LETO XX. — številka 16.
Jstanovitelji občinski odbori SZDL Jesen ce, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-■•etj' »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČN
KRANJ — sreda, I. III. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
U izhajr od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Oa 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicer ob sredah in sobotah
E   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Nič skrbi, kam z denarjem
Direktor večje delovne organizacije na Gorenjskem mi priznal, da sicer njihovo podjetje še nikdar doslej ni imelo tolikšnih skladov kot jih ima letos po zaključnem računu za 1966. leto, da pa hkrati nikdar ni bilo laže na samoupravnih organih doseči soprazume o njihovi delitvi kot prav letos.
»Razen nekaj denarja, ki smo ga določili za družbeni standard, smo vse ostalo namenili za obratna sredstva, sicer spričo omejevanja kratkoročnih kreditov ne bi mogli normalno poslovati,« je dodal.
Pomeni torej, da je reforma pustila dobršen del denarja v delovnih organizacijah, tam torej, kjer ga ustvarjajo, da pa so se razmere poslovanja hkrati tako zaostrile, da silijo vse delovne organizacije k skrajnemu varčevanju in pametni potrošnji. Dokler so podjetja dobivala denar za poslovanje
Pri nakupu ne pozabite na kavo
al
KRANJ
Skupščina občine Škof j a Loka
Določitev volilnih enot
Skupščina občine Škofja Loka je sprejela na seji v petek, 24. februarja, odlok o določitvi volilnih enot in območij zborov volivcev m zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov skupščine občine škofja Loka.
Z odlokom so sprejeli isto razporeditev volilnih enot Jcot so bile za volitve leta 1963 In 1965. V odlok s0 vnesene spremembe naslovov delovnih organizacij, zajete rta novo ustanovljene delovne organizacije, zavodi in društva oziroma so črtane ukinjene.
Z odlokom niso naredili nobenih premikov znotraj volilnih enot, ker sprememb, ki bi to zahtevale, ni.
v bankah, dotlej so »svoj« denar lahko porabila za vse mogoče namene. Sedaj je teže. Banka vedno bolj omejuje obseg kratkoročnih kreditov. Samo Gorenjska kreditna banka bo morala na novo omejiti sredstva za te namene za nadaljnjih 4 milijarde S dinarjev.
To sili k razmišljanju. In to ni slabo. Gospodarska gibanja se umirjajo. Nič več ni velikih skokov, zato pa tudi mnogo manj možnosti za zaletavščine.
Toliko manj razumljivo je zategadelj, da predvidevanja za tekoče leto in srednjeročni družbeni plani nekaterih občin predvidevajo visoko rast družbenega proizvoda, narodnega dohodka, osebnih dohodkov, zaposlovanja itd. Očitno je namreč, da se gibanja iz obdobja bujne rasti, ki pa jih je spremljalo čedalje večje razvrednotenje dinarja, ne morejo v obdobju reforme več ponavljati. Napredovati bo moč le z napredkom produktivnosti, temelječe na novi tehniki in tehnologiji ter strokovnih kadrih. Rezerve na teh področjih so sicer velike, vendar ne tolikšne (še posebej spričo mnogih silnic, ki na teh področjih delujejo), da bi lahko pričakovali čudeže.
Razen tega je predvideno razmerje investicij močno v škodo gospodarstva. To predstavlja resno nevarnost, kajti »v interesu izpolnjevanja takega plana« lahko prihaja do poskusov pretiranega prelivanja denarja iz gospodarstva na negospodarsko področje, čeprav očitno gospodarstvo — vsaj v večini — ni v rožnatem položaju, kakorkoli nominalno še tako izgleda, da je.
Po starih merah se ne da primerjati novih odnosov, ki v izvajanju reforme nastajajo. Gospodarska reforma je precizna operacija, ki na novo vrednosti mnoge ekonomske in izvenekonom-ske vrednote. Zato tudi govorimo o gospoadrski in družbeni reformi.
Potočnikovi z blejskega otoka imajo te dni svojevrstne skrbi. Led na jezeru je čedalje tanjši in zmeraj bolj nevarno se je podati nanj. Vendar bo, kljub odjugi minilo še teden dni, če pa bo mrzlo, pa celo dlje, da bo moč spet zaveslati po jezeru. Potočnikov sin pa mora v šolo. Zato je ta ponedeljek oče kar z žago utrl pot do kopna, da bo možno s čolnom na vodo tudi te dni, ko se led še topi. Potočnik pravi, da mora razbijati led kar dvakrat na leto, in sicer zgodaj pozimi, ko je tako tenck, da še ne drži in sedaj na spomlad. — Foto: F. Perdan
V Mojstrani govorijo in ugibajo
Triumvirat v zdravilišču »Sonja Marinkovič«
Zdravilišče že štiri mesece brez bolnikov — Odpuščeni vsi fizični delavci — Administracija nedotaknjena — Poslovno leto zaključili z izgubo, toda visoki osebni dohodki v administraciji — Odgovor iz Beograda in na koga se jezi
direktor
zdravilišča, se hudo jezi na va-ščane in odpuščene delavca zaradi »obrekovanja«. »Saj smo vsi zaposleni na skupnem sestanku enoglasno tako sklenili,« pravi direktor. Pri tem je zanimiv primer dveh delavk, Mici Rabič in Stanke Skomavc, ki so bila članice sveta v širši sestavi in po drugem odstavku 103. člena  temeljnega  zakona o
V Zgornjesavski dolini ljudje razmišljajo in ugibajo ali obleka pripada človeku ali človek obleki; kaj pomeni poveljnik brez vojakov ali direktor hotela brez strežnega osebja in gostov. Odgovor na vsa ta vprašanja je zelo preprost: drugo brez drugega ne gre. Toda v praksi ni vedno tako. To najbolje vedo povedati v Mojstrani. Primer v zdravilišču »Sonja Marinkovič« je razburil ljudi, posebno odpuščene delavke.
(kot
12. oktobra 1966. leta je iz zdravilišča »Sonja Marinkovič« v Mojstrani odšel zadnji bolnik. Devet ljudi zaposlenih v zdravilišču je sedlo za mizo, da bi razpravljali o nadaljnji zasedbi nekaterih delavnih mest. Po razpravi so sklenili, »da se z 31. oktobrom 1966. leta ukinejo vsa delovna mesta, ki niso za sedaj več potrebna«. Na podlagi tega sklepa so bili odpuščeni vsi fizični delavci (kot nepotrebni) ostala pa je v
Odlikovanja predsednika republike
Ob 25-lelnici vstaje je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval tudi nekatero posameznike v kranjski občini za njihovo dosedanje delo in zasluge. Tako je predsednik občinske skupščine Kranj, Martin Košir, v soboto, 25. februarja, v prostorih skupščine izročil 31 posameznikom ta odlikovanja.
18 podobnih odlikovanj so razdelili tudi ob 20. obletnici tovarne Iskra Elektromehanika v Kranju. Razen tega je posebno odlikovanje predsednika Tita dobila tudi gorska reševalna služba v Kranju. Odlikovanje so jim izročiil na občnem zboru gorske reševalne službe.
A. Z.
celoti administracija zelo potrebna). Slavko   Vucela, direktor
(Nadalj. na 3. str.)
Veletrgovsko podjetje
Kranj
obvešča vse potrošnike, da prireja prodajalna DEKOR v dneh oi 11. do 19. marca v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU
RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME
Sodelujejo priznani proizvajalci: MEBLO - Nova Gorica, KRASOPREMA - Dutov-lje STIL — Koper, BREST - Cerknica, 22. JULIJ — Idrija, MARLES — Maribor
Odobravamo potrošniške kredite.
Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti
30 km in gr tudi brezplačno montiramo.
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
SREDA — L marca 1967
V tržiški občini
Vedno več mladoletnih prestopnikov
Služba socialnega varstva predlaga ustanovitev disciplinskega centra
Mladinsko prestopništvo je problem, ki mu posvečamo premalo pozornosti. Število
prijavljenih primerov naglo narašča, saj je samo v tržiški občini v razdobju 1964 —
Po ukinitvi gornjesavske proge Je cesta Izredno obremenjena. Zato ni čudno, da je sedaj, ko je odlezel sneg na mnogih krajih tako »vzcvetela«, da jo bo prav težko popraviti. Na sliki: Kranjska gora te dni
1966 poraslo za 46,2%. V letu 1966 je bilo prijavljenih 29 mladoletnih prestopnikov, od katerih je 9 šoloobveznih in jih torej ne obravnava sodišče, ampak le skrbstveni organ, v 13 primerih je bil postopek ustavljen ali pa sploh ni bdi uveden, v štirih primerih je izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, v treh primerih pa še ni bilo obravnave.
Če analiziramo vzroke, ki so pripeljali mlade ljudi do prestopkov, ugotovimo, da nihče od 24 mladoletnih prestopnikov ni opravljal tatvin iz potrebe. Zato se nujno postavlja vprašanje, kdo je kriv in kje tiči razlog, da so ti mladoletna ki zašli na kriva pota. Odgovor ni lahek. Brez dvoma na to vpliva socialno stanje družine. Tu predvsem mislimo na višino denarniih sredstev, kulturno raven diružine in okolice, na odnose med starši in otroki, po-
čutje v šoli, na delovnem mestu itd. Tako lahko trdimo, da je socialno ogrožena tudi tista družina, ki ima dovolj sredstev za preživljanje, nima pa urejenih medsebojnih odnosov.
Da bi se mladinsko pre-stopništvo zmanjšalo, služba socialnega varstva pri skupščini občine Tržič predlaga, po zgledu Kranja, Preddvora in drugih, da bi se tudi v Tržiču ustanovil disciplinski center, kamor naj bi se pošiljalo imiadoUetne prestop* nike, tako tiste, ki jih obsodi sodišče, kakor tudi one, ki še niso stari 14 let. Z ustanovitvijo disciplinskega centra bi mladoletnik, ki bi bil oddan v tak center, lahko še naprej obiskoval redno osnovno šolo oz. bi bil še naprej zaposlen. Mogoči bi bili tudi pogostejši stiki mladoletnikov s starši. Laže bi se ga usmerjalo v razne interesne dejavnosti pa tudi ceneje bi bilo.
Zbor volivcev v Podnartu
Na zboru volivcev v Podnartu, ki je bil pretekli četrtek, so volivci razpravljali o predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov, O predlogu proračuna in družbenega načrta občine Radovljica za leto 1967 in o delu krajevne skupnosti v Podnartu.
Ugotovili so, da sredstva, predvidena po predlogu občinskega proračuna za krajevno skupnost Podnart v višini 18.500 novih dinarjev, ne bodo zadoščala za de jamske potrebe, tj. za vzdrževa-vanje 18 km cest četrtega reda, za javno razsvetljavo, povečanje pokopališča, vzdrže-vam je šolske zgradbe, gradnjo nove brvi čez potok Lip. niča itd. Zato so zadolžili krajevno skupnost, da dona. slednjega zbora volivcev pripravi predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bi ga porabili namensko za komunalno dejavnost na območju krajevne sikupnosti Podnart. - cr
Spominski pohod na zasneženi Stol
Vsako leto enkrat, že nekaj let zapovrstjo, planinsko društvo Jesenice prireja množičen zimski vzpon na zasneženi Stol. Ta prireditev planincev, tabornikov, borcev, prvoborcev jeseniške Cankarjeve čete, plezalcev in gorskih reševalcev je sedaj postala že tradicionalna. Tudi letos, vreme je bilo lepo, se je v soboto, 25. februarja, kar
Mnenje in kritika
Profesionalni diskutant
Smo pred volitvami novih članov občinskih skupščin. Vemo, da doslej marsikaj ni bilo v redu in prav. Vemo in hočemo tudi, da bo v prihodnje bolje. Mora biti tako. Zato analiziramo delo, ugotavljamo napake in pomanjkljivosti, da bi jih poznali in da bi se jih v prihodnje izogibali, če že ne povsem izognili. Pri tem ne bi smeli poznati popustljivosti, ne bi smeh zapirati oči pred nekaterimi dosedanjimi navadami (bolje: razvadami), ki so postale že tako vsakdanje, da so nekaterim prešle v meso in kri, da se zde ie kar nujne v skupščinskem delu in življenju, da smo skoraj prepričani, da je tako, kot je, najbolje ali celo edino prav.
Vsega ne bomo zdaj popravili, vse ne bo takoj najboljše, vseh napak in pomanjkljivosti pri delu skupščin tudi ne moremo zdaj ugotoviti in jih odstraniti. Več ljudi pa več ve — pomeni: Če bo več občanov sodelovalo v tej razpravi, prej
bomo našli boljšo in morda celo najboljšo pot. Podcenjevanje predlogov in kritik, ki niso povsem take kot kritike in analize tistih, ki so si nekako prilastili skoraj vso pravico in dolžnost, analizirati čelo skupščin, ne pomeni prispevek k prizadevanjem za boljše delo.
Pisali smo (najprej) o neupravičenih in (potem) o upravičenih izostankih s sej občinske skupščine v Kranju. Prav je, da javno povemo volivcem, kateri njihovi predstavniki ne izvršujejo zadovoljivo svojih dolinosti in pravi-. Prav je to, vendar premalo. Delček še ni celota. Enostransko, izolirano ocenjevanje lahko več škoduje kot koristi. Tudi o vzrokih za slabo udeležbo in za le pasivno sodelovanje na sejah smo že govorili. Vemo tudi, da pozitivni predpisi ne ustrezajo več sedanji stopnji razvoja samoupravljanja v občinskih skupščinah in predvsem ne nalogam, ki naj bi jih ta skupščina imela.
O enem vzroku, zakaj sla-
ba aktivnost odbornikov na sejah, pa menda še nismo dovolj spregovorili: o profesionalnih diskutantih, ki vse vedo in znajo, ki govorijo vedno in povsod, ki so sposobni razpravljati in avtoritativno odločati o najbolj zapletenih problemih gospodarske reforme, kulture, otroških vrtcev, skratka: o čemerkoli. Beseda jim lepo teče, prepričevalno znajo povezovati misli (ki so pogosto revne ali pa povzete od drugih) , znajo napraviti vtis vsevednosti — in kaj naj k temu poprečen odbornik še reče? Kaj naj pove v jeziku, ki se povsem razlikuje od uradniškega ali aktivistične-ga žargona? Kako naj pove tisto, kar bi rad in kar ve, da je prav, če ve, da se bo takoj dvignil profesionalni diskutant in mu v lepo tekočem polurnem govoru dokazal, da nima prav?
Premalo razmišljamo o negativnem vplivu psihološkega značaja takih govornikov na druge odbornike. Trdim pa lahko tole: če se odborniku, ki ni vajen sestankov in dolgoveznega govoričenja, prvi poskus diskusije »ponesreči«, če misel, ki jo je hotel, ni mogel povedati zaradi
trlo ljudi v Valvazorjevem domu pod Stolom. Razpoloženje med udeleženci pohoda jc bilo praznično. Toda v nedeljo se je Stol zavil v megle. Toda dolga kolona prek petdeset ljubiteljev zasneženih gora se je kljub temu napotila na Stol. Kljub mrazu, meglam in viharju so varno prispeli do spominske plošče padlemu   prvoborcu Jožetu
treme in pomankljivega besednega zaklada in če so se ob tem drugi še smejali (kar ni redek pojav!) — tak odbornik bo poslej tiho, le dvigal bo roko ali pa ga — enostavneje — na seje ne bo več. Takšno »preglasovanje« kot posledica zelo različnih govornih pa tudi izobrazbenih sposobnosti in usposobljenosti ne govori v prid takšne strukture občinskih skupščin, kakršno smo doslej hoteli: toliko delavcev, kmetov, mladine, žena... Posledica takšne strukture so nujno aktivni in pasivni člani, »demokratičnost« pa potem rešujejo profesionalni diskutantje.
Zgodi se (pa ne redko), da poročevalec poda poročilo, diskutira pa potem predsednik skupščine in predsednik ustreznega sveta (ki je bil prej v vlogi poročevalca). Niso redki taki ali še bolj drastični primeri.
Ko bo kriterij za odbornika sposobnost, aktivnost, pripravljenost za delo, razgledanost itd., ne pa neka vnaprej zamišljena struktura po socialnem sestavu, spolu in starosti — takrat bo precej teh težav odpadlo.
A. Triler
Kodru tik pred novo Prešernovo kočo. Tu je bila skromna planinska žalna slovesnost« pred ploščo pa so udeleženci položili venec in razvili zastavo. Vsi so bili s pohodom zadovoljni in so se dobre volje v nedeljo zvečer vračali v dolino. U. Z.
Radovljica
Proračun in plan sprejeta
Radovljica, 28. februarja —
Na današnji seji sta oba zbora radovljiške občinske skupščine sprejela odlok o proračunu občine za leto 1967 in družbeni plan, ki na podlagi lanskoletnega gibanja gospodarstva predvideva možnosti razvoja za letos. Na seji so po dolgi in živahni razpravi sprejeli tudi nov odlok o prispevkih in davkih občanov. O vsem tem bomo v našem listu še poročali.
Kje bodo partizanske enote
Predstavniki sekretariatov občinskih odborov ZB Jesenice in Radovljica so se dogovorili, da bi jeseniško-bo-hiinjski odred imel svoj domicil na Jesenicah, Cankarjev bataljon v Radovljici, Gorenjski odred pa v obeh občinah. Na kraju, kjer je padel Tone Cufar (pri St. Vidu nad L j ubijamo) pa bodo postaviđi spominsko ploščo. V pripravah rta ta dogodek naj bi sodelovali obe osnovni šoli, imenovana po tem pesniku: na Jesenicah in v št. Vidu.
Največ pripomb na račun slabih cest
Sprejet proračun občine Jesenice in smernice gospodarskega razvoja občine
Na skupni seji obeh zborov skupščine občine Jesenice v ponedeljek popoldne so odborniki razpravljali o smernicah gospodarskega razvoja in družbenih služb s predlogom komunalnih investicij v občini za tekoče leto. Razen tega so razpravljali o osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov, o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku ter o proračunu občine Jesenice za 1967. leto.
Občinski proračun za jeto 1967 znaša 18,398.700 N din. O proračunu je svet za plan in finance razpravljal dvakrat v februarju ter ga dal v razpravo drugim svetom občine. Posamezni sveti s področja družbenih služb so v razpravi načelno ugotovili, da so sredstva dobro razporejena. Letos je prispevek iz osebnega dohodka pomaknjen za 0,2 v korist občine (lani 5 odstotkov, letos 5,2 odstotka). Pri izračunu dohodka občine so izračunali, da bo 1967. leta poprečno zaposleno 11.380 oseb v gospodarstvu in 1350 izven gospodarstva in da bodo poprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu    znašali 895
Gospodarske
novice
RESOLUCIJA
O IZVAJANJU
GOSPODARSKE
POLITIKE
V LETU 1967
Skupščina socialistične republike Slovenije je prejšnji teden (republiški zbor 23. II. m gospodarski zbor 22. II.) sprejela resolucijo o izvajanju gospodarske politike v letu 1967.
Resolucija pravi, da je mogoče pričakovati, da se bo družbeni proizvod v letu 1967 povečal za 6 — 7 odst. Tak porast družbenega proizvoda bo mogoče doseči glede na omejene možnosti domačega tržišča le, če bo izvoz naraščal znatno hitreje kot proizvodnja ter če bo ustvarjen predvsem s povečanjem produktivnosti dela. Odločilnega pomena v letošnjem letu bodo uspešna prizadevanja za usklajevanje celotne potrošnje z razpoložljivimi sredstvi.
(lani 818) in 897 N-din izven gospodarstva. Za dejavnost šol so namenili 5,810.000 N-din, za kulturno-prosvetno dejavnost 866.800 N-din, za
Prvi učenci z Jesenic
Pisali smo že, da je bilo v četrtek in petek minuli teden v šolskem, centru Iskre v Kranju tekmovanje učencev prvih letnikov vajeniških in poklicnih šol kovinske stroke v obdelovanju kovin. V praktičnem in teoretičnem delu tekmovanja so bili najboljši učenci poklicne šole z Jesenic, drugo mesto so zasedli učenci Šolskega centra Iskre v Kranju, tretje pa učenci poklicne šole iz Radovljice. Tako so prehodni pokal, ki so ga ob podobnem tekmovanju lani dobili učenci šolskega centra Iskra Kram j, tokrat dobili učenci jeseniške poklicne šole.
Klub gospodarstvenikov Kranj
Predavanje o reformnih problemih
V sredo, 1. marca (danes) ob 17. uri bo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11/1, predavanje o aktualnih problemih ob izvajanju reforme v letu 1967. Predaval bo namestnik zveznega sekretarja za industrijo, tov. VINKO HAFNER. Ker bo predavanje zanimivo in bo predavatelj obrazložil nekatere najnovejše podatke, vabi klub gospodarstvenikov predstavnike gospodarskih in družbenih organizacij, da se ga udeležijo v čimvečjem številu.
dejavnost krajevnih skupnosti pa 150.000 N-din.
Največ pripomb k smernicam gospodarskega razvoja so imeli odborniki na račun slabih cest. »Kaj je s Tomšičevo cesto na Jesenicah?« je vprašaj odbornik na skupščini, »12 let je v občinskih planih in 12 let na zborih volivcev!« Takih pripomb je bilo več tudi na račun ceste skozi Vrbo in ceste na Planino pod Golico.
Glede preureditve Finžgar-jeve rojstne hiše so odborniki menili, da je to naloga vseh Slovencev, ne pa samo lokalna, jeseniška zadeva.
Odborniki so predlog proračuna soglasno sprejeli.
J. V.
Z Gorenjske
555 zaposlenih v inozemstvu
Lani se je prvič po osvoboditvi največ naših delavcev zaposlilo v tujimi. V desetih mesecih se je v raznih evropskih državah zaposlilo 555 de, lavcev z Gorenjske. Med njimi je 308 moških in 247 žensk. Največ naših ljudi se je zaposlilo v Avstriji (66,5 odstotka). S to državo so zaenkrat tudi najbolje urejeni medsebojni odnosi glede zaposlovanja. Avstriji pa sledijo Zahodna Nemčija (25,6 ' odstotka), Švica, Švedska, Anglija itd.
V tujino odhajajo predvsem nekvalificirani delavci. Teh je 47,3 odstotka. Sledijo jim delavci, ki niso strokovnjaki v svojem poklicu (30,4 odstotka). 12 odstotkov vseh pa ima nižjo, srednjo, višjo ali visoko strokovno izobraz. bo.
Zaenkrat se na Gorenjskem pojavljata dve obliki zaposlovanja v tujini. Največ je posamičnih primerov; v jeseniški občini pa imamo primer skupinske zaposlitve. Iz te občine je namreč zaposlena večja skupina žensk v sosednji Avstriji, ki se vsak dan vozi na delo čez državno mejo. Znatno več ponudb kot Janj pa so tuji delodajalci poslali komunalnemu zavodu za zaposlovanje delavcev v Kranju letos. Zato se bo letos precej povečal odstotek tistih, ki jim bo zavod za zaposlovanje preskrbel ali ponudil zaposlitev v tujini.
A. Žalar
(Nadaljevanje s 1. strani)
Triumvirat v zdravilišču...
delovnih razmerjih, ne bi smele biti odpuščene brez lastne volje. »Zakaj pa to niso povedale na sestanku,« pravi direktor (ki dobro ve, da delavke s tem zakonskim določilom niso bile seznanjene). Da bi v celoti razumeli ta primer, moramo o stanju v tem zdravilišču povedati nekaj več.
Zdravilišče »Sonja Marinkovič* je bilo ustanovljeno 1949. leta. Univerzitetna študentska poliklinika Beograd je kot ustanovitelj letno pošiljala v to zdravilišče študente beograjske univerze. Poprečno je bilo v zdravilišču 65 študentov, včasih več, včasih manj. V kolektivu je bilo zaposlenih devet stalnih delavcev, honorarni zdravnik, po potrebi pa še honorarni delavci.
Oktobra lani je odšel iz zdravilišča zadnji bolnik. Zdravilišče je ostalo prazno. Ukrepi gospodarske reforme na področju zdravstvenega in socialnega varstva so obveljali. V zdravilišču so ostali še naprej zaposleni direktor, knjigovodkinja in računovod-kinja. Fizične delavce so odpustili.
Kaj bo z zdraviliščem?
Sledile so urgence v Beograd. Direktor je dvakrat potoval v Beograd, da bi zvedel, kaj ustanovitelj namerava z zdraviliščem. Med tem je bilo 17 telefonskih pogovorov na relaciji Mojstrana — Beograd. Ustanovitelju so rekli, naj zdravilišče likvidira ali pa pošilja še naprej bolnike, ker se za prostore zanimajo drugi. Tudi skupščina občine Jesenice zahteva odgovor, kakšno smer bo ubralo zdravilišče. Na vsa ta vprašanja je ■ univerzitetska študentska poliklinika Beograd dne 3. februarja letos z aktom št. 155 obvestila zdravilšče v Mojstrani:
»Obveščamo vas, da je dosežena soglasnost univerze, zveze študentov, sekretariata za izobraževanje in drugih družbenopolitičnih organov, da se namesto dosedanjega klimatskega zdravljenja nadaljuje z delom v bližnji prihodnosti na principu okrevališča.
Predlog je pred izvršnim svetom in vsak dan pričakujemo ugodno rešitev. V tem smislu ukrenite vse potreb-
no, da boste lahko takoj nadaljevali z delom, brž ko vas telefonsko o tem obvestimo. Upravnik Bjeladinovid dr. Čedom ir.«
Zdravilišče je v znaku nestrpnega pričakovanja prvega bolnika iz Beograda. Kdaj bo to, je še vedno veliko vprašanje. Trije uslužbenci zdravilišča so upravičeno nestrpni, ker tudi njim grozi poplava. Toda zato so lepo preživeli »zimsko spanje«.
Navedeni podatki bodo to tezo potrdili.
Plan bolniških dni je bil lani dosežen samo z 41 odstotki. Dosežen dohodek po plačani realizaciji znaša 24 milijonov 908.572 S din, stroški poslovanja pa 25,363.886 S din. Zdravilišče je torej v preteklem letu poslovalo z izgubo 455.314 S din. Nekriti osebni dohodki so se krili iz rezervnega sklada zdravilišča. Poprečni lanski osebni dohodek je znašal 62.000 S dinarjev. Ko so v novembru ostali v zdravilišču zaposleni samo trije v administraciji in ker so vedeli, da se bo poslovno leto končalo z izgubo, so ugibali,-kakšne osebne dohodke naj dvignejo. Sklenili so, da bodo prejeli 85 odstotkov rednih mesečnih prejemkov. Toda v decembru so se premislili in izplačali »zaostalih« 15 odstotkov, tako da je direktor dobil skupno 132 000 S din.
T0 je podoba nezdravoga stanja bolnika. Bolnik je v tem primeru zdravilišče in triumvirat (trivladje) samoupravljanja. Razen zaključnega računa za preteklo leto niso imeli drugega dela kot da se dolgočasijo v pisarni, toda osobni dohodki se jim zaradi tega niso znižali. Četudi je zdravilišče poslovalo z izgubo!
Direktor je prepričan, da bo zdravilišče še naprej sprejemalo bolnike iz Beograda. Zakaj niso bremena reforme v kolektivu skupno nosili? Zakaj so delavke odpustili, da bi jih jutri zopet sprejeli na delo. Toda ne bodo vse sprejete na delo. Tiste, ki opravljajo direktorja, zanesljivo ne. »Moramo zmanjšati stroške poslovanja«, je dejal in povedal, da bodo v primeru, če bo Beograd pošiljal še naprej študente na okrevanje, sprejeli le štiri delavke nazaj na delo. Katere dve ne bosta sprejeti ni povedal. Jože Vidic
Slika pravzaprav pove vse: kaj bodo zgradili, kdo gradi in kdo bo plačal. Posneli smo jo ta ponedeljek na Bledu. Novost, na katero pa bi radi posebej opozorili, je rok izgradnje, ki je javno objavljen. Upanje več torej, da bo tudi držal, kar bi pomenilo, da bo Bled že letos, čeprav bolj proti koncu sezone, dobil nov, pomembni turistični objekt
GLAS * 4. STRAN
KULTURA IN PROSVETA
SREDA — 1 marca 1967
V nekaj stavkih
KRANJ: danes predavanje Staneta Tavčarja o Severni in Južni Ameriki — Turistično društvo Kranj bo danes, 1. marca, nadaljevalo s ciklusom predavanj kranjskega popotnika in predavatelja Staneta Tavčarja s skupnim naslovom Svetovne turistične zanimivosti. Danes bo na sporedu drugo predavanje, ki zajema okrog 250 barvnih diapozitivov s spremnim tekstom iz Severne in Južrre Amerike. V predavanju boste slišali.o številnih ameriških mestih, lepotah številnih narodnih parkov in rezervatov Indijancev itd. S čudovitimi barvnimi diapozitivi bodo prikazane slikovite pokrajine od Aljaske do Havajev. Predavanje bo v sredo, 1. marca ob 19. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju.
JESENICE: razstava o lesenih posjikanih znamenjih iz Poljanske doline — V soboto, 4. marca ob 18. uri bodo v mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo o lesenih poslikanih znamenjih, ki jo je pripravil Loški muzej In ki je v loško galerijo privabila že precej gledalcev. Razstavo prireja likovna sekcija DOLIK, odprta pa bo 10 dni. Na otvoritvi bodo izvedli kratek kulturni spored, v katerem bo nastopil vokalni kvartet Svobode Tone Cufar Jesenice.
PREDDVOR: igra Skopuh v preurejeni dvorani — Kulturno umetniško društvo v Preddvoru je v zadnjem času žejo razgibalo svojo dejavnost. Za uspešno delo pa je bilo prej treba urediti dvorano. Dela so v glavnem končali; potrebovali bi še nove zavese za oder, urediti morajo še sanitarije in primeren prostor za vhod v dvorano in kabine za kino eparaturo. Letos so uredili tudi že centralno kurjavo. Zdaj imajo dvakrat ali trikrat tedensko kinopredstave, zelo pridno pa je začela z delom tudi dramska sekcija. Pravkar so dvakrat uprizorili dramsko delo Skopuh; obe predstavi sta bili dobro obiskani.
V osnovni šoli Mojstrana
Ukinjeno celodnevno bivanje otrok v šoli
Temu sklepu sta botrovala dva razloga: finančne težave in slab učni uspeh učencev v varstvenih oddelkih
Na pobudo zavoda za prosvetno-pedagoško službo Jesenice in sklada za šolstvo ter želja staršev je lani v maju začel poskusno delovati v osnovni šoli v Mojstrani varstveni oddelek, v katerega so bili vključeni učenci višjih razredov. V šolskem letu 66 67 so odprli dva taka oddelka. Z delom so začeli novembra, ko je bilo v obeh oddelkih 26 otrok. Otroci, ki imajo popoldne pouk, so prihajali v šolo ob devetih zjutraj; učenci od 5. do 8. razreda pa imajo celodnevno bivanje od zjutraj, ko jim začne pouk, do petih popoldne, število učencev se je začelo zmanjševati že po nekaj tednih, tako da je trenutno v obeh varstvenih oddelkih skupno 20 učencev.
Te dni so v osnovni šoli Mojstrana sklenili, da bodo s prvim marcem ukinili celodnevno bivanje učencev v šoli. Ker je to edina šola v jeseniški občini, ki je imela organizirano celodnevno bivanje učencev v šoli, nas je zanimalo, kaj je privedlo vodstvo šole do tega (nepri-
20 let KUD Rateče
Pester program praznovanja
Marca letos praznuje KUD Janko Krmelj v Retečah pri škof j i Loki 20-letnico obstoja. Društvo je dobilo ime po prvem padlem partizanu Janku Krmelj u iz Reteč; padel je avgusta 1942 pod Stor-žičem. Ob 20. letnici pripravlja društvo v Retečah pester program praznovanja za ves marec.
Dramska sekcija bo pod Vodstvom Franca Ranta pripravila 5. marca uprizoritev drame češkega pisatelja Mi-strika MARISA. Igralci se vneto priipravljajo na to prireditev, ki zahteva od vseh precej dela. Moški pevski zbor, ki šteje 30 članov, bo pod vodstvom pevovodje Lojzeta Drnovška priredil skupno s tamburaškim orkestrom v marcu poseben koncert, spomladi pa bodo gostovali po raznih krajih Gorenjske.
Za dan žena, 8. marec, pripravljajo pionirji in mladim. Ci proslavo. Sodelovali bodo z recitacijami, petjem in predvajanjem odlomkov iz raznih enodejank in iger. Naslednjega dne, 9. marca, pa bo literarni večer posebne vrste, na katerem bo prikazano delovanje društva v 20 letih. Predvajali bodo tudi magnetofonske posnetke zelo uspele operete Mlada Breda.
Posebnost pomembne obletnica kuHumc-prosvetnaga dela v Retečah bo tudi gosto-vanje ljubljanske Drame, ki Se bo 12. marca predstavila V delom Miha Remeca Delavnica oblakov. Tako se občani res ne bodo mogli pritoževati, da letos ni v tem kraju kulturnih prireditev, še posebno zato, ker se za marec obeta res bogat program.
Pred nedavnim je v Retečah gostovala dramska sekcija iz Sore; prikazali so dramatizacijo Jurčičeve povesti Domen. Gostje so se dobro izkazala; igrali so dovršeno, njihova živahna in pestra igra pa je prišla posebno do izraza takrat, ko nastopa množica v narodnih nošah, kar je za današnje gledalce še posebno zanimivo. V glav.
nih vlogah so se dobro izkazali Andrej in Franc Plešec, Franc Jenko ter Mira in Jožica Bečanova.
Pred tem pa so v Retečah gostovali tudi člani organizacije rdečega križa iz Sore s komedijo Pričarani ženin. Vidimo torej, da je kulturno življenje v Retečah in v Sori zelo razgibano.
Ivan Bogataj
čakovanega) sklepa.
Zavod za prosvetno-pedagoško službo na Jesenicah je v tem šolskem letu dvakrat opravil pregled dela, uspehov ter pomanjkljivosti vzgojnega dela celodnevnega bivanja učencev v šoli. V po-ročiju, ki ga je zavod poslal občinski skupščini Jesenice (oddelku za družbene službe), je med drugim navedeno tudi naslednje:
»Zavod za prosvetno-pedagoško službo meni, da bi ukinitev celodnevnega bivanja učencev v osnovni šoli Mojstrana pomenilo velik korak nazaj in da trenutna finančna stiska ob gospodarski reformi ne bi smela prizadeti razširjenega vzgojno izobraževalnega dela, kakršnega predvideva sedemletni perspektivni načrt razvoja šolstva v Sloveniji, po katerem naj bi onigoočili do leta 1970 kar tretjini vseh učencev v osnovnih šolah podaljšano bivanje«.
Ravnatelj osnovne šole Mojstrana Marijan Fuchs je navedel dva osnovna razloga za ukinitev celodnevnega bivanja učencev v šoli. Prvi je finančne prirode. Za delo z učenci v dveh varstvenih oddelkih so lani sprejeli na delo dve novi vzgojiteljici in kuharico. Sklad za šolstvo krije samo neto plače za obe vzgojiteljici, medtem ko bi v ceno hrane za otroke morali vračunati celotni bruto
osebni dohodek kuharice, vse dodatke in obveznosti dveh vzgojiteljic, režijske stroške* kot npr. elektriko ipd. Ker je v obeh oddelkih samo 20 otrok, bi to pomenilo tako veliko finančno obremenitev za starše, da le-ti ne bi več pošiljali otrok v varstveni oddelek.
Drugi razlog je slab učni uspeh učencev. Analiza učnega uspeha učencev, ki so v varstvenih oddelkih, je pokazala, da se učni uspeh ni popravil. Nasprotno, nekateri od omenjenih učencev so vidno nazadovali.
»Ni zanesljivih dokazov* zakaj je tako, niti kdo je tega kriv,« mi je ob koncu razgovora dejal ravnatelj osnovne šole v Mojstrani.
Jože Vidic
Ob stoletnici
prvega slovenskega romana
V spodnjih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju bo od danes dalje odprta zanimiva razstava, posvečena pomembnemu literarnemu dogodku pred sto leti: izidu Desetega brata, prvega slovenskega izvirnega romana.
Na razstavi bodo prikazani številni rokopisi in objavljena dela našega klasika Josipa Jurčiča. Obsežen bo tudi prikaz prevodov v tuje jezike ter Vavpotičeve, Gasparijeve in Birolline ilustracije za Desetega brata.
Priljubljeno Jurčičevo ime bo gotovo že samo privabilo na razstavo mnogo obiskovalcev, mladih in starejših častilcev njegove klene in lepe slovenščine.
Podrobnejše poročilo o razstavi, ki nedvomno pomeni za Kranj prvorazredni kulturni dogodek, bomo priobčili ob tednu.
Portret s Hrušice
Pod taktirko jeznega kapelnika
Kapelnik godbe s Hrušice Štefan Preželj (levo) in 72-tetni Er-nest Vratinčič. — Skupai 100 let pri godbi na pihala
Najin intervju se je začel nenavadno. Srečala sva se na Jesenicah. Povabil me je na Hrušico, ker ima, kakor je dejal »nekaj važnega povedati za GLAS«.
»Zapiši, da so lenuhi!« mi je dejal takoj ob začetku najinega pogovora. »Štefan, ta. ko nc morem zapisati. Povej, kdo ie lenuh im. zakaj.« »Ti
samo napiši, že sami dobro vedo. Saj bodo brali v Glasu, kaj sem rekel.«
Tako sem se začel pogovarjati z 61-letnim Štefanom Prežljem, kapelnikom godbe na pihala DPD Svobode na Hrušici. Pred vojno je bil kapelnik godbe v Žirovnici* med vojno pa se je preselil na Hrušico. kjer je zopet
Te dni po svetu
Američani so v ponedeljek začeli metati mine v reke DR Vietnama in tako precej okrepili vojaški pritisk na to državo. S tem nameravajo preprečiti pošiljanje materiala in ljudi v Južni Vietnam. Poročajo tudi, da je Pentagon dal »proste roke« generalu WestmorcIandu glede vsakršne vojaške akcije, Jci bi jo imel za koristno. Lik rat i ZDA menijo, da je brezpogojno in trajno prenehanje bombardiranja RD Vietnama nesprejemljiv pogoj za mirovna pogajanja.
Nekdanji poveljnik Sukar-nove telesne straže general Sabur je v ponedeljek potrdil pred posebnim vojaškim sodiščem, da je bil general Supardjo eden glavnih organizatorjev državnega udara leta 1965. Baje je na letališču Halim poročal predsedniku Sukarnu o akcijah, Jci so jih tisto noč izvedli pučisti. Te dni so vojaške oblasti v Indoneziji prepovedale vse demonstracije in javna zborovanja v Djakarti. S tem naj bi preprečile ponovitev neredov, ki so izbruhnili prejšnji teden
Zvezna republika Nemčija in Jordanija sta v teh dneh obn ovil i dipl om atske s t ike. Jordanija je bila med desetimi arabskimi državami, ki so maja 1965. leta pretrgale diplomatske stike, ker je ZR Nemčija priznala Izrael. Na sedežu arabske Lige v Kairu po dejali, da je sedanji jordanski sklep o obnovitvi diplomatskih stikov onostran-6'ki in v nasprotju s sporar euniom desetih arabskih držav.
Generalni sekretar OZN je sporočil varnostnemu svetu, da so ga vlade 75 držav obvestile, kako izvajajo gospodarske ukrepe proti rasističnemu režimu v Rodeziji. Vlade 47 držav pa sploh niso odgovorile, ali se lotile teh ukrepov. Med temi državami je tudi 19 afriških. To kaže na neučinkovito upravo v teh državah in na slabe zveze.
vzel taktirko v roke. Godba na pihala na Hrušici je bila po vojni edina v jeseniški občini in je nastopala na vseh proslavah in pogrebih. Prevoznega sredstva ni bilo jn Štefan je z godbeniki »maršira!« z enega konca občine na drugi, z ene proslave na drugo, s pogreba v enem [kraju na pogreb v drugi kraj. pod njegovim vodstvom je na Hrušici zrasla prava »četa« dobrih godbenikov. Ce bi se zbrali samo godbeniki s Hrušice, ki jih je po vojni Štefan naučil igrati, bi se jih lahko zbralo okrog 60.
fw-wH.Ho n-a miihala s HruAiCa
Indijske volitve so s svojim zadnjim izidom ustvarile določeno mero vznemirjenosti, da indijska politična stniktura kipi kot sveže testo. Uporabljena primerjava namreč dopu- ' šča najrazličnejše sklepe o nagli preobrazbi Indijske družbe na splošno, ker je v indijskem   ogledalu po
stranka prvo besedo in premoč v indijskem parlamentu. Izgube, ki jih je utrpela kongresna stranka na zadnjih volitvah so zelo nevarne, ker ji številčno šibka večina več ne zagotavlja mirnega vladanja. Ta izguba je toliko bolj nevarna, ker v strankinih vrstah po
Indijske volitve
zadnjih volitvah precej novih dokazov. Začnimo najvažnejše po vrsti naštevati. Volitve za 520 sedežev v indijskem parlamentu so pokazale, da krivulja politične moči kongresne stranke naglo pada. štetje glasov je ponekod vzbujalo že resne dvome v nadaljevanje političnega obdobja, v katerem  je  imela kongresna
zadnjih meritvah ni vse v najlepšem redu. Razcepljenost v sami stranki in pogosti notranji spori so močno vplivali na razpoloženje pri volivcih, hkrati pa to nevarno žarišče nie jamči potrebnega političnega sodelovanja pri sestavi nove vlade, ki jo bodo morali zapriseči z velikimi skupnimi   napori,   pač zaradi
neprimerne večine, ki jo ima kongres sedaj v indijskem parlamentu. Vse opozicijske stranke skupaj so namreč že zmožne ovirati kontinuiteto oblasti.
Drugo zgovorno dejstvo na indijskih volitvah je naraščanje števila volivcev v prid desničarskih strank. Ni nobena skrivnost in analize volilnih rezultatov bodo to potrdile, da so se desničarske stranke okitile prav s perjem kongresne stranke. Kakšni so stvarni razlogi za splavarjenje glasov na desno obrežje v tako velikem številu je več ali manj na dlani. Gospodarska baza Indije z vedno bolj neizdelanimi stopnicami gospodarskega razvoja, velikega števila indijskega prebivalstva ne zadovoljuje. Indija rabi na gospodarskem torišču učinkovite ukrepe. Stvari se ne dajo reševati  z  zaviranjem in
ekonomsko stagnacijo. Razen tega pa jc gospodarski vzpon v marsičem odvisen tudi od družbenih reform, ki so z njim v tesni vzroč ni zvezi. Skozi počasni gospodarski razvoj Indije pa vdirajo v indijsko družbo tudi vedno bolj izrazite razlike med revnimi in bogatimi, med tistimi, ki jih lakota ogroža in med tistimi ki jim ne more do živega. Seveda bi bilo netočno ta nasprotja postavljati v ospredje, ko je vendar Indija v azijskem svetu veljala za deželo, kjer te razlike niso skalile družbenih odnosov.
Po volitvah bo naloga kongresne stranke, da vse razlike, gospodarske težave, lakoto in pomanjkanje čim bolj hitro odstranjuje. Ce se to ne bo zgodilo, bo na prihodnjih volitvah najbrž že ogrožena njena premoč.
Poziv
OBČINSKEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA POMOČ VIETNAMSKEMU LJUDSTVU OBČINE RADOVLJICA
Pridružujemo se mnenju celotne miroljubne svetovne javnosti, ki odločno obsoja ameriško imperialistično agresijo v Južnem in Severnem Vietnamu, ki iz dneva v dan dobiva bru-talnejše oblike uničevanja naroda.
Naše ogorčenje nad agresorji je toliko večje, ker smo sami okusili strahote II. svetovne vojne, ki še niso pozabljene, zato se nam v srcih prepleta čut solidarnosti, ljubezni in spoštovanja do herojskega vietnamskega ljudstva, ki že 2 desetletji plačuje svoj krvni davek za svobodo in neodvisnost.
Jugoslavija že vseskozi obsoja politiko sile pri reševanju mednarodnih sporov in s tem tudi agresijo nad vietnamskim ljudstvom.
Občinski koordinacijski odbor zato poziva vse občane, družbeno politične organizacije, podjetja in ustanove, da se pridružijo akcijam pri zbiranju krvne plazme, zdravil in denarnih prispevkov za pomoč Vietnamu, ki bodo organizirane na področju občine Radovljica.
Krvodajalska akcija na našem območju bo predvidoma zadnje dni februarja in prve dni marca.
Denarni prispevki se zbirajo na tekoči račun Republiškega koordinacijskega odbora št. 505-746-4-75 Ljubljana.
Prosimo vodstva družbeno političnih in gospodarskih organizacij, da o rezultatih akcije, ki naj se takoj prične — sproti obveščate občinski koordinacijski odbor.
Predvsem želimo, da nas obveščate o nakazanih denarnih prispevkih ter imensko o zbranih krvodajalcih.
Sporočate lahko pismeno ali prek telefona na št. 70058 —
OBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR za pomoč vietnamskemu ljudstvu pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica.
Kotiček za gorenjske humoriste
U Lok vascajt po malm kri vre
je zelo aktivna. Šteje 25 godbenikov, ki so lani imeli 20 nastopov, razen udeležbe na pogrebnih svečanostih. Tudi v zamejstvo jih zanese pot. Štefan se jezi, ker godbeniki ne hodijo redno na vaje. »Ko jih naučiš, potem ne hodijo več redno na vaje,« se jezi Štefan, pri tem pa hvali tri starejše godbenike, ki redno prihajajo na vaje. To so 72-letni Ernost Vratinčič, 55-letni Ivan Erjavc in 63-letni Miha Drejšek. Štefan je ma. lo zagodrnjal, k0 je omeni! pot inštrumentov, ki jih je treba popraviti, vendar se nihče za to ne zmeni, če-orav ima društvo denar.
»Ko bom umrl, za menoj ne bo igrala godba, ker se nihče ne bo potrudil, da bi zbral godbenike. Nič zato. Bo pa nekdo nesel trans-i-storski radioaparat,« se je nasmehnil Štefan.
Saj m tako jezen kot govori. Rad bi imel vedno vse na vajah. Toda to je nemogoče, ker so to delavci, ki delajo v Železarni na tri izmene in razumljivo je, da so vedno upravičeni izostanki.
Štefan to ve, toda v njom še vedno po 40 letih dola z godbeniki gorijo strasti za gIa«bo. Samo za godbo na pihala.
Jože Vidic
Za babnee sa učas d jal, dc tista rti zrava k ni mat bouna. Za Ločane b pa tud lahk djal, de tista reč ni u redu če ja usi za dober gor uzamija. Pa še to j fletn k nkal ni doah-čas per teh rčeh, pa nkal jih na zmanka. Komi se na ena reč na po pozab alla pa j že kej še bel perpraunga tuki.
Če pogledoma en let nazaj bama hmal vidi de j to res. K j na Godešč poči se j taka togota kuhala, deb edn mislu, de bo pred u Lok ulada padla ket u Lublan. Pa useglih nisa bli usi ene misl. En sa djal tak en pa narobi. Pol j peršla tista lipa na plac na vrsta. Pa j biu že spet rompompom. En sa djal de baja hujga hudiča nagnal ket za Godešč če bo lipa padla. Enm pa strah u kasti, pa srce u hlače, pa sa udjenal, pa lipa še dons stuji pa rase, enm u dobra vola k sa ultigal, drug sa pa doug kisle k siht c o kol mi sil k sa ta krahka potegnil.
To, de j blo, pol še zarad šušmarju pa zarod štipendij neki tiarobi pa nam neč povedu k na upam, pa tud useglih je če usi k cajtnge berija tega na veja.
Zde j imama pa spet ena bletna pa kusmata kost. Koj k se j zvcdl de ma
Loka  ena  nova štacuna mat  bel  fajn  sorte za dobit, j že spet use po-konc. Pa se že spet tadla pa šimfa pa ster prah udziguje de j vesele. Tist k jim štacuna diši prauja de ni bolga kraja ket tam pred šola. To j blez tak punkt de ga ni hmal na-ukol. Pa sa se zgovaril pa kar na hiter zasukal rukave pa hajdi delat. Tist k jim pa to ni ušeč pa spet pokonc pa sprašovat, kak bo z otrocm k u šola hodja, pa kašn -fletn park j zdej pred šola fmem-grede j pa med tem tud ulik   takih   k   se jimta park smil  tist  ta zelen pole pred  štacjonom za autobuse sa pa glih tak pomagal ferderbat), pa de to na kaže de b u Lok use pertepenci rihtal. Pni se pa hmal zve kuga j biu kešn med vojska pa tak naprej,   neha   se   pa z upet jam, de b čluk mislu de zvina predajata ne pa de od štacune govareja. Men se zdi de baja e>i tak togotn, de u tista štacuna k bo ket use kaže tam na Kufrumu vrtu gor zrasla, še   kpovat   na   baja tli hodt. Po bo pa štacuna brez prometa pa ma vidi kdo bo uf.ugu al Loka al štacuna. Men j pa useglih k sm zmeri suh, k m ta stara use pobere, de zdej po ta novih cenah m orni cla Drava kadit. OSA
PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA O PANORAMA ® PANORAMA © PANORAMA Q P
Evropske reke vedno bolj umazane
Marsikoga bo presenetilo, da so umazane evropske reke velika nevarnost. Naraščajoča umazanija v rekah in jezerih ogroža zdravje, škoduje poljedelstvu in nalaga industriji, ki vedno bolj potrebuje čisto vodo, velika denarna bremena.
Primeri:
Ren je postal najbolj umazana evropska reka. Pretiravanje? Ne, nasprotno. Veliki tok jma ob izvija 30 bakterij v kubičnem metru, ko prispe na Holandsko, se šte-
Najstarejši tisk
Lanskega oktobra so korejski arheologi našli v neki južnokorejski pagodi v zidovih tiskan zapis. Zapis še ni dokončno raziskan. Kljub temu meni strokovnjak z znane univerze Columbia, da gre za najstarejši primer tiskanega besedila na svetu. Svitek je več kot šest metrov dolg, datira pa med leti 704 in 751. Budistični tekst je natisnjen s pomočjo dvanajstih črk.
Kip za svetovno razstavo
Od 29. aprila do 28. oktobra bo v Montrealu svetovna razstava. Na razstavi bodo poskrbeli tudi za bogate kulturne prireditve. Alexander Calder po naredil največji kip na svetu: visok je 22 metrov, obsega 24 metrov, tehta pa 60 ton. Kip »Človek« je iz železa in brona.
vilo neverjetno poveča: na 200 tisoč. Ren nosi še neki drugi tovor: 40.000 ton soli na dan — dovolj, da lahko holandskim kmetom zasoli trgovino, če bo šlo tako naprej. Da je mera polna, pa Še 300 ton naftnih odpadkov.
V bližini Pariza je Sena tako umazana, da v njej ne morejo živeti niti najbolj trdožive ribe. Umazana voda je tudi vzrok, da v Franciji popijejo neverjetno veliko mineralne vode — 1,6 milijarde steklenic letno.
V Italiji so v okolici Milana s poskusi ugotovili, da je tu četrtina voda tako umazane, da je ne bodo mogli več očistiti. Voda, ki naj bi služila za namakanje, je tako okužena s kemikalijami, da je zelo upadel pridelek.
V Sovjetski zvezi se skoraj polovica odtočne vode — okrog 10 milijard kubičnih letih se je zmanjšal ulov zultat: v zadnjih tridesetih metrov — zliva v Volgo. Re-ostriža za 80 odstotkov, jese-ter in losos sta skoraj izginila.
To naštevanje bi lahko še nadaljevali. Stoletja so veljale evropske reke kot okras. Reke, ki so prinašale hrano, služile kot. prevozna pot in krasile pokrajine. V četrtem stoletju je rimski cesar Juli j an rekel za Seno: »Človeka mika, da bi pil, tako dobra in čista je videti.« Pa danes? Ce padete vanjo, se boste prej   zastrupili  kot utonili.
Do konca zadnjega stoletja so v večini rek nalovili velike množine lososa. Dekleta,
ki so iskale službo v Rotcr-damu, so zahtevala, da nočejo več kot 2-krat tedensko jesti lososa. In danes? Ribe vseh vrst izumirajo. Švicarski ribiči cenijo letno škodo zaradi umazanih vod na 2 milijona frankov. Žalostni ostanki ribje zaloge v Labi imajo tako priskuten okus po kemikalijah, da hranijo z ribami prašiče in perutnino.
Kdo zastruplja reke? Mnenja so deljena. Toda naslednje številke so verjetno zelo blizu resnice. Industrija je odgovorna za 60 odstotkov, na račun občin gre 30 odstotkov, ostalih 10 odstotkov na račun rečnih ladij, ki spuščajo odpadke, nadalje umetna gnojila in sredstva za zatiranje mrčesa, ki se s polj splakujejo v reke.
Ladja v pokoj
Prvo trgovsko ladjo na atomski pogon Savannah so splovili leta 1961. Pokazala in preskusila naj bi možnosti za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Plula bo še do 20. avgusta. Ameriška brodarska uprava je sporočila, da je ladja izpolnila namen, toda zaradi finančnega položaja ne more obratovati še naprej. Savannah je pred kratkim priplula tudi v Reko.
Bolnišnica Helgoland
Zahodnonemška vlada je poslala v Saigon v »miroljubne namene« kot svoj delež pomoči ameriškemu zavezniku v agresiji proti Severnemu Vietnamu ladjo bolnišnico Helgoland. Na ladji so delali vse drugo, le civilnega prebivalstva niso zdravili. Vsaj take rezultate so dale prve raziskave. Glavni krivci so poveljnik, prvi častnik in prvi radiotelegra-fist. Poveljnik ladje je popival po saigonskih lokalih in povzročal pretepe. Prvi častnik je z bolničarkami prirejal orgije na ladji, ki so se jih udeležili razen prijateljev tudi nekateri višji častniki ameriške armade. Radiotelegrafist je trgoval z mamili. Helgoland je bila polna podgan, večkrat so odpovedale klimatske naprave. Člani posadke so organizirali omrežje vlačug in so od nekaterih bolnikov zahtevali plačilo v naravi. Preiskava je zelo težavna, ker kaže, da so nekatere ugledne saigon-ske osebnosti sodelovale s posadko bolnišnice.
Zaklad v gumi
Dva čistilca sta v Versail-lesu pospravljala prostore in odkrila nekaj z žico povezanih gum. Odvezala sta žico, odprla gumo in v njej našla pravi zaklad. Neznanec je skril v pnevmatiko okrog 3000 zlatnikov in zlatih palic v vrednosti 400.000 novih dinarjev. Ce ne bodo našli lastnika, bosta delavca dobila polovico zaklada, drugo polovico pa država.
GLAS * 6. STRAN
2.90.
gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje J
Predpustne in pustne šege v okolici Gorij (2)
Po vsem tem pustnem ve-seljačenju, to je na pepelni-co, ljudje še niso delali in So le zdravili »mačka«. Kar jim jc ostalo »fantovcev«, so jih v prejšnjih letih vse shranili; za nekaj časa so jih dali sušiti v dimno kamro, obešene na vrvice, potem pa v suho zračno čumnato. Pojedli so jih šele na veliko noč, ko jc bilo konec posta.
Najbolj po pustne običaje popestri star lep običaj VLEČENJE 2ENITOVANJ-SKEGA PLOHA. Fantje ga peljejo skozi vas okrog poldneva na pustni torek. Peljejo ga na razstavljenem vozu; prednji in zadnji del voza morata biti razstavljena zaradi veliike dolžine poha, saj je dolg 16 do 20 m. Ta običaj ima vsaka vas zase; poh peljejo le, če se iz tiste vasi noben fant ali dekle ne poroči v pred.pu>'tnem času; nekateri pa trdijo, da to velja le, če se ne poroči nobeno dekle.
Zenitovanjski ploh je pravzaprav dolga smroka, ki jo je fantom podaril tak gospodar iz vasi, ki je imel največje in  najlepše gozdove.
Posekali so največjo in naj-debelcjšo smreko in jo z močno vprego 4 ali 5 konj (dva para in eden na premcu) peljali kot poh. Na okrašenih konjih so sedeli jezdeci (vaški fantje), ki so bili tudi okrašeni. Navadno so kmečki fantje imeli svoje domače konje, če pa kmečkih fantov ni bilo dovolj, so kmetje brezplačno posodili svoje konje drugim fantom iz nekmečkih družin. Okrašeni so bili konji, jezdeci in vo'Z, na katerem so se peli jal i faintje; eden je imel seveda harmoniko. Okrasili so tudi voz, s katerim so peljali ploh. Vrh ploha (smreke) jc ostal rieokleščon in je bil tudi okrašen, ostali del debla s m roke pa je bil omajen, brez lubja torej. In kar pomislimo, kako težko delo je bilo, voziti poh, dolg 16 do 20 m (debelina jc bila seveda različna), iz gozda po vijugastih gozdnih in poljskih poteh in naprej do kupca. Avtocctst takrat ni bilo in vozov z gumijastimi kolesi tudi ne.
Ploh so dobro prodali lesnemu   trgovcu.   Pri nas na
Poljšici je kupoval les lesni trgovec, pokojni Vink0 Jan-Kacon, ki je imel lasten žagarski obrat (sedanja Gorja-na, last LIP Bled). Ploh so prodajali tudi lesnemu trgovcu, pokoj nomu Mitlcju, ki je prav tako imel žagarski obrat na Rečici (sedaj žaga LIP Bled). Ta dva lesna trgovca sla plačevala ploh bolj. še kot je bila dnevna cona lesa ali pa sta kar tako fantom še kaj doplačala.
Žagarjev Jaka iz Mevkuša mi jc povedal, da sta Kacon in Mule j dovolila posek ploha brezplačno v njunih gozdovih in ga po že omenjenih ceremonijah tudi odkupila. To sta dovolila fantom, ki so delali na njunih žagarskih obratih.
Ploh so vozili na pustni torek okrog poldneva skozi domačo vas; nekateri vozniki so bili že v maskah. Seveda ni manjkalo dobre volje in vriskanja. Vse delo so fantje opravili sami in prostovoljno; denar, ki so ga dobili za ploh, so popoldne in potem pozno v noč zapili na skupni zabavi, na katero so povabili še vse ostale fante in de-
kleta iz vasi.
Pred drugo svetovno vojno so na Poljšici vlekli ploh menda zadnjikrat leta 1932, potom pa vse do lani ne več. Lani so star običaj obnovili vaški fantje po receptu starejših vaščanov; sedanji običaj se tako ne razlikuje dosti od nekdanjega. Tudi letos so vlekli ploh. Razlika med danes in včasih je mogoče le v tem, da ni potrebna več tako številna vprega, in sicer zaradi dobrih in razširjenih cest in vozov z gumijastimi kolesi. Kljub temu pa je skozi našo vas nujno potrebna oprezna vožnja in je treba ploh večkrat na zadnjem koncu odnašati, kar je precej naporno pri dolžini surove smreke 16 do 20 metrov in pri debelini na sredi približno 30 cm ali še več. Razlika je tudi v tem, da mo_ ra danes logar odkazati, kje in kaj smejo posekati. Seveda se ne seka več v privatnih gozdovih; pri nas smo posekali smreko v gozdu splošnega ljudskega premoženja (bivša srenjska gmajna).
Tudi plačilo za ploh se ne zapije več na zabavi na pustni torok, ker je vsak na svoji zabavi, veliko fantov in de-
klet je vezanih na izmenično delo v tovarnah, zato ni primerno sredi tedna. Navadno se fantje in dekleta zmenijo za soboto zvečer v krajevni gostilni, kjor po mili volji pijejo, jed,0 in plešejo. Včasih v postu (od pcpelnice do velike noči) niso plesali ali se kako drugače zabavali, danos pa je to le Se pretek, lost. In mladina se najraje zabava v sobotah zvečer, ker je to tudi najbolj prikladno zaradi službe. V nedeljo pa se lahko potom »zdravi maček«.
Tako jc prišla popolnica in marsikatero dekle si zapoje staro pesem (včasih seveda, danes ne več):
Prišla je pepelnica, ostala sem samica.
Jože Ambrožič
Poljšica 21
O tkalstvu
Iz Besnice in Poljanske ter Selške doline smo v zadnjih dveh mesecih precej napisali o lanu, preji in tkanju platna. Zvedeli smo precej podrobnosti o tej nekdanji domači obrti, med drugim tudi to, da so platno v odročne j-ših vaseh Poljanske in Sel-
ške doline izdelovali še po zadnji vojni. Valentin Bogataj je o vlogi platna včasih lepo zapisal: »Kakor vidite,« pravi, »so platno včasih in tudi še po zadnji vojni na deželi rabili skoraj za vse domače potrebe — kakor pijanec žganje za zdravilo za vsako bolezen. Otroci smo »gor rasli« v platnu, pa smo bili bolj zdravi kot so otroci danes.« Bogataj še pripominja, da se po pripovedovanju svojih staršev spominja, da so pri Kočarju v K hulju in tudi drugje tkali platno in sejali lan že v v prvi polovici 19. stoletja. No, gotovo je. da so ga tkali že prej, že od vsega začetka, kar naši predniki živijo na tem ozemlju, seveda pa spomin ne seže tako daleč nazaj.
France Kozjek nam v pismu sporoča, da so v Besnici tki-li platno skoraj pri vseh hišah, če izvzamemo gruntarj:; delali pa so ga tudi pri nekaterih gruntarjih. »Včasih so pri nekaterih hišah imeli pozimi postavljene po dvoje statev!« piše. Sporoča še, da je iz Besnice hodilo včasih dosti ljudi tkat platno na Koroško.
A. Triler
Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta,
Domovina
III. DEL
8
Te resnice, razumljivo, nihče ne ve. Zato štefi in Fani pomi-lujeta samo nesrečnega Ludovica. V Štefankinem spominu živi kot natakar, ki ji je po drugem Francovem pobegu; ko je bila do svoje bolezni zaposlena kot pomožna blagajničarka v kavarni tega hotela, kjer je sedaj, tožil o svoji nesrečni ljubezni, in kot človek, ki se je je potem izogibal, ko je po bolezni izgubila zaposlitev. In morda še kot človek, ki je kasneje, ko sta se po hartberškem polomu s Francem zopet vrnila v Trst, pritekel k njima čez cesto in zamenjal Franca z nekim »slikarjem«.
Toda o tem noče misliti, ker je bil ta »slikar« v resnici Franc. To pa jo spominja še bolj gnusne Francove nezvestobe in Franco-vega »ljubimkanja« s tisto, kasneje poblaznelo sodnikovo vdovo iz Graza, s katero ga je zapredla Anna Bauer, da bi prikrila svojo nezvestobo do svojega moža pred nekim zasledovalcem, kar je Štefi odkrila šele v pismih.
Ko bi se spomnila imena zasledovalca, bi vedela, da je bil to nečak Alfreda Bauerja in človek, ki je speljal Ludovicu ženo in ga spravil v samomor. Morda bi se vsega tega spomnila, ko bi ji Fani povedala priimek zapeljivca. A ji ga ni.
In za ta brezimenski opis ji je Štefi lahko samo hvaležna, saj bi jo že priimek spomnil ženske, ki je bila vzrok njene zakonske nesreče. Sicer pa jo že sam spomin na Ludovica in okolnosti, v katerih ga je spoznala in srečavala, spominjajo te nesreče, pa tudi ljubezenske utvare, krive, da Francu ni pokazala hrbta že po prvem ali vsaj drugem pobegu. Bila je slepa za njegovo nezvestobo in bila bi še vedno, ko bi ji njegove nezvestobe ne razkrila najdena pisma.
če pomisli na svojo slepoto, se šele zaveda, kako zelo je kljub vsemu moža ljubila in kako strahotna je bila v resnici njena ljubezenska utvara.
Noben moški je vse do danes ni vznemiril. Nobenega moškega si doslej še ni poželela. Nobenega čutnega poželenja ni čutila, nobene potrebe po čutni potešitvi.
Ce se je to dogajalo v sanjah, je sanjala vselej o Francu in potem, ko se je prebudila, ali otožno razmišljala, zakaj Franc ni v resnici tak, kakršen je prihajal v njene sanje, ali pa je take
sanje preklinjala in bila do togote jezna nase, ker se mu je v sanjah vdala, marsikdaj jezna do gnusa nad seboj.
Te sanje sicer niso bile pogoste ali pa jih je že med spanjem pozabila. Enkrat samkrat se ji je sanjalo, da se je je hotel polastiti s silo tuj moški, a se mu je postavila po robu z zobmi in nohti, dokler se vsa prepotena ni prebudila od boja. ki ga je doživljala v sanjah. Tudi Francu bi se morala tako upreti, si je dopovedovala in bila uverjena, da bi se mu prav gotovo, ko bi se v resnici vrnil in pojavil pred njo.
O tem je prepričana! V sanjah pa je nemočna, ker je pač tudi Franc v sanjah tak, kakršnega bi si želela. Ko bi bil v resnici tak, bi bil vreden njene ljubezni in zvestobe. Tako pa je ni vreden in bi zaslužil, da bi mu nezvestobo vračala z nezvestobo.
Če mu je ne, mu je ne vrača zaradi otroka, zaradi Slavka.
Tej »zavesti« je pripisovala svojo čutno neobčutljivost do moških, ki so se ji kakor sleherni lepi ženi skušali približati in ji hoteli dvoriti. To jo je delalo »hladno, je mislila, ne da bi se zavedala svoje podzavestne ljubezni in podrejenosti »možu, ki ga noče več ljubiti«.
Šele danes je začutila, da bi lahko ljubila tudi drugega moškega; vojaka, ki jo je prosil, če bi se lahko zvečer videla, ker se šele jutri vrača v Kobarid; vojaka, ki jo je, ne da bi jo nagovarjal k ljubezni, že s svojo prisotnostjo in pripovedovanjem o svoji izgubljeni ljubezni, žrtvi te vojne, čutno vznemiril; vojaka, ki ji je ugajal že na prvi pogled, prav tako kakor nekoč Franc in ki bi si jo tisti trenutek med potjo lahko vzel s prav tako lahkoto, kakor si jo je polastil Franc pred dvanajstimi leti že ob prvem ljubezenskem sestanku med vrbami ob Muri; vojaka, ki ji je bil že na prvi pogled ljub, a ki ga je vseeno odklonila s podzavestno zvestobo do moža, in z bojaznijo, da bi bilo večerno snidenje z vojakom po vsem tem, kar čuti do njega, »nevarno«.
»Pa bi bilo lahko tako lepo! Vso pravico bi imela!« jo zopet spreletava sladek srh.
Franc vendar nima nobene pravice več do nje in njenega telesa.
»Franc se tako ali tako ne bo več vrnil. Ne sme se vrniti! A tudi ko bi se ...«
Zakaj sploh še misli na to ime, ki ga zanjo več ni?
Ne odpoveduje se vojaku zaradi njega, marveč zaradi otroka.
»Zaradi Slavka!«
Zopet ponavlja ta refren, obenem pa ji je žal, ker se ni zmenila z vojakom, neznancem (O, celo njegovo ime je že pozabila!) ...
»Kako je že rekel?«
Ne more se spomniti, dokler se ne spomni, da ima rad rože kakor penzberški, na fronti oslepeli rudar Fric Ebner.
»Da, Fric!« se razveseli tega imena. »A priimek? Priimek ...« Ne, zaman si razbija glavo. Ne more se ga spomniti. »Najbolje je, da ga pozabim. Pozabim tudi ime.« K Bajberlovim bo šla. Pri Bajberlovi bodo zaživeli stari lepi tržaški časi.
Da, samo lepi! Težkih se ne bosta spominjali, ker so že sedanji pretežki, da bi jih težili še z obujanjem težkih spominov.
Pravzaprav pa so bila tržaška leta njenega zakona najlepša. Franc je bil v Trstu tako dober z njo.
»Laž! Utvara! Bil je hinavec!«
Nocoj bi mu lahko vrnila. In ne samo vrnila, tudi srečna bi bila lahko z drugim.
Zdaj ji je žal, da je vojaka zavrnila, češ da mora po opravkih, čeprav ni imela nobenih opravkov in se je namenila v Trst samo zaradi želje, da bi obiskala svoje znance, ali pa morda samo zato, da bi zopet videla Trst, najljubše, najlepše mesto med vsemi mesti na svetu.
Da, o tem mestu, če že ne o skupnih lepih trenutkih, se bosta menili z Bajberlovo. Dan je prelep, Bajberlova bo oblekla Ivančks. (no, oblekel se bo sam, saj je že pobič kakor Slavko, se nasmehne spominom, ko sta bila Ivanček in Slavko še potrebna pomoči pri oblačenju) in šli bodo na sprehod.
»Da, kakor včasih,« si pravi, obenem pa ji je žal, da ni vzela s seboj tudi Slavka. Oba — Slavko in Ivanček — bi bila drug drugega vesela, saj bi se srečala kot »stara« prijatelja.
Zares, Slavka bi morala vzeti s seboj. Učitelj Grjup bi mu prav gotovo dovolil. Sobota je, 20. aprila . . .
»Pa drugič! Čez dva meseca bodo že počitnice.«
Tako si pravi, potem pa ugiba, kako jo bo Bajberlova pogledala.
»Presenečena bo. Prav gotovo bo presenečena!«
In vesela je bo. Nje ter kosa masla in vrečke jajčk ...
Vse je še tako kakor pred leti: hiša, stopnice, vrata. Le rož ni na oknih.
»Ne, zavese so spuščene! Tiste temnoideče zavese...« za trenutek štefi obstane in se zboji, da Bajberlove ni doma, saj so tudi okna zaprta, a šipe prašne.
Ne, ni vse tako, kakor je bilo videti na prvi pogled! Prašnih oken in oken brez rož Bajberlova nikoli ni trpela.
Mogoče je odpotovala na možev dom; v Istro, v Novigrad.
»Prej ko ne. V mestih je življenje težko,« šele sedaj Stefi opazi ljudi.
Tudi ljudje so drugačni, kakor so bih pred leti. Izstradani so. Na priletnem moškem, ki gre pravkar mimo, visi ponošena obleka kakor cunje na ptičjem strašilu.
GLAS * 19. STRAN
GLAS * 20. STllAN
PO PREŠERNOVIH STOPI NJ/Vri
SREDA — 1. marca 1967
Virida s Pristave
Ob zaključku zadnjega kramljanja o pesnikovi poti v Stično, smo mimogrede omenili tudi Virido Visconti, ovdovelo habsburško vladarico, ki je našla svoj mir prav v naši deželi. In rekli smo tudi, da bi bilo prav, kaj več povedati o tej nenavadni ženi, tako tesno povezani z našo staro zgodovino.
Pa so me prijatelji, ki zvesto hodijo »po Prešernovih stopinjah«, spodbudili, naj le povem tudi to zanimivo zgodbo, četudi ni v nobeni zvezi z našim pesnikom. Recimo zato, da je ta sestavek nadaljevank' prejšnjega, o dolenjski Stični!
MILANSKA KNEŽNA
Nepoučen popotnik, ki si ogleduje prostorno notranj. ščino stiske samostanske cerkve, kar osupne, ko uzre v stransko steno vzidan nagrobnik: na njem je upodobljena zvita kača, ko pravkar požira golega otročička! Radoznalomu obiskovalcu kmalu kdo od domačinov pojasni, da je to nagrobnik vojvo-dinje Viride iz milanskega rodu Viscontijev. Seveda se ob tej razlagi tudi takoj spomnimo na prav tasti motiv, kačo, ki požira otroka, v grbu mesta Milana in na velikanske reliefne podobe nad vsemi vhodi v tamkajšnji grad.
A le kako muhasto naključje je pripeljalo Virido, prelepo in razvajeno hčerko lom-bardijskega kneza, iz njenih razkošnih milanskih dvorov v zapuščeno samoto stiske preproščine in revščine?
Preden si odgovorimo na to nevadno vprašanje, se moramo prej vživeti v leto 1365. Takrat je vladal avstrijskim deželam vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Zaradi svoje prirojonc bojevi-tosti jc prihajal v neprestane spore s severnimi in južnim; sosedi. Posebno z oglejskim patriarhom, ki je bil tudi svetni vladar nekaterih pokrajin na spodnji meji Avstrije, si je bil v laseh.
Da bi laže obvladal in kro. tli svoje zopernike, si je skušal z družinskimi vezmi pridobiti zavezništvo mogočnega lom bard i jakoga kneza diz rodu Viscontijev. A poslušaj mo prej zgodovino!
ZASTRUPLJEN GOST
Rudolf IV. je imel kar četvoro bratov: starejša, Konrad in Friderik, sta se mu nekaj upirala pa ju je zato zaprl v dosmrtno ječo — mlajša dva, Albrehta in Leopolda, pa si je izbral za prestolonaslednika. S tem, da bi Albreht pozneje vladal Gornji in Nižji Avstriji, Leopold pa Štajerski, Koroški, Kranjski, Tirolski, delu Švice, Istri in Trstu.
Čeravno je bil Rudolf IV. ko mlad vladar (vladal je le
7 lot, umri je že v 26. letu starosti), je vendarle zapisal svoje ime tudi v našo zgodovino. Ustanovil je Novo mesto, ki se je še do prve svetovne vojne uradno imenovalo Rudolfovo. V Ljubljani je sklical 27. marca lota 1360 knežji kongres — torej jc bil oni znani kongres evropskih vladarjev v 1. 1821, že drugi, ki si je izbral Ljubljano za svoje dogovore!
Rudolf IV. je 1. 1364 povzdignil Kranjsko na stopnjo
drugi, je bilo brez moči v sredi tuje dežele.
Biti je moralo kaj klavrno: avstrijski snubci so se sicer vračali z lopo laško nevesto — toda vozili so v domovino tudi truplo svojega vladarja.
BRATOVSKI SPORI
Kor pa je bi,l Viridin soprog Leopold še mladoleten, je vlado v obeh dolih habsburške Avstrije prevzel njegov starejši brat Albreht. Milanska knežna toga zasuka usode ni bila prav vesela, saj se je iznonada znašla pod varu-
Virlda Visconti — po sliki v ljubljanskem muzeju
samostojne vojvodine — prej je bila le dol Koroške. — Na Dunaju je dal taisti Rudolf zgraditi mogočno cerkev sv. Štefana — hkrati pa je leta 1365 tudi ustanovil slavno-znano dunajsko univerzo, ki je bila v poznejših letih učiteljica mnogih rodov naših znanstvenikov in literatov.
No, in temu razborit emu Rudolfu je padlo v glavo, da bi Viscontijev rod povezal s svojim. Izbral je za to svojega petnajstletnega brata Leopolda in ga poročil z milansko knežno Virido!
Kot niso bili avstrijski velikaši zadovoljni, da bi imel njihov bodoči vladar Lahinjo za ženo, tako tudi milanski plemiči niso privoščili svoje lepotice nemški deželi. Morda sta bila ta mržnja in ljubosumje vzrok domnevi, da je bil Rudolf IV. prav na milanskem dvorcu, med poročno gostijo, zavratno umorjen, s strupom v jedi... Spremstvo Rudolfovo s0 biLi večinoma plemiči iz slovenskih dežel: grof Celjski, Vo'k Turjaški, Urh Rnvfcar, vitez Lambergar,   CsUcvrliar in
štvom svojega svaka, le nekaj let starejšega cd njenega moža.
šele čez leta jc mogel Txo-pold III. prevzeti svoj dedni delež in tako jc tudi Virida dosegla svoj davni sen, postala je sovladarica mnogih dežel. V zakonu so se ji ro-tem rodili štirje s;novi. Sreče z Leopo'dom pa ni bila dolgo deležna.
Ker je bila Virida ponc-raia žona, je z vso dušo podpirala slavohlepne načrte svojega moža. Spodbujala ga je, da se je spušča! v boje za utrditev in povečanje državnih posesti. V enem takih bojev s svobodoljubnimi Švicarji leta 1386 je Lcpold III. padel, star komaj 34 let.
Zdaj pa so prišli nad vdovo Virido zares črnj oblaki: spet je postal svak AIhrecht njen in nieriih mladoletni sinov neprijazni varuh. Z izgovore m. da bedo fantje imeli na Dunaju boljšo vz? >-jo, jih je vzel k sobi, vdovo pa pusti! životariti samo v Leopoldovem Gradcu.
Ni pa bilo še zadosti, da je
Virida izgubila moža in otroke, doživeti je morala še do. sli hujše stvari. Medtem koje prišla nadnjo družinska nesreča, so ji v Milanu zastrupili še očeta in dva brata. Ker pa jc bila Virida s svojim milanskim sorodstvom v stalnih pismenih stikih, so jo iznenada obdolžili zvez z morilci. Le stežka se je rešila toga hudega suma in se rešila smrti na grmadi ali vsaj dosmrtne ječe. Ne bo napak, če zdajle povemo, da ji jc v teh trpkih urah stal zvesto ob strani razvpiti grof Herman Celjski in ji tudi največ pomagal.
Užaljena in razočarana je nekdanja ponosna milanska knežna zapustila Gradec in prišla v dolejsko Stično, da bi tu V mi m in v varstvu pobožnih be.lih menihov dočakala odrešujočo smrt...
GOSPA S PRISTAVE
Kupila si je malo graščino, kako uro hoda nad Stično na samotni Pristavi. Tam si je uredila z denarjem, ki ji jc ostal od bogate dote, skromen dvor in se nato vsa pre. dala žalostni usodi ovdovele žene in otrok oropane matere. Da ji ne bi bilo treba hoditi v dolino, si je poleg gradu sezidala še kapelico, v katero so prihajali maševat stiski menihi.
Sicer so prihajali na Pristavo od časa do časa imenit. ni obiskovalci, ne le okoliški plemiči, pač pa tudi sorodstvo iz Milana in sinovi z Dunaja. A Virida je hotela le miru in pozabljenja. Z dobrosrčnostjo do okoliških revnih kmetičev si je pridobila pri domaciu.h iskreno ljubezen. Še dandanašnji živi tmed tamkajšnjim ljudstvom zvest in lop sporam na »gospo s Pristave«.
Leta 1414, po skoro tridesetletnem bivanju na Pristavi, je Leopoldova vdova umrla. Kot veLiko dobrotnico sa-naoataaa in kot nekdanjo državno vladarico, so jo me. nihi pokopali v svoji cerkveni kripti. Na bližnjo stonoso pritrdili njen nagrobnik z grbom milanskih Viscontijev.
Sp'ot nedoumljivih okoliščin je Virido vsaj posredno le nekajkrat povezal z našimi kraji. Njen sin, Ernest Železni, je bil zadnji avstrijski vladar, ki se je dal ustoličiti na Go^posvetskem polju za koroškega vojvodo še po eta-
Grb Virida
rodavnom slovenskem obredu. Bilo je to 1. 1414, torej v letu materine smrti...
V času svojega vladanja (1411 — 1434) je utegnil Er-nest železni obiskati tudi Kranj — vsaj tako jc pričala spominska plošča, najdena v viteški dvorani naše stare mestne hiše (danes Gorenjski muzej). Vklesan napis bi po slovensko takole slovel: »V tej dvorani jc nadvojvoda Erncst gostil svoje žlahtne prijatelje in zveste domačine; z rujnim dolenjskim vinom, je pil zdravice v čast viteštva in bojnih zmag.«
Ernest Habsburgovec je bil neki izjemno velik in močan mož, odtod naslov »Železni«. Bil pa je miroljuben vladar, pravičen in dobrotljiv knez. Ljubljani je 1. 1421 pomagal braniti njene pravice proti samopašnim kranjskim sta. novom.
Kako rado se muhasto naključje poigra s človeškimi čustvi, sprevidimo tudi po dejstvu, da je prav Viridin pravnuk Jožef II. razpustil tudi oni stiski samostan, ki mu je bila njegova prababica tako velika dobrotnica ...
Povejmo še, da je bila med Viridin i mi direktnimi potomci tudi mogočna cesarica Marija Terezija. Pa tudi obe nesrečni soprogi francoskih vladarjev Marija Antonieta, obglavljena kot žena zadnjega Ludovika, in Marija Luiza, žena cesarja Napoleona L, ki mu je od vseh njegovih žona odina rodila sina. Rud Viridin je vladal Avstriji prav do zadnjih dni njene habsburške dinastije. Tudi cesar Franc Jo/ei in Karel Poslednji sta bila njene krvi.
PLANINSKA KOCA
Danes skoro da ni nobene, ga slodu več po Viridlnem gradu na Pristavi. Iz njegovih razvalin so pobrali kamenje in z njim zgradili podružnično cerkvico, posveče. no svetu Lamprohtu. Vsako loto po enkrat mašujejo v njej stiski menihi. Morda vpletajo v svoje molitve tudi hvaležen spomin na svojo davno dobrotnico? — Cister-cijanski menihi so se namreč 1. 1896 vrnili v Stično — po 112-lotnem izgnanstvu.
Ce je bila stiska Pristava še do nedavnega kaj malo znana širši javnosti, jo danes marsikdo že pozna. In to po zaslugi lope planinske koče, postavljene prav na vrhu, 695 metrov visoko. Imenuje se »Partizanski dom na Pristavi«. Zlahka je dosegljiv tudi z avtomobilom; lepše pa je iti peš, mimo položnih polj in šumečih host. Po dobri uri hoda smo iz doline na vrhu. Od tam se nam od. pre čudovit razgled po vsej Dolenjski, od kočevskega Roga do Gorjancev na jugu do zasneženih gorenjskih gora na severu. Tam na vzhodu pa se tiho vzpenja v višino 592 metrov, mogočna, vinska gora Primskovo.
ČRTOMIR ZOREČ
Nečisti posli
Janez Jugovic se bo zagovarjal pred sodiščem
34_letni Janez Jugovic iz Virrnaš je bil leta 1963 zaposlen kot upravnik Invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih v Skofji Loki, kjer je sklepal kooperacij ske posle s privatnimi obrtniki in opravljal druga dela. Tako je sklenil pogodbo tudi s privatnim ključavničarjem Štefanom poredošom iz Kranja. Dogovoril se je z njim, da bo obdelal 121 ohišij in podstavkov za točenje piva ter prav toliko Pip.
poreaoš je v mesecu juliju 1963 opravil precej pogodbenega dela. Ker je bil mlad 0brtmk, komaj je namreč ^el z obrtjo, je Jugovica prosik če mu podjetje lahko da kak predujem za že opravljena dela. Ta mu je pojasnil, da predujma sicer £e more dobiti, da pa naj predloži  podjetju račun, v
katerem naj navede, da so vsa dela že opravljena, potem pa bo on uredil naprej, da bo dobil denar izplačan. Postavil pa je Poredošu pogoj, da mu mora, ko bo denar prejel, za nekaj časa posoditi 400.000 starih dinarjev.
Ko je Poredoš predložil račun za 1,548.800 starih dinarjev, kolikor veljajo vsa opravljena dela, ga je Jugovic podpisal, blagajničarka pa je izpolnila nalog za izplačilo. Ker podjetje ni imelo v banki toliko denarja, so izstavili nov nalog za 1 milijon 300.000 dinarjev. Poredoš je dobil denar izplačan in od tega zneska je Jugovi-cu posodil 400.000 dinarjev za nakup osebnega avtomobila.
Zaradi teh nečistih poslov se bo moral Jugovic kmalu zagovarjali pred občinskim sodiščem. S. š.
Huda prometna nesreča na Hrušici
Obtičal v grabnu
Voznik in sopotnik hudo ranjena
V noči od sobote na nedeljo se je na Hrušici zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila LI 565-85 Boris Klemen iz Ljubljane je vozil iz Kranjske gore proti Jese-aicam- Ker je bila cesta poledenela, Klemen pa je vozil s precejšnjo hitrostjo, ga je v ovinku pred mostičkom na Hru-firi zaneslo na levo stran ceste, od tu pa v sedem metrov globok graben, kjer je obtičal v grmu. Vozniku je uspelo, da K je sam splazil z avtomobila, sopotnik Dimitrij pa je nezavesten obležal na sedežu. Oba so prepeljali v jeseniško bolniš-«co.
V prepiru zabodla moža
V nedeljo ob 11.30 sta se v Zabreznici pri Žirovnici sprla zakonca Legat iz Za-breznice 34. V razburjenosti je žena potegnila nož in z njim zabodla v srce svojega moža, ki so ga hudo ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Hotel je ustaviti štoparju
V nedeljo ob 21.30 sta v Kranju na Ljubljanski cesti blizu hiše št. 16 trčila osebna avtomobila DKW F-12, voznik Milan šter in fiat 600, ki ga jc vozil Viktor Božnar.
Šter je vozil iz Kranja proti Ljubljani. Na avtobusnem postajališču je opazil avto-stoparja in pritisnil na zavoro. Zaradi mastne ceste pa ga je zaneslo na levo polovico cestišča in je trčil skupaj z Božnarjem, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Čeprav se je Božnar skušal umakniti na skrajni rob ceste, nesreče ni mogel preprečiti. Na obeh vozilih je škode za 900.000 starih dinarjev, laže pa je bila ranjena Katja Šipuš, sopotnica v šterovem avtomobilu. S. š.
Še enkrat:
»Komenški mojstri gline«
Osebni dohodki so precej višji kot je navedel novinar — Ali bo nekdo kupil avtomobil ali ne, je njegova stvar, ni pa to edino merilo standarda
V zvezi z vašim člankom »Komenški mojstri gline« z dne 18.2.1967, v listu Glas, ki ga je napisal novinar K. Makuc, dajemo naslednje pojsnilo:
Osebni dohodki, ki jih je razčlenil po kvalifikacijah in o katerih je dobil podatke pri našem kolektivu, absolutno niso realni. Poprečni osebni dohodki za leto 1966 znašajo S-dinarjev 88.000 in ne 75.000 kot navajate v članku. Edini »mojster« tov. Janez Kepic, ki je tudi najstarejši delavec v tej zadrugi, ima mesečni poprečni dohodek 130.000 S-din, ne pa 90.000. Ostali kvalificirani delavci-lončarji imajo mesečni OD od 80 do 90.000 S-din. Delavke pri kalupih imajo mesečno od 70 do 80.000 S-din in ne 30 do 40.000 kot navaja pisec v članku.   Nekvalificirani de-
Adergas
Ali šola res ni primerna?
V Glasu št. 15 smo 25. februarja brali pod naslovom »Sola ni več primerna«, da so prostori šole v Adergasu vse prej kot primerni za šolski pouk. Pisec tega članka gotovo še ni bil v teh, nekdaj samostanskih prostorih, sicer ne bi zapisal tako neutemeljenih želja peščice volivcev. Poglejmo, koliko je resnice v njegovih besedah!
Sola v Ađergasu je res že stara, lahko rečemo častitljiva. Ali jo bomo res samo zaradi imena »stara« zavrgli? In pa zato, ker stoji v mirnem kraju? Se dobro, da je vsaj toliko odmaknjena od prometa, da so otroci varni, ko pridejo iz šole in se do glavne ceste že umirijo. Sola v Adergasu ima vse možnosti za dobro vzgojno delo. Šolski prostori so dovolj svetli in suhi.  Široko in položno
Ni res
Ni res, da je Ljubljana transport obrat Jesenice izročil žičnico na Španov vrh matičnemu podjetju zaradi izgub, marveč je le združili žičnico in bifeje s tamkajšnjim Turističnim birojem v posebno enoto, ki pa je še vedno v okviru obrata Jesenice. Jeseniški obrat želi, da se to posebej objavi zaradi nepravilnega stavka v reportaži pod^ naslovom Med ognjem in jeklom, objavljeni 21. januarja letos.
K. M.
stopnišče povezuje dolg hodnik, ki v slabem vremenu lahko služi za sprostitev otrok brez nevarnosti, da bi napravili kaj škode, kar se že ponavlja v moderni novi šoli v Cerkljah. Res smo radovedni, zakaj ta šola ne bi bila primerna! Morda zaradi strehe, ki bi morala biti obnovljena že pred dvajsetimi leti? Kdo je odgovoren za to malomarnost? Z nekaj denarja bi se dalo obvarovati večmilijonsko vrednost — tako bi moralo biti, če bi bili bolj gospodarni! Se dobro šolo v Adergasu bi bilo torej možno obvarovati z malenkostnim denarjem, zavreči jo pa zaradi tega res ne kaže! M.
Delovna skupnost Zivinore.jsko-veterinar-slcega zavoda Kranj,
Begunjska 5, razpisuje na osnovi 13. člena Statuta zavoda novo delovno mesto:
vodja selekcije
Pogoji: diplomiran inženir agronomije — živinorejska smer.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Prošnjo je treba nasloviti na Zivinorejsko-vete-rmarski zavod Kranj, Begunjska 5.
lavci pa imajo 55 do 60.000 starih din brez kakršnihkoli nadur.
Lažno je tudi napisano glede ponudbe delovne sile. Kakor pri drugih podjetjih* imamo tudi pri nas dovolj ponudbe za nekvalificirano delo. Problem pa je za kvalificirane lončarje in vajence* za katere že nekaj let resnično ni bilo nobenih ponudb.
Iz gornjih podatkov, za katere jamčimo, vidimo, da osebni dohodki niso tako nizki, da se ne bi mogel delavec prikopati tudi do avtomobila, če bi bil zanj zainteresiran.
Mimogrede naj še omenimo, da več članov našega kolektiva gradi nove stanovanjske hiše, večinoma z lastnimi prihranki.
Lončarska obrtna zadruga Komenda
Pokaži, kaj znaš v Tržiču
Mladinski aktiv ZMS tovarne ZLIT v Tržiču je v petek, 25. februarja, organiziral v Cankarjevem domu v Tržiču javno mladinska oddajo Pokaži kaj znaš. So delovali so mladinci in mladinke tovarne Sava Kranj, Peko Tržič, BPT Tržič in drugi.
Pred štiričlansko strokovno komisijo so nastopili pevci popevk, ansambli, recitatorji in humoristi. Prvo nagrado, osemdnevno potovanje po Italiji, Švici in Franciji i ogledom pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš si je priboril vokalni trio sester Tatjane. Jelke in Erne Potoc* nik iz Slatne pri Begunjah. Drugo mesto je zasedla pevka popevk Zlata Karo iz Tržiča, tretji pa je bil ansambel Vilija Perka iz Tržiča.
Kot zanimivost pa še to Tudi zadnji na tem tekmo vanju je prejel lepo nagrada in sicer enodnevno potovanje v Avstrijo in Italijo.
—dh
Izdelovalci spominkov, pozor!
Za našo turistično poslovalnico in hotele kupujemo zanimive spominske izdelke. Svoje izdelke ponudite upravi podjetja Central Kranj, Maistrov trg 11/1.
»LAS -K- 22. STRAN
SPOREDI
SREDA — 1. marca 1967
i!
SREDA
1. marca
8.05 Glasbena matineja — B.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Sonata v F-duru — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Iz stolpa sem mi zvon doni . . .« — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Odlomek iz 1. dejanja opere »Otheljo« — 13.30 Priporoča-
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.. 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. urj ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
jo vam — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Majhen recital pianistke Marine Horakove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00  Melodije   s hammond
orglami — 20.10 Rusko zlato — glasbena drama — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z orkestrom Ray Anthonv.
ČETRTEK — 2. marca
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z ansamblom in solisti Milana Stanteta — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v operah italijanskih, veristov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Igrajo domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Domači plesi« in še kaj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pisana orkestralna paleta plesnih ritmov — 15.20 Zabavni in-termezzo — 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična
oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Fragmenti iz opere »Faust«
— 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Samospevi Mozarta in Beethovna
— 23.05 Melodije slovenskih avtorjev igra Plesni orkester RTV Ljubljana.
PETEK — 3. marca
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Darka Skoberneta — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Stanku Premrlu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku —
12.10 Na obisku pri sovjetskih zabavnih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni inter-mezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Trije motivi — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.45 Dobimo se ob isti uri z Jul* ko Sever — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.19 Mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza.
SREDA ■— 1. marca_
9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.40 Poročila, 17.05 Drejček in trije marsovci, 17.25 Medigra, 17.30 Ekspedicija, 17.55 Poročila (RTV Ljubljana) — 18.15 Združenje radovednežev, 19.10 Karneval (RTV Zagreb) — 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnev. nik (RTV Beograd) — 20.25 Inter : Real (RTV Ljubljana) — 22.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.30 Reportaža S   svetovnega   prvenstva v
TELEVIZIJA
umetnostnem drsanju (RTV Zagreb) — Drugi sporedi 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Poljudno znanstveni film, 19.00 TV tribuna (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 22.15 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 2. marca
9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.25 Glas. bani pouk (RTV Beograd), 14.50 TV v Sol (RTV Zagreb)
— 16.10 T V v šoli (RTV Ljubljana) — 16.40 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 17.05 Poročila. 17.1.0 Tik tak. 17.25 Pionirski T V studio. 17.55 TV obzornik 1 (RTV Ljubljana) — 18.15 še en korak (RTV Zagreb) — 18.35 Pet notnih črt za popevko, 19.05 človek in kultura (RTV Ljubljana) — 19.40 TV prospekt   (RTV Zagreb)
— 19.54 Medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Aktualni pogovori (RTV Beograd) — 21.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanja (Evrovizija) — 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd)
— Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.00 Družina in družba (RTV Beo. grad) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 21.00 Spored italijanske TV
PETEK — 3. marca_
9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove spločne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 17.15 Filmi za otroke
(RTV Zagreb), 17.55 TV obzornik, 18.15 Operna scena, 18.50 Nesrečniki VI. (RTV Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik-cak, 20.37 Resnica o ženskah (RTV Ljubljana), 20.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizija) — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) . Drugi program: — 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Novele, 18.45 Rezerviran čas, 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč otroci, 20.00 TV dnevni* (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Filmski omnibus (RTV Beograd) — 23.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
Jesenice »RADIO«
1. marca angleški film DARLING
2. marca jugoslovanski film NEVESINJSKA PUŠKA
3. marca franeosiki film PUSTOLOVŠČINE LAMMY-JA CANTIONA
Jesenice »PLAVŽ«
1. marca jugoslovanski film NEVESINJSKA PUŠKA
2. marca ameriški barvni film ŽIVETI SVOBODNO
3. marca ameriški barvni filta ŽIVETI SVOBODNO
Žirovnica
1. marca ameriški barvni CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE
Dovje-Mojstrana
2, marca ameriški barvni
CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE
Kranjska gora
2. marca angleški DARLING
film
3. marca ameriški barvni CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE
Dimnikarsko podjetje Kranj, Zupaniččeva ul. 4, razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji za razpisano mesto so naslednji: da ima strokovno izobrazbo dimnikarske stroke in opravljen mojstrski izpit ter najmanj 3-letno prakso na vodilnem mestu mojstra v dimnikarski stroki.
Prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti pošljite razpisni komisiji Dimnikarskega podjetja Kranj. Prijave sprejemamo do-16. 3. 1967.
Izdelujemo montažne stanovanjske hiše, okna, vrata, furnir, gradbene plošče in lignofol.
PRIDITE IN SI V TOVARNIŠKI MALOPRODAJI OGLEJTE NASE IZDELKE!
POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI!
Telefon: h. c. 85-336, 337, 338, 339
JELOVICA
Škofi a Loka
Zahvala
Ob izgubi našega dragega očeta, brata in strica
Antona Beštra
iz Rudna
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Režku za njegovo dolgoletno zdravljenje, enako tudi g. župniku Kosu, vsem sosedom, znancem in prijateljem.
Žalujoče družine: Bešter, Dovžan in Radon
Kranj, 27. februarja 1967
Prodam
Ugodno prodam centrifugo
»HLViO«. Staretova 21, Kranj 845
prodam dobro ohrajcna vratca za krušno peč. Prani o ma polica 20, Cerklje
921
prodam krmilno repo, peso in deske 30 mm. Bernard Peter, Zg. Sendca 14, Medvo-de 922
yW Export 1962, »luksuz« izvedba, prodam. Mule j, Je-fcemice 3, Javornik, Dobrav-Bka 6 923
prodam dobro ohranjen fiat 500. Sr. Bela 8, Preddvor 924
prodam dobro ohranjen fiat 750 e prevoženimi 28.000 kilometri za gotovino ali na tek. Naslov v oglasnem oddelku 925
prodam krmimo repo (10 ton). Luže 38, Šenčur 926
prodam štedilnik kabinet, gencur 369 927
prodam kravo s tretjim teletom. Škofjeloška 30, Kranj 928
prodam prašiča za zakol. Vogli« 44, Šenčur 929
prodam 5 prašičkov, 6 tednov starih. Novak, Apnol, CerkJJe 930
podarm novo peč za centralno od 24.500 do 34.500 kalorij- Zupane Vinko, Šenčur 234 931
prodam kravo s četrtim teletom in slamoreznico na motorni pogon, štern Janez, Zalog 41, Cerklje 932
prodam primo in moped. jCokrica 16, Kranj 933
prodam semenski oves, krompir igor, debeline 3 — 5 ce»timetrov In vprežne tro-
delne brane. Voklo 44, Šenčur 934
Prodam športni otroški voziček »Jadran« in športno Rogovo kolo. Naslov v oglasnem oddelku 935
Prodam   »Puch« 250 ccm. Naslov v oglasnem cddeiku 936
Prodam motorno kosilnico Irus in »dromeljne« 16 eol. Tupaliče 25, Preddvor 937
Prodam borova drva in kli. no cirkularko. 80 cm premera. Suha 24 Kranj 938
Prodam 3 prašiče od 70 do 90 kg. Zg Brnik 16, Cerklje 939
Ugodno prodam 32-basno klavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 940
Prodam zapravljivček. Pozen iik 20, Cerklje 941
Prodam moped T 12, Hote-može 50, Preddvor 942
Zelo poceni prodam kuhinjsko opremo in televizor RR Niš. Bohinc Marija, Zasavska c. 22, Kranj 943
Ugodno prodam kombiniran otroški voziček. Cankarjeva 9, Kranj 944
Prodam novejši motor »Java« 175 ccm. Udir Mirko, Sp. Besnica 6 945
Prodam dve postelji z žim-nicami in nočni omarici. Pot na Jošta 16, Kranj 946
Kupim
Kupim fiat 759. Naslov v oglasnem oddeku 947
Kupim zazidljivo parcelo ali hišo v gradnji v bližini kolodvora šk. Loka do Sp. Bitnja. Plačam v gotovini. Anton šubic, tovarna šešir, Šk. Loka 948
Kupim večjo količino suhih lepih smrekovih plohov.
SALONITNA KRITINA, trd in mehak REZAN LES,
ter ostalo
stavbeno
pohištvo
URIUUn
Ljubljana VIŽMARJE 168
Hafner Franc, mizar Zasavska 2, Kranj 949
Kupim brezo svinjo. Bohinc Marjana, pri kolodvoru Medvode 35 950
Kupim sprednji del gumi voza 15 ali 16-col'ski. Močnik Franc, Ambrož pod Krvavcem 1, Cerklje 951
Ostalo
Na novo poročena iščeta sobo v Kranju ali okolici, za dobo 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 952 !
Iščem upokojenko za varstvo treh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 953
Očividce nesreče na Savskem mostu dne 29. IV. 1966 zvečer, prosim, da se javijo na naslov Štefe Jože, Cirilo-va 11, Kranj 964
Našel sem bundo. Poizve se pri Kozjek Francu, Zdravstveni dom, Kranj 954
Nujno iščem fanta za pomoč na mali kmetiji. Stanovanje in hrana v hiši. Voklo 65. Šenčur 955
Menjam gnoj za slamo ali
V soboto 4. marca se začne SOBOTNI NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ
ob 18.30. Kdor ima čas med tednom, se lahko vpiše v (torkov-četrtek) začetniški in (ob sredah in petkih) nadaljevalni plesni tečaj. Tečaji se začno vedno od 18.30 in trajajo do 20.30. Zveze z avtobusi ugodne. Vpišete se lahko vsak dan od 18. ure dalje v Delavskem domu 4, Kranj
LESNA INDUSTRIJA KRANJ
proda
na javni licitaciji, ki bo v ponedeljek, 6. 3. 1967, na obratu Preddvor ob 10. uri
osebni avto IMV kombi.
Avto je v voznem stanju in dobro ohranjen.
Ogled avtomobila je možen na obratu Preddvor vsak dan od 8. do 10. ure.
LESNA INDUSTRIJA
KRANJ
seno. Osterman, Luže 2, Sen. čur 956
Lepo nagrado dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje ali cnosobno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 957
Preklicujem besede, ki sem jih govorila o Žnidarju Maksu, Utik za neresnične. Kna-fel Frančiška, Lahovče 64, Cerklje 958
Našla sem dežnik in mrežo. Dobi se Zasavska c. 18, Kranj 959
SVEŽA domača jajca dobite vsak dan pri BAJDU, Križe 81. Cena konkurenčna!
960
24. februarja sem izgubila zlato zapestnico na poti od Valjavčeve ulice do kranjske pošte. Pošteni najditelj dobi nagrado. S. Š. Kranj, Valjav-čeva ul. 4/8 961
Prireditve
Gostilna pri Benku, Gorše Stane, Križe. Ob prazniku dneva žena čestita in se pri-
poroča za cenjeni obisk. Solidno boste postreženi z domačimi specialitetami in kvalitetnimi vini. 963
V marcu imajo praznik tudi mučenci. Pavlica in Jožica, točajki v Hotelu EVROPA KRANJ, sta za ta mesec pripravili specialni coctail: MUČENI-KOVA TOLAŽBA.
962
LESNINA Ljubljana, delovna enota Kranj,
razglaša prosto delovno mesto snažilke (honorarna zaposlitev).
Nastop službe je mogoč takoj, aH po dogovoru. Pismene prijave sprejema Lesnina Ljubljana, delovna enota Kranj, Titov trg 5.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila naša dobra mama in stara mama
Marija Sajovic
rojena Fajfar, Struževo 13
Pogreb bo v četrtek, 2. marca 1967 ob 16. uri izpred križišča v Kranju.
Žalujoči: Marija Markelj z družino, Janez, Angela, Tone z družino, snaha Mara, Beti in zet Janko, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Mihaela Pavlin
lz Naklega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam ob teh težkih dneh pomagali, darovali vence in izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. še posebna zahvala sosedom Lega-tovim, Sušnikovim in Jarčevim za nesebično pomoč.
žalujoči: PAVLINOVI
Vsak dan neprekinjeno odprto
od 8. do 18. ure
Ob sobotah od 8. do 13. ure
Spomladanski vzorci 1967 čakajo na vas g*
vedno kakovostno In poceni
G LAS
SPORT
SREDA — 1. marca 1967
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj,  Trg  revolucije 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni:   redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna   in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Državno prvenstvo v alpskem smučanju
Najboljša Ankeletova in Jakopič
Štirje naslovi za Ankeletovo, trije za Jakopiča, v veleslalomu prvi A. Klinar
Na Krvavcu se je v soboto in nedeljo nadaljevalo XXII. državno prvenstvo v veleslalomu v alpskih disciplinah. Prvenstvo je potekalo v pričakovanem spopadu med starejšo in mlajšo generacijo pri moških.
Blaž Jakopič, ki je zasedel prvo mr^sto v smuku, slalomu in bil tudi najboljši v trojni kombinaciji, se je v veleslalomu uvrstil na šesto mesto z razmeroma slabo startno številko 38. Lanskoletni trikratni državni prvak ing. Peter Lakota je letos nekoliko razočaral, saj je bil tretji v smuku, 3. v slalomu ter drugi v veleslalomu in kombinaciji. Toda to, kar je pokazal v drugem teku sobotnega slaloma, se vidi le redkokdaj na naših smučiščih in se je s tem gledalcem ob progi resnično oddolžil.
Majda Ankele je doživela v ženski konkurenci popolno zmagoslavje, saj je brez kon. kurence zmagala v vseh treh
disciplinah in prepričljivo osvojila prvo mesto v trojni kombinaciji.
SLALOM — ženske: 1. Ankele (T) 91,2, 2. Tevž (F) 100,3, 3. Vatovec (Br) 104.8; Moški: 1. Jakopič (Jes) 93,8,
2. Pustoslemšek (Mež) 94,1,
3. Lakota (Jes) 94,5; Pravo tovarištvo sta pokazala Jakopič in A. Klinar. Nekaj minut pred startom v veleslalomu je Klinar opazil, da se mu rešijo očala in Jakopič mu je takoj ponudil svoje. Ko je Klinar privozil s startno številko 6 skozi cilj in so mu izmerili najboljši čas, je hotel takoj opozoriti Jakopiča na startu, ki bi edini lahko še odvzel naslov prvaka, na nevaren ovinek
Breda Pečjak
Kranjski vaterpolisti so v domačem bazenu v treh srečanjih premagali v soboto in nedeljo vaterpoliste iz Reke. Pionirji so zmagali s 7:4 (2:2, 1:1, 3:0, 1:1), člani pa so v soboto zmagali s 7:5 (2:3, 2:1, 2:1, 1:0), ter v nedeljo s 5:2 (0:0, 2:1, 2:0, 1:1).
Srečanje v plavanju in vaterpolu
Triglav: Primorje
Trojna zmaga domačinov v vaterpolu — Odlična Pečjakova na 100 m hrbtno
V okviru tekmovanja za plavalni pokal mesta Reke sta se v nedeljo pomerili ekipi Primorja in Triglava. V obeh konkurencah, članski in pionirski so zmagali Rečani. Pri pionirjih so osvojili vsa prva mesta, medtem ko .sta jim to v članski konkurenci preprečila S. Košnik (400 prosto) in Breda Pečjak, ki je zmagala na 100 m hrbtno z odličnim rezultatom 1:20.0.
REZULTATI — MOŠKI — •400 prosto:  1. Košnik (T)
4:53.7, 4. Klemenčič (T) 5:11.8; 200 prsno: 1. Brezaik (P) 2:58.4, 3.-4. šajn, Zupan (T) 3:03.6; 200 hrbtno: 1. Kuslič (P) 2:33.6, 2. Nadižar (T) 2:33.7, 3. Levičnik (T) 2:35.8; 100 prosto: 1. Dorčič (P) 59.5, 3. Mohorič (T) 1:03.2, 4. Balderman (T) 1:04.5; 200 delfin: 1. Priznič (P) 2:39.0, 2. Slavec (T) 2:51.3, 3. šorli (T) 2:55,9; 4x100 mešano: 1. Primorje 4:39.6, 2. Triglav 4:40.2;
ŽENSKE — 400 prosto: 1.
Krecne (P) 5:56.4. 2. Virnik (T) 5:58.2, 4. Mihelič (T) 6:07.3; 200 prsno: 1. Halužan (P) 3:05.4, 2. švarc (T) 3:07.9, 4. Jelen (T) 3:30.0; 100 hrbtno: 1. Pečjak (T) 1:20.1, 2. Šilcr (T) 1:30.7; 100 prosto: 1. Alfirev (P) 1:10.4. 3. Virnik (T) 1:19.9, 4. Milovanovič (T) 1:26,0; 100 delfin: 1. Kre-culj (P) 1:25.3, 3. šmid (T) 1:29.7, 4. Mihelič (T) 1:31.1; 4x100 mešano: 1. Primorje 5:38.0, 2. Triglav 5:46.9;
PRIMORJE : TRIGLAV (člani) 15010:13725
PRIMORJE : TRIGLAV (pionirji) 8116:1251
Pionirski kriterij AK Triglav
Pionirji, ki mnogo obetajo
Štirideset pionirjev in pionirk se je v nedeljo merilo v telovadnici TTT v Kranju za naslove pionirskih prvakov AK Triglav za leto 1967. Poleg razveseljivo velikega števila nastopajočih so nas tekmovalci prijetno presenetili tudi z dobrimi rezultati, čeprav je večina izmed njih začela trenirati šele v zimski sezoni.
Na sporedu nedeljskega tekmovanja je bilo pet disciplin. Največ uspeha mod pionirkami je imela Saša Vi-dovič, kar je povsem razumljivo, saj redno trenira že drugo leto in se lahko pohvali že z nekaterimi republiškimi naslovi. Zanimivo je, da so ostale, po atletskem stažu skoraj začetnice, tako izenačene, da bi bilo prav težko določiti boljše med njimi. Z redno vadbo obetajo postati v prihodnjih letih stebri kranjske atletike.
Podobno velja tudi za pionirje, ki so toikrait tekmovali
že po novi kategorizaciji kot mlajši in starejši pionirji."
REZULTATI — PIONIRKE — 20 m: 1. Vidovič 3,3, 2. Klemene 3,5, 3. Kecojevič 3,6; višina: 1. Vidovič 125, 2. Kovic 120, 3. Klemene 110; daljina z mesta: 1. Klemene 2,06, 2. Kecojevič 2,05, 3. Vi-dovič 2,03; plezanje po vrvi: 1. Varmas 10,4, 2. Kecojevič 10,9, 3. Krmelj 12,6; met me-dicinke: 1. Tomažin 11,20, 2. ViodviČ 10,90, 3. Cavlovič 9,50.
MLAJŠI PIONIRJI — 20 m:
1, švarc 3,6, 2.—4. Kajzar, La-
na progi. To mu ni uspelo in Jakopič je zasedel šesto mesto.
VELESLALOM — Ženske:
1. Ankele (T) 1:54.3, 2. Tevž (F) 2:01.0, 3. Dragan (Jes) 2:20,8; Moški: 1. A. Klinar 1:47.0, 2. Lakota (oba Jes.) 1:47.7, 3. Vogrinec (Br) 1:47.9;
KOMBINACIJA — ženske: 1. Ankele (T) 0, 3. Tevž (F) 117,72, 3. Vatovec (Br) 352,32; Moški: 1. Jakopič 22,83, 2. Lakota (oba Jes.) 37,24, 3. Vogrinec (Br) 49,18;
Organizacija, ki je bila v rokah TVD Partizan Tržič in SK Triglava iz Kranja, je bila dobra, le v sobotnem slalomu je prišlo pri merjenju z Longiines urami do zastojev, kar je zavlačevalo tekmovanje.
D. Humer
dan in Pavlin 3,8; višina: 1. Švarc 115, 2. Jaič 110, 3. Du-gandjija 110, 4. Grčar 110; daljina z mesta: 1. Pavlin 2,12, 2. Grčar 1,97, 3. Zupan 1,96; plezanje po vrvi: 1. Pav. ilin 7,0, 2. Kajzer 8,5, 3. Mravlje 11,5; met medicinke: L Pavlin 6,50, 2. Grčar 6,00, 3. Dugandjija 6,00.
STAREJŠI PIONIRJI — 20
m: 1. Romšak 3,2, 2. Jakšič 3,3, 3. Jenko 3,4; višina: 1. Jenko 130, 2.-3. Repac in žvokc-lj 125, 4. Mravlje 125; daljina z mesta: 1. Jenko 2,21, 2. Romšak 2,21, 3. Jakšič 2,10; plezanje po vrvi: 1. Romšak 5,8, 2. Jenko 5,8, 3. Repac 6,3; met medicinke': 1. Jakšič 10,00, 2. Jenko 9,50, 3. Repac 9,00.
M. Kuralt
Milek peti
Na   prvem mednarodnem prvenstvu Beograda v dvorani,    ki je bilo v nedeljo v »Palači športov« na beograjskem sejmu, je v močni konkurenci odlič. nih evropskih skakalcev v višino osvojil Kranjčan Polde Milek z rezultatom 200 cm odlično peto mesto   pred   drugim slovenskim predstavnikom Brankom Vivodom iz Celja, ki je prav tako preskočil 2 m. Milek je ta ko j po Celju ponovno premagal slovenskega rekorderja in je trenutno najboljši v  naši republiki. Zmagal je Poljak Czernik z 209 cm.
M. K.
TRIKRATNI ZMAGOVALEC — Državno prvenstvo v alpskih disciplinah se je končalo z zmagoslavjem Jeseničana Blaža Jakopiča — Foto: F. Perdan
Hokejska reprezentanca pred svetovnim prvenstvom
Uspele priprave na Jesenicah
Kljub zaključku državnega prvenstva v hokeju na ledu je bilo pretekli teden na Jeseniškem umetnem drsališču še vedno živahno. Uprava zavoda za vzdrževanje športnih objektov na Jesenicah je sklenila zaradi priprav državne reprezentance v hokeju na ledu podaljšati vzdrževanje ledene ploskve, tako da bodo zadnji treningi pred odhodom reprezentance na svetovno prvenstvo na Jesenicah od 13. do 15. marca. Med tem bodo na Jesenicah še tekme z reprezentanco Poljske, Slavijo iz Prage in tudi češkoslovaško ekipo Slovane.
Po tekmi z Miesbachom, ki nj veljal za enakovrednega nasprotnika, vendar je bil potreben za preizkušnjo tale tičnih variant, katere si je zamislil trener Bubnik, je bilo precej kritike gleda izbire nasprotnikov. Jeseniško občinstvo je pričakovalo, da bodo nasprotniki močnejši, vendar smo bili le priča izredno razpoloženi igri domačih Igralcev, ki so hoteli dokazati trditev, da so najuspešnejše priprave v doma-
čem okolju, v razmerah, t katerih se počutiš najbolje-Zadovoljen je tudi trener Bubnik, saj se položaj glede reprezentance vse bolj rai-jasnjuje. Trener Bubnik J« na zastavljena vprašanja odgovoril:
»S pripravami na Jesenicah sem zadovoljen. Fantje so bili disciplinirani in nisem imel nobenih težav. Trenirali smo štiri ure dnevno. Fantje prihajajo počasi v formo in upam, da ne bo nastopila kriza ravno pred odhodom na svetovno prvenstvo. Lanskoletni uspeh bo težko ponoviti, nasprotnki so zelo močni, vendar zaupam v fante. Približna ocena moči reprezentance bo znana po tekmah, ki nas Š2 čakajo.«
Kliub temu, da nekaterim nI bilo po volji, da so priprave reprcz:nia^^e na J£S> nicah, Je jasno, da se igra,cl najbolje počutijo dotna i" če je trener Bubnik zadovolje gotovo, da bodo tndl oa-" daljnje priprave uspr'c.
L. K-