^Narodna pripovedka.)
S jiiua 1 Janez Ter (1 i na.
Svet Jakob se še ni bližal, vendar so bile že njive požele, stern že omlačena in v podzemeljske skednje pospravljena. Uzrok vsega tega je bil napad Turkov, ki niso nikdar na-siteno leto za letom našo ljubljeno domovino nadlegovali. Prišli so večidel ob no vini ? ko je bilo tudi pri revni bajtici kaj dobiti. Ljudje so tedaj svoje žito popred požinjali, preden se je podkev maometanskih mul še zaslišala. Kavno to se je tudi leta 1528 godilo. Goreče groinade so namreč v kratkem po vsih slovenskih krajnah novico povedale, da seMe-hemet Kabdal, eden naj silniših turških vodjev, približuje in da s 30000 divjaki dolen-sko stran požiga in ropa.
Ko se naval sovražnikov za gotovo pozve, se vzdignejo po Notranjskem in Gorenskem trume brambovcov kakor vselej, kader je nevarnost pertila.
Mestjani Ljubljane dajo pervi izgled serč-nosti in domoljubja, daje vse vpiranje Turkov zastonj, se v frajmanovi al zdaj vlovšovi jami vtaboriti. Gredo tedej dalej in do Save pridšim se nova druhal pridruži, ki je od Radeč gori privihrala. Ta skupna armada, ki okol 40000 nevernikov šteje, se zažene v bistriško dolino, da bi Kamnek posilila, kamor je navadno žlahtnija iz Krajnskega pobegnula in kjer so bili mašni plajši in druge drage cerkvene naprave skor iz vsega Gerenskega pospravljene. To dolino jev truma brambovcov varovala, ki je bila med Cernučami in Dolom razpostavljena. Tedej se je moralo z orožjem in bojem predpreti. Dva dni in dve noči je praska terpela. Koj pervi dan bi bili kmalo kristjani premagani, pa mlad slovensk junak Arov po imenu jih je s svojo serčnostjo rešil. Enako osodo so skor drugi dan Turki imeli, pa jih je mladi, poturčeni Dosnjak Zman zopet nadušil. Boj bi se bil tretji dan ponovil če bi ne bili brambovci, kterih je bilo petkrat menj, odjenjali in se na višavo pomaknuli, kteri se zdaj, ko je ondi prijazna cerkevca zidana, Gorčica al turška gorica pravi. Ker pa tudi to ne zavaruje, gredo še bolj proti goram v terden grad Homec, ki je bil kake pol ure od Kamneka in Mengša na stermen
griču, okol kterega je krog in krog bistra in globoka voda tekla, postavljen. Vender zamore v tej terdnjavi le 4000 inož prostor dobiti. Ostali gredo tedej naprej in se po liosli poleg Kamneka razidejo, kjer se jim dan na dan novi brambovci pridružujejo. Ti junaki so sklenili Homcu, ko bi se jih le 10000 nabralo, na pomoč in v otetbo iti, ker se je že naprej vedilo, da Kabdal bo ta grad oblegel.
Med tem so Turki čez in čez po dolu pa-lili, nektere vasi razsuli, nektere pa, ki so bile bolj vterjene, z davkom obdolžili. Le Mengeš so prazen najdli, ker so ljudje v ra-šiške gozde pobegnuli. Tako koračijo počasi naprej in se, kakor se je že popred uganulo, okoli Homca vstavijo. Le majhne trume so bile po bližnjih krajih razposlane, da bi se navada plenjenja tudi ob času obsede ne opustila. Po-glavna armada pa pri Homcu ostane; naredi taber; nasipe in rove; nastavi topove in vse druge naprave doveršuje. Na večer pervega dneva obsede pošlje Kabdal, poslanca v grad da bi se posadka z lepo podala. Ce bi to storila, bi si bila življenja popolnoma zvesta in bi se samo na Turško v jetništvo odgnala. Pri slovenskem vodju Ostervaru je bilo ravno veliko vojšakov, ko turški poročnik pride in tir— janje pašata napove. Grozoviten kohot po izbi zagromi, ko izgovori. „Velikodušen zares je tvoj paša", reče Ostervar. Potem pa v kratkem pogoje zaverže in veli, dani več never-nikom treba, poslancov pošiljati. Sirove pro-stake pa besede Turka tako razkačijo, da ga eden, ko se ravno čez dvor v tabor podati misli tako s kamnom na sence udari, da pri tej priči niertev obleži. Nek drugi mu glavo odseka, tretji jo pa med dve terti položi in tak močno raz zida zažene, da se v sovražno slaniše pritaklja. Ta divjakost Ostervara, ki je bilo velikodušniši in žlahtniši od bornih kmetov tako razserdi,da na mestu zavkaže tri tnala na dvoriše pri valiti in tiste tri hudobneže pripeljati. Čez vsako tnalo je padla glava enega. Tudi to se verlemu vodju še zadosti ne zdi. Vse tri glave reče v pert zaviti in jih da že omenjenemu junaku Arovu, da bi jih Turkom v zarlostenje nesel. To je bilo sicer kar zlo nevarno, ker so bili neverniki o smerti svojega poročniki po gadovo razkačeni. Vender pride Arov srečno brez nadlege do prednjih straž. Slaba bi se mu bila tu godila, ako
bi ne bil glave pakazal in rekel, da jih v za-dostenje pašatu nese. Ta pravičnost je bila Turkom zlo všeč. Povedo mu, da je paša tako razserden, da nihče pred-nj ne sme in mu reko, da naj gre k poveljniku Alitu, ki je za en čas namestnik Kabdala. Turki so majhno moč „gjavrov" zaničevali, da še Arovu oči ne zavežejo. Prosto korači on skoz dolgo rajdo večidel židanih šotorov in kadar do posebno krasnega pride, mu tisti, ki ga je spremil, oznani, da sta pri Alitovem stanu in da zamore notri stopiti. On odgerne prepogo in gre pogumno v šotor pašatovega namestnika. Zdelo se mu je, da je v krasno izbo, ne pa v vojaški šotor prišel. Vse se je zlato in bi-serjev lesketalo, vse je bilo za nar mehkuž-niši življenje pripravljeno. Stan je bil predelan, zakaj imel je dva prebivavca. V enem predelku je bil Ali, v drugem pa njegova hči lika, ki jo je (kar se pri Turkih dostikrat zgodi) neizrečeno ljubil in jo tudi na vojne sabo jemal. Bil je sicer lahkomiseln človek, ker je bil na Serbskem zrejen in v keršanski veri podučen in je že v letih na Moameta prisegel. Pa občutek očetovske ljubezni da tudi divjaku nekoliko žlahtnosti in je tudi Alita meiikodušnega in vedno dobrotljiviga ohranil. Ko Arov notri stopi, sta bila oče in hči tako v pogovorih, da ga nista ne čula ne vidila. On tedej obstoji in molče besede govornikov posluša.
Tedej reče Ali: „Kratko malo Zmanu od-
rečeš?"
„Ne morem drugači, odgovori hči, on je poln zvijač, divji, živinski."
„Ne tako, lika! pravi oče, pri vojšaku se zvijače umnost, divjakost pogum, živinsko zaderžanje vojkaši duh imenujejo. Y7idim, da sim te preveč na tanko izredil. Na tako vižo si vender nar bolje in nar popred preskerb-Ijena. Glej ! Zman je pervi junak armade in le snubi. Preserčno te ljubim in tega majhnega povračila moje ljubezni mi ne smeš odreči."
lika pri teh besedah oči v tla pobesi,molči in žalost se jej na obličju bere.
„Ne zamerite oče! reče svobodni, odkrito-serčni Arov, ki kmalo zapopade za koga se ravna, nikar tako! pustite jo, naj voli sama. Toliko ste jo že podučili, de ne bo tacega zbrala, ki bi vam po go(ju ne bil."
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Drayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št.
št. 10506. Konkurs	(210 c 3
Visoko ministerstvo za denarstvo je z razpisom od 15. t. m. št. 15074 za dobro spoznalo, za deželno glavno mesto Ljubljanol kakor dačno vradnijo perve stopnje začasno dačno komisio v smislu po deržavnem zakoniku (XX. del št. 74 str. 243) naznanjenega visocega razglasa ministerstva denarstva od 25. marca t. 1. št. 1558, potem začasno za priskerbovanje računstvenili opravil pri tej komisii oficiala z 500 gold. in za preskerbo-vanje pisarniških opravil pisarniškega asistenta z 400 gold. plače dovoliti.
Za postavljenje teh dveh stopinj se konkurs do 15. decembra t. 1. s pristavkom razpiše, da se na prošnje, ki pozneje dospe, ne more gledati.
Tisti, ki za kako teh dveh stopinj prosijo, imajo tedaj svoje prošnje s pridjanimi sprič-bami o starosti, stanu, verozakonu, rojstnem kraju, učenosti, znanosti jezikov in opravil, potem o drugih vednostih, dozdajnih službah, in prosivci za stopnjo oficiala še posedno o vednostih dačnega oskerbovanja in z njim združenih računskih vednostih z popisnim listom prosivca, in sicer tisti, ki stoje v cesarski službi, na poti predstoječe gosposke do naznanjenega dneva pri tem dačnem vodstvu vložiti.
Sicer se opomni, da se bosta ta dva vrad-nika vpisala v konkretalni stane. k.vradnikov dačnega vodstva.
Od c. k. dačnega vodstva.
Ljubljana 19. novembra 1851.
^si9. Oznanilo dražbe. o**)«?
V četertek 11. decembra t. 1. dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradni pi-
sarnici c. k. okrajnega poglavarstva eksposi-turi v Racah javna dražba za napravo der-žajev med milokazavniki 1/3—4 ? 1/12—14 in 1/14—15 na veliki cesti, ki pelja skoz llače.
K tej dražbi se tisti, ki menijo to prevzeli, s pristavkam povabijo, de se zamorejo bolj natanjki pogoji do dneva dražbe v tukajšni vradnii med vradnimi urami pregledati, kakor tudi med dražbo.
Pismene ponudbe, ako so redno sostav-Ijene in z 5% vadiumom vložene, to je z 40 gold. 16 krajcarjev se prijemajo do začetka dražbe pri c. k. eksposituri okrajnega poglavarstva v Račah.
Konec sklepa si na vsako vižo priderži.
C. k. stavbina ekspositura
V Račah 26. novembra 1851.
št. 3664. Oznanilo. (213)2
Ker je po povodnjah in snežnih zametih poštna cesta med Zagrebom in Zidanim mostom sila terpela, bodo po zaukazu visocega c. k. višjega vodstva za občenje druzega razreda od 24. t. m. št. 9630/1337 med Ljubljano in Zagrebom skoz Zidani most, dokler se cesta v tacem stanju znajde, vsakdanje Mal-lepošte nehale in namesto njih dvakrat na leden, to je vsako sredo in nedeljo od tod proti Sisku odrinule, in dokler se ne odvernejo ti zaderžki, se ne prejemajo velike in teške pošilitve.
Potem se vidi podpisano poštno vodstvo, ker se mora med Hudim in Trebnim zavolj poplavane poštne ceste stranska pot porabiti, primorano, dozdaj vsak dan ob treh popoldne od tod odrinovajočo Novomeško ali Karlovško
Mallepošto, dokler ta povodenj terpi, že ob dveh odpravljati.
Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 25. novembra 1851.
Hoffmann s. r.
Št. 10215. Proglas. (214) c 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani , da je na prošnjo gospoda doktorja Oblaka dovolilo v prodajo četert zemljišča pravnih dedičev Helene Borštnarjeve iz Laz, ktero je zapisano v poprejšnih zemljiš-čnih bukvah grajšine na Fužinah pod urbari-alno št. 201, in obstoji iz hiše v Lazah, iz druzega kmetovskega poslopja potem zemljišča, potem v prodajo v poprejšnih zemljiš-čnih bukvah grajšine Kodeloviga grada pod urbarialno št. 237 zapisanega gojzdnega oddelka, kar se je sodniško cenilo na 1759 gold. 40 kr. zavolj dolžnih 500 gold.
V ti namen seje dan odločil na 7januarja, 7 februarja in 8. marca 1852, vsak dan dopoldne ob devetih na mestu posestva v Lazah, kamor se tisti ki mislijo to kupiti s tem pristavkom povabijo, da se zamorejo posestva le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodali, in da se zamorejo pogoji dražbe kakor tudi pregled posestva vsakdanj pri dražbeni komisii pregledati.
Ljubljana 28. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.