j , Kaj je novega? Občni zbor Županske zveze se je vršil v nedeljo, dne 27. marca, dopoldne ob 10. uri v dvorani Zadružne banke v Mariboru. Predsednik dr. Lesikovar je podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Dr. Veble je razpravljal snov občina in oblastna skupščina. G. Ozvatič je podal blagajniško poročilo. Sklenilo se je, predlagati na merodajnih mestih, da se po novem občinskem zakonu občine združijo radi lažjega uradovanja po župnijah, in ne po političnih mejah, kakor predvideva zakonski nacrt. Izvolil se je dosedanji društveni odbor v celoti tudi za tekoče leto. Romanje v Assisi in Rim. Dne 19. maja t. 1. odpotujejo romarji iz Zagreba na grob sv. Frančiška in sv. Cirila. Ker se pričakuje, da bo romanje veličastna manifestacija slovanske katoliške zavednosti na grobu sv. Cirila, se naprošajo cč. gg. duhovniki, da se za romanje zainteresirajo, da bo udeležba čim castnejša. Kdor se želi romanja udeležiti, se mora najkasneje do 20. aprila prijaviti in s prijavo doposlati najmanj 500 Din. Ostanek pa mora biti izplačan najkasneje do 5. maja. (Položnice za pošiljanje denarja zahtevajte od odbora.) Ako se kdo ne bi mogel romanja udeležiti, se mu povrne denar z odbitkom 25 Din. Ako se pa ne odjavi do 15. maja, se mu odtegne 100 Din. Cena za 3. razred znaša 1200 Din, za 2. razred 1650 Din. V tej svoti je vračunano: prenočišče, hrana, potrebni prevozi iin takse, samo v Assisiju in Rimu, ter vožnja po železnici saimo v Italiji. Vsak udeleženec mora doposlati odboru pismeno izjavo svojega občinskega urada, odnosno v mestu od redarstva, da ni proti njegovemu potovanju v Italijo nikake zapreke. Kdor ima vizum, ni treba te izjave. Učitelji in uoiteljice, ki se žele romanju pridružiti, naj zaprosijo redtnim potom za dopust 14 dni, katerega jim bo ministrstvo v to svrho podelilo. Na naših žedeznicah bomo tudi dobili 50% popust. Ako želi kdo ostati vec časa v Italiji in obiskati tudi druga mesta, naj se obrne na odbor za informacije. Ako želi kdo obiskati Neapolj, Pompej, Vezuv, naj se prijavi odbora romanja, kateri bo omogočil udeležencem po 26. roaju izlet v gorenja mesta. Cena se bo objavila pozneje. Toda vsak tak izletnik mora imeti vizum, ker se povrne pozneje, kakor ostali romarji. Denar in vsa vprašanja glede romanja je poslati na odbor romanja, Zagreb, Kaptol 9. — Na potu v Rim se ustavimo en dan v Benetfcah, Padovi ter en dan in eno noč v Assisiju. Od 22. do 27. 27. se bomo mudili v Rimu, kjer si bodo romanji ogledali njegove znamenitosti ter prisostvovati veliki papeževi sv. maši, popoldne istega dne pa svečani akademiji v zavodu sv. Jeronima. Program potovanja ter ogledovanja znamenitosti v posameznih mestih bo z nekaterimi drugimi navodili posebej natisnjen in doposlan romarjem. Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Dne 22. marca 1927 se je vršila odborova seja Slovenskega obrtnega društva v Narodnem domu, na kateri se je razpravljalo o delovanju za pomočniško Ln vajeniško razstavo, ki se vrši meseca junija 1927 skupno z obrtno nadaljevalno šolo, o pomoeniškem zabavnem vočeru, ki se je vršil v gostilni Puntigam, o pomočnišikem izletu dne 15. maja t. 1. v prid vajeniškem domu in o uspehu cvetličnega dneva, ki se je vršil dne 19. marca 1927 v prid pomočniškemu in vajeniškemu domu. Na isti seji se je izvolil tudi posebni odsek, kateri ima nalogo, čimpreje napraviti nadrt za interozivnejše zbiranje prispevkov za obrtni dom, kateri bo po dovršitvi predložen na posebnem sestanku vsem gg. načeMkom zadrug, vodstvn obrtno nadaljevalne šole in nadzomištvu obrtne oblasti v odobritev. — Odbor. Oblastna skupščina za ceste v gornjegrajskem okraju. Demokratski krogi so zelo v zadregi, 'k-er vidijo, da SLS dosega uspeh za uspehom za Slovenijo. In 6e le kje morejo najti kaiko zadevo, ki je radi danih razmer še ni bilo mogoče urediti, jo glodajo in gonijo z njo velik tamtam. Taiko so v svojem oasopisju te dni zagnali zopet hrup radi ceste med Lučami in Solčavo. Ta cesta je bila že tako izgotovljena, da je bila uporabna za avtomobilni promet. Povodenj v preteklem poletju pa jo je tako razdrla, da sedaj z nobenim vozom ne morejo preko udrtin Dasi je šlo vec prosenj na razne merodajne urade, vendar do zdai ni Dilo mogoce doseci kritja za popravilo te ceste Ko se ie sestala oblastna skupščima, so poslanci SLS iz tega okra a m tudi poslanec dr. Goričan iz Celja stavili takoi nuien predlog za popravilo te ceste. Oblastna skupščina ie sicer priznala imijnost teh predlogov, vendar ga ni mogla izve sti, ker se nima denarmih sredstev na razpolago. Oblastna skupscina caka na sprejetje proračuna v Belgradu, na kar preide^o vsa javna d©la v območje oblastne skupšokie, ki se bo dela _tudi takoj lotila. Kaj pa SDS? Ta ni o tej zadevi, o kateri tako kriči, stavila nobenega predloga oblastni skupscini Ta je na delu, da prepreoi sprejetje proraouna y Belgradu m sprejetje onih dodatkov, v katerih se izrocuije javna dela oblastni skupščini. Enako dela proti, da bi •se sprejeli dodatki, v katerih je med drugim tudi ta, da pnde bivse deželno premoženje v last in vporabo oblastnih skupscm. Istočasno pa v časopisju zahteva, naj oblastm odbor kar zdaj na ta poToštva najame posoiilo, kar bi baje lahko, pa noče! Ta dvoličnost naših demokratov ki se tudi v Savinjski dolini in v gornjeradgons-kem okVaiu pehajo za stvar, katero na drugi strani podirajo nai se iav no pribije. Nič naj ne vprašujejo, ali imamo oblastno skup ščino in oblastni odbor, ali ga nima/mo! Povemo jim da SDS res nima oblastne skupščine, ne odbora v svojih' rokah, česar je narod lahko vesel, pač pa ga ima SLS, ki bo tudi to etvar uredila tako, da bo slovenski narod popolnoma zadovoljen! K goljuiiji s čekom 60.000 Din. Pred kratkira smo porocali, da je omenjeni slepar Bogomir Lipič nakazilo opremil z originalnim faiksimilom g. Baumana iz Št. Ilja Sl. g.^ tako da bi bil ček kot pravilen in pristen. Policijska poizvedovanja so pa dognala in resnici na ljubo priobcimo, da je goljuf sam s crnilom podpis g. Baumana falzificiral Ponaredba podpisa je tudi tako očividno slaba, da se že na prw pogled vidi, da je falzifikaf, in če bi bil denarni zavod pri izplaoilu z isto previdnostjo postopal, kakor postopajo y takšnih slučajih drugi denarni zavodi mariborski, bi imela policija sleparja že v zaporu. Sledi so se že našle in je upati, da pride goljuf vseeno v kratkem v roke pravice. Po najnovejših vesteh je goljuf Lipie pobegnil v Avstrijo. Dan po izvršeni goljufiji so ga videli v Špilju. Po mestu se govori, da so ga v Avstriji že aretiirali, vendar policija v MaTiboru še ni dobila inobenega tozadevnega obvestila. Nagla smrt je zadela v prvi polovici marca Štefana Bukoveca iz Kobilja na Prekmurskem. Usodnega dne jeves dan delal v vinogradu in zveeer se je vracal domov poln zadovoljstva in popolnoma zdrav. Doma je povecerjal, se vlegel k počitku, krog ene pa mu je nenadoma postalo eilno slabo im smrt mu je pretrgala nit življenja. Ta slučaj je vzbudil v celi vasi veliko presenečenje. Vino spremenili v vodo. P. Dugolič iz B. v Prekmurju se je nekega dne vračal z vozom iz vinograda. Peljal je sod vina. Med potjo ga je napadla žeja in ker se je pelja? mimo neke gostilne, je zavil na dvorišče, sam pa se je podal v sobo. Liter za litrom je romal na mizo in pil je vsak. Ko so nekateri videli, da je možakar pozabil na voz zunajV so si dovolili precej izvimo zabavo. Odprli so sod, ga izpraznili in potem napolnili s studenonico. Debelo je gledal prevaTani Ehigolic, fco je doma mesto vino postavil — pred družino na mizo vrč vode. Dve igli pojedel. Krojaški učeaiec Ivan Kiizma v Prekmurju je pred leti pogoltail po nesreči iglo za ovratnik. Ker to ni imelo nikakih posledic in sploh ni čutil bolečin^ je na celo stvar kmalu pozabil. Pred kratkim pa se je igl» zganila in se prerila skozi drob do kože, tako da se je dala otipafi. Kiizma se je podvrgel operaciji, ki je dobro uspela. Veliko pa je bilo zacudenje, ko so izvlekli navadno ši~ varuko iz rane, ne pa igle za ovratnik. Za šivanko pa famt sploh ni vedel, da jo je pogoltnil. Mogoce bo čez čas priromala tudi druga igla pod kožo. Dva vloma v Mariboru. V noči od četrtka na petek sta opazila islužbujoča detektiva, da so vrata trgovine Roze Lepoša v zgomji Gosposiki ulici na oesto odprta. Zbudila sta gospodarja in ugotovili so, da je bil izvršen v trgovinoVlom ter so nepoznaei storilci odnesli okrog 100 Din kovanega denarja, 1500 cigaret, 5 steklenic komjaka in 5 kg cokolade v skupni vrednosti 1225 Din. Domači, ki spe v sobi tik trgovine, niso mičesatr slišali. Čudno je, da se ne- poznajo na vratih nikafci maki masilnega odpirainja. MogoŁe je, da je lastnik pozabil vrata zakleniti ter je imel vlomilec lahko delo. — Vlomilci v gostikie nadaljujejo z delom. Te dni so vlomili v Grajsko klet in sicer skozi vhod iz Trga svobode. Službujoči stražnik je zaslišal v .prostorih sumljiv ropot, poklical je lastnika g. Majdiča in oba sta šla skozi vlomljena vrata v klet. Vlomilci so- ju pa opazili ter vdrli šipo na glavnih vratih in pobegnili sikozi odprtino na Grajski trg. Odnesli so iz predala za 200 Ddn drobiža. Koncert »Drave« v Mariboru dne 2. aprila ob 20. in dne 8. aprila ob 15. uri v veliki dvorani Gotz. — Koncerti »Drave«, kjer se bo izvajalo izvirno slovensfc odelo, bodo za slovensko glasbo pomembni, kakor tudi zgodovinsko važni, ker Slovemci ismo lahko ponosni na izvajanje tako ogromnega dela. Še celo pri velikih narodih so premijere in reprize v operah in koncertnih delih aelo redke, včasih se komaj v deseitletjih rodi delo, ki je trajmo svetovne vred nosti. Pri mas pa slovengka modema glasba stopa s hitrimi koraki na plan. V prvi vrsti mogocno nastopa kot skladatelj P. Hugolin Sattnef, Iki nam je v zadnjih letih podal mnogo izvirnih del in to sikoro vse na besedilo njegovega 'ljubljenca Sknona Gregorciča, kaikor prMjubljemo »Jeftejevo prisego«, ki se ravnokar izvaja po naši domovini z izvrstnimi uspehi, »Soci«, »V pepelnidni noči«, »Asiumptio<< im opera »Tajda«, ki i&e tudi sedaj izvaja v ljubljanski drž. operi z največjiim uspehom. Med vsemi maštetimi simfoničnimi pesmitvami pa zastopa prvo mesto kamtata »Oljki«. »Drava« hoce z navdusenjem vseh sodelujočih dostojno in uspe&no izvesti to najboljšo kancertno delo ter tako častno proslaviti 751etni ju/bilej skladatelja-domačina, ki ibo pri abeh koneertih ose>bno navzoc. Dolžnost vsaikega Slovenca in kulturnika je, da priso.stvnje tem najlepšim domačim in resno vzvisenim pojavom. Slavnostno odkritje spomenika junakov, padlih leta 1919 na koroški fronti za osvoboditev Dravske in Mežiške doline, se vrši na velikonočmi pondeljek v Mariboru. Spomenik je dal postaviti mariborski pešpolk št. 45 m stoji na dvorišču mdjske vojašnice. Na skuvnost se povabljena vsa društva in ljudstvo. Udeležijo se slavnosti deputacije koroških Slovencev in nasi poslanci ter župani mariborske oblaisti. Natancnejši tspored še objavimo. Samoumor v zmedenosti. V pondeljek, dne 27. t. m., ob pol 8. uri zjutraj, se je abesiJl v svojeim stamovanju v Gosposki liilioi 26 mariborski zdravmik dr. Maks Neuwirth. Rajni je kaEal že nekaj let sem znake duševne zmedenosti in si je koncal tudi sam življenje v takem stanju. Našli so ga že ob pol 9. uri mrtvega. Mrtvo fruplo so prepeljali v Gradec im ga zagrebli v icetrtek na poikopalisou pri Sv. Petru. Kaj je z bencinsko zadevo pri Sv. Lenartu? Po mariborski dkolici in v ileaiarčkem ofcrajii se že več kot leto dni govori o zelo čedni iin tajni zadevi. Neka iznana samostojno demoikratsika bogata družba je -bila udeležena na tiho(tapstvu bemcina. Družba, kateri stojijo na oelu znami voditelji demokratsike stranke, je bi-Ia obsojena na visoko denarno kazen, ki je menda zaiašala okoli 1 milijon kron. Docim mora vsak ubogi kmet ali vuničar, ki ga financarji zalotijo radi tega, če nese par škatljic šibic ali kilo sladikorja čez mejo, plačati ogromiio kazen in še sedeti v ječi, se na čuden nacin zavlačfuje cela bencinska zadeva, samo da demokratski gospodi ni treba plačati visoike globe. Demokratsiki veljak se hvali dkoli, da bo cela tajinstvena zadeva »izatušana«. Ker vlada in poslanci gotovo niso poučeni o tej zadevi, smo to izapisali, da ne ibo lenasroki bencin pozabljen! —ib—. Uganka iz Slovenskih goric. Kdo je tisti velmož demokratske stramke, ki je državo pri bencinu oškodo.val za velike svote? Čegava je družba, ki je tihotapila bencin in bila kaznovana za več stotisoč dinarjev? Kdo zna rešiti to tiganko? Ponižno vprašanje. Ali je res, da je lenarSki okrajni zastop, ki ga zadnji 5as vodita advokat dr. Gorišek in g. Vračic, najel veliko posojilo. Govori se o visoiki svoti. Pa vprašamo, ali imajo neizvoljeni, do demokrata dr. Pirkmajenja imenovaiii gospodje pravico najemati tako posojilo?! Cesta iz Št. Ilja do Marije Snežne bo vendarle letos dograjena. Državna uprava, ki satma gradi cesto, potrebuje mnogo delaveev. Pisarna gradbene uprave je v &t. Ilj-u v Slov. gor. Kako je Radifiev poslanec govoril v skupšfiini. Dne 26. marca je gavoril v skupščmi tiidi Radičev poslancc g. Kelemina. Mož sam ni vedel, kaj bi povedal. Neprestano je rabil besedo »amandžmani« in druge nerazumljive tujke, katere niti sam ni iznal tolmaciti. Eno dobro je povcdal: da je ivanjkovski Petovar dabil od Narodne banke 6 milijonov dinarjev posojila, ki ni varno, a dioigi bolj potrebni niso dobili. Rabil je izraz »kmetijska poljoprivreda«, ne vedoč, da pomeni izraz »poljoprioreda« isto kot: kmetijstvo. Pohvalil je našega mLnistra g. dr. Eulovca, ki je dosegel ukiinltev carine na galico in umetna ginojila. Kar Pucelj in Radič v dveh letih nista mogla doseči, to je dosegel »klerikalec«. 0 ribolovu je Kelemina rekel, da bi morali nov ribarski zakodi skleniti v Beogradu, a ne naše oblastne sikupšcine. Ko mu je miinister Kulovec zaiklical: »Sedaj imajo oblastme skupšeine to pravico!«, je Kelemioia vsklikmil: »Ribarsiki zakon bi se moral narediti tukaj v Beogradu. Ne vem, če so v oblastni ekupščini ljudje, ki vedo, kaj je voda in riibolov.« Končal je Kelemina svoj govor s tem-le: »Prosim Vas, goepodje, hočem končati! Gospodje! Kristus je imel 12 rodov iin 12 apostolov, a mi imamo 3 rodove in 18 minisitrstev. Dokler bomo imeli 3 rodove in 18 ministrstev, tako dolgo ne inoremo glasovati za budžet.« Med sploš.nim smehom je Keleimina sreono končal ta svoj govor. Druge nesreoe ni bilo! —e—. Šmarčan iz tujine je pisal uredoiku »Sloveoiskega Gospodarja« obširno pismo, v katerem se posebno pritožuje, da že daije casa pogreša novic in do.piisov iz svojih dornačih krajev. Hvali »Gospodarja«, da je posebno v novem letu lepo tiskan in urejevan, da ima vselej kratek, zrnast politifini pregled, veliko jedrnato pisanih novic in dopisov iz vseh razlienih krajev, posebno maribonske oblasti, nato zanimive podlLstke A. Benkoviča ter pred vsem talko važne nauke in modra inavodila pod naslovam »Gospodarstvo«. Taiko piše: »Dolg čas rni je že po domaeih gričih in dolinicah, lepih cerkvah in Ikapelah ter milodonečeim zvonjeinjti. Rad bi tedaj čital jaz m se rajši drugi tukaj živeči Šmarčani, katerim doimaoini ne dopisujejo tako radi in pa maglo ikakor meini, kaj se doma novega in posebnega godi. Seveda tam doma ne čutijo te potrebe, ker v sredi vsega tega živijo; nas v itujini zanima pa vsaka malenkost. Prej smo mi take reči po.ročali, sicer priprosto in okomo; pa modri »Gospodar« je poroeilo zasukal po svoje, kakor že posebno mojstersko zna v svojem 61. letu starosti, in se je čitalo prav imefnitno. Zdaj pa se človeku zdi, kakor bi se bil ves veliiki okraj nekam pogreznil, ali kakor da bi vsi spali, ali pa ikaikor Ibi ibil g. urednik jezen na nje in bi tukajŠTije dopise neusmiljeno metal v koš. In vendar vem, da imajo tam prav spretne in olikane fante in brihjtne in iza vse dobro navdušene mladenke, ki sem jih že marsikaferokrat oboudoval na odru Katališkega doma, se posebno pri vprizoritvi »Desetega brata« in pa »Miklove Zale«. Pi&ite jim ali recite, g. uredniik, tem in onim, naj se vendar kaj zganejo in pišejo včasih kaj iz velikega šmarskega okraja. Mi željno pričakujemo in če bodo zato pošteno potfkali, bomo tudi mi kaj prispevali .za svetorokovske zvonove, ki se |im obetajo. za letošnje poletje. V Šmarju imajo izdaj Kato.llški dom, po katerem smo mi izobrazbe in pošteme »abave željni mladi" Ijudje naravnost hrepeneli. Gotovo se zdaj taop novo življenje razvija i-n se vadijo v petju in godbi, v predavanju iii teiovadbi ter ilepem vedenju; in brezdvonmo prirejajo tam ali bodo prirejali gledališke  predstave. Dobil sem včeraj porooilo o naravnost krasno  iispeli materioski proslavi dne 25. marca. V pismu pa berem tudi o oudovito lepi cerkveni pobožnosti, ki so jo na Jožefovo obhajali mladeniči in možje in še posebej šmarski očetje s križevim potom med kapelami in s slovesno sliižbo božjo pri Sv. Roku, in v jednako vspodbudni slovesinosti vrlih amarskih mamic na Marijin praznik. Torej I-e na noge, mladi Ijudje, in korajžno poročajte, kaj se godi pri vas! Smrtna kosa v Razvanju pri Mariboru. V Raizvanju pri Mariboru je umrl doe 24. marca Filip Visoonik v 70. letu svoje starosti. Bil je blag ter gkrben oce, ki je vzgojil svoje otroke o strogo krščaiiskem dubu. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. na pokopališče v Razvanju. Rajmik je bil dolgoletni naroonik »Goapodarja«. Rajnemu svetila večna Imc, rodbini naše sožalje! Žalostna posledica ponoževanja! Kakor povsod, tako tudi pri nas po.nocujeio fantje. Zvečer, doe 14. t. m., se je napotilo pet fantov iz vasi Hodoše pri Ptuju v Gerečjo vas. i o Ko v gostilni Sagadin pljejo do zakljuone ure, je šd Glažar Janez eam domov, drugi štirje pa so se pogovarjali z gereekimi fanti. Nato sta še odšla za Glažarjem 181etni Št. Zupanič in Kureš Anton. Druga dva pa sta ostala se dalje časa v Gerečji vasi. Ko priletita Kureš in Zupanič do Glažarja, kateri je šel po polju sam doanov, nič hudega sluteč, ga začneta pretepati z ročioami od voza s tako silo, da je padel. Ko je padel, sta mu dala še 16 ran z nožem ter ga pustila ležati na mrzli zemlji celo noč. Zjutraj ga najdejo ter odpeljejo v ptujsko bolnico. V bolnici je bil do 25. t. im. ter je prosil, naj ga odp&ljejo domov, kar so tudi napravili. Ko ga pripeljejo domov, mu prinesejo sv. popotnico in je nato izdihmil svojo dušo. Glažar je bil star 28 let ter je bil vedno lepega obnašanja. Smrt uglednega našega mladeniža. Dne 20. marca je umrl v Loiki, župnija Št. Jaož na Dr. p., daleč na okrog dobro znani Framc Rehak, posestniški sin, star 21 let. Pogrefo je vodil dekan č. g. Sagaj i-n imel ganljiv nagrobni govor. Domači pevski zbor nni je zapel žalostinke. Bodi blagemu mladeniču lahka domača zemlja, njegovim staršem in celi obitelji pa naše iskreno sožalje! Šmarnice za leto 1927. Maj ®e bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisal »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. Te »Šmarnice« nas vodijo v šolo cednosti, k majniški kraljici. Ker je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak splošno za nabožno citanje, je prav, če se kar najbolj razširi med Ijudstvom. Naklada je majhna, naročite oimpreje! Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška oesta 5. Najlepša pisanka — dobra knjiga! V knjigarmi tiskarne sv. Cirila v Mariboru dobite najlepša velikonoona darila. Kdor daruje dobro knjigo, ta da najlepšo pisanko. Zato že kar kmalu naročite kako knjigo, Velika noč j-e blizu. Pišite na naslov: Tiskania sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Prež. gg. katehetom! Zdaj, ko se povsod začno šolske maše, je prav, če se vpelje povsod enotne iin skupne molitve. Dober molitvenik je najboljša učna knjiga molitve. Zato priporočamo prec. gg. katehetom »Molitve za šolsko mladino«, ki so povzete iz Prijakovega molitvenika. V&e najpotrebnejše je v teh molitvenikih. Cena je za broširani izvod Din 1.25, trdo vezan Din 4.50. Ako otroci sami ne morejo knjižice nabaviti, naj prispevajo krajni šolski sveti, ki prispevajo tudi za druge ucne knjige. »Molitve za šolsko mladino« se narocijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Naši domovi o Veliki noči so znova pobeljeni, v»e je prazniško! Tuintam pa vendar v teh lepih domovih visijo stare, že obledele podobe, da že težko uganeš, kaj naj pomenijo. Pa tudi v tem si morete pomagati. Treba je le, da osebno kupite ali pa pišete po izredno lepe podobe, stenske slike, pa tudi kipe, ki jih za praiznike nudi Tiskarna sv. Cirila v Mariiboru, Koroška cesta 5. Vsi župni uradi lavantinske škofije! Zveza slovenskilh vojakov obvešča vse župne urade, ki so dobili akrožnice iza nabiranje darov in prijave priglašencev, ki bodo posetili slaviiost odkritja spomkisike plošče padlim vojakom v Petrowah na dan 26. maja 1927, da ise rok za priglasitev udeleženoev podaljša do 20. aprila 1927, tako tudi darovi cerkvenih zbirik, katere ižupnije niso mogle tega iz katerih koli vzrokov nabirati darove dne 19. marca, da lahko fo storijo nakmadno, katerokoli nadaljino nedeljo do 20. aprila 1927. Nobena župnija naj ne izostaine. Za do&le darove &e Vam pa najlepše zahvaljujemo ter se je že precej župnij odzvalo naši prošnfi. Romanje na Trsat. Kaj rado se zgodi, da pri težkem delu, vsakdanjih skrbeh le preveč upremo svoje oči v zemeljsiko vrvenje. Zato je treba od časa do casa izrednMi .prilik, da se vsaj za par dni otres&mo vsakdainjih skribi m telo, da obnneimo pogled navzgor! Popolnoma prenovljenega se čuti cloveik, ko, je opravil po dolgih letih duhovne vaje, presrečnega se čuti na kraju, na katerem Bog deli posabne milosti. Slovencem je an-ed drugiimi izelo priljubIjena božja pot k Materi ibožji ma Trsatu, kjer je bila nekdaj hišica svete družine. Na prijaiznem hfiibclku, raiz katerega je lep razgled na sinje Jadransko morje, stoji mogočna cerkev, ki dan za dnem, leto za leto sprejema v svoje prostore romarje, ki iščejo utehe iin tolažbe pri Materi božji. Mareikdo ise z veseljem spomkija srečnih ur na tem svetem kraju! Marsikateri, ki se je že udeležil tega roma- nja, je takrat vaklikmil: »Če bo še kedaj slkupno romamje na Trsat, se ga prav gotovo zopet udeležim!« Vsem se lahko ta želja izpakii! Letos bo skupno romanje na Trsat in sioer dne 23. julija. Vozil bo posebni vlak iz Maribora in Ljubljane ter bodo romarji lahko vstopali na vseh postajah. Vožnja bo poloviena. Vsi bodo lahko napravili ob tej priliki brezplačen izlet po morju, tako da se bodo duševno in telsno prenovljeni vrnili na svoje domove. Podrobnosti bomo še objavili. Priglase sprejema Sveta vojska v LjubIjani, Poljanski nasip 10. Znižana vožnja za vpokojence. Vsi vpokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino pri glavni državni blagajni in ki doslej še nimajo legitimacij za polovieno vožnjo po državnih železnicah, morajo predložiti svoje prošnje najkasneje do 30. aprila. Prošnje, vlož&ne po 30. aprilu, se ne bodo vpoštevale. Kdaj bo konec sveta? Ker je odgovor na to zelo velike važnosti, »o ibili vedno Ijudje, ki so o tem razmišljali in pisali. Lahko reeemo, da 'to še tako kmalu ne bo. Kdaj, za gotovo ne ve noben olovek. Vedo pa že skoro vsi, da bo dme 1. maja žrebanje najbogatejše loterije v Prefcmurju. To je loterija dijaškega zavoda »Martinišče« v Murski Soboti. Dobitkov je do 700 v vredno&ti okrog 100.000 Din. Ena sreoka stane le 5 Din. Dobiš jih, kolikor jih hočeš pri domacih duaniih pastirjih, ali pa pri ravnateljstvu »Martinišca« v Mureki Soboti. Požuri se. Tatvina v vlaku. Framcetu Lukancu iz Pristave je neznain žepar ukradel v četrtek v vlaku med vožnjo iz Radeč do Zidanega mosta li&tnico, v kateri je iimel 6000 Din gotovine. Zadnje ease postajajo tatvine na progi Ljubljana— Zidainiimost—Zagreb sploh pogoste, kar kaže, da je bržkone na delu zopet doibro organiziraiia žeparska družba. Mesto poroke umrl. V Vukočevcih pri Jajcu v Bosni se je poročil te dini posestnikov sin Pejo Briiza. 0 polnoči, po veseli svatbi, sta legla novoporocenca spat. Popreje sta še dobro zakurila peč. Ker jih v&e dopoldne ni bilo na spregled ter so sostanovalci opazili, da prihaja izpod vrat dim, iso v sobo vlomili. Soba je bila polna dima. Novoporočesnca sta ležala na postelji nezavestna. Sastano.valoi so ju prenesli na svež izrak. Mlada žena se je čez nekaj časa zopet zavedla, doeiin se mož iz nezavesti ni več prebudil. Pritlikavska dFOJica v Sarajevu. V Sarajevn vzbuja veliko pozornost gospodinj, ki prihajajo na trg nakupovat živila, zakonska dvojioa, ki je postavila n-a oirkuškem trgu stojnico ter prodaja razno kramarsko blago. Možicelj je Srb t-er je visok 60 cm, njegova žena, ognjevita Dalmatinka, je 10 cm višja od njega. Pritlikavoa delata seveda izborne kupčije, kljub temu, da ju motijo pri tem radovedne žensike iz vprašanji, kakor: kje sta se ispoznala, če imata otroke, če upata, da jih bosta imela, če bodo otroci tudi tako majbni, kakor sta onadva itd. Bogastvo je nosil v žepu, a ni znal zanj. V Frarikhirtu v Nemčiji je živel v nekem predmestnem brlogu reven berač, ki ni im-el v zadnjem casu nobenih sredstev za preživIjanje. Zato se je prodal anatoraiičmemu zavodu, da ga po smrti skuhajo in uporabijo za oloveški okostnjak v študijske svrhe. Mož je nedavno zbolel in prišel v bolndšnico. Nekaj časa &o ga zdravili, slednjič ]e umrl. Imel ni v žepu niti beliča. Strežaji in strežnice, ki so po smrti pospravIjali b&račeve cape, pa «o se zelo začudili, ko so našli v nekem žepu med ostanki tobaka in posvalkanimi papirji Birečko loterije Rdeoega križa. Ta sreoka je bila nekaj tednov pred beračevo smrtjo izžrebana in je zadela 40 tisoč zlatih mank, kar znaša v naši valuti nad pol milijoina Din. Be.ra6 pa ni mislil, da ga je Bog poklical tako premožnega v 'boljši sv&t. Krvav pretep radi sporne njive. V selu Semeništvu v sikopljamskem okraju, je prišlo te dni med kmeti radi neke njive do krvavega pretepa. 601etna kmetica Ava je delala na njivi s svojim inožem in svojima dvema sinovoma. Med teim sta prišla na njivo brata Turko in Nedžibali, ki zahtevata njivo aase ter sta napadla Avina sinova. Ko je videla starka, da je življemje njeniih fiinov v nevamosti, jima je prihitela na pomoč. Poibesnela brata Turko in Nedžib sta jo sprejela z udarci z motikama po glavi, tako da se je starka izgrudila v hipu nezavestna z razbito črepinjo na zemiljo. Tudi <njena dva sinova sta dobila težke poškodbe. Starka bo poskodbam podlegla. Upor v ameriški kaznilnici. Te dni se je uprlo v ameriški kaznilnici Kilby okoli 500 kaznjeiicev, ker so jim od•tegnili razne ugodnosti, ki so jih doslej uživali. Ko so jih namrec peljali v cerkev, so navalili na paznike ter jih začeli Jbiti s pestmi, mLzami in klopmi. Pazmiki so alarmirali stražo. Med pobesneliimi ineoboiroženimi kaznjenoi in oboroženo stražo se je razvila ljuta borba. Da so jih obvladali, so imorali uporabiti vojaki razen revolverjev in strojnih pušk tudi bombe s ©trupenim plinom, ki povzroča solze. Pri spopadu je bilo okoli 40 kaznjencev težko, več sto pa lahiko ranjenih. Družinska pratika 1927. Kdor si iste dosedaj še ni nabavil, jo lahko dobi v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru, kjer se nahaja &e majhna zaloga. V srho pobijanja tihotapstva bo sprejelo financno ministrstvo telkom letošnjega poletja v službo v obmejnih kra jih gotovo število novih aspirantov za carinsike stražnike. Zdravilišče Rogaška Slatina. Se en mesec nas loči od sezone, ki po sedanjih naročilih sodeč, obeta biti ena najbogatejših. Da se oživi zdravilišče v času izven glavne sezone, so se določile posebno nizke cene za celokupno tedensko oskrbo. Za državne uradnike in revnejše sloje 450—600 Din, za ostale goste 550—750 Din. (Celodnevna hrana, stanovanje, kopeli, takse in enkratna zdravniška ordinacija). V glavni sezoni stane penzija (stanovanje in hrana) 70—110 Din. Da more uprava po možnosti ustreči željam cenjenih gostov pri dodelitvi stanovanj, se priporoča čimprejšnje zasiguranje istih. Zahtevajte prospekte! 429 Velikonočni prazniki preloženi? Nam nič ni znano o tem. Ostanejo, kakor so določeni. Opozarjamo na&e cenjene čitatelje na današnji inserat manufakturne trgovine (Pri golobu) v Celju, Narodni dom, kalera nudi svojo ravnokar dospelo blago za pomladansko in letno sezono po najnižjih konkurenčnih cenah. Strankam, katere radi oddaljenosti trgovine ne morejo osebno obiskati, pošlje na zahtevo vzorce. Ker je trgovina solidno domače podjetje, isto vsakomur najtopleje priporočamo. Prepričajte se, da 'bodete najbolj zadovoljni, če si mbavile vsakovrstno blago za obleke in perilo v staroznani trgovlni Fr. Sršen v Ljutomeru. Na razpolago imate tam tako veliko izbiro kvalitativno najboljšega blaga in po tako nizkih cenah, da bodete presenečeni. Posebno velika je zaloga raznih štofov za moške obleke in volnenega blaga za ženske. Ako nimate prilike osebno si ogledati zalogo, blagovolite pisati po vzorce in navc-dite, po približno kakšni ceni in kako blago želite imeti povzorjeno. — Poskusite! 348 Vse potrebščine dobite vedno najugodneje v trgovini Franca Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga vseh semen in kolesarskih potrebščin. Nakup jajc, masla, putra, zabele in vseh poljskih pridelkov. 430