Nepravilnosii v oblikovanju in uporabi
amortizacijskth skladov
T>el amortizaeijskega sklada, fci je eden od glavnlh namcr.i-skih skladov gospodarskib orga-nizacij. služi za zamenjavo ob-rabljenih osncvnih sredstev, drugi del pa za njihovo investi-cijsko vzdrževanje, s čimcr je tteba omogoeiti njihovo normal-tio dobo trajanja.
Glede na ta namen sklada je predvsem nujr.o, da v osnovna •redstva uvrstimo vse tisto, kar v smislu predpisov vanje spada. Vrednost sredstev maramo pra-vilno določitt, napraviti realen »bračnn amnrtizacije, evidenti-rati spremembe In rcdno vršiti vplačila. Zelo važno je, da oču-vamo celotnost vrednosti osnov-nih sredstev tako, da je vsota amortizirancga in neamortizira-nega dela vedno enaka osnovi, na podlagi katere je obračunana amortizacija. Prav t?ko velikega pamena je tndi praviina in stro-fu namenska opnraba teb. sred-stev, in sicer na narin. ki ga do-lora.io predpisi o njihovi upora-bi. Samo tako. in s tem, da bodo ekonomifno gospodarile z osnov-nimi sredstvi, bodo Rosrodarske organizacije lahko zagotoviie re-alno flobo trajanja in zamcno obrabljcnih stro.iev, s firaer bo-do zagotovile todi normalno po-slovanje podjetja.
Iz nepravilnosii pri formiranju in uporabi amortizacijskib skla-' dov izhaja vrsta negativnih posledic. Ce podjetja ne pla<n-jejo redno amortizacije, ne mo-rejo z»menjati obrabljenih stro-jev, s tem pa rušijo sklad osnov-nih sredstev Z nenamensko uporabn amortizaci.i^kega sklada se ustvarja cclo nered na trži-Sču, ker se sredstva ne realizi-rajo tako, kakor jt bilo name-njeno. To pa povzroča motnje v odnosih med potrošnjo posamez-nih   kategorij  blaga.
Izmikanje vplačilcm v anuriizacijski sklad
Med mnogimi pojavi krienja predpisov, ki urejajo pravilno finančno poslovanje pudjetja, se dostikrat pojavija tudi nepravil-no iu nepopolno formiranje amortizacijskih skladov z izogi-ban<em plačevanja v sklad in niegove namcnske uporabe. Tu gre predvsera za izcgibanje evi-dentiranja in za nepravočasno prijavljaujc bankam posamcznih osnovnih sredstev z namenom, da bi se izognili obračunu in p!a-či'ju atnortizaeije in obresti. Ta-ko na primer elektrarna »Bco-grad« lani ni obračunala in vpla-čala na rafun tch obvcznosti 39 milijonov dinarjev za vrednost zt,rajenih trafo postaj in drugih objektov Samo zam«dne obresti za nepravočasno plačilo amorti-za:'ije in obresti na osnovna sredstva znašajo nad en milijcn dirtarjev. Podobni pojavi so bili tudi pri tekstilni tovarni »Lju-biša Miodragovič« v Prijepolju, v »Zitoprometu« v Nišu, v grad-benem podjetju »Kamiz Sadik« v Prištini itd.
Podjelja čestokrat prikazujejo vrcdnost osnovnih sredstev v manjših rneskih in na ta način plačajo manjšo amortizacijo. Ta razlika je pri rudarski delavnici »Arsenije Spa?ič<« v Zaječaru znašala 307 mili.ionov dinarjev, v ladjedelnici »Tito« v Beogradu 13. v Trepči pa 205 milijonov di-narjcv.
Po prcdpisih je treba znesek za prodana osnovna srcdstva vplačati v amortizacij?ki sklad. Toda tnnosa podjetjs; uporablja-jo te zneske kot obratna sred-stva. Podjetje »6. oktobar« v Pančcvu je na ta način povečalo svoja obratna sredstva za 2 tnili-jona dinarjcv, gostinsko podjctje
»Ozren« v NUki banji pa za 3 milijone. — Ponekcd prodajajo osnovna sredstva po zelo nizki ceni "^irivatiiikom, ki pa z njimi pozueje prav dobro zaslužijo. Tako je mlinsko podjetje »Crve-na zvezda« v Ooljevca prodalo nckemu privatniku pisalni stroj. I.c-ta je stroj prodal Ljudskemn odboru okraja Leskovac za dva-kratno ceno. Podjetje ie s takim svojim nepravilnim postopkom omogočilo čisto špekulaeijo.
Finančna inšpekcija Srblje je ugotovila neplačane obvcznosll v amortizacijski skJad v višini nad 500 milijonov dinarjev. Ce k temn dodamo tudi vsote ne-plačanih obresti na osnovna sredstva, kar je v glavnem po-gojeno z istimi pojavi, tedaj je ta vsota Se mnogo večja.
Nencmensko strošenjs
Pri velikem številu ugotovlje-nih prekrškov gre za nenamen-ske uporabe araortizacijskih skladov. Ta nenamenska npora-ba ima več oblik. Podjetje »In-terkomers« iz Beograda je pora-bilo 14 milijonov dinarjev iz amortizacijskega sklada v čisto investicijske namene (zgradili so uslužne dclavnice in pristopne poti v Bobanovcih). Trgovina barv »Duga« je polrošila 2 mili-jona dinarjev za gradnjo sta-novanjskega poslcpja. Tovarna vagonov »Dragoslav Djordjevič-Goša« v Smederevski Palanki je odplačevala dolgoročne kredite s sredstvl iz amortizaci.iskega sklada. Državno kmeiijsko pose-stvo »Labudnjača« v odžafkem okrajn je trošilo amortizacijska sredstva kot obralna. Rudnik »Vrška čuka« je nabavil iz teh sredslcv rentgenski aparat za 8, milijona dinarjev in ga podaril Domu Ijudskega zdravja.
Posebcn primer prcdstavlja uvedba fluorescentne razsvctlja-ve v Zaječaru. Ljudski odbor občine je podjetjem sugcriral, naj bi s svojimi prispevki pripo-mogla k uvedbi razsvetljave- Ker nUo intela sredstev za samostoj-no razpolaganje, so štiri proiz-vodna podjetja ta prispevek iz-plačala v breme amortizacijske-ga sklada.
Kontrola in preganjanje se morcta okrepiti
Ce zberemo vse te pojave kr-šitve predpisov pri formiranju in izkoriščanju amoftizacijskih skladov, moramo ugotoviti, da je potrebuo, da kontrola zajame vse  gospodarske  organizacije in
da je treba učinkovito ukrenitl vse potrcbno za utrdilev finanč-ne discipllne. V uekaterih Ijud-skih odborih je nezadostno cr-ganiziraua in slabo utrjena fi-nančna inšpekcija ter počasno reševanje predmetov na sodiščih še vcdno resen problem.
Posebno pomcmbna je vloga, ki jo iniajo organi upravljanja v gospodarskih organizacijah V tem, da že ob samem začelku onemogočijo take in podobne pojave. Ce bi v kolektivih za-ostrili borbo za spoštovanje za-konitosti, tcdaj ni dvoma, da bl bilo manj prekrškov pri formi-ranj-j in namenn amortizacijskih skladov.
Marko Djurabič