3L Številko. v Četrtek. 7. rebraorja 1901 '•> A ji rt trn- ■ t', t, • T I " . ' XL leto. Izhaja vsak daa zrećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poitt prejeman za aiatio Ojilht dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljnbljaiio »"""pošiljanjem na* dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tnje daiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 hf če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.j— Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — U redu is tro la upravniatvo je v Knaflovib ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj^se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Trredniitva telefon it. 34. fffcseina priloga: „Slovenski Tehnik14 Poiineue številko po 10 h. Upravnlštva telefon it 85. Živela austrijska lustica! Odkar se je pričelo med nami Slovenci narodno gibanje in je za-valovalo politično življenje, se borimo za veljavo našega jezika v uradih in šolah. Teč nego pol stoletja se že vojskujemo na tem polju, a uspehi, ki smo jih v tem času dosegli, so vkJjub nadčloveškim našim naporom narav-aost minimalni in dasi jamči 51. XIX. državnega temeljnega zakona vsem narodom in jezikom v državi absolutno ravnopravnost v šoli in uradu, vendar smo še vedno Slevenci v Avstriji pravi helo tj e, brezpraven narod, kateremu se reže pravica samo v toliko, v kolikor to dovolijo naši zakleti sovragi in v kolikor nepremagljiva sila odnošajev in novih razmer primora državno oblast vto, da nam vrže kako drobtinico. S težkim trudom in veliko muko smo si iivojevali takozvano slovensko ljudsko šolo na Kranjskem, spodnjem Štajerskem in (soriškem, i» takozvane slovenske paralelke v »podlijih razredih gimnazij na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. To je bil ves naš uspeh polstoletnega boja la šolskem polju. Niti popolnih slovenskih gimnazij si nismo mogli priboriti, dasi imajo svoje gimnazijske zavode že vsi drugi avstrijski narodi ae izvzemši Malorusov, in kakor kažejo vsa znamen a, grozi v najnovejšem času celo našemu ljudskemu šolstvu na Spodnjem Štajerskem največja nevarnost, da se mu s spret-aimi in premetenimi manevri naših aarodnih nasprotnikov zada smrtni udare«. 9iČ mnogobolj uspešna ni bila naša borba za pravice slovenskega j talka v uradih. Pri sodiščih na Kranjskem in deloma na Primorskem smo pač priborili slovenskemu jeziku vsaj v zunanjem poslovanju kolikor toliko ravnopravnosti, dočim smo pri drugih aradia mogli doseči samo ne- znatne mrvice, ki jih resno niti ne moremo smatrati za uspehe. S Pražakovimi jezikovnimi na-redbami je slovenski jezik vsaj deloma prišel do veljave tudi na Spodnjem štajerskem, tako da je bila edina dežela, kjer prebivajo Slovenci, Koroška, kjer je bil slovenski jezik, dasi ga govori dobra tretjina vsega prebivalstva, docela brezpraven in brez vse veljave tako v šoli, kakor v narodu. O borbi na šolskem polju ne bodemo govorili, saj je znano vsakomur, kdor se le količkaj briga za naše narodno življenje, da se je koroškim Slovencem po več nego desetletnem trudu in naravnost titanskem naporu jedva posrečilo, si izvojevati dve slovenski ljudski šoli, katerih usoda pa je prav tako problematična, kakor je gotovo, da bo vlada prva stegnila roko, ko pride Čas, da se izbrišejo na Koroškem zadnji sledovi slovenskega šolstva. Akcija za priznanje pravic slovenskemu jeziku pri koroških sodiščih se je pričela šele pred nekaj leti, ko se je dr. Janko Brejc naselil kot odvetnik v Celovau. Sprva se je zdelo, da se bo energičnemu nastopu dr. Brejca posrečilo, priboriti slovenskemu jeziku pri koroških sodiščih vsaj tisto mrvico pravic, ki jih uživa pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Toda to je bila le prazna nada, zakaj Brej-čevi akciji so se z vsem fanatizmom uprli ne samo narodni naši nasprotniki, nego tudi uradništvo, ki je na Koroškem bolj kakor kjerkoli drugod prepojeno z radikalnim vsenemškim duhom. A tudi ta, dasi mogočen odpor bi ne mogel zabraniti, da bi se slovenskemu jeziku pri koroških sodiščih ne priznaie vsaj naj primitivnoj Še [travice, ako bi državna oblast, ki bi naj v smislu temeljnih in najvišjih državnih zakonov vladala strogo po načelih absolutne r a vn opr a vn o si, direktno in očitno ne podpirala tistih teženj, ki merijo za tem, da se odvzamejo sloven- skemu naroduin slovenskemu jeziku na Koroškem vse pravice. To je bilo očito od tistega hipa, ko seje pričel jezikovni boj na Koroškem, v najjasnejši luči se je pa to pokazalo sedaj, ko se je, mi trdimo to smelo, naravnost na vladni ukaz prepodila slovenščina izpred koroških sodišč. Najvišje sodišče je namreč odbilo rekurz odvetnika dr. Janka Brejca proti ukrepu deželnega sodišča v Celovcu, da se pred tem sodiščem ne sme razpravljati, niti ne protokolirati v slovenskem jeziku, kateri ukrep je potrdilo tudi graško nad-sodišče. In kako je utemeljil najvišji sodni dvor to famozno svojo razsodbo V Najvišji sodni dvor pravi: Sodišče ima samo, in sicer po § 13. splošnega sodnega reda iz 1. 1781. odloČiti, katerega jezika naj se poslužujejo stranke in njih zastopniki. Dotična točka se glasi: „Stranke se imajo v svojih govorih posluževati v deželi navadnega jezik a.u .Dosedaj se je ta točka vedno tolmačila tako, da je smatrati za jezike, v deželi navadne, tiste, ki se govore v dotični deželi. Najvišji sodni dvor je pa to dosedaj obče veljavno interpretacijo pre-vrgel in razsodil, da je pod terminom „v deželi navadni jeziku razumeti tisti jezik, k i j e |f don pri sodišču", to je jezik, ki ae ga poslužuje sodna oblasti V utemeljevanju te svoje razsodbe se sklicuje na zapadnoga liš ki sodni red z dne 19. decembra 1796. L in na cesarski patent z dne 9 avgusta 1854. leta, ki govorita „o jeziku, navadnem pri sodišču"! Da seje torej izgnal slovenski jezik izpred koroških sodišč, je bilo potreba prebrskati vse zaprašene arhive, da seje končno našla 110 let stara, od vseh žezdavna pozabljena odločba, ki bi naj vsaj navidezno podkrepila in podprla razsodbo, ki, kar se tiče škandaloz-nostiin očite krivičnosti, p a Č n i m a p r i m e r e v zgodovini avstrijskega pravo-sodstva! Ne bojimo se, glasno na vsa usta povedati, da je naše globoko uve-renje, da te famozne, vsem načelom pravičnosti in prava v obraz bijoče razsodbe najvišjemu sodnemu dvoru ninarekovalo pravno prepričanje, ampak daje ta odločba pregrešni sad priti s k a i n v p 1 i v a sstrani, ki bi ne smele nikdar imeti in-gerence na korporacijo, ki bi naj bila najvišje zatočišče prava in pravičnosti v državi! V tem našem uverenju nas utrjuje zlasti okolnost, da je dr. Brej-čev priziv ležal že mesece in mesece pri najvišjem sodišču, ne da bi bil rešen, rešil se je pa takoj, čim je sedanji parlament za vedno končal svoje zase d an j e. Vlada je morala biti dobro poučena o razsodbi najvišjega sodišča, ako že nečemo naravnost trditi, da je bila mati te odločbe, in je morala vedeti, da mora nastati najsilnejši vihar po slovenskih deželah, čim se razglasi ona nečuvena razsodba. Za to se je čakalo z razglasitvijo te razsodbe, dokler se ni razšel parlament, ker se je vendarle bilo bati, da bi ogorčeno slovensko javno mnenj eprisililo mameluke, zbrane v „Slovan-ski zvezi", k energičnemu odporu proti taki vladi, pod katere egido se deli pod krinko pravice takšna vnebovpijoča krivi ca. Nam je prav, ako se je avstrijska justica, ta boginja, ki bi naj bila zavetje prava in pravičnosti, ponižala v deklo, protistutko, ki služi umazani politiki in samopašni strankarski špekulaciji, bodemo vsaj vedeli, da ji nimamo več zaupati in bodemo po tem tudi uravnali svoje postopanje! Po zaslugi skrbne naše matere vlade je v nas Slovencih zamrl že marsikateri naš čut za Avstrijo in če umre sedaj tudi zaupanje v avstrijsko justico, bog ž njim, mnego itak nimamo več izgubiti! če bo pa to tudi prav tistim, krogom, ki nam zdaj dele takšno pravico, to je pa drugo vprašanje! K. no pa naglas amo in to si naj zapišejo merodajni krogi, ki so sa navadili tako lahkoverno in lahko-mišljeno se igrati z usodo slovenskega naroda, za ušesa: Slovenci smo bili dosedaj res helotje, uboge pare, ki smo v ponižnosti poljubovali palico, ki je nas tepla, toda ti časi sedaj polagoma izginjajo in ni daleč več doba, ko bo mera našega trpljenja prenapolnjena in ko bo sicer pohleven Slovenec pokazal svoje zobe rudi tistim, katerih palico je sedaj poljubljal'. Cavete! Prihodnje državnozborske volitve. Dunaj »'». februarja. Nove državnozborske volitve se razpišejo sredi meseca februarja. Volivte so določene za prvo polovico meseca maja. Vlada je sicer želela, naj bi se razpisale poprej, toda novi volilni sistem zahteva toliko priprav, da jih posebno občinam, ki imajo le majhen upravni aparat, ne bi bilo mogoča pred majem dovršiti. Ljubno ti. februarja. Za mestno skupino Bruck-Lj ubno je napovedal svojo kandidaturo ljudskošolski učitelj Schweinzger, in sicer na program nemške ljudske stranke. Madžarska politika. Budimpešta, ti. februarja. Preden je baronica Schonberger odpotovala iz Budimpešte, je izpovedala preiskovasnemu sodniku glede afere Lengyel-Polonyi, da je posredovala in izročevala raznim politikom darila v denarju. S to zadevo se bo najbrže že te dni bavil imunitetni odsek poslanske zbornice. Med LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. (Konec.) Potrpežljivo sva čakala, da je aapregel. Skala sva sredi sobe in gledala skozi okno. Nihče ni govoril; kakor sploh ves čas, od trenutka, ko «va padla s koles, nisva izpregovorila beseda med seboj. Bilo je to čisto aepotrebno, kajti mislila in čutila sva oba eno in isto — kakor dva, ki sta ▼ enakem položaju. Najino notranje razpoloženje tistikrat pa je bilo čudno: aesramnosti kmetove naju niso raz-barjale, pač pa so vzbujale v najinem sron prijeten občutek kakor zadoščenje! Da, čutil sem na primer, kako sem želel, da bi bilo njegovih nesramnosti več in več, ena hujša od drage — zato seveda, da bo povračilo tem imenitnejše! Ta predobČutek zadoščenja je že bil zadoščenje, prijetno in dobrodejno — in od tod ta najin mir! Če sem pogledal zdaj prijatelja, je odseval njegov obraz blagi pokoj svetega moža, ki odpušča sveta njegove grehe in ga blagoslavlja ; in ta pokoj je prevzemal tudi mene, naj sem hotel ali ne. V vratih se je pokazal Potokar in naznanil: „Voz je pripravljen". In ko je videl, dajemljeva seboj kolesa, ni rekel ničesar: Saj se bo peljal z nama po denar! Da, pomagal nama je celo, ju naložiti na voz. Bil je kratek lestveni voz s parom konj, ki sta delala slab vtisk kakor vse Po-tokarjevo gospodarstvo. Sedli smo in pognal je. V tistem trenutku sem videl v oknu za hišo paglavca. Pritiskal je smrkavi nos na šipo in v roki, „ki jo je imel čisto proč", je držal velikansko jabolko. V veži pa je stala baba in se škodoželjno režala za nama. Voz je zdrdral urno skozi vas in naprej po ravni cesti. Mračilo se je in bilo je hladno. A počutila sva se prav dobro. Bolečine so naju zapustile in objemal jo naju večer, tako mil, tako svež in tako vonjiv in krepčilen ! S slastjo sva kadila cigarete in so ozirala dobrovoljno po lepi okolici. Kmet pred nama je pridno poganjal konja, se veselil denarcev, po katere se je peljal, tako krasno zasluženih denarcev, in se na naju zdaj niti ozrl ni. Niti na mar mu ni prišlo, da bi ga utegnila napasti morda, tako naenkrat, od zadaj ga pobiti in uiti . . . Njega, takega korenjaka, takega človeka, njega Potokarja pa ta dva pohlevna golobčka, ta dva uboga, zbegana škrička? Ba ! Veselo je pokal bič in veselo je drdral voz po beli široki cesti. V bližini vasi smo sreČavali ljudi, vračajoče se s polja, potem je postajalo tiho, samotno naokoli. Nenadoma pa srečamo dva orožnika. No, zdaj sva bila rešena, zdaj sva kmeta, ki se je pregrešil zoper celo vrsto kazenskih paragrafov, kar svežega lahko izročila maščujoči ju-stici! Za hip sem imel to idejo, a že je ugasnila v meni; zakaj Čutil sem, da ko bi sedel kmet t zaporu tudi mesec dni, bi jaz ne imel od tega nobenega zadoščenja. Ne, stvar se mora završiti vse drugače; kako, tega nisem vedel; a slutil sem instiktivno, da se zgodi nekaj vse drugačnega, vse imenitnejšega, nekaj, od česar bo imela moja tako kruto užaljena duša popolno zadoščenje. Pogledal sem prijatelja: niti ganil se ni — in že sta bila orožnika daleč za nami. A kmetu jo postalo pri tem kaj vroče! Vidno se je ustrašil, vrgel hiter, nemiren pogled na naju in potem je udaril po konjih, da smo kar šinili mimo orožnikov, ki se sploh na voz še ozrla nista. Zmračilo se je že popolnoma. A ko smo se oddaljevali bolj in bolj od njiju in ko sta izginila slednjič tam za klancem, se mu je povrnil zopet pogum ; široko se je zopet popravil na svojem sedežu in se gromko odhrkal ... in ko smo bili že zelo, zelo daleč, se je obrnil k nama na pol in s tistim svojim im-pertinentnim posmehom, za katerega je bil v stanu človek ustreliti ga na mestu, — je rekel: „Bil bi vaju lahko izročil tistima tam; pa se mi smilita. Naj bo no . . .* Odvrnil mu ni nihče ničesar. A Čez nekaj časa je zagnal tovariš cigareto stran — in videl sem, kako se mu je obraz hipoma pobarval temnordeČe. In sklonil se je daleč naprej, kmetu tik do glave, in za-hropel mn je na uho, ker je vrelo v njem od jeze. „Kaj bi bil — ti butec Vtf Kmeta je zasukalo, kakor da je počila bomba za njegovim hrbtom! Pritegnil je vajeti, zazijal v naju ves trt in top, hotel ziniti ... a že mn jo treščila pest mojega tovariša z jedko silo sredi v obraz. V isti hip — ni mogoče povedati, kako hitro se je to godilo, — "sva planila nanj oba, kakor risa, in ga podrla na dno voza. Strahopeten kakor je kmet in od groze napol mrtev se je komaj branil, samo hropel je kakor vol pod mesarjevo sekiro. Tovariš mu je klečal na obeh rokah in ga držal za vrat. Jaz pa sem skočil h konjema, ki sta stala mirno na mestu, in odpel vajeti. Nato sva obrnila kmeta narobe in ga privezala z vajeti na voz, da se ganiti ni mogel. Nihče naju ni govoril besede ves čas — delala sva v 25 drugimi je hudo kompromitiran tudi demokratični posl. V as z on y i. Demokratično - liberalni klub je imenoval za predsednika bivšega državnega tajnika Kafko, Id ga je koalicija odpustila. Nadalje je klub sprejel za člane bivše ministre iz Fejervarvjevega kabineta Slan.vija, FeilitzschainVo-rosa. Zaradi tega je ministrski predsednik dr. Wekerle odložil Častno predsedstvo pri klubu. Strahovi na avstrijsko-ita-lijanski meji. Rim <>. februarja. Poslanca Lo-• roin Magui sta interpelirala, ali je vladi zuano, da je avstrijski generalni štab položil na meji podzemske defenzivne in ofenzivne rove pod italijanska tla. Minister zunanjih del Tittoni je odgovarjal, da so take vesti brez vsake stvarne podlage. Govorica je nastala, ker so se pojavile diference privatnega značaja med neko italijansko in avstrijsko rudniško družbo zaradi uradnikov v Va-lalti. Italijauska družba je namreč trdila, da je avstrijska kcpala rove preko deželne meje. Dogodki na Ruskem. Petrograd 6. februarja. Volitve volilnih mož za državno dumo imajo dosedaj sledeči izid: za desnico odločnih je 288 volilnih mož, na desno nagibajočih brezstranskih 112, kadetov, progresistov in socijalistov 51S, socijalnih revolucij onarj ev 3. Skupine veleposestva so izkazale dosedaj veliko večino za desnico. Mestni volilci pa so volili največ kadete in ekstremno levico. €ar je potrdil sodbo vojnega sodišča, ki je obsodilo admirala Nebo-gatovega na deset let, druge pomorske častnike pa na razno dobo. Dopolnilne volitve na Nemškem. B e r o 1 i n, (J. februarja. Končni izid državnozborskih volitev je sledeči: Konzervativci 82 (dosedaj 74), antisemiti 2»i dosedaj 21), centrum 109 (dosedaj 104), narodni liberalci 57 (dosedaj 51), tri frakcije levice 49 (dosedaj 36;, socijalni demokratje 43 (dosedaj 79), Poljaki 20 (dosedaj j 16), druge frakcije 12 (dosedaj 16). T svojem nagovoru je rekel cesar množici, ki mu je priredila po izidu ožjih volitev ovacije, ako bodo vsi stanovi ostali složni, kakor dosedaj, bo Nemčija lahko vse poman-drala, kar se ji postavi na pot. Napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami. Dunaj 6. februarja. Tukajšnje japonsko poslaništvo je obelodanilo nekak komunike, kjer pravi, da so vznemirljive vesti o napetosti med Japonsko in Zedinjenimi državami in o ultimatumu popolnoma neosnovane. T Tokiu nikakor ne mislijo na vojno. Dopisi. Z Dolenjskega. (P r a š i č j ;i ^ržni dnevivKandiji.) In zopet je napočil četrtek 31, januarja in ž njim seveda tudi tržai dan s prašiči v Kandiji. Ker se ni zadnjič niti eden teh sicer jako iskanih šetinoev na tem slavnem semnju prikazal, bilo jih je ta dan pa 14krat več, namreč 14 jih je pripeljal neki trgovec s prašiči iz Vidna a pri Krškem. Siromak odpeljal jih je ob 8. uri zvečer od doma in vozil celo noč, da je prišel zjutraj na slavni svinjski trg v Kandijo. Vd-selja poln zažaril se je semenjskemu ravnatelju g. Kušljanu sioer strogi obraz, ko je zagledal od daleč nesrečnega trgovca s prašiči se bližati, kajti nadejal se je, da jih mu bode še Bog vedi koliko sledilo. — Toda varal se je ravnatelj, niti enega drugega ščetinca ni bilo in Kušljan je odšel jeze peneč se s sejmišča. Kmetic, laskavo sprejet po neutrudljivem pobiralcu tržne tarife g. Francetu Ber-lecu, kateri je svoječasno gotovo čast-nejši posel žeudarmerijskega straž-meštra imel, je zavozil zaupno na kandijsko tržišče, kjer pa raz ven gospoda nadzorovalnega živinozdravnika in enega tržnega redarja ni zagledal žive duše, še manj pa kakšnega kupca, kajti slednji bi mu bil najljubša prikazen. Tako je ta revež prepotoval z živino celih 12 ur ponoči v snegu in mraza in končno —, le v lastno zgubo. Gospodje, kateri ste te semnje provzročili, roko na srce, (če srce imate^ ali se ne pravi to iz revnih ljudi iu kmeta norce britiV Ali ni tako ravnanje naravnost v pogubo našega revnega kmeta?! Mislili ste, da boste z napravo teh sem nje v ugonobili novomeške obrtnike in trgovce in le lastne žepe polnili, toda grdo ste se varali. Ako nimate zadosti s to blamažo, dosegli jih boste po tem potu, kakor ste ga sedaj ukrenili, dan za dnevom še mnogo več. Seveda, sedaj že sami uvidite, kako neumnost ste si z pridobitvijo svinjskih semnjev v Kandiji napravili, in grize Vas, da jih ne morete preklicati, ker bi bila blamaža še večja. Cela Dolenjska se Vam smeje in brije norce iz tistih visokih ali debelookroglih možicelj-nov. kateri so hoteli NovomeŠčane s prašiči v kozji rog ugnati. Prvi semenj se je še nekoliko pokazal, ker je bilo do 300 prašičev prignanih; toda na kateri način se je to zgodilo, to naj pa izve tudi širši svet: Ne le, da je premoženjsko oskrbništvo v Kandiji že mesec dni preje bobnalo po svetu o bodočih semnjih, tudi prižnice so posegle v prospeh te nakane, kajti kolovodje kandijskih sem-njov so pristne in prekanjene klerikalne dušice. Na prižnicah so v petih župnijah nedeljo za nedelj«» oznanje-vali, vabili in rotili Sukljetu in Zurcu vdani faruceljni ljudstvo, da naj se prvega semnja obilno udeleži, svinje pripelje, tudi če jih ne namerava prodati, kajti s tem se bode prihodnje semnje trdno utaborilo. Toda kaj se je zgodilo? Drugi tržni dan ni bilo niti enega prašiča, le gospod tarifni pobiralec in trije semenjski redarji so po snegu na semnjišču skakali, v roke pihali, kajti mraz jih je obhajal in groza jih je bilo o polomu in blamaži njihovih matadorjev; tako je bilo in tako bode tudi v bodoče. Ker že ravno o teh slavnih semnjih razpravljamo, naj bode še omenjeno, da se bode morebiti tudi predlog gosp. Berleca, da bi Kandija zahtevala, naj se povzdigne v mesto, posreči. No, če se to že zahteva, da naj se taka vas, katera nima niti enorazredne Šole, ene cerkve, niti enega lasi?i-Čarja, da bi jih počesal, potem pa morajo tudi prekrščenje tega novoustanovljenega mesta celo zahtevati, in sicer v „Hiršavu, kar bo popolnoma značilno za v tem bodočem mestu bivajoče kolovodje. Na svidenje, po nastopnem semnju! UuMJomki občinski soeL Ljubljana, <>. februarja. Nadaljevala se je seja, ki se je prekinila včeraj. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je naznanil, da je družba za plinovo razsvetljavo imela dne 26. m. m. izredni občni zbor, na katerem je sprejela vse pogoje glede razsvetljave mesta, kakor jih je sklenil občinski svet. Prošnje u podpore. Pogrebno društvo „Marijina bratovščinatf je prosilo za podporo, ker so se z otvoritvijo novega pokopališča cerkvene pristojbine za pokopavanje zvišale za 24 K (Klic: Delo usmiljenja!), a društvo vkljub temu ni zvišalo članarine, temuČ tudi društvene reveže vseeno dostojno pokoplje ter celo deli še podpore. Odsek je proti podpori, ker bi se s tem zvišanju cerkvenih pristojbin priznala zakonitost. Prošnja se je odklonila. (Poročevalec občinski svetnik Knez). Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih je tudi vložila prošnjo za podporo. V prošnji navaja, da je podružnica že lani, t. j. v svojem prvem poslovnem letu skušala izvršiti svojo nalogo s tem, da je mnogim jetiČnikom, ki so vsled bolezni postali za delo nesposobni, omogočila zdravljenje v zdraviliščih ter je 6 Škrofuložnih, k j etiki nagnjenih otrok iz Kranjske poslala v morski hospic v Gradežu. Svoje pravo delovanje pa prične podružnica sto prav v teh dneh s tem, da otvori v Ljub-lj ani oskrbovališče kot nekak urad za jetiČnike in prične z do-movnim odvračanjem jetike. Ta način odvračanja jetike se je po izkušnjah v drugih državah pokazal najuspešneji, ker zalezuje j etiko tam, kjer ima svoje glavne vire, v preob-ljudenih, vlažnih in temotnih stanu-vališČih ubožnega ljudstva. Vsako rodbino, v kateri se je pojavil kak slučaj jetike, obiščejo podružnični funkcijonarji ter jo temeljito nadzorujejo. Bolnika kolikor mogoče izolirajo, rodbino pa poučujejo o varnostnih pripravah. Redno razkužujejo obleko in perilo. Obenem pa rodbini, posebno otrokom redno in brezplačno nakazujejo potrebna živila, pred vsem mleko in kruh. Uspehi tega higijeni-škega ravnanja kontrolirajo se vsakih 14 dni v oskrbovališču z zdravniško preiskavo in tehtanjem. Ta način odvračanja jetike je profilaktičen. Na Dunaju se je na ta način posrečilo odvrniti vsak novi slučaj jetike. To delo je prava socijalna potreba Podružnica pa tudi misli na lastno otroško zavetišče ter ježe vse potrebno ukrenila. Pogaja se za nakup v to pripravnega sveta na Ko-delovem. Polovico kupne cene, blizu 10.000 K da podružnica iz lastnega premoženja, drugo polovico pa prispeva osrednje društvo. Da je odvračanje jetike res važno socijalno vprašanje, pri poznala je avstrijska vlada, ki je v ta namen postavila v proračun osem milijonov kron. — Župan je nasvetoval v svojem dopisu, naj se podružnici nakloni 1500 kron podpore iz blagajniških preostankov. Temu se je odsek tudi pridružil ter odklonil predlog občinskega svetnika Predoviča, naj se dovoli 2000 K. ''Poročevalec obč. svetnik Meglic). Hišna posestnika Ivan Srebot in Avgust Adamič v Holzaprlo-vih ulicah zahtevata odškodnino za svet, ki sta ga odstopila mestni občini. Dovoli se prvemu 133 K, drugemu pa 75 K s pogojem, da prevzameta stroške prepisa in vpisa. (Poročevalec prejšnji). Upokojenemu sodnemu oricijalu Antonu Prijati j u se dovoli za vestno in marljivo nadzorovanje gradu mesečna nagrada 10 K ter se mu izplača tudi aa lanskih šest mesecev 60 K. (Poročevalec prejšnji). Zasebni dekliški osemrazrednici v LichtenturniČinem zavodu se je dovolilo za nakup šolske oprave 100 K podpore. (Poročevalec občinski svetnik Šubie). Prizivi. Priziv sodnega nadsvetnika J o s. Martin jaka proti odloku mestnega magistrata, da se mu prepove raba vodnjaka, ki je preblizu greznice, se odkloni. (Poročevalec občinski svetnik Hanuš). Prizivu dr. O. Vallentschaga proti stavbnemu odloku mestnega magistrata glede naprave hodnika ob novozgrajeni vili v Šubičevih ulicah se je ugodilo v toliko, da se spopolni stavbno dovoljenje, da mora imeti hodnik v Šubičevih ulicah širine 2l/2 metra, v Levstikovih ulicah pa l1 » m. Za napravo hodnika se mu je dovolil rok dveh let. (Poročevalec občinski svetnik »Subic;. Frančiškanski konvent je vložil ugovor glede snaženja hodnika na Miklošičevi cesti. Ugovoru se deloma ugodi, a za snaženje pri cerkvi mora skrbeti frančiškanski župni urad. (Poročevalec občinski svetnik Fran-chetti). Prodajalci premoga so vložili prošnjo za odpravo § 2. določil o prodaji premoga na drobno (da morajo imeti na vozovih tehnioe). Prošnji se je ugodilo, a mestnemu magistratu se je naročilo, naj policijski organi pretehtajo od časa do časa vreče s premogom. (Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis). Poveljništvo ces. in kr. 3. vojavGradcuje poslalo daljši dopis glede odprave smodniš-nic in municijskih skladišč z ljubljanskega polja. Dopis je pisan v takem tonu, da je izzval splošno ogorčenje. Dopis se nič ne ozira na lansko eksplozijo, ki bi bila lahko usodna za celo Ljubljano, te-muč le naglasa, da so smodnišnice v predpisani oddaljenosti 1 km 400 m. Za premestitev bi bila vojna uprava le, ako ji mestna občina poišče primeren drug prostor blizu — kolodvora, ga kupi in zgradi primerna poslopja. Prav je pripomnil župan, da se mu vidi dopis kakor kak „Re-gimentsbetehl": eksplozija ne sme segati Čez zakonito črto 1 km 400 m. Župan je sestavil energičen dopis, v katerem poudarja, da je škoda, da odgovor vojne uprave ni dospel pred zaključenjem delegacij ter grozi, da mestna občina s sosednjimi občinami ne bo zamudila, da se spravi stvar pred delegacije. — Obč. svetnik dr. Triller je izjavil, da mora ta odgovor 3. voja, ki ni izšel brez vednosti vojnega ministrstva, napraviti na vsakogar najmučnejši vtisk. Kaj takega je s stališča lojalnosti in humanitete neumljivo. Predlaga, naj se županov odgovor sioer odpošlje, a zadeva se naj izroči pravnemu odseku, da jo preuči, ali ni mogoče nastopiti s pravnega stališča. — Temu se je pridružil tudi obč. svetnik Plantan, ki je rekel, da pri ustanovitvi teh shramb ni bilo niti stotega dela smodnika in razstreljiv v njih, kakor jih je sedaj. Ako bi se bilo razletelo skladišče eks-krozita, razleteli bi se vsi ostali rua-gacini, kar bi bilo za Ljubljano usodnejše, kakor je bil potres leta 1S95. Vojna uprava postopa v tem slučaju brezsrčno in nečloveško. — Občinski svetnik Velkovrh je povedal, da so se velike množine razstrelin nakupi-čile v skladiščih šele od takrat, odkar je ustanovljena praharna v Kamniku. Pri zidanju smodniŠnic na ljubljan- skem polju pa vojna uprava niti mislila še ni na kamniško prah ar no. — ObČ. svetnik Plantan je pripomnil, da je vojni erar tako umazan, da niti vode še ni napeljal v vodojake pri shrambah, kar nevarnost posebno veča. — Sprejet je bil odsekov predlog, da se županov odgovor odpošlje, sprejel pa se je tudi predlog obč. svetnika dr. Trillerja. (Poročevalec pedžapaa dr. vitez Bleiweisj Mestna višja dekliška sola. Ravnateljstvo je poslalo šolskem* kuratoriju obširno poročila o omenja-nem zavodu za šolsko leto 1905/06. V začetku šolskega leta je bilo 13a' učenk, ena se je iz šole omožila, kar dokazuje, da šola tudi v tem pogleda izpolnuje svojo nalogo — je hudomušno pripomnil poročevalec. Koncem leta je bilo 9 učenk manj. Pedago-gični tečaj je obiskovalo 10 absol-ventinj, koncem leta pa 5; za trgovski tečaj se je oglasilo 51 učenk, sprejetih pa je bilo 33. Delovalo je na zavodu 22 učnih moči. Ravnateljstvu in uČiteljstvu se izreče za marljivo, uspešno in složno delovanje zahvala. — Obč. svetnik Meglic je dokazoval, da učenke iz trgovskega tečaja nimajo praktične izurjenosti. Priporočal je nekak trgovski šolski odsek, ki bi sodeloval z učitelj stvora. Proti kritiki sta govorila prepričevala* župan in obČ. svetnik Subic. Velika učenk se je v praktičnem trgovskem poslovanju izborno obneslo, seveda za samostojno knjigovodstvo ne moreja biti, kakor učenci trgovskih, tri leta trajajočih šol. Saj tudi absolvirani juristi ne morejo takoj nastopiti službe. (Poročevalec obč. svetnik Šubic). Deželno sodišče v Ljubljani ter posestnika Rovšek in Tider sa prosili za odpis pristojbine za večja porabo vode. Vse tri prošnje so se odklonile. Ostale točke so se morale odstaviti z dnevnega reda zaradi nadaljnega poizvedovanja, oziroma niso bih pa-čevalci navzoči. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. februarja. — Etbin Kristan — kandidat na Koroškem« Dunajska „Arbeiter-Zeitungu, osrednje glasilo avstrijskih socialnih demokratov, razglaša o£-cialno, da je sodrug Et bin Kristaa kandidat socialnih demokratov za okraj Borov lje-Dobrlavas-Ž«-lezna Kaplja-Pliberk^ — Učitelf Fabinc obsoien. Z velikim veseljem je priobčil „Slove-necu poročilo, da je obsodilo deželno sodišče učitelja Fabinca na 100 kron globe in poravnavo vseh sodnih stroškov. Klerikalna stranka je vzela v zaščito tistega Pongratza,kigana Jesenicah noben dostojen človek ne pogleda in se ga vsaka ženska ogne v kilometrski razdalji. Največje zasluga si je kakor pri vsaki klerikalni lunt-pariji pridobil tudi sedaj — župnik Zabukovec. Klerikalni stranki ni bilo toliko za obsodbo sama na sebi ampak le na tem. da se spravi g. Fabinc v disciplinarno preiskavo, ker pričakujejo, da bo deželni šolskisvet kar najostreje postopal proti njemu kot učitelju. Zaušnica, ki jo je dobil Pongratz v občinskem odboru je sicer draga, toda bila je krepka in o b č u tn a, da jo bo pora- Dalle ▼ prilogi. nemi in čudoviti duševni vzajemnosti in vsa iz sebe, vsa divja od togote, od strastne, vroče želje maščevanja, ki je podvojila, potrojila najino moč. Potem sva dejala biciklja na tla in potem je vzel tovariš kmetov bič v roke, pri tankem koncu, jaz pa sem urezal v grmovju ob cesti dv:i prsta debelo leskovko. In začela sva ga pretepati neusmiljeno, brez konca in kraja! Tepla sva ga za vse njegove nesramnosti, za vsa krvava žaljenja, ki nama jih je prizadel, tepla ga za bokal mošta za trideset krajcarjev, tepla ga za njegovo lakomnost, za VSo njegovo prevzetnost in neumno kmečko hudobnost. Rjovel je kakor zverina — a nihče mu ni prišel na pomoč na širni prazni poljani, v mrtvem samotnem jesenskem večeru. Tepla sva ga, dokler nama ni omagala roka, dokler se nista bič in palica razletela na kose, dokler se najine prsi niso olajšane oddahnile! Potem sva zabrnila voz, pognala konja in Potokarja takšnega poslala domov. strohovnlci dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXI. Kad sam ja va Mletci, bilu gradu prišal, Mudro sam promislel, na ku stran bi išal. Mletci su kuntrade guste tere mosti, U njih bi se smutil, ki nima mudrosti. Hrv narodna. Kapetan Desantič in plemič Andrej Kržan sta v nekaterih dnevih postala tako tesna prijatelja, da se ves dan nista ločila. Kržan se je najraje mudil na jadrenici „Maria Immacu-latau, zakaj od dne do dne, da, od ure do ure je nestrpneje čakal, da pride od vojvodine Asunte kaka vest in čim dlje je ni bilo, toliko težje mu je bilo pri srcu. Tomo ni mogel pojmiti, zakaj se njegov gospodar ves dan mudi na DesantiČevi jadrenici, in če je le mogel, jo je odkuril in je postopal po mestu ali pa gledal igranje med stebroma pred doževo palačo. Naposled se je celo odločil, da na svojo roko obišče generala della Orooe, ker ga kar ni zapustila misel, da je ta general tisti kupčevalec s konji, ki je tako vrlo pomagal pri rešitvi vojvode Dali Ferro in, kar je Tomu še najbolj imponiralo, za malo uslugo odrinil tri tolarje. Tomo je v doževi palači vprašal za generalovo stanovanje in se takoj odpravil, da poišče dotično hišo. To ni bilo lahko delo, kajti general je stanoval v tesnih oddaljenih ulicah in poteklo je več ur, preden je Tomo našel hišo. Prav ko je hotel potrkati na hišna vrata, ga je obšla misel, da je le dobro, če si za vse slučaje zagotovi kako potrebno pomoč. — Mati božja trsatska je sioer dobra in rada pomaga, je menil Tomo idoč proti cerkvi sv. Marka, toda kdo ve, če sega njena oblast do Benetk. Cerkev sv. Marka je bila prazna. Tomo je pregledal vse altarje in vse podobe, a čim več je videl svetnikov in svetnic, toliko večja je postajala njegova neodločnost, koga naj prosi pomoči. Na srečo je pri veliaem al-tarju naletel na cerkovnika in hitro sklenil, da vpraša njega za svet. — Slišite, gospod cerkovnik, je Tomo ogovoril sključenega možička v Črni kalji, ali imate pri vas kakega svetnika, ki ima posebno moč'? Pri nas doma imamo Mater božjo ter-satsko, ki jo prosimo pomoči, tu pa imate najbrž kako drugo pomočnico. — 0, naši svetniki so vsi izvrstni, je dejal cerkvenih, a največji dobrotnik naš je seveda sv. Marka. V tej cerkvi se hrani njegovo truplo in kdor prosi sv. Marka pomoči, je postane gotovo deležen, če je pošten kristjan. — Kaj pravite, se je začudil Tomo, truplo sv. Marka imate tu shranjeno ? — Da, da, pravo truplo sv. Marka, je ponosno zaklical cerkovnik. Nekdaj je bilo shranjeno v Aleksandriji v Egiptu in Čuvali so je grški menihi. Toda prišel je na vlado kralj, ki je — Bog mi oprosti greh — dejal, da je krščanska vera najslabša in jo je hotel zatreti. To je bilo tedaj, ko je bil Giovanni Participaco beneški dož, takole okolu leta 827. po Kristovom rojstvu. Tisti brezverski egiptski kralj je oropal vse cerkve in gotovo bi bil uničil tudi truplo sv. Marka. Toda grški menihi so truplo skrivaj odnesli iz oerkve in spravili na beneško ladjo, ki ja bila v pristanu. Kapetan je truplo obesil na jambor in je pripeljal v Benetke, od takrat je sv. Marka patron beneški in je storil že tolika čudežev, da jih ni mogočo našteti. — Tako, tako, je dejal Tomo, kateremu je cerkvenikovo pripovedovanje m 3Čno imponiralo. kTo, ae ja sv. Marka tak ptič, bom pa ž njim poskusil. Pri teh besedah je Marko segel za srajco in odštel cerkveniku nekaj grošev za svečo sv. Marku. Ko j a sveča bila užgana, je pobožno pa-kleknil in se po svoje priporočil sv. Marku za pomoč in varstvo. Dodal je še obljubo, da kupi sv. Marku nova svečo, če bi kupčevalec s konji zopet odrinil kak tolar. S trdno vero, da bo obisk pri generalu della Croce uspešen, se je Tomo odpravil iz cerkve. Moral je zopet dolgo hoditi, predno je po ozkih ulicah in številnih mostiČih prišel na svoj cilj, a bil je ponosen na svoja modrost, kateri je pripisoval, da se že v nekaj dneh tako dobro spozna v beneškem mestu. — Kaj želite, je vprašal sluga, ko je odprl vrata, na katera je Tomo Priloga „Slovenske« Harođn" it. 31, flae 7. lebrnvarja 1907. nil svoj živ dan. Zabukoveo-Pon-gratzovi bandi pa kličemo: dosedaj smo vas tepli s palico, v bodoče bomo pa udrihali s kolom. — Na naslov c. kr. železniške direkcije v Beljaku. Piše se nam: Dne 25. prosinca sem se odpeljal z brzovlakom iz Celovca ob 3 47. zjutraj. Pripeljal sem se na postajo Podgorje, kjer je moral vlak stati 5U minut in to radi tega, ker je iz Gorice prihajajoči vlak pri Pod-rožČici skočil nekoliko s tira. Ker je bilo časa dovolj in sem hotel oddati v trgovski zadevi brzojav, napotim se k postaji, kjer je poleg nemškega tudi slu venski napis. Vstopim v sobo, kjer se brzojavi, ter prosim v slovenskem jeziku, da bi dobil blanket za brzojavko. V sobi sta bila dva uslužbenca, katera sta me debelo gledala. Ponižno prošnjo ponovim in odgovor se crlasi: Ich verstehe nichts. Ker sem uvidel, da z materinščino ničesar ne opravim, zaprosim za blanket v blaženi, nemščini. A tudi v blaženi nemščini nisem bil uslišan, seveda ker sem Slovenec. Dasi sem prošnjo še enkrat ponovil, je bilo brez uspeha. Službujoči uradnik ni imel prav ni-kakega dela, samo brskal je po nekih papirjih, za mene se pa ni hotel zmeniti. Ko je videl, da le še čakam, me je strupeno nahrulil: Schauen Sie, dass Sie weiter kommen. Zahvalim se mu za njegovo oliko ter mu povem, da molčal ne bom ter da storim že primerne korake. Nato odidem na vlak. Ko stopim v voz, prideta za menoj dva sprevodnika ter me v slovenščini vprašata, česa sem želel. Povem jima, ona sta pa rekla, da me uradnik ni razumel, da pa sedaj lahko brzojavirn. Odgovorim jima, da sem prosil v slovenščini in nemščini in da me je uradnik moral vsaj v drugič razumeti. Iz tu opisanega je razvidno, s kakimi državnimi železniškimi uradniki imamo opraviti Slovenci na novi železnici in to na slovenski zemlji. Minister Derschatta sicer brezobzirno dela nemški most do Adrije, ali slavna vlada naj pazi, da se jej štrene ne zmešajo, ker krivic ne moremo več prenašati. M i j e j d a j e m o, kar od nas zahteva, zahtevamo pa tudi, da nam ona da in pusti, kar je našega. Na slovenski zemlji je Slovenec gospodar in tega se ne odrečemo nikdar! Opozarjam slovenske državne in deželne poslance brez razlike strank na krivice, katere nam delajo Derschatta in njegovi panger-manski priganjači. Naj spravi železniški minister svoje ljubljence v rajh ter gre še on za njimi. Naša mera je polna! Popotnik. — Iz politične službe. Dež. vladni koncipist g. Friderik Sima je imenovan za okrajnega komisarja, dež. vladni konceptni praktikant g. Franc Podboj pa za deželno vladnega koncipista. — Promocija. V petek, 8. t. m., bo promoviran na dunajskem vseuče-lisču doktorjem modroslovja cand. phil. Josip C e r k , član slovenskega akademiČnega društva „Savau na Dunaju. Čestitamo! s pričvršćenim kladivom tako krepko udaril, da se je čulo po celi ulici. — Z gospodom generalom bi rad govoril, je dejal Tomo in ponosno dostavil: Stara znanca sva in sva že nekaj lepega skupaj doživela. Sluga je peljal Toma v prvo nadstropje v bogato opravljeno sobo z enim samim okencem, napravljenim visoko gori pod stropom ter rekel, naj Tomo tu počaka. Tomo je sedel na mehki naslanjač in čakal. Čakal je celo uro in generala še ni bilo. Čakal je še dlje, a generala le ni bilo. Končno se je naveličal čakanja in hotel oditi toda edina vrata so bila zaklenjena. To ga je osupnilo. Začel je s pestmi tolČi po vratih in kričati, a vrata so ostala zaprta in nihče se ni odzval. Tolkel je toliko časa, da so mu roke otekle in kričal, dokler ni postal ves hripav, a vse zaman. Poskusil je vzpeti se na okno, a ni ga dosegel. V tem se je popolnoma stemnilo, tako da Tomo ni mogel ničesar več razločiti, a še v temi je zadevajoč vsak trenotek ob kak stol begal po sobi v silnih skrbeh, kaj da bo ž njim. — Is pisano slavonskega gledališča- Nocoj, v četrtek, (par) se uprizori zadnjič v sezoni znameniti Mirbeauov igrokaz „Kup čija je kupčijau z gosp. Boršnikom v glavni vlogi. — Ker za soboto vojaške godbe ni dobiti, se uprizori ta dan (nepar) interesantna Rosenowova satirična komedija „MaČek Spa-čeku, ki spada med najboljše moderne igre svoje vrste. — Operno osobje pripravlja za prihodnji teden Kienzlovo opero „Evangeljnik", ki se odlikuje po svoji fini, moderni glasbi ter izbornem libretu. — Akademija. V nedeljo, 10. svečana ob 8. uri zvečer bo v Mestnem domu predaval profesor zagrebškega vseučilišča gospod dr. Lazar: „0 vzroku smrti". — Akademije redna odborova seja je jutri v petek 8. t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodni Kavarni". — Skupine na Sokolovi maska- radt. Kakor vsako leto, je tudi letos mnogo skupin, ki so Sokolovemu odboru naznauile trden svoj sklep, da ostanejo tajne do svojega nastopa na kritični večer pustnega torka. Nekatere pa so le dovolile, da se njih prihod že najprej oznani. Kitajski b o k s ar j i nastopijo v tako ogromnem Številu, da so do dna svojega rumenega srca prepričani, da si osvoje ljubljansko barje, če tudi bo njih bojeviti namen že naprej znan. Došla pa je že vesela vest, ki upravičuje k nadi, da se „rumeni nevarnosti" temeljito in korenito pride v okom. Tivolske žabe, te nam bo slaviti kot svoje spasitelje! Eksercirajo se že dober čas, da odvrnejo, ko udari prava ura, preteči grozni napad na naše barje. Pri tem se pa izdatno tudi zanašajo na popravljene klimatične razmere. Prepričanje goje, da jim mahome ne samo pomorejo do velikanske rasti, temveč povzdignejo tudi njih zekserci-rani glas do take mogočnosti, da bodo na hip zregetale rumeno nevarnost raz slovensko ozemlje. Nevarno podjetje se nam sicer zdi ta le žabja organizacija. Pomisliti je vendar, da so Kitajci železnih nervov, ki ne popokajo ob vsakem evropskem regijanju. No, tivolska žabja vojska pravi, da so ji še druga sredstva na razpolago, ki — tako zatrjujejo žabji generali — gotovo pomorejo do uspeha. Ali o teh sredstvih trdovratno molči žabji štab. Samo to je iz njega spraviti, da bo boj hud, toda kratek! Vsekako tudi jakc interesanten in poučen ter zmožen moderni strategiji dati novo smer ! Zato izvest no tudi ne bo nedostajalo vsake vrste vojnih poročevalcev! — O nekaterih drugih skupinah bomo še poročali. Velika Slavčeva maskarada. Ker prihajajo odboru še vedno vpraševanja za vabila, javlja odbor, da jih je mogoče le še maskovanim vpo-slati. ker so že vsa pošla, nemasko-vani obiskovalci so najbolje došli in in ne potrebujejo vabil, le maske dobe vstopnice izključno proti izkazu vabila na dotično ime. V mnogih slučajih pa se je dognalo, da se adresatom vabila niso dostavila, seveda kar pa ne zadeva krivda odbora, ker jih pošilja po pošti. Osebno vab-lj en j e seje tudi letos opustilo, kakor to tudi druga društva opuščajo. Velika dvorana je določena izključno za ples, mize pa bodo postavljene pod balkonom pri vhodu, na odru in stranskih prostorih, tako da bode n-plesalcem na razpolago vsa galerija in bal-Kon, raz katerih bode najkra-lejši razgled na pisano množico. — Cvetlični korzo „Narodne čitalnice ljubljanske se je vršil sinoči v veliki dvorani „Narodnega domau. Bil je bolj slabo obiskan, kar je pač obžalovati, ker so se prireditelji potrudili, da prirede svojim gostom nad vse prijeten in zabaven — Ah, zakaj sem verjel temu cerkovniku, se je z jokajočim glasom jezil sam nase. Kaj je bilo meni treba, da sem prosil sv. Marka za pomoč. Gotovo sem se s tem zameril Materi božji trsatski. Ženske so že take! In potem je Tomo ves upehan padel na kolena in s sklenjenima rokama ječal: — Ah, ljuba Mati božja trsatska, nikar me ne zapusti in pomagaj mi iz te ječe. Vedno sva bila prijatelja, d7e sveči imam še na dobrem pri tebi. Oh, ljuba Mati božja, bodi pametna in mi pomagaj ali pa mi daj kak dober svet. Tako svečo ti kupim, ki bo veljala cel cekin in nikoli več ne bom nič prosil drugih svetnikov. Na tak način je Tomo molil toliko časa, da je na tleh svoje ječe zaspal. Nič manj kot Tomo je bil ta večer zbegan tudi Kržan. Prišedši v „ospizio dei nobili" je dobil pri vratarju pismo, v katerem je bilo rečeno, naj si nikar ne dela skrbi zaradi Toma, češ, da je dobro spravljen in da se že vrne o pravem Času. (Dalje prih.) predpustni večer. Kateri so se udeležili prireditve, so pa to okusili v polni meri. Dvorana je bila jako okusno okrašena z raznimi cvetlicami in zelenjem, gospodje so se zadovoljili le s primitivnimi cvetkami, dame so se pa kosale med seboj, katera bo lepše odičena s cvetjem. Prišle so v prekrasnih svilenih toaletah, nekatere v pokrivalih, na katerih so bile pripete najraznovrstnejše cvetlice, vse pa so imele cvetove v laseh, krog čela vratu, na ustnih, v očeh . . . Zabava je bila prav animirana in je neprisiljeno veselje vladalo ves čas med vsemi udeleženci. Ob poskočnih zvokih Društvene godbe se je razvil eleganten ples, ki je trajal do jutra in pri katerem so se izvršile četvorke z izredno lepimi figurami pod spretnim vodstvom g. Ivančica. V povzdigo dobre in zidane volje je pripomogla mnogo tudi izborna klet in kuhinja restav-raterjeva. Ako se torej abstrahira pičel obisk prireditve, se sme z opravičenostjo trditi, da je cvetlični korzo prav lepo uspel. — Strokovna akademija v LJubljani priredi v soboto, 9. sveč. v veliki dvorani starega strelišča IV. veliko mednarodno maškarado. Vabilo pravi: Plesišče je skupna last. Maske dobrodošle. Splošna volilna pravica za dame in gospode. O polnoči je demaskiranje neprisiljeno. Zabava velikomestna. Obleka navadna. Vojaška godba. Ples vodi Adolf Pra-ček, plesni učitelj. Za ples bo cela dvorana pripravljena in se bo do ranega jutra plesalo. — Namen posvečuje sredstva. Na Sv. Petra nasipu št. 35 je bila več mesecev gostilna. Ker je baje tam okoli mnogo precej zaspanih ljudi, brati je bilo dan za dnevom v „Slovencu" o mukah, ki jih trpe ti ljudje. Ker so se gostilničarjem delale mnoge sitnosti in ker „Sioven-čevih" napadov ni hotelo biti konca, dasi so bili vsi kolikortoliko tenden-cijozno zlagani, menjavali so se gostilničarji toliko časa, dokler zadnji ni dobil nobenega naslednika. To je bila srčna želja naših „Slovenčevcev", ki so že precej časa špekulirali na imenovano hišo. Danes je v njej knjigoveznica katol škega tiskovnega društva, ki so jo ustanovili klerikalci, da odjedo ljubljanskim knjigovezom kolikor mogoče zaslužka. Pa naj Še kdo reče, da namen ne posvečuje sredstev! Za uporabo telefona s strani oseb, ki niso v zvezi z opravilnim obratom telefonskega naročnika razglaša poštno in brzojavno ravnateljstvo: Ozirom na to, da se po telefonski naredbi od 22. grudna 1906, drž. zak. št. 254 odmerja naročnina za telefonske postaje po številu govorov, odpravilo je c. kr. trgovinsko mini-sterstvo z odlokom od 31. prosinca t. 1. Št. 3899 za one naročniške postaje, katere glasom § 18. naredbe od 7. vinotoka 1877 (drž. zak. št. 116) oziroma § 24 začetkom omenjene naredbe niso deležne znižanih pristojbin, doslej veljavno določbo, po kateri naročniki niso smeli dovoljevati uporabe telefona tretjim osebam, ki niso v zvezi z opravilnim obratom telefonskega naročnika. Imenovanim naročnikom je toraj odslej dovoljeno, da smejo svoje telefone staviti na razpolago tretjim osebam proti plačilu ali pa tudi brezplačno. — Veliki korzo v Rožni dolini, katerega priredi na pustno nedeljo tamošnje olepševalno društvo, bo izvanredna posebnost. Pomnoženi ve-seliČni odbor vljudno naznanja, da je zbirališče mask pri g. Baliju. Sprevod otvorijo točno ob 3. popoldne najboljši jahači cirkusa BurTalo Billa, za njimi vodijo krotilci divjih zveri velikansko žival, katero je dresiral za to priredbo silovit krotilec iz cirkusa Barnum & Baileva; za temi različni vozovi in ekvipaže katerim slede avtomobili z najslikovitejšimi maskami. Sprevod zatvori kavalkada jezdecev. Za obmetavanje mask naročenega je nekaj stotov konfetija, kateri se bo prodajal v korist društva. Za red skrbi posebno kongresno nadzorstvo. Po končanem korzu vrši se plesni venček v prostorih g. Končana. — Psa sta ustrelila Matevž K u š a r in Franc C i v h a delavca v Šujici v ljubljanski okolici, mesarju Francu Suhadolcu na Dobravi. Izročili so ju deželnemu sodišču. — Iz litijske okolice se nam piše: Čedna vas Šmartno pri Litiji je skozinskoz napredna — to trdimo s ponosom. Železnega prepiičanja, ne-omahljivi, kot kraška skala trdi so ti vrli Smarčani. Pride parola od kjerkoli, da treba napredni stranki stvari pomagati na noge — celo bmartno je bliskoma pokonci. „Vsi za enega, eden za vse" je njih geslo. Šmartno ima 5 prav lepo se razvijajočih društev : Gasilno pevsko in bralno društvo, vrl tamburaški klub in Kmetijsko podružnico. Ustanovili so si nazadnje tudi svojo posojilnico. Pač veliko skrbi in veliko napora! A se gre gladko naprej in vsako leto je opažati pri vseh društvih kaj lep napredek. V tako ugodnih razmerah je mogoče vedno kaj pozitivnega doseči. V analih imenovanih društev bode z zlatimi črkami zapisan krasen uspeh dneva 2. februarja. Akademično društvo „Prosveta" je priredilo s pomočjo šmartinskih društev imenovanega dne veselico, katere čisti dohodek je bil namenjen ljudski knjižnici v Šmartnem. Lokal g. I. Robavsa je bil do zadnjega kotička napolnjen. Nastopili so tamburaši in pevci; vrstili so se navdušeni govori. Vladalo je neizkaljeno veselje. Za knjižnico „Prosvete" so zložili Šmarčani, in tudi nekaj Ljubljančanov, kakor gospe Sattnerjeva in Čudnova prav lepe in dragocene dobitke, ki so se med srečne dobitelje razdelili. Veselico je posetilo tudi mnogobrojno litijsko uradništvo s svojimi gg. soprogami. Največ zaslug, da se je veselica tako dobro obnesla, sta si stekli gdč. učiteljici Demšar in Kalin, ki sta neumnrno delali priprave. Vsa Čast pa tudi litijskim gospodom uradnikom, ki so veliko pripomogli, da je vladalo prav prisrčno in neprisiljeno veselje. Čistega prebitka za knjižnico bo nad 180 K. — Litijski lovski klub je bil priredil dne 3. februarja v prostorih g. J Oblaka plesno veselico, katere Čisti dohodek je namenjen revni šolski mladini litijski. Lovski ples se tu dosedaj še ni prirejal, zato tudi veliko udeležbe nismo pričakovali, to pa tem manj, ker je bila dan poprej veselica v Šmartnem. A zmotili smo se. Prostorni lokali g. J. Oblaka so bili docela napolnjeni. Vrlim Šmar-čanom smo mogli mizo postaviti v plesno dvorano, ker sicer ni bilo nikjer prostora. Vladalo je prav pristno lovsko veselje. Godbo je preskrbel znani litijski Šramelj v popolno zadovoljnost vseh navzočih. Plesalo se je do ranega jutra. Najbolj vesel lovskega večera pa je bil seveda g. blagajnik, kajti čistega bodo ostalo nad 150 K, kateri znesek se bo porabil za revne šolarje. — Rdeča noč. Pod tem geslom priredi novomeška čitalnica svojo letošnjo maškarado na pustni torek, 12. t. m. Po pripravah soditi, bo ta pred-pustna veselica kakor običajno tudi letos najbolj živahna in tudi najbolj obiskana zabava. Čarobna razsvetljava čitalničnih prostorov, vojaška godba, bufet in vinski paviljon, rdeča kavarna, vse to in . še mnogo drugega, kar se ima ta večer uprizoriti, bo imelo posebno privlačno silo. Zato je pa tudi upati, da se bo ob mnogoštevilni udeležbi vnelo tisto živahno življenje in tista neprisiljena zabava, ki spravlja v dobro voljo vse, kar pride na zabavo. Vabila na maškarado so se že razposlala. Vstopnina za osebo je 1 K, za obitelj treh oseb 2 K. Kdor ni prejel vabila, naj se oglasi zanj pri odboru. Pripominjamo, da se udeleže maškarade vsa narodna društva. — Nemškutarija na postaji Rakek. Piše se nam: Že nekaj let sem sprejemam blago z Rakeka, čudil sem se pa, da dobim „tovorno pismoa vedno pisano v spakedrani nemščini. Ker je pisava vedno eno in ista, sem izvedel, da napravlja „tovorne listea skladiščnik na Rakeku. Debelo člo-veČe komaj za silo lomi nemščino, pa se drzne za stranke, ki so izključno slovenske, napravljati spakedrano pisane tovorne liste. Apelirali bi na gosp. postajnega načelnika. Pa to bi bilo brezuspešno; Čeravno je g. načelnik rodom Čeh, je vendar v resnici „trd Nemec" in najbolisi prijatelj njegov je skladiščnik! Konec bodemo pa temu vendar storili. — Iz Ilirske Ristrice se nam poroča: Ilirskobistriško-trnovsko gasilno društvo je imelo svojo običajno predpustno veselico minulo nedeljo v hotelu „Ilirija". Veselica se je vsakem oziru sijajno obnesla. Saj pa ravno pri tej veselici ni nobene napetosti, nikakšnega razločka med udeleženci. Šaloigra „Čitalnica pri branjevki" je prav dobro uspela. Vse igralke in igralci so nas prijetno iznenadili. Go-spici Tomšič in Šiškovic ste prav dobro pogodili svoji vlogi. Gospa Ličanova se nam je že večkrat pokazala v svojih vrlinah kot prava igralka. Sosebno dobro je pa igral g. Martinčič. Po končani igri se je pričela loterija, nato pa ples, ki je trajal do belega dne. Da se je veselica tako dobro obnesla, se je zahvaliti v prvi vrsti g. Albertu Domladišu kakor tudi njegovi gospe soprogi. Ve-selični blagajnik, g. An t. Tomšič, si je lahko veselo mel roki, saj je ta veselica donesla kosmatega dobička 260 kron. — Rop* Ko je šel pred kratkim kočar Valentin Stenoveo iz Mavčič iz gostilne Primoža Žirovnika v Voklem pri Kranju domov, napadel ga je tesarski pomočnik Martin Zamer iz Voklega in ga oropal 28 K vredne ure in 1 K 40 h denarja. Napadalca so izročili sodišču. — Šnopssr v plamenu. Na Rečici pri Bledu je šel 1. t. m. Anton Burja mlajši v Arhovo gostilno po pol litra špirita, menda za svojega očeta, ki je zaradi pijančevanja pod kuratelo in si je najbrž za Svečnioo hotel zagotoviti zadosti pijače. Anton Burja mlajši je dal špirit v malho, a ker je bil sam pijan, je steklenico stri in „božja kapljica" se mu je razlila ter namočila njegovo obleko. Zdaj jo pa Anton Burja gledalcem v zabavo užgal svojo s špiritom napojeno obleko. V trenotku je bil ves v plamenu in sedaj je od nog do glave ves opečen. Zdaj pač premišljuje ali je bilo škoda šnopsa, obleke ali kože njegovega života. Blejski klerikalci, katerih „odlični" pristaš je ta Anton Burja, so pač lahko ponosni na take žive sveče. — Dinamit V postelji. Posestniku Grosku v Stanovskem pri Polj-čanah je nekdo položil v postelj di-namitno patrono, ki je imela užigalno nit napeljano skozi okno na prosto. Grosek je prišel pozno domov, a ob treh popolnoči je dinamit eksplodiral z močnim pokom. K sreči se je razstrelila patrona na spodaj , prebila postelj ter užgala slamnico. Domači so prihiteli ter ogenj pogasili. Kot sumljivega so orožniki zaprli nega Pirša, ki je stanoval v hiši. — ..Savinjski Sokol11 v Mozirju je izvolil na svojem občnem zboru dne 3. t. m. g. ruskega svetnika Fedora Matvejeviča Štif-tarja v Kalugi pod Moskvo za svojega častnega člana v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je za društvo pridobil kot požrtovalni podpornik. Gosp. Stiftar je doma iz Solčave v Gornji savinski dolini. Dasi biva na Ruskem že nad 30 let, vendar svoje domovine ni pozabil ter podpira gmotno razna narodna društva na Slovenskem z veliko požrtvovalnostjo. — Čitalnica v Ljutomeru ima v soboto, dne 9. t. m. pri vsakem številu članov svoj redni občni zbor v prostorih g. Seršena. — Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi na pustno nedeljo, dne 10. svečana v hotelu „Avstrija" v Šoštanju veliko pustno veselioo. — Požrtvovalen rodoljub. V Gradcu je 19. januarja umrl uradnik mestne zastavljalnice Josip Vrbov-šek, doma v Rajnkovcih na Spodnjem Štajerskem. Pokojnik si je pri-štedil lepo premoženje in je imel v Gradcu v Eggenbergerallee lično hišo. Vse svoje premoženje, znašajoče več nego 60.000 kron, je volil za dijaško ustanovo, iz katere naj 4 do o dijakov dobiva letno podporo 400 K. Do podpore imajo pravico oni slovenski dijaki, ki so doma iz občin Rajnkovce, Nimno in Sv. Katarina, iz župnij Sv. Križ pri Slatini in Sv. Ema, ako bi pa ne bilo dijakov iz teh občin in župnij, pa dijaki, ki so doma s Spodnjega Štajerskega in imajo v spričevalu iz slovenščine najmanj red „pohvalno". Čast takšnemu rodoljubu, ki, dasi v tujini živeč, ni pozabil svojega naroda ! — Nesreča pri predoru skozi Ture. V Malnicu na Koroškem se je razpočila pri gradnji predora podsuta dinamitna kapica ter ubila dva delavca, enega pa hudo ranila. — Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu. Pri seji v torek je bil izvoljen za načelnika ravnatelj Leopold Brunner, tovarnar pl. Ritter- ahony pa za njegovega namestnika. V upravni odbor so poklicani Člani predstojni-štva in sicer deželni sanitetni nadzornik dr. Celebrini, tiskar H. C o r r i e r, sodar Ivan Gravos in Karel Cozzi, lastnik tehničnega biroa. Z začetkom tekočega leta se zvišajo prispevki za zavarovanje proti nezgodam, ker zavod že več let ni mogel dobiti predpisanega pokritja za odškodnine, ki se imajo trajno podeljevati. — Poskusen samomor. 221etni testeninar Franc Bertok v Trstu se je včeraj dopoldne v gostilni zastrupil s karbolovo kislino, ki jo je pil med vinom. Poklicali so zdravnika, ki je moža spravil iz nevarnosti. — Baronica Schdnberger je prispela v Trst, odkoder se odpelje v Ameriko. — Skala ga je ubila. V kamnolomu v Gvardieli pri Trstu je padla velika skala na glavo 401etnemu delavcu in mu razbila črepinjo, da je kmalu nato umrl. Identitete njegove niso mogli dognati. — „Narodna čitalnica" v Ro-janu je priredila 2. svečana t. 1. v novi dvorani konsumnega društva predpustno zabavo. Zabava je bila otvorjeua z burko trodejanko „Lum-pacij Vagabund", katera je napravila na vse navzoče dober vtisk. Glavne vloge: Pepice, Lima, Klobčiča in Kueftre so bile odigrane jako dobro, posebno pa zadnja, katera je tudi za izvežbanega igralca težka. Splošna pohvala pripade tudi drugim igralcem manjših vlog, ker je vsak izvršil svojo dolžnost. Pohvalnega pomena vredni so tudi svetoivanski tamburaši, kateri so se radi odzvali bratskemu poklicu in so pod vodstvom mladega, 18 let starega Josipa Rožeta vrlo dobro igrali med igro. Pričakuje se, da bo „Narodna čitalnica" nadaljevala svoje dramatične predstave, katere — mimogrede rečeno — bodo rodile dober uspeh pri bujenju narodne zavesti, kar potrebujemo posebno v tržaški okolici. Tržaškim narodnjakom pa priporočamo, da se zavzamejo za to, da se tudi v okolioi priredujejo enake igre, ker so najboljše sredstvo za narodno izobrazbo. — Škandalozne razmere na južni Železnici. Piše nam prijatelj: Na OpČinah je zidala južna železnica novo veliko kolodvorsko poslopje. Te dni so nabili nove napise. Čim so bili poprej napisi dvojezični, so napravili sedaj samo nemške uapise. To je pač Škandal prve vrste! Ali res ni v Primorju nikogar, da bi se postavil v bran takemu početju? — V narodni (?) Nabrežini nastavlja slavna južna železnica uradnike, ki niti slovenskega jezika niso zmožni. Evo dokaza: Te dni sem se hotel peljati z ekspresnim vlakom do Šentpetra. Stopim k blagajni ter poprosim za listek. „ Kam se ga boš peljala?" me vpraša uradnik. Povedal sem mu smer. — „Ga se bo gaspud peljala trcno postale al šnelzug?" Pripomnim, da je bil gospod uradnik jako prijazen, saj ni njegova krivda: ako ga železnica nastavi tja, kamor najmanj spada. — Nabrežinci naj se pa končno vendar enkrat po robu postavijo takemu početju ! — Flappove žrtve. Poreški škof Flapp nastavlja med Hrvati laške duhovnike, ki ne znajo jezika ljudstva ter ki izganjajo slovanski litur-gični jezik iz cerkve. V Kašteliriju je tak laški duhovnik po imenu De-marin. Ubogi ljudje so storili že vsa mogoča pota, da bi se otresli laških duhovnikov, ali nikjer niso bili uslišani. To jih je še toliko bolj bolelo. Laški duhovnik pa se je šopiril prav po laško v cerkvi ter silil latinščino tja, kjer so čuli pobožni Kašte-lirci vedno le svoj jezik. Dne l. novembra jih je zopet žalil. Zapel je pBalm po latinsko. To pa je bilo vernim možem že preveč. 61letni Ivan Ružič je zaklical: Pojdimo iz cerkve, 551etni Placi d Bejakovičpa je rekel župniku v obraz, da naj poje sam v cerkvi. Sli so iz cerkve v obi-lem številu ter zunaj dajali duška svojemu ogorčenju. Obtoženi so bili motenja in žaljenja vere. Pred sodiščem v Rovinju sta bila obsojena Ivan Ružič na dva tedna zapora, Be-jakovič na tri tedne; drugi so bili oproščeni. — Take dobrote vzroČa sveta katoliška cerkev svojim slovanskim vernikom! — Strahovit požar na Reki. Naš opatijski dopisnik, ki je bil sam na Reki, nam poroča o silnem požaru, ki je divjal včeraj zjutraj v reški luki. Piše nam sledeče: Okoli polnoči je pričelo goreti na vrhuncu 45 metrov visoke, večina iz železa narejene shrambe za poljske pridelke, takozvani rLevatoreu, ki je last „ Javnega shrambnega društva v Budimpešti. rLevatoreu je stal v pristanišču takoj ob njegovem vhodu. Kdor se je samo enkrat peljal s parnikom v Reko, moral je videti to ogromno zgradbo, ki je v visočini prekašala vsa druga poslopja na Reki. Ta velikan je pričel torej goreti okoli polnoči. Okoli ene ure popolnoči sta se zrušili naj gornji dve nadstropji, proti jutru se je pa sesulo vse skupaj. Plamen, ki je švigal na vse strani, je razsvetlil ves libur-nijski zaliv, da se je videlo kakor po dnevi. Prišle so požarne brambe z Reke in bližnje okolice, ali zaman, ker „Levatore" je bil že ves v ognju, in za njega sploh ni bilo nobene rešitve več, pač so pa morale požarne brambe takoj pričeti z delom pri shrambah, katerih je vse polno druga ob drugi okoli rLevatorjau. Posrečilo se je, da so vsaj te shrambe rešili rdečega petelina. Parniki, ki so stali okoli gorečega velikana, so morali zapustiti svoja mesta in se podati na odprto morje. Pri vsem tem je bila sreča, da niso bile vse shrambe polne. Zgorelo je vsega skupaj 200 vagonov ječmena, 150 vagonov ovsa in 20 vagonov pšenice. Škoda se ceni za sedaj okoli 3 milijonov kron in jo k sreči krije zavarovalnina. Človeške žrtve ni bilo do srede ob treh popoldne nobene, ogenj pa razsaja še vedno naprej. To je v tekočem tednu že drugi požar v reškem pristanišču. V ponedeljek je zgorelo 200 bal bombaža, katerega tudi še danes t. j. 6. t. m. gasijo in ki je bil vreden 14.000 K. — „Slovensko omizje" v Sarajevu priredi v petek, dne 8. svečana v stranskih prostorih „Društvenega Doma" predpustno veselico s predstavo, petjem in plesom. — Ženo in štiri nedorasle Otroke je popustil še meseca oktobra lanskega leta 401etni delavec v tovarni za stroje v Beljaku, Jožef Sterger iz Mozirja pri Celju, za katerega se sumi, da se brezskrbno klati po Koroškem ali Štajerskem, ako ni odšel v Švico, Ameriko, ali pa če si sam ni vzel življenja. — Tatvina. V noči od 4. na 5. t. m. je bilo v gradu na Kodelijevem pokradenega za 28 K perila, ki se je sušilo na hodniku. Storilec je še neznan. — Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala s južnega kolodvora v Ameriko 2 Hrvata, v Heb jih je šlo 34, 18 tesačev pa je prišlo iz Ru-munskega. — Izgubljeno In naldene reči. Kuharica Pavlina G-unova je izgubila 8 K denarja. — Pekovski pomočnik Vincencij Povše je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel nekaj čez 15 K denarja. — Neki gospod je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 130 K denarja. — Neka gospodična je -izgubila denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. — Livarski vajenec Artur Ahlfeld je našel denarnico, v kateri je bila manjša vsota denarja in jo oddal na magistratu. — Izgubil je nekdo listnico z večjo vsoto denarja in z dvema vizitkama oia poti za deželno bolnico ob Ljubljanici, po Sv. Petra nasipu, Marijinem trgu, Wolfovih in Židovskih ulicah. Pošteni najditelj naj odda listnico z denarjem proti nagradi v uredništvu ^Slovenskega Naroda". — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. januarja 1907. Število novorojencev 15 (=.20-73 %0) mrtvo-rojenec 1, umrlih30 (=4160 %0), med njimi je umrl za otročico 1, za jetiko 9, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 18. Med njimi je bilo tujcev 9 (=30%), iz prejšnjih tednov 1, iz zavodov 17 (=56 20%). Za infekcij ozni m i boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 5, za škrlatico 1, za vratico 4, za ušenom 1 oseba. — Jugoslovansko vesti. — Ožja volitev v Cerni. Včeraj je bila v Cerni ožja volitev med Starčevičancem dr. A b j a n i ć e m in kandidatom koalicije M. Kutu-zovićem. Izvoljen je bil Starčevi-ćanec dr. Abjanić, ki je dobil 286 glasov, dočim je Kut uzo v ć dobil samo 205 glasov. Starčevićanci imajo sedaj v saboru 20 poslancev. — — Nov odvetnik v Zagrebu Hrvatski ban je dovolil, da se sme preseliti iz Crkvenice v Zagreb odvetnik dr. Hinko Hinko-vić. Dr. Hinko\ić je prvoboritelj svobodomiselnih načel na Hrvatskem, za to nas veseli iz srca, da pride v prestolnico Hrvatske, kjer bo lahko uspešneje deloval za uresničenje svojih idej. kakor v oddaljeni Crkvenici. — * Najnovejša novice. Poslanca Fresla je okrožno sodišče v Plznju obtožilo razžaljenja veličanstva. — Poroči se srbska prin-cezinja Jelena z vojvodom A foru š k i m. Zakon je posredovala njena teta, italijanska kraljica Jelena. — Češki deželni zbor se skliče na dan 18. t. m. — Avstrijski konzulat v Maroku je povzdignjen v poslaništvo. Za poslanika je imenovan dosedanji glavni konzul grof B o 1 e s t a-Koziebrodzki. — Cesar pride v Prago v pozni spomladi, ko ne bo več nevarnosti za njegovo zdravje na potovanju. — Italijanski kralj obišče meseca aprila grškega kralja. — Mirovna konferenca v Haagu se zbere koncem meseca julija. — Snežni plaz je ubil pri Puhernu na Rumunskem 15 delavcev. — Sest otrok je pometala v v o do takoj po rojstvu žena železniškega uslužbenca Meierja v Hebu. — Poskusen atentat na Jurija Kristića, sina pokojnega srbskega kralja Milana, še vedno ni pojasnjeu. Bodalo je odletelo na notesu, ki ga je nosil Kristić v notranjem žepu suknje. Carigrajska poli-•ija pridno zasleduje atentatorja. * Rogati gro! umrl gladu. Ko je bil švedski grof Kronthjelm 13 let star, mu je umrl oče. Deček, ki ni imel premoženja, se je izselil v Ameriko. Ni mogel dobiti primerne službe, vsled česar je postal navaden rudar. Svoje grofovsko ime je odložil ter se imenoval samo Alfred Arelton. Kot delavec je prepotoval 'elo Ameriko. Pred dvemi leti je umrl grofu neki rojak ter mu zapustil premoženje, ki je donašalo na leto 700.000 kron obresti. Oblasti so si zaman prizadevale, da bi našle srečnega dediča. Končno je šel v Ameriko zastopnik švedske vlade, da poišče dediča. Šel je za sledjo grofu do Findlava. Tam so mu pripovedovali, da so v nekem jarku našli tujca napol mrtvega vsled gladu. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Iz njegovih pisem se je dognalo, da je bil nesrečnež grof Kronthjelm. * Pala Marković — Adamov. V Karlovcih je umrl odlični srbski književnik Paja Marković-Adam o v. Svoje književno delovanje je pričel že kot učenec leta 1874 s pripovestjo „Sa sela" v Ognjanovićevem „Javoru". Od tedaj je deloval neumorno ter je izdal tri zbirke svojih pripovesti, a mnogo njegovih spisov je Še ostalo raztresenih po raznih listih. Prvi njegovi spisi kažejo vpliv Roseggorjev ki ga je z nenavadno ljubeznijo čital in prevajal. Toda postajal je z vsakim spisom samostalnejši. Adamov je otvoril pot vaški pripovesti ter so ga z uspehom posnemali Lazo Lazare-vić in Janko Veselinović. V njegovih povestih odmeva veseli glas vaškega življenja. Markovič Adamov je nehal pisati, ko je opazil, da mu srbska kritika posveča premalo pažnje. Zadnji njegov spis je bil „Na pominoj klupi v Brankovem kolu". V „Matici Srpski" je bil Marković mnogo let poi oče valeč za književne stvari. Služboval je na srbski gimnaziji v Kar-lovcih. * Lueger — znorel ? Madžarski list „A Napa poroča z Dunaja, daje dunajski župan dr. Lueger znorel. Na plesu mesta Dunaja bi bil moral pozdraviti prestolonaslednika. Vsem se je zdelo čudno, da gleda župan zmedeno predse ter ima motne oči. Ko so prišli k njemu njegovi prijatelji, jih je komaj spoznal. Ko je prišel prestolonaslednik, se župan ni niti maknii z mesta, da bi mu šel naproti, temuč sta ga dva prijatelja morala takorekoČ privleči pred prestolonaslednika, kateremu je potem rekel par zmedenih besed. Prestolonaslednik je takoj zapustil dvorano, a Luegerjevi prijatelji so poslali po njegovega domačega zdravnika. Med tem je Lueger pil žganje. Ko je prišel njegov zdravnik, je zaklical: ^Nesrečnež ! Ali vam nisem prepovedal piti? To je vaša katastrofa!" Sedaj je Lueger obsipal zdravnika z najhujšimi psovkami, nato pa začel besneti in razbijati kozarce in steklenice. Prijatelji so ga jedva premagali in spravili domov. ^Nap" pripominja, da so dunajski časopisi zamolčali ta prizor iz prizanesljivosti za Luegerja, toda vkljub temu je dogodek znan po celem Dunaju ter pro-vzroča veliko senzacijo. Književnost. — Prvi slovenski naslovnik stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske. Izšel je ravnokar v založbi Dragotina Hribarja v Ljubljani "prvi slovenski naslovnik stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske. Tako knjigo je naša slovenska javnost že dolgo potrebovala. Sicer smo imeli že nekaj nemških naslovnikov, toda ti niso nikakor odgovarjali našim zahtevam. Knjiga ima Čez 500 strani v leksikon, formatu in čez 100 000 našlovbv in obsega naslove vseh ljubljanskih prebivalcev, potem po stroki razdeljene naslove ljubljanskih obrtnikov, podjetnikov in trgovcev. Knjiga navaja nadalje ceste in ulice ljubljanske, vse hišne posestnike, vsa oblastva in društva, vse župnijske in in županske urade, vse protokolovane tvrdke in zadruge. Podaja nam tudi natančen statističen pregled vojvodine Kranjske. Naslovnik kranjske dežele je razdeljen po okrajnih glavarstvih, po sodno-davčnih okrajih in po krajevnih občinah. Tu zopet navaja vse oblasti in uradnike, potem pa vse večje obrtnike in trgovce. Prinaša tudi najnovejše poštne naredbe, brzojavne in telefonske ter vse pošte, ki ležijo v prvi zoni Ljubljane, kar bo izborno služilo ne le trgovcem in obrtnikom, temveč vsakomur, ki kaj pošilja. Knjigi je pridejan tudi mal zgodovinski razvoj politične uprave na Kranjskem ter sezuam vseh živečih in umrlih častnih občanov mesta Ljubljane in pa vseh županov, ki so od leta 1504 načelovali mestni upravi. Knjiga je sestavljena po uradnih podatkih in ustreza vsem zahtevam. Knjigo prav toplo preporodimo. „Naslovnik" stane 10 kron, po pošti 30 vinarjev več. — Ročni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih za navadno leto 1907. Ta priročna in priljubljena knjiga je sestavljena jako vestno in natančno ter obsega podatke o vseh državnih in avtonomnih uradih, o vseh javnih korporacijah, Šolah društvih, napravah in vse protokolirane firme, obrtnike in trgovce za celo Kranjsko. Knjiga je vredna najtoplejšega priporočila. — Potresno poročilo za leto 1904. Osrednji meteorologični zavod na Dunaju izdaja nekaj let sem znanstvena poročila o potresih. Referent za Kranjsko in za Goriško je odlični prirodoslovec profesor Ferdinand Seidl v Gorici. Iz njegovega vele-zanimivega in natančnega poročila posnamemo, da mu je leta 1904. došlo 752 poročil, in sicer 597 s Kranjskega in 155 z Goriškega. Na Kranjskem je bilo v tem letu 68 potresov, in sicer 35 sporadičnih, ki so se Čutili le na enem kraju in 34 drugih, ki so se čutili na več krajih. Med temi potresi jih je bilo pet, ki so prišli iz drugih dežel: eden iz Goriške, eden iz Štajerske, eden iz Italije in dva iz Hrvatske. Največji teh potresov se je primeril 10. marca. Njegovo središče je bila Ponteba, a je pretresel vso Kranjsko in Goriško. Izpred sodišču. lazenshe obravnavo prod dežel- Svoji ženi je grozil Jožef Dobravo, drvar na Koprovniku. Kazal ji je nož rekoč: „S temle nožem moraš crkniti, še štirikrat grem doli in gori, potem boš pa crknila." Ko je našla žena pri sosedi Frančiški Dijak zavitišče, prišel je mož pred hišo te in grozil, da jo bo zaklal. V svoji podivjanosti je tudi Boga preklinjal. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Tatvinejebil oproščen Jakob Juvan, hlapec v Ljubljani. Osumljen je bil, da je v Jevnici gostilničarju Janezu Kisovcu izmaknil žepno uro z verižico, ko je zaj-trkoval v njegovi gostilni. Juvan pa pravi, da ko je kake pol ure daleč privezoval žice na brzojavne drogove, je zapazil, da ima dve uri. Mahoma je mislil, da jo je pomotoma v žep vtaknil. Zato jo je zavezal v robec in spravil pod grm. Ko je prišel orožnik popraševat po uri, mu jo je Juvan takoj pokazal, in to ga je rešilo obsodbe. Krivo pričevanje. Andrej P o 1 a j n a r, bajtarjev sin iz Preddvora, je 4. listopada m. 1. posestnikovega sina Matevža Sitarjazobuto nogo tako v trebuh sunil, da mu je zatekel, to pa zaradi tega, ker ga je Ti-čar iz MaČ domov se vračajoč v pijanosti z nožem napadel. Da ne bi imel kakih sitnosti, zlasti ker se je govorica o tem hitro raznesla in so tudi orožniki zadevo sodišču naznanili, se je pobotal Polajnar s Tičarjem za 20 K, da bo za slučaj ovadbe njemu v prilog govoril. In res je Ti-čar tako storil. Dvakrat o tem pred sodiščem zaslišan, je prvikrat izpovedal, da je sam padel, drugokrat je pa rekel, da ga je Polajnar parkrat klofn.il, nakar je padel in se sam poškodoval. Tisto noč je pa Polajnar, ki je bil v družbi hlapca Jakoba Š a v s a iz Preddvora, v Mačah parkrat z revolverjem ustrelil, za kar se je tudi imel zagovarjati pred sodiščem. Tudi v tem slučaju je Šavsa pregovoril, da je lažDjivo izpovedal, da takrat, ko je bil on zraven, ni streljal; tudi priči Mariji Bohinc iz Mač je prigovarjal, naj reče, da je sicer slišala strel, da pa ne ve, kdo je streljal, česar pa ona ni storila. Zaradi krivega pričevanja je sodišče obsodilo Polajnarja na pet mesecev, Tičarja na dva meseca in Šavsa na šest tednov težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava 7. februarja. Pri da našnjih občinskih volitvah je zmsgala v I in v II. volilnem razredu narodno napredna stranka. Dunaj 7. februarja. Obrtna reforma je že sankcijoni-rana in se razglasi te dni, morda že jutri, dočim izda vlada izvršilno naredbo k temu zakonu šele pozneje Dunaj 7. februarja. Nekateri nemški listi naznanjajo, da od stopi pravosodni minister dr. Klein še pred novimi volitvami in da postane krščanski socijalist dr. Pattai njegov naslednik. „Fremden-Blatt" pravi, da je ta vest neutemeljena. Dunaj 7. februarja. Uradni list prijavlja cesarsko lastnoročno pismo, s katerim se prvi dvornik knez Liechtenstein razbreme nja različnih agend, ki jih pre vzame drugi dvornik knez Moo tenu o v o. Dunaj 7. februarja. Zupanu Lueger j u se je danes ponoči bolezen zopet obrnila na slabše. Praga 7. februarja Državno pravdništvo v Plznju je začelo sodno preganjati bivšega državnega po slanca Fressla. Dolže ga razža ljenja Veličanstva Fressl je vladi zelo na potu, ker se ni dal korumpirati in je vedno brezobzirno postopal. Budjejovice 7. februarja. Tukajšnji škof je danes zjutraj v starosti 68 lot umrl. Petrograd 7. februarja. V Kursku je bil vodja oktjabristov, Prokov, v svojem stanovanju umorjen. Morilci so pobegnili. Draždane 7. februarja Saški kralj je draždanskemu nadžupanu brzojavno izrekel svoje veselje in svoj ponos na izidu volitev, Češ, zdaj mu je postalo življenje pravo veselje. aaprtfut/a kpžo belo in nežno. Joti no povsod. Materan se lahko z mirno vestjo priporoča, da pri svojih otrokih rabijo brzo in zanesljivo učinkujočo, neprekosno Baby-mira creme lekarnarja pl. Brod j o vina, ker je boljša nego vsak posipalni prašek, brzo odstranja izpuščaje na koži in na gjavi, rdeče lise na koži, hitro suši odrgnjeno razpoklo ali ranjeno kožo, je izvrstna za obnovo gladke kože, če je po vetru in mokroti postala raskava. Skatljica Babvmira-creme stane v lekarni 60 h, 5 škatljic za 3 K 20 h razpošilja poštnine prosto izdelovalec H. Brodjovin, lekarnar v Zagrebu št. 95. Zahvala. Vsem blagim dobrotnikom, ki so se spomnili nas pogorelcev s svojimi darovi bodisi v denarju, obleki in živilih, ravnotako pomožnemu odboru posebno še gg. župniku Lavtižarju, županu Jalenu in nadocitelju Zupančiču izrekam najarčuejšn zahvalo. — Bog plačaj! Rateče na Gorenjskem, na Svečnico 1907. Jožef Benet vulgo Jank. Javna zahvala« Dolenjsko gasilno društvo pri Cerknici je priredilo dne 3. svečana veselico v prostorih gosu. Margarete Tratnik, — prvo v Dolenji vasi. Vsem udeiežnikom se lepo zahvaljujemo za obisk te veselice in za darila, kar je vse pripomoglo, da je bil tako dober uspeh in se priporočamo še za nadaljno podporo. 44a Iskreno se tudi zahvaljujemo cerkniškem gasilnem društvu, posebno g. načelniku Matiju Obreza. Dolenja vas pri Cerknici dne 6. februarja 1907. ODBOR. Borzna porodila. Linbllanska Kreditna banka v LJubljani". Uradni kurzl dun. borze 7. februarja 1907. HaloIb*ai papi«*. V % majska renta. - 4*2c/0 srebrna renta . . !•/, ivstr. kronska renta . »•/f , zlata . . • ogrska kronska renta . „ zlata , posojilo dež. Kranjskf I« s t t J ■ t' % i i1/ *•/ *•/ I'1 t* 1 o emisija J fl posojilo mesta Spljct s0 n » Zadar °e bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . »•/, češka dež, banka k. t. ■* ■ " i *1 l l*,t*/# zast. pisma gal. det. hiootečne banke . . pešt. kom. k. o. * 10°,, pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... , obl češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih Zel. . prior. juž. žel. kup. Vi Vi avstr. pos. za žel. ». •. Srečk«. Srečke od L 1860' , . . . „ od 1. 1864 .... . tizske . . . . i en;, kred. I * - • H ogrske hip. banke , . srbske a frs- 100*— „ turške...... lasilika srtčk« . . . Kreditne . • • • Inomoške » • • • Krakovske » ... Ljubljanske . ... Vvstr. rdeč. križa . ... 3gr. „. mm • • • tfudolfove 9 . • . Salcburške . • • • Dunajske kom. . . • . DelalM. južne železnice . . • ". . Državne železnice . . . • \vstr.-ogrske bančne del« avstr. kreditne banke . . ?grške . ■ ivnostenske ■ • ■ Premogokop v Mostu (Brna) Alpinske montan .... iraške žel. ind. 4t. . . . fcima-Muranvi..... Trboveljske pre« tontbt Ivstr. orožne tovr. druio* Jsike sladkorne dmAtoe Valata kr. cekia...... franki....... Marke *(••••• ver%t£*M. »••••■ kc •••••••* Id »a^fw*el . i g i , s o t t t i • i • • titne oone v Budimpešti. Dno 7. februarja 1907. Tornalm« ftenlca u april . . . ta 50 kg K 7-40 a , oktober ... tO „ » 7*76 31 , april ... , 50 . r 6-71 (orusa .maj 519 „ jul« .... 50 „ w 6'3< , april ... a 50 . » 788 ■fofetiv. Hi I— Denar Blago 99 15 99 35 10' 10G45 99 lf> 9935 117 30 117 50 95 90 96 10 114 35 114- 5 99 loj 100 10 104 &G 101 50 , 99Hb 100 86 9960 100 80 99 75 100 75 9y 40 99 KO 1 100 30 101*25 105*90 106 90 100 — 101 - 100 — 100 60 100 — 100 20 100- 100 20 100 — 101- 99 90 68 7S 99 75 314 76 31675 101) 65 101 65 156 25 168 25 2667=» 868 7o 152 15 164 lo 274 — 284 -- 284 7b 294 T > 2L150 2*1-50 100 - 109 1 169 17'» — 2*2-75 24 75 447-— 457 — 77- 90 92 98 - 55 - 63 — 47- 49 - 28 75 3075 56 - 60 82 9< - 497 10 607 59 167 168 - fi86 90 £87 90 1759 — 1769 — 686 50 687 60 835 50 836 60 244 75 246-76 767 - 772 50 62325 624 26 2661 670 — 671 tO 572 50 282 — 283 — £6r- 569 — 14» - 151.— 11 S6 11 40 1900 1912 23 50 23 58 84 - S4 08 U7 50 117 70 95 60 95 80 2 52 253 4*4 1 5-— n Meteorolojićno poročilo. Tiita* sad morjem 0£-2 Srednji zračni tkmk. 73« O mm. = I Čas •o opazo *: vaoja j SUnje barometra ▼ um* — • A ° w r > t- w O. > e 2 H§ Vetrovi Nebo 6. U -v I8H 00 ■L jvzh oblačno „ L . , K pop. i 736 2 785 8 —1 l -0 7 si svshod sl. jvzh. oblačnoj oblačno . Predaja včerajšnja temperatura: l"2* nor-male: 1 l*. - Padavina v mm 14. Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjava prežalostno vest, da je najina iskrcao ljubljena edina hčerka Sončka po kratki bolezni v nežni mladosti 2 let danes umrla. 460 ©silnica, 5. svečana 1907. Anton in Boza Amon. lahko ob lahkem delo zaslutijo mnogo denarja. 448—1 Predstaviti se je od 9—12 in od 3 - e v Ljubljani, v Vegovih ulicah Št. 6 prilieno levo. naprodaj ste pod usodnimi pogoji dne enonadstropni Vee se izve pri lastniku na Tr-rovskem pristanu št. 14. 458—1 p J Trije lepi, po s tednov stari prepe-ličarji 'nemška pasma) se prav ceno oddajo pri fotografu 467 JL . iv jnc Jtv -o Sv. Petra cesta št 27. V trgovino s papirjem. knjigami in galanterijskim blagom se Sprejmeta: učenec in prodajalka ali tndi učenka iz dobre hiše s primerno šolsko naobrazbo, takoj ali dO L snšca L I. Ponudbe odpremlja iz prijaznosti upravo. »Slov. Naroda". 413—3 Izšla je knjiga t Kralj Matjaž. Hm\ iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obaeza 363 Btrani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena T K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pn L. Schwentnerju, knjisarju v Ljubljani, Prešernove ulice. Vljudno se priporoča trgovina s H ■ l Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri tis štev. 10. Velika zaloga, solidno blage. 3512 Cene zmerne. 38 Lepo stanouonle na „Zelenem hriba- a tremi aH petimi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo i. t. d. ae eene edin. «do-i z 2 sobama in pritiklinami z uporabo vrta se odda za majnikov termin Stranke z odraslimi otroci imajo pred-uost. Lončarska ateia it €. 462 i Ustanovljeno leta 1842. V ^RKOSUKARJA, SLIKARJA mJ n HAflSOM IN QRBOV nm f IZRATA EBEKL! te* milvoru in pisavi, ter v besedi tudi nekoliko laščine, teli slulbe premeniti. Naslov: D. Repe. Bled. m s Katera stavbinska druiba, društvo, stavbmski podjetnik ali mojster zida hiše in gospodarska po siopja proti amortizaciji in vknjiženju na brezbre-memno posestvo? Tozadevni hitri odgovor glede pobojev in najskrajnejših ponndb je vposlati pod „Gospodar 1907" na upravn. „Slo*. Naroda". 4>7-2 Godba na lok (oktet9 osem mož) je za predpnstno soboto in nedeljo na rajpola^o. *37-2 D jpisi na O. Sadar, Škof jaloka. IšCcLor bi zemljišče (ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gostilnice, kmetska posestva rad prodal hitre in diskretno ali rad najel nanja posojilo, naj ae le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno Dobro idoča 369—3 strogo reelno in največje podjetje (Internaz. Geschafts-Courlr) o Gradcu, Elisabethstrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in Če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestdo. 53 15 Ivan Jax in sin w I,|nbl|anl IJ Dunajska cesta ,.št. 17 priporočata svojo bogato zalogo voznih koles. ■v S v V V V OO. •mi SBBsm^ij I Šivalni stroji 8 v X ^imamammum^ Pisalni stroji ,ADLER\ £ £i»: >z<.*z«.< >::*: :*z<« »z*z»x*ztt*»jc<£: Brexp lačni; kurxi: za vezenje v hiši. prodajalnica za črevljarsko obrt z vsem inventarjem se prešla« Veča« poizve pri Ivan Valoanttnčića, Hrenove nllce 14. Pripravno vinsko klet Odda V nalem in istotam tudi pritlično stanovanje z 2 sobama in pritiklinan i za termin maj Anton Volkar, Spodnja Slika« Jerneleva cesta št. 42. 417—2 Abiturijent vešč stenografije, išče službe v kaki pisarni. 430 —2 Ponudbe pod „abttniilent"1 na na upravništvo rSlov. Naroda". Stanovanja z lepo sobo in kuhinjo se Odda za mesec maj na Bleiweisovi cesti 19. pritličje. 409-2 Več v mod. trgovini Prešernove ulice št 3. SLOVENSKI NAROD" 99 se prodaja v poeameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah: Bohoričeve Ljubljana Bizjak I f Vodmat, ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št 12 Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta nasproti KoHzeja Guštin Lina, Šaienburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel ,Union\ Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52 Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Grsdaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Uden'ćnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor. Šiška: Franzot M.f Spodnja Šiška na kc lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec Javornik (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec. Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan. Bohinjska Bistrioa: Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc) Logatec: Rus Jos., trgovec. Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Kaolina, trafikantinja Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kole dvoru. Ceije: Miklauc Marija, trafika v „Na rednem domu*. Celovec. Sowa Josip, če'-k. pisti 1 biro. Gorica: Bajt J„ ulica Cjmpo Sar to št 43. Gabršek A., knjigotržnica Hovanski Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru. Schvvarz Josip, trafika, Šolsks ulica št. 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na kolodvoru Divača: Na kolodvoru. Trst: Grammaticopulo Aristide, Pi- azza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca- serma št. 1. Može Karolina, ulica Mi ram are št 1 Stanič Št., ulica Mol in piecole št S Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17. Sohlitz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Časopisni birč „Globus11, vi& Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec, via An drassv št 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, Vm. Alserstrasse št. 9. Rprejem« ravarovanj« Človeikoga liv I ljenja po najraznorrBtneJšIh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drugu zavarovalnica Zlaati je ugodno zavarovanje na doživele in amrt ■ maojfiajo5imi ae vplačili. *1 8 VMk član ima po preteku petib pntvioo do dividende „SLAVIJA - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - m - Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383*76 K. Po vclikosii druga vzajemna zavarovalnica nase države ■#. ^nrahuil Min* RfiHUo-norodne uprave. V« po j Htm I« iia|a ■ '■ ^ Generalni raste p v Ljubljani, pisarn« tm v »•«tuo» banćnei hifti » 4um-i*'».Ji4t*» m»a^y, asa« Zavaruj« poelopja in premičnine ure« polarnim škodam po najniijih oenah. Škode oeuiuje takoj in najknlantneje. Uliva najbo^Ii §love», koder poeloje. Dovoljuje iu Čistega dobička indutno podpore v narodne in občuokorietae J 5 046999 7MM Prvo domača slovensko pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 18S4- priporoča slavnemu občinsta in spoštovanim gostilničarjem svoje lzbomo Številke telefona Ž16. w J ■ J ■ mmt ti v. ■ w v w %aiiww «»«.wva s«e> 4012 3'J — marčno pivo v sodcih in steklenicah. O. Irr. jgj prlTr. oTcdrLSi zava rovalnica Assicurnzioni Generali u Trstu ustanovljena leta 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje 4M-i meseca 3a.xvu-a.r3a, 1906 1907 Tložilo se je ponudb .... 1723 2279 za zavarovano vsoto..... K 12,946 124-86 K 21,036.464 06 IzgotovljeDih polic je bilo . . . 1291 2029 za zavarovat]«« vsoto..... K 10,180.114 29 K 20-270.73019 naznanjene Škode znašajo . K 570 458 29 E 902.082*82 !! Največji uspsh novega časa !! je znameniti 3678-is ovi ▼pisana varstvena znamka. Daje bleščeče belo perilo popolnoma Drez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo _varstveno znamko. " Zavitek z 250 grani 16 vinarjev „ s 500 „ 30 „ „ z 1 lilo 56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo. Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom. Na debelo: L. Minlos, Dnnai L, Molkerbastei 3. „The Gresham" i zavarovalna družba za življenje v Londonu. pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in" angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovancev pri poznal« K 33,743.42170. Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 . .....K 32,677.w80*— 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 ......, 223,8t7 069 — 3. Izplačane police............510,093 054-— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....., 7,223,290-— Poraba [presežka: Dobiček zavarovancem....... .K 8,295 843- — Dividende in obresti........ • » 726.075*— Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere............... . „ 1,200.872- - 3094—7 K 7,223.290*— Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joielovicesti *t 17 pri ST GVIDONU ZESCHKO ~M Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih "zvez in ki so sposobne^za nabiranje zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo. Ravnokar izšel 5 M Hribarjev na]nove] (i ,Splošni naslovnik4 uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta Ljubljane ter voj-z=zzzzz=z vodine Kranjske. zzzzzzzz=z Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 30 polah velike oblike nad 100.000 naslovov industrijcev, uradov, duhovščine, učiteljstva, obrtnikov itd. Ljubljane in cele Kranjske in je edina te vrste. Cena 10 kron, po pošti 30 vin. več. — Naroča ae v založni knjigarni Dragotina Hribarja v Ljubljani. «31-2 3 Slovo) Povodom svojega preme-Ščenja % vodstvu c. %r. drj. jre/ejn/c v 7rst mi ni bilo radi kratfegra časa mogoče se osebno posloviti pri svojih kolegih, prijateljih in jnancih, zatorej kličem tem potom vsem presrčen /ta jdar! U Ljubljani, 7. sveč. 1907 45tt Jtfatija JLavrenčič. Gostilno se odda v sled smrti lastnika v najem * vso gostilniško optavo blieu Krauja, ob državni cesti Kranj Trbiž, v blizini proge nove železnice. Hiša je na lepem razglerin z vrtom in še nedavno zidana. Pri biAi je blev a poljem. Ped ugodnimi pogoji se hiša tudi preda. 337—4 Kje, — pove npravništvo „Siov. Naroda44. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Za kašelj hripavost in zasiezenje sopil rabite II 4386 3 salmiakove pastilje lek«>i*iiai*>ia P i c c o 1 i j a v Ljubljani. Skatljica 20 vin., 11 skatljic 2 kroni. NaroČila izvršuje točno m po po vzetjn lekarnar PICCOLI v Ljubljani, na Dunajski cesti. JchicMouo milo Pristno le % Imenom „SCHIGHT". Prihrani denor.čas in delo. ne penili. Prihrani trud in delo, koristi tedaj tudil zdravju. Pri perilu malo časa Jaz potratim le. 462 Milo Schichtovo z jelenom, Madeže odpravi vse. Učenec SO sprejme takoj v trgovino z ne šanim blagom 4oi* Alojzij Jerančič Ljubljana. O+s. kr, avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Odhod is LJubl|ane ini. zaLi /*M> *)utf aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. f-i7 ijutr^i. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ^•30 p>rm »p dn~. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost. Bregenc. t-OO uwpo*ci'>~. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 pop o «. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , štajer. Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 'os tvt-O'-r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. t 33 iva6er. Osebni vlak v smeri: Trbiž. •o-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. ieL, Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v LJubljano |nz. leL: f*oo zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. 11 tO predaoidn«. Ošabni vlak Is (kwvcc c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Line a Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popolne Osebni vlak iz Striže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4'SO popoldne. Osebni vlak iz Seictai«. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. I e-35 zttoer. Osebni vlak iz Straic-T0at.1t. Novega mesta, Kočevja. e-45 i«ed©r. Osebni vlak iz Prage, Unca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. drž. tal if34 ponoOi. Osebni vlak iz Pontabl}* Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. kr. d. i Odhod Is LJubljane dri. kolodvor» 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 10 zveOer. Mešani vlak v Kamnik. tO 40 Donofil. Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikttC Dohod v Ljubljano dri. kolodvori o ae zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 09 predpoidne Mešani vlak iz Kanuu**. O-io zveoa*-. Mešani vlak iz Kamnika. O 55 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. Sama v oktobru in le ob nedeljah in praznile« (Odhodi in dohodi so naznačeni v sreanj*-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trst^i ^C3-33s:e pozer! JU. KREMA fotograf 436 40» Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se priporoča slavnemu občinstva iz mesta in z dežele za izdelovanje vsakovrstnih fotografij. Maske v raznih narodnih oblekah kakor tudi razna društva (skupine) imajo znatno znižane cene. * X!3a!iX x ;»uW3irax>:o:>: S knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št 3. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številko „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne" — Te knjige so: Josipa Jnrdlda zbrani spisi, sveze k 1. do XI., broširan a 60 kr., elegantno ve- z&Li a 1 gld. Posamezne Številke ,,l*jubljaxiskea;a Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, vesac a 3 gld. Zbirka zakonov II. Kas. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr, Zamikov! zbrani i-plat. I. svezek broširan k 50 kr. Dr. Nevesekdo: .4000". Poveat broš a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Oariajrad, broš. a So kr. Turgenjev: Otol tn sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — 8tiri novele, broš. a SO kc. Beneš-Tf ebizsky: Blodne luae Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis ambra: Časnikarstvo ln nail Aasnlkl. broširano a 40 kr Jelinek: Ukrajinske dume. Povest, broetranu k IS kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane * 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet: TJndlna. Poveat. broš. k 20 kr A. Trstenjak: Slovensko ffleda- Ušće, broširan izvod a 1 gld. J are t c Listki, broA. k 15 kr. — Orea;or616evim kritikom, broš k .to m Avstrijski patrijot: „Farteiw< der Slaven*', broširano a 5o kr. Roman, broširan a 70 kr Po znižani oenl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 60 kr.. sedaj Harno »O Ur. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, no vse domače in tuje časnike ter knjige S S 5 Pred. 54.373- Boicir z močnimi podplati K 1 3— 690 Wio»ta« ■ M., podplati K 6' 403 Lakovi.a IBM) Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner t Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 % dobavlja kakor znano "5 Sar najboljše čevlje. 35 1 Znnnn|n naročila prati povzetju. £ Pri neriHrllih zadostule pred. štev. •m-* Seprilainl lsdolkl a« zanoalafo. g^f^M?^« CVnllal hres|»l.#ne In (»»-liiliir pr«nt«. Cb^vnia«, St Lonis XV pod^tk K 12*— 720. Lakoviaa Pred. St. 663. Sakabid . . . 607. Ia Boaoalf . 610. Laksrina . K 10*50 . 12 Izdajatelj in'odgovorni urednik: Ras to Pust os lemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne^ 71