi žrtvami nacističnega napadalca in med drugim dejal; «Danes ni čas za ugotavljanje, kdo je bil kr,v, kolino in v čem. Danes gre za to, da krivcev ne bo več, da ne dovolimo da bi se posamezniki igrali z usodo sveta, ker potem tudi rie bo svetovnih katastrof. Nova svetovna vojna z novimi vojaškimi sredstvi, posebno še atomskimi, bi lanko spravila v nevarnost celo sam obstoj človeštva. Ce se zavedamo takšnih posledic, potem je jasno, da moramo odstraniti metode reševanja spornih vprašanj s pomočjo vojaških sredstev in najti nove načine in poti za sporazumevanje med državami in narodi. Pr. iskanju teh poti ne smemo biti nestrpni v pričakovanju novih rezultatov, ker do njih pride lahko samo če upoštevamo, da vojne ne rešujejo spornih vprašanj, temveč jih le še bolj komplicirajo. Nepotrpežljivi pa smo lanko glede drugih stvari; ko gre na primer za razorožitev in za druga vprašanja, ki danes' zaskrb-ljajo svet, ker terja tekmovanje v oboroževanju ogromna materialna sredstva, ki bi lahko služila za dvig blagostanja ljudstva« Potem ko je dejal, da se strinja s predsednikom Coty-jem, da so v precejšnji meri odstranjene zapreke za medsebojno spoznavanje narodov, je predsednik Tito dejal: «Mislim, da se je do danes že precej storilo za medsebojno spoznavanje. Globoko sem prepričan, da se odnosi med našima državama razvijajo v prijateljskem duhu in da postaja naše sodelovanje vedno plodnejše glede zunanjepolitičnih vprašanj in v naših odnosih. Med nami ni nikakršnih bistvenih elementov, ki bi nas mogli in smeli ovirati na poti vsestranskega koristnega sodelovanja; nas ne vežejo samo vezi tradicionalnega prijateljstva, temveč na«, morajo še bolj vezati skupni interesi naših držav v bodočnosti, interesi miru, varnosti, svobode in neodvisnosti. Danes sem se prepričal, da imamo ista ali pa podobna stališča glede mnogih mednarodnih vprašanj. Sodelovanje pri teh vprašanjih prinese lahko velike koristi pri izboljšanju mednarodnega ozračja in okrepitvi miru.« zaključil z besedami; «Mnogo je zelo važnih vprašanj, ki' narekujejo potrebo našega prijateljskega in prisrčnega sodelovanja ne samo v interesu Francije m Jugoslavije, temveč tudi v interesu miru m mednarodnega sodelovanja« Jutri se bodo v palači Ma-tignon začela uradna politična pogajanja, pri katerih bodo sodelovali predsednik Tito, Ko-a Fopovič, Alts Bebler, Joža Vilfan, predsednik vlade Guy Mollet, zunanji minister Fineau in francoski veleposlanik v Beogradu. Z jugoslovanske in francoske strani se tem razgovorom pripisuje velik pomen spričo razvoja mednarodnega položaja. v katerem imata obe državi pomembno vlogo v naporih za izgradnjo miru v svetu. Eisenlmrjevo poročilo o lečami vmsn Vv A3i«ii«uToN, 7. — Eisen. hower je poslal Kongresu svoje polletno poročilo o ameriškem programu recipročne varnosti; poročilo se nanaša na drugo polletje 19,»o. Predsednik Eisenhower zatrjuje v tem poročilu, da njegova vlada proučuje najbolj primerna sredstva proti sovjetski politiKi, «ki se spretno poslužuje prodiranja in podtainin načinov kot sredstva za obviauanje življenja v posameznih deželan«. Načrti za gospodarsko pomoč inozem. stvu, pravi Eisenhocver, morajo biti bolj elastični in bolj stalni, taso da lahko ameriška vlada prevzame tudi dolgoročne obveze. Eisenhoiverjevo poročilo u-gotavija, da je karakteristična za drugo polletje 1955 spre-memoa sovjetske taktike od groženj in nasilstva k bolj uglcjenim metodam, ki naj razširijo komunistični vpliv cez meie. Preasednik nato podčrtava dejstvo da je izvajanje načrta o recipročni varnosti napravilo zadoVoljiv napredek ter dostavlja, da imajo oborožene sile «svobodnih držav« ki uživajo ameriško pomoč, skup. no čez 200 letalskih čet. Sicer pa tisenhower tudi ne prikriva nekaterih težav: pomanjkanje tehir- - in strokovnjakov, teza e z uporabo prevelikih rezerv ameriških poljedelskih pridelkov, nekatere ovire pri dajanju posojil, počasnost udeležbe ameriškega privatnega kapitala pri načrtih za gospodarski razvoj v inozemstvu. Predsednik navaja nato podatke iz sedanjega proračunskega leta (1. julij 1955 - 30. junij 1956) za ameriški načrt recipročne varnosti, za katerega je kongres določil 2,9 milijarde dolarjev. Primarne volitve, na podlagi katerih stranke določijo svoje kandidate za predsedniške volitve, bodo ta teden v šestih ameriških državah. Dane:, so volitve v Marylandu, kjer Eisenhovver za republikance in Kefauver za demokrate praktično nimata opozicije, jutri pa bodo volitve v Indiani, Ohiu, Zahodni Virginiji, Floridi in Novi Mehiki. LONDON, 7. — Prvi del an-gleško-sovjetskih razgovorov o Indokini, ki so se začeli 11. aprila v Londonu, se je končal. Predstavnik Foreign Offi-cea je dejal, da je bil dosežen neki napredek. Gromiko bo verjetno jutri odpotoval v Moskvo in v nadaljnjih razgovorih z britanskim državnim ministrom Readingom ga bo nadomestil sovjetski veleposlanik v Londonu Malik, — J — VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20,9, naj-nižja 13,3. ob 17. uri 20,4. zračni tlak 1024,9 pada, veter 6 km na uro, vlaga 72 odst., nebo jasno, morje mirno. m Z3 1 Irm m 11 miumummM Danes, TOREK *. »aJ* Beat s'p., Budislsv j Sonce vzide ob 4.43 in 4z?g0n£ufl 19.11. Dolžina dneva 14.28- Ji., vzide ob 3.12 in zatone o Jutri, SREDA 9. maja Gregorij. Sk.. Frv«MM_ ŠTEVILNA VOLILNA ZBOROVANJA NSL V MESTU IN OKOLICI Bartoli et eomp. nosijo odgovornost za gospodarsko in socialno krizo v Trstu Tov. Laurenti ostro obsodil delovanje dosedanje občinske uprave - Tov. dr. Dekleva pozval vse opozicijske stranke, naj dajo na razpolago svoje govorniške odre kandidatom liste »Tržaške unije» 7- zborovanja na Trgu Garibaldi Delavcem priznali plačilo dveh praznikov Kot smo pisali v preteklih dneh, so delavci prekvalifika_ cijskih tečajev v Zavljah stavkali, ker jim vodstvo ni hotelo plačati praznikov 25. aprila in 1. maja. Enotni nastop delavcev je kmalu rodil dobre sadove, ker je ravnateljstvo včeraj ugodilo zahtevi delavcev. Začetek pouka v šoli na prostem Včeraj se je začel pouk v šoli na prostem v Koloniji, kjer se učijo bolni otroci, ki ne morejo obiskovati redne osnovne šole. Poleg dobre prehrane imajo otroci v tej šoli tudi zdravstveno oskrbo. Po pouku se otroci igrajo na vrtu, imajo uro ročnega dela, petja in predpisan počitek. Obvestilo „Unione Trieslina* Izvršni odbor «Unione Trie-stina» sporoča, da ni pooblastil nobenega pristaša, da govori na javnih zborovanjih ali da daje izjave v imenu liste «Trst Tržačanom« ali «Unione Trie#*.',a« Izvršni odbor »Unione Trie-stina« ter kvalificirani predstavniki indipendentistične liste bodo ob primernem trenutku obvestili tržaške volivce o stališču, ki ga bo treba zavzeti ob bližnjih upravnih volitvah. V NbDELJU ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE V TRSTU IN OKOLICI Na cesti v bližini Šempolaja štiri osebe z avtom v jarek 2U-letno dekle podleglo poškodbam, ostali pa so morali v bolnišnico Žal moramo tudi danes, kakor že v;.,ak ponedeljek, zabeležiti novo žrtev prometne nesreče, ki se posebno ob sončnih nedeljah čestokrat pripetijo na naših cestah. V nedeljo je tragično izgubila svoje mlado življenje 20-letna uradnica na sodišču Rodolfa Hanak iz Ul. Monfort 10, ki je šla skupno z dvema prijateljema. in s prijateljico na kratek izlet- Družba, ki se je nekoliko ustavila v Sesljanu, se je namenila z avtom, katerega je šofiral 29-letni Gui-do Fonda iz Ul. Ficcardi in v katerem sta bila poleg Ha-nakove še 20-letna dijakinja Laura Mezgec od Sv. Jakoba ter 25-letni uradnik Oskar Li-prandi iz Ul. Gambini, v Sempolaj, a kilometer pred Ciljem se je njihova vožnja tragično končala. Mimoidočim se je nudil grozen prizor: v jarku ob cesti je bil prevrnjen avto, iz katerega so nato potegnili Ha-nakovo, ki je bila hudo ranjena. Dekle, ki je bilo že v agoniji, so pokrili z rdečim plaščem in ko so prišli na mesto bolničarji Rdečega križa, so jo naložili na nosilnico ter jo nato skupno z drugimi, ranjenci z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Hana-kova pa tja ni več prišla živa: med potjo je namreč podlegla hudim poškodbam. Zdravniki pa so morali takoj nuditi pomoč Mezgečevi, katere stanje je bilo tudi resno, zaradi česar so jo sprejeli s pridržano prognozo. Včeraj pa se je njeno stanje znatno izboljšalo in sedaj so mnenja, da bo dekle ozdravelo že v 8 ali 10 dneh. Medtem ko so Fondo. ki je bil za volanom avta, po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom nekaj dni počitka. so morali njegovega prijatelja Liprandija, kateremu so ugotovili rane na glavi, obrazu, nogah in rokah, sprejeti na drugem kirurškem oddelku, vendar njegovo stanje ni resno, zaradi česar zdravniki ne izključujejo možnosti, da bo po 12 dneh nege odšel domov. Mrtvo Sanakovo, ki je bila zaposlena v uradu za menice V soboto je na zelo dobro obiskanem predvolilnem zborovanju Neodvisne socialistične ljste na Trgu Garibaldi govoril Eugenio Laurenti, ki je v ostrem polemičnem tonu obsodil dosedanje upravitelje tržaškega občinskega sveta in predstavnike vladnih strank, katerih politika je privedla Trst v ostro gospodarsko krizo. Dosedanji tržaški župan, je poudaril govornik, je na svojem prvem predvolilnem zborovanju imel pogum trditi, da se Trstu godi dobro in da mesto še nikoli ni tako »cvetelo« kot sedaj. Tržačani dobro vedo, da so take trditve izmišljene in lažnive, suj je v Trstu največji odstotek brezposelnosti med vsemi mesti v Italiji jn preživlja celotno tržaško gospodarstvo izredno ostro krizo. Ta kriza pa tržaškega župana nič ne briga, saj po njegovem v pristanišču kar mrgoli ladij, tisoči Tržačanov pa naj bi e-migrirali v Avstralijo iz čistega avanturizma. Ta vodilna klika se nikoli ni zanimala za resnične tržaške interese, saj za to ni našla časa, ker je morala ščititi svoje žepe. Govornik je kot primer podrobno opisal zavlačevanje izvajanja rotacijskega fonda, za kar je neposredno odgovoren tudi dosedanji občinski odbor. To vprašanje je bilo po dolgih peripetijah rešeno v italijanskem parlamentu šele takrat, ko je v Rimu protestirala delegacija, v kateri je bila zastopana tudi opozicija. To je bil tudi edini primer, da je Trst resnično nekaj dosegel, za kar pa gre vsa zasluga izključno opoziciji- Bartoli in njegova večina namreč tudi v tem primeru nista hotela protestirati in sta molčala tudi potem, ko so raztegnili rotacijski fond na goriško pokrajino in na ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE LISTE _ Danes SKOLJF.T - Ulica dello Scoglio ob 18.50, govorita Vladimir Kenda in Bogo, Samsa. LONJER na običajnem trgu ob 20.30. govori dr Jože Dekleva predsednik Sergij Pečar. PADRICE ob 20.30 govori prof. Zorko Jelinčič. Jutri TRG VALMAURA - Sv. Sobota ob 17.30 govori Bortolo Petronio KOLONKOVEC pri gostilni »Sorda« ob 20. uri govorita Eugenio Laurenti in Silvan Mesesnel. KONKONEL ob 20. uri govori Franc Stoka. RICMANJE ob 20.30. govori Mirko Kosmina, kandidat za volitve v pokrajinski svet. eocoocoooooooooooooo« LISTA »FRAlJSINn Danes ŽAVLJE: ob 19. uri govorita C. Prodan in A. Bressan. ta način odvzeli znaten del sredstev, ki bi morala pripasti Trstu. Zakaj ni tržaški župan protestiral? Morda zato, ker spada pod goriško pokrajino tudi del podjetij CRDA in ker so CRDA največje tržaško podjetje in vpliven član trojne zveze industrij-cev, veletrgovcev in veleposestnikov, ki tudi v Trstu s pomočjo denarja direktno vpliva na vladne stranke? V nadaljevanju govora je Laurenti opisal krizo tržaškega pomorstva, saj se iz Trsta v Rim pošiljajo samo resolucije in iz Rima prihajajo nazaj obljube. Tržaške ladje pa še nadalje odhajajo v Genovo. Tipičen primer za ravnanje občinske večine nudi tudi politika dodeljevanja stanovanj-Res je namreč, da se je v Trstu po vojni zgradilo precej stanovanj, vendar pa v teh novih stanovanjih le redko najdejo prostor Tržačani, ker jih dodeljujejo predvsem raznim priseljencem. Svoj govor je govornik zaključil s pozivom, naj volivci glasujejo za to, da se odstrani dosedanja vodilna klika. ki noče gospodarskega procvita Trsta niti ne socialne pravičnosti in pomirjenja med tukaj živečimi narodi. Pred tov. Laurentijem je govoril 3,Ivan Mesesnel, ki je poudaril predvsem krivice, katere je dotedanja občinska uprava storila Slovencem. Med zborovanji, ki jih je priredila v teh dveh Neodvisna socialistična lista, moramo na prvem mestu omeniti sobotno zborovanje -«SL na Proseku, kjer je govoril dr. Jože Dekleva. Govornik je številnim Prosečanom prikazal nevarnosti, ki izhajajo iz tega, da bi v tržaški občini ponovno zavladala krščanska demokracija, najhujša sovražnica Slovencev in delovnega ljudstva sploh. Dr. Dekleva je poudaril do skrajnosti krivičen in diskriminacijski odnos tržaškega vodstva krščanske demokracije do Slovencev, ki je prišel neštetokrat do izraza v izpadih voditeljev te stranke bodisi v občinskem svetu bodisi drugod. Pri tem je omenil tudi stališče dr-Agneletta, ki je podprl Bar-tolija in njegove zaveznike, ko je šlo na primer za odobri, tev občinskega proračuna, čeprav je dr. Agneletto dobro vedel, da občinski proračun ni v ničemer ali skoraj ničemer upošteval koristi in potreb j Slovencev v tržaški občini. Dr. Dekleva je prav tako označil nesocialistični odnos PSD! in PSI ter UP do Slovenčev. katerih govorniki sicer pridigajo po slovenskih vaseh o enakopravnosti itd., medtem ko nimajo o tem niti besedice v svojih programih niti o tem ne govorijo na svojih zborovanjih v mestu. Končno je omenil tudi nesrečo, ki je zadela Tržaško unijo, ki je bila iz formalnih razlogov izločena iz volilne borbe. Dejal je, da se bo Neodvisna socialistična lista borila tudi za uresničitev programa tega gibanja in da bo vsestransko osvojila geslo j «Trst Tržačanom«. Končno je dr. Dekleva obrazložil program Neodvisne socialistične liste ter pozval volivce, da 27. maja oddajo svoj glas listi, ki bo znala najbolje zastopati njihove interese, to je Neodvisni socialistični listi. Dr. Dekleva je govoril v nedeljo tudi na zborovanju na Opčinah, kjer je med drugim pozval vse napredne opozicijske stranke in gibanja, ki sodelujejo v volilni borbi, dana svojih zborovanjih odstopijo mikrofon zastopnikom oziroma kandidatom Tržaške unije, da bi na ta način mogla tudi ta skupina sodelovati v volilni kampanji. V nediljo je bilo zborovanje NSL tudi v Bazovici, kjer je domačinom in izletnikom govoril tov, Franc Stoka. Sinoči je bilo na Konto-velu volilno zborovanje Neodvisne socialistične liste, katerega se je udeležilo veliko šleviio domačinov. Govoril je tov. Franc Stoka, ki je predvsem omenil izboljšanje političnega položaja v svetu in razne razveseljive dogodke, ki ugodno vplivajo tudi na naše domače razmere. Poudaril je, da neodvisni socialisti pozdravljajo ta razvoj in pomiritev in da bodo konstruktivno sodelovali z vsemi napred-nirrti silami za rešitev številnih vprašanj, ki tarejo delovnega človeka, tako Sloven ce kot Italijane. Govornik je nato obrazložil program neodvisne socialistične liste, na kateri kandidirajo zaslužni in preskušem antifašistični borci ter orisal nekatere stranke, ki nastopajo na volitvah v tržaški občini. Pri tem je kritiziral vodstvo SDZ, ki se druži z vladna koalicijo. Na volilnem zborovanju PSI, ki je bilo v nedeljo v Boljun-cu, se je tajnik tržaške federacije Teiner obregnil tudi ob naš list in napadel tov. Franca Štoko zaradi neke konstruktivne opazke glede volil, nega programa tržaške federacije PSI. Ne maramo vračati milo za drago in polemizirati. Vsekakor se govornik lahko sam prepriča, da nje govi osebni izpadi niso bil' umestni in utemeljeni, da ne sluzijo pomiritvi, medsebojnemu spoštovanju in sodelova. nju naprednih sil. NEDELJSKO VOLILNO ZBOROVANJE LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI V NABREŽINI Dr. Agneletto izdal skupne interese domačinov v narodno ogroženi devinsko-nabrežinski občini Kako so se vodila pogajanja za sodelovanje na skupni kandidatni listi - Prvo zborovanje Liste demokratične enotnosti v Velikem Repnu in zborovanje v Borštu Na trgu v Nabrežini je bilo v nedeljo popoldne prvo večje zborovanje Liste .občinske enotnosti, ki mu je predsedoval Danilo Radovič. Z balkona občinske knjižnice, ki so ga za volitve spremenili v govorniško tribuno, je prvi govoril Alojz Markovič, ki je najprej izrazil obžalovanje. da ni prišlo do širše občinske liste, v kateri bi bile zastopane tudi druge slovenske in italijanske stranke ter gibanja. Govornik je nato poudari nujnost, da pride občinska uprava v roke ljudi, ki ne čutijo nacionalne mržnje do nikogar, ki bodo znali občino upravljati nepristransko in ki se bodo borili za napredek vseh vaščanov, posebno pa delavcev in kmetov. Obvezal se je, da bo Lista občinske enotnosti demokratično upravljala občino ter da bo skrbela za koristi vseh občanov brez vsake diskriminacije. Govornik je nato poudaril nujnost, da mora biti župan čimbolj povezan z ljudstvom ter da mora posredovati mnenje prebivalstva pristojnim oblastem v najrazličnejših primerih. Pri tem je obtožil sedanjega župana Terčona, da ni interveniral v primeru odpustitve Ferruccia Grattona, ki ga je podjetnik Sonzogno na mestu odpustil z dela, ker je 1. maja izobesil rdečo zastavo. Poudaril j«, da bi moral župan posredovati ogorčenje prebivalstva nad tem ukrepom pristojnim oblastem ter zastaviti vse svoje sile, da bi odpuščenega delavca zopet sprejeli na delo. Svoj govor je Markovič zaključil si pozivom, da naj občani de-vinsko-nabrezinske občine oddajo svoj glas Listi občinske enotnosti. Za njim je govoril kandidat italijanske narodnosti A-driarvo Oliva, k: je pojasnil, zakaj kandidira na Listi občinske enotnosti. Poudaril je, da je Lista občinske enotnosti v devinsko-nabrežinski občini dokaz, da lahko in da morajo ljudje različnih političnih in verskih prepričanj, Predvolilno FANFANIJEV A OGULJENA PESEM Tajnik Krščanske demokracije, ki je govoril v nedeljo zvečer na Trgu V ni ta, je zaključil svoj govor s pozivom na Tržačane, naj tudi na prihodnjih volitvah izrazijo svojo solidarnost rimski vladi, da bo do s tem potrdili svetu, da je Italija pripravljena hodili po poti svobode in miru, To so bile edine besede v vsem Fanfanijevem govoru o Tržačanih, Ves ostali del govora je Fantiim posvetil polemiki s komunisti in Nenni jevimt socialisti, oziromu pro-imomunisiivni gonji, ki jo vodja italijanskih demokristjanov vodi, da bi za vsako ceno preprečil kakršnokoli zbhzanje mnenj med naprednimi socialističnimi silami v Italiji in ilemokristjansko množico. Sicer se je ta dvogovor zacei ze z izvolitvijo Gronchija za predsednika republike, kar je Fanfanija m njegovo skupino na vodstvu Krščanske demokracije, njihove zaveznike in ie posebno monopolistične kroge, ki Fan-/inujo podpirajo, spravilo iz tira. Zato je postala tedaj e-ama njitiova naloga torba proti vsem napteilnun silam in ne samo proti socialkoom-nistom, da bi preprečili kakršnokoli odprtje na levo. To je Fanfani v nedeljo odkrito pokazal. Na tržaške težave, gospodarsko krizo, izvajanje posebnega statuta londonske spomenice, pravice Slovencev in mnogo drugih vprašanj, ki težijo naše mesto, je Fanfani popolnoma pozabil. Zanj naj Tržačani samo izrazijo njegovi stranki in vladi «solidarnost». Tržačani bi morali biti srečni in počaščeni, da jim nudijo to uprednost«, da jim dovolijo, da se lahko szahvah-jo» rimski vladi za »popolno« razumevanje tržaških potreb. Za demokristjanskega tajnika 20.001) brezposelnih ni nobeno vprašanje, beg tržaškega kapitala iz Trstu ni nič posebnega, pristanišče brez svojih ladij predstavlja posebno «ugodnosti) in »značilnost«, ki jo nudijo samo Trstu, kriza velike, srednje in male industrije, trgovine na debelo »n na drobno, zahteva integralne proste cone, teritorialna avtonomija, preganjanje antifašističnih borcev, zanikanje pravic Slovencem, vse to so ie izmišljotine «sovražnikov Italije-» in jih zato tajnik Krščanske demokracije, niti ne omenja. OSAMELI KRICAC Dr. Agneletto mlajši je včeraj začel na Opčinah volilno kampanjo liste, katere nosilec je dr. Agneletto starejši. Prof. Mamolo, ki je bil v »Demokraciji« najavljen za uradnega govornika, ni nastopil. Inž. Sosič, ki bi moral prav tako govoriti, kot je bilo najavljeno po zvočnikih, se je omejil na nekaj nerazumljivih besed, tako da je dr. Agneletto mlajši praktično začel in končal, ne da bi mu kdo samo enkrat zaploskal. Vtis, ki ga je zapustil dr Agneletto mlajši po svojem prvem volilnem zborovanju, je bil porazen. Njegovi lastni simpatizerji so se čudili divjaškim izpadem, posuroveli govorici, banalnim izrazom, brezmejnemu sovraštvu proti «Titovi Jugoslaviji», ki je d halo iz vsakega stavka njegovega govoru. Čudili so se, da je slovenski inteligent padel na tako nizko stopnjo, da ie uporabljal žargon, vreden histeričnega kričača, hujšega od vseh tmisinov*, ki čebrnjajo v teh dneh po tržaških trgih. Zuto bosta stranko Agne-lellov sMessugero Venetov m »Piccolo« odslej še bolj hvalila. Tako ga je na primer «11 Piccolo» 2- marca 1956 zelo navdušeno pohvalil, ko je meti drugim napisal dobesedno*. uNa izjave dr- Gruber Ben-cove je ironično reagiral župan, ki je nato predal besedo »demokratičnemu« Slopen-cu odv. Apnelettu. sVsaj vi govorite nekoliko za nas*, je dejal z nasmehom ing. Bar-toli. In res, zanimive izjave je dal »leader« slovenskih antikomunistov . . .» Tega včeraj Agneletto ju-nior ni upal povedati. Bo prihodnjič pogumnejsi? ljudje, ki pripadajo različnima etničnima skupinama, skupno sodelovati pri upravi občine, ne toliko v interesu pristašev posameznih gibanj in strank, kot predvsem v interesu prebivalstva, v interesu delavcev in kmetov ter pristavil, da ta lista stremi za mirnim sožitjem in aktivnim sodelovanjem med Slovenci in Italijani, ki je nujno ne samo v devinsko-nabrežinski občini, temveč na vsem Tržaškem ozemlju. Program Liste občinske e-notnotti je nato obrazložil tov. Srečko Colja, ki je dejal, da se bodo kandidati te liste potegovali za najširšo občinsko in pokrajinski avto- nomijo, s ciljem, da postanejo občani dejanski gospodarji občine. Poudaril je, da je devinsko-nabrežinska občina pasivna, ker tudi njo teži huda gospodarska kriza in je zato država dolžna občini priskočiti na pomoč, ne da bi s tem okrnila njeno pravico do avtonomije. Poudaril je, da nalaga občinski upravi nova in vedno težja bremena množično naseljevanje tujcev, čeprav ni za to naseljevanje nobenega gospodarskega o-pravičila, temveč le izključno politično, ki je raznarodovalnega značaja. . Tov. Colja je nato poudaril zahtevo po spremembi zakona o občinah in reformi zakona o lokalnih financah, ki mora sloneti na načelu, da odstopi država občini del svojih dohodkov, in sicer v višini, ki je za vzdrževanje občine potrebna. Omenil je tudi naraščajočo brezposelnost, porebn.o med mladino, ter zagotovil, da bo Lista občinske enotnosti napela vse sile. da se tudi našemu kmečkemu človeku zagotovi ustrezna zdravstvena oziroma socialna zaščita, da se v okviru možnosti zagotovi potrebna materialna in druga pomoč siromašnim občanom, da se poskrbi za nepreskrbljene starejše občane v domu onemoglih. ki se mora čimprej zgraditi. Treba bo vzpostaviti čim tesnejše odnose medsebojnega plodnega sodelovanja med prebivalstvom obeh narodnosti, na osnovi katerega bi bil občini zagotovljen nadaljnji uspešen razvoj. Za dosego tega pa je treba v prvi vreti doseči uveljavitev narodnostne enakopravnosti, ki je zajamčena tako po londonskem sporazumu kot v republiški ustavi. Vodstvu SDZ ne gre za ideje temveč za strankarske interese Zadnji je govoril Drago Le-1 giša, ki je analiziral politični položaj v devinsko-nabrežinski občini in iz tega izvajal določene zaključke. Tako je ugotovil, da se je v zadnjih letih etnični sestav te občine popolnoma izmaličil, predvsem zaradi naseljevanja tujcev, kar je razvidno iz naslednjih številk: na novo je v devinsko-nabrežinski občini vpisanih okrog 900 volivcev, od katerih je 600 priseljencev. Jasno je, koga bodo ti ljudje volili. Pri zadnjih volitvah je italijanska lista «Tor-re», v kateri so združeni Italijani — od socialdemokratov do neofašistov — nabrala 625 glasov, danes pa nekateri trdijo, da jih bo dobila 900, 1000 ali celo 1300. Iz tega jasno sledi, da nobena slovenska ali domača politična skupina ne more na volitvah premagati te močne formacije, če nastopi ločeno. Zaradi tega smo bili prisilj'eni, da smo v naši občini skušali sestaviti tako listo, ki naj bi zajela vse obstoječe politične stranke in skupine. Na žalost so se ta pogajanja v zadnjem trenutku razbila, ker se ni bilo mogoče zediniti, koliko svetovalcev naj ima ena ali druga skupina. Drago i-egiša je nato ugotovil, da je SDZ že od vsega začetka pogajanj kazala neko priTrito nezadovoljstvo in sumničenje do ostalih skupin, češ da jo hoče ta ali oni prev u iti. Z neverjetno samozavestjo in brez čuta za odgovornost je župan Terčon 36 ur pred zapadom roka za vla. ganjz kandidatnih list kot predstavnik SDZ odbil zadnji predlog, ki se je glasil: KP 6 kandidatov, SDZ 5, NSZ 3. SKSZ in SNS 2 kandidata Zupan Terčon je ta predlog odbil, čeprav odgovarja dejanskemu stanju in je morda celo preveč ugoden za somišljenike dr. Agneletta. Toda danes, ko je stvar mimo, in ko lahko trezneje presodimo celo stvar, lahko ugotovimo, da vodstvo SDZ ni nikoli hotelo in nikdar resno mislilo, da bi prišlo do skupnega nastopa. Dokaz k temu najdemo tudi v «Demokraciji». ki je pred in celo med pogajanji pisala, da se ne bo SDZ na volitvah vezala z nikomer, niti v Trstu niti v drugih občinah. Tako je ta ukaz ali bolje rečeno direktiva dr. Agneletta obveljala tudi v narodno ogroženi devinsko-nabrežinski občini, čeprav se je proti tej izdajalski potezi izrekla večina dobro mislečih in treznih pristašev SDZ. Govornik je nato omenil, da bodo gospodje iz SDZ sku. šah prikazati dejanski položaj v popolnoma drugi luči, morda v smislu protikomunistične borbe. Kdor jih ne pozna, bi lahko sodil, da so les iskreni, toda kdor jih pozna, ta ve, da se za njihovimi lepimi besedami skrivajo drugi cilji. Pri tem je govornik omenil primer iz volitev leta 1952, ko je SDZ z gospodovi Terčonom na čelu v 24 urah zatajila prej sprejete obveznosti, izdala svoje zaveznike ter se povezala z drugo politično skupino. Ali pa drugi primer, ko je sredi pogajanj za sedanji skupni nastop v Nabrežini neki predstavnik SDZ dejal predstavnikom KP; ((Veste kaj gospodje! Napravimo takole; KP in SDZ sta najmoč. nejši skupini v občini. Imamo na razpolago 16 mest, razdelimo si jih na pol. Vi dobite 8 kandidatov, mi 8 — fifty-fifty». «In ostali?«, je osebno pristavil predstavnik KP. «Naj ostanejo doma«, je bil odgovor- Iz tega torej jasno sledi, da vodstvu SDZ ne gre za idejno borbo, ne gre za plemenito tekmovanje dveh različnih ideologij temveč samo zato, da bi še nadaljnja štiri leta vedrilo in oblačilo v občini ter ščitilo predvsem svoje strankarske interese. Toda mi danes ne potrebujemo mevž, ljudi brez hrbtenice, ljudi, ki se pokorijo kakršnemu koli več ali manj upravičenemu ukazu prefekture. Danes potrebujemo ljudi, značaj-neže, ki se znajo potegniti /a naše koristi, za naše potrebe ter za naše pravice. Zato bodo vsi dobro misleči pristaši SDZ, ki jim je jasno, da nam gre voda v grlo, uvideli nevarnost, ki grozi našemu narodu ter spoznali, da je korist naroda važnejša kot korist Agnelettove stranke. Lepo uspelo zborovanie liste občinske enotnosti je bilo večer prej tudi v Sempolaju, kjer sta o istih vprašanjih govorila domačina Dušan Furlan in lbin Skrk. Prvo volilno zborovanje je bilo tudi v Velikem Repnu, kjer sta v nedeljo popoldne za Listo demokratične enotnosti govorila Ludvik Guštin in Veljko Guštin, zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov, je otvoril Silvester Škabar, za njim pa je spregovoril Ludvik Guštin, ki je prikazal sedanji politični položaj ter razloge, ki so privedli do skupnega nastopa vseh demokratičnih sil. Govornik se je še posebej zaustavil pri vprašanjih, ki zadevajo občinsko problematiko, programske točke Liste demokra. tične enotnosti ter polemiziral z drugo skupino, ki se je v tej občini predstavila volivcem. Več je o tem vprašanju govoril drugi govornik, ki je prikazal, da lista, ki bo na glasovnici označena na drugem mestu, ne more zastopati interese prebivalstva repen, taborske občine, kajti očitno je. da je bila ta lista ustanovljena z namenom, da brani predvsem svoje lastne interese, ki nimajo nič skupnega s težnjami velike večine prebivalstva repentaborske občine. Tudi Veljko Guštin je pozval občane, da glasujejo za listo demokratične enotnosti, ki je edina porok, da bo občina prišla dejansko v roke ljudstva. V soboto zvečer je bilo v Borštu volilno zborovanje, ki ga je sklicala občinska demokratična lista. Zborovanje je otvoril Vaški kandidat na omenjeni listi Urh Hrvat, ki je pozdravil navzoče, omenil izboljšanje svetovnega položaja in najnovejše dogodke. Nato je poudaril, kakšen pomen in važnost ima v dolinski občini za njen napredek in razvoj skupen nastop demokratičnih skupin in strank na sedanjih volitvah. Za njim je spregovoril vaški kandidat Miran Kuret, ki je govoril v glavnem o narodnih pravicah Slovencev na Tržaškem, o solskem vprašanju, ki še čaka na ugodno rešitev kljub obljubam najvišjih predstavnikov rimske vlade in o določbah Posebnega statuta, za uveljavitev katerega, se bo-bo predstavniki občinske demokratične liste dosledno in vztrajno borili ob podpori vsega prebivalstva. Zadnji je govoril sedanji dolinski župan in kandidat na omenjeni listi Dušan Lovriha. Predvsem je obrazložil, kako im zakaj je prišlo tudi v dolinski občini do skupnega nastopa raznih skupin in strank z demokratično listo. Omenil je razne razveseljive dogodke v svetovni politiki, ki vlivajo človeštvu novo upanje in nove perspektive mirnega sožitja, kot n. pr. sestanek štirih v Ženevi, zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, razvoj socialističnih sil v svetu, itd. Nato je podrobneje analiziral politične in gospodarske razmere na Tržaškem in pri tem kritiziral SDZ, ki še vedno trdi, da je edina zaščitnica Slovencev in da je na .volitvah edina slovenska lista, čeprav se njen voditelj vedno bolj druži z demokristjani rn liberalci, ki niso bili še nikdar naklonjeni Slovencem. Končno je govornik obrazložil glavne točke programa, za katerega se bodo borili predstavniki liste. Otrok v resnem stanju zaradi nerodnega padca V spremstvu matere so včeraj \ zjutraj pripeljali v bolnišnico 2-letnega Sergia Delira s Trga Liberta 9, ki je malo prej med igranjem v bližini doma padel in z glavo udaril ob tla. Zaradi udarcev na glavi in bruhanja so zdravniki sprejeli otroka na prvem kirurškem oddelku in so si zaradi njegovega stanja pridržali v sobi št. 5 v pritličju sodne palače in ki je bila odlična igralka harmonike, so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, od koder bo daner popoldne ob 16. u-ri pogreb. Kako pa je prišlo do nesreče? Točne vzroke bo morda težko ugotoviti, vendar so preiskovalni organi, to je karabinjerji iz Nabrežine, mnenja. da gre največ krivde pesku ob cesti. Fonda je bil s prijatelji namenjen proti Sempolaju, a pred vasjo je opazil naproti vozeči avto in da bi mu prepustil prostor, se je umaknil popolnoma na desno stran. Tu pa s-o kolesa zdrsnila na pesku in ko se je šofer zavedel nevarnosti, je takoj zavil proti levi, vendar je bilo že prepozno. Ko so kolesa zašla preko roba, se je vozilo prevrnilo in Ha-nakova, ki je sedela poleg šoferja, je večkrat z glavo u-darila po železnem ogrodju. 1HK3JQ0® Hossetti. 15.00: «Kentuckyja< B. Lancaster. D- Lynn'_ . Excelsior. 15.00: »Človek 2.1 roko«. F. Sinatra. E- ^ E. Parker. . b, Fenice. 15.00: «Zaradi tem ubi'1«, B. Lancaster, -• talne. „ „ v«i Nazionale. 15.00: »Brez E. Hirsch. B. Hale . Filodrammatico. 16.00: zlatih mest«. M. Rentne, Quinn. ... ,fti Supercinema. 16.00: «Ni s P Lauri«, K. Calhonn. . Arcobaleno. 16.00: «Rdeci P P. Medina. B. C abot. Astra Rojan. 16.00: lovci«, R. Scott. D D™’ Capitol. 16.00: «Prostrana rija«. Walt Disney .. Cristallo 16.00: »Sebičn«’’ Bose, A. Closas. Mlado« prepov. u-i Graitacielo. 16.00: «Odnenas nadaljuješ«, Toto, B. urar Bongiorno. Alabarda. 16.00: »Na,pon Far VVesfcu«. E. Ta.vlor. ^ Ariston. 16.00: «Morilno S. Tracv. R. Widmark Armonia. 15.00: «Yankee v J. Chandi er. R- Flejnljk Aurora. 16.00: »Dogodi vsciw dvoru«. M. Kock, M.. UVl/rU», IVI f\LA rv, Garibaldi. 15.30: »Sinovi tn tirjev«. C. Wiilde. _M.^_ ^ Ideale. 16.00: «Canaris». A. Hoven .>ina Impero. 16.00: «Do*o®v9M» dvoru«, M. Kock. VOLILNA ZBOROVANJA DANES Neodvisna socialistična lista: Školjet - Ul. dello Scoglio ob 18.30 - Vladimir Kenda in Bogo Samsa; Lonjer ob 20.30 -dr. Jože Dekleva; Padriče ob 20.30 - prof. Zorko Jelinčič. KP: ob 20. uri v Ljudskem domu pri Magdaleni - Vidali in M. Bernetič; ob 19.30 pri hišah INAIL pri Sv. Soboti - prof. Sema; ob 20.30 Pod-lonjer. Ul. Chiesa - Gombač in P. Burlo; ob 19. na Greti v Ul. Bonomea - Muslin in Gerlanc; ob 20. Largo Asca-nio Canal - Radich in Jole Deferri: ob 19. Ul. Piccardi vogal Ul Donadoni - M. Pu-gliese; ob 19. Sv. Jakob, Ul. Lodole, vogal Ul. Muraglione - Cattonar; ob 20. Rojan, Ul. Ginestre vogal Ul. Giacinti. Lista «Frausin»: ob 19. uri Žavlje C Prodan in A. Bressan. Radikali: ob 19. uri Šentjakobski trg odv. Guido Tibe-rini in dr, Mario De Marchi. tfliG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 10. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdel-ska cesta 7 na splošno željo občinstva ponovitev drame Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA, povest dramatiziral JOŽE BABIC Režija: JOŽE BABIC Scena: JOŽE CESAR Zadnja uprizoritev v Trstu KLAVIRSKI VEČER 13-letne pianistke M A RJ A NE BOLKO v petek dne 11. maja ob 20.30 v dvorani ridot-to »Politeama Rossetti« Na sporedu so skladbe Beethovna, Chopina, De-bussyja in Tajčeviča. Nabava vstopnic v Ul. Torrebianca 21-IL, Bolko, tel. 31-315 in 1 uro pred nastopom v dvorani. Italia. 16.00: «Okno na G Kellv, J. Stewart. S. Marco. 16.00: «OsvOJitev „,soljstva», ,pi Kino ob morlu. 16.00. nokturno«. B. Stanwy»' Mac Murray. ijt Moderno. 16.00: «Lov n* C. Grant, G. Kell.v. jj( Savona. 15.30: «Oaza». .gan, P. Brasseur. v T0Zi Viale. 16.00: «Tatica», F L. Bourdin. or-z r Vittorio Venelo. 16.00: šitve«. R. Taylor, J. Belvedere” 15.30: »Stal* l7>' Holden. . .odd- Marconi. 16.00: «f:ka2e,'a,pn V. Johnson, G. De HaLcjjiii> Massimo. 16.00: «Pod V1 J. Cagney. V. Lindfoj& g Novo cine. 16.00: «Teodor3'-M C anale, R. • BaldW- rjj Odeon. 16.00: «Alvaro. al« r ši gusar«. Rascel. Radio. 16.00: »Angeli*«5 P. Infante. E. Guire. A Venezia. 15.30: «Sinha Duarte, E Lase. „ »Mj*-Skedenj. 18.00: »Nemim« nje«. TOREK, 8. maja 1956 TltlST l*0»TAJ-4 jjjO Cergofrjn*»f Predavanje; 12.10 Za A nekaj; 12.45 V sV«L“(,V' Ja 12.55 Melodije f.'L^o 'Ple*J Glasba po željah: U-". jeli* čajanka: 18.00 B1*!* Pierra Fouinierja; m: Sonata op. 27; 0lf’ ameriški odmevi: 19;°ifreda Gina Marinoizzija ih , rtsPj Gina Mariniuzzua n* ..j,, vclC,j selle; 19.15 Zdravnisk* M 19.30 Pestra glasba; 20.w fn 20 ns Rumh„ in sambe- ^ 1 20.05 Rumbe m »a«ffljt Koncert pianistke Mir gj#., nove; 20.50 GlasbeM ^1 21.00 Hugo von .H«“®V)" «Naprodaj nisem«. l^r 23.00 Nokturni. ■I’ It B* T >■ . iDjj 12.30 Godalni orke®jKa: ,8i Tržaška kulturna kr°"i priljf Spored za otroke: l?-3 ljene melodije; 19.5« ofk pevci: 21.05 Koncert . viv Tržaške filharmonije^ 1 stvom L. Toffola: nist Gianni Zafred, ':K ,4.15. „1(1. Slovenska poročila- . U-Italijanska poročila- • JUtll' '7.40. 22.30 Liub življenje - I - i«.lO ,»3 « opernih melodij; .. ga* |ru , 1, M , Fabio Filzl šteV' ’ dfit 37-808. „-cf: ni* r>‘ PRODAM ZEMLJb 0 PRODAM z-tl”Tk:V. "J Fiascone. 3 tl®«jjj q 1-51 — 1 . -a - - 1 — e 'A t 1 r idOLDIiC« v*- .j gled, telefomirat' zahva*"- j* , se vs$i p 1 Zahvaljuj etn«? zt^1 ki so na ni« i spremljali * < rfU - Posebne P8 ! in darovalce01 dbu**V i 8.5.1956' 1 Emilifo Nabrežina. — 3 — R. ma.ia 19&8 POMEMBEN DOGODEK covo potovanje v ranz Francoski politični in kulturni delavci o pomenu obiska maršala Tita Naj navedemo nekaj misli znanih francoskih javnih in kulturnih delavcev, ki so jih e~ti izrazili ob priliki uradnega obiska predsednika jugo-s ovanske republike, maršala Tila, prijateljski deželi Franciji, Tako je na primer, podpredsednik francoske vlade, plER MENDES-FRANCE, dejal-. «0bislc maršala Tita je vzbudil v Franciji veliko zanima-nle tako zaradi njegove moč-ne osebnosti — ki so jo občuti vsi oni, ki so imeli priložnost biti v njegovi bliži-kakor tudi zaradi globok« privrženosti francoskega naroda narodom Jugoslavije. Mnogo je vezi, ki spajajo Basi dve državi: stotisoči Birtvih, padlih v dveh svetovnih vojnah za skupno •tvar, skupna borba proti isti okupaciji, ista ljubezen za •vobodo in pravico. Nobena dežela ni bila več-1* od Jugoslavije, ko je pred Bakaj jej; — p0(j pritj_ •kom ostrih groženj na več *°t dva tisoč km dolgi meji ~~ odbila, da poklekne. TaKa '•kušnja, ki jo je Jugoslavija prestala s tolikšnim juna-Vo®, zasluži občudovanje Prijateljev in spoštovanje na-'Protnikov. Od tedaj so se narodi Jugoslavije, pod dinamičnim v°6stvom in po svojih lastnih Pretodah, posvetili z izredno Srečnostjo delu za mir. Nje-*®yi voditelji se s svojim po-. embnim pogledom na vpra-*Sftja sodobnega sveta trudijo nadaljevanje teh naporov * Področju mednarodnih od-t i05ajev. ^ osebnosti maršala Tita °hiravljam odličnega državnika tiil in dostojnega predstav-■■k dežele, ki je zaradi svo-'! nezlomljive hrabrosti m einenitih teženj poklicana, odigra veliko vlogo v iz-®dnji boljšega in miroljub-,sa »veta«. Ita ^ BALIN, francoski ve-"•latiik v Beogradu, je drugim dejal: jeziku komunikejev in "led . »V hf8v Predstavlja pozivanje na d Jateljstvo včasih le konven-^palno formulo. Govoriti o j. 'Isteljstvu pa pomeni za ncijo in Jugoslavijo živo ?• boko stvarnost. To pri-*lstvo je skovano v skup- "■h »o !či ■zkušnjah, v borbah, ki ** vodile ramo ob rami do za isti ideal: za neod-b0n°st domovine in obram-*Vobode. Ali se spričo te-^^Bioremo čuditi, če se juto^ Planski in francoski na-ijt čutita tako blizu drug j *e6a, če ijnata isto ljube- V do I lil; pije svoje dežele, iste tra-ponosa, ko pa sta de-ii(0 ‘Mo nesrečo, isto slavo, 1 ht uPanje? V oboroženem [ vta u se ie rodilo njuno Vj,?einno prijateljstvo. Toda i( ,° Prijateljstvo, pa naj oo j( . ako iskreno in krepko, ' fis.reba podpirati in krepiti, lijj asnii pogoji so ugodni za il(e r*zvoj tako na gospodar-i Nit'- k°* na kulturnem' ;n jjnnem področju«. ■ c0j(. N CASSOU, znani fran- **rtii b'satelj in napredni knl-dejQj delavec, je med drugim Irenutku, ko predsednik Hov, Prihaja v Francijo, je naravno, da tisti «r&ri naravno.. foVoCozk ki so odobravali nje-ttort stališče, ko je bil an k.V*1«! Sh S, ’et tako ogorčenih na-• napravijo kratek pre- )« : e Preteklosti, Jugoslavi-Vtijj® bila tedaj dala svetu Poduk, o katerem je ltajaj PtPogo razmišljati. Po-ijtj a ie. da zgodovina ni le ItiHj raznih sil, ampak da med P»vSf? s,larni obstaja tudi sila t*tavjrn moralnega značaja, ki j 'i je 0 ’Sra svojo vlogo in i Ju ne smemo podcenjevati j !aSala°Slaviia Je tedaj razp.i-■ bil Sam° z cno silo, in to * Nt 0 Prepričanje v pravilih, j Sv°jega stališča. Vedela v lttla prav, vztrajala it *rrian Svojem prepričanju, m lil a-tli apb 'evelli ni sam in edi- 8ar 'te'l političnih znanosti, ti u<= 'Sar ‘Vojj,, Posvete IfcL «0 v°jit' “"“vete bi 1 razne vlade mogle o-Obstaja v,1lilto politično načelo »In,j. °n ni poznal in ki se ^'bil.np 1° v čisti teoriji tj' amPak tudi v politiki. "V„rjPodročju konkretnih ; Or,. deistev in stvarnosti, t “‘*bnd imet; v«r- a'ievati v tem smislu meti vedno prav Pr°a* mora položiti orož-Vf«te voljo tako čudne J,vatj a volja je zares ne-“tts P1'. ker to ni volja ne-Vr,lja “čnega despota, ampak ll‘,rrifja rna.ihnega osamljenega ki je ogrožen in se «S, v resnem položaju. In 'ttii>| j a mali narod, ki je hčf, e svojo lastno vero, je “^žje žtnagal. Vrnili so mu "'•ne Negov voditelj pa po-V“l'VihP °n od razsodnikov .’ , Tu s n,ednarodnlh stvaren a'Jen 1 jp odigral neki zelo ttter lst'* so zaradi tega v*i4lle ° razburjent, njihove *** litn 'n mehanične sheme ne morejo nuditi po- jasnila. Realizem ne bi bil to, kar je,‘če bi v svoje pozitivistične račune vnesel tudi neizpodbiten poseg določenih idealnih sil: pravice, resnice in zdrave pameti. Le-te sicer ne vodijo sveta, vplivajo pa na njegovo vodenje, in vsakršna zgodovinska razlaga sveta mora upoštevati njihov vpliv. Ta vpliv ima svoje poti in svoja lastna sredstva, in pogosto se dogaja, da postane težišče dogajanja. Uresničenje te možnosti pomeni za človeškega duha in stvar človeka ogromen korak naprej«. V intervjuju z dopisnikom beograjske «Politike» je predsednik francoske vlade, GUY MOLLET, tako-le označil pomen obiska maršala Tita: «V teh poslednjih letih se je pokazalo, da imata Jugoslavija in Francija mnogo globljih razlogov za sodelovanje. Ftari spomini, ki izhajajo iz skupnih borb v prvi svetovni vojni, tradicionalne vezi, ki so od tedaj spajale naša dva naroda in borba, ki smo jo skupno vodili v času druge svetovne vojne za neodvisnost naših dežel, so mogle samo okrepiti občutek globoke solidarnosti med našima deželama. V času, ko še obstajajo na našem kontinentu in v ostalem svetu številni spori, smatra moja vlada, da je obisk maršala Tita ne le potrdil staro prijateljstvo, ampak tudi nudi priložnost za iskreno iskanje sredstev, ki naj prispevajo k zmanjšanju medna, rodne napetosti... Franclja In Jugoslavija ima-i ta mnogo razlogov za sodelovanje. Predvsem moram podčrtati njuno skupno skrb za vzpostavljanje miru in dejanske varnosti v Evropi in v ostglem svetu... Sodelovanje med obema našima deželama se mora razvijati na osnovi neposrednih odnošajev med našima deželama, v skupni akciji v okviru mednarodnih organizacij, kakor tudi v okviru evropskega sodelovanja... Naši deželi sta prevečkrat hudo trpeli od vojne, da ne bi pripisovali največjega pomena iskanju sredstev, ki ni bila v stanju odstraniti vire spopadov... Francoska vlada je pripravljena iskati rešitev vsen vprašanj, ki se postavljajo v svetu, s pomočjo razgovorov. Zapadno zvezo je treba ohraniti brez nikotina, hkrati pa je treba neumorno iskati vsako priložnost za razgovore z Vzhodom. Ce bodo vlade, v teku teh razgovorov, izpričale nujno iskrenost in dejansko željo po sporazumu in fe bodo upoštevale svobodno izraženo voljo narodov, sem. prepričan, da bomo mogli napraviti ogromen korak naprej k vzpostavljanju miru in varnosti v svetu. Osebno sem imel veliko korist od razgovorov, ki sem jih imel z maršalom Titom pred nekaj leti, ob priliki svojega obiska Jugoslavijie. Veseli me, da se bom mogel ponovno razgovarjati z njim o vseh velikih mednarodnih vprašanjih«. / OB SO-LKTNIEI USTANOVITVE »UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA TRST IN DUPLICO« Politično, kulturno in prosvetno delo nurekuje nušim šolnik Na openski postaji se je «plavi vlak« ustavil le nekaj minut. Tu so predsednika Tita pričakali jug. veleposlanik v Rimu dr. Cernej, jugosl. generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak, predstavnik italijanskega notranjega ministrstva in razne druge osebnosti. Predvčerajšnjim, v nedeljo, pred petdesetimi leti, — tudi takrat je bila nedelja, — se .i* zbralo slovensko učiteljstvo iz Trsta in okolice v prostorih ((Trgovskega izobraževalnega društva« in si ustanovilo ((Učiteljsko društvo -:a Trst in okolico«. Nekoliko pozno so dobili slovenski šolniki v Trstu svojo stanovsko organizacijo, saj je bilo prvo slovensko učiteljsko društvo ustanovljeno v Ljubljani že konec leta 1860; prvo okrajno učiteljsko društvo pa v Celju leta 1887. Ko se je Tržaško učiteljsko društvo ob ustanovitvi prijavilo v članstvo «Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev«, je imela ta zveza včlanjenih že 35 strokovnih društev slovenskih in hrvaških (istrskih) prosvetnih delavcev. Tržaško učiteljstvo je svojemu društvu začrtalo obširen program, ki je prekoračil okvir stanovsko politične organizacije: društvo se je živo zanimalo tudi za ljudsko prosvetno delo, pomagalo ustanavljati ljudske knjižnice m predavanja. V svoj program je vneslo tudi nalogo, da bo gmotno podpiralo nadarjen učence. Ves čas svojega obstoja je ((Učiteljsko društvo za Trst in okolico« združevalo vse slovenske učitelje ne glede na politično in svetovnonazorsk opredelitev posameznika. Tržaški prosvetni delavci so zna. li ohraniti enotnost svoje sta novske organizacije tudi te- IMAJO HORMONI SVOJO BESEDO TUDI PRI PREPREČEVANJU RAN NA ŽELODCU? Cima želodcu i nadlega civiliziranega Leto za letom producira želodec po eno tono želodčne kisline • Dieta je še vedno uspešen način zdravljenja, ker vsaj preprečuje mehanično draženje sluznic Jeza udarja na želodec je star ljudski izrek, ki se tudi v moderni medicini uveljavlja. Ulkusna bolezen, pod katero razumemo čir na želodcu in dvanajstniku je postala danes prava nadloga za civilizirano človeštvo, ki pomenja pravo gospodarsko zlo. Zaradi ulkusne bolezni so samo v Muenchenu izračunali za preteklo leto 150.000 izgubljenih delovnih 'dni, kar pomeni denarno izgubo za 1 in pol milijona mark. Med obolelimi za čirom prevladujejo moški, kajti ženskih bolnikov je samo ena četrtina. Tisti, ki delajo ponoči, obolijo osemkrat bolj pogosto kot tisti, ki vršijo svoj poklic podnevi. Tudi med ženami najbolj obolujejo tiste, ki so v službi. To je ja*en dokaz, da povzroča ulkusno obolenje predvsem gonja za uspehom in nagel tempo modernega življenja. Toda ne samo razburjenje v poklicu ampak vsa negativna čustvena razpoloženja kot strah in žalost ter negodovanja lahko poleg drugih vzrokov povzročajo čire. Posebno ogroženi so tisti ljudje, k> se- v svojem poklicu ne počutijo dobro in so nezadovoljni s svojim delom. Psihosomatika, to je veda, ki proučuje vzročno zvezo med duševnostjo in boleznijo, nam lahko tozadevno postreže z obsežnim dokaznim materialom. Želodec je močna vreča, ki predeluje vse. kar pride vanj; fina in groba jedila, začimbe, alkohol, vroče in ledenomrzle tekočine. množico različnih zdravil, "5 Do Sežane je predsednika Tita spremljal predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. vse, kar ljudje, ki bolujejo za revmatizmom, nespečnostjo in drugimi boleznimi, zaužijejo. Dalje mora prebaviti tudi vse mikrobe, ki prihajajo iz raznih vnetnih žarišč v u-stih in nosu. Nerazumljiv čudež: leto za letom producira želodec vei kol tono želodčnega soka, vsak dan preteče skozi njega c-krog tri kilograme te ostre tekočine. Pri vsem tem ostane želodčno ostenje nepoškodovano, le pri ulkusnem bolniku je stena na določenem mestu občutljiva. Pri zdravem človeku obstaja namreč neko ravnovesje med ostrim želodčnim sokom in snovmi, ki preprečujejo, da bi ta ie-dek sok nažrl želodčno steno. Da bi rešili to uganko, so učenjaki mnogo eksperimentirali in končno ugotovili, da igrajo pri tem važno vlogo hormoni. Učenjaka Ivy in Sandvveis menita, da sta odkrila poseben hormon, ki ščiti želodčno sluznico. Drugi zopet mislijo, da želodčni hormon enterogastron zavira gibanje želodca in sekrecijo. Ta hormon naj bi vseboval neki «anti-ulkus-faktor», tako imenovani vitamin U, ki ga pa še do danes niso izolirali. Prebavila uravnava ravno tako kot delovanje srca, dihal ter žlez po od naše volje neodvisnega vegetativnega živčevja, poseben del v možganih, ki mu učeno pravimo metencefalon. Vegetativno živčevje tudi širi in oži ožilje. Ce se zavemo nevarnosti ali če doživimo močan čustveni pretres, tedaj se po metencefalonu avtomatično razdraži vegetativno živčevje: srce bije hitreje, pljuča hi-trije dihajo, čr^vo in želodec se krčevito stisneta. Pri mno- gih ljudeh razberemo razburjenost že z obraza: oni pordečijo ali pobledijo. Toda ne samo obraz, ampak tudi želodec lahko pobledi. Ta bleda mesta v želodčni sluznici postajajo sčasoma vedno manj odporna proti raznim škodljivim vplivom. Slabo prežvečeno, močno začinjena hrana, alkohol, nikotin in podobno lahko okvarijo tako želodčno sluznico. Tu poseže vmes tudi oste,r želodčni sok in začne prebavljati sluznico. V eni izmed 13 milijonov želodčnih kotanjic se prične proces. Želodčni sok razžre želodčno sluznico do globljih slojev v obliki majhne vdolViine. V tem primeru govori medicina o eroziji. Skoro vsak človek dobi enkrat kak tak defekt, toda tudi pri večini se to samo od sebe počeli. Le nekaj jih je, kjer samoobrambni mehani- zem telesa odpove. Groba hrana in drugi mehanični dražljaji večajo' defekt. Prav tsko razžira steno tudi pepsin in solna kislina, ki ju bolnik prouucira v večji količini kot zdrav človek. Iz majčkene ranice na želodčni sluznici nastane tako želodčni čir. Za pravilno vzročno in ne samo simptomatično zdravljenje čira, mora zdravnik poskušati najti vse vzroke, ki povzročajo preobčutljivost želodčne sluznice. Prav tako pa mora ugotoviti tudi vse vzroke, ki povzročajo nepravilno sestavo in produkcijo želodčnega soka. Klasično zdravljenje želodčnega čira predstavlja dieta. Ta je vedno uspešna, čeprav ne ozdravi vedno čira, vendar preprečuje mehanično draženje želodčne sluznice z neprimerno hrano. SIMFONIČNI KONCERT Tržaške filharmonije Popularen spored, italijanska violinska virtuozinja Gioconda de Vito in krstna izvedba skladbe nadarjene ga tržaškega avtorja Giulia Viozzija označujejo petkov simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga je pripravil dirigent Alceo Gtlliera. Spored je v prvem delu obsegal briljantno uverturo k Rossinijevi operi «ltali-janka v Alztru« ter priljub- POZIV VOLILNEGA URADA VOLIVCEM, KI SO SE PRESELILI Občinski volilni urad poziva vse spodaj navedene volivce, ki so svoj čas stanovali na poleg navedenih naslovih, naj takoj sporočijo svoj novi naslov in tako omogočijo volilnemu uradu, da jim bo lahko dostavil volilno potrdilo- Manfe Aurelio Ul. S. Lazza-ro, 17b, Munzato por. Zamarin Rina Str. Friuli 9-3, Marchiol Ada Corso Italia, 29, Marega Ferdinando Ul. G. Gozzi, 5, Marussi Ezio Ul. N. Machiavelli, 19, Marzari Andrea b.s. b. Maslo ved. Mahne Mana b.s.b., Mason Giulia Ul. C. Beccaria, 6, Masotto in Fer-foglia Amelia Ul. L. Ariosto, 3. Matrorilli Francesco Ul. fei Cavazzeni, 3, Mauro in Dort Germana Ul. S. Lazzaro, 19. Mazzari in Lodes Marcella Ul. Baiamonti 7-3, Mazzega Ezzelino Ul. delle Beccherie, 17, Medelin Giacomo Ul. Gij-cinto Gallina, 3, Memon Dar i-lo Sv. M.M- Spod. 624. Mica-lizzi in Sciuto Giuseppe Ul. Milano, 27, Miniussi Ippolito b.s.b., Mirk Giuseppe Ul. Val-dirivo, 23, Misckot Teresa Ul. C. Gliega, 4. Mlac in Tuljak Giuseppina Rozzol, 1141, Molek m Ferluga Maria Rozzol, 1143, Molinari Claudio bs.b. Montanari Giorgio Ul. P. Re-voltella. 101, Montanari Ma- rio Ul. P. Revoltella, 101, Morati Fior d’Alpe Ul. di Servu- la. 109, Morini Pompeo Ul. N. Machiavelli, 12, Mosca in Masi Antonietta Str. del Friuli, 51, Moscariello Fulvio contr. del Corso, 27, Muccioli ved, Bonatelli Maria Rosa Gretta. 267, Muller in Coceavi Elda Drevored Miramare, 13, Murgolo in Argentino Maria Ul. delle Beccherie, 9, Muse-sti in Cammarota Francesca b.s.b., Nacinovi Angelo b.s.b. Nemiz vd. Bajoni Pia Ul. F. Venezian, 20, Novacco in Za-nussi Nerina Ul. dei Moreri, 102, Pacco Anselmo Ul. S. Lazzaro, 17, Parovel Giovanni Ul. di Torrebianca, 18, Passa-lacqua vd. Cutuli Antonia Ul. F. Venezian, 10, Patocchi Luciano b.s.b. Pellaschiar Mario b.s.b., Pericoli Alfredo Ul. delle Beccherie, 17, Pertout Vinicio Ul R. Manna. 24, Pe-samosca Luigi Ul. S. Lazzaro, 17, Pezzoli Aligi Ul. M.R. Im-briani, 9, Pitteri Francesco b.s.b. Pizzolato Pietro. Ul. Val-dirivo, 21, Pogatschnik Maria Ul. delle Ombrelle, 7, Pozzet-to in Zitafi Luciana Ul. A. Baiamonti, 4. Pregari Vladimi-ro Ul. S. Cilino, 18, Puccian-ti Gaetano b.s.b. Radessich Eugenio b.s.b., Radoicovich Maria b.s.b., Radovan ved. Bcaco Natalia Ul. delle Pro-cureria, 6, Rampini in Rippa Pierina Ul. di Torrebianca, 29, Rasman Angela Ul. di Ro-magna, 32. Reggente Francesco Ul. G Gozzi, 7, Ridolfo Emilio b.s.b.. Rinaldis in Maggi Carolini Ul. degli Artisti, 8, Riosa Sta-mislao b.s.b., Rispoh in Bruno Assunta Ul. delta Zonta, 2. Rosati in Cirverchia Maria Sv. M.M. Spod. 1295. Rosseto in Benussi Mattea b.s.b, Rossi Claudio Ul. S. Lazzaro, 20, Samueli Strgio Trg. S. Giovan-ni,5, Sarlori Andrea Ul. G.Goz-zi,7, Sartori Luigina Drevored Miramare,9, Scarfogliero in Amhrosino Maria Ul. del Poz-zo di Crosada, 7, Scodellarn Luigi Ul. di Valriirivo.il. Se-bastianutti Giordano Rozzol 1091, Sebeglia Branco Ul, N. Machiavelli, 107, Segulin Fui-via b.s.b., Šerpo Guido Ul. di Crosada, 18, Šerpi in Strunk Eelena Ul. Commerciale, 11, Sesian Giacomina b.s.b., Sigmund Raffaele Servola, 668, Slatic Giovanni b.s.b., Soldati in Neff Giovanna largo Roiano. 2, Spadaro Ruggiero b.s.b.. Sprohar Carolina Ul. -del Pešce, 1. Stefani in Perko Dorina Str. di Fiume, 31, S'einberger Francesco b.s.b., Stolz in Re-bez Gisella Ul. Commerciale, 2, Taddei Elda Ul. delle Procure-ria. 6, Tollon Orelio Str. del Friuli, 59 Tomsa in Xicovich Maria Drevored, Miramare. 13, Trenkar in Gallina Stefania Zidarich in Bulla Maria Ul. A. Diaz, 6, Zippo Ernesto Sv. M.M. Spod. 961-3, Zitafi Carlo Ul. A. Baiamonti, 4, Zivic Antonia b.s.b., Smaievich vd., Marus-sig Gemma Ul. Trenta Ottobre. 8, Zubin in Pistan Lidia b.s.b., Zucchin Mario Ul, Trenta Ottobre, 5, Zugan Giuseppe b.s.b. Andreassich Silvano Ul. Val-maura, 2. Angeli Sergio Guar-diella, 410, Arbarmssi Dario Ul. di Cologna, 47, Arneri 'Miranda Ul. dei Saltuari, 2, Atschko vd. Cedolin Giovanna Ul. Pe-tronio, 12, Bacicchi por. Boni-facio Liljana Ul. al Cisternone, 81, Barnaba por. llAconi E-leonora Ul. Valmnura, 2. Ba-siaco Dina Ul. S. Anastasio. Ul. della Zonta, 9, Trevisan in 120, Bazzaro Bruna Ul. Geno- Pisa Negrina Contr. del Corso, 7, Urbanz Valerio Ul. S. Lo-renzo in Selva, 80, Vaccaro Giovanni b.s.b., Vadnjal Mar-gherita Ul. di Donola, 3, Valenta in Paoletti Giuseppina b.s.b., Valentini Moreno Ul. G. Gozzi, 5, Varini in Guidi Daria Ul. al C.sternone, 52, Va*cop Remigio Drevored Miramare 15, Velicogna Giovanni Ul. G. Gozzi, 5, Venica Enrico Ul. A. Baiamonti, 7-3. Verazzi Marcelin Ul. Bonomea, 107, Ver-zegnassi Guido b.s b., Visintin Giovanni Ul. G. Gozzi, 5, Zac chigna in Doz Marina Sir. del Friuli, 13, Zadro Claudio b.s.b. Zambaldi Maria Rosa Drevored Miramare, 37, Zamoner m Ellero Maria Drevored Miramare, 13, Zanchetta Maria b.s.b Zancola Oliva Ul. C. de Ritt-mayer, 20, Zanon An'onio Ul. di Romsgna, 30, Zarl Luigi Sv. M.M. Spod.. 1304. Zatilia Antonia b.s.b. Žbogar Maria andr. Gusion, 4. Zenchi .Francesco Ul. di Tor S. Piero, 38. va, 13, Beltramini Antonio Čampo Marzio, 3, Benci por. Blason Erminia Ul. del Pane Bianco, 96, Berberovich Giorgio Ul. Commerciale, 30, Ber-gudaz Emilia Ul. dei Soncini, 35, Blason Giorgio Ul. Pane Bianco, 96, Bomfacio Iiario Ul, del Cisternone, 81, Bono-mini Orlando Sal. Gretta, 33, Borgarelli por. Pešce Maria Ul. Aleardi.l, Boriolin vd. Mo-ratto Maria Ul. Valmaura, 2. Braicovich Maria Ul. Virgilio, 32, Brizzi Paola Ul. Soncini, 121, Budriesi Bruno Ul. Scor-cola, 5. Buranello Nicolč Giorgio Ul. Sottoripa, 8, Burolo Jolanda Ul. Feltre, 4. Bursich Anita Maria Ul. Valmaura, 2, Blanca Ul. Aleardi, 3, Cam-peis Giovanni Ul. P. Revoltella, 46, Cantarini in Boitini Dorina sal. di Gretta, 33, Car-bonci in Dreossi Felicita Ul. Valmaura, 2, Cassanella Mauro Ul. S. Francesco, 8, Castro Agostino Ul. Piccardi, 34, Cau-si por. Carli Cristina Ul, delle Doccfc, 33, Cavrecich Ansel- Guardiella, 1367, Cenda Nata-iia Guardiella, 413, Cernaz por. Cerneca Francesca Servola, 726, Cerneoa Antonio Servola, 726, Cesornia Doro-tea Ul. Udine, 1, Chermaz vd. Macorin Maria Scala Santa. 102, Chermaz-Zudich Pierina Scala Santa, 102, Cociani por. Starace Palmira str. di Guardiella, 19, Coffou Giordano Ul. Piccardi, 15, Coinz Bruno Ul. Giulia, 61, Contegiacomo Ca-terina andr. S. Silvestro, S, Contegiacomo Francesco andr. S. Silvestro, , Contegiacomo Elisabetta andr. S. Silvestro, S. Silvestro, 3, Contento por. 3, Contegiacomo Maria andr. Pierobon Valeria Ul, Roma, 9, Corazzesi Corazzina Ul S. Francesco. 4, Costantini Romeo Ul. del Roncheto, 91, Cre-vatin por. Ravalico Rosalia Scala Santa, 138, Crnjar vd. Tassinari Anna Ul. C. Dona-doni, 37, Cuk Maria Ul. Commerciale. 49, Curti Angelo sal. di Gretta, 4, Cvecich Eugenio Ul. di Crosada, 12, Davia Lui-gia Ul. Valmaura, 2, Debel-iich Paolo Ul. Commerciale, 26, Deboni Guerrino str. per Longera. 1-4, De Cecchi por. Ballestra Angela str. per Longera. 22, Della Pietra por. Ar-oanassi Bruna Ul Cologna, 47, Della Toffola Duilio Drevored XX Settembre, 199, Dell'Osto Domenica Ul. S. Caterina, 5. Del Mistro por. Zergoli Alba Ul. R. Manna, 11, Del Pin O-norina Ul. R. Manna, 11, Des-santi Gregorio Ul. delle Linfe, 53, Destradi por. Derin Nerina Ul. Valmaura, 2. Diqual Silvano Ul. dei Vigneti, 147, Di Stano Ezio Ul. Settefontane, 36, Doz Giovanni Ul. Valmaura. 2. (Nadaljevanje na 5. strani/ Ijeni Čajkovskega violinski koncert, ki ga označujejo običajne dobre in slabe strani tega plodovitega ruskega romantika: bogata melodična invencija, briljantna in-strumentacija ter značilna lirika, ki s svojimi efekti nikdar ne odpove pri široki publiki. Violinistka Gioconda de Vito je s tehnično briljantno igro mojstrsko izvedla solistični part ter se pri tem izkazala muzikalno občuteno umetnico. Domačin Giulio Viozzi se je zopet predstavil tržaškemu občinstvu z zrelim delom. Tržaški skladatelj se vedno bolj uveljavlja s svojim' deli ter doseza z njimi zasluženo priznanje širom po Italiji. Tako je dosegla v zadnjih letih nesporen u-speh njegova opera «Alla-mistakeot na festivalu v Bergamu, v italijanskem radiu, tržaškem gledališču aVerdis ter v preteklem mesecu v genovskem opernem gledališču. Izmed številnih drugih del za simfonični orkester naj spomnimo »Devinski grad«, »Hangar 26», «Punto Salvores in »Kraško uverturo», s katero se je lepo uveljavil na mednarodnem festivalu moderne glasbe v Benetkah. Viozzi je avtor tudi številnih komornih del. Tudi v »Ditirambun, ki je bil z uspehom izvajan v milanski Scali lansko leto, se je predstavil skladatelj kot mojster orkestralne partiture. Pričujoče delo, napisano v trodelni obliki, prepriča zlasti s svojimi svežimi ritmi in z izvirnim načinom ustvaritve tistega razpoloženja, ki ga avtor občuti ob stiku s prirodo. Koncert je zaključila Brahmsova IV. simfonija v e-molu — najpomembnejše simfonično delo slavnega mojstra, za katero je poleg trdne naslonitve na klasiko, dosledne oblikovne gradnje in iskrenega vsebinskega izraza posebno značilen baladni ton »posameznih tem in elegično razpoloženje, ki preveva celotno delo. Čeprav ne izrazito vendar tudi v'IV. simfoniji čutimo skladateljevo naslonitev na narodno motiviko, ki je bila tudi pred njim pogosto vir, iz katerega so največji mojstri črpali zamisli svojemu ustvarjanju, —r daj, ko je slovensko učiteljstvo v zaledju, v osrednjih slovenskih pokrajinah razcepljeno in vpreženo v strankarsko politično borbo postajalo zdaj to, zdaj drugo žrtev srdite strankarske gonje, ki je uničevala ugled slovenskega prosvetneg i delavca in ga ponižala na položaj hlapca. Medtem ko so slovenski in hrvaški učitelji po prvi svetovni vojni v takratni Julijski krajini ohranili po zgledu tržaškega učiteljskega društva e-notne organizacije, je spoznanje škodljivosti razcepljenosti za stan in za šolo v Sloveniji doseglo svojo zmago šele leta 19M, ko je na pokrajinski sOTpščini «Udruženja jugoslovanskega učiteljstva« v Celju bila sprejeta deklaracija. s katero se je učiteljstvo izreklo za čisto stanovsko, od političnih strank neodvisno organizacijo. Kljub kasnejšim poizkusom političnih strank, da bi ponovno zanesle strankarsko borbo v učiteljsko strokovno organizacijo, se razcepljenost med slovenskim učiteljstvom ni pojavila nikdar več. Pri nas na Tržaškem pa smo imeli nekak obraten razvoj. Vse od ustanovitve ((Učiteljskega društva za Trst in okolico« 6. maja 1906, pa do razpusta Zveze slovanskih učiteljskih društev v jeseni 1926, torej celih dvajset let je bilo tržaško in primorsko učiteljstvo enotno, združeno v eni sami stanovski organizaciji. Sledil je skoro dvajsetleten molk, ko so bile slovenske šole uničene in slovenski prosvetni delavci razpršeni i '-ven meja svoje rodne Primorske. Takoj po osvoboditvi je bila sicer ustanovljena t-notna stanovska organizacija, a kaj kmalu se je pojavila še vzporedrja organizacija, kasneje še tretja in nekaj časa celo četrta. Preblizu so nam .še vse te grenke izkušnje da bi mogli že danes neprizadeto in ne prizadevajoč analizirati vzroke in učinke tega žalostnega stanja razcepljenosti, ki gotovo ni bila v korist niti prosvetnim delavcem kot stanu, niti slovenski šoli. Kakor je pred tridesetimi leti zmagalo to spoznanje med slovenskim učiteljstvom na celjski skupščini, tako je končno zmagalo letos tudi tu pri nas na Tržaškem: tri ločene stanovske organizacije so se razšle in 26. februarja je bil ustanovni občni zbor enotnega ((Sindikata slovenske šole«, ki je tako postal moralni dedič in nadaljevalec tradicij ((Učiteljskega društva za Trst in okolico«. Slovenski šolniki na Tržaškem sp najlepše proslavili petdesetletni jubilej stanovske organizacije s tem, da so obnovili njeno enotnost, ki je, kot smo ugotovili zgoraj, za Tržačane, tradicionalna. Gradeč na tej tradiciji naj bi novi ((Sindikat slovenske šole« razvil svojo dejavnost tudi v vse tri smeri, ki so bile značilne za delovanje vseh nekdanjih učiteljskih društev; stanovsuo-politično, stanovsko kulturno in ljudsko prosvetno v najširšem smislu besede. Intenzivno stanovsko-politično akcijo narekuje našim šolnikom že sam njihov osebni položaj, ki nima primere v zgodovini slovenskega šolstva in verjetno tudi pri drugih narodih ne. Ze enajsto leto «začasni», nekje med nebom in zemljo, na šolah, ki so in ki ni*o, četudi obstajajo legalno s pečatom in podpisom. In je ta pečat in podpis na listini, ki ji pravimo »Memorandum« in Posebni statut. Nič zato, da moramo braniti veljavnost podpisa prav pred tistim, ki je podpisal; za nas je to dolžno pismo za dolg, ki ga hočemo, ki ga moramo izterjati. Sindikalno (v ožjem smislu) delo in borba pa ne sme ovirati slovenskim šolnikom, da bi ne razvili svojega dela tudi na stanovsko-kulturnem področju. Od poglobljenega pedagoškega, psihološkega in metodološkega študija, do tečajev, diskusij, konferenc bi morala iti pot slovenskih pedagogov v stremljenju po še večji rasti in izboljšanju slovenske šole, Skoro popolnoma nenačet ostaja problem stika med domom in šolo, posebno pa vprašanje vzgojne izobrazbe širokih slojev, zlasti stai-šev. Nedvomno imajo pri popularizaciji vzgojnih- vprašanj prvo besedo poklicni pedagogi. In tretje, prav tako široko področje: prosveta v širšem smislu. Pričnimo tam, kjer imamo neposreden stik s šolo: s prosveto z mladino in za mladino. Stanovska organizacija šolnikov bi morala biti močno interesirana in angažirana na uspehu mladinskega tiska. Mislimo tu predvsem «Literarne vaje« za srednješolce in «Galeba» za osnovnošolske otroke. Ne spuščamo se v vprašanje lastništva in tudi ne v podrobno kritiko. Kakršni sta. sla obe reviji vsekakor pozitivni postavki v živ. Ijenju in snovanju naše etnične skupine. In gledališče za otroke ter gledališče z otroki: vsega tega je silno malo. In lutke, otroški pevski zbori in še vse druge tradicionalne in nove oblike kulturnega in vzgojnega dela z mladino. V našem narodnem občestvu se vse premalo čutj obstoj relativno zelo številnega stanu šolnikov. Med vsemi stanovi je prav učiteljski po značaju svoje službe v najbolj tesnih stikih z ljudstvom, zlasti z mladino. To nalaga zavednemu prosvetnemu delavcu posebne dolžnosti, katerim bi se ne mogel izogniti brez očitkov svoje vesti. Ob jubilejih je običaj, da 'e ozremo nazaj in v bodočnost. Tudi ob petdesetletnici »Učiteljskega društva za Trst m okolico« je prav, da napravijo naši šolniki obračun m si začrtajo smernice, si postavijo cilje za bodočnost. Mi jim ob njihovem jubileju zakličemo isto voščilo, s katerim je »Edinost« zaključila pred petdesetimi leti poročilo o ustanovnem občnem zboru; Krepko naprej za blagor naše šolel 3 Ravnokar dospelo: Axol Munihe: SAN MICHELE, ppl L 1.170 TRŽAŠKA KNJIGARNA !>»< - Ul. šiv. Frančiška 2(1 Telefon 87-888 I S SOBOTNEGA V soboto zvečer so pevci pevskega zbora »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane privabili v dvorano na stadionu «1. maj« številno občinstvo in ga s svojim petjem navdušili. Na sliki pogled na dvorano med koncertom. Pevce zbora »Vinko Vodopivec«, ki so vsi študentje, so pozdravili tudi predstavniki tržaških slovenskih študentov in jim poklonili šop rož. OBIČAJI, POGOJI IM USTROJ TRŽAŠKE UNIVERZE Slovenci in univerza v Trstu IM) slovenskih akademikov združu je klub „«Jadrnn", vendar pa je sloven* škili visokošolcev mnogo več. Zakaj je akademski klub tako malo aktiven? s Preden smo odšli prejšnjo nedeljo na «srednjeveški turnir» ob prazniku brucov, smo imeli priložnost poslušati po radijskih valovih našega res duhovitega Ježka Milčinskega, in to je najbrž imelo svoj delež, da nas ni kaj posebno navduševal humor tržaških goliardov. Zmrzovali smo poldrugo u-ro na zidovju gradu v dežju in vetru s kakimi 300 gledalci, povečini študenti, ki so o-pazovali nerodno kretanje vitezov in njihovih podložnikov pri turnirju. Ker je zjutraj lilo, kot je pač pri nas zadnje čase v navadi, ob nedeljah in praznikih, so prireditev preložili na popoldne ob 16.30, začeli pa so ob 17. Najprej je sprevod vitezov in dam v srednjeveških oblačilih spremil tribuna do častne lože, kjer so že sedele delegacije goliardov iz Florence, Milana, Bologne in drugih vscučiliških mest. Nato je vodja turnirja otvonl prireditev ob zvokih trobent in ropotanju bobnov. Na grajsko dvorišče so prišli tekmovalci in se predstavili občinstvu. V prvi točki so se pomerili lokostrelci, ki pa najbrž niso bili ravno študentje, po plešah sodeč, m dosegli oporečen uspeh ob zafrkljivih vzklikilh občinstva. Nato je bila na vrsti borba vitezov proti sNaračinun, neke vrste štehovanje, a je bila rajši borba nerodnih konjenikov z lenimi konji, ki se jim ni dalo pod dež; s prav pičlim obzirom do občinstva si je neki konj celo omislil svoje osebne potrebe, medtem ko je konjenik zaman skušal šemo zadeti s sulico. Po nekih neuspelih igrah z zastavami se je turnir končal. Komentarji akademikov, ki smo jih slišali ob odhodu: »Niti če bi to storili zanalašč, bi ne mogli priredili tako klavrne reči.s Ali se ne bi mogli študentje enkrat malo bolj resno pripraviti na svoje prireditve, ko jih ljudstvo gleda in sodil Vrhu tega je letos še plačalo vstopnino m si je torej obetalo nekaj zabave. Pričakovali smo nekaj povsem drugega, namreč obnavljanje študentovskih tradicij, ki segajo tja v sredji vek, ?« prikazovanje študentovskega življenja, kakršno je takrat bilo. Prireditev, ki smo jo gledali, je pa bila nekam nedovršena zmes šaljivega in resnega, ki ni nikogar razveselila. No, ker že drugič omenjamo ta turnir in smo pri tem imenovali bruce, tribuna, brucovski praznik, rdeči teden itd., mislimo, da bi bilo prov, če bi nekaj povedali o naši univerzi, o študentovskih običajih in o slovenskih študentih na tržaški univerzi. Zdi se nam namreč, da naši ljudje premalo vedo o nas, ki sedimo na univerzitetnih klopeh in ki bomo prišli nekoč med ljudstvo kot zdravniki, odvetniki, ekonomisti, inženirji ali profesorji in ga podpirali pri doseganju m u-trjevanju naših prauic enakopravnega naroda. Ustroj tržaške univerze Ko iz mesta gledamo veliko belo stavbo, kjer je glavni sedež tržaške visoke šole, se nam zdi res idealen hram vseh modrosti. Široke bele stopnice nas peljejo do velike zgradbe v obliki dvojnega T, ki jo krog in krog obdaja zidovje. Pročelje krasijo široki oboki in na njem so vklesane alegorične skupine bojevnikov (med katerimi spoznamo tudi proslulega du-čeja na konju, pristojne oblasti pa trdijo, da ga ni mogoče izbrisati, ker bi s tem pokvarili estetski videz.) Vse je res monumentalno, Ni kaj reči o estetiki naše univerze, marsikaj bi pa lahko rekli o praktičnosti. Tržaška univerza obsega 5 fakultet: pravno, ekonomsko, slovstveno-filozofsko, tehniško in naravoslovne vetle (kemija, matematika tn fizika). Pravo, ekonomija in naravoslovne vede imajo svoje inštitute na novi univerzi v Ul. F. Severo v obeh stranskih delih, medtem ko so v celem srednjem delu upravni u-radi in stopnišči. Filozofska fakulteta - pravzaprav efacoltd di lettere e ji-lasofius • je vse nekaj drugega kot n. p t. filozofska fakulteta v Ljubljani, ki se res drži etimološkega pomen a besede, se pravi «ljubezni do znanja«. Na tržaški filozofiji obravnavajo samo ideološko razglabljanje. medtem ko druži ljubljanska filozofija slavistiko, germanistiko, romanistiko, pa tudi naravoslovne vede. fz tega se vidi, da se po ustroju obe univerzi precej razlikujeta, e^ettere« se pa deli v klasični in moderni odsek, ki v bistvu obravnavata italijansko in latinsko slovstvo (prvi tudi grško), poleg zgodovine in zemljepisa in nekaterih komplementarnih predmetov. Filozofsko-slovstvena fakulteta ima svoj sedež na stari univerzi, v takih učilnicah, ki bi ne bile primerne niti za nižjo srednjo šolo. Se posebne težave so pa pri tehniki, ki je v neki stari vili blizu tovarne strojev, in ki razpolaga samo s štirimi malo večjimi sobami, ki so jih pretvorili v učilnice iz stanovanja, nima lastnih laboratorijev. Celo za redna predavanja mora pogosto gostovati pri tujih fakultetah. Kot se Pidi, ni ravno vse najbolj v redu, toda da ne bo slika, ki smo jo prikazali, preveč porazna, moramo povedati, da je tržaška umzer-za še zelo mlada (kot tako jo lahko imenujemo le od leta 194S) in da se marsikaj, čeprav zelo počasi, gradi. Tako so lani zgradili novo poslopje za industrijsko kemijo, še vedno sta pa v gradnji študentovski dom in menza. Študentovske ustanove In običaji Skupnost vseh univerzitetnih študentov ali goliardov se imenuje egoliardija«. Načeluje ji tribun, ki ga študentje volijo vsako leto obenem s «svetom tridesetih«, ki je le posvetovalni organ. Tribun pa ima neomejeno zakonodajno in izvršilno oblast. Letos se je prvič zgodilo v zvezi z že znano zadevo o pretepu med b rucom in starejšimi študenti, da so P študentovskem svetu tribuna grajali in ga hoteli celo zamenjati, ker je med preiskavo predrzno nastopal pri rektorju. Zadnja leta, odkar so se študentje bolj resno organizirali, sta bila tribun in svet vedno izvoljena na laični, bolj napredni listi ssvobodne goliardije«, Zaman se pa pri volitvah trudijo z močno propagando demokristjani, le smešijo se pa misini %i monarhisti. Tribunov »dvor» tporijo njegovi namestniki, pravosodni svetnik, upravnik tribuna-ta. vodja redarjev in zapisnikar. Goliardi se delijo po šolskih letih v bruce ali «matricu-laes, fižole, antiane, antianis-sime, laureande in «extra cur-sus«. Ti zadnji so tisti študentje, ki so že dovršili šolska leta, niso pa še diplomirali. Kar se tiče preganjanja brucov, bi radi nekoliko po-pasnili zadevo. Je že res, da se včasih doga ja, da starejši študentje nesramno izsiljujejo novince, da jih preganjajo in zafrkavajo tudi preko meja dostojnosti, v ostrem nasprotju s študentovsko kole-gialnostjo. Ne smemo pa misliti, da se to dogaja kar psepprek in slične trditve dokazujejo žeto bujno fantazijo. Starejši študentje se radi nekoliko norčujejo iz novincev in v tem ni nič tako groznega, dokler se vse omeji le na zdrav humor, saj ta spada že v tradicijo študentov. Le v redkih primerih presega to zafrkavanje meje dostojnosti, česar niso krivi nespodobni običaji, pač pa nedostojni ljudje, ki jih je na žalost nekaj tudi med akademiki. Ko pridejo torej novinci na univerzo, morajo imeti brn-covsko spričevalo ali «matri-colo«, ki jim jo izda komisija starih bajt proti plačilu pijače. Priskrbeti si pa morajo še toliko ecodicillov», kolikor letnikov ima njihova fakulteta. To jih stane kak zavojček cigaret. Rekli bi, da so bruci večkrat sami krivi, da jih starejši študentje preganjajo, ker prihajajo na univerzo s takim, sicer neutemeljenim, strahom v očeh, ki stare bajte kar vleče in še bolj spodbuja k nagajanju. Najhuje se brneom podi P «rdečem tednu«, zadnjem, ko jih imajo pravico stare bajte preganjati. «Rdeči teden« se konča z brucovskim praznikom, ko postanejo povsem e-nakopravni s starejšimi. Slovenci na univerzi Slovenci se pa držimo slovenskih običajev, ki se precej razlikujejo od italijanskih. Privoščimo si bruce samo ob bru-covskem izpitu med brucova- njem, pri katerem sodelujejo tudi nekdanji študentje, pa čeprav so sedaj že znani profesorji ali odvetniki. Ko smo novince malo «obdelali», jih pa enakopravno sprejmemo v naš krog in jim kolikor moremo pomagamo pri prvih korakih na univerzi. Brucovanje se navadno konča ob veselem petju, v prijateljskem vzdušju. Menda bo že res, da naj človek premalo ve o slovenskih akademikih. Tega smo pa vi-sokošolci najbrž sami krivi, saj si nič ne prizadevamo, da bi upravičili z delom vlogo, ki jo imajo izobraženci, da s pridobljenim znanjem približajo nešolanemu človeku kulturne dobrine in s tem dvignejo kulturno stopnjo svojega ljudstva. Slovenski študentje se družimo v akademskem klubu •Jadran«, ki šteje kakih 90 članov. Na univerzi nas je pa precej več, a niso še vsi naši tovariši stopili med nas, poleg tega pa zadnja leta hodijo slovenski dijaki, ko so dovršili srednjo šolo, vse bolj pogosto študirat v Jugoslavijo, zlasti v Ljubljano, kjer imajo tudi svoj «Klub zamejskih študentov«. V Trstu se pa naši viso-košolci premalo zanimajo za društveno življenje, čeprav i-mamo sedaj, ko smo prišli do primernih društvenih prostorov, vse možnosti za vsestransko udejstvovanje. Je le mogoče, da tržaški vi-sokošolci ne moremo Sestaviti pevskega zbora ali dramske skupine, pa čeprav majhne? Jadranaši smo sicer že imeli svoj pevski zbor, ki se je pa na žalost razšel, med nami so odlični šahisti in dobri igralci namiznega tenisa, ki pa nastopajo za druga društva. Naši goriški tovariši, združeni v srednješolsko-akadem-skem klubu «S. Gregorčič«, so že mnogo pred nami, imajo svojo dramsko skupino, še redno udejstvujejo na športnem področju; pa celo naši mlajši tovariši, tržaški srednješolci, bi nam lahko bili za zgled. Ali bomo le mi zaostajali? V. L. Pročelje tržaške univerze (krasi« kip Mussolinija na konju Magično oko Živko se ni niti ozrl na o-gledalo, ki mu je malo poprej pognalo v kos'i takšen strah. Planil je po stopnicah in v trenutku je bil na vrtu. Previdno se je plazil ob zidu. da bi našel stezo, ki vodi do vrtnih vrat. Kmalu jo je odkril. Zdaj je vedel, da ne more več zaiti. Da ga le ne bi zavohali psi! Ze je pri izhodu. Toda kako se vrata odpirajo, ko ni nikjer kljuke, ne ključavnice? Vtem je že zaslišal za sabo besni lajež psov. Ze sta tik za njim! Ze čuje, kako jim šklopotajo strašni zobje, zdi se mu, da čuti na hrbtu njun vroči dih. Vtem se mu posveti — mogočno oko, to mu bo pokazalo, kje je izhod! Naglo je naperil pripravo proti vratom in odkril mesto v zidu, kjer so se odpirala. Trenutek in že so se težka vrata zaloputnila za njim. Cul je še o-nemoglo renčanje psov in kletvice razočaranega stražarja, nrfto se je vse izgubilo v divjem begu. ZGODBA, PRIMERNA ZA POMLADNE DNI Na ptičke so sli Skoraj brez sape je prišel Cvetko iz šole, videti je bilo, da se mu nekam hudo mudi. Sc mame ni pozdravil ko je vstopil, knjige je kar vrgel v kot na mizi ter sedel na svoj prostor. Mama mu je takoj pripravila na krožnik dobro mineštro, ki jo je imela na toplem, ter jo postavila predenj. Takoj je začel hlastno jesti. Nic ni žvečil, kar požiral je. «Nikar tako naglo ne jej Cvetko! Saj si boš pokvaril želodec. Kam pa se ti tako silno mudi?« Cvetko nt odgovoril, še zadnje je pobral s krožnika in hitro vstal od mize. Kar se previdno ozrl na levo in desno ter kar smuknil mimo hišnih vrat. Očitno je bilo, da bi se rad izmuznil od doma neopažen. Pa se mu ni posrečilo. Mama ga je opazila, ko je švignil mimo vrat. «Kam pa že bežiš?« «V Grižo. Smo se zmenili s Frančkom in Tončkom«. »Doma ostani! Bomo šli v grunt trebit«. •Oh. nikamor ne smem! Zmeraj moram biti samo doma. Saj bosta pomagala Anica in Nanko. Sem obljubil, da bom prišel; moram iti!«. In je stekel proti cesti. Sele sedaj je mama opazila, da drži nekaj pod paz- * i , v,-- j , * ! duho Ni pa mogla razločiti, stekel je za hiso v delavnico. !" ' Ta «delavnica» je bila prav-' -J ^ 10 zavl^° v zaprav nekdanji hlev. Sedaj, ko že nekaj let niso več redili nobene živali pri hiši, se je ta prostor izpremenil v delavnico. V resnici je bila to ropotarnica. Največ je bilo tam stare šare, starega že-lezja in druge ropotije. Bilo pa je tudi nekaj orodja. Skozi edino okno je prihajalo kaj malo svetlobe, ko je pa steklo bilo na debelo pokrito s prahom in pajčevino. Kljub temu pa je Cvetko tukaj najrajši tičal. Cele popoldneve je bil tam. Zmeraj je kaj žagal in pilil ter brskal po policah med starim železjem in zarjavelimi žeblji. Celo na jed Je včasih pozabil, tako ga je to delo prevzelo. Danes pa je Cvetko kaj kmalu opravil v «delavnici». Najprej je pomolil glavo ven, potem pa je stopil na vrata, Učenci industrijskega strokovnega tečaja v Trstu so obiskali v četrtek našo tiskarno. Učenci slovenske strokovne šole v Cerovljah vrečo. Pa tudi precej daleč je bil že fant. Vrnila se je v hišo, kjer jo je čakalo še mnogo dela. Toda venomer je mislila na Cvetka, ki je bil danes ves drugačen, kot druge dni. Zlasti se ji je čudno zdelo, da ga niti trebljenje v gruntu ni danes zanimalo. Druga leta je komaj čakal da so šli trebit, tako ga je to veselilo. On je pri tem imel prav posebno opravilo — kuril je. Medtem ko so drugi grabili in čistili okoli grmov in ob njivah, je Cvetko znašal nagrabljeni drobiž na kup in kuril. Užival je ob pogledu na «kres», posebno pa mu je prijal tisti duh pomladnega cvetja, ko se meša z duhom sveže prekopane zemlje in dima. Pravi duh pomladi je to! Cvetka danes to ni zamikalo. Le kaj je nesel? Podobno je‘ bilo škatli. Mora to povedati stricu Vanku. Stric Vanek je bral, ko je vstopila Cvetkova mama. • Kaj se je zgodilo Ana?« je vprašal, ko jo je videl tako zamišljeno. «Oho ta fant! Kar pobrisal jo je. Tako čuden je danes! Niti trebljenje v gruntu ga ni zadržalo. Res ne vem, kaj mu je«. «Pa je povedal, kam gre?« «Je rekel da v Grižo. Da so se zmenili s Tončkom z Mandrje in s Frančkom z Vrha, da pojdejo. •In je nesel kaj s sabo?« «Seveda! Ne vem pa kaj je bilo, ker je nesel zavito v vreči. Podobno je bilo škatli«. «Sčebat! Se mi je kar zdelo. Kako pa, tisto bi radi! Pa ne bo nič iz tega!« •Kaj veste po kaj so šli?« | «Kako pa, da vem! Ptiče | so šli lovit, pa najbrž vedo kot strojnik na trgovski ladji prepotoval dosti sveta in se mnogo naučil. Posebno so ga radi imeli otroci, saj jim je znal toliko zanimivega povedati o daljnih deželah. Tam v Griži pa so sedeli ob stezi Cvetko, Francko in njegova mala sestrica Tinca, ki je tiho čepela ob bratovih kolenih in poslušala. Komaj pet let ji je bilo Tako drobno dekletce je bila. Nje-vo gledali v svet in vedno ji je šlo na smeh. Prav srčkan otrok je bila. Čakali so Tončka z Mandrje, ki je povedal, da ve za dve gnezdi in je obljubil, da jih bo danes pokazal. «Pa je rekel, da bo prišel še prej kot mi! Se je hvalil, da se mame nič ne boji, da gre od doma kadar hoče«. •Veš. morda...«, «Uh, kako sem tekel; Naša Jožica je hotela na vsak način z mano, in sem se je komaj iznebil. No, Cvetko, si prinesel?« se je ves zasopel o-glasil Tonček. «Seveda. Tule poglej!« Odmotal je vrečo in iz nje vzel lepo, zeleno pobarvano kletko. «No, fino! Samo danes tega ne bomo rabili. Dobro pa je. da imamo takoj pripravljeno, ko bo čas«. «Kje so gnezda?« • Tam gori za hišo v tistem grmovju sta obe. In v obeh so že tudi jajčka. Boste videli, kako so lepa! Kar pojdimo, bomo pobrali jajčka!« •Bom pa še jaz šel z vami, fantinci!« se je oglasil za njimi stric Vanek. Obstali so kot okameneli, ko so ga zagledali. Nihče ga ni slišal prihajati- Kar naenkrat je stal poleg njih. Najbolj' je bil v zadregi Cvetko. Niso vedeli, kaj naj store. •No torej, pojdimo gledat gnezda!« jih je spodbujal stric. Sedaj res ni kazalo drugega. Pa so šli. Tonček prvi, za njim Frančko s Tinco, nato stric in zadnji Cvetko. Niso hodili naglo, nekaj zaradi grde poti, največ pa zaradi zadrege. Cez nekaj časa se je le oglasil stri; «Sedaj, ko smo še daleč od gnezda, se še lahko pogovarjamo. Toda, ko bomo prišli bliže, bo bolje, da nismo preveč glasni, da ne vznemirimo stare, ki čepi na gnezdu. Skoda ti bila, če bi jo prepla-j šili«. I «7,akaj pa čepi na gnezdu?« «Zato, da greje jajčka«. • Zakaj pa jih greje?« se je za kaka gnezda ali pa gredo šele stikat za njimi.* Seveda, ' *Da se iz njih izvalijo mlaka bi ne bilo strica Vanka! Daj mi kamižolo!« Ogrnil si je kamižolo, na glavo^ si je posadil okroglo klobučevinasto pokrivalo, vzel v kotu palico in šel. Čeprav je imel stric Vanek že več kot sedem križev je hodil pokonci in brez palice. S seboj jo je nosil, da je pač imel nekaj v roki. Radi so se zatekali ljudje k njemu za nasvet, saj so vedeli, da jim bo stric Vanek prav svetoval v še tako zapleteni zadevi. Vedel je mnogo, ker je di ptički. Ce jajčka nimajo prave toplote, se ptički ne izvalijo. Zapusti i.nezdo le toliko, da si poišče hrane. Ko pa se izvalijo ptički, so še čisto goli in si sami ne morejo iskati hrane. Zato morata stara ves dan brez pre-stanka iskati hrano zanje, ki so vedno lačni. Stara pretakneta vse drevje in grmovje daleč naokoli, kjer iščeta mrčes. žuželke, bube in drugo golazen in nosita svojim mladičem. Tako pobereta okoli svojega gnezda domala vse škodljivce sadnega drevja, ves mrčes, ki nam uničuje sadje in pridelke na vrtu ali na njivi. vse pretakneta, da bi nasitila lačne kljune svojih mladičev, ki se neprestano odpirajo. Tako hitita, da dostikrat celo nase popolnoma pozabita«. «Potem pa so ptički koristni,« je dejal Cvetko. «Pa tako lepi so in tako lepo pojejo, da bi jih kar naprej poslušala«, se je oglasila Tinca. «In mi smo se namenili, da bomo tista jajčka iz gnezd pobrali in jih pobili. Le kako to. da Fečk tega ne ve. On gnezda razdira, jajčka pobira in jih pobije. Pa še žive ptičke lovi in jih potem prodaja,# je Tonček ves hud dejal. •To pa je zato, ker jim pač tega nihče ni povedal. Kar pojdimo h gnezdom, da si jih bomo ogledali. Vendar moramo ‘previdno hoditi, da ne bomo preplašili stare. Boste spoznali svoje krilate prijateljice«. In so stopali previdno in počasi. Sedaj je bilo kar bolj prijetno, čeprav je bila pot bolj strma in tudi grša. Polno kamenja je bilo po stezi in povsod so se prepletale čez stezo debele korenine, da je bilo treba kar dobro paziti. Tonček je dal z roko znamenje, da so se ustavili. Tedaj pa je iz velikega grma zletela ptica. V hipu je bil Tonček pri tistem grmu in ko je veje nekoliko razgrnil, so bili že tudi drugi tam. Zagledali so lepo gnezdece, ki je bilo spleteno v rogovili. V njem je bilo troje s pikcami posutih jajčk. Tonček jih je potipal in povedal, da so še topla. «Bolje bo, da gremo proč. Poglejte staro, kako nas z onega drevesa opazuje, ker se boji, da bomo njenemu zarodu storili kaj žalega. Pojdimo!« Krenili so navzdol po isti poti, po kateri so prišli. Bili so praznih rok, toda v srcu so čutili lahkoto in zadovoljnost. —ko —šek (Po knjigi Č. V.) Ko se je za trenutek oddahnil, je bila njegova prva misel, da zabriše sled za seboj. Zato je hiteL vse križem po ozkih in krivih ulicah, preden je zavil proti domu. V sobi ni bilo nikogar. Srce mu je močno udarjalo ob misli, da ga morda Atomikon že išče in on ni kakšen pobalin z ulice, ampak učenjak-Morda ga že opazuje s pomočjo kakšne druge čudežne priprave! Ob tej misli ga je oblil hladen pot. Vendar je bila radovednost močnejša. Prepričal se je, da ga nihče ne opazuje, nato je privlekel iz žepa mogočno oko ter ga začel opazovati. Kako to, da je leča rumena, ko se dobro spominja, da je bila poprej modra Začel je prebirati navodila. «Prva moc . ..» To je že videl, le urno dalje. Aha! ((Mogočno oko ima še tri moči. Kakšne so, ne ve nihče.« To je svoje vrste modrost. Toda na kraju piše še nekaj. Kako? »Kdor ima mogočno o-ko, ga ne sme nikoli uporabiti sebično samo v svojo lastno korist. Cim to stori, mogočno oko spremeni barvo in izgubi eno moč.« Torej zato je zdaj leča rumena. Da bi to vedel poprej! Toda ne, kako bi drugače prišel iz vrta? Niti če bi imel krila, ne bi u-šel volčjakoma. Zdaj ne preostane nič drugega, kakor odkriti ostale moči. Uperil je mogočno oko proti omari in toliko da se ni sesedel na tla — velikanska omara je bila zdaj majhna kot igračka. Odmaknil je čudodelno pripravo in omara je zopet dobila prejšnjo velikost. To noč skoraj ni zatisnil o-česa od sreče, Zjutraj ga začudeni materi ni bilo treba buditi. Se preden je imela kuhan zajtrk, je bil Živko že v kuhinji in cele pol ure preden je bilo treba, je bil že na poti v šolo. Na koncu ulice je stal modri avto-taksi, katerega voznik je tolikokrat zagrenil i-gro. Živko je pomislil; «Le počakaj, zdaj se ti bom maščeval!« Šofer je ravnokar prihajal iz bližnje gostilne in na obrazu se mu je videlo, da ni pil samo kave. Živko je nameril magično oko proti avtomobilu in pred očmi prestrašenega lastnika se je spreme- FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Znamke državice Andora V polovici državice izvaja oblast španski škof, v drugi polovici pa francoska republika V sredini Pirenejev, na fran-cosko-španski meji se nahaja mala državica Andora, ena izmed maloštevilnih evropskin držav, ki so ostale neodvisne skozi stoletja. Goli slučaj ie namreč ohranil neodvisnost Andori, San Marinu, Monacu in Liechtensteinu. Te državice se javljajo od časa do časa le na filatelističnem področju, ker itak v gospodarskem in političnem ne pomenijo nič. Andora meri 452 kv. km in ima le 5200 prebivalcev. V d? vetem stoletju je v Evropi prevladoval fevdalci sistem. Fevdalci so bili i razni plemiči i razni cerkveni gospodje Andora je bila takrat fevd domačih grofov: upravljali pa so jo v imenu teh grofov škofje iz Urgela. Leta 1231 so škofje dobili v trajno last to pokrajino in so li dali tisto upravno in politično oblast, ki je v veljavi še dandanes. Leta 1278 se je enotna posest razdelila med škofom iz Urgela in med francoskim škofom iz Foixa. Škofje iz Foixa so sicer dobili svoj del posesti kot fevd v imenu drugega škofa. Polagoma se je ta dvojna oblika oblasti utrdila in majhna državica je sledila političnim in vojaškim zapletlja-jem v tem delu Evrope. Postala je nekak kondominij med Francijo in Španijo, ki sta se skoro tepli med seboj. Med revolucijo niso hoteli Francozi nič slišati o kondominiju in niso hoteli sprejemati davkov iz tako imenova- ne francoske cone. Za časa Napoleona pa se je vse povrnilo v prejšnje stanje. Dandanes je državica enotna le po oblasti Vrhovni or- ziv države pa je «VALLEES D’ANDORRE» ali «ANDOR-RE/i. prve znamke so tu izšle leta 1931 in tudi tu so bili le pretiski francoskih znamk. gan je sestavljen iz 24 čla- i Tu je izšlo več znamk kot nov, katere izvolijo družinski I v španski coni. Tudi tukajš-poglavarji To je administra-1 nje znamke prikazujejo po-tivni in 'juridični organ, ne krajinske motive, poleg teh pa zakonodajni, ker ga ne ! pa tudi grbe državice in raz-priznavajo ne škof v Urgelu nih njenih trgov. Na neka-ne Fsancozi. V polovici drža- terih znamkah je tudi pri-ve izvaja zakonodajno oblast kazana favna dežele, škof iz Urgela, ki je Spanec, j Marsikdo ne bi vedel za obstoj te mikroskopične drža- v drugi polovici pa jo izvaja francoska republika. Prav tako pobirajo davke v eni polovici škofje, v drugi pa Francozi. Ta razlika v upravljanju državice je vidna tudi na filatelističnem področju. V tako imenovani španski coni, ki jo upravlja škof iz Urgela, je pošta urejena po španskem vzorcu in je tudi navezana na poštno upravo Španije Denarna enota je tu pe-seta razdeljena v 100 centi-mos. Znamke imajo vse napise v španščini, naslov države pa je «ANDORRA». Prve tovrstne znamke so bile izdane leta 1928. To so bile španske znamke s pretiskom v naslovu države. Pozneje so izdali vrsto znamk s pokrajinskimi motivi. Slične serije so izdali tudi v zadnjih letih. V francoski coni pa je v veljavi denarna enota frank razdeljen na 100 centimes. Pošta je seveda navezana na francoski poštni sistem, jezik na znamkah je francoski, na- ve, če ne bi kje videl njene znamke. Vendar pa se zdi, da so upravniki te države slabi psihologi in da nimajo trgovske žilice. Druge majhne države, San Marino Vatikan, Monaco, zaslužijo milijone z izdajo lepih znamk ob vsaki priložnosti, posebno zaradi tega, ker so te znamke lepo izdelane in ker privlačijo tako številne — zlasti tematske — zbiralce. Andori pa tega ne dela. In seveda tudi milijončkov ne zasluži, njeni prebivalci pa se preživljajo zelo skromno z živinorejo, pastirstvom, obrtništvom in kmetijstvom. ALI VESTE... ... da so bili velikaši, kralji, cesarji in ostali mogočneži včasih neverjetno iznajdljivi, ko so obdavčevali ubogo delovno ljudstvo. Tako je tibetanski Dalai-lama uvede! davek na — ušesa! Siromašni sloji so se temu davku izognili tako, da so si ušesa — porezali. Kaj sta doživela Marko in Metka t ■Ne hodi, še tl se boš pogreznila* Metka mu Je vrgla v oporo usnjati vreči, da bi ga držali na površju Pomagalo Je toliko, da se ni pogrezal dalje, izvleči se pa ni mogel. Kaj bo? V daljavi se Je pojavil tedaj lezdec na kameli, ki Je previdno iskala trdna tla za hojo. Ko se je približal, Je začudeno opazoval otroka. Brž je ra/jahal in potegnil dečka ven. Ko se Je hotel Marko zahvaliti, Je jezdec pograbil oba otroka ter ju posadil brez kake besede na kamelo. Na tujčevem obrazu sta otroka čitala. da sta bila sicer rešena iz solnega Jezera, da pa sta postala zdaj iznova ujetnika kdo ve koga. Otroka sta nekaj časa nemo sedela na kameli, ki si je previdno utirala pot skozi dolino solnega Jezera. Nato pa Je Marko vendarle vprašal: ■Ali naju vodiš v zelenico Ker?« «Ne», je ta odgovoril, ividva sta tujca, torej sovražnika.« nil v otroško igračko. Iz ust ljudi, ki so hiteli mimo, se je izvil vzklik začudenja. Toda že je avto zadobil prvotno velikost. Ljudje so obstali na mestu, otrpli od presenečenja, in lastnik avta se je pri sebi rotil, da se nikoli , več ne dotakne pijače. Živko pa je že hitel dalje proti šoli. Prvo uro je bila matematika. V grobni tišini, ki je nastala v razredu po zvonjenju, je vstopil strogi profesor Suhonja. Stopil je za kateder in že je z očmi iskal žrtev med dijaki. Ze jo je našel. Mali Miloš je to, ki se mu še poznajo na obrazu sledovi zobobola, ki ga je mučil dva dni in dve noči. Nepripravljen je, to vedo vsi, tudi profesor, pri katerem tak-le zobobol ni nobeno opravičilo — ce ne muči ravno kakšnega bogatega dijaka. Miloš je pred tablo, zvijajoč se v smrtnem strahu. Profesor Suhonja povzame besedo; «SinKo, zdajle nam izračunaj . ..» «Kaj naj bi izračunal, dijaki niso vedeli nikoli, kajti profesorju je beseda zastala v grlu «sinko» je izginil. Pred tablo je stala navpik kreda, katero je poprej držal v rokah. Za njo se je neviden vsem očem skrival majhen, premajhen dečko . . • Dijaki so poskakali s sedežev in zagnali urnebesen krik. Kdo bi ob takem dogodku še mislil na račune? Se sam profesor Suhonja je pozabil nanje . . . Popoldne je Živko, še yei^" no ves prevzet od moči, ki jo je tako nenadno dobil, taval po ulici. Rad bi komu razodel svojo skrivnost, a vedel je, da mora molčati ko grob. Ves zatopljen v misli je srečal svojega sošolca Branka, imenovanega Branko-Modrijanko. Branko-Modrijanko je zamišljenega Živka pograbil za ovratnA. «Kaj misliš,« je za-hitel, «o tem, kar se je zgo- . dilo danes pri matematiki? Ne veš? Le počakaj malo, jaz bom že odkril, kaj je za tem. Zame nobena stvar ne ostane dolgo skrivnost!« Toda že mu prišle na misel važnejše reči. «Ali greš danes na nogometno tekmo?« je vpraša Živka. «Le kako, ko so vstopnice razprodane že cel mesec!« Bila je to tista nepozabna tekma za državno prvenstvo med moštvoma «Kraševec» m «Boj"ghese». Živko se je napotU proti stadionu, sam ne vedoč dobro zakaj. Bil je trdno namenjen, da ne uporabi čudodelne mo či magičnega očesa za to, da bi prišel na tekmo, kajti zdaj je vedel, kakšne bi bile posledice. Prisluškoval je razgovorom med navijači in želja, da bi videl tekmo, je bila v njem vedno močnejša. Ni se še dobro zavedel, ko se je ze znaš.l v gneči pred vhodom. Videl je, kako ,je vratar zapodil Branka-Modrijanka, 1 se je skušal vtihotapiti na stadion in preden je mogel Pra'' razmisliti, je že imel v rokat magično oko in je bil majhen majhen, kakor lešnik. Tako se je izmuznil mimo vratarja. Nato je odmaknil magično o-ko od sebe, da je postal zope navaden dečko in si je ne a ko priboril mesto v eni prvi vrst. Ves stadion se je tresel od aplavzov, ko so vstopali igra -ei. Med tem hrupom se je Živko domislil, da je magično o-ko najbrž že izgubilo eno svojih moči. Potegnil ga je 'z pa in ga skrivaj pogledal leča je postala rdeča. Na a način mogočno oko kmalu ne bo imelo nooene moči ',eč. Živko bi kmalu zajokal. To a — bogve kakšno moč ima mo gočno oko zdaj? Vtem se je e ma že pričela in tudi nesrečni Živko se je začel zanimati zanjo. «Njegovo» moštvo (‘Kraševec« je igralo dobro, ven.ar mu sreča in sodnik nista ^ 1 a naklonjena. Ravno se je zoga nevarno približevala vral0IJI • Kraševca«. Meščani so bci n svoje moštvo z glasnimi >> a tudi Kraševčevi navijači m molčali. Joj, žoga leti ”ar nost v mrežo. Živko je ze , tisnil oči, a že je Pretr^ stadion krik navdušenja, tar je žogo zopet premika na na-p stran. Žvižg. Kaj se je Jo? Kazenski strel v «Borghese». Protesti ni e činstvom. Celo naspro n vijači žvižgajo. Zoga nezaC*V no leti v mrežo. .*Kr,a®e^C,!ub-se vidi na obrazih, d j_:. ljajo pogum. Ob takeI". igroi ku je nemogoče dob Zoga plava zopet na sredi igrišča. Tedaj se Živke do«« sli; kaj če bi Preizk,isl1 0_ jo moč mogočnega o e o ^ brnil je pripravo v z a - ojoj! - nad stadionom » je zaoril krik groze. P ^ šeni igralci so bezau n strani. Občinstvo'zstaJa ih sta jih mest. Na vseh obrazih ^ zapisana strah in Kaj se je zgodilo? suplost. HUMOR Dva Angleža . sta »eHde!aso! svojem klubu m Dre- pise. Prvi Anglež Pog ® ,osedu ko svojega «Timesa» k in pravi; ,__, •Oh, pravkar sem Prebra, da ste včeraj pokoqah ženo.« «Da, prav imate,« je 0 g"V. ' ril drugi in pristavil. . ’ moral sem jo. B1*8 je ANTONIO ANTON gRATTON AHTURO OR. JANKO (neodv.) Silvester • Veliki Kravanja josip Lista občinske enotnosti v devinsko - nabrežinski občini Dopisi Iz 1121 sili krajev Novo županstvo v Dolini MERVIČ LADISLAV RADOVIČ DANILO COLJA SREČKO OLIVA ADRIANt* SKRK ALBIN *'URLAN DUŠAN PERTOT IGNAC sUSTERSIC LUCIJAN PIPAN EGIDIJ VIŽINTIN ABDON Kandidati Liste občinske enotnosti se predstavljamo svojim volivcem z naslednjimi osnovnimi programatskimi točkami: 1. Poudarjamo v prvi vrsti našo dolžnost in našo pripravljenost, boriti se za splošno pomirje-nje v svetu in sodelovanje med narodi ter državami. 2. Zahtevali borno najširšo avtonomijo in proglasitev popolne proste cone kot sredstvo za politični in gospodarski dvig našega področja. 3- V okviru praktične občinske dejavnosti se bomo zavzemali, da se olstoječa občinska zakonodaja spremeni tako, da se občini zagotovi čim širša samouprava in da morejo občani dejansko odločevati o vseh občinskih zadevah. Občinsko poslovanje je treba namreč postaviti na širše demokratične osnove, in sicer tako, da se volivci obveščajo o poslovanju ter uspehu občinske uprave. Zato se kandidati «Liste občinske enotnosti« obvezujejo, vzpostaviti z volivci čim tesnejše in trajnejše stike. 4. Uveljaviti je treba dejansko enakopravnost med tu živečima narodnostima v skladu s človečanskimi načeli, republiško ustavo in določbami londonskega sporazuma- Kar zadeva osnovna načela občinskega uprav-ljanja, pa bo naš glavni poudarek na gospodarski osamosvojitvi občine, za kar je nujno poiskati vire in razviti vse tiste panoge, na osnovi katerih bo možno učinkovito izvajati koristno gospodarsko politiko. V tem smislu bo potrebno: a) poiskati ustrezne gospodarske vire za razvoj tukajšnje kamnoseške industrije, ker le tako bomo omilili pojav brezposelnosti: b) posredovati pri pristojnih oblastvih v korist in napredek našega kmetijstva in ribolova. Nujna je med drugim tudi reklasifikacija naših zemljišč, ker je to osnovni pogoj za pravično davčno obremenitev; ejustrezno pospešiti turistično dejavnost na naši obali in v ostalih krajih občine; č) čim prej dovršiti vsa tekoča javna dela, kot n. pr. predvidene šole in vrtce ter hiralnico; d) po stopnjah odpraviti stanovanjsko krizo, in sicer z gradnjo ljudskih hiš tudi v vaseh, kjer je ta potreba občutna; e) asfaltirati vse važnejše občinske ceste in posredovati za ureditev pokrajinskih cest; f) obnoviti in urediti kanalizacijo po vseh vaseh; g) razširiti telefonsko in avtobusno vse kraje naše občine. Končno se je vendar začelo lepo vreme. Upamo, da se ne bo tako hitro pokvarilo, ker nas čaka se veliko dela v vinogradih in na njivah. Z lepim vremenom pa so začeli prihajati tudi izletniki, ki radi obiskujejo Glinščico. Že na •prvi maj smo imeli dober o-bisk, popoldne pa je izletnikom nagajal dež in neki mlad Tržačan se je pri plezanju v Glinščici precej pobil, ker se mu je zdrsnilo. mrežo na V nedeljo popoldne je bila v Dolini svečana otvoritev novega poslopja dolinskega županstva. Svečanosti so se udeležili zastopnik vladnega gen. komisariata, Tanasco, vsi župani okoliških občin, tržaški župan in podžupan ter številni prebivalci Doline in okoliških vasi. Dolinski župan je pozdravil goste v italijanščini in slovenščini, se zahvalil za obisk in prispevek za gradnjo novega sedeža županstva ter pri tem omenil še druga pereča vprašanja, ki jih je treba rešiti v korist dolinske občine, predvsem vprašanje gradnje stanovanjskih hiš in povezave z mestom. Dr. Ca-pon, predstavnik vladnega generalnega komisariata, je prerezal trak. nakar so predstavniki oblasti in prebivalci vstopili v novo. čedno zgradbo, in si ogledali razne prostore. Dolinska občina je povabljencem priredila ob tej priliki malo zakusko. Na svečanosti je sodelovala dolinska občinska godba, ki je na trgu pred novim poslopjem igrala vesele koračnice. Kakor smo že poročali, je novi sedež dolinskega županstva zgradila Gradbena zadru-z Opčin. Za gradnjo in u-reditev prostorov ter trga pred poslopjem so porabili skupno 50 milijonov lir. Zdaj imajo vse okoliške občine končno dostojna občinska poslopja, saj so pred leti zgradili nov sedež občinske uprave v Zgoniku in na Repenta-bru, v Nabrežini pa so pred leti preuredili prostore. Dolinska občina- - je zadnja dobila potrebno denarno nakazilo, toda stavba, ki je na prijaznem kraju med Dolino in Bo-ljuncem, je večja in lepša od drugih. V stavbi so v pritličju prostori za občinski tehnični urad ter stanovanje za čuvaja, v gornjem nadstropju pa so občinske pisarne, lepa in prostorna sejna dvorana, a- VostaUJi ob&juih Občina Repentabor Občina Ooiina LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: 1. BIZJAK Jože - Col; 2. GUŠTIN Veljko -Cola 3. GUŠTIN Alfonz - Col; 4. GUŠTIN Ludvik - Col; 5. LAZAR Jože - Veliki Repen; 6. PURIC Milan - Veliki Hepen; 7. RAVBAR Viktor • Veliki Repen; 8. ŠKAMPERLE Jože . Col; 9 ŠKABAR Alfonz -Veliki Repen; 10. ŠKABAR Repen; n. ŠKABAR Franc - Col; 12. ŠKABAR Ivan - Veliki Hepen. Občina Zgonik Lfgisa drago LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: 1. PIRC Alojz • Salež; 2. MILIC Stanislav -Zgonik; 3. GRILANC Karlo -Salež; «• HROVATIN Albin -Briščiki; 5. GRUDEN Josip -Samotorca; 6. MILIC Mario -Mali Repen; 7. MILIC Anton - Salež; *• FURLAN Ivan • Gabrovec; 9. RUSTJA Ivan -Gabrovec; 10. CIBIC Vladimir . Devinščina: 11. BOGATEČ Silvan - Bristiki; 12. PEGAN Just - Salez. OBČINSKA DEMOKRATIČNA LISTA: 1. BORDON Bogdan - Lakotišče (Domjo); 2. BONETA Anton - Boršt: 3. KURET Sergij - Ricmanje; 4. KURET Severin - Boršt; 5. KURET Silvester - Ricmanje; 6. ZULJAN Just - Ricmanje; 7. HRVAT Uldrik -Boršt; 3 LOVRIHA Dušan ■ Dolina; 9. OTA Josip - Bolju-nec; 10. PANGERC Josip K roglje; 11. PHASFLJ Bruno - Dolina; 12. PURGER Aleksander - Mačkovlje; 13. SAN. CIN Josip - Dolina; 14. SVAB Ludvik - Dolina; 15. VALENTIČ Josip - Domjo; 16. ŽERJAL Josip - Boljunec. Miljska občina LISTA «FRAUSU\»: 1. PAC-CO Giordano; 2. MICOR Pietro; 3. POSTOGNA Giovanni; 4. MILLO Gastone; 5. BRA1-NI Renato; 6. ZOCCHI Teodoro; 7. NORBEDO Luigi; 8. CICCHIO Romildo; 9. PRODAN Carlo; 10. SAMALESA Rlcciotti; 11. LOREDAN Lu-ciano; 12. MAHTINELLI Ne- reo; 13. RUMEN Giuseppe; 14 CANZIANI Antonio; 15. PAN-CERA Pietro; 16. FONTANO!' Gino; 17. NICOLINI Paolo; 18. MANIACO Bruno; 19. POSTOGNA Natalia por. Z1LLI; 20. MARASSI Libero; 21. DE-PANGHER Mario; 22. FON-TANOT Guido; 23. ROBBA Dario; 24 APOSTOLI Giuseppe; 25. ZUGNA Teodoro; 26. DRIOLI Nicolo; 27. FERLUGA Kiljan; 28. DEMARCHI Fran-cesco; 29. ZACCARIA Sparta-co; 30. APOLLONIO Guerri-no. Opozorilo volivcem, ki so se preselili (Nadaljevanje s 3. strani) Dudine Caterina Ul. Val-maura, 2. Elleri Vilma Ul. S. Nicolo, 33, Ezio Mario Ul. S. Anastasio, 16, Favretto Otta-vio Ul. Čampo Marzio, 3, Pe-hevari por. Riboli Jolanda Ul. Mazzini, 4, Ferluga por Ker-molj Maria Ul, Tor S. Piero, 29, Fermeglia por. Fabris Maria Ul. dei Giacinfci, 28, For-nasaro Ennio Servola, 496, Forn-asaro Oreste Servola, 496, Forza por. Arnst Tea Ul. del-Eremo, 198, Fusar por. Hold-stock Bruna Ul. di Donota, 19, Gadnig Teodora U-1. delle Lin-fe, 56, Geremia Giuseppe An-drona di Romagna, 2, Ger-mech in Percos Margherita Ul. P. R. Gambini, 36, Gilardi Vincenzo Ul. Udine, 81, Gio-vannini Ferruccio Ul. di Cro-sada, 14, Giovini Maria Ul. Commerciale, 17, Giugovaz vd. Canziani Giuditta Ul. Valmau-ra, 2, Giurgovich por. Mosco-lin Teresa Ul. Valmaura, 2, G ubit osi Giuseppe Ul. G. Mazzini, 24, Guštin por. Paoli Marcella Ulica Pauliana, 9, Grebaz por Zavatta Maria Ul. A. Baiamonti, 29, Gregoretti Pietro Ul. M. R. Imbriani, 1, Gregoretti Pietro Ul. Valmaura, 2, Grando por. Potleca Ro-sella Ul. Valmaura, 2, Hauser por. Mus-sin Miranda Ul. C. Archi, 6, Hrovatin por. Toffa-nin Giorgina Ul. Sottoripa, 8, lurman Giovanni Ul. Valmaura, 2, Jurincic por. Codarin Maria, Ul. Valmaura, 2, Ker-molj Romano Ul. di Tor S. Piero, 20, Kobal Ludmilla, Ul. 5. Caterina da Siena, 1, Kozin A. por. Pastrovicchio Eli-sabetta Ul. delTEremo, 114, Krascek Gabriella Ul. S. Caterina da Siena, 2, de Laszlo por. Perizzi Elsa Ul. della Gin-nastica, 67, Leone Alfredo, Ul. di Scorcola, 71, Lorenzon por, Cassini Leila Ul. Guardiella, 1, Lorenzotti por. Degrassi Carmela Ul. Valmaura, 2, Lo-vrecich por. Chermaz Caroli-na Scala Santa, 102, Macovaz por. Zucca Giovanna, Ul. Valmaura, 2, Magris Vera Maria Ul. dei Giacinti, 24, Mahorcic por. Vidmer Maria Guardiella, 1490, Mambrini por, Gilardi Luciana Ul. Udine, 81, Ma-nestar por. Biasci Anita Ul. S. Nicolo, 2, Marchesich por. De-nich Margherita Ul. Valmaura, 2, Marion Giordano Ratta della Pileria, 1, Masiola por. Vidali Alda Ul. Petronio, 11, Mattelli Elvira, Ul. dei Pic-cardi, 20, Melon Vittorino C. dei Saltuari, 2, Mian Gualtie-ro Ul. di Tor S. Piero, 20, Mi-colaucich por. Valli Antonia. Sal. di Gretta, 35, Modando por. Deboni Carmela Str. per Longera, 1-4, Mondello Fran-cesco Ul. S. Lazzaro, 1, Mucha Liliana Ul. Petronio, 10, Munda Dorotea Ul. Petronio, 1, Mussin Mario Ul. C. Archi. 6, Naiaretto Caterina Ul. G. Solitro, 15, Nardin Giuseppe, Ul. del Pane Bianco, 2, Noli por. Bait Ida, Servola, 514, Oblach por. Fornasaro Marcella Servola, 406, Pagliaro Domenico Ul, Petronio, 10, Palmieri por. Pipan Irma Ul. del Ghirlandaio, 8, Parmeggia-ni Cesare Ul. delTAleardi. 3, Pastrovicchio Ruggero Ul. aei-1’Eremo, 114, Pensa Cesarina, Ul. Virgilio, 32, Percos Lino Ul. P. R. Gambini, 36, Perizzi Nino Umberto Ul. della Gin- nastica, 67, Perosa Elda Guardiella, 1771, Peschier por. Nardin Silvana Guardiella, 948, Peternel por Borra Norina, Ul. di Roiano, 4, Petronio Ai-ma Ul.Valmaura, 2, Pieratich por. Budriesi Maria Ul. di Scorcola, 5, Pipan por. Tenze Bruna Ul. C. Donadoni, 27. Pipan Enrioo Ul. del Ghirlandaio, 8, Pitacco por. Spadaro Lucia Ul. Valmaura, 2, Pipan por. Gerrini Maria, Ul. Commerciale, 28, Poggi Giorgio Ul. A. Lamarmora, ,:4, Polac-co Vittona Ul. Battaglia, 4, Poles Maria Ul. Commerciale, 47, Pugliese por. Kobleng Angela Ul. R. Manna, 11, Quaia vd. Gambron Silvia Ul. Roma, 9, Ravalico Attilio Scala Santa 138, Riboli Vittorio Ul. Mazzini, 4. Rigattieri por. Paolillo Anita Ul. Udine, 30, Riosa Na zario Str. per Basovizza, 38 Rizzi por. Contegiacomo Do-nata. Andr. S. Silvestro, 3, Rocchi Guido Ul. delTAleardi, 5, Roman por. Doz Elda Ul. Valmaura, 2, Rosanz Emilio Ul. Aldraga, 1, Rustia Maria Drevored Miramare, 35, Saina por. Engel Liliana Ul. Sottoripa, 8, Santorsola Silvia Ul. Mazzini, 18, Sbisa Federico Ul. di Donota, 21, Sbisa Giuseppe UT S. Lazzaro, 3, Schiavuzzi vd. Giugovaz Maria Ul. Valmaura, 2, Scognamiglio Antonio Ul. G. Giusti, 2, Scropeta Rodolfo Servola, 516, Segnani Omero Ul. di Donota, 19, Sen-nega por. Scognamiglio Vin-cenza Ul. G. Giusti, 2, Sgubin por. Pippan Liliana Ul. del Ghirlandaio, 8, Simič por. Šuligoj Albina Ul. delle Milizie, 7, Škrbec pori Perini Radovana Ul. A. Ponchielli, 1, Snf-fiati por. Plitek Bruna Ul. Commerciale, 30, Starace Dušan Str. di Guardiella, 19, Stefancich Giovanna Ul. Virgilio, 25, Steffanino Alessan-dro Ul. del Crocifisso, 7, Sva-gel por. Polacco Alberta Ul. Battaglia, 4, Švara Vittoria Ul. V. Bellini, 3, Tabor vd. Resinovič Anna Ul. Giulia, 69. (Nadaljevanje sledi) nagrafski urad, županova soba in uradi tajništva. Stopnice in vhod v stavbo so iz na-brežinskega marmorja, prostori so svetli in udobni, spodaj pa je tudi prostorna klet in naprava za centralno kurjavo. Na stopnišču iz pritličja v prvo nadstropje so vzidali ob straneh spominski plošči padlim v narodnoosvobodilni vojni. Dosedanji prostori občinske uprave v Dolini so bili zelo tesni in neprimerni. Zdaj jih bodo preuredili in bo v pritličju verjetno občinska ambulanta, v nadstropju pa pravijo, da bodo uredili občinsko knjižnico. Ker je bilo lepo vreme in nedelja, se je svečane otvoritve novega sedeža županstva udeležilo veliko število prebivalstva iz bližnjih vasi in tudi iz mesta. KRIŽ Volilna kampanja je zajela tudi našo vas. Imeli smo že več sestankov in volilnih zborovanj raznih strank, ki na stopajo na občinskih volitvah v Trstu. Naša vas namreč spa-da pod tržaško občino. Najbol se nam zdijo smešne samohvale demokristjanskih govornikov, ki naštevajo milijarde in obljubljajo blagostanje, da bi si pridobili naše glasqve. Lah ko še bolj govorijo in se hvalijo, prav dobro jih poznamo in vemo, kaj so napravili za našo vas vsa ta leta in kako so vedno zapostavljali interese delovnega človeka, zlasti pa pravice Slovencev Zaradi tega naj demokristjani ne računajo na" naše glasove, pa tudi Agneletto naj ne misli, da bomo glasovali za njegovo listo, ker je njegovo ravnanje v občinskem svetu dokazalo da je ta gospod navezan na demokristjane. Tudi pri nas se občutijo že posledice pomi ritve duhov. Vaščani, ki so bili pred časom še sprti, se mirno pogovarjajo in debati rajo. Posledice spora smo pri nas zelo občutili, zato nas zdaj tembolj veseli ta pomiritev. Za zaključek pa naj še o-menimo neko stvar, ki nas vznemirja. Križani imamo dober del svojih zemljišč ob naši obali. Naši pradedje so nanosili tja zemljo, da so lahko uredili lepe «paštne», nasadili trte, cljke in sadno drevje Nekateri se skrbno obdelujejo te «paštne» in vinograde drugi na so jih zanemarili To je že velika škoda. Že nekaj časa pa nekateri lastniki prodajajo svoja zemljišča ob obali tujcem. Za mešetarja je domačin, ki mu d^e le za zaslužek. Zemljišča kupuje Tržačan, ki jih potem proda drugim kupcem in ima pri tem velike dobičke. Domačini, ki imajo svoja zemljišča ob obali, naj jih ne prodajajo tujcem. To je njihova narodna dolžnost. PREBENEG Vojašnica, ki jo gradijo ob poti med naso vasjo ih Mač-koljami, bo kmalu dograjena. Tudi obnova v vojni poškodovanih gospodarskih poslopij dobro napreduje, le delo na polju še zaostaja, ker je zemlja še mokra. O bližnjih volitvah je pri nas še malo govora. Volilnih zborovanj m še bilo, le v prostem času se kaj več pogovorimo. Veseli nas, da je v naši občini prišlo do enotnega nastopa naprednih sil, ki nastopajo z Občinsko demokratično listo. V naši vasici sicer m bilo tako hudih prepirov kot po nekaterih drugih vaseh, včasih pa smo se le sprli, kar je škodovalo vsem. B O R S T Pred arevi je umrl naš vaščan Anton Peteros, po domače Toni Mešan, ki je že delj časa bolehal. Pokopali smo ga na domačem pokopališču 1. maja dopoldne. Pokojnik je bil pred leti -delj časa zaposlen v čistilnici Aquila kot zidarski mojster. Naj mu bo lahka domača zemlja! O našem Hudoletu je bilo že dosti govora, a številni protesti in posredovanja, da bi se zadeva pošteno uredila, niso dosegli se nobenega uspeha. Namesto da bi lastniki zenv ljišč izboljšali svoje travnike in pašnike ter imeli zadostno krmo za svojo živino, ali pa da bi za rekvirirana zemljišča dobivali primerno odškodnino, se morajo še vedno zadovoljiti s smešno nizko vsoto, ki jo dobivajo. Ni res, da igrišče ■ za golf potrebuje vojska, saj vsi vidimo, da vojaki nikdar ne i-grajo na tem igrišču, pač pa le gospoda, ki se včasih pripelje tudi iz oddaljenih krajev. Ce si ti gospodje želijo takega športa, naj prizadetim kmetom plačajo primerno odškodnino. Skrajni čas je. da oblasti derekvirirajo zemljišča. kjer je igrišče za golf. in da zadevo uredijo v korist lastnikov, ki že leta zaradi re-kvizicije trpijo veliko škodo. Tržaška občina, pod katero spada tudi Lonjer, se za nase kraje prav malo zanima. Sedanja občinska uprava ni za našo vas. kljub številnim prošnjam, napravila skoraj ničesar. Že leta in leta na primer zaman prosimo, naj bi nam napravili pralnico, uredili poti itd. Tudi cesta, oziroma pot, ki pelje iz mesta in Podlonjer-ja v Lonjer, je potrebna nujnega popravila, ker je zelo ozka in v slabem stanju. Tod vozi tudi avtobus in je vedno precej prometa. Občina bi se morala zavzeti, da bi pot razširili in jo uredili, da bo odgovarjala potrebam prometa sicer se bodo lahko pripetile še hude prometne nesreče. že trdimo, da bo ogromna večina Boljunčanov volila za demokratično listo. To se namreč ze da sklepati iz pogovorov in vtisa, ki ga je napravil e-noten nastop. raznih strank in skupin, ki so pristopile k občinski demokratični listi. Vsak ima lahko svoje politično prepričanje, dobro se zavedamo, da moramo biti enotni, ko gre za važna in življenjska vprašanja. za naš obstoj m napredek. Zaradi tega smo vsi, razen redkih izjem, zadovoljni, da je prišlo do enotnega nastopa na teh volitvah in upamo. da se bo ta enotnost v bodoče še bolj okrepila. Spori in medsebojno prerekanih nam bi le škodovalo in bi koristilo le tujcem, ki že prežij > na našo občino Kot vsako leto so tud1 leto« naši fantje postavili mt=i in imeli svofe «ure». Lep mlaj so postavili sredi f-cn «na G-v rici» v poneieliek ponori, svoje 37 35 31 9 39 36 3) 12 57 46 29 10 24 34 29 11 47 40 20 13 37 40 28 7 23 29 23 11 42 43 27 12 43 47 26 12 36 40 26 11 24 37 25 12 30 40 24 19 24 00 11 TEKME V ČETRTEK, 10. t. m. Faidova-Inter, Lazio - Juventus, Bologna-Lanerossii, Fio-r e.rit i n a-N a pol i, M'i 1 a n-No v ar a, Atalanta - Roma, Pro Patria-Sampdoria, Genoa - Triestina, lorino-Spal. REZULTATI 'Alessapdria-Marzotto (odigrana v soboto) 'Bari-Legnano •Brescia-Verona ‘Catania-CagSiari 'Como-Messina 'Palermo-Simmenthal Modena-*Parma ‘Salernitana-Livorno 'Taranto-Udicese M. 2-0 3-1 2-1 1-0 2-0 1-1 1-0 1-1 1-1 LESTVICA Palermo 29 16 10 Simmenth. 29 14 0 Catapia 2? 13 9 B 3 34 21 42 Udinesg 20 16 7 6 55 29 39 Como 29 14 0- 7 44 29 36 7 33 23 35 Cagliari 29 11 10 0 42 40 32 Verona 29 11 7 11 39 40 29 Legnano 29 10 9 10 35 30 29 Brescia 29 10 9 10 20 35 29 Modena 29 9 10 10 39 31 20 Bari 29 12 3 14 40 37 27 Taranto 29 0 11 10 26 30 2, Alersand. 29 9 0 12 31 31 26 Parma 29 9 7 13 32 35 25 Messina 20 0 0 12 35 40 24 Marzotto 28 0 6 14 26 40 22 Livorno 29 7 6 16 32 53 2" Salernlt, 29 3 0 10 23 53 14 TEKME V ČETRTEK, 10. t. m Palermo-AIessamd-ria, Como. Bari, Modena-Brescia, Parma-Cagliari, Taranto - Legnano, Messina-Livoi no, Udinese-Sm-menthal Monza, Marzotio-Ve-rona, Salernitana-Catania. v krasni paradi ubranil silovito Zarovo bombo iz voleja. Tako pa je prva prišla do gola Fiorentina, po osebni zaslugi brazilskega umetnika nogometne igre Julinha. Iz na videz nenevarnega položaja je spretno preigral enega izmed domačih hranilcev ter skoraj iz kota ne preveč močno toda na centimeter precizno in v paraboli streljal na vrata preko Nuc;arija, ki mu je stekel naproti. To je bilo v 43’ prvega polčasa. Le dve minuti kasneje tik pred zaključkom polčasa je Triestina izenačila iz enega izmed ne-številnih prodorov po krilu Od Zara prejeto žogo je Passarin lepo centriral ‘očno Bri-ghentiju na glavo. Ta je žogo iz težkega položaja z glavo usmeril v mrežo mimo prese- nečenega Sartija, ki je v zadnjem trenutku zaman skušal posredovati. V drugem polčasu je imela Fiorentina več od igre. Domači so bili od napora v prvem polčasu vidno utrujeni, razen tega pa so igro tudi namerno zaprli zavedajoč se, da igrajo z mnogo boljšim nasprotni- kom, ki sicer ni najbolje razpoložen, katerega napadalci pa so sposobni izkoristiti vsako najmanjšo napako v o-brambi. Če jim to vseh 45 minut ni uspelo, potem gre glavna zasluga Bernardinu, ki je popolnoma onemogočil Virgi-lija, kateri je ves čas mora! igrati v njegovi senci, ter Clautu, ki je budno pazil na vsak gib vražjega Julinha. Nekajkrat pa se je uveljavil tudi Nuciari, ki je bil tokrat bolj siguren kot običajno. V11. etapi prvi Van Steenbergen v splošni klasifikaciji Conterno Švicar Huqo Koblet odstopil zaradi bolečin v prebavnih or*)81*1'1 SARAGOZA, 7. — V 11. etapi kolesarske dirke pa Španiji, Tarrega - Saragoza, dolgi 238 km, je zmagal Belgijec Van Steenbergen za dolžino kolesa pred Špancem Pobletom in Švicarjem Mullerjem. Splošni vrstni red po 11. etapi: 1. Conterno (It.) 63.42’ 42”; 2. Bauvin (Fr.) 63.45’38”; 3. Bahamontes (Šp.) 63.46’29”; 4.Botella (Šp.) 63.47’01”; 5. Lo-rono (Šp.) i, č.; 6. Impanis (Belg.) 63.47’26"; 7. Jean Bo-bet (Fr.) 63.50’30”; 8. Louison Bobet (Fr.) i. č. 9. Falaschi (It.) 63.50’39”; 10. Van Steenbergen (Belg.) 63.51’28”. V tej etapi je zaradi bolečin v prebavnih organih odstopil Švicar Koblet. Zaradi velike vročine je bila etapa zelo naporna in tudi dosežena povprečna hitrost je bila manjša kot šo jo predvideli organizatorji. V IX. etapi je zmagal Koblet, v X. etapi pa je v prvem Drugi polčas je po kvalite- j delu na dirkališču v Montjui-ti zaostajal za prvim. Nekoli- chu na kronometer zmagala ko bolj zanimiva je postala igra v zadnjih 15 minutah, ko bi Triestina z večjo prisebnostjo Brighentija lahko poceni prišla do zmage. Srednji napadalec domačih se je znašel namreč sam pred Sarti-jem, ki mu je stekel nasproti. Brighenti je zogo dvignil v paraboli preko njega v prazna vrata, toda premočno, tako da je odletela preko prečke. ekipa Francije pred Španijo in Italijo, v drugem delu na progi Barcellona - Tarrega pa je zmagal Francoz Bauvin pred Botello, Conternom in Loro-nom. Tenis v Rimu RIM, I. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je v polfinalu DIRKA MIRU VARŠAVA-BERLIN-PRAGA Schur zmagovalec V. etape in zopet „rumena majica“ V ekipnem plasmaja vodi Sovjetska zveza. Jugoslovani pa so že precej zaostali GOERLITZ, 7. — Po vče-1 več kot 6 prednosti pred dru-rajšnji etapi Stalinogrod -1 go skupino in okrog 14 pred Wroclaw, v kateri je zmagai I naslednjo skupino, v kateri je ruski dirkač Kolumbet s časom 4.33’33” in v kateri je prišel na prvo mesto v splošni klasifikaciji zopet Italijan Cestari, je bila danes na vrsti 5. etapa Wroclaw - Goerlitz. ki je ponovno premešala vrstni red dirkačev in ekip. Na 190 km dolgi progi je zmagal Nemec Schur v času 5.34’42” pred Poljakom Wisniewskim. ki je dosegel isti čas. Vrsten red na cilju je bil naslednji: 1. Schur (V. Nemč.) 5.34’42”; 2. Wisniewski (Polj.) isti čas; 3. Dimov (Bol.) 5.34’45”, 4. Hristov (Bol.), 5. Kolumbet (SZ); 6. Numan (Fin.). 7. Vos-triakov (SZ), 8. Krivka (CSR); 9. Novak (CSR). 10. Carlen (Šved.), vsi s časom Dimova. Italijan Cestari, doslej vodeči v splošni klasifikaciji je prišel na cilj 43. z več kot 13’ zaostanka in je tako izgubil rumeno majico, katero je že drugič osvojil Schur, ki vodi v splošni klasifikaciji s časom 21.18'43” pred Rusom Kolum-betom s časom 21.20T0”. Jugoslovanski dirkači, ki so po tretji etapi bili v ekipnem plasmaju na 14. mestu, med posamezniki pa Petrovič kot najboljši na 40., so v tej etapi vozili slabo. Nekaj so na času pridobili le Valčič, Cvejin in Vuksan. Etapa je potekala v znamenju stalnih ofenziv sovjetskih dirkačev ter Nemca Schura. ki se je hotel izkazati pri vstopu na nemško ozemlje. To mu je v polni meri uspelo, ker ni osvoji le etape temveč tudi rumeno majico. V Goerlitz je vodilna skupina privozila z bil tudi Cestari. Schur je privozil prvi na dirkališče in zmagal v finalu. Dobil je 1’ odbitka na skupnem času, kar mu je pomagalo do prvega mesta v splošni klasifikaciji. posameznikov Davidson P1* magal Pattyja z 11:9, 9: , ■ ’ Hoad pa Flama s 4:6, 6:0, »■ > 6:1. V finalu ženskih dvojic sla Avstrijski Long in Hawton P ^ magali par Buxton, Har 6:4, 6:8, 9:7. V finalu moških dvojic sta Drobny in Hoad premag ^ Pietrangelija in Sirolo z 6:2, 6:3. Šport med našo mlad*1*0 Dvoboj Sv. 'vm -! v namiznem lenisn in senu V nedeljo, 6. t. m. .j*1®, športni sekciji prosvetnih ^ štev «Slavko Škamperle Sv. Ivana in društva iz . .. nja pomerili v dveh disci ^ nah: v namiznem ten'sUe0<). je srečanje zaključilo z n^e((. ločenim rezultatom 3:3. * movanju posameznikov s« Škedenjci boljši in so tri^ štirih srečanj odločili v s s0 korist, zgubljene točke Pa v Svetoivančani nadokna i ^ tekmovanju dvojic, kjer oba dvoboja odločili v s korist. Rezultati so bifi nas'^0. (prvo imenovani so s ivančani); Košuta - . 1:2, Vuga - Sosič 1:2, 0:2- Germani 2:1, Grbec - BaN Dvojice: Jurkič. Vuga ~ ° Germani 2:1: Grbec, Košuta Patrizio, Bajc 2:0. • u;in na Srečanje v šahu je D1 )0 treh deskah in se je oV s prepričljivo zmago društva «Slavko ^^a.m^0va-Izidi so bili naslednji _ čič - Germani 1 ’0, ,fj. Štrain 1:0, Grbec - a zio 1:0. odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT KIHU) SKRHBJBj predvaja danes *• *• ob 1«. uri MGM »1®-it m živ em Kute na Cjičiiiajl predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri Libertas barvni film: »Cesar zlatega mesta' Prvi film proti atomski bombi 1 Zgodba izpred 300 let, ki se zdi današnja zgodba. na smrtna grožnja je pretila tedaj kot sedaj člove OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC000000000000000000000030030COGOOOOG0000000000001 Vladimir Bartol t MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojneu 70. = Četrto poglavje» Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja „ «...Ko mi je bilo dvanajst let, me je nekoč nenadoma >i popadel silovit nemir — natančno vem še: bilo je na veliko-:i nočni ponedeljek; doma mi ni bilo obstanka, staršem sem se " iztrgal in zbežal na visoko kraško planoto (= bazoviška j planota). Burja je žvižgaje pihala s severa, stresala je brzo-( javne drogove in žice, da so obupno ječali. Toda meni je bilo 1 njeno zavijanje kakor tajinstvena opojna godba, ki je spro- I fcčala v meni ekrazitu podobna čustva, da me je gnalo kakor c obsedenca preko skalovja. Izpostavil sem se ji, pograbila me ti je kakor velikanska roka in me tirala s seboj; zdelo se mi r je, da me bo vsak čas strgala s tal in me ponesla s seboj e v višino, tja proti morju. Naenkrat mi je bilo, kakor da mi J rastejo peruti; zavriskal sem, razprostrl roke — in danes i občutim, če grem v mislih nazaj, kot da bi bil v resnici ? vzletel. Kakor fantastično pošastne sanje mi je ta spomin, 0 na pol resnica in na pol pomaknjen v neki drugi svet. Od { tega dne mi ni bilo nič več do družbe, iskal sem samoto, 'j bežal v skalovje in nestrpno čakal, da bi me tisto neznansko 1 občutje spet obiskalo...« 2. II Nekega popoldneva — po vsej verjetnosti je moralo biti kako nedeljo ali kak drug šole prost dan konec maja ali v začetku Junija = je prišel Boris k nam vprašat, ce bi bil pripravljen spremljati ga onstran Razklanega hriba v Trebče ali Padriče, kamor ga je bil poslal oče Grmek k enemu od ondotnih učiteljev z nekim obvestilom. Boris ni hodil rad sam na tako dolgo pot in je bil vesel, ko me je videl pripravljenega, da mu delam družbo. Vzel sem svoje škatle in mrežo za metulje in jo mahnil z Borisom čez Lonjer in Ključ na Hudoleto, kjer sva naletela na ostanke bendenic (narcis) in velikonočnice in na druge cvetlice, ki sva jih začela nabirati. Jaz sem seveda bolj metuljaril, dan je bil sončen, toda vetroven in sem pa tja so se pripodill po nebu raztrgani oblaki, za trenutek zakrili sonce in metali bežeče sence po bazoviški planoti, na katero sva bila počasi prišla. Veter je na planoti narastel v majhno burjo, ki naju je podila naprej po pašnikih in meni odganjala izpred mreže metulje, za katerimi sem tekal. V Trebče sva prišla s šopi cvetic in zlasti Boris se je lahko postavil s svojim, ki je bil v toliko bolj razkošen, v kolikor mu ni bilo treba tekati za metulji, kakor sem delal jaz. Ko je bratranec opravil naročeno, sva jo mahnila proti vrhu Razklanega hriba, da bi udarila čezenj in potem naravnost navzdol proti Svetemu Ivanu. Ko sva šla čez pašnike, ki se pno lagodno proti vrhu, je veter prinesel mimo mene zelo čudnega metulja, kakršnega še nisem bil videl. Za trenutek mi je od napetosti zastal dih, toda takoj nato sem spustil na tla škatle in šop in se pognal z mrežo za nenavadno žuželko. Metulj, ali kar je živalica ze bila, je letel zelo hitro in v neenakomernem cikcaku, kdaj pa kdaj za nekaj trenutkov obstal na kaki bilki, toda ko sem se mu z mrežo približal, se je takoj spet odlepil od rastline in povzel svoje nepreračunljivo šviganje čez travnike. Medtem sem si ga bil utegnil pobliže ogledati. Zgornja krila je imel stekleno prozorna, kakršne imajo steklokrilci (metulji) ali kačji pastirji, spodnja pa široka, so imela zarisano v sredini veliko kolo ali oko. Skoraj bi živali, ki je bila velika kakor srednji velik metulj, ne bil smatral za metulja, da ni imela dolgih tipalk, ki so se končavale v debelo oglato bunko, kakršne imajo nekateri dnevniki (metulji). Vendar se mi je zdela žival na moč čudna in nenavadna. Bil sem ves prevzet od lovske in zbirateljske strasti in drvel z mrežo za živaljo, ki me je vodila kakor za nalašč v krogu zdaj sem zdaj tja okrog Borisa, ki je sedel na kamnu in gledal moje noro prizadevanje ter mi prigovarjal, naj vendar lov opustim, čes da se že mudi. Toda jaz nisem popustil in končno je ali žival omagala ali se je meni posrečilo, da sem jo preslepil. Obtičala je v moji mreži, jaz sem bil sicer prepoten in brez sape, toda trud je bil poplačan. Ko pa je Boris zagledal žival, je rekel: «Meni se vse zdi, da je to neke vrste kačji pastir, ki sem ga videl v muzeju.« Jaz, v želji, da bi vtaknil ta čudni in še nevideni eksemplar v svojo metuljo zbirko, sem mu oporekal in iskal dokazov za svojo domnevo, ki se je pozneje izkazala za zgrešeno. Prišla sva v takem prerekanju na pogozdeni vrh Razklanega hriba, ko Boris naenkrat zavpije: «Poglej, kakšna krasna roža!« Pogledam v smer, kamor ja bratranec stekel, in zagledam cvetico še v popku, podobno velikemu cvetu tulipana, samo da je, kakor sem takoj opazil, spadala k dvokaličnicam. Takoj zagledava vsak še po nekaj takih cvetov, pomečeva šope cvetic, ki sva jih bila prej nabrala in ki so nama začele v rokah že veneti, stran ln začneva nabirati in iskati teh živo rdečih, rahlo v lila prehajajočih cvetic, ki so gotovo med najlepšimi, ki rastejo na našem Krasu. Nabrala sva jih vsak za čeden šop, ko sva opazila, da se je bilo medtem na strani proti celini zmračilo. Onstran vrha je bilo še svetlo, toda sonce se je nad morjem že precej pri- 00° po 10 r bližalo obzorju. Veter je bil ponehal in z Borisom sv» J ,sv» prvi stezi in v skokih vsekala po hribu nizdol, dolc ,v,]»ž119 prišla na nama dobro znano bazoviško cesto. Tu sva korak in zadovoljna z redkimi cveticami in z redko sva začela ob zahajajočem soncu spotoma razgovor. -ce N Kdo od naju je prvi vprašal drugega, kaj bi storil. zjji bil vsegamogočen, se ne spominjam. V utrujenosti sta sbljSK»' in fantazija sprostila. V daljavi se je prikazala Prva.nja )e vica nad fronto in odmev daljnega topovskega %Tino\)0)etf prihajal do naju. Toda vajena sva bila tega in sva se t>olJ komaj zavedala. Dvogovor med nama je bil zmer^;noStj0' razgret in oba sva se opajala nad trenutno vsemog®0 ki nama jo je podelila v dar najina deška domiŠlj‘Jft’ Samotna pot ob nastopajočem večeru po hribu njgv»'1 naju je navdajala z rahlo grozljivostjo, ki so jo še stop daljni odmevi s fronte. ■ jeke «Jaz bi ukazal, da mora biti takoj vojne konec,« J eden od naju. ceS&r Drugi: «Jaz bi dal prej še odsekati glavo obema jema. avstrijskemu in nemškemu.« . Prvi: «Jaz bi ju pustil prej še stradati, da bi kako je človeku, če mu kruli po želodcu.« Drugi: «Jaz bi odpravil smrt.« Prvi: «jaz pa vse bolezni.« n Drugi: «Jaz bi vzel ves denar bogatašem revežem,« Prvi: «Jaz bi sl dal sezidati tak grad, da bi g® ime! » mogel zavzeti. Notri bi bilo vse v srebru in zlatu 1°. svetu’i vsega, kar bi si poželel. Iz tega gradu bi potem vlada* prej Drugi: «Tudi jaz bi si dal sezidati tak grad. AmP bi še prepotoval ves svet.« ... » Prvi: «Jaz bi potoval v Ameriko, v Afriko in iud^ Drugi: «In jaz še v Avstralijo, na Kitajsko in JaI^vil 0 Prvi: «jaz bi šel na lov na tigre in leve in uaP d»' P® N si najvefcjo menažerijo na svetu.« Drugi: e&! p Drugi: «Jaz bi imel tako menažerijo v svojenj vjji«1 Okrog gradu bi imel velikanske ograjene gozdove ih povabil bi goste in uprizarjali bi velike love.« ^ (Nadaljevan]« $ie