y u. HHéí.,1 «fi.. * o—w» « mi» i. un. Chic >t aptial raf of poatag* provided ^ i» P1 . fcfly «wpt 3unJ«f Holidays. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uiedallkl I» uprmmlUl proatorl: SM7 8. LawudaU At«. Oí fie • of Publication: M67 South Uwndal* At«. Typhon«, Rockw«U 4*04 Komentaiji Ultra si Hocialize«! L .urokrajskem -judiUmo, da j« ^»veR "prisiljen voditi jjj za ameriške ka-pravi socializem." iJic» o Rooseveltovem "so-m" j« torej dosegla tudi javijo. Ameriški kapitali-tiik raipravlja o tem Mso-ie \ei mesecev. (Ci-Tribuni je Rooseveltov Dal" več — imenuj« ga 0mm iz Moskve".) Seve enotnega mnenja še ni. Ne ■^kapitalistični člankarj da to, kar Roosevelt — je "državni socialise jj"menijo, da je "uvod (*; tretji šepečejo, da je .jica fašizma in boljdevi-», «rti pa pravijo, ^ ie nima imena. i konfuzija. V največji Jji blodijo pa oni, ki v Rooseveltovi novi I -Deal) ali Niri (national Itrial recovery act) aacia po- ▼ so- je je pogruntal vodja ne stranke v Franciji, Blum, ki je zadnji teden pi-liitu "Le Populaire" o Boo-m eksperimentu in aar-pripomnil, da eksperi-c bo socializem šele potom, M izjalovi . . . Kajti potem i Tli sovražniki socialitma mli na Niro z vzklikom: propada socializem Vse-r je Rooseveltov recept za ije privatnega kapitali-Ker je kapitalizem prtbo-bi ne sam kontroli ril, je 'Itova vlada vzela bolnika »jo kontrolo in oskrbo, doli» ozdravi. Ce sploh kdaj o-u samokontrolo, je drugo 7.a fnlrraá L ^^ »iinnn jv pri v BI- Ijzem pod kontrolo vla-»ilno nerad in hudo pre-i. tojti to »e mu áe ni pri-kar eksiatira v Ameriki, oni, Jci podtikajo Roosavel-lizem, ne razumejo Nire namena. Milijon« dene'razume te konfiMje, P* nala&a demagogijo, m Dotem, če se Nira izja-udrihali po — sociali-tak je socializem v «tvar razume, se smeje. ♦ » ♦ je priAla vest, d» j« neke majhne ladje na amrt. Ladja Jroitora za 120 potni-kapitan je stlačil na izletnikov. Ladja s« j« in 98 izletnikov j« u- ^j bo kapitan ustre-tega. je pravica v Rusiji. ** 'eti se je v Chicagu l«dja z izletniki in ""Ooaebje izgubilo življe-v°di čikalke reke. Je bila prenapol-'Ur»di tega ae je prevr-10 kapitana ustrelili? niti tožili ga niso. So-«topljenih ljudi so tožili za odškodnino, •« PJ napovedali bank-Wn'ki niso dobili niti ki v Ixn,. proti * W|jt J BAMKAUA HIJA ZA MML-NO LETNO PLAtO Njena zastopnica nastopila agresivno na zanlišanju o pravilni ku industrije volne. Levičarska .unija s« skuto zavarovat Chicago, III, pondeljek, 31, julija (July 31), 1933. ******* STEV.—NUMBER 148 I 1101, A«t «1 Qtt I, 1117, autKori-d «a J«a« 14, 1911 Washington. — (PP) — Ann Burlak iz Lawrenca, Mass., je vehementno pobijala pravilnik industrije volne kot zastopnica levičarske National Textile Workers unije. Ona je na zaslišanju pred Johnsopovlm odborom polagala večjo- važnost na letno minimalno plačo kot na tedensko, kar je zahteva komunističnih unij. Med njenim nastopom in na stopom Thomasa F. McMahoma, predsednika United Tekstile Workers unije, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, je bil velik kontrast. MoMahon je nastopil "gentlemansko", ona pa agresfvno. O predloženem pravilniku je rekla, da ne bo odpravil brezposelnosti in tudi-zaslužka ne bo zvišal. Po njenem tolmačenju je pravilnik le. v prid podjetnikom, ki bodo lahko še bolj poslabšali razmere kot so sedaj. Plače bodo lahko znižali vsem tistim, ki sedaj prejemajo več kot je pred-pisana minimalna plsča, ker ni v pravilniku nobene določbe, ki jim to shranjuje ali pa jih sili na zvišanje. Tudi stavke bodo po njenem tolmačenju zabranjene. Ann Burlak, ki je znana med tekstilnimi delavci Nove Anglije, je zahtevala minimalno pla-&> 69 centov na uro, garancijo 30 ur dela v tednu i« 40 tedftov v letu. Za čas brezposelnosti Pa naj vlada plačuje brezposel-nostno podporo, tako, da bo do-sežena minimalna letna plača $720. Rekla je, da magnatje volne nadvse izkoriščajo sedanjo situacija Takoj, ko je bil spre. jet industrijski zakon, so zao-bratovali svoje tovarne po 70 ur na teden. Delavce gonijo kot sužnje, kar bodo delali tudi pod novim dealom", ker Jim pravilnik tega ne zabranjuje. V imenu svoje unije je insi-stirala, da morajo imeti delavci pravico se pridružiti kateriko-li uniji, levičarski ali uniji Ameriške delavske federacije. Prav tako morajo imeti tudi pravico do stavke. Za neodvisne ali du-alne unije je to vprašanje važno. Vsekakor bodo imele težko stališče prvič radi oživlje-njH in nove agresivnosti konservativnih unij pri organiziranju delavcev in drugič, ker bodo Podjetniki rajši imeli stike s konservativnimi kot radikalnimi unijami. To pokazuje posebno rudarska situacija v Illinoi-su. Konflikt v Penn-sy Ivani ji Governer in šerif v spopadu zaradi stavke rudarjev v okraju Fayette Harrisburg, Pa., 29. jul. — Governer Pinchot je danes rasr glasil obsedno stanje v okraju Fayette in poslal tja 800 mož državne milice z naročilom, da morajo čuvati pravice vaeh strank v rudarski stavki. Pinchot je obtožil šerifa Hackney ja v omenjem okraju, da je pristranski in da je deputizlral privatne pobojnike, ki jih j« najela H. C. Frick Coke Co. Na njegov ukaz, da mora šerif u makniti deputije, se šerif noče pokoriti. Nato je governer ia-javil, da šerif nalašč izziva Is-grede v prid kompaniji, pa j« poslal milico, da skrbi za mir. Washington, D. C., 29. jul.— John L. Lewis je danes zahteval federalno preiskavo v okraju Fayette, južnozapadnem delu -Pennaylvanije, kjer so šerifski deputiji in privatni .policisti H. O. Frick Coke Co. pred nekaj dnevi izzvali izgrede in štirje stavku joči rudarji so bili ranjeni. Stavka rudarjev v rovih t« družbe, ki je podružnica jeklarske korporacije, je izbruhnila, ker družba noče priznati unij«. Prizadetih je 12,000 rudarjev, ki so uposleni v dvajsetih premogovnikih. Amerika SE IA- Avtsi magnatje zahtevajo LEC od NORMAL oljprto delavnico ■ NIH (ASOV * Obtoženi raketi rji Chicago. — Prva v«Čja skupina raketirjev je bila zsdnje dni obtožena po veleporoti. Glavni obtoženci so: Alfonz Cspone; ki je v federalnem zsporu, Murray Humphries, Caponov namestnik, dr. Benjamin M. Squi-s, ekonom na čikaški univerzi, Oscar F. Nelson, alderman 46. warde in unijski vodja ter Aaron Sapiro, odvetnik, ki je zdaj v New Yorku. Vseh obtožencev je 24 in med njimi j« več vodi-telj«v krajevnih strokovnih u-nij. Obtoženci morajo dati po $10,000 kavcije, ako nočejo iti v zapor. _'_ Nad U milijonov ft« vodno brez Washlngton.—Wllliam Green. predsednik Ameriške delsvske federacije, je te dni objavil fe-deracijske številke o brezposelnosti. V prvi polovici julija je po oeenitvl federacije bik) brez dels še vedno nad «najst milijonov delavcev. Tok laposleva-nja v juniju in prvi polovici julija ae j« tudi zmanjžal. prsv! Green. Londonska ekonomska konferenca zaključena Večina delegatov je priznala, da so zaman konferiraM Ir»s nsvedenegs vzroka. Za delsvee veljajo ps določbe, da ne smejo mrzitl delodajalce Vsi delavci In delodajalci se morsjo smstrst! sa moštvo armade, ki Je v vojni. Vojak, ki smatra svojega častnika sa sovražnika, Je izdajalec. Prav tako Je delavec, ki neguje nasprot-stvo proti svojemu delodajalcu. Na drugi strani n« sm« d«loda-jalee smatrati, da j« delsvee manj vreden. Drug drugemu morajo biti brstje, ki so v vojni sa ekonomsko zmago Nem-4 Jet Pridružili so se jeklsrakim ba-ronom In nočejo nič slišati o prlznsnju unije avtnlh delavcev. Administrator Johnson Jim pa daj« potuho Detrolt. Mlch., 29. Jul.-Indu-strijakl administrator Hugh S. Johnson je včeraj priletel v Detrolt s vojaškim letalom in kon-feriral a predstavniki organizacije avtomobilskih družb. Slo j« zaradi pravilnika avtne industrije. Po kratkam sestanku so avt-ni magnatje — razen Forda — podpisali pravilnik. Ford nI član organizscij« avtnlh tovarnarjev in sploh nI bil na konforsncl .s Johnsonom. R«k«l J«, da bo pr«j "študiral" pravilnik pr«dno pove, kaj misli o njem. Pravilnik avtn« industrija — brez Forda — v kateri ja upoale. nlh okrog dva milijona delsvoev, določa 36 ur dala v tednu In 40o na uro minimalna meade v mestih pod 850,000 probivalosv, 41 ln pol osnta na uro v mestih od 250,000 do pol milijona prebl-valosv ln 48c na uro v mestih, ki imajo v«č ko pol milijona pr«-blvalcev. Najvažnejša točka tega pravilnika pa Aa visi v zraku. To ja priananje unije, Avtni magnatje nočejo nič slišati o kaki delavski uniji in inslatirajo, da morajo njihov« dolavnloe ostati odprta delsvnica. Kakor poročajo dotroiiakl časopisi, ni Johnson dal nobena«» zagotovila avtnlm delavoem, da bo njihova unija priinana. Usti s tolmačij« njegove beesde "Na podlagi sakona aa industrijsko kontrolo vlada nima namena, da bi organizirala delsvee aH delodajaloe. Ako delavoi nočejo unija, Jim nI trsba iti v kompanljsko niti katero drugo unijo ln lahko sa individualno pogajajo a delodajalci. Ampak č« a« delavci organisirajo, Jim delodajalci tega n« sm«jo braniti in n« sm«Jo odrači pogajanja s zastopniki unij«, katero al delavci izberejo," Vprašanje unije Je bilo vsrok« da j« Johnson Šsl v Detrolt. Avtni magnatje so sahtevali od nja* ga osebno izjavo, kaj bo vlada narsdlla, če ss oni n« bodo hoteli pogajati a zastopniki delavske unije, Kaj jim J« Johnson odgovoril, ni znano, ampak odločna lajava magnatov, da na odstopijo od svojega prinetpa odprte delavnice, ae lahko tolmači, da nI bilo nobene odločnosti a njegove strani. TracUl k MvJtMd p* |U||L m Wsdrids poroéajo, Js TroekiJ pomiril a HUUaovI« la morda Aa prid« ss v A n*ri ko Madrid, 29. Jul — Španska vlada J« formalno priznala Sovjetsko unijo, oben«m pa so španski listi prinesli vest, da bo Leon Trockl, izgnani boljševiški voditelj, morda prvi sovjetski poslanik v Španiji. TroekiJ se Je zadnje dni pomiril a sovjetsko vlado. Prsd nekaj dnevi sta Imela TroekiJ In sovjetski komisar sunanjih zadev Litvlnov aeetanek v Aojrstu na francoskem. Kaj sta aak* I j učila, še nI znano in tudi vest o sestanku še nI uradno potrjena, vendar nI več dvoma, da J« bil ievrše velik korak sa preobrat v ras mer Ju med Trockljem In voditelji sovjetske vlade. Španski listi dalje poročajo, da bo TroekiJ najbrž 1« začasen poslanik v Madridu Vlada Zdru-lenih držav kmalu prizna sov J* te In TroekiJ bo vsekakor prvi sovjetski po« lan I k v Waahingto- FHOIVET* PROS V ETA THE ENLIGHTBNMENT _ tu umori NiiooKi rooros** 1 -4 " Glasovi iz naselbin Zanimive be b raznih krajev Vmita M M ur Aätrnifim »•»• •• *fnmm MTlyt» Will Ml fc« m»"* Nmih M tot ta- «ta» • P ROB v KT A MIT-«* S» Af^ CM-»». MMIEB Of TB» rEÜ«ÄAT«0 W -lUw Domač drobiž Barbtč aapustil bolnišnico Cleveland. — Frank Barbič je zapustil bolnišnico in zdaj ae zdravi doma. Njegovo »tanje »e je veliko iiboljialo. Clan umrl Pueblo. Colo. — Tu je umri John Grajnar; »Ur « Jet In do-ma iz Prigorice pri Ribnici. Bil je član SNPJ. Ae en ¿lan Wlndber, Pa. — l>ne 27. julija je umri Frank Kinkela, ¿lan društva št. 421 SNPJ, star 47 let in doma iz Zvaneča pri Kaatavu v Iatri. Zadnji petek je še delal, nato ga je zabolelo v drobu In v torek »o ga operirali, nakar je podlegel. Tu zapušča leno in dva nedorastla otroka v starem kraju hčer in brata nekje v Novi Mehiki. Pionirka umrla *Buhl, Minn. — Naglo je umrla stara naseljenka Mary Bpo-lar, stara « let in doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. Za-pušča mota in »tiri doraščen* o-traka. Bivši gL odbornik SNPJ preminili Cleveland. — John Groiel, star 50 lat in doma li Gradišča pri Kamniku, je naglo umri zadnje dni. Bil je član druitva »t. 142 SNPJ In pred desetimi 4eti je bil v gl. odboru kot bolnlikl nadzornik. Zelo aktiven drultVeni delavec in naprednega mišljenja. Pokopan je bil civilno zadnjo soboto popoldne. ZapuŠ¿a druiino. Drugi novi grobovi Cleveland. — Rojaku Ignacu Vidmarju je umrla iena, rojene Vastly, češke narodnosti, stara 46 let. Zapušča mata in dve htari. — Operaciji na slepiču je podlegla Kristina Vodoplvec, stara 26 let in rojena tu. Zapušča mater In več bratov ter sester. Milwaukee. — Tu je po dalj Šl bolet h i umrla Angela dvigelj stara 20 let, ki zapuftča starše. Smrtna keaa v starem kraju Milwaukee. — Anton Jeraj je prejel vest, da je v Spodnji Rački v Savinjski dolini umrla njegova mati v starosti SO let. — John Arnlč je tudi dobil vest, da je v Ljubnem umrla njegov» mati v sta rout i 60 let. V Ameriki zapuftča dva sinova in hčer ToAba sa odškodnino Milwaukee. — Rojak Frank Posntč tošl nekega Freda Pishot-ta ta $70,000 odškodnine, ker ga Je z avtom podrl na tla na ceatl In mu prltadjal telesne po-Ikodbe. Veati Is Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 24. junija je policija udrla v prostore "Slovenskega tednika" in Slovenskega prosvetnega druitva, kjer je tudi stanovanje u-tednika in dveh odbornikov o-menjenega društva. Vsi trije ao bili aretirani, toda na postalo so odpeljali le urednika in policija je taplenila tudi arhiv čaao-pisa . šele drugI dan tvečer so urednika Jana Kacina Izpustili. ko niso našli nič obtelilnega. V»e to se Je zgodilo na ovadbo jugoslovanskega poslanlfttva. Nova orgaalsaeija sa Irtve govna industrija v tej driavi propadla, ako se uveljavi ftaiturnik. Kakšen bo rezultat rudarake (človeka in ga pričakal. Po-unije vabil sem ga na boj na pesti, IVoria IIL — Najvažnejše kar se pa mu očividno ni dopa- vprašanje ta illinoiske rudarje dlo. Moža sem dobro premikali«. Je: kakšen rezultat bo od stil in njegova glava je potem boja, ki se bije med progresiv- gledala ko polna Nf" no in staro rudarsko unijo. Nova kateri so se nad tem In progresivna rudarska unija ima tako sem prišel pred sodiš«*; po-veliko večino rudarjev v svojih zaslugi mojega odvetnika, ki ae vrstah in malo denarja, Lewiso-1 je vneto potegoval zame, pa sem va UMW ima le še malo število bil oproščen." pripadnikov, ima pa dosti de- Zimska sezona prihaja. Glo-narja. Lewis dane« dobiva moč boko pod zemljo se plazi črni med rudar j t katere je pred ne- električni stroj. Stroj grize in kaj leti pognal iz unije. hlasta trdi premog kot bi kosil Neki pennsylvanski dopisnik travo. Pravi blagoslov bi bil ta piše, da samo nanje se ne gle- gtroj, ako bi delal za rudarje, da, ampak na reforme. Lewis in Veliko težkega dela bi prihranil premogarski baroni »o po nje- človeku pod zemljo, kjer ni soln-govem mnenju najboljši. Lewis ca in svežega zraka. Med go-je Mussolini, baroni so pa Hit- «tim prahom komaj razločimo l€r j j — nobene ratlike. To je na-1 človeške postave, ki se premi-vadna kompanijska unija. Do- kajo v bližini stroja. Stroj de-kaz: Tu obratujeta dva rova pod 1» hitro, kajti delovodja je zra-Lewisovo unijo, tajnik unijake- ven in on hoče, da se vse brzo Ka lokala pa nese račun od vsa- vrši. Stroj se prikoplje do raz-kega člana v pisarno, to je, da pok, iz katerih uhaja plin. Elek-koliko gre za izplačila lokalu in trični tok ga užge, nakar sled koliko Lewisu. Prvega dobi lo- eksplozija, ki je prinesla smrt kalna unija, drugega pa pošlje |in pohabljenost pol ducatu ru-kompanija sama v glavno bla- darjev. Mala rudarjeva hčerka gajno. To pa zato, ker se boji, leži doma in pripoveduje mate-da članstvo morda ne bi hotelo rl, da bo ata nocoj prinesel pla-poslati članarine. Na ta način *|D &> domov, toda ata se ne vrne. v kleščah premogarskih bero- Pr{ dojgi mtei se(ji gnipa dr-nov. Taka je Lewisova unija. javnih poslancev. V teku je Lepo čast gre utaškim rudar- zaslišanje o novih rudarskih zajem, ker so obrnili hrbet rako- konjh y drufiri ¿¿fcj sta še dve tirski uniji. Seveda so velike drugi Bkupini. Eno tvorijo in-težave in prestati je treba mno- kenirji, direktorji, delovodje in go slabega, da zmaga nova pro- knjigovodje in nekaj delavcev, gresivna unija. Samo čakanje, latere se navadno označuje za da nam bodo drugi kaj dali brez podrepnike. Slednji so člani boja, je brez poriiena. Treba je kompanijske unije. Drugo sku zahtevati potom organizacije ka- pjno tvorijo organizirani rudarji, krftna je progresivna rudarska Regen moi z očaii prjde in se unija. Resnica je, da rudarji ni- vg€cj€ ^ koncu mize in potdra-so še nikdar v 16 letih od Le- v| poslance. "Gospodje, jat sem wisove unije toliko dobili pomo-j odvetnik in zastopam organiti-či, kakor so jo dobili v 16 mese- rane rudarJe," pravi mož. "A-cih od progresivne unije rudar- peliram na vas in tahtevam, da jev. Poglejte kako so aktivne v gprejmete dodatek k rudarski tej organizaciji žene in kako se pPedlogi, da ne sme nihče delati zanjo zanima mladina 1 Vse je več kot 6 ur pod zemljo in da se navdušeno za progresivno unijo, električni stroji ne smejo rabiti ki je resnična unija rudarjev! v premogovnikih, kjer se poka-Vse ta pravičen boj in napredek!\Uj0 eksplotivni plini. Tukkj so ^H^Hftktt^JhjMfo 489. I navzoči rudarji, ki vam bodo predložili dokaze in pojasnili» Z rudarskega življenja | zakaj zaradi varnosti človaške- Vzelo je več tednov, da so rudarji prtrinill svojo fredlogo Naši neorganizirani rudarji, ki ie*turniku okrog mnogo ovinkov New York. — V procesu for-maeije je ameriška sekcija Med* narodne pomoine tveae sa po» moč žrtvam fafttzms Tej orga-nisaciji načelu)« profeeor Kin-»teia, ki »e ja obrnil na A čane, imü priskočijo na 40»® Um*** («im» Hodim po železniftkem tiru in ga zdravja in življenja to zahte-, naletim na šepavega moža »red- vamo." nje starosti. Pozdraviva se. Reprezentante kompanij te be-"Kam drži vaša pot?" ga vpra- sede neprijetno dirnejo. Navzo-šam. "Gibati moram mojo des- če rudarje opazujejo s sovražno nogo kolikor mogoče," mi nimi pogledi, čeS, kaj vse si ti odgovori. "To mi je svetoval berači drznejo. Besedo dobi ne-idravnik. Vidift, tam v tisti ki rudar, ki pravi, da rudarji de-luknji sem dobil revmatitem. lajo oziroma so pod zemljo de-Delal sem v vodi in blatu in ta- »et ur, ne samo osem kot določa ko sem si nakopal bolezen. Več- zakon. Pojasnuje, da bodo ru-krat sem vpraftal delovodjo, naj dar j l ostali pod zemljo vseeno mi da suho mesto, on pa se mi osem ur, akoprav se delovnlk je rogal. Rekel je, da je popol- skrajša na šest ur. noma prav, ako sem vsak dan Za rudarjem nastopijo tastop-moker, ker se mi ne bo potem niki premogovnih kompanij. K treba umivati doma. Hudič naj miti prisede debel mož t očetov-ga pocitra," je fte pristavil mož sklm nasmehom na obratu. "Go-in odiepal ob palici naprej. | spodje, jat sem ravnatelj pre-Drugi rudar pripoveduje: "Bil mogovne družbe, ki nima nika-sem vedno vesten pri delu. Sit- kih stisk s organiziranimi ru-nosti zaradi pogodbe in drugih dar j i," pravi debeluh. "Ker t reči nisem delal priganjačem. zahtevajo šesturnlk, sem priše Imam pač družino, ta katero | sem, da povem, da bo premo» moram skrbeti, toda nekega dne mi je padel kamen na nogo. Bil sem v bolniftnici nekaj časa in sahteval podporo, boss pa je trdil, da sem lažnlk in da ae sploh nisem pobil prt delu. Dokatal sem resnico s pričami, a vse ni nič pomagalo. Kot lažnlk sem izgubil delo. Kraano je to, mar ne? To so ti lopovi!" Majhna grupa rudarjev se sni-de na trgu. — "Kaj Že tako zgodaj doma z dela?" "Ja, enega je spet ubilo. Bilo Je več rudarjev zaposlenih pri Spodkopavanju premoga ln nad nJim! se Je pričel nenadoma rušiti strop. Bežali smo ko prestrašeni vrabci proti varnemu prostoru, toda ta nami se Je oglasil klic na pomoč ln grmenje podlrajočegs se skalovjk Našega tovarifta Je ubilo. Dolgo u noč je delalo re-111 no moštvo, končno pa je le priftlo do nesrečnega mdarja, kateremu Je tetka skala v smrtni pasti utihnila glas." "Glej. kako srečna bo «ena. ki bo dobila denar ta nJim," Je nekdo šep-nll, In nihče ga taradi tega nI grdo pogledal In vsak je šel po-tem po svoji poti. Mlad ln močan pripo- veduje: "Moj delovodja Je na-surovo nspram .«... me Je Is enega kraja v drugega In me mučil na fwn< način* Nekega dna ml Je bil« toga dovolj la pustil aem delo Nek» večer eeq» fakaj a* tega so prišli t menoj, hočejo delati osem ur na dan." Nato ravnatelj predstavi močnega človeka, nekakega aaatop- ,nika neorganitiranih rudarjev. Odvetnik organitiranih rudarjev ga začne itpraševati, če rad dela dolge ure pod zemljo. On pritrdi ter pravi, da rudarji še sedaj, ko delajo osem ur, komaj zaslužijo ta življenje in če bi delali manj, bi pa »ploh ničesar ne zaslužili. Organizirani rudarji se muzajo njegovim odgovorom, nakar njihov odvetnik pripomni, da je pričanje tega rudarja velika komedija in da on ne verjame, da bi raje on delal osem ko šest ur, a tega noče povedati, ker se boji, da bi izgubil delo. Odvetnikova itjava je razburila debelega ravnatelja. Ves rdeč je od jeze in kriči, da ne bo dopustil, da bi organizirani rudarji smešili njegove priče, ki govore resnico. Nastane rar buka, ki pa ne traja dolgo časa. Odvetnik rudarjev izrazi željo, da se vtame v pretres dodatek k predlogi glede električnih strojev in plinov, kar se tgodi. Rudarji pričnejo pojasnjevati, kdaj in kako so se pripetile smrti in druge nesreče, ko so elek trični stroji užgali pline. Govorniki z druge strani so sieer previdni, da direktno ne taje teh nesreč, obenem pa pripovedujejo poslancem, da s& stroji vsrni in če niso bili varni v vseh ozirih sedaj, bodo gotovo v bodoče. Dolar je namreč drzen, čeprav žre in žre človeško meso. Kompanijski odvetnik nato pravi, da bo predstavil poslancem izvedenca. Ta govori, da se je povzpel od navadnega rudarja do inženirja ln je sedaj uposlen kot asistent v vladnem rudniškem biroju. Pravi, da mu je razvoj v rudarstvu dobro znan in da ve, kaj govori, da ni prišel pred poslance na poziv kake kompa-nije, pač pa ga je pregnala skrb za sedanji in bodoM razvoj premogovne industrije. On je proti temu, da se odpravi električ ne stroje iz premogovnikov, i katerih se pojavijo eksplozivni plini, ker bi bilo to velika nesreča za industrijo. Argumentira tudi, da on ne ve ta noben slu čaj, da bi električni stroj užgal pline. ■ Ta izjava razgreje rudarje Neki rudar vstane in vpraša Inženirja, če je varno kuriti v prostorih napolnjenih s plinom Vprašanje spravi inženirja v sil no zadrego in ne ve odgovora. Nato se oglasi še odvetnik rudar jev, ki pravi, da ima na ratpo-lago rekorde, ki dokatujejo, da J^ff^l- Jiu j pred poslansko zbornico. Tam se je potem vriila dolga diskuzi-ja za in proti, toda pri glasovanju je prtdloga bila poražena z enim glasom legalne večine. Rudarji so bili sieer bridko razočarani, vendar niso odnehali v boju. &li so na delo In kon čno dosegli uspeh. PredHSga proti rabi električnih strojev v premogovnikih, v katerih se pojavijo eksplozivni plini, je bila sprejeta t veliko večino. Skupina rudarskega komiteja sedi v governor je vi čakalnici laza zaves stopi nenadoma med nje visok, prijaten človek. Vsem poda roko in jih potdravi ter pravi, da jih je po močnih mifti cah takoj spoznal, da so rudarji Vpraša jih, česa želijo. Rudar ji mu odgovore, da želijo, da on ne ubije t vetom postav ta varstvo rudarjev. "Ukrenili bomo ta vas vse po najboljši previd nosti," pravi državni poglavar in odide. Sredi poletja je priila pred o-krajnega komisarja skupina rudarjev. "Pomagaj nam, komisar, stradamo,", se je glasil njen i^peL "Nekaj premogovnikov so zaprli, ker smo zahtevali varnost, nekateri pa še čakamo na "new deal". Komisar je bil jesen, "Ali spet stavkate?" jih je n* krulil. "Vi nočete delati in prihajate sem prosjačit podpore. Tam v tistem vašem kotu se vam predobro godi in vaša uniju stiska gospodarje za vrat — ¿e nikoli nisem nič dal na take or ganiaacije ip tudi ne bom." "Va-i a trditev ni resnična," se odre-žejo rudarji in to tudi dokažejo. "Bomo že videli, bom vpraftal kompanijo," jih zavrne komisar. "Ako bomo 'komu dali podporo, bo moral dokazati, d« je la- "Ta moi nas je pa dobro očistil," pravijo rudarji drug dru gemu, "ampak mi ne bomo kar takole tletli pod klop, temveč nadaljevali naš boj." Fr. Klopčič. Cikaška razstava: Mi* |j| DiUard, Birmingham, Alt, | bila pred kratkim izvoljen "kraljico smehljajočih." je bilo v nekaterih premogovnikih 16 slučajev poškodb, med temi par usodnih, ker so električni stroji tažgali pline. "Al boste vi to tajili in tanikali?" je odvetnik vpraftal Inženirja, a ta ni vedel odgovora. Odvetnik rudarjev je nato še pojasnjeval, da rudarji ne sovražijo strojev, toda so proti te mu, da bi se jih izpostavljalo amrti in zato upa, da bodo poslanci sprejeli dodatek. Z leve aa ki re-Harold lekea. ta j Poročilo Iz Penne •Pittsburgh, Pa. — Rojakinja Smrekar, zvesta naročnica dnevnika Pros vete, je po več tedenski bolezni srečno okrevala. Na 28. julija jo je njen soprog peljal na 20. milj oddaljeno farmo k prijateljem, da se Je naušila svežega traka. I Pred konvencijo so se nekateri dopisniki spodtikali ob "plačo" potovalnega tastopnika, čeft, da bi odprava tega sistema pomagala reftiti vprašanje dnevni ka. To brbflo nekako tako kot bi a Mojzesovo palico udarili v New Yorku po morju, ki se bi lepo ratdelilo in dobri rojaki bi lepo korakali po suhem v stsri kraj . . . Mislim in upam, da so dotični dopisniki sedaj drugačnega mnenja glede potovalnih tastopnikov. Delavske razmere so se v nekaterih naselbinah nekoliko izboljšale, krite pa še ni konec* Star sem 68 let ln itgleda, da ne bom več dočakal sličnih razmer. Nekateri pišejo, da gremo z duhom časa naprej. Opazujem delavsko gibanje že mnoga leta, pa lahko rečem, da v nekaterih slučajih jadramo nazaj v stari vek. Trpljenje se ponavlja v raznih oblikah. Torej kje je napredek v socialnem smislu? Na 26. julija sem se udeležil federacijske trimesečne seje na Preatu. Udeležilo se je mnogo zsstopnikov it zs(padne Penne in tudi precej posametnih članov nas je bflo, ki pa seveda nimamo besede. Tudi nekateri ta stopniki niso dobili besede, da si bi bili radi podali svoja po-jssnfla k temu ali onemu vprašanju. Važna vprašanja zahtevajo dobre razprava. Zasledujem in čltam napredne liste že od moje mladoati. Udeležujem se nsprednih zborovanj in federa-cijakih saj, ako le morem. Mnogo taatopnikov je itvoljenih, u-deleil se jih pa malo. Najbolj žalostno »e ml vidi to, da naše delegate, ki so bili izvoljeni od večine članstva, sed^J napadamo, češ, da niso ničesar Viaredill. Moje mnenje je, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, vaem pa še nobena konven clja ni ugodila In najbrž tudi ne bo. To je moje poročilo in mnenje. Aate« ZirfxnAek. 262 Kaj bo z Nemčijo? V Nemčiji se kuha juhi sebne vrste. Ob razpustu cialdemokratične »tranke j« šizem dal aretirati nad 3001 cialnodemokratičnih funkcio jev in poslancev. Vi» areti ce so poslali v koncentr ska taborišča in jih Um na li k prisilnemu delu. Znani kapitalistični vod Hugenberg je podal dem na ministrstvo irospodM Predsednik republike Hin burg te demisije ni hotel i jeti. Značilno je tudi, da rijo prav te dni vesti o bo Hindenburga, ki s Hitlerje več zadovoljen. Seveda Hitler ni prijatelj Hind« ga ip se bo najbrže poti da ga ali prisili k odstopu bo ignoriral njegova mnen njegovo voljo. Voditelji fašizma so naj svojo borbo proti katoli strankam, evangeljski cerki postavili komisarja. Nad M toliških duhovnikov je trt v zaporih, kar škofe silno i mirja, vendar so morali pfl catl kritiko tega postopanji izjf vjti, da ne bodo več nap« režima. < Podkancelar baron pen pa je šel v Rim, da za tam pojasni in pomiri vroft ttkansko kri. Fašistični voditelji so k najnovejšem času pričeli propagando za stanovsko vo po italijanskem vzoru. vesW nameravajo sploino ško dolžnost. Na nemških učiliščih se ne bo poučevik socijalna, industrijska ali gačna politika, temveč le doslovje in narodno obrat delo. Nemški učitelji vzgojitelji nemških napad oddelkov itd. Vprašanje inozemskih i cev V Nemčiji še ni rešeno.1 lodajalci bodo smeli zapod tuje delavce 1», če imajo ljeoje in obenem le take ce, ii jim je dovoljeno del Nemčiji. Oni delavci, ki potrebovali take*a dovolj sme/o ostati v slutbi do H vprašanja Nemški fašistični rett nedvbmno nadležen velike« lu nemškejra prebivalstva, nadaljevanju te politike m ra fašitem pričeti sam n jati fn tedaj nastan«- vpra kdo mu bo naslednik, stari Perzijci rabili svinec name-stu malte. Na nekem mestu je napaka v marmornati plošči o-nemogočila izvedbo reliefa, zato so to mesto zalili s svincem in v isti kovini dovršili skulpturo. Ena izmed stopnic se je takisto poškodovala, zato so okrušeno mesto skrbno izklesali, ga zamašili z drugim kosom marmorja in vse zalili a svincem. Kar pa najbolj draži domišljU jo pri razvalinah v Perzepolisu, ho ogromni obdelani kamni, iz katerih je zgrajena ploščad palače. Med njimi eo kosi, visoki | Več ko dva metra in težki več ko 30 ton. Kakovost kamna kaže, da je bil pripeljan iz velike daljave. Kako so Perzijci prevažali tako velikansko težo? Ameriška odprava je odkrila v bližini kraljevih palač ostanke stavb iz kamene dobe, ni pa našla nikakršnih sledov o poslopjih, ki bi bila iz tiste dobe kakor kraljeve palače. Najmlajša poslopja, ki so se dala ugotoviti, segajo daleč nazaj in so stara najmanj 6000 let. Stene teh poslopij so bile zgrajene iz steptane ilovice. —C ttWDEUEK, Ji. Beseda, ki vzbuja slutnje, ki dviga Razvalin Darljava in Ksarkaova praitolnlea Potnikom, ki slede stari karavanski jtott V okolici Persepolisa, davne prestolnice velikih kraljev Clra, Darija, Keerksa in Anta-kserksa, se odpirajo izredno lepi pogledi na mogočne razvaline. Skalovlta pri roda tal v tej pokrajini je onemogočila, da bi slavne ostanke zasul pesek. Na nekoliko zvišeni planoti zato štrle prosto v srak mnogi stebrenlkl, zgrajeni Is brušenega apnenca. Od vsegs so ostali edino ti ste-brenikl do današnjega dne, med tem ko so drugi deli palače, zidane it opeke, popolnoma Izginili. Ostanki in oblomkl teh zidov tvorijo ob vsnoAJu ploščadi, kjer stoje stebrtniki, debelo sedem do osem metrov široko plast Tla plast pokriva prelepe ha«reliefe in razne druge kiparske umetnine. Odstranjevanje te zaščitne plasti ni spojeno s enakimi letava m i. kakor pri razvalinah v Nl-nivah ali v Babilonu, vendar pa je odkopa vanje kljub temu sa* htevalo precej dela in truda. Z izkopavanjem ne Je bavila arheološka odprava chicaške univerze pod vodstvom dr. G. Herz-felda. Dve leti so Ae zaposleni Američani s Um delom in ao dosegli doslej «e prav lepe uspehe. Pred vsem ao od kopal i popolnoma eno ismed monumentalnih stopnic, ki so vodile v palačo. Mrsnake stene stopnic so pokri- te s skulpturami dovršene umet-nlške Izdelave istega aloga, ki je že znan iz reliefov na podstavkih stebrenlkov. Nadalje je odprava osvobodila spodnje dele ozid-ja, ki je obdajalo dvorano stotih stebrov. Kiparska dela, ki so prišla pri tem na dan, je pred vplivom izpodnebnlh padavin v znatni meri očuvala plast ostankov zgomega dela, tako da ao daleko bolje ohranjena nego na drugih mestih. Kamen, ki so ga uporabljali pri gradbi palače, je neka vrsta črnega marmorja, ki ae Je dal izvrstno obrusiti Med odkritimi baareliefi je zlasti eden dovršena umetnina, predstavljajoča boj med čudoviščem, ki je elično enorogu in neko neznano pošaa^ja Vsdolš ob temelju ploščadi ae nizajo v treh vrstah druga nad drugo podobe perzijskih vojakov in premaganih sovražnikovi ki prinaAajo davek velikemu kralju. Ujetniki pripadajo 21 različnim narodom. Na poaebni plošči je napravljena kraljeva slika, oblečena v škr-lat Pod naalago ofe1omk<>\ se Je barva ohranila presenetljivo dobro in učinek te 8500 let itars barve Je naravnost nekaj budnega Razvaline, JU ae vidijo na ploščadi Ae is daljave, «padajo k palači kralja Darija, vendar na istem temelju dvigajo tudi druge stavbe. Tako velika Kserkao-va dvorana, ki je pravokotne ob-like in so jo raaftakovalri izmerili. Dolga je pribHtno 100 me-t rov, široka pa tO. Otftankl po- ta vaafcr »a wW Ob 300-letnici Galilejeve obsodbe Kopernikovi stavki so postavili glavne temelje eksaktnl astronomiji. Učijo nas, da je solnce središče našega planetarskega sistema, da je v relativnem mirovanju in da krožijo okoli njega planeti, med njimi tudi naša | zemlja. Formulirajo nam hitrost planetarnega gibanja okoli solnca v posameznih fazah po-ti, ki poteka v stožkosečnicah elipsi, paraboli ali hiperboll. Kopernikov sistem je prišel v nasprotje s sv. pismom, po ka te rem je zemlja vsemirsko sre dišče, okoli katerega ae suče soln ce. Pojavilo se je obilo na sprotnikov iz teoloških^crogov A tudi pristašev ni manjkalo Vnet zagovornik Kopernika in njegovega vsemirekeqga sistema je bil slavni florentinski dvorni matematik Galileo Galilei. Zmagali pa so v te j zgolj znanstveni | zadevi teologi. L. 1616, je izšla prepoved o razširjevanju novih naukov in obveljala je cerkvena razlaga. Galilei ni miroval. Napisal je 1. 1682. obširno razpravo o obeh avetovnih sistemih ter se odkrito zavzel za Kopernika. S tem se je zameril rimski inkviziciji, ki mu pa ni mogla do živega, ker je izšla knjiga z dovoljenjem florentinskega cenzorja. Pač pa so ae poslužili | drugega sredstva. Našli so pri njem star dokument, ki mu prepoveduje vsako vmešavanje v Kopernikovo zadevo Iz 1. 1616. To je zadostovalo za preganjanje slavnega astronoma ln po- leg Kopernikovih knjig so pri-* slopja so tako številni, da arhi-1 *Je na Indefcs tudi njegova dela. tekU Perrot in Chipieznista mo- * «¿f1» 22: J"?!ija gls dovršiti rekonstrukcije. Od P™*»' * J« vzbudil o- vsega sijajnega dvorca stoji .a- **>mno •enzacijo v znanstve-še 15 stebrov. TI so viaoki svetu. Galile Je vneto za-metrov. Pred dve sto le- fo^*1 in branil «nan^tveno ti jih je stalo še 20 in ae jih je «tališče nasproti mrtvi besedi pet porušilo med tem časom. Sta- IVa Pi>m*- Tod* '»natična in-H so na podstavkih, izklesanih v kvizicija je s pretnjaml in s te-podobl lotosovega cveta, glave pa rorjem strla njegov odpor in ga «o bile iadelane v podobi lelečih Pri»mi*. <*» * P™*1 »vojemu bikov. prepričanju javno preklical svo- Od palače stotih stebrov je J« n»uk« in »^j kardinalne odprava izkopala aamo ploščad, •»tronomslss etavke. Zapove- dala mu je obsolutno molčečnost v zadevi Kopernikovega sistema ter naložila duševno in telesno strtemu astronomu dosmrtno ječo. Kljub vsemu je ostal Galiei pri svojem prepričanju. Preganjanje ter junaški sagovor ao mu pridobili sim patije vsega sveta in pripovedka pravi, da je zaklical ponižani Galilei po iaailjenem preklicu snačUne besede, ki pobijajo svetopisemsko ralago: da se vendarle vrti zemlja! ______ _______Toda cerkvena inkvizicija ni smerišk^odpravJViparskade-1¿o'fo ovirati zmagonosla eo znamenita zaradi dovršeno- n€g* P°hod» eksaktne znanosti stl okrasja in zato, ker so tako Kopernikom in Galileijem se izvrstno ohranjena. Zunanja vr- £ PoJ»jH "»Jv*Jl fenlj č,ov* sta reliefov predstavlja kraljevo *?;. J"* ?*wton' ki Je telesno strafe a «ulicami, na no- po,niI K°P*rnikavo Galileije-t ran j l pa so zopet upodobljeni T0 ^ " iVoJlm rotacijskim zastopniki premaganih rodov, n*ukom' Ä W**» J* poetavU prinašajoč velikemu kralju d« i MtrtHkomUi precizno matematič-in davek. Od teh nosafev no P0*1**0» ki dopušča nika-prlnaša vsak kaj drugega k,h dvomov več. Zmagala je zna- Wiley Poet ob početku svojega poleta okoli sveta lja od svoje žene. Galileijevimi deli preklicala in obžalovala dramatično obsodbo Galileija in vmešavanja cerkvenih krogov v znanstvene zadeve kot "veliko nepopravljivo pomoto." — Z. S. Mtdtarodni zadražni dan V nedeljo dne 2. julija t. 1. se je vršila po vsem svetu proslava mednarodnega zadružnega dneva. Ta dan po proslavljali zlasti tam, kjer Se nahajajo močne in cilja si sveste zadružne organizacije, ki so oprte na zavedne množice delovnega ali kmečkega ljudstva. Mednarodni zadružni dan je manifestacij-ski praznik za nov gospodarski red, ki bo temeljil na samopo- jja vojnim pripravam moči in bo izključeval zasebni j ¿vanju, boj velja tež dobiček iz vseh panog narodne- nitvam človečkih pravi ga gospodarstva.. kom gospodarske kri» zdravilo njega in pa nj« posredne posledice — no kupno moč takej lovnega ljudstva — ae. Starem načinu grabiti ce drugim, z geslom:, mar, če prepade drugi, •em jaz cel!" Človek Človeku volk! In tem i^eosnovanim težnjam ga gospodarstva naaed raznih dežela, ki res sk krniti zadružništvo pr dosedanjih pravicah i tem otežkočiti ali celo i čiti nadaljni razvoj. Vsemu temu velja h lja obramba! In boj Ije vsem vzrokom dana ke gospodarske krize, mo po 21 toda od vse krasote nič več ne stoji. Naparotno pa je od Keer-ksovega dvorca ostal prekrasen stebrsnik, ki napravlja nad vse sijajen vtisk. Vsaka stopnica ima ob strani krilatega bika s človeško glavo, visokega 4 metre in pol.' Tshnična izvedba pa Je v vsakem pogledu višja nega pri veeh izkopaninah v Ninfrvah. Kserksov dvorec stoji dobra tri metra In pol nad nivojem ploščadi. Tudi ta temelj je ves okrašen s bas reliefi. Ob njem leti ono stopnišče, ki ga je odkopala Stopnišče pa je odkrilo raziskovalcem več tehničnih s&riv-noeti. Tako so ugotovili, da se nost nad L. 1822 je cerkvena oblast prepoved nad Kopernikovimi ia Morda ta praznik za zadružno gibanje ni bil še nikdar taty potreben kakor baš ta čas, ko se je število nasprotnikov ln sovražnikov zadružnega gibanja tako pomnožilo. Napad za napadom mora odbijati zadrugar-stvo od sebe in ni dovolj, da se brani pred posledicami težke gospodarske krize, ki je vzela zadrugarjem, t. j. odjemalcem zadrug, večino kupne moči in s tem efelabila promet in poslovne uspehe zadrug, nego tudi od zunaj se množijo ti napadi. Privatna trgovina, obrt in industrija hočejo popraviti ono težko stanje, v katero so prišli po zaslugi današnje brezposelnosti in gospodarske ter denarne anarhije — otrok gospodarskega reda, ki so ga ustvarili sami — na račun zadružništva in popraviti svoj promet in zaslužek pomočjo dosedanjih konzu- mentov vseh Namesto, da različnih bi se šlo zadrug, za vzro- nih državah in boj velja boljšemu družabnemu ljši bodočnosti IjudBli žic, sreči in zadovoljit! štva. SLOVENSKA NAK0DJ P0RNA JEDN0 Izdaja svoje publlktc* posebno list Prosreta i ter potrebno agitacij društev in tlsastva is gando svojih idej. NI ae za propagssdo pornih organizacij. T gaalzaeija ima običaj glaailo. TorsJ agitatori In aaznsiiils drugih p organizacij in njik 4n se ns pošiljajo lists Ali ste 2e osrečili Pii Mladinski list svojeni lju sli sorodnika ▼ A To je edini dsr trajne» ki gs za mal denar laki le svojcem v domorisa TISKARNA S.N.P SPRKJEMA VSA t tiskarsko obrt spajajoč». Tiska vabila sa veselica In «hode, vizitnk* knjige, koledarje, letake itd. v .lovenakm ■ slovaškem, češkem, nemškem, anglet» VODSTVO TI8KAEMP APBUBA NAJ* a N. P. J, DA ÍI8K0V1NI K/ V SV( TISKARNI Vss pojanále šaj« «ijako 4+Pr"rrm S.N.P.J.P1 _ 2657-Si Sa. tewaš* V**