poStnlna plačana ? gotovim«
Leto IX., št. 35 GjJutbo" xvm„ a. 201 a)" LJubljana, ponedeljek 30. avgusta 1937
Cena 2 Dir
upravaistvo. Ljubljana, Knafljeva 5 - — Telefon St. 3122, 8123, 3124, | B125, 8126.
iseratni oddelek: Ljubljana, Selen-' iDurgova ul — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
SL U — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
— Telefon št_ 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet",
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
KONFERENCA MALE ANTANTE
Včeraj so se pričele razprave zastopnikov Male antante tiska, danes dopoldne pa bo prva seja zunanjih ministrov
Sinaja, 29. avgusta d. Zunanji minister 'Antonescu in državni podtajnik Badulescu ee mudita že od petka v Sinaji. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta ter jugoslovanski ministrski predsednik >n zunanji minister dr. Stojadinovic bosta prispela v Sina-jo jutri zjutraj. Po svojem prihodu se bosta vpisala v dvorno knjigo v gradu Pelešu, nakar se bo ob 11. dopoldne pričelo v hotelu >Palace«, kjer bodo nastanjeni vsi državniki Male antante, prvo posvetovanje stalnega sveta Male antante. Ob 13.30 bo intimen obed vseh treh ministrov, ob 17.30 bo druga seja stalnega sveta, ob 20.45 bo pa intimna vjčerja zunanjih ministrov.
V torek bo ob 10.30 tretja seja stalnega »veta. ob 12.30 pa bo kralj Karol sprejel v avdijenci min. predsednika dr. Stojadinoviga in ob 13. češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krof to. Ob 17. bo četrta in posled- I
nja seja sedanjega zasedanja stalnega sveta, ob 18. pa bo objavljen oficielni komunike o njegovem poteku. Min. predsednik dr. Stojadinovic in češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta bosta odpotovala iz Sinaje že v torek ponoči.
Češkoslovaška 12članska delegacija s šefom poročevalnega oddelka zunanjega ministrstva Janom Hajekom in predsednikom češkoslovaškega odbora tiska Male antante Vaclavom Švihovskym na čelu je prispela včeraj zjutraj, delegacija jugos lov 3nskih novinarjev, ki jo vodi dr. Kosta Lukovič pa je prispela včeraj popoldne.
Danes so se pričela posvetovanja zastopnikov tiska Male antante, ki so pred otvoritvijo položili venec na spominsko ploščo na mestu, kjer je izgubil na tragičen način življenje rumunski ministrski predsednik Du-ca.
Zunanji minister dr. KroSta o nalogah in pomenu Male antante
TatransRa Lomnica, 29. avgusta, d. Včeraj dopoldne je prispel v Tatransko Lomrtico zunanji minister dr Krofta, ki je predaval v poletni šoli za študij srednjeevropskih vprašanj. Obenem je prispel tudi dr. Štefan Osusky, ki bo prav tako predaval v tem tečaju.
V svojem predavanju na tečaju je dr. Krofta izjavil, da se zdi Mala antanta, ki obsega Rum unijo, Jugoslavijo in češkoslovaško, torej tri države, ki so oživele na razvalinah stare habsburške monarhije po veliki svetovni vojni in ki so trdni stebri novega reda v tem delu Evrope, vsem, ki ne verujejo v ta red, slučajno nastala in v skorajšnji propad obsojena tvorba. Res je, da je stoletja dolgo skupno življenje Čehov in Slovakov z Nemci in Madžari v bivši habsburški monarhiji zapustilo globoke sledove in da so bili veliki deli današnje Jugoslavije in Rumunije od njih. ne samo geografsko, temveč tudi politično in kulturno oddaljeni, kar zbuja pogosto domnevo o notranji neenotnosti Male antante, vendar pa je trditev, da so si biii vodilni narodi držav Male antante pred vojno tuji, povsem neresnična, že od nekdaj so obstojale med njimi živahne in pomembne zveze. To je pokazalo že sodelovanje čeških, slovaških, romunskih in ju-gosiovenskih poslancev v dunajskem in budim peš tanskem parlamentu. Vsi trije so se zavedli že pred svetovno vojno, da mora biti njihov končni cilj svobodno in kulturno politično življenje ter osvoboditev izpod madžarsko-nemšike hegemonije. Med voditelji tega mogočnega gibanja je prišlo do zbližan ja in je bilo povsem naravno, če so se vse tri države po vojni združile v skupni zvezi. Do skupnega nastopa je prišlo že pri zaključitvi trianonske mirovne pogodbe, ker so morale biti vse tri države pripravljene na odpor Madžarov. Dr. Beneš je že ob koncu 1. 1919 ponudil Jugoslaviji zaključitev obrambnega pakta, v začetku .1 1920 pa Rumuniji. Dne 24. avgusta 1-1920 je bila sklenjena med češkoslovaško in Jugoslavijo defenzivna pogodba za dve leti in sicer za primer neizzvanega napada Madžarske, v aprilu I. 1921 pa slična pogodba z Rumunijo. Meseca junija 1. 1921 je bila sklenjena pogodba. med Rumuniio in Jugoslavijo. Te pogodbe, ki so predstavljale formalno podlago Male antante, so bile ponovno podaljšane končno 1.1933 za nedoločen čas. L. 1929 se je tem bilateralnim pogodbam pridružila tristranska pogodba. L. 1930 je bil dogovorjen organizacijski pakt Male antante, pri čemer je bilo izrečeno važno načelo, da se more po skupnem dogovoru zunanjih ministrov poveriti zastopstvo Male antante v gotovih zadevah enemu samemu delegatu. Organizacijski višek v dosedanjem razvoju predstavlja novi organizacijski pakt iz decembra 1. 1932, s katerim so bili osnovani stalni svet Male antante, stalno tajništvo in gospodarski svet. S tem je bila ustvarjena zveza treh držav, ki nastopa na mednarodnem področju kot celota, že na gospodarski konferenci v Genovi 1. 1922 so vse tri države Male antante nastopile skupno, prav tako pri pogajanjih o ženevskem protokolu 1.1924, o porenskem paktu in drugih dogovorih v Locarnu 1. 1925 in pri težavnih reparacijskih pogajanjih v Haagu od 1. 1920 do 1930- Z organizacijskim paktom je dobila Mala antanta trdno ogrodje ter se je znatno povečal njen mednarodni pomen.
Tudi osnovanje gospodarskega sveta ni bilo v razvoju Male antante ničesar novega. že 1. 1920 je označil minister dr. Beneš gospodarske razmere kot vzrok, zaradi katerega je prišlo do osnovanja Male antante. Zveza z Jugoslavijo in Rumunijo naj bi bila po njegovih besedah prvi korak k: ustvaritvi novega političnega in gospodarskega sistema v srednji Evropi. Gospodarska vprašanja so bila obravnavana postopno in oprezno glede na različno gospodarsko socialno in geografsko strukturo posameznih držav. Z osnovanjem stalnega gospodarskega sveta 1.1933 so dobila stremljenja po gospodarskem zbližanju držav Male antante mogočno pobudo. Kot nalogo tega sveta se je že pri njegovi ustanovitvi smatrala tudi priprava gospodarskega zbližanja z drugimi državami srednje Evrope, kar je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža že ponovno poudaril. Po njegovih prizadevanjih je bila gospodarskemu svetu Ma-
le antante dodeljena važna pomoč, gospodarska centrala Male antante, v kateri so zbrani najbolj izkušeni gospodarski praktiki zavezniških držav.
Poleg prizadevanj za zboljšanje gospodarskih odnošajev med državami Male antante in drugimi srednje-evropskimi državami je imela Mala antanta že pri svoji ustanovitvi važno nalogo v razmerju z ostalim svetom. Mala antanta ni bila po besedah ministra dr. Beneša 1933 osnovana proti nobeni velesili, s katero meji, ter je v bistvu miroljubna in spravljiva. Zato se je Mala antanta odločno izrekla proti italijanskemu predlogu za osnovanja direk-torija štirih velesil, ki naj bi postal razsodišče v spornih zadevah evropske politike. Mala antanta nikakor ne zahteva, kakor je takrat poudaril dr. Beneš, položaja kake velesile v evropski politiki, toda njene tri države so s stališčem mednarodnega prava enakovredne z vsako državo in vsako velesilo ter ne priznavajo zase nobene druge avtoritete kakor edino le Društvo narodov. V tem duhu, v katerem je bilo tudi Društvo narodov rojeno, hoče Mala antanta posvečali svoje sile splošni blaginji, skrbi za ohranitev miru ter dobrih odnošajev z drugimi državami. Njena naloga je tudi danes obrambna proti vsem poizkusom za izpremembo današnjih razmer. Pri tem je treba posebno poudariti njeno jasno in odločno stališče glede na revizijonistično gibanje. Mala antanta prav dobro ve, da revizijonizmu ni za eno ali drugo določbo mirovnih pogodb, temveč za preobrat novega reda, čegar stebri so baš države Male antante, ki so odločene bra-
niti se skupno z vsemi silami proti temu stremljenju ter sodelovati soglasno v vseh prizadevanjih za ohranitev evropske varnosti.
Spomladi 1. 1934 je sprejela s pritrjevanjem na znanje misel vzhodnega pakta, ki naj bi ustvaril ravnotežje med velesilami in blokom malih držav. Ta pogodba ni bila sklenjena, kmalu nato pa so bila spomladi 1.1935 pogajanja o podunavskem paktu in ta sistem naj bi se izpopolnil s sredozemskim paktom. Vsa ta pogajanja so bila preprečena z izbruhom abesinskega konflikta.
Neuspeh pogajanj o takozvanem vzhodnem paktu je dal Franciji in češkoslovaški povod za sklenitev pogodb s Sovjetsko unijo o medsebojni pomoči. Pogodba med češkoslovaško in Rusijo je bila sklenjena z iz rednim pristankom obeh drugih držav Male antante.
Enako se je izvršilo zboljšanje poljsko-rumunskih odnošajev jeseni 1.1934 s popolnim odobravanjem češkoslovaške in Jugoslavije, pa tudi zboljšanje jugoslovensko-bolgarskih in jugoslovensko-italijanskih odnošajev z odobravanjem češkoslovaške in Rumunije.
Zato bi bilo bedasto domnevati, da bi mogla antanta razpasti, če si more ena ali druga njena članica ustvariti dobro razmerje s kako drugo državo. Brezpogojna solidarnost in akcijska sposobnost Male antante je bila izrecno potrjena na sestanku vseh treh ministrskih predsednikov Male antante meseca junija 1.1937.
Mala antanta je danes po besedah dr. Hodže že samo po sebi umeven in uspešen, neobhddno potreben instrument treh načel, na katerih mora sloneti vsaka mednarodna politika, namreč na pravičnosti, varnosti in sodelovanju. Obstoj in srečen razvoj Male antante ni samo v interesu njenih narodov, temveč tudi evropskega miru in splošnega napredka evropske civilizacije.
Odhod dr. Stojadinovica v Sina jo
Beograd, 29. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes v spremstvu svojega kabinetnega šefi dr. Dragana Protiča odpotoval v Sinajo na zasedanje Male antante.
Konference gen. štabov Rumunije, Francije in Poljske
Bukarešta, 29. avgusta g. »Dimineara< javlja, da bodo po končanih rumunskih jesenskih manevrih konference šefov generalnih štabov Rumunije, Francije in Poljski©.
Goreče morje okrog Toleda
Da bi preprečili prodiranje republikancev, so nacionalisti zažgali okolico mesta
Madrid, 29. avgusta, d. Istočasno kakor na aragonski fronti so republikanske čete prešle v ofenzivo tudi pri Toledu in so prodrle do 3 km južno od mesta. Da bi ustavili njihovo nadaljnje prodiranje, so nacionalisti povsod naokrog Toleda polili razvaline hiš in polja z bencinom ter jih zažgali. Vsled hudega vetra se je ogenj naglo razširil preko vmesnega ozemlja ter prešel tudi na republikanske postojanke. Ogenj se je tako razširil, da niso mogli na nobeni strani omejiti plamen. Zaradi vročine tudi nikjer ni dovolj vode za gašenje.
Prevratno gibanje v Valenciji in Rarceloni
Pariz, 29. avgusta o. Zaradi poraza španskih republikancev pri Santandru so po informacijah tukajšnjih listov v Barceloni in Valenciji nastali hudi izgredi, ki naj bi sploh že pričali o razpadu španske ljudske fronte. V Kataloniji in Madridu sta se pojavila uporniška pokreta, ki jima je vlada komaj kos. Ruski poslanik in njegov politični pomočnik Leonov sta že zahtevala, naj se prične v ljudski fronti energično čiščenje. Tako poroča »Journal« iz Perpignana, da je v Valenciji izbruhnil upor, ki ga vodi polkovnik Odon Haze proti komunistični stranki v Valenciji in Barceloni. V Valenciji in Barceloni je, že prišlo do pouličnih bojev. Polkovnik Odon Haze hoče vreči generala Miajo, ki je naklonjen komunizmu. Dogodke v Valenciji
in Barceloni potrjujejo tudi španski listi, ki prihajajo v Francijo močno cenzurirani.
170 zabojev zlata izginilo
La Pallice, 29. avgusta d. Francoske carinske oblasti eo ugotovile, da je z angleškega tovornega paniika »Seabank« in baskovskega parnika »Exspemendi« izginilo .brez sledu 170 zabojev z zlatom. Parnika sta prel zavzetjem Bilbaa odplula iz ta-mošnje luke z velikimi zalogami zlata in vrednostnih papirjev, ki so bile last baskovskih bank, da bi jih spravila na varno za valencijisko vlado. Paniika so francoske oblasti zadržale in zaplenile. Pri preiskavi tovora se je izkazalo, da je namesto 9.339 zabojev z zlatom, kolikor sta jih parnika prevzela, le še 9.1(19 zabojev.
Franco odklanfa
poslanika Stohrerja
Berlin, 28. avgusta o. Nemški uradni krogi so zelo nezadovoljni, ker je Franco odklonil diplomata Stohrerja, ki ga je nemška vlada nameravala imenovati za svojega poslanika v Burgosu, Stohrsr je bil že ob koncu svetovne vojne nemški poslanik v Madridu, zakrivil pa je neke pogreške, zaradi katerih ga je tedanja španska vlada odslovila. General Franco se sedaj iz istih vzrokov upira priznati Stohrerja za nemškega poslanika v Burgosu, nemška vlada pa meni, da je imenovanje Stohrerja zanjo prestižno vprašanje in da v tej stvari ne more popustiti napram generalu Francu.
Pokojninsko zavarovanje novinarjev
Zagreb, 29. avgusta, o. Danes je bila v Zagrebu seja centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja, po kateri je bilo objavljeno naslednje sporočilo:
V Zagrebu je bila pod predsedstvom g. Stanka Viranta seja centralne uprave JNU, na kateri so z žalostjo ugotovili, da je prišlo vprašanje pokojninskega zavarovanja novinarjev v Jugoslaviji na mrtvo točko. Kljub temu, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo znano uredbo in sicer po preddelih, proučenih na konferenci, ki jo ji sklicalo v
jeseni lanskega leta v Zagrebu in na kateri so sodelovali delegati JNU, referenti ministrstva za socialno politiko, zastopniki Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani ter strokovnjaki našega socialnega zavarovanja, to vprašanje še vedno ni rešeno. Ker ostajajo v veljavi izjave članov kr. vlade, podane ob več prilikah zastopnikom JNU, da bo zavarovanje novinarjev v najkrajšem času izvedeno, bo v tem smislu centralna uprava JNU te dni podvzela ponovne korake, da bi se vprašanje socialnega zavarovanja novinarjev v Jugoslaviji že enkrat uredilo in odstavila z dnevnega reda ta žalostna zadeva, ki zbuja v vrstah novinarjev ne-1 mir in nezadovoljstvo.	a
Strahote vojne v šanghaju
Napad japonskih letal na kolodvor - 700 ljudi ubitih,
1200 ranjenih
Šanghaj, 29. avgusta, d. Včeraj so japonski bombniki nepričakovano napadli Nan-tao, kitajski del Šanghaja. Posebno hudo je bil prizadet južni kolodvor, kjer je čakalo več tisoč beguncev na odhod vlakov. Štiri bombe so padle na perone in povzročile strašno opustošenje. Ves kolodvor je bil pokrit s trupli, po večini žensk in otrok. Kitajske oblasti so snoči uradno objavile, da je bilo smrtnih žrtev skoro 700, ranjencev pa 1.200.
Zaradi tega bombardiranja je nastala strašna rfcnika med prebivalstvom. Tisoči Kitajcev so skušali priti v francosko koncesijo severno od Nantaa, vendar pa so jim dostop tamošnje čete preprečile. Le ranjence, sanitetno osobje in avtomobile so spustili skozi vrata naselbine.
Poročevalec agencije Havas, ki se je mudil na južnj postaji, je po odhodu japonskih letal opazoval, kako so veliko število trupel prenašali na perone in v okolico postaje. Mem njimi ni bilo nobenega kitajskega vojaka.
Japonski pomorski ataše je snoči novinarjem izjavil, da so japonske čete na kopnem od včeraj pričele aktivno sodelovanje s hidroplani, ki bombardirajo južno stran mesta, kjer so uničili vse važnejše strateške točke. To bombardiranje je bilo potrebno. ker se je v Nantau zbiralo mnogo kitajskih čet. Letalski napad je naperjen proti vojaškim objektom, ker pa so si Kitajci v Nantau uredil.' vojaško oporišče so bili Japonci prisiljeni razdejati ves okraj.
Na kitajski strani naglasa jo, da južna postaja ni bila nikak strateško važnejši objekt, ker je služila zgolj evakuac:ji civilnega prebivalstva. Kitajci opozarjajo pri tem, da so Japonci prelomili svojo obljubo, da bodo v primeru kakega napada civilno prebivalstvo ob%estili o njem, z včerajšnjim napadom pa niso kitajski vojski povzročili nobene škode, ampak poškodovali vse objekte za reševanje civilnega prebivalstva iz Šanghaja.
Japonci zavzeli Lotien
Tokio. 29. avgusta. AA. Tiskovni urad japonskega poveljstva v Šanghaju je objavil, da so japonske čete, ki so se izkrcale zadnje dni na Jangcegjangu, davi zavzele Lotien, kr. leži 25 km severno od Šanghaja.
Po Nankovskem prelazu tudi mesto Hvajlaj
Peking. 29. avgusta o. Po zanesljivih vesteh so Japonci končno zavzeli nele nankov-ški prelaz, nego tudi utrjeno mesto Hvajlaj. Na bojišču južno od Pekinga vlada relativen mir, v odseku pri Liangsiangu so se morali Kitajci delno umakniti. Japonci so potisnili njihovo desno krilo nazaj in zavzeli postojanke, s kalerih kontrolirajo mesto Fangšan ki je velikega strateškega pomena zaradi svojih prometnih zvez z zapadno in južno Kitajsko. Tudi na fronti jugozapadno od Tiencina ni bilo nobenih važnejših sprememb, pač pa so japonska letala bombardirala nekatere važnejše postaje na železniški progi proti Nankingu.
Roji Kitajcev z Mongoli v čaharski pokrajini
Tokio, 29. avgusta. AA. Iz Pekinga poročajo, da se v čaharski pokrijin vršijo hude borbe med večjimi oddelki mongolske vojske, ki se je pridružila Japoncem, in Kitajci. Pri Santunsangiju Tungliju in sosednih mestih v daljni okolici Kalgana je bila zadnja dva dneva huda bitka, v kateri je padlo 1500 Kitajcev, 4000 pa jih je bilo ranjenih. Mongoli so izgubili le 300 svojih ljudi.
Načelnik mongolske vlade in glavni komandant mongolskih čet princ Tevany, je izjavil, da so Mongoli šele sedaj po 100 letih neaktivnosti spoznali svojo nalogo, da si morajo s pomočjo Japoncev obnoviti svojo veliko mongolsko državo. Tevang je trdno sklenil vezati svojo usodo z Japonsko. Mi ne moremo nazaj, je dejal, nego naprej po začrtan.' poti, da obnovimo veliko Džingiskonovo delo. Slično izjavo je podal tudi mongolski general Lit.
Demanti o kitajskem paktu z Rusijo
Šanghaj, 29. avgusta. AA. Kitajski službeni krogi demantirajo vest, ki so jo razširili Japonci o nenapadalnem paktu, ki naj bi se bil sklenil med Kitajsko in Rusijo, ne zavračajo pa mnenje, da je japonski napad na K:tajsko povsem naravno izzval zbliža-nje med Rusijo in Kitajsko.
Izjava kitajskega poslanika v Parizu
Pariz, 29. avgusta. AA. Kitajski poslanik je izjavil novinarjem, da je njegova vlada še nadalje pripravljena izvajat', načela, ki jih je ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull omenil v svoji izjavi dne 18. julija, tudi v svrho ureditve spora med njo in japonsko vlado. Poslanik je dejal, da Kitajska nikoli ni skušala poslužiti se vojne za svoje nacionalne svrhe, da pa bo znala v vsakem primeru braniti svojo zemljo pred napadalci. Kitajska je pripravljena urediti vse spore v skladnost? z mednarodnimi mirovnimi principi in določbami mednarodnega prava.
Francoski predlog za intervencijo
Pariz, 29. avgusta. AA. Kakor poroča »Intransingeant«, bo francoski zunanji minister Del bos na bližnjem zasedanju Dru-
štva narodov v sporazumu z Anglijo predlagal skupno intervencijo pri kitajski in japonski vladi. Kakor vse kaže, se bo temti predlogu pridružila tudi Amerika.
Ruski pomorski manevri pri Vladivostoku
Tokio, 29. avgusta. AA. Iz Jukiana na Koreji je že v četrtek prispela vest, da so ruske vojne ladje zadržale japonsko ladjo »Kasugamaro«. Tovorni parnik sta ustavila rušilec in podmornica. Sedaj se je zvedelo, da sta obe ruski ladji sodelovali pri pomorskih manevrih ruskega brodovja iz Vladivo« stoka, ki so bile v onem predelu japonskega morja.
Angleško-japonski incident s
London, 28. avgusta. AA. V dobro poučenih krogih trdijo, da bodo navodila a aferi poslanika Knutchbula izročena angleškemu odpravniku poslov v Tokiju šele danes. Da teh navodil še niso poslali, tolmačijo z željo britanske vlade, da dobi prej čim popolnejše in točnejše informacije kako se je pripetil incident s poslanikom.
V londonskih diplomatskih krogih trdijo, da je japonski poslanik v Londonu izrazil zunanjemu ministru Edenu obžalovanje zaradi incidenta, toda opravičil se mu ni niti z besedo.
Pariz, 29. avgusta. AA. »Temps« je danes objavil uvodnik o incidentu, ki se je pripetil med Nankingom in šanghajem angleškemu poslaniku na Kitajskem. List pravi: Edino jamstvo, da se taki incidenti v bodoče ne bodo več pripetili, bi bila izvedba angleške pobude za demilitarizacijo šanghaja, ki naj bi prišel pod upravo in kontrolo vojaških čet. Japonci se pod gotovimi pogoji nedvomno ne bi upirali takim ukrepom. Kar se tiče Zedinjenih držav, beleži »Temps« mnenje nekaterih ame riških krogov, da v Washingtonu sploh ne bodo mogli dolgo več ostati nepristranski opazovalci, ko gre vendar za njihove interese in se lahko na Kitajskem pripeti nekaj sličnega, kakor se jim je že v Mandžuriji. Če Japonci dejansko izvedejo napovedano blokado kitajskih vod, se bodo incidenti nedvomno pojavljali vse bolj pogo-stoma. Glede na take primere je treba že sedaj računati na intervencijo mednarodnih pomorskih sil.
Tokio, 28. avgusta. AA. Japonski generalni štab v šanghaju razglaša, da so pr! letalskih izvidih pri poletu nad Punčanom, Tajčangom in Liunganom 26. avgusta zjutraj opazili na terenu, kjer se je takrat vozil angleški poslanik, več skupin kitajskih vojakov. Poročilo pravi dalje, da so japonska letala opazila, da prevažajo tod orožje v tovornih avtomobilih. To dejstvo dokazuje, da spadajo ti kraji v vojno področje.
Turnir v Skoplju
Novi mojster je Preinfalk
Skoplje, 29. avgusta, o. Danes je bilo odigrano zadnje kolo nacionalnega amaterskega šahovskega turnirja. 2e včeraj so odigrali prekinjene partije. Zmago in naslov jugoslovenskega šahovskega mojstra si je priboril Ljubljančan Preinfalk z 10 točkami, 2. do 5 mesto šorli, Bidič, Busek in Poljakov po 9, 6. Lešnik 8, 7. do 9. Jerman, Jonke, Popovič po 7 in pol* dočim so ostali brez nagrade Savič 7, Schwab 6, Prokopljevič 5, Carev in Mar-tinič 4 in pol, Hedži 1 in pol.
Spor z Ratignolom
Beograd, 29. avgusta, p. V pogodbi med našo državo in pariškim podjetjem Bati-gnolom je določeno, da rešuje spore razsodišče. Sedaj je imelo razsodišče priliko, da presoja v zadevi izsuševanja pančev-skega močvirja, pri kateri gre za vsoto 40 milijonov Din. Na prvem naroku je bila prečitana tožba družbe ter določen rok državi, da odgovori nanjo.
Minister dr. Korošec pri generalu Naumoviču
Beograd, 29. avgusta. AA. Notranji minister dr. Anton Korošec je opoldne po-setil poveljnika celokupne žandarmerije generala Jovana Naumovida, kr. ga je zadela pred kratkim huda avtomobilska nesreča.
Italijanski paviljon na Zagrebškem zboru
Rim, 28. avgusta. AA. Na Zagrebškem zboru je Italija prvič zastopana z razkošnim paviljonom. Pri otvoritvi zbora so bili navzoči italijanski poslanik, glavni konzul in trgovinski ataše. Ban savske banovine in predsednik sejma sta v svojih govorih podčrtala pomen italijanskega sodelovanja na sejmu in izrazila željo, naj bi se trgovinsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo v bodoče še lepše razvijalo v duhu gospodarskega dogovora med obema državama. Krajša govora sta imela italijanski poslanik Indelli, ki je italijanski paviljon otvoril, in glavni konzul Italije.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo, vremenska napoved: Bolj oblačno na Primorju m sploh v zapadnih krajih države, ponekod dež, po večini vedro v ostalih predelih, Temperatura »e bo Se nadalje dvignila.
»JUTRO« ponedeljska Izdaj®
Ponedeljek. 30. VIII. 1931
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 29. avgusta
Komarjeva nedelja! — Ni hudir, da ne bi bila lepa™ Dovolj se nam je letos že na-curljalo dežja ob nedeljah, da nebi enkrat bilo poštene izjeme, šiškarji so bili uslišani in njihovo žegnanje se je obneslo kar imenitno. Stare tradicije se obnavljajo in šiška je zdaj na komarjevo nedeljo spet tako privlačna in gostoljubna, kakor je bala v onih patriarhalnih časih daleč pred vojno. Cerkvene slovesnosti pri obnovljeni starinski cerkvi so privabile mnogo ljudi, domačinov in tujcev, ki so potem bili večji del povabljeni na bobe. Popoldne se je veselo oglašala muzika, zlasti je pela harmonika in kmalu so se splašili tudi veseli ljudje. Saj je vendar komarjeva nedelja samo ena v letu. Sokolsko društvo je privabilo na svoje letno telovadišče lepo število občinstva, ki je z zanimanjem in pohvalo sledilo nastopom telovadnih oddelkov ob spremljavi sokolske godbe s Tabora. Po nastopu se je razvila živahna zabava s plesom.
Nedelja je bila do prvih popoldanskih ur precej vroča soparna, potem pa se je ozračje nekoliko ohladilo. Precej izletnikov je danes že zarana pohitelo na deželo, popoldne so sledili v neprimerno večjem številu oni, ki jim je ljubljanska okolica najdražja. Gozdovje v okolici že polagoma dobiva čudovito pestre jesenske barve, zato postajajo izleti v prirodo tem mamljivejši. Razen kopališča Ilirije so tudi naše reke imele danes precej kopalcev.
Bože Erjavec je umrl
Do večera se v Ljubljani ni pripetilo prav nič posebnega. Policija je imela miren dan, reševalci tudi, bolnišnica ni sprejela dosti novih pacientov ali ponesrečencev. Saj je sobota bila črn dan. Nedeljsko »Jutro« je poleg drugih nesreč poročalo o usodnem padcu dijaka Boža Erjavca, ki se je ponesrečil pri Šmarju na Dolenjskem. Mlademu fantu žal vsa skrb zdravnikov v ljubljanski bolnišnici ni mogla oteti življenja. Izdihnil je v soboto zvečer. Božo Erjavec je bil sin prometnega uradnika g. Ludvika Eerjavca iz Kranja. Star je bil 17 let, obiskoval je kranjsko drž. realno gimnazijo. Bil je dober fant, nadarjen, pri vseh priljubljen. Hotel je še izkoristiti počitnice in se je v soboto odpeljal iz Kranja s kolesom na Dolenjsko, na Krko k
svojemu tovarišu. Na klancu pri Šmarju se je oprijel nekega tovornega avta, pa je v diru padel s kolesa in obležal krvaveč in nezavesten. Smrt mnogo obetajočega sina je skrušala njegove starše. Pogreb Boža Erjavca bo, danes, v ponedeljek, ob 15. iz bolnišnične mrtvašnice k Sv. Križu. Bridko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje!
Nastop Pavle Bergotove
Včeraj se je pripeljala v Ljubljano operna pevka gdčna Pavla Bergotova. Iz Istre
je doma, videla pa je že mnogo sveta, njena umetniška pot jo vodi zlasti po Italiji. Zadnje čase je pela v Bologni, Milanu, Rimu in drugih večjih italijanskih mestih. Pridobila si je velik sloves s svojim nenavadno obsežnim sopranom. Izvrstno šolana pevka je prikupna pojava, ki osvaja s svojim južnjaškim temperamentom. Navzlic uspehom, ki jih ima za seboj in ki ji odpirajo lepo bodočnost, je Pavla Bergotova skromna, vendar pa samozavestna umetnica. Prišla je v Jugoslavijo, da jo spoznamo in da pričnemo vrednotiti njen talent po zaslugi. V Ljubljani bo nastopila 10. septembra v frančiškanski dvorani. Potem jo bo pot vodila dalje v Zagreb in v Beograd.
Pavla Bergotova zmaguje obsežen repertoar. To nam bo v polni meri pokazala s svojim koncertom. Na sporedu so namreč same velike arije, čuli bomo arijo iz Bizetove opere »Ribiči biserov«, iz Pucci-nijeve velike opere »Turandot«, dalje iz Donizettijeve opere »Betty«, svoj kolina, turni sopran bo seveda posebno uveljavila v ariji iz Rossanijevega »Seviljskega brivca«. Zapela nam bo Schubertovo Se-renado, potem pa arijo iz Verdijeve opere »Rigoletto«. Ze vse te arije predstavljajo velik napor, ki ga bo pa pevka z lahkoto zmagala. Pa to je šele prvi del sporeda. V drugem delu sledi krasna arija Donizettijeve Lucije Lamermoorske, potem Stol-zov »Ples sreče« in Puccinijeva »Molitev« iz opere »Tosca«. Občinstvu bo prav posebno ugajala svetovno znana Gounodova »Ave Maria«, kateri bosta sledili še ariji iz Gatalanijeve opere »Wally« in iz Verdijeve opere »Traviata«. Pri klavirju bo Darko Zupanič. želimo mladi nadarjeni pevki v Ljubljani in na njeni nadaljni poti po Jugoslaviji poln uspeh.
Poljaki so želi navdušeno priznanje
Snoči so se odpeljali v Budimpešto in Prago
Ljubljana, 29. avg 1937.
Snoči so nastopni na Taboru gojenci in gojenke poljske v:soke šole za telesno vzgo-go iz Varšave, da prikažejo vsaj de! vzgojnih metod, ki jih znanstveno obdelujejo na svoji univerzi. Poljsko-jugoslovenski večet je gostom v čast priredil sprejemni odbor, ki je pripravil tudi ves ostali nairt nj;ho-vega bi .anja v naši sredi. Na zadnji postaji svojega potovanja po naši državi so se mogli uveriti, da nam je bilo ljubo, ko smo jih lahko sprejel', kakor slovanske brate in jih kot drage gos^e zadržali v svoji sredi vsaj dva. kratka dneva. Želeli smo jim že ob prvotno napovedanem prihodu povedati, da jih gostoljubna Ljubljana z veseljem pozdravlja, pa smo storili to, ko so prišli, sicer kasneje, a kljub temu z nič manjšo prisrčnostjo. — Sobotne' večerni nastop na Ta-boiu je otaegal predvsem plesno-glasbeni, skoro bi rekli strogo kulturno umetniški spored. Vsi nastopajoči so za svoje izvajanje želi nedeljeno pohvalo in navdušeno priznanje. Za svoje nastope, kjer nastopajo istočasno večje skupine, imajo doma v institutu precej večji oder, so se pa kljub temu znašL: in tudi skupinske plese izvedli brezhibno.
Po vkorakanju vseh nastopajočih skozi vso dvorano so se razvrstile na odru slikovite skupine narodnih noš iz več različnih poljskih pokrajin. Tako so nastopili obojni — članice in člani — v šlezkih, krakovskih in hudzurskih narodnih nošah v različnih sestavah. V njihovem institutu sta med drugim obvezna učna predmeta — četudi ima la visoka šola kot prvenstveni smoter naloge telesne vzgoje — petje in glasba, poleg čisto umetnostnih panog. Zato je tudi njihov mešani pevski zbor tako močan, da bi se kaj lahko enačil z marsikatero našo pevsko organizacijo. Pevski zbor CJ\VTa je zapel obe himni, jugoslovensko in poljsko. Takoj, ko so se polegli zadnji akordi lepe poljske himne ».Teszcze Polska nie zgi-nela«, ki tako močno sliči na vseslovansko »Hej Slovani«, je v imenu Sokolstva izrekel topel pozdrav starosta Sokola 1. br. inž. Ladislav Bevc.
Ljubljanska sokolska župa, ki se je poleg naših sportmh organizacij, mestne občine in Društva prijateljev poljskega naroda potrudila za bivanje gostov v Ljubljani, je ponosna, da more z njihovim obiskom vključiti v venec dosedanjih stikov s pripadniki bratskih slovanskih ns-odov nov, blesteč list, ki ji bo ostal v spominu trajne vrednosti. Inž. Bevc je po?elel ob zaključku svojega pozdrava, da bi bilo življenje dragih nam gostov srečno v srečni domovini in med srečnim narodom. Gostom je' bila nato poklonjena svilena jugoslovenska zastavica, njihov vodja, direktor šole polkovnik dr. Sigmund Gilemez pa je nato v zameno poklonil gostitljem zastavico z znaki CJ\VTa in se vidno presenečen zahvalil za vso pozornost in iskreno gostoljubje. Zagotovil je, da obhajajo od nas s tako prepričevalno dobrimi vtisi, da b? samo želeli oddolžiti se nam kot gostitelji doma v Varšavi.
Spored ostalega večera so razen vmesnega nastopa našega odličnega slovenskega vokalnega kvinteta, ki je občuteno odpel več Adamičevih pesmi, ;zpolnili predvsem gostje s svojimi pevskimi in plesnimi točkami. Spored je sicer obsegal ločene točke, so pa nastopi sledili povezano drug za drugim v oblik;' revije z menjajočimi se slika-kami. — Absolvent CJ\VTa Stepan Dmo-chowski je pred zborom recitiral odlomke iz »Zbirke narodnih motivov« Žeromske-ga, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado. Simbolično je bilo prikazano, kako si pesnik zamišlja življenje kmeta na vasi in ka-Ko pojmuje njegovo veselje in žalost, njegovo težko delo pa zopet oddih in sproščeno zabavo. Ko pride pesnik na vas, vse to sam doživi. Zbor simbolično v skupini de-klamira, nato zapoje in končno zapleše naroden ples. Ta »povezanka«, kakor se imenuje ves nastop, povezan iz več slik in sličic, je res živahno razgiban, ker slika kmeta najrazličnejših pokrajin poljske države. Sedaj je temperamentna in glasna — ples kr-akovjak — pa zopet bolj mirna — pri po-lonezi in šlezki — pa ves čas zelo pestra in I napeto zanimiva. —	'
Rudolf Badjura:
Plešivec m) ali Pleša ?
Pripomni? k razpravi »Antiharbarus (Piše dr. Jop. Tominšek): Sv. Uršula na Plešivcu«.
Plan. Vestnik 1937, štev. 7—8.
Nobena slovenska gora menda še ni delala toliko preglavice raznim piscem: kako bi jo bilo pravilno imenovati in pisati, kakor naš diani skrajnik Vzhodnih Karavank, ponosna kopa Plešivca m^d Slovenjem Gradcem. Gu-štanjem in mežiško Črno.
Kar sedem imen so ji že po nepotrebnem naprtili in sicer: Goro sv. Uršule, Sv. Uršulo, Sv. Uršulsko goro, Uršljo goro, povrh 5e banalno Ure ko goro in Urši no goro ter Plešo. dočim so na prvotno pristno domače ime Plešivec pozabili ali pa to ime iz raznih vzrokov prav do letos odrivali in prezirali.
Dolgoletna ta zmeda nam res ni bila potrebna!
L. 1925 sem izdal vodnik »Pohorje«. V njem sem postavil po dobrem preudarku ime Plešivec na prvo mesto ter izrecno poudaril pod črto na ta »pristni prvotni narodni naziv«.
Uredniku Planinskega Vestnika pa ime Plešivec tedaj nikakor še ni bilo všeč. V oceni vodnika »Pohorje« (Pl. V. 1925) je pripomnil: »Moja (sel. urednikova) poizvedovanja pri okoličanih so dognala, da se je gora prvotno imenovala Pleša (podčrtalo uredništvo); to ime naj bi se udomačilo«.
Videč, kako dela uredništvo Planinskega Vestnika krivico Plešivcu, ko hoče ime »Plešo« kot kolektivno ime za vso goro s svojim vplivom izsiliti, sem takrat spisal za Pl. V. razpravico »Plešivec 1696 m ali Pleša?«, kjer sem navedel pet tehtnih razlogov, ki vsi jasno govore za rabo imena »Plešivec« in ne za Plešo. Uredništvo Pl. V. pa teh mojih vrstic kljub dani obljubi ni objavilo (po tej izkušnji seveda nobenih svojih člankov
nisem več ponujal Planin. Vestniku) ter je s tem hote ali nehote p r e p r e či 1 o, da se ni ta zadeva razčistila že tedaj pred 12. leti. In tako se je zmeda vedno bolj in bolj razpasla ter je, kakor priča članek v »Slov. Narodu« z dne 23. avgusta t. 1., tudi po naknadni sedanji, gori navedeni obravnavi v zadnjem letošnjem Pl. V. še ne mara biti konec.
Kakor me veseli, da je uredništvo Pl. V. po dolgih 12. letih vendarle prišlo na moje in dalo Plešivcu zadoščenje, s tem, da je to ime postavilo sedaj na prvo in pravo mesto, tako mi ne ugaja, da pusti uredništvo Pl. V. v zaključnem stavku svoje razprave tudi danes še odprta vrata za kar štiri imena poleg Plešivca »za izbiro«.
Plešivec je res znamenita gora, toda zdi se mi, da niti njemu, niti nam tak »luksus (kar pet imen) ni prav nič potreben. Mnogo bolj umestno bi bilo, da se vendar enkrat in za vselej v našem turističnem slovstvu zedinimo kar samo za eno enotno ime i. s. Plešivec. Pristavimo mu vedno koto 1606 m ali pridevek »nad Slovenjem Gradcem« in stvar bo v redu, zamenjava izključena. Prav tako naj bi se preimenoval tudi Dom na Uršlji gori v »Dom na Plešivcu« in Mislinjska podružnica SPD naj zaradi tega kar mirno spi; orjaški Plešivec se zaradi te menjave prav gotovo ne bo — podrl ali zopet začel bruhati ognja in žvepla kakor nekdaj, Dom na Plešivcu pa, če bo oskrba dobra, ne to utrpel prav nobene škode.
Ko torej obhajamo slavje visokega priznanja dolgo zapostavljenega imena Plešivca v Pl. V., ne bo odveč, ako ob tej priliki še na tem mestu zberemo vse, tudi še n e-objavljene, marsikomu neznane dokaze v prilog Plešivcu ter razbistrimo obenem tudi naziv Pleše napram Plešivcu.
I. Najstarejši dokaz za Plešivec nam je zapisnik škofa Tomaža Hrena iz 1. 1599 oz. 1601, ki im emuje goro »mons Uršul amus sive Pleshivioc. Ql PL V. 1925 št lli »Ivan
S pesmijo in glasbo je prikazan ritem življenja poljskega kmeta, ki živi v gori drugače od onega v dolini. Ko vstopijo le-dekleta, vse seveda v narodnih nošah zapojejo: »Ne daleko jezera, devojka napasala goušara« (pasla goske), nato pa skupno s fanti nagajivo veselo: »Posejali Gurali ovas, od konca do konca«. — Pesnv Mažurov sledi nato burno pozdravljen in tudi s priznanjem toplo nagrajen najbolj znani popularni poljski ples — mazurka. — Celo slovensko vojaško so zapeli. Ono »oj ta vojaški boben«. Njihov neumorni mentor, naš jugoslovenski rojak Selimir Radovanovič, ki študira v CJ\VT-u in je tudi organiziral vso njihovo dolgo pot — od 5. t. m. skozi tri države Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo — jih je naučil poleg celotne državne himne še našo pesem. Hvala mu za tako uspešno propagando našega imena in naše pesmi na slovanskem severu, kj je s pravkar zaključenim obiskom bratov Poljakov vnovič utrdil medsebojne vezi, katere velja ohraniti, v slogi ojačiti in budno vzdrževati.
Večer na Taboru je bil zaključen s poljsko narodno pesmijo, nekako drugo himno: »Prva brigada«, nakar so dragi gostje ostali še nekaj časa na družabnem večeru v družbi svojih novih prijateljev in tovarišev.
Med odličnimi posestniki večera na Taboru je bil v zastopstvu g. divizijonarja brigadni general Dodič, dalje predstavniki vseh organizacij iz sprejemnega odbora, tako Sokolstva, vseh športnih klubov in instanc, poljski konzul dr. Štele, predsednik društva prijateljev Poljske, načelnik dr. Mole, za ZKD predsednik Jeran in še številni drugi. Dvorana je bila do kraja polna in je tudi razpoloženje bilo zelo živahno in bratsko prisrčno.
Slušatelji in slušateljice CAVTa so si v teku nedelje, ko so se ostali v Ljubljani, ogledali več zanimivosti našega mesta. Poklonili so se Prešernu, prijatelju njihovega rojaka Korytka, dalje pred spomenikom kralja Petra I., ogledali si univerzo, muzej in seveda lepote našega Tivolija. Popoldne so si ogledali še film o Planici, ki jim ga je predvajal g. Joso Goreč, nato pa so s« za. slovo vnovič podali v kopališče SK Ilirije, ki jim je radevolje dovolila kopanje v svojem bazenu.
Zvečer ob 22.01 so s:mpatični poljski gostje zapustili Ljubljano. Vračajo se preko Budimpešte in nato Češkoslovaške domov, upamo, da res s takšnimi vtisi, kakršne smo jim želeli doživeti.
Obup hišnika
Celje, 29. avgusta
Okrog 12.30 se je v kolarnici v Gregorčičevi ulici št. 5 obesil 35-letni hišnik Martin Vengur-% ki je bdi zaposlen tudi kot zidar v mestni plinarni. Našli so ga takoj in pozvali rr sstnega fizika dr. Podpečana, ki js mogel ugotoviti samo še smrt Ven-gust je izvršil samomor v hipni duševni zmedenosti.
PROFESORSKA
»Tone Jazbec, k tabli!«
Ves razred v en »las: »Tone Jazbec manjka!«
»Mir. Naj to Tone Jazbec sam pove!«
PREDNOST
To ni bil njun prvi spor. Nasprotno, že marsikdaj je moral ubogi Dreta požreti kakšno gorko. Danes se je spet zlila nanj ploha očitkov.
»Da.' da,« jadikuje njegova žena, »od dneva do dneva bolj opažam, da ti nič ne pomenim. Še pipo imaš rajši od mene.«
»Prav utegneš imeti,« odvrne Dreta, »in povedal ti bom tudi, zakaj.«
»Zakaj?«
»Pipi lahko odvijem ustnik, tebi pa ne!«
KAKOR STARI
Mati da sinčku dva dinarja, da si kaj kupi v slaščičarni. Otrok se niti ne zahvali.
»Ali ne veš,« ga opozori mati, »kaj moraš reči? Kako pa rečem jaz očetu, ka-dar-mi da denar?«
»Kaj, — tako malo?«
POTRDILO
»Pravite, da ste zlato uro oddali takoj, ko ste jo našli? Ali lahko pokažete kakšno potrdilo?«
»Da, — zastavni listek!«
VZROK
»Kako nezaupni ste, Porenta! Neprestano gledate na obešalnik, ali je vaš površnik še tam. Vidite, jaz svojega še pogledam ne.«
»Saj ga tudi ne bi mogli. Pred pol ure ga je nekdo odnesel.«
Jurko. Cerkev sv. Uršule (na Plešivcu ali
II. pisani dokaz, da se je gora imenovala
II.	Pisani do*az, da se je gora imenovala Plešivec in da je bil ta izraz do nedavnega še živ, a se je pozneje bolj zanemarjal, nam izpričuje knjiga Matice Slovenske »Slovenski Štajer« iz 1. 186« in sicer na strani 86., sedma vrsta v poglavju II. Zemljoznanske razmere ali geognozija (spisal Ivan 2uža)< iz kojih je sestavljena tudi gora Plešivec inače po oerkvi sv. Uršule poznata«.
III.	dokaz. — Na vzhodni strani Plešivca se steza gorski hrbet, zaznamovan v stari avstr. speciaJki 1:75.000 s koto >1411« in s spačenim okrajšanim imenom »Kapa« v novi naši specialki 1:100.000 pa (po moji intervenciji) že s pravilnim lepiim starim domačim nazivom Plešivička kopa.
Lahko mi verjamete, da si tega imena nisem jaz izmislil. Leta 1924 namreč, ko sem prvič obdeloval tudi kraje okrog Plešivca in sestavljal Vodnik po Pohorju, niti iz dale ka nisem mogel slutiti, da se bomo tudi za Plešivec kdaj preklali. Ime Plesivčka kopa je še živo; o tem se vsakdo lahko sam prepriča. Zapisal sem si ga, kakor sera ga slišal iz ust ljudstva in sicer na več krajih o priliki prve poti od Dolarja nad Kotljami proti Slovenjem Gradcu in potem tudi na drugi strani te gore. Ime Plešivčka kopa jasno kaže. da je dobila ta sosedna gora ime po Plešivcu. Ce bi ne bilo Plešivca in bi bilo med ljudstvom v rabi bolj ime »Pleša«, bi torej Plešivčka kopa nikdar ne nosila tega imena, temveč morda »Plelina kopa« ali kako drugače.
IV.	dokaz. — Na jugovzhodni strani pod Plešivcem, pod zinano kmetijo Ščsernika, stoji starodavna, nekdaj ena najimovitejših kmetij Plešivčnik, označena na avstr. specialki 1:75.000 s spakedranim imernom »Ple-sučnik«. Tudi ta kmetija je dobila torej ime po gori Plešivcu in ne po Pleši, ker bi se v nasprotnem primeru utegnilo zvati posestvo morda »Plešnik« ali kako drugače.
Iz navedenega torej dedi, da je bilo fe-
Velik dogodek
bo za Slovence pa tudi za vso ostalo Jugoslavijo novinarska razstava, ki bo otvorjena v sredo, 1. septembra. Obiskalo jo bo, kar priča veliko zanimanje, ki vlada za to veliko narodno kulturno prireditev, rekordno število naših ljudi, pa tudi iz tujine je prijavljenih že mnogo uglednih gostov. V teh dneh bo zanimanje za naše časopisje naraslo do vrhunca. Zato je dolžnost nas vseh, da po močeh sodelujemo. Upravičena je
zahteva, da sodelujejo: naša trgovina, obrt In industrija
Sodelujejo naj na ta način, da predstavijo svoje tvrdke z oglasi v »Jutru gostom iz tujine in vsemu našemu ljudstvu. Omogočite velesejmskim številkam »Jutra« res polno praznično obeležje!
Za to boste nedvomno deležni trajnih trgovskih uspehov. Oglasi »Jutra« bodo v teh dneh govorili rekordnemu številu bralcev »Jutra«. Tej upravičeni zahtevi bodo naši zavedni pridobitniki zadostili tem rajši, ker je jesenska kupčijska sezija pred durmi. Koristili bodo naši, a najbolj pa svoji stvari.
Prva razstavna številka „Jutra" bo izšla v sredo, dne 1. septembra, na pomnoženih straneh v veliki nakladi in z zanimivo, prav za to priliko pridobljeno vsebino, ki bo za vsakogar močno zanimiva. Oglase za to prvo razstavno številko „Jutra" blagovoliti naročiti že v ponedeljek, najkasneje pa v torek dopoldne. Priporočamo, da tudi za nadaljne razstavne številke „Jutra" naročite oglase pravočasno.
čez drn in strn...
Strel v zrak
Nekaj zelo zabavnega je sleherni ponedeljek »Jutrov« (op. ur.: besedo smo zapisali že s korekturo, v izvirniku stoji: »Ju-t rovi«) predal »Čez drn in strn«. Tako so sami krstili ta kotiček, ki je pri hiši na vso moč v čislih. Spretni »Jutrovi« (op. ur.: besedo smo zapisali že s korekturo, v izvirniku stoji: Jutrovi) uredniki se prekopicujejo čez drn in strn na vse pretege. Od velike vneme so jim že čisto izstopile oči. Zdaj samo buljijo nekam predse, še očal jim nobenih ni treba. Smolo pa imajo kljub temu, da jim pri kobacanju čez drn in strn pokajo kosti in rebra. Sam tiskovni škrat se je v »Jutrovi« lastni hiši zaklel, da ne bo dal miru, dokler jih pošteno ne bo zdelal prav v lastnem kotičku. Teh svojih sitnosti pa se seveda kotičkar (op. ur.-.besedo smo zapisali že s korekturo, v izvirniku stoji: kotičar) spretno izogiblje, jih ne vidi rad, kar molči ob njih. (»Slovenski dom«, 23. VIII.)
Mrtveca boš po glasu spoznal
Žoharja. za katerega so že ob 9. uri vedeli, da ni več živ, ker je takrat že z zadnjimi močmi prosil pomoči, so izkopali šele okrog 22. ure. (»Jutro«, ponedeljska izdata, 23. VIII.)
Športni &tll
V 29. minuti je prosti strel, ki ga izvaja Jug in se konča v kotu. Kot stislja Zem-Ijič, ki se pozneje spremeni v prosti strel. (»Jutro«, ponedeljska izdaja, 23. VIII.)
Po aretaciji patra Mayerja
Pater Rupert Mayer, duhovnik družbe Jezusove, je kot zdrav mož odšel v \>ojno in je v službi dušnega pastirstva tisočkrat postavljal svoje življenje v nevarnost, da je bratom v strelski črti mogel prinašati krep-čila svete vere. V zapornem ogriju je bil potem močno ranjen. (»Slovenec«, 24. VIII)
Viničarske knjižice pred izpitom
Za strokovno službo, kakor je viničarska, naj bi se z ah teval strokovni izpit... Take izkušnje naj se zahtevajo naknadno od vseh onih viničarskih knjižic, to je viničarjev, katerih službena doba še ni trajala nad pet let. (»Jutro«, 24. VIII.)
Izlet v zgodovino
Največjo starost doživljajo v Jugoslaviji Banačani. Kljub temu je doživelo v zadnjih tisoč letih samo deset ljudi starost 150 let. Od teh je bil naranmost neverjetno star neki Tomas Karin, ki je živel 207 let. Rodil se je leta 1381. (takrat, ko je bila bitka na Kosovem polju,) in je umrl leta 1588. Pravijo, da je preživel 12 angleških kraljev. (»Slovenski dom«, 24, VIII.)
Bitka na Kosovem polju je bila v resnici leta 1389. Kako bomo verjeli še druge številke?
stitljivo gorsko ime Plešivec od nekdaj med ljudstvom v rabi in da je prevladovalo, saj je dalo i/me tako svoji sosedi Plašivčki kopi kakor kmetiji Plešivčniku. Ne gre torej tega imena omalovaževati in ga nadomeščati z drugimi imeni, kadar govorimo o o e 1 i go ri kot taki.
No, zdaj pa še, kako je s »Plešo«?
Razlaga, kakor jo navaja Pl. V. v svoji zadnji številki ni posrečena, kajti beseda »pleša«, naš ljudski terminus, »ni značilna za golo goro«, temveč le za točno omejen, prav poseben kos na gori! Pač pa je za vsakogar, ki se že dalje časa resneje in temeljiteje bavi z nabiranjem našega imenoslovne-ga gradiva, ta stvar čisto enostavna.
Ime Pleša ima na Plešivcu tudi svoj prav in Plešivca v mojih očeh prav nič ne pobija Kot detajlno ledinsko ime za en del vršine Plešivca, namreč za ono oblo ekalovito t e-m e vrh gore zgor cerkve sv. Uršule, je oznaka Pleša povsem na mestu, celo značilna in ne samo verjetna. Do tu se z gozdarjem Plešivčnikom popolnoma strinjam. Imenu Pleši torej v teh mejah ni prav nič ugovarjati, ga ne izpodbijati ter ga bomo kot naziv za ono posebno mesto, odkoder uživamo oni res sloviti razgled s Plešivca (ali celo za vso vršino z Domom, cerkvijo e>v. Uršule in romarskimi hišami vred) prav radi upoštevali, obdržali in čuvali, za celo goro, za vso kopo tolstega Plešivca pa seveda ne.
Pleša je lep domač terminus in nikakor ne tako redek, kakor nekateri domnevajo. Pod njim razume naš preprosti stari gorski pastir, kožar, črednik i. dr. navadno povsod v naših snežnikih: kako pusto, rodo mesto, peščeno ravnobo ali plan skalnat prostor, vrh glave kake gore ali hriba, včasih, pa le redko, tudi detaljl v kaki rebri (n. pr. VeL Kozjč nad'Zidanim mostom).
V mnogih primerih na zemljevidih eo nam ime Plešo žal pokvarili v »Pleš«. Avstro-ogroki. našega jezika nevešči m&per je nam rež dišal pastirja reči t dialekta »Na pMT«
Eksemplar na velesejmn
Na velesejmu bo v misijonskem paviljonu G posebna privlačnost pravi bengalski kraljevski tiger, ki je bil ustreljen leta 1935. v Teraju pod Himalajo... Naš eksemplar je izredno velik, meri 3.20 metrov, s strašnim zobovjem in demonskim pogledom ter mu je naš dvorni eksemplar g. Herfort dal tako obliko, da bo vzbujal splošno pozornost. Prav goto\>o nima para v vsej Jugoslaviji. (»Jutro«, 27. VIII )
■ Koncert in koncentracija Kadar je Donizetti obdeloval kakšno glasbeno domislico v svoji glavi, je imel navado, da je strmel vztrajno v kakšen predmet. kakor da bi se mogel s tem bolje kon-certirati. (»Jutro«, 27. VIII.)
Včasih ie škrat iz tiskar-s kar duhovit. napako gre iskat naravnost v stroko, ki je na dnevnem redu.
Pclltičiii siii Gla\mo glasilo JRZ »Samouprava« piee. Čim bolj se širijo glasovi o padcu vlade dr. Stojadinoviča. tem bolj se ona krepi in širi. (»Slovenec«, 28. VIII.)
Eksplozija iz neznanih razlogov Barvtč je že spal. Sv?tila pa je petrofej-ska svetilka, ki je pojemala. Brat-vojak je od\il svetilko in hotel pri'iti novega i ?tro-leja. Ko je vlival v svetilko petrolej, je mahoma ln iz neznanega vzroka nastala eksplozija. Petrolej se je vžgal. (»Slovenski dom,« 28. VIII.)
Se ena nesreča iz neznanega vzroka Lov na plavice je dalmatinske ribiče to-di včeraj neprijetno presenetil, ravno tako kakor pri vseh letošnjih lovih ... Lov je bil še mnogo slabši kakor vsi dosedanji. To dejstvo ni prineslo malo skrbi dalmatinskim ribičem. Temu primerno je tudi na trgu. kjer je sicer veliko povpraševanje po letnih ribah, ki se iz neznanega vzroka letos kar ne puste loviti. (»Slovenski dom«. 28. VIII.)
— Kra —
ZDRAVILIŠČE
Radio — Therma, Laško.
Radioaktivne termalne kopeli (37.5 C). — Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Znižale cene
od 1. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!
in je vrisal ime Pleš; mestni izletniki, ki ne vedo, kaj to pomeni, pa potem govore: »Bili smo na Plešu, ali s Pleša smo prišli«.
Pleša v naših gorah torej ni nič nenavadnega kot ne na glavah pri ljudeh in prav gotovo je tudi Pleša na Plešivcu prav staro in upravičeno ime.
Ea bi pa seveda po Pleši goro Plešivei-preimenovali ter pisali in govorili »Pleša i i nič drugače« kakor to želi gozdar Pleši.č-nik izpod cerkve sv. Uršule na Plešivcu v gori navedenem »Slov. Narodu«, to nikakor ne bi bilo pravilno.
V slovenskem gorskem svetu poznamo poleg Plešivca 1696 nič koliko glav, kop in vrhov, katerih višina (vrhnja mesta, prostor) se povsem drugače imenuje nego vsa gora. ves kup, vsa gmota gore. Naj navedem nekaj primerov.
Vnšina vsem jugoslovenskim turistom dobro znane Visoke Golice v Karavankah, torej planja, mesto, kjer stoji triangulacijska koza in Kadilnikova koča, je znana domačinom pod ledinskim imenom »Ecnjarica«, na pleši Trupejevega poldna je »Kresišče«, vrhnja planja na Kleku poleg Golic ima ime »Deska«, vrhnja raven na vratih Rožci med Hruškim Vel. vrhom in Klekom je znana pod imenom »Ležar, najvišja glava Krima nad Ljubljanskim Barjem se imenuje »Turen«, glavni vršiček sredi vršine Olševe vejo »Goveščat, iz vršine Vel. Radohe moli vršiček ».lezera« itd. itd.
Ali naj torej zaradi teh detajlnih, na majhen prostor omejenih 1 e d i n s k i h imen premečem vsa naša gorska imena ter prekrstim Visoko Golico v Konjarioo, Tru-pejevo Doldne v Kresišče, Klek v DesKo, Rožco v Ležo, Krim v Turn, Olševo v Go-vešco in Veliko Radoho v Jezero? To vendar nikakor ne gre! Turisti bi me kamenjali in po pravici, če bi to storil.
Po tem takem rabimo torej iime Plešivec za v e s kup gore, ime Plešo pa za razgledi-ftče na gol javi zgor cerkve in Doma na Pte* Si ven fa tako bo najbolj prav.
»JUTRO« ponedeljska tedaj«
9
Pone3eHe£ 30. STIL 1937.

J>rugi neuspeh ^juUjane ff
Zagreb Ljubljani ne da tačk - Tačke so dobili Gradjanski, Hašk, BSK, Concordia in
Bask — Gradjanski čvrsto vodi
Drugo kolo prvenstvene borbe naših li* gašev je za nami. 20 točk je bilo do sedaj oddanih, a žalibog zastopnik Ljubljane ji ostal brez njih. To še ne bi bilo tako žalostno, ker je ljubljansko moštvo svoji prvi tekmi odigralo na tujem terenu. Bolj vznemirljivo je, da je goldiferenca ljubljanskega moštva že sedaj visoko negativna. V tem ga prekaša samo še Jedinstvo, ki je na zadnjem mestu, a pred njim na predzadnjem pa je Ljubljana.
Kakor se zdi, se je Ljubljana v tekmi proti Hašku poslužila napačne taktike, zaradi cesar je tudi izgubila tekmo s par forfait rezultatom. Hašk, ki je lani precej dolgo bil v spodnjem delu tabele, se je danes s petega mesta dvignil kar na drugo mesto.
Druga zagrebška tekma je prinesla pričakovano zmago, in to precej visoko državnemu prvaku Gradjanskemu. »Purger-ji« so se močno usidrali na čelu tabele in je njihov koeficient zelo visok. Concordia si je že v prvi tekmi priborila dve točki 'n ranžira pred Slavijo na sedmem mestu.
Največje presenečenje je bila zmaga Baska nad Jugoslavijo, ki jo smatramo za enega najresnejših kandidatov za državno prvenstvo. Bask se je s to zmago opomogel s 6. na 5. mesto, Jugoslavija pa je se daj tretja po vrsti. Dosedanje drugo mesto je morala prepustiti Hašku.
V drugi beograjski tekmi je seveda zma-
gal BSK nad Jedinstvom, vendar pa izkupiček golov ni previsok. BSK si je priboril prvi točki ter skočil za eno mesto. Jedinstvo je ostalo zadnje.
Sarajevska Slavija je včeraj s svojo zmago nad Hajdukom, sicer na domačem terenu, pokazala, da jo njeni tovariši v ligi ne smejo podcenjevati in da bo kakor lan igrala dokaj vidno vlogo v prvenstvenem tekmovanju. Sedaj je sicer šele na osmem mestu, toda priborila si je proti močnemu nasprotniku prvi točki. Hajduk je zdrknil s tretjega na četrto mesto. Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski	2 2 0 0 11:1 4
Hašk	2 2 0 0 5:1 4
Jugoslavija	2 10 1 2:1 2
Hajduk	2 10 1 4:3 2
Bask	2 10 1 2:2 2
BSK	2 10 1 3:3 2
Concordia	2 10 1 5:7 2
Slavija	2 10 1 2:3 2
Ljubljana	2 0 0 2 2:7 0
Jedinstvo	2 0 0 2 0:8 0
Prihodnjo nedeljo, to je 5. septembrs ne bo Iigaškib tekem. Tretje kolo bo šel« 12. septembra in je spored tale: V Ljubljani: Ljubljana - Slavija, v Beogradu: BSK - Jugoslavija in Bask - Jedinstvo, v Zagrebu: Gradjanski - Hašk, v Splitu: Hajduk - Concordia.
Hašk: Ljubljana 3:0 (0:0)
Zagreb, 29. avgusta.
Na igrišču Concordie sta se danes popoldne vršili dve ligaški tekmi. Na prvi ie nastopila Ljubljana, toda tudi topot brez uspeha. Tekmama je prisostvovalo okoli 5.000 gledalcev.
Moštvi prvega srečanja sta se javili sodniku v naslednji postavi:
Hašk: 2mara — Golac, Konstantino-vič — Fink. Gajer, Pajevic — Hrubec, Kacijan, Kitrec. Hrovat, Penšič.
Ljubljana: Pogačnik — Jerman, Bertoncelj I — Slapar, Pupo, Žitnik I — Janežič, Lah, Pepček, Tičar, Žemljic.
Prvi polčas brez gola
Početni udarec ima Ljubljana in izvede napad po Pepčku, ki pa ni znal izkoristiti ugcdne prilike. Tudi Hašk je imel v naslednjih minutah več prilik, da zabije vodilni gol, toda njegovi napadi se končajo brez nevarnosti za Ljubljano. V 16. minuti zaradi nesporazuma ljubljanske obrambe kot proti Ljubljani. Iz katerega sledi prosti strel proti Hašku. V 20. minuti prosti strel proti Ljubljani, katerega lepo obrani Pogačnik. Nato prodor Zemljiča, toda žoga postane plen Haškove obrambe. V obrambi Ljubljane se odlikuje Bertoncelj I. Sledi prodor Hrubeca, ki lepo centrira pred gol Ljubljane, toda Slapar je na mestu in poda žogo svojemu vratarju. Moštvo gostov igra samo s tremi napadalci. Zvezi sta se umaknili v obrambo. Poteklo je že 30 minut, toda igra se prav za prav še ni razvila. Haškov napad stalno napada vrata Ljubljane, dvakrat celo po zaslugi sodnika, ki ni videl očitnih of sidov. Vratar Haška skoraj nima nobenega dela.
V	37. min. nevaren strel proti golu Ljubljane, toda Pogačnik v padcu odbije žogo v kot, ki pa ostane neizkoriščen. V 43. min. zopet kot proti Ljubljani, toda tudi ta ni prinesel uspeha Hašku, tako da je prvi polčas končal brez gola.
Prvi polčas je potekel v absolutni premoči Haška. Kljub temu pa njegova igra ni zadovoljila ter je zaradi defenzivne igre Ljubljane in zaradi neodločnosti Haškovih napadalcev, ostala brez uspeha.
Ljubljanski napad, ki je igral brez zvez, je bil raztrgan. Sploh vsa igra ni bila na posebni višini, zlasti ker je vročina vplivala na obe moštvi.
Po odmoru Jkar tri gole
V	drugem polčasu je Hitrec v 3. in 5. minuti oddal dva ostra strela, ki pa sta končala v avtu. Tudi v tem delu igre so igrali skoraj stalno pred golom Ljubljane. V 11. min. centrira desno krilo Haška pred gol Ljubljane. Pogačnik sicer starta na žogo, ki jo pa Kacijan preko njego\re glave pošlje v gol.
1 : O za Hašk
2e v 13. min. predložek Kacijana Horvatu, ki iz neposredne bližine poviša na
2	S O
V	naslednjih minutah brani Pogačnik nevarne strele Kacijana in Hitreca.
V	30. min. kot proti Ljubljani. Pogačnik s težavo odbije, nakar sledi prosti strel proti Ljubljani. Hašk je zopet pred golom gostov, toda njegov napad konca v avtu. V 34. min. odbije Pogačnik žogo po lepem napadu v polje. Igra se stalno na polovici gostov. Tičar je kmalu nato preigral krilce Haška, strelja z daljave 16 m, toda čez prečko. Nato sledi nevaren strel Janežiča. toda Žmara lepo brani. Hašk stalno nanada in iz enega teh napadov postavi Hitrec v 40. min. s strelom 7 daljave 16 m na
3	so
V	naslednjih minutah lepe kombinacije Hitrec - Kacijan. Kacijan ima. ko je stal sam pred golom," lepo priliko, toda strelja čez prečko.
Kako so igrali
Zmaga Haška je popolnoma zaslužena. Domačini so bili skoraj vso igro v absolutni terenski premoči. Najboljša igralca Haška sta bila Hitrec in Kacijan, deloma se je odlikoval tudi Gajer. Haškova obramba skoraj ni imela nobenega posla.
Pri Ljubljani je treba pohvaliti edi-nole Bertonclja I. in deloma Slaparja. Ostali igralci so predvedli enostavno igro s prodori na krilih. Vendar pa ta igra ni imela uspeha, ker Žemljic in Janežič nista bila na običajni višini. Sploh pa Ljubljana ni pokazala one borbenosti, kakršne so gledalci pri njej navajeni.
Sodnik g. Ružič iz Beograda je bil objektiven. Ni imel težkega posla, ker sta obe moštvi igrali fair.
Ka) pravi g. Peric
Po tekmi je vodja ljubljanskega moštva g. Mirko Peric izjavil naslednje: V prvem polčasu so naši igralci imeli dobro taktiko, v drugem pa ne, ker so samo branili. Potrebno bi bilo, da bi tudi napadali.
Gradjanski: Concordia 5: 1 (3:1)
Kot druga para sta nastopila Gradjanski in Concordia. Brez vsakih tež;v je zmagal državni prvak. Vodstvo je sicer v 10. min. dosegla Concordia po Rakarju, toda Gradjanskemu uspe Se v prvem polčasu zabiti tri gole. V 37. min. je Kokoto-vič lepo podal Lešniku, ki je izenačil, štiri minute pred polčasom je Smeliček dosegel vodstvo, tskoj nato pa je Antolko-vič povišal na 3:1.
V 21. min. drugega polčasa je Lešnik, ki je stal of side, dosegel četrti gol. Concordia je potem sicer imela več od igre, vendar pa je Brozovič dosegel končni rezultat 5 : 1 za Gradjanskega.
Sodil je g■ Mlinarič dobro.
Slavija: Hajduk
2:1 (1:1)
Sarajevo, 29. avgusta.
Za to tekmo je vladalo med sarajevskim občinstvom zelo veliko zanimanje. Prišlo je okoli 3000 oseb, ki so navdušeno sprejeli zmage domačih.
že v 3. min. je Slavija po krivdi čuliča dosegla vodstvo. V 20. min. je Hajduk iz gneče izenačil. Zmagovalni gol je Slavija zabila iz enajstmetrovke.
Pri Slaviji so se odlikovali Raljič, Vi-dovič in Zagorac pri Hajduku pa Maru-šič, Matošič in Bakotič. Pomlajeni napad Hajduka pa se ni izkazal.
Objektivno in dobro je sodil g. Višnjič
iz Zagreba.
Bask: Jugoslavija
1:0 (1:0)
Beograd, 29. avgusta.
. Na igrišču Jugoslavije se je zbralo 2000 gledalcev da prisostvujejo dvema Uga-škima tekmama. Prvo tekmo med Baskom in Jugoslavijo je sodil g. Vasa Stefano-vič.
Edini gol tekme je dosegel Bask v 35. min. po Spasojeviču. Nato se je Bask
umaknil v obrambo.
Ker je Bask igral tudi precej ostro in igro zavlačeval, da bi očuval zmago, je občinstvo začelo metati kamenje na igrišče, vendar pa ni b»l nihče zadet. Po tekmi so Bsskovci kar izginili, ker so se bal', nevolje občinstva.
BSKTjedinstvo
2:0 (1:0)
Tudi na drugi tekmi BSK in Jedinstvom je prišlo do incidentov Oba gola za BSK je dosegel Valjarevič, in sicer v 5. min. prvega in v 30. min. drugega polča-
jedinstvo je igralo zelo surovo, tako da je bil Valjarevič po drugem golu poškodovan.
Sodil je g. Mika Popovič.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Rraoturnir Korotana: Korotan: Grafika 2:1, Ljubljana II - Jadran 2:0, Ljub liana II : Korotan 1:0, Grafika : Jadran 0:0, Jadran : Korotan 2:0, Ljubljana 11 : Grafika 1:1. Pokal si je priborila Ljubljana. Gledalcev okoli 400. Na igrišču Mladike: Mara : Mladika 2:1 (0:1).	..
Maribor: Železničar komb. : Slavija Po-brežje 10.0 (5:0).
Celje: Olimp : Hrastnik 4:3 (0:0).
Tržič: Svoboda (Ljubljana) : SK Ljubelj
6:2 (3:1).	_ „„
Murska Sobota: SK Mura : Grazer FV 3:2 (1:1). Tekma je bila lepa in vseskozi fair. Mura je zasluženo zmagala. Rezultat ne odgovarja poteku, ker je bila Mura v vseh formacijah boljša. Njen napad je imei pred golom nasprotnika neverjetno smolo. Gostje so dosegli svoj drugi gol v 49. min., ker je sodnik sj. Turk podaljšal igro.
Praga: češkoslovaško prvenstvo je prineslo včeraj nekaj presenetljivih rezultatov. šleska Ostrava : Sparta 3 : 2, Kladno : Slavija 1 : 0, Prostjejov : Pardubice 5 :1, Nachod : židenice 3 : 1, Viktorija Plzen : Bratislava 4 :1, Viktorija žižkov : Plzen
3	:1.
Dunaj: Prvenstvo. V soboto: Simme-ring : Sportklub 3:3 (3 : 1). V nedeljo : Vienna : FAC2:2 (0:1). Rapid : FC VVien 5:0 (4:0), Austria : Favoritner AC 3 : 2 (2 : 1), Admira : Wacker 1:1 (0:1).
Budimpešta: Prvenstvo. Ferencvaros : Nemzeti 5 : 4, Budai : Torokves 6 : 0. Uj-pest : Kispest 8 : 1, Hungaria : Bocskai
4	: 0, Phobus : Sziirketaxi 2 : 2, Szeged : Gyor 4 :1.
Hermesove kolesarske dirke
Mariborčan Rozman najboljši dirkač — Organizacija
ni bila na višku
Zmagal je Kačič (H) sigurno pred Vrbko (Železničar, Zagreb). Izredno zanimiva je bila odločitev za prvi mesti. Rozman je v silnem finišu vodil do ravnice pred ciljem, tu ga je pa v prehodu zaneslo, kar je Trobec (H) dobro izkoristil in smuknil po notranjem robu mimo. 1 Trobec. 2. Rozman. 3. Kačič. 4. Vrbka. Hermes je s tem dobil v trajno last pokal me?ta.
Dirka juniorjev: 1. Pančur (S). 2. Premk (H), 3. Gregorič (H). Po predvožniah s po 3 krogi je prišlo v finale 8 dirkačev, ki «0 nato vozili 5 krogov. Premk je v zadnjem krogu sijajno potegnil in je še '5 m pred ciljem sigurno vodil, tu ga je pa na samem cilju za nekaj centimetrov prehitel Pančur, ki je že v predtekih briljiral s spuriom.
Dirka ciljev: Vozilo se je 20 krogov, vsak peti krog je bil cilj, ki se je ocenjeval po točkah" i.11 sicer za prvega o, za drugoplasi-ranega 4 itd. Najboljši je bil Rozman, ki je zmagal pri vseh ciljih s svojim spurtom, dočim so si bili ostali zelo izenačeni. 1. Rozman (Železničar, Maribor) 20 točk, 2. Močnik (S) 12, 3. Kačič (II) 10. 4. Vrbka (Žel. Zaereb) 10, 5. Gartner (Ljubljanica) 6.
Zasledovalna dirka: Tekmovali so juniorski pari v dveh skupinah. Naenkrat 90 startali štirje pari, vsak na nasprotni strani dolžine in širine dirkališča. Vozili so tO kroeov, pri čemer je odločal najboljši čas. 1. Premk-Gregorič (oba H) 6:37.6. 2. Podlo-sar-Bizil (oba Ljubljanica) 6:42, 3. Bratun-Kerenik (oba H) 6:44.6, 4. Pahor-Zajc (oba Hermes) 6:53.2.
IzloČevalna dirka: Nastopilo je 14 tekmovalcev, ki so morali voziti isto toliko krogov. Pri vsakem krogu je zadnji odpadel in so na koncu ostali Še štirje dirkači, ki so nato po mrtvem krogu vozili za place-
Hermes je priredil na svojem dirkališču v Šiški m?dklubske kolesarske dirke. Prireditev je bila po številu sodelujočih in občinstva dokaj dobro obiskana. Posamezne točke so se dovolj naglo vrstile druga za drugo, le za Obveščanje občinstva je bilo slabo poskrbljeno. Nameščen je bil sicer mikrofon, ki pa svoji nalogi ni zadostil.
Tudi sodniški zbor ni bil popolnoma na mestu, kajti se sicef ne bi moglo pripetili, da so sodniki pri zadnji točki, dirki s fin-giranim defektom, sami ovirali tekmovalce in celo s tem povzročili enemu od startu 10-čih, da je zares imel pravi defekt in s& tako najbrž spravili ob zasluženo zmago.
Kvalitetno je prireditev pokazala, da je Mariborčan Ro/man ne le na cesti, temveč tudi na dirkališču razred zase in ga drugi niti od daleč ne dosegajo. S svojim silnim spurtom je z lahkoto odločil vsako dirko zase in je uoravičeno postal ljubim«; občinstva. Od mlajših je v prvi vreti omeniti nadebudnega Pančurja (Sava), ki je svojim sovrstnikom pokazal, kaj se pravi spur-tati in je zmagoval z isto lahkoto kakor Rozman.
Tehničui rezultati so bili:
Dirka novincev: t. Podlogar (Ljubljana) 3:17, 2. Pančur (Sava) 3:17.2, 3. Petemel (Hermes) 3:17.6, 4. Vidigoj (H) 3:18. Tekmovalci so najprej vozili 3, v finalu pa o krogov. V zadnjem krogu je Podlogar nepričakovano potegnil in dobil toliko naskoka, da ga odlični Pančur ni mogel več dohiteti.
Dirka prvorazrednih: Izločilne dirke so izcimile četvorico, ki še je v dveh tekih borila za prva šilri mesta. Najprej sta nastopila oba drugoplasirana za 3. in 4. mesta
ment. 1. Rozman (Žel. M.), 1 Močnik (S),
3. Premk (H), 4. Stiberaik (S).
Damska dirka: Nastopili eo 4, ki so vozile 3 kroge. V poslednjem krogu je Sto-parjeva, ki je bila do tedaj tretja, spurtala na vodstvo in zmagala z velikim naskokom. 1. Zdenka Stopar 2:31.5, 2. Berta Friisch 2:32, 3. Anica Cermelj 2:32.6, 4. Fani Kaj-šek 2:33.6.
Dirka starin (nad 45 let): Nastopilo je 15 tekmovalcev, ki so vozili tri kroge s turnimi kolesi, vendar med njimi večina ni izpolnila predpisane starostne mere. Potek je bil zelo zabaven in je končno zmagal Vo-spernik pred Pečnikom.
Dirka 9 fingiranim defektom: Ta točka bi bila lahko najzanimivejša, če bi potekla v redu. Vozili so 2 kroga, morali so pa v pr-
vem na prostora 00 m do cfljsSe črte menjati rezervni tubolar na zadnjem kolesu in so po zamenjavi vozili še po6lednji krog. Odločevalo je seveda naglejše menjavanje. Velika večina je morala odstopiti, ker se je z izmenjavo preveč zakasnila. 1. Gregorič (H), 2. Gartner (Ljubljanica).
Prireditelji so za aameček dodali še dirko z motornim vodstvom. Nastopili so Gartner, Rozman, Kačič in Štirn. Gartner je vodil 10 krogov, ko ga je nato s silnim spurtom prehitel najprej Rozman in v naslednjem krogu še Kačič. Tu je iimel motor njegovega voditelja defekt, s čimer je Gartner odpadel. Zmagal je sigurno Rozman (na motorju Kavčič), 2. Stirn-Vrhnika (na motorju Žarko), 3. Kačič.
Jugoslavija vodi pred ČSR
Zrušenih je bilo več naših in češkoslovaških rekordov — Jugoslovenska štafeta 3 x 100 m mešano je plavala v času, boljšem od evropskega rekorda
Dubrovnik, 29. avgusta Snoči se je pred približno 3000 gledalci pričela proslava 151etnice Jugoslovenskega plavalnega saveza z reprezentančno plavalno tekmo med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Prireditvi 60 prisostvovali tudi ban zetske banovine Ivaneviševič, češkoslovaški konzul, drugi odiioniki in mnogo mednarodnega občinstva.
Ob 20.30 sla se pojavili obe plavalni reprezentanci, sprejeti z burnim odobravanjem. Godba je zaigrala obe državni himni. Sledili so pozdravi, nakar se je pričel spored. ki je prvi dan dal naslednje rezultate: ilK) m prosto moški; 1. Wilfan (J) 1:00.8, ■L Stakula (J) 1:01.8, 3. Feldos (ČSR) 1:03, 4. Frucht (ČSR) 1:03.6;
100 m prosto ženske: 1. Srainkova (ČSR) 1:11.9, (nov rekord), 2. Felemanova (CSR) 1:14. 3. Beara (J) 1:14.6, 4. Petrošič (J) 1:14.8;
200 m prsno moški: 1. Cerer (J) 2:52 (nov rekord), 2. Abeles (ČSR) 2:53.4 (nov rekord). 3. Erber (ČSR) 3:00.9, 4. Laskarin (J) 3:01.2;
100 m hrbtno ženske: 1. Bartulovič (J) 1:26 (nov rekord), 2. Karligova (ČSR) 1:26.6
8. Smolik (J) 1:27.4, 4. Lašovska (CSR) 1:34.6;
Obvezni skoki z deske: Naš Ziherl vodi z 3S.17 točke pred enim najboljših skakalcev Evrope Leickertom (CSR) 36.52, Ne-swadbom (CSR) 33.76 in Kordeličem (J) 33.13;
Štafeta 3x100 m mešano moški: 1. Jugosla vija (Ciganovič. Cerer, Wilfan) 3:24.6 (boljše od evropskega rekorda). Ciganovič je plaval hrbtnol :11.8. Cerer prsno 1:13.6. Wil-fan pa prosto 59.8. 2. ČSR (Baderle, Erber, Frucht) 3:37.6.
Štafeta 4x100 m prosto ženske: ČSR (Felemanova, Lašovska, Švajgentalova, Šramko-va) 5:06, (nov rekord), 2. Jugoslavija (Petrošič, Sidar, Dragič, Beara) 5:09.
Waterpolo: Jugoslavijo je zastopalo kompletno moštvo dubrovniškega Juga, ki je zmagalo s 4:3 (3:1). Sodil je g. Montpalotti z Dunaja.
V plavalnem dvoboja vodi torej Jngosla-vija z 31:27.
Prireditev se Je snoči ob 20.30 nadaljevala in bodo končni rezultati znani šele polno v nofi.
X
Maribor preko nedelje
Maribor, 29. avgusta Jasno nebo v ranih urah je marsikoga premotilo, da jo je mahnil na pohorske vrhove. Toda v teku dopoldneva se je nebo zastrlo in se je vsipal dežek, ki je pregnal nedeljsko konjunkturo in običajne nedeljske izletne ter razvedrilne račune. Tako so pač Mariborčani ostali po veČini doma, ali pa so zasedli javne lokale in kinematografe. Smola je tem večja, ker so že številne nedelje avgusta ta julija prekrižale Mariborčanom njihove nedeljske programe. Bilanca je za mariborske lastnike javiiih lokalov ugodna, pač pa tožijo lastniki številnih prelepih okoliških postojank in meljskohribskih kotlinah ta rebreh o izdatni škodi, ki je občutno prizadela njihove lastnike pri pripravah za čim odličnejšo in čim brezhibnejšo postrežbo.
Maribor spominu patriarha Varaave Ob številni udeležbi predstavnikov vseh krogov mariborskega prebivalstva je bdi danes dopoldne v tukajšnji pravoslavni kapeli 40 dnevni svečani parastos za pokojnim velikim patriarhom Varnavo. Mariborski pravoslavni so polnoštevilno prisostvovali parastosu, ki ga je opravil prota Simon Ivoševič. Navzočni so bili tudi zastopniki nacionalnih organizacij. Banovinska sadjarska razstava v Mariboru Snoči je bila konferenca mariborskih in okoliških sadjarjev v zvezi z organizacijo prve banovinske sadjarske razstave in sadnega sejma, ki ga bo priredilo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v času od 24. oktobra do 1. novembra 1.1. Svoje sodelovanje je doslej prijavilo nad 50 podružnic, pa tudi posamezni sadjarji. Sadjarska razstava bo nazorno pokazala napredek našega sadjarstva v zadnjih 15 letih. Na sadnem sejmu bodo v predpisanih zabojih vložene vagonske količine namiznega sadja. V dneh sadjarske razstave in sadnega sejma bo v Mariboru tudi sadjarski kongres.
Vlomilci, tatovi žeparJI V noči na nedeljo so vlomili v WelleJevo tvornico mesnih izdelkov v Košakih. Z vlo-
milci vred je izgtaPa večja količina klobas. Orožniki pa so kmalu nafili sled za storilcem in so v bližnjem gozdu iztaknili nekega 23-letnega Franca E., ki je vlom priznal in ki je dejal, da je izvršil vlom, ker da je bil lačen. Izdale pa so ga klobase. ki so jih našli pri njem.
Čudno dogodovščino so doživeli Avstrijci, ki so se pripeljali v avtobusu v Maribor ta ki so pustili avtobus na dvorišču pri Gambrinu. Ko so spet stopili v avtobus, so našli v njem spečega moškega. Pri njem je ležal nahrbtnik, napolnjen z raznimi predmeti. Stražnik je moškega odve-del na policijo, ker se je pač dognalo, da pripadajo predmeti, najdeni v njegovem nahrbtniku, Avstrijcem. Mož je 37-letni mehanikar Ivan R. s Koroške ceste, ki je pri zasliševanju dejal, da nima niti najmanjšega pojma o tem, kako so se dotični predmeti znaSll v njegovem nahrbtniku.
Tudi čevljarski mojster Franc Gabrovec iz Spodnega Brega pri Ptuju je imel svojo dogodovščino. Pojavil se Je pri njem mlajši moški, ki je Gabrovcu dejal, da bi ga brezplačno zaposlil vsaj za tri mesece, češ da mu ravno toliko manjka za izpolnitev učne dobe. Ko pa je Gabrovec šel v mesto in se čez čas vrnil, ni našel niti »vajenca« niti raznega orodja, obleke in perila v skupni vrednosti okoli 5000 dinarjev. Včeraj pa je Gabrovec prispel v Maribor ta je takoj spoznal svojega »vajenca«, katerega je dal takoj aretirati in v katerem so takoj spoznali 37-letnega Ivana Kocjana iz Velike Nedelje, ki je bil nedavno izpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je odsedeval večletno zaporno kazen.
Tudi žeparji so postali spet živahnejši. Pojavljajo se zlasti v vrvežu sobotnih trgov. žrtev je postala to pot kapetanova soproga Marija Pušelja, ki ji je neki že-par pri nakupovanju na trgu izmaknil denarnico, v kateri je bilo 300 din. Policija se trudi, da izsledi žeparja in da se zatrO nakane žeparske svojati, ki strahuje vsako soboto mariborske gospodinje.
Sandler ob grobu Pilsudskega
Varšava. 28. avgusta AA. (Pat) Švedski zunanji minister Sandler se je včeraj v spremstvu poljskega zunanjega ministra Becka ta uglednih poljskih in švedskih osebnosti poklonil v krakovskem Vaalu grobu maršala Pilsudskega ta položil nanj venec s švedsko trobojnico. Nato si je Sandler z ministrom Beckom ogledal Va-vel, kjer so grobnice poljskih kraljev.
Povečanje stalne
ameriške vojske
Wasliington, 29. avgusta AA. Državni podtajnik vojnega ministrstva Johnson je izjavil, da je treba dejansko stanje ameriške vojske povečati za 14.000 oficirjev ta 165.000 vojakov. Vsak ameriški državljan plača za vojsko oziroma za varnost države po 5 dolarjev. V Nemčija odpade na posameznika 8, na Japonskem ta v Italiji 14, v Angliji 15 ta v Franciji 23, v Rusiji pa 33 dolarjev.
Neobičajna letalska nesreča
Praga. 29. avgusta AA. Pri Kraljevem gradcu se je pripetila neverjetna letalska nesreča. Dve vojaški letali sta zadeli skupaj in v odboju treščili še v tretje letalo, ki je letelo v bližini. Vsi letalci so samo lažje poškodovani, vsa tri letala pa so popolnoma uničena.
Železniška nesreča v Nemčiji
Regensburg, 29. avgusta. AA. Na postaji Obertraublig je včeraj popoldne brei vlak Mainz-Dunaj zavozil v tovorni vlak. Več vagonov je bilo razbitih. Dva železničarja in neki potnik so bili teže, več drugih pa laže ranjenih.
Kupujte domače blago!
Aretacije poljskih kmetov
Varšava. 29. avgusta A A. Policija je zaprla 120 kmetov iz okolice Kielea in Lodza, ki jih doiže, da so s kamenjem in drugim orožjem napadli policijo, ko je hotela aretirati nekoliko stavknjočih.
Iz državne službe
Beograd, 29. avgusta p. Premeščeni so ▼ poštni službi višji poštni kontrolor Albin Leitgeb iz Rogatca v Celje, višji poštni kontrolor Tomaž Vidmar, s pošte Ljubljana 2. k pošti Ljubljana 1, višja poštna kontro-lorka Gabrijela Marušičeva s pošte Ljubljana 2 k pošti Ljubljana 1, manipulantka Mira Valantova iz Trbovelj v Litijo, manipulantka Josipina Čoševa iz Litije v Trbovlje II, manipulant Anton Tušek iz Celja v Rogatec. — Upokojen je Josip Halbblut, pomožni manipulant v 10. položajni skupini pri pošti Ljubljana 1.
Upokojen je Franc Supan, prometnik v 8. položajni skupini s tretjim poviškom plače pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Za kentraktualno uradnioo-lekarnarico je imenovana v splošni državni bolnišnici v Ljubljani mag. pharm. Marija Breščakova iz Ljubljane z mesečno plačo po 1.200 Din. — Za kontraktualnega uradnika-zdravnika i mesečno plačo 1.400 Din je imenovan pri splošni bolnišnici v Ljubljani zdravnik dr. Franc Debevec iz Ljubljane.
Podstrojevodja-zvaničnik Jože Gostič v ljubljanski kurilnici je imenovan za pomožnega prometnika v 10. položajni skupini z drugim periodičnim poviškom plače, za višje ga veterinarskega 6vetnika v 4. skupini 1. stopnje pri sreskem načelstvu v Celju Josip Stupar.
Višji davčni kontrolor v 6. položajni skupini Rudolf Žeslin je premeščen iz Škofje Loke v Ktfanj.
Prepovedan madžarski list
Beograd, 29. avgusta AA. Z odlokom zunanjega ministra z dne 25. avgusta je prepovedano uvažanje Usta >Korunk«, ki izhaja z madžarščini x Budimpešti
»JUTRO« poneHeUda fa&Jt =
žena v slovenskem novinarstvu
Nekaj profilov ob razstavi slovenskega novinarstva na ljubljanskem velesejmu
V Jugoslaviji se posveča časnikarskemu poklicu prav malo žena, saj je v Novinarskem udruženju vpisanih samo 16 članic, to je 2%%, Slovenki sta med temi le 2. Kot poklicni časnikarji se smatrajo samo oni, ki stalno sodelujejo pri velikih dnevnikih ali vsaj tednikih, so pogodbeno nastavljeni, prejemajo mesečno plačo ter je to delo njih edini poklic. Urednice naših ženskih listov in rubrik pa pripadajo drugim poklicem in izhajajo večinoma iz onih krogov, katerim so listi namenjeni. Gospodinje, gospodinjske pomočnice, babice, kmetice, delavke urejujejo in pišejo strokovne liste in predele; uradnice, učiteljice, profesorice pa urejujejo in pišejo ono čti-vo, ki je namenjeno splošnemu izobraževanju naše žene in socialno feministični vzgoji javnosti. Strokovno izobraženih novinark še nimamo, le ena — Vlasta Tancig — je dovršila v inozemstvu šolo za politične vede in časnikarstvo, a si le s težavo prebija pot v ta poklic. Urednice in sotrudnice naših ženskih listov in rubrik dobro poznajo potrebe čitateljic in imajo jasno začrtan program, zato vsi naši strokovni in društveni ženski listi lepo ustrezajo svojemu namenu in se lahko merijo s podobnimi listi večjih narodov, čeprav se morajo včasih obupno boriti za obstanek in jih vzdržuje pri življenju le požrtvovalni idealizem urednic in sotrud-nic.
Kje so vzroki tako nizkemu številu slovenskih — in tudi jugoslovenskih — poklicnih novinark? V prvi vrsti prav gotovo v zadostnem številu moških moči in v neenakopravnem položaju žene. Razen društvenih in strokovnih ženskih listov so vsi slovenski listi in revije v moških rokah; jugoslovenska žena nima še političnih pravic in ne sodeluje v politiki, nima še svojega javnega poprišča in ne potrebuje redne javne tribune, zato nima besede pri listih, ki so večinoma glasila političnih strank. Razvoj življenja se ne da zavreti in nedvomno bo tudi naši ženi prišel čas, ki jo bo poklical k javnemu, političnemu delu. Zato bi naše mlade intelektualke storile prav. če bi se začele zanimati tudi za novinarski poklic in se pripravljati nanj s strokovnim politično sociološkim izobraževanjem.
Čeprav še do danes skoro ne moremo govoriti o slovenski poklicni novinarki, so v zgodovini naše publicistike zabeležene kot najuspešnejše delavke štiri žene z obsežnim kulturnim obzorjem in redko žur-nalistično rutino: Zofka Kveder, Ivanka Klemenčič, Lojzka Štebi in Angela Vode. Nobena teh novinarskih sotrudnic nima strokovne žurnalistične izobrazbe, povzpele so se do tega uspeha le po prirojeni inteligenci, smotrenem samoizobraževanju in smislu za opazovanje resničnega življenja in ocenjevanje višjih vrednot Na razstavi slovenskega novinarstva bomo vsaj deloma lahko videli, koliko dela so izvršile te štiri žene na polju žurnalistike.
ZOFKA KVEDROVA
3e bila iz revne, priproste družine in se je s samo meščanskošolsko izobrazbo dvignila do vseučiliške slušateljice, največje slovenske pisateljice in novinarke. Njeno pisateljsko delo se je začelo 1. 1898. v Slovenki, Slovenskem Narodu, Edinosti, Ljubljanskem Zvonu, Domu in Svetu ter V Slovencu. Vsi ti listi so v devetih mesecih objavili nad 30 njenih črtic. Živela in študirala je v Ziirichu in Bernu, Mun-claenu in Pragi ter se s težavo preživljala le s honorarji. Zgodil se je čudež: lepo, nadarjeno, siromašno, a podjetno dekle s kranjskih hribov je kar čez noč postalo sotrudnica velikih nemških listov in se prerivalo skozi življenje z novinarskimi in literarnimi honorarji listov: Schweitz., Zii-richer Zeitung, Dokumente der Frauen, Universum, Bernerbund, Hauszeitung. Poleg tega je pošiljala še članke in novele domačim listom. Ko se je pozneje nastanila v Pragi, je sodelovala pri nemških in čeških listih ter je 1. 1907. prevzela uredništvo Domačega Prijatelja, ki ga je izdajala Slovencem Vydrova tovarna kot reklamno glasilo za svoj kavni izdelek. Ker je v tem listu Kvedrova sama največ pisala in je list prihajal kot nagrada Vydro-vim odjemalkam v roke mnogoštevilnim slovenskim ženam po kmetih in po mestih ter je Zofka z veseljem sprejemala začet-
ne prispevke mladih ženskih talentov, ima to reklamno glasilo za našo ženo pomen ženskega lista. Vsebina je bila kaj pestra, zanimiva je bila zlasti Listnica uredništva, kjer je Zofka z literarnim okusom in hudomušno duhovitostjo z božanjem in bičem vzgajala ženske in moške talente.
L. 1917. je. začela v Zagrebu izdajati »Ženski Svijet«, ki ga je po prevratu preimenovala v »Jugoslovensko Zeno«. Kot lastnica in neodvisna urednica je dala Zofka listu velik duhovni razmah in je odkrito in neizprosno posegala v vse rane in potrebe ženskega življenja ter je dvignila list do take višine, da se še danes težko meri z njim kaka druga jugoslovenska ženska revija. Več let je tudi urejevala in večinoma tudi pisala tedensko prilogo »Agramer Tagblatta« Frauenzeitung.
Kvedrova je bila kot novinarka vedno odkrita, značajna feministka, dala je najvažnejši ženski donesek slovenskemu leposlovju in časopisju in se je tudi v veliki meri oddolžila zahtevam časa, ki je takrat slovensko zavest revolucionarno dvigal do jugoslovenske politične in kulturne razgledanosti. Vzgajala je našo inteligenco v ženskem in socialnem gledanju ter se častno izkazala tudi pri novinarskem delu izven svoje domovine.
IVANKA KLEMENClCEVA
je do danes edina Slovenka, ki si je po notranji nujnosti izvolila novinarstvo za svoj edini poklic in je v naši državi edina novinarka, ki ima strokovni naslov »urednica«. Kot mlado dekle je prevzela uredništvo prvega ženskega lista »Slovenka«, ki je izhajala v Trstu in je imela za prvo urednico Marico Bartolovo. Klemenčičeva je delala v uredništvu »Slovenca« 25 let kot vsestransko uporabna moč. Pisala je članke, nešteto temeljitih uvodnikov, urejevala določene rubrike in pomagala drugim uredniškim tovarišem, kadarkoli so se v zadregi zatekali k njej. S primeroma tako šolsko izobrazbo kakor Kvedrova se je Klemenčič-Anžičeva že v dekliških letih zanimala za kulturne pojave svoje dobe in je ob navdušenju nad dr. Krekovimi socialnimi spisi in govori napisala nekaj člankov za politične liste, ko še ni bila stara 20 let. Ze takrat je spoznala, da je tudi žensko vprašanje važna sestavina socialnega problema. Pod uredništvom Ivanke Klemenčičeve se je »Slovenka« dvigala od meseca do meseca, v njen krog so stopili poleg razboritih sotrudnic Marice Bartolove še predstavniki najmodernejših socialnih in literarnih smeri: Kristan, dr. Lončar, dr. Dermota, dr. Prijatelj, dr. J. Tominšek, Cankar, Zupančič. Umevno je, da je bilo tako naprednemu listu življenje v slovenski reakcionarnosti nemogoče. Po šestih letih je tržaška »Slovenka« prenehala. Klemenčičeva jo je skušala obnoviti še enkrat: takoj po prevratu je začela v Ljubljani izdajati »Slovenko II«, toda le v nekoliko številkah. Odslej se je Klemenčičeva posvetila zgolj novinarskemu delu pri »Slovencu«, dasi je včasih napisala tudi kaj za »Ženski Svet«. »Ženski Pokret«, »Socialno Misel« in berlinsko »Die Frau«. Pri vsem svojem novinarskem delu se je poglabljala v tekoča življenjska vprašanja in je vedno skušala zbuditi in uveljaviti tisto stran žene, ki se imenuje človečnost in ki je utemeljena v njeni človeški prirodi in etiki ter se lahko razodeva pod katerimkoli svetovnim nazorom. Posebno težko in odgovorno novinarsko delo je imela Klemenčičeva med vojno. Z razsodnim uredniškim peresom je vedno skušala omejiti vse, kar je dihalo sovraštvo proti Slovanom in njih zaveznikom; prikrito je vsaj med vrstami osvetljevala tisto resnico in slovansko težnjo, katero so zatemnje-vala uradna poročila in smernice, ki so določale ton strankinemu časopisju.
LOJZKA STEBIJEVA
Iz podobnega vira kakor feminizem in novinarstvo Ivanke Klemenčičeve, to je iz socializma, se je rodilo tudi feministično in novinarsko delo Lojze Štebijeve, idejne voditeljice ženskega gibanja v Jugoslaviji. Tudi Štebijeva je kmalu spoznala, da je žensko vprašanje le del splošnega socialnega problema in ga je zato treba reševati le v zvezi z drugimi socialnimi pojavi. Prirojen organizatoričen talent in močna
zavest duhovne svobode sta usposobila Štebijevo za tako novinarsko mesto, kjer je lahko dajala smernice splošnim aktualnim socialnim pokretom, ki so bili do takrat in so še danes skoro izključno v območju moškega dela.
L. 1912. je stopila Štebijeva v uredništvo socialno demokratičnega dnevnika »Zarja«. Ko je po dveh letih Zarja postala tednik, je bila Štebijeva edina in popolnoma samostojna urednica tega lista. Bila je poročevalka za občinski odbor in deželni zbor ter je pisala temeljite uvodne članke. Istočasno je urejala »Tobačnega delavca«, glasilo Zveze tobačnik delavk in delavcev, ter socialsitični »Ženski List«, ki je pa kmalu propadel ob pomanjkanju poštenega idealizma za žensko stvar v stranki. Štebijeva je nekaj časa urejevala tudi strokovni list »Železničar« in politični list »Naprej«, uradniški strokovni list »Naš Glas« in socialistično revijo »Demokracijo«, kjer je poleg uvodnikov pisala tudi članke o ženskem vprašanju. Deset let urejuje že »Ženski Pokret«, ki prinaša slovensko in srbskohrvatsko pisane feministične razprave in poročila. Poleg tega obsežnega uredniškega dela je bila Štebijeva skoraj pri vsakem listu tudi glavna sotrudnica in jim je dajaal vodilne smernice. Štebijeva je tudi avtorica mnogih člankov po raznih drugih listih in revijah ter je spisala več brošur, ki obravnavajo cilje in metodo ženskega dela. Vsako delo opravlja z največjo vestnostjo, nekompro-misno in z zavestjo popolne moralne odgovornosti. V dobi avstrijske cenzure je doživela Štebijeva mnogo težkih dni, toda vdala se ni nikdar. Njeno novinarsko delo je bilo dobilo zasluženo priznanje v stranki sami, saj so zaupavali njenim rokam vodstvo svojih glasil, danes pa jo visoko ceni tudi jugoslovensko organizirano žen-stvo.
ANGELA VODETOVA
Vodetova je začela novinarsko delo v »Ženskem Svetu«. Njeni članki o ženi v najrazličnejših položajih, pa ocene knjig in gledaliških predstav so se odlikovale po močnem sociološkem pogledu, jasnem pojmovanju in poljudem slogu. Kakor vsaka močna osebnost ima tudi Vodetova ustaljen življenjski nazor, ki jo usposablja za razsodno opazovalko življenjskih in duhovnih dogajanj družbe in poedinca, in izrazito etično zavest, ki usmerja njeno delo vedno na tista pota, ki vodijo k pomoči posamezniku prav tako kakor k ob-čestvenim ciljem. Ko se je ljubljanskemu »Ženskemu Pokretu« posrečilo, da je »Jutro« odprlo v ponedeljski izdaji posebno rubriko za feministične članke, je prevzela oskrbovanje tega predela Vodetova. Po zaslugi njenih številnih jasno smotrnih člankov in predavanj se današnja slovenska žena zaveda svojega mesta v družini, poklicu in javnosti ter spoznava svojo pot, zlasti mladina, ki se usmerja k širšemu socialnemu pojmovanju osebnega in obče-stvenega življenja. Vodetova je spisala tudi mnogo člankov v druge liste ter knjigo »Zena v današnji družbi«, ki predstavlja sintezo njenih razprav, člankov in predavanj ter je edina knjiga te vrste v Jugoslaviji.
Poleg teh štirih glavnih novinark zavzema posebno mesto tudi Minka Martelanc, ki je poleg Klemenčičeve druga članica ljubljanske sekcije Novinarskega udruže-nja. Urejevala in pisala je žensko stran »Jugoslovana« in pošiljala prispevke v druge liste. Njena največja zasluga pa je na polju modne publicistike. Z modno prilogo, krojno in vzorčno polo »Ženskega Sveta« je prva odprla Slovenkam pogled in pot v to stroko. Vodila jo je lepa misel, da bi se s tem naša žena osvobodila tujega vpliva, tujih modnih in vzorčnih listov ter bi se uveljavila domača sposobnost. Kmalu pa je spoznala, da je boj proti tej mednarodni orientaciji žene malo uspešen, in se je omejila na snov, s katero obvešča čitateljice o splošnem modnem stanju ter uči šivanja in ročnih del zlasti one žene, ki morajo same šivati. S tem svojim prekoristnim publicističnim delom je Martelančeva vzgojila marsikateri naši ženi okus, spretnost in zmisel za narodni vez ter ji tudi gospodarsko pomagala.
Pavla Hočevarjeva
Glavna ulica mesta Sidneya v Avstraliji okrog leta 1840., ko se je godilo dejanje^ ki tvori vsebino filma »K novim obalam«
Teden dni filma
»Briljanti«. Za novi Ufin zvočni film »Briljanti« je manuskript že davno gotov in so s snemanjem nedavno pričeli. Glavno žensko vlogo igra Hansi Knoteck, moško pa Viktor Staal.
Hermina Zieglerjeva in Hilda Schneider-jeva sta angažirani za film »Dvakrat v postelji z baldahimom«. Film je napravljen po Drejerjevem romanu.
»Molk v gozdu« je naslov filmu, ki so ga v Berlinu napravili po romanu Ludvika Ganghoferja. Glavne vloge igrajo Paul Richter, Hansi Knoteck in Adalbert Schlet tov.
WiIIi Fritsch igra glavno vlogo v filmu »Borba za otroka«, ki je bil pravkar do-gotovljen. Wil1i Frintsch uživa še vedno veliko priljubljenost, ne samo v Nemčiji, temveč tudi drugod. Njegov talent sicer ni velik, ne more pa se zanikati, da je tu in tam močno prikupna njegova mladostna svežost in polet, s katerim je v vlogah mladega ljubavnika začel osvajati ženska srca. Njegovo ime je združeno s celo vrsto nemških filmskih uspehov, vse tam od »Melodije srca« in »Ljubavnega valčka« preko »Kongresa« do zadnjih filmov. Po filmu »Borba za otroka« bo nastopil v filmu »Nevihta« kot letalski kapetan Dre ste. To bo ena izmed redkih resnih vlog Willija Fritscha.
Hilda Korberjeva se je po manjših vlogah povzpela do glavnih vlog. Njen pri-
kupna obraz z mehkimi ustami se je prvikrat pojavil v filmu »Služkinja Marija«. Videli smo jo potem v Janningsovem filmu »Vladar« in v »Kreutzerjevi sonati«. Nenavadno zanimiva je ta ženska, na pogled skoro še pol otrok, v resnici pa dobra soproga in mati. Poročena je z režiserjem in igralcem Vidom Harlanom.
Umetniško delo se v današnji Nemfrp primerno ceni, zlasti zadnja leta so todi igralci deležni raznih odlikovanj in imenovanj. Izmed filmskih igralcev je bdi nedavno Willy Birgel imenovan za državnega igTalca. Willy Birgel predstavlja nov obraz v nemškem filmu: moški, trd, odločen, smel in enostaven- Tudi v Ljubljani smo že spoznali nekaj njegovih dobrih filmov, ki jim ni bilo moči odrekati umetniške vrednosti. Letošnjo sezono se bo posebno uveljavil v novem Ufinem filmu »K novim obalam«, kjer nastopa z lepotico Žarah I^eander. Igral bo mladega angleškega plemiča, ki je lahkomiselno zapravil svoj ugled in je potem postal v avstralski kolonialni vojski častnik, ki je v trdi službi obračunal z grehi svoje mladosti.
Film »Sedem zaušnic« ima toliko dialogov, kakor jih je sicer v desetih drugih velikih filmih. Ta film je vobče zgrajen na samem razgovoru in bo povsem svojevrsten, vreden več, kakor more to obetati neprikupni naslov. Dejanje se odigrava v Helsinski, Newyorku in Londonu, glavni vlogi pa igrata Lilian Harwey in WHly Fritsch. Režiser je Paul Martin.
Filmsko delo visoko v gorah: x>M«Ik v gozdu«
FILATELIJA
Nove znamke po svetu
Angleška pošta v Maroku: S pretiskom
>Morocco Agencies« in »15 cesntimos« je izšla angleška znamka po i/» d s sliko kralja Jurija VI. Ista znamka je dobila tudi pretisk »Tangier«. Znamka po 1 šiling v temnorjavi barvi je bila pretiskana z napisom »1 f. 50 cent«.
Anglija; Izšla je nova frankovna znara-Ika po 1V2 d. v temno rjavi barvi.
španski Maroko: Za obletnico Franco-vega upora je izšla posebna spominska serija znamk s pretiskom, in sicer za 1 centimo zeleno sinja, za 2 c. rdeče rjava, za 5 c. rdeče vijoličasta, za 10 c. svetlo zelena, za 15 c. sinja, za 20 c- vijoličasto rjava, za 25 c. Hlasta, za 30 c. opečnato rdeča, za 40 c. oranžna, za 50 c. sinja, za 60 c. olivno zelena, za 1 peseto sinja, za 2 pese ti sinje zelena, za 2.50 pesete črna, za 4 pesete rjava, in za 10 p^et črna. Prav tako je dobila enak pretisk ek-spresna znamka za 20 centimov v lilastc rdeči barvi.
Španija; Uporniška vlada je izdala priložnostno serijo znamk za jubilej božje poti v Kompostelju. Znamke imajo napis »ANO JUBILAR OOMPOSTELANO«. Serija obsega tri vrednote i- s. za 15 cen trnov rjavo, za 30 centimov karminaste barve ter za 1 peseto sinjo in oranžno.
Združene države: Za 100 letnico, kar spada Severni zapad pod Unijo, je izšla posebna spominska znamka po 3 cente v vijoličasti barvi.
Rusija: Za kongres ruskih arhitektov je izšla posebna priložnostna serija s slikami najznamenitejših novih ruskih sta/vb. Serija obsega naslednje vrednote:
po 3 kopejke rdeče vijoličasta, po 5 kop. rjavo rdeča, po 10 kop. rjava, po 15 kop. črna, po 20 kop. olivno zelena, po 30 kop. črna, po 40 kop. lilasta, po 50 kop. temno rjava.
Portugalska; Za 100 letnico medicinskih fakultet v Lisboni in Oportu je izšla spominska znamka po 25 centimov. —Za 400 letnico smrti Gila Vincenta je bila izdana spominska znamka po 40 centimov v rjavi barvi,
Paragvaj: Za letalsko pošto na progi Assuncion — Buenos Aires je izšlo troje provizorijev. Redne znamke za letalsko pošto so dobile ustrezajoč pritisk, in sicer 24 na 33.75 pesosa v sinji barvi, 65 na 12 pesosov v sivi barvi in 84 na 102 pesosa v zeleni barvi.
Nizozemska Indija: Izšla je frankovna znamka po 3»/t centa v sivi barvi.
Nikaragua: Frankovne in letalske znamke so bile izdane kot službene znamke s trikotnim pretiskom. V sredini je grb, okoli pa tekst »Servicio official — Republica de Nicaragua C. A. Vrednote so naslednje: po 1 c. karminasta, po 2 c-sinja, po3c. rjava, po 5c. rdeča, polOc, olivna, po!5 c. zelena, po 25 c. oranžna, po 50 c. rjava in po 1 oardoba sinja. Letalske znamke s pretiskom so naslednje: po 15 c. rumena, po 20 c. opečnato rdeča, po 25 c- sivo rdeča, po 50 c. vijoličasta in po 1 cordoba oranžna.
Mozambik; Izšla je portovna znamka po 40 c. svetlo sinja in črna.
MexicO; Izdana je bila nova frankovna znamka po 4 c. temno rdeča.
Litva: Serija novih frankovnih znamk
se je dopolnila z naslednjimi vrednotami; po 10 c. zelena, 1» 25 c. rdeče vijoličasta, po 35 c. rdeča in po 50 c. rjava. Znamke so tiskane na sivkastem papirju.
Ldechtenstein: Novost je frankovna znamka po 3 c. v rjavi barvi. — Pretisk »Regierungsdienstsache« sta dobili vijoličasta in rumena znamka po 10 c. ter rjava znamka po 50 c.
Libanonska republika; Izšla je frankovna znamka po 4.50 piastrov v karminasti barvi. — Za pariško razstavo so bile Izdane propagandne znamke po 0.50 piastra črno zelena, po 1 pia<3ter rumeno zelena, po 2 piastra rdeča, po 3 piastrov karminasta, po 5 piastrov zelena, po 10 piastrov karminasta, po 15 piastrov rdeče rjava in po 25 piastrov rjavo rdeča.
Letonska* Izdana je bila posebna spominska serija znamk s slikami raznih spomenikov. Obsega naslednje vrednote: po 3 santirne opečnato rdeča, po 5 s. rumeno zelena, po 10 s- zelena, po 20 s. karminasta, po 30 s. sinja po 35 s. temno sinja, po 40 s. rjava. Naklada znaša 100.000 serij.
Kitajska; Izšli sta novi znamki za letalsko pošto im sicer po 2 dolarja rumeno rjava in po 5 dolarjev temno karminasta.
Kelanten: Ta angleška vazalna država je dobila novo serijo framikovnih znamk in sicer: po 1 c. rumeno in olivno, po 2 c. zeleno, po 4 c. oranžno- po 5 c- rjavo, po 8 c. olivno, po 12. c. sinjo, po 25 c. Hlasto in oranžno ter po 40 c. zeleno in aranžno.
Kedah: Izšle so nove frankovne znamke; po 10 c. siva in sinja, po 12 c. vijoličasta in črna, po 25 c. lilasta in sinja po 30 c- rdeča in zelena, po 40 c. lilasta in črna, po 50 c. sinja in rjava, po 1 dolar zelena in črna, po 2 dolarja rjava in zelena ter po 5 dolarjev rdeča in črna.
Kap Jubi: Ta špamsttca kolonija je dobila spominske znamke za obletnico Fran-covega upora. Vrednote so iste kakor pri
španskem Maroflcu, le pretisk se giasi »CABO JUBI«.
Grenada; Izšla je frankovna znamka po % centa s' sliko Jurija VL Znamka je temno rjava.
Filipinski otoki: Službena znamka po 2 centa v rožasti barvi je dobila pretisk: »OOMMONWEALTH«.
Ekuador: Kolek po 10 centov v sta JI barvi je izšel kot portovna znamka s pretiskom »POSTAL — (ADICIONAL) — 5. — Prav tako je bil kolek po 5 centov v olivno rjavi barvi s pretiskom »POSTAL« izpremenjen v frankovno znamko.
Egipt; Izšle so prve frankovne znamke s sliko mladega kralja Faruka. Vrednote so naslednje: po 1 miliem rjavo oranžna, po 2 miliema opečnato rdeča, po 3 m. temno rjava, po 4 m. zelena, po 5 m. rdeče rjava, po 10 m. vijoličasta, po 13 m. karminasta, po 15 m. vijoličasto rjava in po 20 m. sinja.
Bolgarija; Izšla je frankovna znamka po 30 stotink svetlo rjava.
Brazilija: Za n. Južnoameriški kongres radiofonije v Riu de Janeiro sta izšli dve priložnostni znamki in sicer po 300 rei-sov temno oranžna in črna ter po 700 rei-sov sinja in temno rjava. — Izdana je bila tudi nova portovna znamka po 500 rei-sov v temno sinji barvi.
Birma: Novi znamki Britanske Indije po 5 rupij sinja in vijoličasta ter po 10 rupij rdeča in zelena sta dobili pretisk »BURMA«.
Avstralija: Izšle so nove frankovne znamke po 3 d. svetlo sinja, po 6 d. rdeča rjava in po 1 šiling zelena.
Alžir; Za pariško razstavo so izšle s sliko alžirskega paviljona nove znamke po 40 centimov zelena, po 50 c. karminasta, po 1.75 fr. sinja in po 1.75 fr. rumenkasta.
Kupujte domače blago!
Novi bloki
Zdaj Jb naposled znano, da Je teSelTStofc
3>Pexip« v nakladi 136.500 kosov. Od tega je 125.000 takšnih, M so spodaj zaznamo varti s prehodom.
Nemčija je izdala nepričakovano «*» blok in sicer spet ob priliki tekme za nemški »rjavi trak«. Blok je enak kakor lani, le da ima rdeč pretisk in sicer okvir is hrastovega listja, v sredi pa nemški državni grb in tekst L Augost (1037} Milnchen-Riem«. Block se je prodajal po poldrugo marko.
Tudi Francova vlada v Toleda je že te-dala poseben blok, baje v nakladi 45.000 kosov. Podrobnosti o njem še niso zman«-
Argvntina pripravlja spominski blok za jesensko razstavo znamk v Buenos Aire-su.
Pred nekaj dnevi je izšel spominski blok za razstavo filatelistične zveze v Združenih državah Na njem je samo ena znamka po 10 centov.
f
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni nepozabni sin
BOŽO
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, dne 29. avgusta 1937.
žalujoči: LUDVIK ERJAVEC, prometnik drž. žel., oče; MILKA, mati; VLADKO, brat — ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak._« Vsi y Ljubljani,