PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XIX. St. 113 (5488)
PO NOVIH IZZIVANJIH RASISTOV V BIRMINGHAMU
TRST, torek 14. maja 1963
Kennedy poslal zvezne čete v Alabamo da prepreči nove rasistične nerede
Rasisti so izvršili atentat na stanovanje pastorja Kinga in črnci so ostro reagirali z množičnimi demonstracijami
BIRMINGHAM, 13. — Predsednik Kennedy je odredil odhod oddelka zveznih čet v Alabamo, ker so tamkajšnji rasisti preteklo noč napravili atentat na stanovanje A. D. Kinga, brata Protirasističnega voditelja Martina Luthera Kinga, na kar so Črnci odločno reagirali z velikimi demonstracijami.
SnKin§.’	ln °u°-Cl > izbruhnile množične demonstracije
u ,se. re _ *> s tem da so zbeza- Omskega prebivalstva. Posebni policijski odredi, ki so nekaj ur prej zapustili mesto, so znova stopili v akcijo. Tokrat so demonstranti ................ ....................j, ostro odgovorili na napade policiji! vsa hiša se je porušila. Ne- Je. tako da so se morali voditelji kai minut, zatem ie ekanlnHiral črnskega integracionističnega gibanja zelo truditi, da so demonstrante pomirili. Protest demonstrantov proti rasistom se je še povečal, ko je rasistični voditelj krajevne policije hujskal belo prebivalstvo Birminghama, naj bojkotira trgovce, ki so sprejeli sporazum s predstav niki črncev.
Birmingham se zdi danes pravo bojišče po bitki. Med demonstracijami so odpeljali v bolnišnico 22 ranjenih. Mnogo drugih je bilo laže potolčenih in so se Zdravili doma. Ceste so polne kamenja, razbitin in požganih avtomobilov, med
""»■iiiiiiiliilMintimiin.limitami...........n.....
h, takoj ko je eksplodirala pr-bomba, ki je porušila pročelje hiše. Komaj so se oddaljili, Je eksplodiral dinamitni naboj, fh vsa hiša se je porušila. Nekaj minut zatem je eksplodiral ronamitni naboj v «motelu Ga-Stons, 15 kilometrov daleč od Kingovega stanovanja. V mo-j-elu je bilo nekaj črncev, od katerih st;a bila dVa ranjena, policija je javila, da je atentate organiziral Ku-Klux-Klan. Prejšnjo noč so se namreč čla-te organizacije sestali v Predmestju Birminghama in so ®ato zažgali lesen križ, kakor Je njihov običaj.
Kakor rečeno, so po vsem mestu
PO OBSODBI PENKOVSKEGA IN WYNNA
Nota sovjetske vlade vladama ZDA in Anglije
V noti sporoča sovjetska vlada seznani nezaželenih oseb, ki so sodelovale s Penkovskim in z Wynnom
Moskva, 13. — sovjetsko zu-
1)5nje ministrstvo je izročilo ameriškemu in angleškemu poslaništvu noti, v katerih našteva imena ^anov obeh poslaništev, ki so sovjetsko vlado nezaželeni, »er so bili vpleteni v vohunsko dejavnost v Penkovskim in Wyn-<om.
Ameriškemu poslaništvu sporoča sovjetska vlada, da sta drugi tajnik William Jones in ataše za Kmetijske zadeve Montgomery Carlsson nezaželena. Pri tem do-
Medtem ko se Naser mudi že Ua svojem trinajstem obisku v ■Jugoslaviji, sporočajo iz Kaira, d® je prišlo včeraj v Damasku In v, drugih mestih do novih krvavih incidentov, med katerimi so Mie tudi številne žrtve. Varnost-ne sile so uporabljale oklepna y°zila za razganjanje množice, ki Je zahtevala združitev Arabcev in Korakala po cesti, ki vodi na Mrsko-jordansko mejo, kjer so demonstranti postavili barikade, da bi preprečili avtomobilski pro-•het z Jordanijo. Policija pa je odstranila barikade in streljala da demonstrante.
Istočasno pa sta dosedanja Predsednika vlad v Siriji in Iraku sestavila novi vladi. Sirski Predsednik vlade gen. Šalah Bi-Mr je prevzel tudi zunanje mi-distrstvo, načelnik glavnega štaba Vojske je postal minister za o-hrambo, notranji minister gen. Hafez pa je prevzel tudi mesto Podpredsednika vlade. Predsednik •raške vlade Ahmed Hasan Bakr je sestavil vlado, v kateri imajo večino važnih mest predstavniki Mranke Baas, vendar pa so v njej •udi neodvisni. V novi vladi so vsi ministri prejšnje vlade, razen ••veh, ki sta zastopala unionistič-do stranko Istiklal in ki sta ju dadomestila dva neodvisna.
Nič manj važni dogodki pa so ®e dogodili v Alabami, v ZDA, "jer so črnci zelo ostro odgovo-rili na rasistične atentate na sedež stanovanja brata protirasi-Mičnega voditelja Martina Luthe-ra Kinga, katerega otroci in žena se komaj rešili: takoj po njihovem begu sta eksplodirali dve kombi, ki sta porušili vso hišo. demonstracije so bile tako hude, da se zdi Birmingham pravo bojite po bitki. Zato se je Kenncdy končno odločil poslati v Alaba-Jdo zvezne čete in je sporočil, da d° v primeru potrebe postavil •Mdelke narodne garde v Alabami P°d poveljstvo zvezne vojske.
-Po obsodbi britanskega vohuna “ynna na osem let ječe in sovjetskega vohuna Penkovskega da smrt, je sovjetska vlada zahtevala od angleške in ameriške, naj Odpokličeta vrsto članov obeh po-“aništev, ki so bili vpleteni v vo-dunsko dejavnost.
Hruščov pa je včeraj odgovori na Mac Millanovo pismo v *vezi s prekinitvijo jedrskih poskusov. Čeprav vsebina ni znana, f verjetno, da je v zvezi z včerajšnjo oddajo moskovskega ra-?.*ai ki je poudaril, da ZDA vsiljujejo svetu novo fazo jedrske oboroževalne tekme, ker je vlada £°A sporočila, da bo izvršila v ■/Ovadi tri jedrske poskuse. Toda P°*no sinoči je ameriška komisiji* *a atomsko energijo skupaj z bramhnim departmajem sporo-'•a, da teh poskusov ne bodo iz-{J*®. Ni izključeno, da je ta ame-lskl sklep v zvezi s sovjetskim “rim komentarjem.
daja, da sta ta dva skupno z arhivarjem Richardom Jacobom, ki je bil izgnan novembra lani, zlorabljali svoje diplomatske privilegije ter sodelovali pri vohunski dejavnosti Penkovskega in Wynna.
V noti, izročeni britanskemu poslaništvu, zahteva sovjetska vlada takojšnji odpoklic drugega tajni-ka Gervaisa Cotvella in njegove žene Pamele. Oba sta bila imenovana med procesom proti Pen-kovskemu in Wynnu. Razen tega sporoča nota, da veljajo za nezaželene osebe naslednji nameščenci britanskega poslaništva: bivši drugi tajnik Roderich Chil-hom in njegova žena, pomočnik pomorskega atašeja John Warley in še dva druga uradnika. Tudi ti so obtoženi sodelovanja s Penkovskim in z Wynnom.
Sovjetsko zunanje ministrstvo ipoziva ameriško in britansko po-slaništvo, naj sprejmeta potrebne ukrepe, da v bodoče preprečita, da bi se njuni nameščenci predali nedovoljeni dejavnosti.
Med angleškimi in ameriškimi diplomati, ki so bili omenjeni na procesu, sta samo drugi tajnik britanskega poslaništva Cowell in njegova žena še v Moskvi in bosta morala takoj zapustiti sovjetsko ozemlje. Ostali so bili že prej odpoklicani, ali pa so začasno od-šotni in se ne bodo mogli več vrniti. Tako ameriško kakor an. gleško poslaništvo ,sta seveda zanikali vse obtožbe, poudarili pa sta, da ne ostane drugega, nego da se prilagodita sklepom sovjetske vlade.
katerimi so tudi avtomobili policije. Demonstranti so razbili številne trgovine belcev, ko so zvedeli za atentat na stanovanje pastorja Kinga. Spopadi so trajali več ur.
Dan prej je vse pošteno prebivalstvo Amerike z zadovoljstvom pozdravilo sporazum med voditelji črnecv ter predstavniki industrije in trgovine v Birminghamu. Kakor rečeno, pa tega sporazuma niso priznale krajevne oblasti, tako da so nekateri predstavniki teh ob lasti hujskali belo prebivalstvo proti črncem.
, Zato se je Kennedy končno odločil poslati zvezne čete v Alabamo in je sporočil, da bo v primeru potrebe postavil oddelke narodne garde v Alabami pod zvezno vojsko.
Včeraj so bile številne solidarnostne manifestacije s črnci iz Birminghama. V Chicagu je tisoč črncev odšlo v urad župana: v Bostonu se je zbralo deset tisoč državljanov, ki so poslušali sovo. re guvernerja in črnskega državnega tožilca. V San Franciscu se je zbralo tisoč petsto črncev pri skupni molitvi pred vhodom v občinsko palačo, in isto je storilo v Filadelfiji pet tisoč črncev pred »Indipendence Halbi, kjer je bila odobrena izjava o neodvisnosti v začetku ameriške revolucionarne vojne. V New Yorku je več sto žensk korakalo pred sedežem Združenih narodov in nosilo napise proti rasni diskriminaciji.
Guverner Alabame, zagrizeni rasist Wallace, je izjavil, da je prihod zveznih čet v Alabamo nezakonit. V tem smislu je poslal brzojavko Kennedyju, katerega poziva, naj prekliče svoj sklep. Zakon iz leta 1871, ki so ga izdali ob zaključku državljanske vojne in ki je bil spopolnjen leta 1958, daje pravico zveznemu predsedniku, intervenirati v kateri koli zvezni državi, če so pravice državljanov ogrožene zaradi akcije krajevnih oblasti, ali pa če nastane tak položaj, da preprečuje izvajanje zveznih zakonov v tej državi. Wallacp pa obtožuje Ken-nedyja, da «krši ustavo*.
Danes je v Birminghamu mirno. Nad tisoč policijskih agentov je patruljiralo vso noč po ulicah, kjer so sinoči izbruhnili neredi. Pravosodni minister Robert Ken-nedy je izjavil, da je v Birminghamu mirno, vendar pa je stanje še vedno napeto. Dodal je, da kljub temu upa, da se bo spoštoval sporazum, ki je bil dosežen prejšnji teden med črnci in belci.
Predsednik Kennedv je poslal guvernerju Wallaceu odgovor na njegovo brzojavko. V odgovoru poudarja, da gredo napori zvezne vlade, da napravi konec rasnim neredom v glavnem za tem, da
•	pomaga meščanom Birminghama, da pride do pametne in mirne rešitve*. Kennedy izraža upanje, da bo lahko računal na Walia-cea za konstruktivno sodelovanje pri vzdrževanju »ozračja reda in zakonitosti* in dodaja, da bodo zvezne čete prišle v Birmingham
•	v primeru potrebe*.
Odgovor Hruščova ZDA in Angliji o jedrskih poskusih
LONDON, 13. — Predstavnik Fo-reign Officea je- sporočil, da je Hruščov odgovoril na pismo Mac Millana v zvezi s prekinitvijo jedrskih poskusov. Pismo Hruščovu
je Mac Millan poslal skupno s Kennedyjem 24. aprila. Hruščov je odgovoril tudi Kennedyju.
Predstavnik je izjavil, da pismo Hruščova sedaj proučujejo, ni pa hotel povedati vsebine pisma. Prav tako ni hotel predstavnik Bele hiše Salinger povedati vsebine pisma.
Moskovski radio je v današnji angleški oddaji v svojem komentarju poudaril, da se ZDA pripravljajo, da vsilijo svetu novo fazo jedrske oboroževalne tekme in da SZ ne misli tega mirno gledati. Radio je komentiral nedavno ameriško sporočilo, da bodo izvršili v Nevadi tri jedrske poskuse, ter je dodal, da se ZDA pripravljajo na novo vrsto jedrskih poskusov v veliki višini.
Nocoj pa je ameriška komisija za atomsko energijo javila, da so bili trije napovedani jedrski poskusi v Nevadi odpovedani. Ni pa sporočila razloga za to odpoved.
Tudi danes je bila seja odbora osemnajstorice v Zene^vi brezplod. na kakor že cela vrsta sej v zadnjem času. Predstavniki treh velesil so ponovili vsak svoje stali-šče. Današnja seja je bila med najkrajšimi sejami konference: trajala je nekaj manj kakor eno uro, čeprav so govorili predstav-
niki vseh treh jedrskih velesil. Prihodnja seja bo v sredo.
Prof. Gschnitzerja niso pustili v Meran
BOČEN, 13. — Bivši avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve in sedanji predsednik senata prof. Gschnitzer je pred dnevi nameraval v Meran na neko folkloristično manifestacijo, a; so ga italijanski varnostni organi zavrnili na meji in še je moral vrniti v Innsbruck. To se je, sicer zgodilo že v nedeljo zjutraj, o dogodku pa se je' izvedelo šele danes zvečer.
Quaroni-Heath
LONDON, 13. — Italijanski veleposlanik v Londonu Quaroni je bil na razgovoru z lordom zasebnega pečata Heathom, s katerim sta razpravljala o odnosih med Veliko Britanijo in evropsko gospodarsko skupnostjo, predvsem pa o sestanku zunanjih ministrov v Bruslju in Strasburgu, ki se jih je udeležil tudi Heath.
VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM NA BRIONIH
Razgovori Tito-Naser Odhod predsednika Kekkonena
Velika podobnost pogledov na mednarodna vprašanja -Tito je včeraj sprejel tudi indonezijsko vojaško delegacijo
Maršal Tito se pozdravlja z Naserjem ob njegovem prihodu na Brione
................
KONEC TEDNA BO PADI.A ODLOČITEV GLEDE NOVE VLADE
V političnih krogih prevladuje mnenje da bo novi vladi predsedoval Aido Moro
V četrtek bo zadnja seja i/lade - V petek bo zasedal glavni odbor KD in centralni odbor PSI, v soboto centralni odbor PSDI, v nedeljo centralni odbor KPI - Togliattijev govor v Palermo
RIM, 13. — Danes popoldne je bila kratka seja ministrskega sveta, na kateri so odobrili enotno besedilo službe za izterjevanje neposrednih davkov in 18 zakonskih odlokov, s katerimi so postavili nadaljnjih 18 električnih družb za proizvodnjo, razdeljevanje in prenos električne energije pod upravo ENEL. Predsednik vlade je nato sporočil, da bo prihodnja seja ministrskega sveta v četrtek, takoj po izvolitvi predsednika poslanske zbornice in senata. To bo zadnja seja sedanje vlade; po tej seji bo Fanfani podal ostavko vlade, predsednik republike pa bo začel posvetovanja za sestavo nove vlade ali
pa bo zavrnil ostavko. V tem primeru se bo Fanfani jeva vlada ponovno predstavila parlamentu, da bi ji izglasoval zaupnico.
Vedno bolj prevladuje mnenje, da bo Segni sprejel ostavko vlade in da bo novi vladi levega centra predsedoval politični tajnik KD Moro. Tako rešitev podpirajo predvsem «dorotejci», pa tudi pristaši Scelbe in Andreottija ji ne nasprotujejo; proti njej ne bi nastopili niti socialdemokrati .niti socialisti, le republikanci so še vedno mnenja, da je najboljša rešitev, če ostanemo pri sedanji vladi, ki naj nadaljuje z uresničenjem še neizpolnjenega programa levega centra do kongresa socialistične stranke, ko bi sestavili novo vlado s neposrednim sodelovanjem socialistov. To stališče so republikanci potrdili na včerajšnji seji vodstva svoje stranke. Tako stališče zagovarjajo v bistvu tudi leve struje KD, vendar pa so prešibke, da bi mogle
........................................................I...■■■■Milili...........................im
REŠENA VLADNA KRIZA V DAMASKU IN BAGDADU
Šalah Bitar in Hasan sta zopet predsednika
Bakr
vlade
Aretacije bivših sirskih ministrov - Nove demonstracije za združitev Arabcev v Damasku - Volitve v odboru Arabske socialistične zveze v Egiptu
DAMASK, 13. Po dolgih po- ustanovitelii stranke Baas, svetovanjih je Samy Al Jaundi
Je
zaprosil predsednika republike, naj ga razreši naloge za sestavo vlade. Predsednik republike je takoj nato poveril bivšemu predsedniku Salahu Bitarju to nalogo, in ta je včeraj sestavil novo vlado ter je prevzel tudi zunanje ministrstvo.
Načelnik glavnega štaba vojske general Ziad Hariri je postal tudi minister za obrambo, general Ha-fez pa je ostal notranji minister in je prevzel tudi mesto podpredsednika vlade.
Kakor je znano, so nedavno ministri, ki ne pripadajo stranki Baas in ki so tudi naklonjeni federaciji z Egiptom in Irakom, odstopili ter obtožili stranko Baas, da hoče prevzeti monopol nad oblastjo. Pozneje je odstopila celotna vlada.
Šalah Bitar je bil predsednik vlade od 9. marca letos, kmalu po državnem udaru. Bil je tudi zunanji minister. Od leta 1956 do
1958	je bil zunanji minister v sirski vladi, nato pa državni minister v prvi vladi ZAR. Bil je nato minister za kulturo in za narodno, usmerjanje, ,a je leta
1959	odstopil zaradi nesoglasij z Naserjem. Leta 1942 je bil med
V Alepu so danes ukinili policijsko uro. V pooblaščenih krogih so danes formalno zanikali včerajšnje novice, da so bile v Damasku in drugih sirskih mestih nove demonstracije. Toda nocoj je kairski radio javil, da je danes prišlo v Damasku in v drugih mestih do novih krvavih incidentov, med katerimi so bile številne žrtve. Varnostne sile so uporabljale oklepna vozila za razganjanje množice, ki je zahtevala združitev Arabcev. Demonstranti so korakali po cesti, ki vodi na sir-sko-jordansko mejo, in so postavili barikade, da preprečijo promet avtomobilov med obema državama. Policija je odstranila barikade in streljala na demonstrante.
Danes so sporočili, da so odredili aretacijo bivšega sirskega ministrskega predsednika Azema, ki je sedaj v turškem poslaništvu v Damasku, kamor je pribežal, ko je bil izvršen državni udar. Prav tako so odredili aretacijo bivšega načelnika glavnega štaba generala Bizrija in treh bivših ministrov.
Medtem se nadaljuje zasliševanje predsednika Sirije Kudsija in nekaterih dfrugih oseb. Obtožujejo
jih uničenja Združene arabske republike, oboroženega upora, pobijanja delavcev in kmetov ter stika z neko tuio državo.
Tudi v Bagdadu, kjer je prejšnji teden vlada odstopila, je novo vlado sestavil prejšnji predsednik vlade general Ahmed Hasan Bakr. V novi vladi je 21 ministrov. Večina važnih mest ostane v rokah stranke Baas, vendar pa so v vladi tudi nekateri neodvisni. V novi vladi so vsi ministri prejšnje vlade, razen dveh, ki sta zastopala unionistično stranko Istiklal. Nadomestila sta ju dva neodvisna.
Razen tega so ustanovili novo ministrstvo za zadeve federalne u-nije. S tem je nova iraška vlada ponovno poudarila, da ostane zvesta sporazumu o federaciji. V novi vladi sta tudi dva Kurda. V novi vladi so sedaj samo pristaši stranke Baas in nekateri neodvisni. ki si skoraj v enakem številu delijo posamezna ministrstva.
Kairski radio je javil, da so včeraj bile v vsem Egiptu volitve članov regionalnih sekcij arabske socialistične zveze. Kandidatov je bilo nad 30 tisoč. Mandat izvoljenih bo trajal dye leti. V vsaki sekciji je bila polovica sedežev določena za delavce in kmete.
prodreti z njim. Leve struje KD so hkrati mnenja, da bi bilo najbolje, če bi sestavili že sedaj vlado levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov v tej vladi, ker je čakanje na njihov kongres le izguba časa-.
V	tem tednu, in sicer 17. in 18., bo zasedal centralni odbor PSI, 18. in 19. centralni odbor PSDI, 19. in 20. t. m. pa centralni odbor KPI; še pred petkom bo zasedalo osrednje vodstvo ■ KD, za petek pa je sklicana seja glavnega odbora KD, ki bo moral končno zavzeti stališče do vprašanj, ki so nastala po volitvah.
V	zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami na Siciliji je Togliatti govoril včeraj v Palermu in dejal med drugim, da je KPI dosegla uspeh na volitvah, ker je «skušala dati pravilen odgovor na vprašanja, ki tarejo pretežno večino državljanov in ker je predložila program, ki ustreza koristim vsega naroda«; zatrjeval je, da so Italijani zelo zaskrbljeni zaradi razvoja mednarod-
nega položaja in zaradi tekmovanja v atomski oborožitvi na podlagi azmotna teorije o ravnotežju terorja«. Ponovil je, da Italija mora odkloniti predloge o atomski oborožitvi, glede notranje politike pa je ponbvil znane točke iz zadnje resolucije vodstva KPI.
Ko je govoril o izidih volitev, Je Togliatti podčrtal, da te volitve pomenijo poraz desničarskih strank in da je doživel hud udarec predvsem politični monopol KD; zaradi tega je po njegovem mnenju potrebno, da se začne novo politično razdobje: «Zaradi tega zahtevamo, da se ostvari novo vladno področje, ki bo odločno usmerjeno v levo, kot je usmerjena večina Italijanov in — da bo to jasno — zahtevamo, da se v to vladno področje, v področje demokratičnih in levičarskih sil, vključilo tiste sile, ki so se zbrale okrog KPI. Osem milijonov komunističnih volivcev je zrela politična sila, ki Je ni moč potisniti nazaj, in brez nje ni moč uresničiti politike obnove dežele«.
V nadaljevanju svojega govora ie Togliatti zatrjeval, da' je poskus levega centra propadel in da bo nov poskus, ki bi skušal razbiti enotnost delavcev, prav tako doživel polom. Nato se je zadrževal na vprašanjih Sicilije in poudaril med drugim, da se morajo sile, ki so organizirane v raznih strankah, združiti v enoten blok, da bi uresničile avtonomijo' Sici-
Predsednik Segni pozdravlja papeža XXIII. ob njegove
na Kvirinal
prihodu
lije, dosegli uveljavljenje deželnega statuta in začetek »velikega preobrata«. Ta blok se mora raztegniti na majhne in srednje kmete, predvsem pa na tiste srednje sloje, ki morajo razumeti, da je Je v zavezništvu z delavskimi sloji moč doseči tudi rešitev vprašanj njihovega razvoja in njihovega obstoja samega.
Komisija za reformo državnega upravnega aparata se bo sestala v sredo in bo odobrila zaključno poročilo, ki ga bodo nato dostavili predsedniku vlade.
Tajništvo CGIL pa je poslalo ministru La Malfi pismo, v katerem kritizira postopek podpredsednika komisije za gospodarsko načrtovanje prof. Saracena, češ da je dal nekatere samovoljne pripombe glede značaja te komi-sije, ki je sicer res le posvetovalni organ vlade, ampak politične, ga značaja, in je zato nemogoče, da bi se njeno delo omejilo na reševanje vprašanj tehničnega značaja. Tajništvo CGIL zahteva ponovno sklicanje plenarne seje te komisije, prof. Saraceno pa naj predloži novo poročilo, o katerem naj komisija razpravlja, da bi tako zaključili to prvo razdobje de. la komisije za gospodarsko načri tovanje.
Atomska centrala v Latini začela delovati
RIM, 13, t— Atomska centrala v Latjni', ki pripada družbi SJMEA, katera .pripada- skupini ENI, je začele proizvajati električno energijo. Približtio štiri , mesece ..potem, ko je reaktor stopil v kritično fazo, in štiri leta ’ od začetka graditve centrale se je začela faza postopnega polnjenja, ki se . bo končala, ko bo centrala lahko delovala s polno zmogljivostjo.
Pridobljena električna energija se vključuje v omrežje po dveh linijah: prva z napetostjo 150 ki-lovoltov za Larino in za krajevno omrežje, druga pa z napetostjo 220 kilovoltov, ki se da zvišati na 380, za transformatorsko postajo v severnem delu Rima, Centrala v Larini ima zmogljivost 200 tisoč kilovoltov.* Uporablja toploto, ki jo proizvaja reaktor na grafit, ki ga ohlajajo z ogljikovim oksidom. Gorivo, ki se uporablja, pa naraven uran.
Centralo so zgradili s sodelovanjem angleške družbe «TNPG» (»The nuclear Power Group).
Ko bo centrala delovala s polno zmogljivostjo, bo proizvajala količino električne energije, ki bo zadostovala mestu, velikemu približno kakor Rim,
Predavanje o ustavi SFRJ na univerzi v Florenci
FLORENCA, 13. — Prof. Jovan Djordjevič, univerzitetni profesor na beograjski univerzi, je predaval danes na pravni fakulteti v Florenci o novi jugoslovanski u-stavi. Predavanje je organiziral Vsedržavni center za socialno zaščito v okviru •Italijansko - jugoslovanskih pravnih dnevov, ki so se začeli včeraj v Florenci. Med drugimi so bili navzoči: dr. Ther-mes, predsednik prizivnega sodišča, dr. Perfetri, generalni republiški. prokurator ter številni sodniki, odvetniki in univerzitetni profesorji iz Florence.
(Od našega dopisnika)
BRIONI, 13. — Predsednik finske republike dr. Kekkonen s soprogo in ostalimi člani finske delegacije je odpotoval včeraj po sedemdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji v domovino. Pred odhodom si je v spremstvu maršala Tita ogledal puljsko areno. Na poti proti letališču, kjer so se od uglednega gosta poslovili predsednik republike maršal Tito in najvišji jugoslovanski funkcionarji, je bil predsednik finske republike deležen toplih in prisrčnih pozdravov občinstva glavnega mesta Istre.
Pred odhodom je dr. Kekkonen v izjavi jugoslovanskim novinarjem poudaril, da je njegov obisk prispeval ne le k prijateljstvu med Jugoslavijo in Finsko, temveč tudi k miru, za katerega so zainteresirane ne le samo male države, temveč celotno človeštvo.
»Prepričan sem, da so tega mnenja tudi velike države,« je dejal dr. Kekkonen. »Srečen sem, da lahko ponovno izrazim toplo zahvalo za to prekrasno bivanje v vaši sredini.« Pri prisrčnem slovesu z maršalom Titom je predsednik Finske dejal: «Na svidenje na Finskem,« in dodal v srbohrvaščini »Lepa hvala.«
Le malo časa po odhodu finskega predsednika je prispel na ladji «E1 Hurija« v Pulj, potem pa na jahti «Podgorka«, na Brione predsednik ZAR Naser, ki ga spremljajo podpredsednik vlade ZAR Abdel Laris El Bogdadi. Zaharja Mohiedin in Kamaledin Husein in drugi visoki funkcionarji ZAR. V pristanišču na Brionih so Naserja pozdravili predsednik republike maršal Tito, podpredsedniki Kardelj, Rankovič in Todorovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in številni drugi jugoslovanski državniki.
Popoldne so se pričeli na otoku Vanga razgovori med Titom in ; Naserjem in njunimi sodelavci, .Zvečer je Tito priredil večerjo, med katerp sta z Naserjem izmenjala zdravici. Poudarila sta, da prijateljstvo . med .Jugoslavijo, in ZAR temelji na trdnih osnovah.
Med današnjimi dopoldanskimi razgovori, ki so potekali v \ prisrčnem ozračju, so izmenjali'misli o mednarodnem položaju, o aktualnih dogodkih in o- gospodarskem sodelovanju na svetu. Pri tem je prišla do izraz« velika 'podobnost pogledov. Ropoldne jso člani obeh delegacij razpravljali o vprašanjih- v zvezi 'z družbena politično ureditvijo; in .gospodarskim razvojem Jugoslavije -in'£A&. Tito in njegova soproga sta uglednemu gostu priredila' ' nocoj /h« Brionih večerjo.^ ,	. ,
Tito je sprejel dopoldne v Beli Vili na Brionih člane indonezijske vojaške delegacije pod vodstvom ministra ’ in poveljnika kopanske vojske Indonezije generalnega •majorja Ahmeda Ianija in se zadržal z delegacijo v prisrčnem razgovoru.	> ■' -
" "■ B. B.
Beitz v Moskvi
MOSKVA, 13. — Berthold BeJt«, glavni ravnatelj Kruppovih tovarn je odpotoval danes v Moskvo, kjer se bo zadržal deset dni. Izjavil je le, da si namerava ogledati tri tovarne sintetičnih vlaken, ki jih je Krupp zgradil v SZ.
ZADNJE ŠPORTNE VEST!
Svetovno prvenstvo v košarki
RIO DE JANEIRO, 13. — Dokončni rezultati za svetovno prvenstvo v košarki so naslednji:
V	Sao Paulu, skupina «B»:
Italija - Mehika 90:82 ( 36:44).
V	Curtibi, skupina «C»:
Portoriko - Peru 70:64
V	Belo Horizontu, skupina »Ate Urugvaj - Kanada 66:56.
—<—
2 —
14. maja 1553
Ljubljanski avtomobilski salon
rM»
Bogata revija motorjev in motornih vozil
Minuli torek, ko je bila večina eksponatov, pripeljanih na Gospodarsko rastavišče v Ljubljani /a drugi sejem motorjev in motornih vozil, še v zabojih, mnogo razstavnih predmetov, zlasti povsem novih proizvodov, ki bodo tokrat javnosti prvikrat prikazani, pa je čakalo v proizvodnih ^bratih to-lakirajo, je bila
e rajgtavne dvo-a kdnfčrčncfa, na
kateri so pomembnejši razstavljavci seznanili novinarje z najzanimivejšimi izdelki, ki jih bo moč videti na 2. sejmu motorjev in Motornih vozil.
Zastopnik pogodbene skupnosti CIS — vanjo so vključeni proizvajalci avtomobilske elektro opreme »Rudi Čajevec*, »Saturnus* in •Iskra*, ni govoril o predmetih, ki jih bo CIS razstavljala, ampak
se je dotaknil uspešnih rezultatov, ki so jih v CIS združeni
razstavljavci dosegli z delitvijo dela, skupno znanstvenoraziskovalno in servisno službo ter prodajo. »Iskra* s proizvodnjo rotacijskih strojev in regulacijske tehnik®. »SatUrnus* s produkcijo svetlobnih teles in »Rudi Čajevec* z izdelovanjem zvočnih in svetlobnih signalov, temperaturnih instrumentov in raznih sti-avtomobilsko industrijo, z delitvijo dela zagotovili
U
kal za
bilno proizvodnjo in večje serije, hkrati pa so proizvodnjo
33
omenjenih izdelkov usmerili ne 1^ v zadovoljevanje potreb kooperantov, marveč tudi v učinkovitejše oskrbovanje servisnih delavnic in trgovskih organizacij za potrebe Široke potrošnje. Veli.ko-serijska proizvodnja, ki so jo usvojili vsi trije v CTS združeni proizvajalci, omogoča izpolnjevanje obeh omenjenih nalog.
dalje zaprti furgon-kombibus z 12 | svoje tovarne informiral tudi zasedeli, vozilo za prevoz kruha'in stopnik podjetji' INDbS, Ljubija-' kamion hladilnik. Od avtobusov na, ki je navedel, da je zlasti bo TAM na sejmu prikazal avto- ugoden plasma viličarjev na žuli1^ z 32 sedeži in mof«j%m 85 nanje trge, pri čemer INDOS iz-KM v karoserijski izvedbi potfjet- *až« t*ko i standardno 600-kilo-iz »Boris Kidrič*, Marib*, dalje |fraM/vizito na električni po-
,5-t
mestni avtobus v karoserijski izvedbi podjetja iz Novega Sada, turistični avtobus A 3500 s sanjp-nosno karoserijo podjetja’. .Avto-', montaža* (posebej smo ga' opislli v sestavku o izdelkih »Avtomon-taže*) itd.
Novost tovarne TAM je tudi standardni zračno hlajeni diesel-ski motor 85 KM, ki ga je moč zamenjati z novim, pri čemer bo pooblaščena servisna delavnica, ceno starega motorja vkalkulira-la v ceno novega. Novi motor bo moč kupiti za 735.000 din.
Tovarna motornih koles »Tomos*, Koper, bo razstavljala na GR v »jurčku* ves letošnji program od Colibrijev in stabilnih motorjev do izvenkrmnih ladijskih motorjev, črpalk in avtomobilov.
gon, kot tudi 2,5
po-
unske in 1,5-
tonske viličarje z vgrajenim die-selskim motfgjem. Novost je vili.
*čfcr z novim gonilom in volanom, ki je nad evropskim povprečjem in je vse dele moč zamenjati, ker so na zalogi. Značilen za ta tip je kotalni način izvedbe teleskopa.
Na sejmu ho pogodbena skup-rtost CIS razstavljala le doslej ž' uvedene proizvode avtoelek-trike, medtem ko nekaterih' novih izdelkov, kot na , primer naprav ng transistorski Vžig, tran-sistorskih vžigalnih .tuljav in iz-n eničnih generatorjev, ki naj bi šiasoma nadomestili sedanje diname, na sejmu ne bo razstav-l’c’a, iz preprostega razloga, ker so že v razvojni fazi.
Naslednje prizadevanje CIŠ je usmerjeno v iropizacijo avtom.)-fc:’ske elektro opreme oziroma v prilagajanje tovrstnih izdelkov potrebam in pogojem tropskih krajev, v katere se izvoz tovrstnih izdelkov čedalje bolj usmerja.
Zastopnik Rafinerije v Sisku ja napovedal, da bo njegovo pod-jet e hrtčas že konec tega leta dalo na trg bencin z oktanskim številom 98, za katerega proizvodnjo bodo dotlej usposobili specialne nanrave. Ce Upoštevamo, da j? Rafinerija v Sisku doslej proizvajala bencin z oktanskim številom od 84 do 93 — kar je bila zg >rn'a meja možnosti, je proizvodnja behcMa z oktanskim številom od 98 do 99 dosežek', ki bo kvaliteto našega bencina izravnal s kvaliteto inozemskega ben-c na, s čimer se odpirajo Rafineriji v Sisku široke možnosti ,.a izvoz.
Zastopnik tovarne je navedel tudi število proizvodnih enot, ki jih bo »Tomos* izdelal po letošnjem proizvodnem planu. Tako naj bi »Tomos* letos proizvedel skupno 56.000 proizvodnih enot, od tega 40.000 Colibrijev, 5000 ladijskih motorjev LAMO, 2000 motorjev UMO, 6000 vgradnih motorjev (stabileev) oziroma agregatov in 3000 črpalk. Vsi Colibriji — na sejmu bodo razstavljeni Colibriji Til, T 12, T 03 in T 13 — imajo oznako 3, kar pomeni, da so o-premljeni s 3-stopenjskim menjalnikom oziroma so usposobljeni za ir i brzine. Razstavljen bo tudi dirkalni moped Colibri D 5, ki si je že na nekaj tekmovanjih v inozemstvu nabral zaslužene lovo-rike. Gre za moped 50 ccm in 7 KM s petimi prestavami in hitrostjo nekaj nad 100 km/h. Na našem trgu je 20 takšnih dirkaj: nih mopedov, medtem ko je v seriji nekaj nadaljnjih motorjev > vrste. Cena je 450.000 dinj j f Od štirikolesnih vozil je »Tomos* poslal na sejem popularnega starega in nekolika mpdll^cirane-g.i »Spacka* ter avtofurgbn kot adaptacijo tega M/itJela proizvod' nje Citroen-Tomos IMV, Industrija, motornih;-'
Novo mejto, razstavlja na t tako” rekoč ves tvfcj prof/ program, bogat asortiment dostavnih vozil in pa .servisno opremo Zi servisno postijo, pprfc(llljen<i s 3-tonsko dvigalko, z, vsemi napravami za mazanje'in pr»nje ..vozij* s snemalci gum, sesalci za hitro menjavo olja itd. Pripomniti) ws-ija, da bo na sejmu moč videti široko izbiro specialnih vozil, z-vedenih iz dostavnega vozila IMV 1000, 11 najrazličnejših derivatov. Novost je mali kamionet KURIR za potrebe cestnih podjetij, za prevoz 7 oseb jn 500 kg tovora; dalje je letošnja novost turistična izvedba kombija s premično streho in bolj luksuzno izvedbo sedežev in izvedbe vozil. TURIST
Medtem ko so bili vsi večji proizvajalci motorjev in motor-nih vozil na tej tiskovni konferenci zastopani v polnem številu, so novinarji pogrešali udeležbe . zastopnika tovarne t »Crvena zastava*, temprej, ker se je eno izmed vprašanj novinarjev nanašalo tudi na neprimerno konstrukcijo modela »Zastava 600» glede na povečano moč motorja kot tudi na razvojne možnosti tega modela, ki se tovarni obetajo z upo-stavitvijo novih obratov in popolno usvojitvijo licence, ki jo je »Crvena zastava* napovedala za letošnji maj.
N. 2.
f*Gospodarski vestnik»j
Rasisti so kljub sporazumu — kot poročamo na prvi strani našega dnevnika — v nedeljo v Alabami v ZDA, organizirali proti črncem kar tri atentate. Črnci so odgovorili na nasilje z nasiljem In Kenncdv je poslal v Alabamo zvezne čete, ki bi prav gotovo preprečile sedanje nerede, če bi jih bil poslal že prej
......*................................IHHI1HI.II..I.II.III.,h,.........................................................MIH.,.,.,............n.....nun...............................................................................
Cooper jev polet je predviden za danes ob 14. uri Ni pa izključeno, da bo odložen do jutri
hniifje ^ tflerlnlifiči*
^ gliibhu
Piran ■ likovne
btiliri't!itvo
središče
umetnosti
Po 22 krogih se ho spustil sredi Pacifika pri otoku Midway - Predvideva pa se tudi možnost, da bo prisiljen pristati na Kitajskem
CAPE CANAVERAL, 13. — Vije s kolesom odpravil iz Dillona, določenih krogih Cape Canaverala 1 majhnega mesteca v Montani, na ■*»■ _u_* e. -j.-.!-.-.. p0^ okj-gg sveja dolgo nič manj
zatrjujejo, da obstaja 50 odstotkov mpžnpstš, da bi polet Gordana OšopfeHa bil odložen za okrog 24
ur. Meteorološke napovedi za ju-
kot 57.000 km. Vso njegovo opremo sestavlja gorski nahrbtnik, v
t*i, nanpječ predvidevajo »oblačno* »d vsem področjem Cape Cana-tUdf na Zahodnem ki poleg tega i-
---— ...P----do ločnih ploh in
SretroVfcih sunkov. Pojutrišnjem •% se bodo vremenske prilike 11 »Bo”'
ljšaltJUS W
Kljub temu se priprave nadaljujejo, ker je polet predviden ob
Tovarna avtofnobHov Maribor TAM raz.-.tav.ja na 2. sejmu motorjev in motornih vozil 17 vr-,t vozil iz svojega proizvodnega programa. Iz družine 4500 bo moč n.i se.mu videti tri kategorije tovornih in specialnih vozil, in sicer običajni kamion TAM 4500, dalje istovrstni 'kamion z dvojnim diferencialom in vitlom ter TAM 4500 VL, vlačilec z nosilnostjo 8 ton in desetimi kolesi, za pfozvodrtjo katerega se je tovarna odločila po nasvetu tovarniške komerciale, ki je s tem zadovoljila povpraševanje zlasti transportnih podjetij po tem specialnem vozilu. Iz kategorije vozil TAM 2000 bo na sejmu razstavljen • običajni dvotonski kamion,
kot sanitetnega vozila, gasilnega
VOZlIfl, 7n nnlTinK« T IV/1 — —	1_Is_
za potrebe LM, za akcije na cesti ipd.
Podjetje »Tito* — PRETIŠ, Sa-raievo, bo razstavljalo skuterje NSU-PRIMA 150 ccm, pri čemer napovedujejo nekatere konstrukcijske spremembe v motorju 'n drug način hlajenja, za kar pravkar tečejo poizkusi v tovarni.
Industrija težkih vozil ITV, l:i združuje nekaj večjih proizvajalcev motorjev in motornih vozil ter karoseristov, kot npr. FAP, FAMOS, IKARUS, UTVA, ZMAJ itd., razstavlja na 2/ sejmu motorjev in motornih vozil težke kamione in njihove specialne izvedbe, kot tudi 5 in 10-tonske prikolice produkcije ZMAJ, Zemun.
Na tiskovni konferenci je novi-
14; uri da^es po srednjeevropskem (času. Po 22 krogih bi moral astronavt pristati >pri otoku Midwey sredi Tihega oceana, kjer ga čaka letalonosilka »Kearsage*, poleg nje pa še drugih deset ladij ameriške mornarice. Preletel bo okrog sto držav, med katerimi so tudi Kitajska, Severni Vietnam, Kuba, itd. in ne izključujejo možnosti, da bo Cooper prisiljen pristati npr. prav na Kitajskem, s katero ZDA nimajo vzpostavljenih diplomatskih stikov. V zvez, s tem poročajo, da vlada ZDA ne bi mogla storiti nič drugega, kot začeti pogajanja o tem, kako bi Cooperja pobrali in odpeljali v ZDA. Pri tem poudarjajo, da so bila že nekaka pogajanja med predstavniki obeh vlad v Varšavi. Pripominjajo pa, da je mož-nosts pristanka na Kitajskem zelo majhna.
Tehniki so tudi predvideli možnost, da bi bil pri pristanku Cooper ranjen. V tem primeru imajo že vse pripravljeno, da bi ga skrili pred fotografi in novinarji. V tem primeru bi helikopter, ki ga bo vkrcal, napravil pol kroga o-krog samega sebe in tako preprečil novinarjem in fotografom, da bi astronavta videli.
katerem je nekaj oblačil in opre-
ma za taborjenje. V žepu pa ima samo 25 dolarjev. Pustolovščine željni deček naiherava zdaj najprej doseči Greenville (Ohio), kjer bo mesec dni ostal pri svoji materi, zatem bo nadaljeval svojo poti proti New Yorku, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki ga bo pripeljala do Velike Britanije.
Na kolesu namerava prepotovati vso Evropo. Namenjen je tudi v SZ, če bo dobil vizum. Zimo pa bo preživel v Franciji, kjer se bq zaposli), da bi si prihranil nekaj denarja. Prihodnje leto na pomlad pa bo, vedno s kolesom, odpotoval proti Srednjemu vzhodu, nato v Indijo ter Jugovzhodno Azijo.
Mladi Macclaine upa, da bo zimo leta 1964 preživel na Japon* skem. Nato se bo skušal zaposliti na kaki trgovski ladji, namenjeni proti Havajskim otokom, od koder bo nato, vedno s pomočjo Istega sredstva, skušal doseči Kalifornijo. V San Franciscu pa bo znova zajahal svoje kolo, da bi se vrnil domov v Dillon.
Njena naloga — ko bo čez kako leto ali leto in pol dokončno izgotovljena — bo gotovo, da bo ponesla v orbito Lune kabino, ki bodo v njej živali, nakar se bo pod nadzorstvom spet vrnila na Zemljo. To predstavlja nekakšen neobhoden predhodni poskus, preden to store tudi s človekom*.
Italijanska ekspedicija v perujske Ande
S kolesom okrog sveta
DILLOK (Montana), 13.
Sovjetsko raketo bedo izstrelili na Luno čez eno leto in pol?
LONDON, 11. — »Vest, ki prihaja iz Moskve o skorajšnjem poskusu nove rakete na Pacifiku — je izjavil Kenneth Garland, podpredsednik Britanskega medplanetarnega društva '— dokazuje, da so v SZ sestavili prototip rakete ogromne moči, s katero bodo posla'i človeka na Luno. Sicer pa je bilo pričakovati, je nadaljeval, da bo takšna raketa pri-
r.arjd o proizvodnem progiiaAiu j Macclaine, star komaj 17 let, se bližno v tem času pripravljena.
■MMII.I.MI. Mnilllll.IHIIM.il M.llllll,  .MIMIIMM  
SODNA RAZPRAVA PROTI INŠPEKTORJU, KI JE PONEVERIL MILIJARDO LIR
Kljub 23 kontrolam -Laže in ne odgovarja
vse
na
v redu! vprašanja
RIM, 13. — Danes zjutraj je z letališča Fiumicino odpotovala v Limo skupina italijanskih raziskovalcev, oziroma alpinistov, pripadnikov alpinističnega društva v Bielli, ki jo vodi Fulvio Ratto, sestavljajo pa še zdravnik dr. Ca-logero in pa plezalci Mecheto, Pi-vano, Taiana, Riva in Zappon. Ekspedicija, ld se ji je priključil še geolog Bortolano, se bo zadržala okrog dva meseca v še neraziskanih področjih perujskih Andov.
Še trije nacistični zločinci pred sodiščem
NUERNBERG, 13. — Pred sodiščem v Nuernbergu se je danes začela razprava proti trem bivšim nacističnim funkcionarjem, obtoženim udeležbe pri umoru najmanj 2400 ukrajinskih Zidov v zadnji vojni. Obtoženci so: Otto Koeller, star 55 let, bivši načelnik civilne uprave v Sdolgunovu; Joseph Paur, star 64 let, načelnik nacistične policije pokrajine Sdolgu-nov, in^ Wilhelm Wacher, star 63 let, načelnik Gestapa v Sdolgunovu. Paur je obtožen, da je vodil množične operacije v treh getih, kjer so zbirali 2400 Zidov, da bi jih postrelili. Wacher in Koeller pa sta obtožena, da sta mu pri tem pomagala.
Privlačna avstralska dekleta za - mornarje iz ZDA
<Tudi z molčanjem kot z odgovori lahko škodujem nedolžnim ljudem* - Marsikdo od njegovih nadrejenih se trese v pričakovanju, kaj bo povedal - «Bilo bi dovolj primerjati original obrazca A-71 z njegovo kopijo v Rimu*, je izjavil Mastrella
TERjNJ, 13. t* -Tud* danes se je nadaljeval proces proti carinske, mu inšpektorju Mastrelli, ki je poneveril okrog eno milijardo lir, ko je vodil carinski urad v Ter-niju. Kpt je znano, je Mastrella med sodno razpravo precej nesramen, večkrat, očitno laže ali pa t- kot se je to zgodilo danes večkrat enostavno noče odgovarjati na vprašanja predsednika sodlSča. ZnariO je, dš je nekoč z enb sirno potezo poneveril 583 milijonov. Prej kat je pobegnil iz Termja pa je odprl blagajno svojega urada in ukradel iz nje 700 tisoč lir v gotovini, od katerih je polovice^ izrbčil svpji lju-bavnici.
Vsi se sprašujejo, kako je ipo-gel krasti, kljub temu, da jd i-mel v svojem uradu kar 23 inšpekcij. Odgovor na to vprašanje je dalo, vsaj delno, njegovo današnje zaslišanje. Predsednik ga je med drugim vprašal: «Kako so se vršile inšpekcije?«
MASTRELLA:	svojim avto-
mobilom sem šel na postajo po inšpektorja in ga spremil v urad,
kjer je pregledal vse štiri blagajne. Nikoli pa ni primerjal dokumentov pri uvoznih uradih in tudi nihče ni od njih dokumentov za uvoz zahteval.«
Državni odvetnik ga je vprašal, kako je bilo s kontrolnim, inšpekcijami, ki so bolj zapletene kot pa navadne inšpekcije.
MASTRELLA:	«Te kontrolne
inšpekcije so bile vse v razgovo-
ru inšpektorja o poteku dbla. Nikoli pa ni kontroliral dokumen-
tov ali registrov, le včasjti, so. preverjali registre «in Marico«. Wed desetimi leti se je zgodil v Boc-nu podoben primer kot je moj. Zaradi tega so razposlali po vseh uradih okrožnice, na podlagi katerih bi morali vsi inšpektorji o-pravljati zelo natančne kontrole nad začasnim izvozom. Tega sem se zelo bal. Toda nobene take kontrole ni$o opravili v mojem uradu.«
PREDSEDNIK: «Teh kontrol ni bilo zaradi tega, ker ste bili vi odličen uradnik ali zaradi tega, ker ste imeli posebna prijateljstva?«
MASTRELLA: «Ne vem. Ne mo-rem podrobneje pojasniti «
PREDSEDNIK: «Kdo je plačeval kosila inšpektorjem po njihovem opravljenem delu v Terni-j"%
MASTRELLA: »Nekaj jaz, nekaj pa sekcija*.
PREDSEDNIK: »Kdo je plačal kosilo 5. novembra lani inšpektorju Ghilardiju? Mar ga niso plačali funkcionarji v Terniju?*
MASTRELLA: »Nočem odgovoriti. To je kočljivo vprašanje*.
JAVNI TOŽILEC: »Vaš molk lahko povzroči zanimanje tožilstva in s tem bodo vmešane tudi tiste osebe, ki jih hoče obtoženec rešiti*.
MASTRELLA: »Poleg molka tudi govorjenje postane lahko škodljivo za nedolžne osebe*.
TOŽILEC: »Ko so vas opozorili na inšpekcije ste gotovo opravili kako potrebno operacijo?*
MASTRELLA: »Vedno sem moral storiti vse potrebno, da me niso odkfili. Vedno pa sem bil opozorjen spontano*.
Ko so ga vprašali, kdo ga je opozarjal in ali je šlo za enega samega informatorja ali za več informatorjev, Mastrella ponovno ni hotel odgovoriti.
TOŽILEC: »Ali so tiste osebe, ki so vas informirale o inšpekcijah vedele za vaše poneverbe?*
MASTRELLA: »Ne morem odgovoriti*.
Tožilec je hotel vedeti nato, če obstajajo dokumenti, ki služijo za obrazložitev vsake operacije pri posameznih carinskih sekcijah.
MASTRELLA: *Naši uradi razpolagajo z obrazci A/71, na katerih so v celoti našteti vsi pisani registri v enem polletju in opremljeni s tekočo številko. Registre je urad pošiljal v rimsko carinarnico 1/A. Pri vsaki inšpekciji bi lahko odkrili nepravilnosti če bi
SYDNEY, 13. — Ko je danes zjutraj ameriška letalonosilka »Coral Sea* odplula iz pristanišča v Syd-neyu, kjer se je bila udeležila proslave ob priliki obletnice bitke v Koralskem morju, so na ladji ugotovili, da je od celotnega moštva odsotnih od 250 do 300 mož. Menijo, da se del odsotnih ni vrnil na ladjo, ker so se mornarji v tistih petnajstih dneh, ko je bila ladja zasidrana v pristanišču, oženili z avstralskimi dekleti. Vsem članom posadke je bilo ukazano, da morajo najkasneje do polnoči biti na ladji. V resnici pa so mornarji še nekaj minut pred odhodom prihajali v teku, da bi se še pravočasno vkrcali.
prisebna si je priskrbela dve vrvi ter se z otrokom oddaljila od hiše. Ko je prišla do električnega droga visoke napetosti, je u-morila malega Massima tako, da ga je z vrvjo obesila na drog, nakar se je obesila še sama.
Ko je mož izvedel za nesrečo,' je hotel še on napraviti samomor.
V kratkem bodo v Piranu a-daptirali neko poslopje na »Punti*, kjer bo imela, svoj sedež šola za mednarodno grafično u-metnost. Šola bo opremljena tudi s posebno pečjo za peko u-metniške keramike. Finančna sredstva za to so bila v znesku 20 milijonov dinarjev že zagotovljena. Za šolo obstaja že precejšen interes tako na Japonskem kot v Ameriki. Tu bodo imeli svoja predavanja najbolj znani grafični mojstri, in sicer za tiste umetnike, ki so se v določenem smislu že uveljavili. Šola bo verjetno odprta junija 1964, nakar bo njeno poslovanje trajalo nepretrgoma skozi v Se leto. Z delovanjem te šole bo pridobila tudi Moderna galerija ker bodo v njej lahko organizirali razstave del grafične šole. Vsekakor bo s to ustanovo Piran še pridobil na umetniški veljavi.
Trenutno pa se v Piranu vrše tudi živahna pripravljalna dela za tretji simpozij kiparjev •Forma vi ra*. Do sedaj je bilo najavljenih več umetnikov, posebni odbor pa proučuje imena, ki bi imela biti izbrana, ker bo letos sprejetih samo šest do sedem umetnikov, vendar je moč sklepati, da bodo vsi umetniki, ki se bodo letos omenjenega simpozij a udeležili, sama mednarodno priznana imena.
Prvi kongres skandinavskih itaiijanistov
Italijanski inštitut za kulturo »C. Af; Lertci* v Stockholmu je organiziral prvi kongres skandinavskih italtanistov. ki bo' od 20. do 22. maja 1963. Pokroviteljstvo je sprejel švedski kralj, svojo udeležbo pa je zagotovilo nad 70 učenjakov iz Švedske, Danske, Norveške in Finske.
MIMIMIMMIMIIMIIIIMMIMIMIMIIMIIMIIMMM.MIMMMIIMMMIIIMMIMMIIIIIMMMIMIMIMIMMMlMIMMMMIMMIirilll.
ZARADI PROUČEVANJA KOMUNIKACIJ
400 milijonov ameriških vesoljskih igel v tiru okrog Zemlje
Britanski astronom LowelI pa ameriški poskus ostro kritizira
Mati umorila bolnega otroka in si nato še sama vzela življenje
ASCOLI PIČENO, 13. — V občini SanfElpidio a mare, je neka žena najprej umorila svojega bolnega sina, nakar je vzela življenje še sebi. V družini kolona Aleksandra Salvuccija, starega 40 let, je enega njegovih sinov, Massima, starega tri leta napadla
resna bolezen v glavi. Malčkova pregledali kopijo obrazca I mati. Šesta Maurizi, 39 let stara,
A/71, 'ki je bila v uradu sekcije.«
PREDSEDNIK: »Torej, če bi bili vi inšpektor iz Rima, bi lahko ugotovili primanjkljaje?* MASTRELLA: »Prav gotovo*.
se je, globoko potrta zaradi dej-
LEXINGTON (Massachusetts, Z DA), 13. — Neki satelit, ki ga je izstrelilo ameriško vojaško letalstvo, je v orbiti okrog Zemlje raztrešel okrog 400 milijonov bakrenih igel, imenovanih »dipoles*, ki bodo služile v poskusne namene pri reševanju vprašanja komunikacij v svetovnem merilu. Ko so vojaško letalstvo in pa laboratoriji »Lincoln* tehnološkega inštituta v Massachusettsu to sporočili, so obenem pojasnili, da je do izstrelitve prišlo v četrtek, in sicer v Point Arguellu (Kalifornija) ter s pomočjo rakete «A-tlas-Agena*.
S pomočjo radarskih naprav bi bilo tudi že ugotovljeno, da množica igel kroži okrog Zemlje, kot je bilo to predvideno. Te se bodo v orbiti porazdelile okrog Zemlje v obliki pasu z obsegom okrog 40.000 milj ter v višini 2.000 milj. Trenutno pa še krožijo v obliki kompaktnega oblaka. Cez nekaj mesecev se bodo iglice razporedile tako, da se bodo kazale v obliki predvidenega pasu. Toda, ko bo do tega prišlo, bodo ta pas uporabili, da se bodo od njega radijski signali znova odbijali proti Zemlji z ogromne razdalje. Na ta način upajo, da bo moč doseči znanstvene in tehnične podatke, ki bodo koristni astronomskim in radijskim središčem na svetu. .Menijo tudi, da bo ta pas igel v petih letih izginil, ne da bi pustil za sabo kako sled.
Omenjene iglice »dipoles* so Izredno drobne, saj meri njihov premer komaj tretji del onega, ki ga ima človekov las. Izstreljene so bile v posebni posodi, ki so jo s pomočjo radia odprli, da so se iglice raztresle v prostoru.
Podoben poskus je bil že storjen oktobra 1961, vendar se je ponesrečil, ker se iglice niso bile v prostoru porazdelile, kot je bilo predvideno.
V zvezi z zadnjim poskusom pa je sir Bernard Lovell, ravnatelj astronomske opazovalnice Jodrell Bank, izrazil svoje nezadovoljstvo. »Moje stališče do takih poskusov se v ničemer ni spremenilo,* je rekel Lovell. »Obsojam dejstvo, da so igle bile izstreljene v orbito, ne da bi to vprašanje bil prej proučil kak mednarodni organizem*. Znanstvenik je tudi pripomnil, da bodo te igle škodovale drugim vesoljskim raziskovanjem.
Ko Je bil leta 1961 prvič objavljen načrt »Mavrica*, da se v orbito Zemlje izstrele iglice, ga je sir Bernard Dovell označil za »dejanje izvenzemeljske okužbe* in je ZDA obtožil, da »mečejo določeno senco na njihov sicer neoporečen program vesoljskih raziskovanju*.
Tudi iz Leningrada poročajo, da je ravnatelj observatorija v Pul-kovern prof. Aleksander Mihajlov danes protestiral proti izstrelitvi ameriških vesoljskih igel. Pouda
kom Tass, je Mihajlov omenil, da je že v avgustu leta 1961 kongres mednarodne astronomske zveze v Kaliforniji kritiziral ameriški načrt «Westford», da se okrog Zemlje ustvari obroč metalnih igel.
Lev napadel cirkuškega krotilca
fARIZ, 13. — Dvaindvajsetletni krotilec Gerard Debord je za las ušel smrti. Med predstavo v botaničnem vrtu Bois de Boulogne ga je napadel lev in ga resno ranil na rokah. V točki, ki jo je predvajal, je nastopalo pet levov in levinj, ki so jih bili pripeljali iz Kameruna in Konga. Krotilec Jim Frey, ravnatelj cirkif-sa, je izjavil, da je malo pred začetkom točke, ki jo je imel izvesti Debord, njegov učenec, opazil, kako so živali kazale ' neko neobičajno vznemirjenost. Prav zaradi tega se je bil tudi pripravil, da bi v primeru potrebe interveniral.
Skupno je napovedanih okrog 30 poročil, delo kongresa pa bo trajalo tri dni. Odobravanje, ki ga je vzbudila zamisel, da bi se skandinavski učenjaki, ki se zanimajo za italijanski jezik in literaturo, zbrali na posebnem kongresu, že samo po sebi dokazuje, da je šlo za občuteno potrebo. Proučevalci italijanskega jezika, po večini univerzitetni profesorji, učitelji in prevajalci, ki žive v skandinavskih deželah, imajo več skupnih vprašanj, o katerih želijo razpravljati.
Organizacijski odbor je skušal določiti ta, vprašanja tako, da jih je strnil okrog argumentov, od katerih je sleherni obravnavan na kongresu v okviru posebne sekcije. Te so naslednje: 1. Poučevanje italijanščine v Skandinaviji. 2. Dante. 3. Sodobna italijanska literatura. 4. Lingvistični študij. 5. Italijanska kultura v Skandinaviji. 6. Študij za .izdajanje italijanskih klasikov.
Kongresu bo predsedoval prof. Alf Lombard z univerze v Lun-du. Otvoritveni govor bo imel prof. Umberto Bosco z rimske Univerze, ki je obenem tudi predsednik mednarodnega združenja za proučevanje italijanskega jezika in literature. V svojem govoru bo obravnaval te:, mo «Petrarca in Boccaccio, mojstra italijanske literature».
Inštitut za italijansko kulturo -C. M. Lerici» pa bo objavil v posebni knjigi vse intervencije na kongresu samem.
Kongres radiologije in jedrske medicine Včeraj se je začel 22. vsedržavni kongres Italijanskega združenja zdravniške radiologije in jedrske medicine. Tega znanstvenega zborovanja, ki sovpada s 50-letnico ustanovitve združenja, se je udeležilo okrog 600 predstavnikov raznih italijanskih in tudi tujih šol za radiologijo. Uvodno poročilo je imel prof• Grilli iz Perugie, ki je pojasnil, i oziroma nakazal možnosti sodelovanja med radioterapijo ter zdravniško terapijo ter .zdravniško terapijo in kirurgijo malignih tumorjev, da bi se tako dosegli boljši uspehi. Konr greš bo trajal do 16. t .m.
Baletna skupina De Cncvas Znana baletna skupina marki--,, za De Cuevasa bo znova nusto- , pila v •Theatre des Charnps » Elysees>, pa čeprav samo za štiri večere, v počastitev velikega mecena, umrlega pred dvema letoma. Plesalci, ki so bili člani njegove skupine, so prišli v Pariz z vseh strani sveta, da bi tu nastopili v osmih najbolj znanih in slavnih baletnih uprizoritvah njihovega starega repertoarja. Kostume in scene, ki so že več časa ležali v podzemeljskih prostorih omenjenega gledališča, so zdaj popravili, da se zde kot novi. Markiza De Cuevas pa bo prisostvovala svečani predstavi, ki bo 15. t.m.
Nagrajeni glasbeniki Ocenjevalna komisija za dodelitev letnih nagrad, ki jih razpisuje vsedržavna blagajna za podporo glasbenikom, je sklenila za leto 1963 dodeliti nagrade naslednjim skladateljem in muzikologom: Gabrielu Bianchiju, A' delmu Dameriniju, Oraziu Fin-me, Emiliji Gubitosi, Fernandu Lodovicu Lungiju, Virgiliu Mor-tariju, Guidu Pennainu, Mariu Rinaldiju in Cesaru Valabrega.
stva. da so vsi poskusi zdravlje- ril je, da bo to imelo škodljive
nja ostali brezuspešni, in pa zaradi tega, ker je bolezen, nasprotno, še napredovala, odločila za
posledice za prihodnja radioastro-nomska proučevanja in bo oviralo številna znanstvena opazovanja. V
tragično rešitev. Obupana in ne- , intervjuju v razgovoru z dopisni-
Pakistanski fakir Mahra Din je prispel v Rim s plesalko Pano. T0-vabil ju je filmski režiser Camerini, ki ju potrebuje za dva svoj« «indi jska » filma
— 3 —
14. maja 1963
PRIMORSKI dnevnik
vljanje javnih sredstev ?

3
Kdaj bo prenehalo neqdgovorho
Prekop, ki je stal
00 milijonov a je danes mrt§v in nekoristen
Primer tehnične nesposobnosti in administrativne neodgovornosti - Pomorce oblasti so se postavite po robu, da bi se voda iz prekopa stekala v m°rje - Sredstva bi se bila lahko uporabila za vrsto drugih važnih potreb


S premiere Tavčarjevega novega deta «V Honolulu»
rimer povzemamo iz italijan-e8a tiska, in to ne zaradi te-,a’ ker bi predstavljal neko red-marveč, nasprotno, zato, da Vrsto nečednosti in škandalov, 1 si domala nezadržno slede drug J^Semu, izpolnili še s tem, ki fzkone ne sodi med najbolj ne-natne. Saj gre za obseženo jav-? 'Jelo, ki se stroški zanj vrte r°g 3500 milijonov lir.
Sleherna oseba, ki je dovršila 1 razredov osnovne šole, ve, da vse reke, vodni tokovi ali pre-ro“l nujno morajo stekati, ozi-( 1,1 * zlivati v neko drugo reko, j ,n* reko, pa jezero ali morje.
k° so ljudje menili od pamti-I **• Toda, zdi se, kot kaže, da ,]. lakko, postavimo, neki prekop c ,v* tudi vase, oziroma, da se “ ‘Ploh nikamor ne zliva. Gre 1 ,, Prlakem za naravno redkost, "ko bi rekli čudež, ki se zanj °">m° zahvaliti, kot poročajo U ®teri časopisi, državni ustanovi ple Delta Padano«.
, rvi podatki, oziroma izkušnje * tf**"	•	. • •
let
lem v zvezi nas popeljejo več

nazaj. Slo je prvič za nekak-
prekop, ki je bil izgrajen savkreber. In tako je voda, ki Sa Jo vanj spustili, čez nekaj ča-j začela pritekati nazaj. Ker , Je Jlo le za manjše delo, je ^rimer kmalu šel v pozabo, da-U 8vno je med ljudstvom še ved-ostal prisoten kot izredno v^ešen dogodek. Drugi primer je ekakor mnogo pomembnejši, .J Sre za izredno obsežno, na-^*vnost velikansko delo, pa bi bilo težko enostavno potisniti v žabo. Nasprotno, čimbolj se čas : PJika, očitnejše postajajo stor-ne napake in odgovornosti v ez> z njimi. In v tem primeru .' Sre za navadno tehnično na-. ko, marveč za nenavaden pri-^r tega, ko se nekdo spre z *°snovnejšimi elementi zdrave-. razuma, oziroma neko osnov* . administrativno previdnostjo, “dvsem pa ne kaže najmanjše I da bi se resneje zavzel za j1 kar predstavlja neki skupni I eres, kolektivno družbeno po-teV ki so zanjo dolžni potekati se ter jo izpolnjevati pred-s!®rn tisti, ki so za državo, ožilja državno upravo ter upravne nasploh najbolj odgovor
Torej, v čem je zadeva? Gre } dejstvo, da je «Ente Delta« faktično vrgel v vodo nič manj ,°1 tri in pol milijarde lir, v I“'kor je to vsoto vložil v de-1 ki ne bo nikdar nikomur ko-pač pa je bilo, se zdi, ^ eJo samo za to, da bi se ssneje lahko ponovno zbrisalo Površja zemlje.
^ re v našem primeru za pre-r P' imenovan «Logonovo», kate-^.Sa naloga je imela biti v zbira-(.u in odvajanju voda za bonifika-j dolin Mezzana. Ta prekop I® zdaj že nad dve leti izgotov-t6P> oziroma bi za to bilo po-.,®Pno opraviti še dela na zad-]QJih nekaj sto metrih, ki ga še od morja. Prav tu pa so otopile težave, in sicer takšne-5a značaja, da se bodo vode iz rekopa težko kdaj stekale v v “rje. Proti temu, da bi dela
"a
tem zadnjem delu dokončali,
j. nastopile ustrezne pomorske Rokovne oblasti, v kolikor me-
I'i°, da bi zlivanje voda iz pre-Pa v morje kmalu bilo one-
koi
. “Sočeno zaradi zbiranja sedi-. “ntov. Ce pa bi se temu hoteli ^°Rniti, bi bila potrebna tako j.Srotnna pomorska dela, ki si j je nesmiselno celo zamisliti. ^ako Ze dve ieti teče po sredi “*'ne Mezzana dolg in širok vodij trak, katerega vsebina se po-Ppma usmraja.
bil d° ve koliko interesov se je ■j! 0 spletlo okrog tega prekopa, j, nikomur ne koristi in katere-j' v°de so nepremično obstale ter st "'kamor ne odlivajo? Prebival-„ 0 je takoj izrazilo svoje mne-. ki ne potrebuje nobenega ko* ®ntar)a:	aLogonovo,« pravijo,
1 kanal, oziroma prekop, man
v*č
je bolj podoben.... Fiumici-
v 11 V okviru določenega soraz-ij^ja je bržkone marsikateri špe-°nt zares prihajal v te revne 'aje Delte, da bi tu nanaglo t'alu*il ogromne vsote, nekako p *° kot se je to dogajalo v , >meru Fiumicina. In marsikoga p zanimalo vedeti, kako so bile I “rHzdeljene tiste tri in pol mi* ^Jsrde lir, kolikor so dela na d1,1 prekopu do sedaj stala! To-Proračunske knjige ustanove v Pte Delta« niso vsakomur na .““Sled in je težko prodreti v j.hhove skrivnosti. Na vsak na-ostaja dejstvo, da ljudje lah-0“ že nad dve leti gledajo in jPszujejo naravnost orjaško de-t.1 ki pa ostaja mrtvo in neko-!s»n0, obenem pa predstavlja
"iiii
objekt najostrejših kritik od'stra-t 1 ni vseh nasprotnikov bonifikacije, ki v resnici ne napadajo načina, kako je bilo to delo opravljeno, marveč se zaganjajo proti bonifikaciji nasploh, označujoč to za ((neuspešen poizkus določene politike zgrešene socialnosti«.
Da bi obstajala kakršna si bodi izrecna potreba po tem delu, je zelo dvomljivo, zakaj bile so tudi druge rešitve, ki bi bile boljše tako s tehničnega kot finančnega stališča. V resnici to delo tudi v regulacijskem načrtu občine Comacchio ni bilo predvideno. Ustanova «Ente Delta« je zelo pazila, da bi ne prišlo do sodelovanja s krajevnimi ustanovami. S temi se niti posvetovala ni. Toda, če bi «Ente Delta«, kot državna in demokratična ustanova, hotela zares nekaj storiti v korist splošnosti, potem bi se morala lotiti nedvomno bolj važnih in koristnih del od nemogočega prekopa «Logonovo». Med drugim bi bila lahko posvetila večjo pozornost namakalnemu si-
stemu, ki 'ja ižrddno pbmanjkijiv, kakor bi bila lahko posvetila tudi del svojih energij odprac i zemljiške razcepljenosti, ust! novitvi močne mreže zadružnih ter indu-strijsko-predelovalnih ustanov itd. Lahko bi se bila skratka zavzela za to, da bi se pospešil tisti nujno potrebni proces sprememb ter industrializacije poljedelstva,, ki bi dejansko šel v prid razvoja kmečkih delavcev ter njihovih zadružnih in oštalih ustanov. Seveda bi to pomenilo delati proti interesom «Federconsorzi», česar pa sj «Ente Delta«, kot ustanova pod pokroviteljstvom KD, ni mogla dovoliti, pa je zaradi tega bilo iluzorno od nje kaj takega pričakovati. Seveda bo moralo do tega, V. pod pritiskom kmečkih množic »Delte«, prej ali slej tudi priti, vendar prejkone brez udeležbe " «Ente Delta« in podobnih ustanov, ki jih je za svoje potrebe'‘Ustanavljala vladna stranka.
Novi parlament, ki se bo v kratkem sestal, bo med drugim moral tudi obravnavati vprašanje
že omenjene ustanove «Ente Delta«, kakor tudi ostalih ustanov -v zvezi z agrarno reformo, ki bi jih bilo nujno spremeniti v instrumente resničnega razvoja, zakaj stvari, kot so doslej potekale, so že dosegle svoje skrajne meje, a pri tem je primer škandala s prekopom «Logonovo» samo eden od aspektov negativnega stanja, do kakršnega je v omenjenih ustanovah prišlo. Kar zadeva primer s prekopom «Lo-gonovo«, prav gotovo ne drži pregovor po katerem «kdor dela s svojo glavo tudi plača z lastno mošnjo«, v kolikor je v tem primeru mošnja, ki z njo razpolaga «Ente Delta«, splošna javna last, a tri in pol milijarde, ki so bile nekako vržene v vodo z izgraditvijo mrtvega in nekoristnega prekopa, so bile vzete prav iz nje, A čas je že, da bi ljudje, ki upravljajo z javnim denarjem, redneje in temeljiteje tudi polagali svoje račune o njegovi uporabi.
F. D.
Kakor smo v nedeljski številki poročali, je bila v soboto zvečer v dvorani na stadionu «Prvi maj» krstna predstava novega Tavčarjevega odrskega dela «V Honolulu«. Na sliki prizor sobotne predstave
....................."""("<•..............................................................................................■iiiimiiiiii.................................................................................................................................
mi Hlinili iimmiiiiiiiiiiiiiiii iiii iiiiiiiniii n mi im
KO ASTRONAVTIKA PRIHAJA PONOVNO NA DNEVNI RED
Motnje zaradi stanja breztežnosti
in morebitne posledice
Psihološkim motnjam se izognemo z izbiro človeka, fiziološke motnje pa so trši oreh - Dezorientacija, krvni obtok, prebava itd.
Japonci se že sedaj temeljito pripravljajo na svetovne olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Tokiu. Ne samo ogromna materialna sredstva, ki jih trošijo za stadione in druge naprave, pač pa je zanje značilna tudi izredna natančnost v pripravi športnikov. Na sliki maratonec vadi na premični preprogi ob strokovnem nadzorstvu zdravnika profesorja
Mičia Ikaja
bodo priprave ^šle po> sre-či,če bo vreme naklonjeno,-če bo... itd. (kajti veliko je tčhf če?, . bo ameriški astronavt Cooper danes poletel s Cape’ Canavjfa- 1 la na svoj veliki podvig okoli’ Zemlje. Po krogov, sev
prekinitvi ti veliki poizkusi obnavljajo, bomo spregqvorili o nečem, o čemer je že bilo govora, kar pa pride lahko do' izraza pri poizkusih večjega obsega, ko se namreč KroSerijfi‘"^kSU, Zemlje pomnožijo na 'desetine' in ko polet traja ves dan ali celo več. Gre namreč za motnje, ki jih v astronavtu povzroči stanje brez teže. Kakšne posledice ima lahko astronavt, ki prebije več časa v stanji) breztežnosti, je še vedno vVrašbhfe brez odgovora. Sovjetska astrdj, navta, ki sta bila ha kroženju, okoli Zemlje eden tri dni, drugi celo štiri dni,, sta dokazala, i da more človek ostati v stanju brez teže tudi daljšo dobo. To. da to še ni razlog,- to še rti do-
glo postatr tudi priv lahna, Toda nobeden od ameriških astronavtov ui prebil v tem stanju toliko čaša, da bi se mogel'dati dokončen odgovor. Glenn je n. pr. rekel, da so bile njegove štiri tire in pol v tem stanju kar »nenavadno prijetne«, To bo morda tudi’ držalo, isto bo morda veljalo tudi za druge astronavte, ki so leteli tudi po več ur, toda kaj tedaj, ko bodo poleti mnogo bolj dolgi, ko bo aštronavt po tedne, morda tudi mesece in I v ta v takšnem stanju. Glenn, ki smo ga že omenili, je hkrati tU-
....................i..................................................................
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Do-
t,.°vEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite h'2ni. če nočete po nepotrebnem t^|UblJat,i dragocenega časa. Ne dvo-n' v iskrenost čustev drage osebe. ji,1* (od 21,4. do 20.5.) Morali boli flokazati svojo poklicno priprav-Brzdajte nekoliko svojo do-
J“vOJCKA (od 21.5. do 22.6.) Tre-J« primeren, da se rešite ne-V-, “evšečne naloge. Ne . bodite pre-I, “ odkritosrčni z osebami, ki jih poznate.
d,?Ak (od 23.6. do 22.7.) V vsakem lev *ru morate sprejeti neko odloči-tudi če bo ta tvegana. Zadovolj-o za Intelektualce.
bri V (od 221 ■ d0 22'8') Izre<1'10 d°-5‘ Pogoji za trgovinsko dejavnost.
r®oen dan v vsakem pogledu.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.». do 22.9.) V teku Jutra neuspeh, toda že popoldne znaki izboljšanja. Zagotovili sl boste trdno mesto med prijatelji.
TEHTNICA (od. 23.9. do 23.10.)' Ne utrujajte se brez potrebe, ne spre-jemajte novih ’ odgovornosti. Naleteli boste na osebo,'.ki »e bo z vaini v vsem strinjala.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22,ji.) Od strani predstojn-ikov uživate popolno zaupanje. Izpolnite svojo obveznost. izhajajočo iz vašega sčcial-nega položaja.
kazali boste svoio modrost in previdnost, na vidiku dober zaslužek. Morali se boste odločiti glede vzgoje najnilajšlh.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sku. šajte doseči kompromis s svojim' nasprotniki, v prazničnih dneh se na vsak način odpočijte.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Utrdite najprej svoj sedanji položaj, potem se lotite novih nalog. Upoštevajte nesebične nasvete nekega svojega sorodnika.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dane vam bodd na voljo nekatere odlične možJ ndstl, k| jih v! prot| svojim poslovnim nasprotnikom uporabite čim ra metneje. Srečne ure v družini,1
kaz, da to stanje, posebno še, ko traja daljšo dobo ne zapusti lahko na astronavtu' kako fiziološko poslfdi?p. ; Strokovnjaki pravijo, da 'stanje . breztežnosti postavlja sledeče probleme: de-
jih povzroči trenutna prekinitev iivjiaua.obtoka, V človekovem or-*M*lu V lUAiifhlmi iščznelŠimi posledicami. Ameriški astronavti pravijo.,da je stenje, brez- Ce je pri izbiri kc težnosti hdI6 prijetno,'da bi mo- tov veliko kandidatov, se posamezni psihološki problemi s primerno izbiro dajo rešiti.
di rekel, da bi daljše bivanje v vesolju »moglo povzročiti težave«. Glede tega se je govorilo že o ustvarjanju umetne tež-nostne sile v sami vesoljski ladji. Glede tega je treba vprašati same znanstvenike.
Znanstveniki trdijo, da določeni problemi prebave še niso rešeni. Vprašanje je, kaj bi se moglo zgoditi v prebavnem traktu ^ zaradi ustvarjanja plinov, Možnost, da bi takšno ustvarjanje plinov moglo povzročiti strašne bolečine, se za sedaj ne more izključiti. Ta problem, pravijo, še ni tako pomemben, dokler so astronavti opremljeni s posebno astronavtsko obleko pod pritiskom. Zg hodo^g dgljše polete, ko bo astronavt tedne .n tedne v kabini, bo treba pomisliti na kako rgžitev, ki bo omogočala izjmjfafije pHtiov.^toda -ta zadeva bo že sedaj zapletene mehanizme še bolj zapleti*.
Kij pa dezorientacija, ki smo jo omenili? Nobeden od ameriških astronavtov še ni izjavil, da je doživel ta neprijeten občutek, ki je lahko le osebna stvar posameznika. Sovjeti, ki imajo glede tega veliko več izkušenj kot Američani, saj so njihovi poleti mnogo bolj dolgi, pravijo, da je eden izmed njihovih kozmonavtov in sicer German Titov občutil dezorientacijo in celo začasne trenutke nezavesti po prvih šestih urah poleta, ki je trajal 24 ur. Ameriški kozmonavt Cooper bo prav tako letel 24 ur in se bo morda znašel prav tako v tej kritični situaciji. Morda pa tudi ne, »aj Sovjeti ne govore o podobnih motnjah pri drugih kozmonavtih, katerih polet je bil še daljši.
Strokovnjaki ameriške uprave za aeronavtiko in astronavtiko posvečajo vgliko ppzprnost prav temu problemu, problemu dezo-rientacije. Uprava je organizirala previdno proučevanje tako imenovanih v*stimiilarnlh funkcij človeškega organizma pod vplivom premikapja, nagle pospešitve ih ngglega zaviranja ’n tudi stanja breztežnosti.
Ce je pri izbiri koziponav-
Drugače pa je s fiziološkimi problemi. V glavnem pa je bilo sprejeto mnenje, da more stanje brez teže povzročiti ošibitev mišic, čemur da se da odpomoči z vajami in s krepitvijo odpornosti.
Poizkusi z ljudmi, ki so se prostovoljno podvrgli celotedenskemu mirovanju na postelji, so pokazali, da to mirovanje povzroča krepko ošibitev moči in tudi funkcije mišic. Vaje pa so dokazale, da je moč mišic pri ljudeh, ki so se vadili, ostala Ista, včasih celo boljša po celotedenskem mirovanju na postelji.
Medicinske strokovnjake posebno skrbi vpliv breztežnostnega stanja na krvni obtok. Evolucija človeškega organizma ie Izpopolnila krvni obtok tako, da je ta prilagojen delovanju tež-nostne sile. Zato se postavlja vprašanje, kako dolgo more človek živeti brez delovanja te sile. Znanstveniki se bojijo, da bi kri v breztežnostnem stanju mogla v okončinah, torej rokah in nogah, ustvariti tako imenovane ■ žepe«, morda pa bi se moglo
j zgoditi, da bi se kri prenagio
vračala v srce in bt s tem srce ne moglo normalno delovati, kar bi moglo povzročiti tudi astronavtovo smrt.
Znanstvenike zaskrbljuje tudi to, da se puls astronavtov takoj zmanjša, čim astronavt preide v breztežnostno stanje in naglo poveča, čim se ponovno vrne v atmosiero. Astronavti sami niso .občutili upadanja pulsa, k,o je do tega prišlo, celo ne, ko je ro doseglo »razmerje«, ki so ga medicinski strokovnjaki ocenili kot nevarno. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je to dober znaš, ter da se srce prilagodi novim pogojem, toda drugi menijo, da bi to' moglo biti prvi znak nečesa mnogo, hujšega. Ali ni morda to znak za prenehanje krvnega obtoka — se sprašujejo.
. Druga nevarnost v zvezi s krv-nifn obtokom je ta, da bi se žile,
, kot tudi mišice pslabile in hkrati preveč omehčale. Dosedanii poizkusi so' pokazali, da ■ mirovanje na postelji ohrani mišice, ne more pa ’ preprečiti poslabšanja delovanja srca. Ameriški kapetan Gravelyn, ki je prestal takšne poizkuse, zatrjuje, da je odkril način in sredstvo za op-varovanje srca pri daljšem poletu. Ta način obstaja v vbrizgavanju zraka v manjših količinah in pod nizkim pritiskom, kar je nekaj podobnega kot aparat, s katerim zdravniki merijo krvni pritisk. Njegov sistem simulira hidrostatično delovanje pritiska, kar neposredno pospešuje kardiovaskularne reflekse.
Ko so umetni refleksi, vključujoč sem tudi krožne reflekse, določen čas neaktivni, začno postajati bolj šibki in jih je treba ponovno privajati ali vsaj spodbujati k delu. Po daljšem počitku na postelji ali zaradi daljše neaktivnosti povzroča vsak hitrejši gib, celo navadno vstajanje negavest. V telesu, ki dplgo počiva, refleksi nekako otopijo1 in organizem ni' pripravljen za gibanje, posebno ne naglo. Po. dobno se dogaja z reakcijami organizma v breztežnostnem stanju. V tej »zadremalosti« refleksov, kot poudarjajo medicinski strokovnjaki, bi pri obremenitvi ob ponovnem vstopu v atmosfero vsak bolj nagel gib, celo samo to, da bi se astronavt le dvignil z ležečega stanja v pokončno, mogel postati usoden.
Američani so bogati Hudo drag vzpon
Prve dni tega meseca smo poročali o uspehu ameriške alpinistične skupine, ki se je 1. maja letos povzpela na Mount Everest, ki je »882 m visok in s tem najvišja gora na svetu. Pogumnim alpinistom je čestital tudi sam predsednik Kennedy. To je bil četrti uspeli vzpon na Everest, devet pa jih ni uspelo Prvi so na vrh prispeli Angleži leta 1952, drugi so bili Švicarji leta 1956, tretji pa Kitajci leta 1960.
Posebnost ameriškega vzpona je bila ta, da je bil ta najdražji. Vsak meter vzpona je stal v povprečju 20.000 starih francoskih frankov. Kako Je to možno, nam bodo povedale sledeče zanimive številke:
Vzpon je stal 174 milijonov sta-
rih francoskih frankov. Zaradi primerjave bomo povedali, da je stal angleški 25 milijonov starih francoskih frankov. Američani so bogati, zato je 19-članska odprava najela kar 1000 oseb in sicer 900 'nosačev, 50 nepalskih vodičev in še nekaj drogega osebja, predvsem strokovnjakov, to je 3 zdravnike, h katerim je treba dodati psihologa, 1 fizika, nekaj strokovnjakov za gorske ledenike, nekaj geologov, sociologa in zgodovinarja ter še druge strokovnjake.
Nosači so nosili 25 ton opreme, 400 zabojev hrane itd.
Kljub tako popolni pripravi in opremi so imeli nekaj zapletlja-jev. Predvsem se je nosačev lotila nalezljiva bolezen koz. Dobavili so si zato cepivo in vzpon za nekaj dni odložili. Med vzponom je prišlo tudi do nekaj padcev, katerih eden se je končal s smrtjo.
NOVOST NS KNJIŽNI POLICI
Deseta knj‘iga Bevkovih spisov
Statistični podatki naših knjižnic izkazujejo, da sodi France Bevk tildi danes med tiste domače pisatelje, po katerih knjigah še vedno, vlada največje povpraševanje Zato velja, da Bevkovih knjig ni nikoli preveč trt da ie zanje vedno dovolj zanimanja, [n zato vzporedno s tem, ko od časa do časa izide kaka nova Bevkova povest ali roman, izhajajo že nekaj let tudi Bevkovi izbrani spisi pri Državni založbi Slovenije. Po prvih štirih, petih knjigah je bil nekak zastoj, zdaj pa smo vendarle prišli že do desetega zvezka. Prav ta je nedolgo tega izšel v standardni, preprosti a okusni opremi, pa tudi z enako notranjo podobo kot dosedanji zvezki. To je v rumeno platno vezana knjiga, z zlatimi črkami, zelenim ščitnim ovitkom, znotraj pa s tekstom in opombami urednika Franceta Koblarja, ki daje v njih kratke pripombe k besedilu ter nastanku enega in drugega dela, objavljenega v tej knjigi. Tako se deseta knjiga Bevkovih izbranih spisov pridružuje ostalim in obeta, da bomo v zaključeni in vendar obširni zbirki dobili vsa najboljša dela tega Priljubljenega primorskega pisatelja.
V desetem zvezku izbranih spisov sta objavljeni dve povesti: Veliki Tomaž in Železna kaču. Obe sta nastali okrog tridesetih let in sta izšli v reviji in knjižni izdaji. Obe deli ne odkrivata novih pogledov na Bevkovo pisanje — tako pravi urednik v uvodni besedi — le da je v njih še bolj vidna smer Bevkovega literarnega razvoja, odmik od nekdanjega poetičnega impresionizma in t a-gibanje k realizmu. Skupno obema, v tej knjigi objavljenima povestima, je izrazito domačijsko okolje.
Veliki Tomaž se dogaja v pisateljevem domačem kraju konec preteklega stoletja, železna kača Pa v začetku stoletja v Baški grapi, ko so tam začeli graditi novo železnico. Seveda se obe deli med seboj razlikujeta, saj je prva izrazita družinska zgodba, v drugi pa je pisatelj zajel snob širše in čutimo v njej odsev časa in premikov v podeželskem življenju. Medtem ko je v Velikem Tomažu še precej vaške idiličnosti, se v Železni kači oglaša nov čas s svojim nemirom, ki obrača usode ljudi in jih žene v široki svet. Vrednost Velikega Tomaža ni toliko v sami snovi in presenetljivih dogodkih, pač pa 'v nenavadnem dltščvriem razvoju glavne osebe ter v skoraj trpečem razmerju žene do moža in otrok do očeta. Tomaž, glavni iu-nak povesti, je samosvoja osebnost, silak, po naravi vihrav ;n nestalen, človek, ki postane iz bajtarja gruntar in ki mu to spremeni naravo, da postane človek brez čustev, zakrknjen s hudo nravjo, ki ga privede do tragičnega konca. Precej drugačna je povest Železna kača, kjer v domače razmere odločilna. poseže gradnja bohinjske železnice. Glavno dogajanje je sicer omejeno na
iiiiiiiiiiimkiiiiiiiiiitiiiMiiiiniiniiiiiiiJiniiimifiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiHiiiiiuitMNiiMMmiu
«Bienala sodobne umetno sti» v okviru «Maja v Barij u»
BARI, 11. — Letos septembra se bo prvič vršila razstava ((Bienale sodobne umetnosti«, organizirana v okviru manifestacij »Maj v Bariju«. Tako je sklenil odbor «Maja», da' bi ((Bienali« žagotovil ustrezne organizacijske možnosti. V ta namen sta ministrstvo za javno šolstvo in pa odbor sam zagotovila potrebna sredstva. V prihodnjih dneh se bo sestala ((komisija za vabila in nabavke«, ki jo sestavljajo Stefano Bottari, docent za zgodovino umetnosti univerze v Bologni, Rodolfo Palluchmi, docent za zgodovino umetnosti univerze v Padovi, Carlo Ludovico Ragghianti, docent za zgodovino umetnosti univerze v Piši, Mario Šansone, docent za italijansko literaturo univerze v Bariju in odvetnik Franeesco Lonero, predsednik «Maja».
tri hiše, vendar pa je v povest pisatelj zajel vso dolino, v katero vdira tuji svet. Staro življenje se spreminja in na dan udarijo vsa nasprotja, ki so skrita »n neporavnana med ljudmi, dokler posamezne osebe ne dožive vsaka svojo usodo.
Obe deli, ki jih ponatiskuje .tešeta knjiga i zbranih Bevkovih spisov, je kritika oh izidu toplo sprejela. Seveda obe povesti nista brez napak, ki so danes morda še bolj očitne. Vsekakor kažeta, zlasti druga povest, da i *-sateljeve ekspozicije in rasno e niso vedno dosledno dozorele. 7 o pa je tudi opravičljivo, saj vemo, kako je bilo Bevkovo umetniško ustvarjanje e času fašizma pod vplivom nemirnih zunanjih okoliščin, ki so odvračale avtorja url poglobljenih kompozicij. Moramo pa vendar ugotoviti, da sta ohe povesti tipično Bevkovi, napisani z zanimivo zgodbo, prikupno, včasih naravnost eruptivno. To ja jima daje tudi še danes vso vrednost in bosta zato tudi v današnjem času deležni prav takega zanimanja bralcev kot sta j.h bili pred dvema desetletjema ali še več leti.
Sl. Ru.
Iz umetnostnih galerij
Nicola
Sponza
v «Občinskb
Razstavljati v Občinski galeriji je za tržaške slikarje posebna čast. Je to že neke vrste uradno priznanje, ker na razstavnem katalogu je dobro viden mestni grb. Zato se vsak potrudi prikazati tedaj le svoja najboljša dela. Po tem se seveda ravna tudi Nicola Sponza, ki tam pravkar razstavlja svoja najnovejša olja.
Kot nas razveseli vsaka pomlad, ki se leto za letom vrača polna pestrega cvetja, tako nas razveseli vsaka nova Sponzova razstava. Sicer dobro vemo, da gotovo ne prinaša nikakih slikarskih presenečenj. Pri Sporni, ki hodi že dolgo po utrjeni in ravni poti umerjenega postimpresionigma, to ni možno niti pričakovati, nekako tako, kot bi bilo neumestno upati, da bi vsaka nova pomlad prinesla nove vrste cvetja. Toda Sponza nam prinaša v slikah vedno nove poglede umetniško dote. tega sveta, ki nas obdaja na naših sprehodih in krajših in daljših izletih.
Tokrat Sponza posveča pretežno pozornost obalnim in luškim prizorom, kar je pač povsem naravno, ko razstavlja kot gost raz. stavišča v občinski palači pomor. skega mesta. Razen prizorov 'Jt Trsta so tu še tri zelo posrečeni pogledi na razgibani in pestri vrvež ladij v ravenskiem pristanišču, katerega promet zadnja 'eta zavidljivo rase. Večina tv pokazanih slik presega običajne formate Sponzovih slik iz niegoiih prejšnjih razstav. Pa tudi način slikanja je postal bolj sproščen, skoro mrzlično hiter. Ni se ga spremenila njegova znana bolj zamolkla barvna ubranost.
Na tej razstavi, torej, prevladuje morje in redke slike zelenja ter tihožitij s cvetlicami so posejano zelo smotrno med ostale le zato, da preprečijo preenntni učinek obalnih motivov.
M. B.
Radio Trst A
7.00: Koledar; '7 30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslu šalkami; 12.30: Iz glasbenih spore dov; 13.30: Glasba po željah: 17.00 ((Musiči del Ffluli«; 17.20: Lahka glasba; 18,00: Italijanščina: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.00: Pisani balončki; nato Včeraj in danes; 2J1.00: Šport; 20,30: Večer s Faithoni, Tuccijem in z June Christie; 21,00: Moralni spisi: Leopardi; 21.30: Flavtist Bruno Dapret-tO; 22.00: Socialne vede; 22.15: Ples v blue jeans; 23 00: Ansambel Dick Collins.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00; A. Boccardi: «L'ir-rcdenta«; 14.35: Jazz.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7,00: Pre nos RL; 7.15: Glasba za dobro ju tro; 11.00: Otroški kotiček; 11,30. C. Orff: ((Catulll carmina«; 12.00 In 12.50 Glasba pu željah; 13.40 Orkestri in ansambli; 14.00: Zabav ne popevke; 14.30: Sola in življenje 14,50: Bergove ((Počitnice v Pari zu»: 15.30: Lahkih nog naokrog 16.00: Prisluhnimo jim; 16.30: Tret Jan stran; 16.45: Operni koncert 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos KL; 19,00: Poje Bruno Mar tlno; 19.30: Prenos RL; 20.15: Orkestralna glasba; 22.30: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
TOREK, 14. MAIA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20; Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10,30: Sola: 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na Ital. morjih: 15.15: Likovna u-metnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 18.00: Program za najmlajše; (6,30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert; 19.00: Mednarodno teniško prvenstvo; 19.10:	Oddaja
za delavce; 20.30: Cilea: «Arležan-ka»; 22.20: Plesna glasba,
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Jolanda Rossin; 9.00: Ital. popevke; 9.35: Pisan program; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Glasba danes; 14 00: Pevci; 14.45: Plošče: 19.00: Skladbe za godala: 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00:	Rapsodija:	16 35.
Ugajajo mladim; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00; «Slroko platno«; 17.35:	Mala enciklopedija; 17.45:
Vaš juke box: 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci: 20.la: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba; 22,10: Jazz.
III. program
18.30: Gospodarska rubrika: 18.40: Tuji periodični tisk; 19,00: Busonl-jeve skladbe; 19.15: Portugalsko slovstvo; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30:	Hevlja revij; 20.40:
Skladbe Prokofjeva; 21.00: Hivelo-ve skladbe: 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
4.00: Dobro jutro; 8.05: Obisk v
operni hiši; 8.40. Vedre ln poskočne: 8,55: Radijska šola; 9 25: Narodne pesmi; 10.15 Pianist Zdenke Marasovič; 10.40: Rapld Speech — 5. lekcija; 10.55: Nova popevka: 11.00- Pozor, nimaš prednosti; 12.15-Slovenske narodne; 12.30: Glasba za dober tek; 13.15: Obvestila: 13.30: Bizet: Tretje dejanje opere «Lovcl biserov«; 13,05: Radijska šola: 14.35: Iz znanih del Friderika Chopina; 15,15: Orkester Eddle Cal-vert; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18,00: Aktualnosti: 18.10: Narodi v svojih pesmih; 18,45: S knjižnega trga; 19.00; Ob vestila; 19.05: Glasbene razglednice: 20.00: ((Dolclsslmo«; 20.15: Radijska igra; 21 15: Mala nočna glasba Mozarta; 21.30: Od popevke do popevke; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Plesna orkestra Russell In Clinton: 13.20: Skupni program JRT.
Ital. televizija
8.30, 12,15 ui 15,00. Sola; 16.40; Program za najmlajše; 17.30: Prenos športnega dogodka: 19.00: IV dnevnik; 19.15; Likovna umetnost in arhitektura; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film »Veliki valček«; 22.50- Pesniki v svoji dobi; 23 25: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15:	Po poti
Ptic selivk; 22.20: Glasba; 22,55: Potovanja Johna Guntherja; 23.20: Športne vesti
Jug. televizija
20.00: Koncert Komornega orkestra Krakovske filharmonije.
— 3 —
maja 19®
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.8, naj nižja 17.5, ob 19 uri 20.2; zračni tlak 1015.3 pada. Veter 4 lem jugozahodnik, vlage 64 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 14.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
SESTANEK TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Danes, TOREK, 14. maja
Bonifacij
Sonce vzide ob 4.36 in zatone ot> 19.27. Dolžina dneva 14.51. Luna vzide ob 0.33 in zatone ob 9.58
Jutri, SREDA, 15. maja
Zofija
Občinski proračun 1963 predvideva 3.272.722.000 lir primanjkljaja
Kongres o ladijski arhitekturi in inženirstvu
Seja občinskega sveta, ki bo začel razpravljati o proračunu, bo 20. t.m. Najvišji izdatek je predviden za osebje-
Včeraj se je sestal tržaški občinski odbor. Na seji so odborniki sklenili, da bo seja občinskega sveta 20. t.m V dnevni red prihodnje seje občinskega sveta so vključili tudi letošnji proračun.
Odbornik za finance dr. Rocco je prečital odbornikom daljše poročilo o letošnjem občinskem proračunu, ki predvideva 3.272.722.000 lir primanjkljaja. Proračun predvideva, da bodo letošnji dohodki znašali 7.485.550.000 lir, izdatki pa 10.758.272.000 lir.
Odbornik je tudi sporočil, da je bil letošnji proračun sestavljen na osnovi lanskega in da so bili pri tem upoštevani tudi višji obvezni izdatki, ki jih je prefektur-ni nadzorni organ že odobril. Iz odbornikovega poročila tudi sledi, da predvidevajo za letos, da bo gibanje kapitalov znašalo skupno 24.066.000.000 lir. Najvišji izdatek občinske uprave pa je tudi letos predviden za osebje, ki naj bi znašal, skupno z začasno doklado občinskim uslužbencem, ki so jo že odobrili. 7.216.831.000 lir
napovedale stavko tudi za danes od 12. ure do jutri ob 7.30. Stavkali bodo tudi delavci nočne izmene.
Sestanek pristaniškega sveta za delo
Poleg tega je odbor sklenil pred. ložiti v odobritev občinskemu svetu sklep o zamenjavi misovskega svetovalca pokojnega odv. Poilluc-cijp s svetovalcem Guarnierijem, ki je dobil za sedanjimi svetovalci največ preferenčnih glasov; sklep o 25.000.000 lir za dokončna dela nove strokovne šole na Opčinah; sklep za uporabo 30.000.000 lir za nadaljevanje del za razširitev Furlanske ceste do jugoslo-vanskega_ konzulata; sklep za uporabo 30.3CO.COO za prvi del gradnje novega avtoparka podjetja mestne čistoče in sklep za najem
dveh posojil po 50.000.000 lir pri Tržaški hranilnici za obnovitev in
ureditev mestnih trgov in ulic. Hkrati pa je odbor izrazil svoje zadovoljstvo zaradi odločitve, da bo občinska uprava s 1. julijem letos prevzela v lastno upravo 1008 občinskih stanovanj, ki jih je do sedaj upravljal Zavod ljudske hiše.
Danes se bo sestal pristaniški svet za delo. Na seji bodo razpravljali o zmanjšanju delovnega umika pristaniških delavcev na osnovi sporazuma, ki so ga pretekli teden sklenili predstavniki sindikata FILP-CGIL in predstavniki koristnikov pristanišča.
800-tons’ko petrolejsko ladjo, do sedaj pa so zgradili pet manjših petrolejskih ladij, ki jih vse uporabljajo za prevoz izdelkov iz či-
stilnic mineralnih olj za potrebe jadranskih pristanišč.
Preklic stavke železniških strojnikov
Splavitev v Felszegy
V nedeljo so splavili v ladjedelnici Felszegy 1200-tonsko petrolejsko ladjo »Mariangela Monta-nari». Svečanost je imela izključno zasebni značaj in zato ladje- |
Halninn n nn i n   : ____ 1 1 _	^
Sindikat železničarjev CGIL je sporočil, da je bila preklicana vsedržavna 24-urna stavka strojnikov in načelnikov postajnih skladišč državnih železnic, ki je bila napovedana za 20. t m. Sindikat sporoča, da je železniška uprava pristala na nadaljevanje pogajanj o vprašanju staleža strojnega osebja. Pogajanja se bodo nadaljevala 'jutri v Rimu.
Od 3. do 5. junija bo v Trstu tretji kongres posvečen ladijski arhitekturi in inženirstvu, ki ga organizirata tržaški inštitut za ladijsko arhitekturo in državni svet za raziskovanja. Na kongresu sodelujejo tudi CRDA. Zasedanje se bo pričelo v Benetkah na motorni ladji «Africa». Na njem bodo prečitali vrsto poročil tehničnega značaja. Med njimi sta napovedani dve zanimivi poročili prof. Fasane iz Neaplja o podolžni trdnosti velikih petrolejskih ladij in tržaškega profesorja Scara-velle o novem tunelu za preizkušanje modelov tržaškega inštituta.
Danes zvečer seja pokrajinskega sveta
Poleg tega sindikat sporoča, da je železniška uprava tudi pristala na 7- —	— j- , razgovore za povečanje števila
nega predVtivnikV P|a8 isto druži povečanfe “števlfa pomožnega sirof I čilo''bomo'I1^enl.,.pror“unu- Poro-bo grade na sosednem splavišču ' nega osebja za 925 enot.	J | vilki b°m° objav l v Mrišnji šte-
■lliiliitllillllllllllflllillilllllliiaillilllllllillll,,„llii,llll||||||||||||||||||||
Danes ob 18. uri bo seja tržaškega pokrajinskega sveta. Dnevnemu redu zasedanja, ki je bilo prekinjeno pred začetkom volilne kampanje, je odbor dodal še nekaj točk upravnega značaja. Na dnevnem redu je tudi predložitev proračuna za leto 1963.
PO DVODNEVNEM VESELJAČENJU MLADIH IN STARIH
S spustitvijo mlaja na trgu se je zaključilo dolinsko slavje
Zelo uspela razstava vin z nagraditvijo vinogradnikov dolinske občine za najboljša bela in črna vina
Obč. seja v Nabrežini
Sinoči je bila redna seja devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je začel z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Poro-
'7..................".................-...........................................................T..„„„„„„ 1 sf^Ldra\iaokrašd faffn m la?,
Sinoči se je v Dolini zaključilo dvodnevno slavje pod mlajem. | Tradicionalno podiranje mlaja je bilo napovedano za 19. uro, toda že, dobro uro prej se je zbrala na vaškem trgu velika množica ne I samo vaščanov, temveč tudi ljudi | iz sosednih vasi in iz mesta. Nekaj po 19. Uri so skoraj vsi vaški mladeniči z 20-letniki v belih sraj-■ cah na čelu, korakali skozi vas.
Postavili so se pod mlaj in zapeli | »Eno drevce mi je zraslo«, nato pa je župan dolinskih fantov dal j znak, da se mlaj lahko spusti. Najboli so prišli pri tem na račun otroci, ki so takoj dobesedno oskubili mlaj, na katerem je bilo več stotin kg pomaranč, limon kolačev in živobarvnih zastavic.
Čeprav letošnji »Ples pod mlajem* v Dolini ni bil, kot običajno, prvo nedeljo v maju, am-| p»k so ga morali zaradi slabega vremena odložiti na naslednjo nedeljo, je tudi letos privabil v Do-| lino veliko število gostov iz .sosednih krajev in iz mesta.
V nedeljo se je vreme dolinskim fantom oddolžilo ih je bilo, kot bi ga naročili. Ze dopoldne so
Slovensko gledališče v Trstu
; obvešča, da sta zaradi ohole; losti v ansamblu odloženi predstavi, ki sta bili napovedani za danes v Skednju in jutri na Opčinah.
SLOVENSKI KLUB v Ul. Geppa 9 vabi na svoj 25.
torkov večer, danes, 14. maja ob 20.15
na katerem bo govoril dr. Zvone Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani. Tema predavanja: «6 likovnih vtisih * potovanj«.
PO PODATKIH PRISTOJNEGA OBČINSKEGA ODDELKA
Cene živil v aprilu bistveno nespremenjene
Ponovno se je zvišala cena telečjega in govejega mesa, znižale pa so se cene zelenjave in sadja Ugoden vpliv veleblagovnic Delavskih zadrug in Stande
RAZGOVORI DR. CAIDASSIJA V BRUSLJU IN NA DUNAJU
Zdravstveno stanje v glavnem zadovoljivo
Občinski higienski urad sporoča. da so od 1. do 10. maja zabeležili v tržaški občini sledeče število nalezljivih bolezni;
davica 3 primeri (eden izven občine); škrlatinka 18 primerov; ti-foidna mrzlica 1; -paratifus 1; ošpice 155; norice 16; oslovski kašelj 3; priušesna slinavka 68; rdečke 15: otroško infekcijsko vnetje črevesja 2 primera.
Iz gornjega sporočila je razvidno, da ni bil v prvih 10 dneh tega meseca na srečo zabeležen noben primer otroške paralize, medtem ko so pretekli mesec zabeležili kar 6 primerov. Poleg tega pa je treba opozoriti na en primer paratifusa, bolezen, ki bi mo. rala v našem mestu dejansko po-polnoma izginiti, ki pa se na žalost z začetkom bolj vročih dni vsako leto pojavlja. Zdravstveni organi so že ugotovili, da se ta bolezen pri nas pojavlja predvsem zaradi neprevidnosti ljudi, ki jedo morske sadeže ki jih nabirajo v umazanih luških vodah. Zato priporočajo, da so užitni samo tisti morski sadeži, ki jih prodajajo pooblaščeni prodajalci in ki so jih pregledale zdravstvene oblasti.
Tudi danes stavka v Tovarni strojev
strojev
svojo
Delavci livarne Tovarne Ev. Andreja nadaljujejo stavkovno akcijo za dosego Izboljšanja delovnih in mezdnih pogojev. Tudi stavka, ki je trajala od 12. ure včeraj do 7.30 danes je popolnoma uspela. Ravnateljstvo CRDA do sedaj še ni sprejelo delavskih zahtev, niti še ni sporočilo sindikalnim organizacijam, da je pripravljeno začeti pogajanja. Zato so sindikalne organizacije sklenile, da se stavkovna akcija nadaljuje in so
Po podatkih občinskega oddelka za prehrano in policijo se cene na debelo in na drobno v mesecu aprilu v glavnem niso spremenile in so ostale na enaki ravni kot v mesecu marcu.
Cena govejega in telečjega mesa na debelo se je povišala za 30-40 lir kg, in sicer za toliko, kolikor se je povišala cena v Jugoslaviji, ki dobavlja živino. Po mnenju občinskega oddelka, se cene živine ne bodo znižale do junija meseca. Cena govejega mesa na drobno se v aprilu ni znižala, čeprav je združenje mesarjev obljubilo na prefekturi, da bodo mesarji znižali ceno mesa za 40 l>r kg, kar so tudi objavili vsi časniki. Združenje je sicer poslalo vsem mesarjem okrožnico, naj se držijo priporočila o znižanju cene, toda mesarji tega niso storili.	11	-'171. -•	•	• .1.
Cena perutnine se je ob velikonočnih praznikih nekoliko zvišala, nakar je ponovno padla na staro ceno. V preteklem mesecu je bilo na trgu malo konjskega mesa, ki pa je obdržalo stare cene. Občinski oddelek je ugotovil, da je bila zelo učinkovita akcija veleblagovnic (Stande in Delavskih zadrug), ki so znižale ceno mesa, Ti dve ustanovi prodata sedaj okrog 80 stotov mesa tedensko. Prav tako se ni znižala cena masla. razen nižje cene, ki so jo uveljavile Delavske zadruge in ustanova Spar. Sir in maščobe so obdržale staro ceno. Olivno olje se je na trgu na debelo podražilo za 30-40 liter. Velik uspeh so dosegle Delavske zadruge, ki so dale na trg prvovrstno olivno olje po ceni, ki je za 250 lir nižja kot v ostalih trgovinah.
V aprilu se je nekoliko zvišala cena pražene kave slabše vrste, medtem ko so ostale vrste obdržale staro ceno. Domača jajca so se v aprilu prodajala od 26 do 30 lir kos, uvožena pa od 25 do 29 lir kos. Ravno tako je ostala pri starem cena mleka. Značilno je. da so občinski organi ugotovili, da je ena mlekarna dala v aprilu v prodajo mleko po 80 lir liter, ki je celo za pet lir liter cenejše kot ga prodajajo Delavske zadruge.
Zaradi boljše sezone je bila tržnica za sadje in zelenjavo na debelo dobro založena, kar je vplivalo tudi na znatno znižanje cen v prodaji na debelo in na drob-
no. V ribarnici pa je bilo v aprilu se vedno malo rib in so bile cene zelo visoke.
Tepež med mornarji
•miMiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiimitiiiiiiitiiiiiiiiiimmimmiiiniiiiimiHiii
ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKOV V AKADEMSKI SVET
Danes zaključek volitev na tržaški univerzi
Volitve študentov iz Gorice, Vidma in Čedada so se zaključile v nedeljo. Volilno pravico ima okrog 3500 študentov
Danes se na tržaški univerzi od 9 do 21, ure nadaljujejo in zaključijo volitve za izvolitev pred-štavpiškega telesa študentov trža-
ške univerze. Y nedeljo so volili študenti iz Gorice, Vidma in Če-
dada, včeraj zjutraj pa so volilne tare premestili v obe poslopji tržaške univerze. Volilno pravico i-majo vsi študenti, ki so vpisani za tekoče šolsko leto in teh je približno 3700. Sodeč po udeležbi prejšnjih let bi se moralo volitev Udeležiti približno 35 odst. vseh Študentov.
Letos se je tudi povečalo število list,, ki se borijo, da bi imele svoje predstavnike v akademskem svetu, ki ima 36 članov. Lansko leto je bilo predstavljenih 6 list in sicer:	»Intesa Universitaria«
(demokristjani), ki je dobila 528 glasov in 12 sedežev, lista naprednih študentov UGI (na kateri je bil izvoljen tudi slovenski študent Igor Kosmina. ki je bil v prejšnji mandatni dobi predsednik akademskega sveta, kar je povzročilo precejšnjo hudo kri v vrstah skrajnih desničarskih elementov, ki so v sedanji precej pestri volilni kampanji izrabili vsako možno priložnost, da so napadli slovenskega predstavnika). UGl je dobila 293 glasov in 7 sedežev; AGI (liberalci) 166 glasov in 4 sedeže, AUI (neodvisni) 165
glasov in 4 sedeže, GNT (monar-hofašisti) 349 glasov in 8 sedežev, Adria pa 58 glasov in en sedež. Poleg teh list se je letos predstavila tudi lista »Indipenden-ti», ki jo sestavljajo »apolitični« študenti.
Kakor smo zvedeli v krogih študentov. se razmerje sil letos verjetno ne bo bistveno spremenilo. Predvideva se rahlo napredovanje AGI ter nazadovanje »Intese«. O-stale, liste bi morale ohraniti več ali manj iste pozicije, kar velja tudi za napredno listo UGI, na kateri kandidirata tudi dva za-vedna slovenska študenta Igor Kosmina. ki se letos predstavlja že četrtič in Pavel Morpurgo, štu-dent prvega letnika fizike.
Tatovi na delu
Na komisariatu pri Sv. Soboti je 26-letni šofer Antonio Depaoli iz Ul. Piccardi, prijavil, da so neznanci vdrli v urade avtobusnega podjetja USA v Ul. Capodlstria. Najprej so neznani tatovi razbili okno, ki gleda na notranje dvorišče stavbe, od tam pa so prišli v uradne prostore v pritličju, kjer so s silo odprli predal pisalne mize in leseno omaro. Odnesli so 123.890 lir, kar predstavlja dvodnevni inkaso podjetja.
Vroča kri in vino sta bila povod srditega tepeža. Potem ko sta obiskala nekaj gostiln v Skednju, sta se portugalska pomorščaka, 34-ietni Alberto Alves in 30-letni G-u. glielmo Santos, spoprijela s šestimi španskimi pomorščaki Vsi so vkrcani na ladji «Thuredrech», ki je zasidrana v Italsider. Seveda sta jo Portugalca izkupila. Patrulja karabinjerjev iz Ul. Colo-gna ju je našla na tleh v Ul. Giardini pri hišni št 67 Karabinjerji so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Alvesu nudili prvo pomoč in se bo zdravil sedem dni zaradi udarcev po glavi in ran na ustnicah, Santosa pa so pridržali na opazovanju zaradi močnih udarcev na levem očesu in nosu. Karabinjerji iz Skednja vodijo preiskavo.
Junija bo znano izhodišče za naftovod Trst-Dunai
Točno mesto za gradnjo naprav bo izbrala posebna komisija V kratkem gospodarski razgovori med Trstom In Avstrijo
Predsednik tržaške trgovinske zbornice se je vrnil v Trst z daljšega potovanja, med katerim je imel pomembne stike v Bruslju in na Dunaju.
V Bruslju je predsedoval komisiji za promet pri stalni konferenci trgovinskih zbornic, ki sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču. Na dnevnem redu te komisije so bila tri vprašanja: prometna disciplina v državah članicah, način ugotavljanja in ureditev prevažanja lastnega blaga in poenotenje prevoznih tarif.
Iz dnevnega reda je očitno, da je najbolj pereče tretje vprašanje, kjer gre za izvajanje načel Skupnega evropskega tržišča, da je treba ustvariti enotne prevozne tarife v vseh prizadetih državah. Prevozni stroški so namreč sedaj še vedno bistveno različni, kar je odvisno od vrste faktorjev. Zato je tudi komisija sklenila, da bodo proučili stanje prevoznih tarif v vseh prizadetih državah.
Istočasno to vprašanje še posebej zanima tržaško pristanišče, saj je znano, da prav izredno nizke
prav
nemške železniške tarife predstavljajo za Trst najhujšega konkurenta in da so te tarife v nasprotju z zgoraj omenjenimi načeli.
Na Dunaju pa je imel dr. Cai-dassi vrsto razgovorov z avstrijsko državno petrolejsko družbo in drugimi petrolejskimi družbami, ki bodo zgradile naftovod od Jadranskega morja do Dunaja. Prizadete družbe bodo ustanovile posebno komisijo, ki bo do junija Izbrala področje, kjer se bo ob Jadranskem morju pričel naftovod in je najbolj verjetno, da bodo izbrali področje med Trstom in Tržičem.
Nato pa bodo sestavili študijsko komisijo, ki naj pripravi načrt za gradnjo celotnega naftovoda in ki bo končala z delom ob koncu letošnjega leta. Predvidevajo, da bodo z gradnjo pričeli v začetku prihodnjega leta in da
..............................................■iiihii................................
ZOPET SMRTNA PROMETNA NESREČA MLADEGA ČLOVEKA
Na povratku iz Doline v Križ ga je pri Domju čakala smrt
Nesrečni 19-letni Jakob Sedmak si je pri trčenju z motorjem v zid in pri padcu na nasip prebil lobanjo, njegov spremljevalec pa se je hudo potolkel
K Vešikotovim v Križ na št. 124 so včeraj ob 18. uri pripeljali belo krsto. 19 let starega Jakoba Sedmaka ni več. Smrt ga je v cvetu mladosti iztrgala njegovim dragim in njegovo truplo leži sedaj v tisti beli krsti.
Doma pri stricu Pepiju Bezinu so Rada imeli zelo radi. Vzeli so ga za svojega, odkar mu je pred petimi leti, zaradi bolezni umrla mama Pierina, očeta Franca pa Rado sploh ni poznal. Štiri mesece pred njegovim rojstvom so ga Nemci odpeljali v Dachau, odkoder se ni več vrnil.
Dokler je bila mama živa, je bil Rado gojenec v Dijaškem domu v Gorici. Pred štirimi leti pa se je vrnil in si poiskal zaposlitev kot vajenec. Dobil jo je v mestu in letos oktobra bi moral postati delavec-električar. Vsak dan je hodil v mesto z vlakom ali z lambreto. Bil je skrben in delaven in vsi so ga imeli radi, še posebno je bil priljubljen med mladimi.
V nedeljo je bil lep, njorda nekoliko mrzel dan. Ob 18.15 se je Rado odpravil. Teta mu je hotela pripraviti večerjo.
«Ni treba teta, je še prezgodaj. Večerjal bom kasneje, saj se vrnem čez eno uro«.
In odpeljal se je s svojo lambreto. Okrog 19. ure je na Proseku srečal prijatelje. V veseli družbi se je odpeljal v Dolino, kjer so se malo zavrteli ob poskočnih zvokih in se nekoliko poveselili. Proti večeru, bilo je o-krog 23. ure, so se začeli odpravljati proti domu.
Na Radovo lambreto je sedel še Ervin Nabergoj s Proseka št. 103, za njima pa sta vozila Marcelo Riolino in Arne Subini. Po poti se je Rado ustavil in pomahal Marcelu, ki ga je prehitel: »Prideva za vama«.
Toda na Krmenki, prav na mostu, kjer zavija cesta proti Domju, je Rado, morda zaradi prehitre vožnje in ker ni dobro poznal poti, zavozil na levo in silovito treščil v cementno ograjo. Sunek je bil tako močan, da je Rada vrglo onstran ograje, kamor je padel na nasip dva metra pod mostom. Padel je ha glavo in si prebil lobanjo, pri tem pa je Izgubil tudi oko. Potem so ga v travi našli agenti prometne policije.
Marcelo in Arne sta zaman čakala pri Domju. Ko pa prijateljev ni bilo od nikoder, sta se zaskrbljena vrnila in zagledala strašno nesrečo, ki se je pripetila Radu in Ervinu Marcelo je takoj tekel v Dolino in poklical rešilni avto Rdečega križa. Oba
ponesrečena motorista so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Sedmaka sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Zal pa so bile vse zdravniške nege za mladega Rada zaman. Včeraj ob 6. uri zjutraj je podlegel hudim poškodbam. Njegovega prijatelja Ervina pa so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni, zaradi verjetnega zloma desne rame in prask na rokah.
Pogreb tragično preminulega Rada bo danes ob 17. uri iz hiše žalosti na kriško pokopališče.
Nogo sj je zlomil pri trčenju v avto
Neprevidnost je v soboto zvečer terjala svojo žrtev. Po Drevoredu D’Annunzio sta se proti Trgu Garibaldi peljala na motorju 20-let-ni Luciano Lombardi iz Ul. del-1’Istria 1 in na zadnjem sedežu 20-letni Renato Cumar iz Ul. deT la Guardia 42. Naenkrat je s parkirnega prostora zavozil s svojim avtom na levo 51-letni Alberto Ca-valiero iz Ul. Genova 11 in se ustavil sredi ceste, da bi dal prosto pot avtu, ki je vozil proti Senenemu trgu. Nenadni manever je presenetil motorista, ki ni imel več časa zavreti in je silovito trčil v leva prednja vrata avtomobila. Z rešilnim avtom ,RK so oba ponesrečenca prepeljali v bol. nišnico, kjer so Lombardija sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne stegnenice in udarcev na desni roki in kolenu. Zdraviti se bo moral tri mesece. Cumar pa je imel več sreče, njemu so nudili zdravniško pomoč zaradi prask po rokah. Vse formalnosti je opravila prometna policija.
ni golenici. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanje v desetih dneh.
Na gradbišču v Ul. Rossetti na vogalu tTl. Revoltella se je včeraj ponesrečil 46-letni zidar Domenico Buzzai iz Ul. Baiamonti 42. Ko je na meter In pol visokem odru o-pravljal svoje delo, ga je sunilo z malto napolnjeno vedro, ki so ga vlekli navzgor s škripcem ln ga vrglo z odra. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, zaradi udarcev In ran na levi strani obraza ln čela. Ozdravel bo v desetih dneh.
se ustavili pri razstavi vin in posedali v vaških gostilnah. Naval se je začel v prvih popoldanskih urah. Po vseh cestah izven Doline so parkirale v dolgih vrstah avtomobili, lambrete in vespe, avtobusi pa so nepretrgoma vozili iz mesta. Ob 15. uri so na plesišče prikorakali z godbo na čelu dolinski fantje, v belih srajcah, šopkom in steklenico vina v rokah. Po koncertu domače godbe na pihala se je začel ples pod mlajem, ki je trajal do polnoči. Igral je dolinski trio, pela sta Dario in Darko, da je povzdigovalo pete tudi starejšim, ki
bo naftovod dograjen in pričel de-1 srkali dehnače vince in opazovali lnvnti los«; i«to	'veselo mladino na plesišču. Po-
lovati 1965. leta.
V razgovorih s	predstavniki	I	skrbljeno	je	bilo seveda tudi za
zvezne avstrijske trgovinske zhon	prigrizek	v	fantovskem bifeju;
mce so sklenili, da	bo ob koncu	čevapčiči,	ki	sta jih pekla dva
maja ali v začetku	junija v Tr-	J	Miljčana blizu kioska vinske raz-
stu sestanek odbora za stike med stave, so bili zelo okusni, tako Trstom in Avstrijo. Na tem se- | da je bil zanje pravi naval. Do-
stanku t>odo razpravljali o vrsti bro sta bili obiskani tudi o-smici konkretnih vprašanj, ki so pove- pri »PolirjU« ' in »Venčetu«, v zana z avstrijsko prošnjo, da se I gostilnah pa je bilo vse natrpa-priključi Skupnemu evropskemu no. Dobro kupčijo je imel tudi tržišču.	| kramar, ki je prodajal in razpro-
dal slamnike, na razstavi -!--
Drugi koncert Celibidacheja v Verdiju
pa se niso mogli oddahniti niti za minuto. Mnogi so ga srkali na osminke, drugi na litre, marsikateri Tržačan pa si j« nabavil zalogo za nekaj dni. Vino nekate-V soboto ■prevet je bil v gleda li**1 raz*tayljavcev so razprodali listu peti koncert letošnje pomla- I ■ ? v	včeraj pa se je raz-
danske simfonitne 'sezone. Tudi ta I ?, va Ym nadaljevala ves dan, do-koncert je dirigiral Sergiu Celi-1 “*£r	porušili.
bidache, ki je tržaški publiki , že I . Uo_zaključku razstave je bil ob dobro znan, saj je bil v zadnjih I )av|Jen ,*zm ocene vin. Ocenjeval-letih že vetkrat na dirigentskem "a. ,<>mi?1Ja !e tako nagradila naj-podiu v našem mestu. Očitno se , "?a v*na na letošnji vinski raz-dirigent pri izbiri programov iz- sta'v' * Doli"i: ogiba tako imenovanega železnega -rt®1-® VINO: 1. Karmelo Maver, repertoarja in glede tega publiki I , *v?eu 20 — zlata kolajna ne delu koncesij. Na programu sta | kmetijskega na-dzorništva; 2, AU bili dve deli, ki sta bili v Trstu I bin Zerjul, Prebeneg št. 40 — na-prvit izvajani. Sinoči smo se pre-| maltama črpalka dolinske občine; pričali, da če Trtatani doslej teh 3- {ostP Svetina, Dolina št. 216 — del niso še slišali, res niso dosti I ITnnma kolajna; 4. Josip Kocjan. izgubili. Frescobaldijevi «toccata I Prebeneg it. 43 — bon za 5000 promatica. sta pisani na način, “r Kmetijske zadruge; 5. Jakob kakor je bil običajen za polifon- Zer3al- Boljunec št. 266 — enolet-ski, vokalni stavek. Vendar sta obe n?, nar°čnina Primorskega dnev-precej enolični in dolgočasni za-1 SI*ai Nagrade so dobili še: Josip devi. Milhaudova •Saudades do | Steržaj, Boljunec št. 142, Andrej
Brasil»,
nekaki melanholični spo-1	Boršt št. 36, Oskar Švara,
i to deželo, je serija <9) I Jt,cr?.anle žt- 52< Anton Tulj. Mač-
kratkih glasbenih improvi- |	WNQ-
oti* le nekakega igračkanja z or-1 pokrajine; 2. Karmelo Maver, Bo-kestralnimi instrumenti. Vsa teža iju5ec st' 20 ~ diploma: 3. Josip večera je ležala na Prokofjeva 5. Vodopivec, Dolina št. 128 — na-simfoniji, s katero je hotel skla- maital"a črpalka kmetijskega nad-datelj, kakor nekoč Beethoven z I fPrl?I, va’ A- ^van Žerjal, Dolina Eroico poveličevati junake, toda *** bon za 5000 lir potoval-Prokofjev v tem primeru seveda Ine a®encije «Aurora».
'Ill.nnlfo Rrloco
junake Rdeče armade. Vsa genialnost tega skladatelja je prišla ob Celibidachejevi interpretaciji . do polne veljave. Isto velja tudi za Cherubinijevo uverturo iz Ana-creonta, pri kateri, je dirigent dosegel s tržaškim orkestrom, res odlične efekte. Poslušalstvo ob koncu koncerta ni~štedilo z odobravanjem.
vu.
Soproga Saška Kosovela, Marija, je povila krepkega sinčka. Srečnima roditeljema iskreno čestitajo prijatelji in znanci.
..................................... |
V PETEK ZJUTRAJ NA OBALI PRI IZLIVU SOČE
Slovensko planinsko društvo v Trstn priredi dne 17. t.m. ob 2*.J# v Gregorčičevi dvorani predavanje z barvnimi diapozitivi in z flasbeno spremljavo sClovek in gores. Predaval bo novinar Marjan Kriieij Iz Ljubljane.
Financarji so našli cigarete tihotapci pa so se izmuznili
Aretacija treh ribičev v motornem čolnu pri Debelem rtiču, ki pa zanikajo vsako zvezo s tihotapci
Nezgode na delu
V prosti luki pristanišča Duca D’Aosta je včeraj 59-letni delavec Attilio Zuliani iz Ul. Mansanta 3 nadzoroval raztovarjanje lesenih hlodov. Ko je stal na prikolici tovornjaka, ga je zadel hlod, ki je bil slabo pritrjen. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi udarcev, podplutb in verjetnih kostnih poškodb na desni golenici. Ozdravel bo v dveh tednih.
Na motorni ladji «Vulcania» je včeraj opravljal vzdrževalna dela na pogonskem stroju 48-letni delavec Antonio Devčscovi iz Ribiškega naselja v Devinu. Naenkrat mu je spodrsnilo in padel je v cilinder motorja. Devescovl se je udaril ln ranil na zatilju in opraskal po des-
Pred nekaj tedni smo poročali o skrivnostnem Izginotju dveh osčb Giovannija Cascia in Cilla Rote, ki sta prevažala pretihotapljene cigarete z motornim čolnom z Istrske obale na obalo pri Gradežu. Do danes policijske oblasti niso še raz-vozljale tajinstvene uganke, kam sta izginili omenjeni osebi. MnOgo je bilo ugibanj, govorilo se je o obračunavanju med tihotopcl. Drugi so spet trdili, da sta utonila. Nekdo iz krogov tihotapcev Je celo trdil, da so pri izlivu Tilmenta našli Casciovo truplo. Toda doslej je gotovo le da se o njiju še vedno ne ve nič točnega in da so njun čoln dobili potopljen pri Gradežu.
V teh dneh pa se je delovanje tihotapcev spet povečalo. V petkovih jutranjih urah so se s hitrim čolnom pripeljali k izviru Soče trije tihotapci in tam raztovorili pet-
. Ti,
SPOT priredi dme 19. t.m. izlet z avtobusom na Nanos in dne 2. VI. v Zatolmin z obiskom Dantejeve Jame. tolminskih korit ter z vzponom na Mrzli vrh Vpisovanje v Ul. Geppa Ml.
I*. Maja priredi Športni krožek iz
Zgopllca enodnevni izlet k jezeru
indvajset škatel pretihotapljenih ci-iljili. Fin«
gpret in se potem oddaljili. Finančni stražniki so na radarju svojega čolna opazili premikanje tihotapcev in jim začeli slediti. Ker pa so ti razpolagali s hitrejšim čolnom jih niso mogli doseči. Naknadno so financarji na obali zaplenili 250 kg cigaret in preiskali okolico z namenom, da bi po možnosti dobili sokrivce.
Medtem je drugi čoln finančne straže ustavil pri Debelem rtiču
motorni čoln, na katerem so bili	Isaki, <tln od
ribič Domenico Baldinl iz Ul. Po- ptov«,;« !* »avn p^,U^ vf ?	.
la 12, 32-letnl delavec Ovidio Škerl prirMI T	9 *£££ Ko"‘ovel
iz Ul. Bergamino 18 In 31-letni po- m izfet v Crik^in^Vrienie Vbit!!«' morščak Mario Mrau iz Ul. Pilo- njc vf.k vcčii r? sS iZ? ne 4. Financarji so vse tri aretirali
in jih prepeljali v koronejske zapore. Njihov čoln pa zasidrali ob pomolu FratelM Bandiera. Pri zašli Sevanju so se vsi trije izgovarjali, da nimajo nič skupnega s tihotapci in da so le ribarili.
S privatnim avtom so včeraj pre peljali v bolnišnico 17-letno vajen-
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvlšje, v 3. pomaranče Umone I: Jabolka -1 hruške beli b
* * • • •
• •••'•* •
hova št. 5. Sprejeli so jo na orto- artičoke (mammole) pedski oddelek, kjer se bo morala artičoke (puljske) zdraviti 10 dni zaradi ran na le-1 cikorija vem kazalcu in verjetnih kostnih
rokol uvožena solata . . solata »trocadero«
tovarni SADOC, je vtaknila med zobčasta kolesa stroja.
41-letna čistilka Frida Maluta vd. I domača solata Mattavelli s Šalite di Gretta 15, Je krompir
Olinda Cocchija v Ul. Flavto Gioia. 81-*11 ** PugM«
grah
zeleni radič I.
Da hi dosegla tudi višja stekla je stopila na stolico. Naenkrat se je nerodno prestopila in padla s sto- zeleni radič II. lice. Z avtom RK so jo prepeljali do™«*® SDinača v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na uvožena špinača
dolge rane na zatilju in udarcev na domača pesa . . obeh rokah. Zdraviti se bo morala ...................
prevladujoče)		
. 141	259	182
. 188	259	235
. 29	153	71
• 188	224	200
• 400	480	450
. 220	300	260
. 		90		
• 10	20	18
	60	55
	59	41
• 100	250	150
• 38	50	44
• 50	100	88
• 100	220	160
• 31	81	63
	141	106
• 94	141	106
	350	271
• 200	350	250
• 50	120	80
• 30	80	50
• 38	50	44
259	480	271
. 60	90	70
SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
bo imela sj^j
REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. uri v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13
Avtobus za delegate prosvetnih društev odpelje ob 7. uri izpred sodnije, Foro Ulpiano. Odhod iz Ključa ob 7.15, iz Bazovice (pri Preslu) ob 7.25, i* Padrič (pri kalu) ob 7.35, t Opčin (pred kino dvorano) ob 7.50, s Proseka (Društvena go stilna) ob 8.00, iz Križa (avtobusna postaja) ob 8.10, iz Nabrežine (avtobusna postaja) ob 8.20.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V četrtek oh 21. uri -koncert trf*j škega fi-l-harmoničnega orkestra vodstvom Paula Straussa i-n s 5°^* tovanjem sopranistke Magde Las2'0 Na programu sta skladbi BeettiovCj (Grande fug-a op. 133 za godala) Mahlerja (Simfonija n. 4).
Pri blagajni gledališča se začeCJ* prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Danes zvečer ob 21. url uiprir°, tržaško Stalno gledališče za red «Vascovo zgodbo« GeorgeSa SheW' deja. Režija Aldo Trionfo. Scene * kostumi Marceilo Ma-soheri-ni. Ab^ lutna novost za Italijo. Rezervaci)' in prodaja vstopnic v galeriji P rt1' ti, tel. 36-372.
Nazionale 16.00 »Miademoise-ll-e tease« Teohm-color. Prepovedal mladini.
Arcobaleno 16.00 «La tela diel ra«<lt< Technicolor.
Penice 16.00 «L’a-pe regina« Ugo ^ gnazzi, Marina Vl-ady. Prepove*** no mladini
Excelsior 14.00 17.45 21.45 »JI Gatt(J pardo« Technicolor. Burt Lan-cas** Cl-aud-ia Cardmale.
Grattacielo 16.00 »Concifflo eoumeh^ va-tiic-a-no M — n ottobre 1-962«.
Supercinema 16.00 »Tarzan ln I-n-ir C i-n ema scope-tech-n icolor.
Alabarda 16.30 «Sexy» Teichnicolv’ Prepovedano mladini
Fllodrammatico 16.00 »Di-namlte
Technicolor. Fernandei Aurora 16.00 »La donna nel 1™^*)*’'
Prepoveda-no mladini.
Cristallo 16.30 «iLa congi-ura dei ci» Technicolor.
Capitoi 16.00 «Amante di g-uerra« bert VVagner.
Garibaldi 16.30 «La vlaeela« Jef Paul Belmondo, Claudi-a Cardins"' Prepovedano mladini.
Zadnji dan.
Massimo 16.30 «L’amazzag-i<gantl» y Technicolor. Kervvin Mathevvs. Zadnji dan.
Impero 16.00 «Bia-ncaneve e i 7 n a" j’
Moderno 15.30 »La dolce ala de"* giovin-ezza« Technicolor. Paul Ne'*' man, Geraldine Page. Prepoveda"* mladini. Zadnji da.n.
Astoria 17.30 Dva izredna fiilima ' «L’erede di Al Ca-pone«. «FigH am-antl«. Prepovedano mladini.
Astra 16.30 «S'ilvestro contro Gon** les«.
Vittorio Veneto 16.00 «20 chlM 11 guai e una tonnella-ta dl gioia« x Technicolor Tony Curtis.
Abbazia 16.00 »Un0 stracc-lo di ^ rla«.
Marconi 16.00 »La gra-nde ruota« x Maria Shell, O. W. Ficher.
Ideale 16.00 »n sorpasso« Vittor‘° Gassman Prepovedano mladini.
Skedenj Danes zaprto.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkbvlje. ^ Odborniki s0 vabljeni, da se udeif. žijo seje, ki bo da-neš. 14. maja 21. url.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ane Uf' kežič vd. Santin darujeta Valerija ‘J Stanko Godina 2000 lir za Dija^ Matico.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH Obiščte trgovino »MAGL1ABELLA« na Korzu ribaldi. 11 (Barrlera) nekaj koraK0 od avtobusne postaje Pri nas dob'1’ veliko izbiro vseh vrst PLETENIN <|£> gavic In perila za ženske, moške 'J otroke po naj nižjih cenah v Trstu. strežem bosie v vašem jeziku. Pri c* kupu dobite primerno darilo PLASTIKA ZA pokrivanje poD4^. višina 2 metra Po 500 1 ir kv inete*' termoplastičrn podi ploščice »silio"*’
plastične preproge, zagotovljena '*?
_	3	|
mestitev brezplačni predračuni ZJ, ,
malte se pri »1TALPLAST* Trst v
Ospedale 6, tel. 95-919.
Včeraj-danes
prevlad, ceni (3.. stolpec)
ROJSTVA, SMRTI IN POROK1'
Dne 12. in 13. maja 1963 sc ie Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Pa oseb.
UMRLI SO: 51-letni Oscar Kac'e' 80-letna Caterlna Bolte vd Siniš!® glia, 63-letna Maria C-urri vd. L*®' 74-letni Lino Urlzio, 82-le-tn.i Salv*' tore U*hi, 63-ktni Cesare Antona^' ti, 33-let-ni Luciano Sancin, 55-le1". Ange-lo Zarottl, 58-letna Maria Nic” lich por Bartoli, 49-febni Domen*4® Scanpa, 60-letna Maria Allesoh Scocchi, 66-lftni Giuseppe Coren, letni Giacomo Sedmak 72-letn-i O1"' seppe Zoldan.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godin* Enea, Ul. Ginnastlca 6; Alla Mad<*®' lena, Ul. deilTstrla 43- Plzzul-Cig,,1,' la, Korzo Italia 14; Croce Azzurf® Ul. Commerciale 26.
PRIMORSKI dnevnik
— 5
^ST1 IZ KOPRSKEGA OKRAJA
14. maja 196$
2a ei m večje uveljavljenje mladine na vseli področjih udejstvovali ja
^ konferenci Zveze mladim Slovenije so bili prisotni tudi delegati mladinskih orga-< ij PSI, KP1 in MI - Partizansko slavje na Vojske m - Številne prometne
v nedeljo je bila v Postojni o-<51 ina konferenca Zveze mladine Slovenije za koprski okraj. Zbra-° se je 150 delegatov in gostov, ed. katerimi je bila tudi predsednica centralnega komiteja Zve-® mladine Slovenije Francka Str-°le, nadalje predsednik okraj-ne-odbora SZDL Koper Ivan La-Pajne ter predstavniki tržaških mladinskih organizacij. Italijanske »ociahstične stranke, italijanske komunistične partije in predstavniki
Iz poročil in iz razprave je. bi-0 razvidno,- da se je mladina koprskega okraja močno uveljavila a raznih področjih udejstvovala. Opozorili pa so tudi na vr-’.° odgovornih nalog v prihod-jeiri razdobju. Tako so povedali, a je treba dati mladini večjo Pomoč, kar zadeva vključevanje “a odgovornejša mesta v proizvod-tn!r hkyati Pa P je treba dati fuoi primerno strokovno izobraz-da bo lahko kos svojim nalo-*am. v tej smeri naj bi organi-pOcije Zveze mladine več' delale, rav tako bi se morale . organiza-'Je Zveze mladine bolj prizadejati, da bi mladina dosegla več-
ja uspehe na šolah, saj je pridobivanj,, znanja ena od prvih na-
oiva-nj
mladega človeka. Na konfe-anei so govorili predstavniki ita-'Jansike manjšine, ki so poudarili “delovanje mladine italijanske manjšine na raznih področjih udejstvovanja. Govora je bilo tudi o Povezavi tukajšnje mladine z napredno mladino onstran meie. To •odelo vanj e se je že večkrat ma-“uestiralo in so vsi pogoji, da Sa še razširimo.
• n	<i: * *
Dekade} ■ so končno dobili a-■naltirano cesto, ki veže vas z
glavno cesto I-jubljana-Koper. U-radna otvoritev. .'te ceste' je bila v nedeljo dopoldne. Večino del so opravili vaščani s prostovoljnim delom.
:J« >fc
Na Vojskem nad Idrijo je bila v soboto zvečer pomembna partizanska slovesnost. Zbrali so se nekdanji partizanski kmjirji iz vseh predelov Slovenije. Pozdravil jih je nekdanji komisar kurirskih postaj Slovenije Ludvik Kukoviča, v imenu domačinov pa je kurirjem zaželel dobrodošlico predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Evgen Lapajne. Po sprejemu so odšle partizanske patrulje' v veliko partizansko grobišče na Vojščini, kjer so pbložili venec. Obiskali so tudi znarhenito partizansko tiskarno Slovenijo, Partizansko slavje se je zaključilo' ob tabornepn ognju ob obujanju' spominov iž slavnih dni partizanskega boja.
‘P !|C 4
V	zadnjih dneh se je pripetila v koprskem okraju vrsta prometnih in drugih nesreč.
V	piranski ladjedelnici je nesrečno padel Miro Blazina iz Izo. le. S poškodbami na rokah in na obrazu so ga odpeljali v izolsko bolnišnico.
Neprevidna vožnja na nevarnih planinskih serpentinah bi se kmalu tragično končala. Voznik osebnega avtomobila Ivan Gyopoy iz Zagreba i-ri voznik tovornika’ Milan Bogdanovič iiz Beograda sta vozila preveč po sredi ceste in trčila. Na srečo so zabeležili le materialno škodo brez telesnih poškodb.
S hujšimi posledicami pa se je končala nesreča na planinskih serpentinah za nemškega državljana
nesreče
Wernerjg 'Wieb!rin,ghausa l'z Koel-na. Le-ta je z neprimerno hitrosf-’ jo vozil z osebnim avtomobilom po serpentinah. Na mbkrl ‘in spolzki cesti, ga je zaneslo z .vozišča in 'se je ■ prevrnil' v 15 metrov, globoko dolino.' Voznik in' njegb-va žena Katarina sta bila laži; poškodovana, medtem ko je na vozilu /,a okrog 400 tisoč dinarjev škode.
Zaradi splašenega konja se je pripetila hujša prometna nesreča v Ilirski Bistrici. Anton Jenko iz Ilirske Bistrice je vozil'tdvornjak-cisterno po Vojkovem drevoredu. Pred njim je bila k e n.iskg -vprega in ker se je koiij. splasii, ne Jenko hitro ustavil vozilo. V istem trenutku je vozil za tovornjakom 14-letni kolesar Vojkp Garviak i-z Ilirske . Bistrice. Zaletel se" je v .tovbrnjgk ter se pri -padcu- huje poškodoval. Z zlomljeno leVm roko'in z'.udarcem 'na . glavi -so ga prepeljali v bolnišnico. .
Na i.relaciji-. Sežana-Fernetičf se je pripetila hu.jšn .prometna' nesre-i ča -;ttted,- voznikom;, motornega ko-, lesg in AlojnctSn Počkar.iem iz Ko--pra in 81-letno Ivano Berenčinovo. iKenska rje'nenadoma prečkala cesto na nedovoljenem mestu jin motorist ni imel' čagas ustBTiti vozilu.. Pri padcuise ie< thotot-ikB.hijje-■poškodoval,- medtem- ko - je Bergn-čino-va dobila ■ lažje .poškodbe.
, Med zadnjo, nevihto v Novi (jo-,nci je strela ud uri la v-transfpr-' rrtatOrsko fpoaitajo v Delpinovi ! u-1 liži- Vnelo s'e je .r)60 litrov olja v t rhhsf o rtnflter j». Požar so pogasili gasilci ‘ z ročnimj gasilskimi aparati in peskom.' -Transformator ; je popolnoma uničen in znaša škoda milijon, in pol dinarjev. Električni tok je bil • prekinjen za 30 minut
*"""..........................................................................
£ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Goriško-beneškl dnevnik
NAGRAJEVANJE KMETOVALCEV ZA NJIHOV GOSPODARSKI NAPREDEK
'**" “ 1 » ■' 1 —■ — ■ - ■»•. I	_____ '
Vmm Slovenski kmetje iz Brd se uspešno uveljavljajo v težavnem gospodarskem stanju
Bužinel iz Krmina je bil ponovno nagrajen ■ Govor načelnika kmetijskega nadzor-ništva dr. Vianelia o vprašanjih našega kmetijstva ■ Izreden napredek mehanizacije
V sejni dvorani goriškega županstva so v nedeljo dopoldne po-
> j
Umor pred 17 leii v Plavjah pred prizivnim porotnim sodiščem
Razpravo je sodišče odložilo zaradi odsotnosti eaego izmed obtožencev, bi je baje Medtem umrl v Izoli in bil pokopan v Plavjah - Drugi obtoženec je že 17 let v zaporu
Včeraj se je pred prizivnim postnim sodiščem (preds. Palermo, Mileč Marši, zapisnikar VascOn, bramba Padovani) začela razpra-‘ j? broti. 48-k‘tnemu Benedettu in petnemu Lucianu Zocchiju, ki ya bila obtožena ropa in namer-?eSa uboja. Sodniki so odložili 'Upravo za nedoločen čas, ker do .foij še niso uradno ugotovili, če if .Benedetto Zocchi umrl ali ne. tjzivno porotno sodišče j® nam-l,š pred -mesecem dni zaprosilo .1 Pijanski konzulat v Kopru naj »Otovi okoliščine morebitne smr; ,1!,omenjenega obtoženca. Do vče-pa sodniki niso prejeli nobena odgovora v tej zvezi.
. Prgv v dejstvu., da je eden iz-, “d obtožencev odsBteh''
Ploh ne ve, kje je živel ip .rtior-<i umrl, ter da mu zaradi tej. oiso mogli izročiti poziva na raz-rb®y° pred prizivnim porotnim odišče, je razlog, da je sodišče plenilo odložiti razpravo za nesložen čas.
Za kaj gre pravzaprav pri tej ,bJPravi, ki se vleče že iz leta ,tf! Bilo je 1. marca 1946 okoli p1, ko so v Plavjah odjeknili vr®.H. Policisti, ki so bili na ob-sj.o.lnem bloku pri Škofijah, so .'•ali strele ter so se takoj na-kotili proti Plavjam. Ko so okoli je , .Prišli v vas. so zvedeli, da j., oil neki moški ranjen s strel-j11' orožjem. Tega pa so medtem v*, odpeljali s kmečkim vozom v ib|hišnico v Milje. Slo je za te-58-letnega Francesca Secolija, J-, 3e ma'o potem izdihnil v bol-'snici. Kako so se pravzaprav tov- ®!i doiodk'' v tisti noči? Go-Lv° je, da se je Caterina Zocchi, Oeu3 n?srežnega Secolija, zbudila čez eno uro ter opazila na panjem dvorišču nekatere , sum-jge osebe. Slišala je tudi. kako s Peki neznanec zavpil svojemu d-remljevalcu:	«Stoj, pojdi na
^pho.D Pri tem se je zbudil tudi J?n mož Francesco Secoli, ki je . zaskrbljen zaradi dveh koz, s’ ju je imel v domačem hlevu. fL?r.'i, kl je bil sicer že prilet-^“Iši človek, je stekel po stop-csh navzdol ter odšel ven. Ko
pa se je nekpliko pozneje vračal proti vratom domačega stanovanja, se je znašel pred nekim neznancem, ki je izstrelil vanj šest nabojev. Hudo ranjenega Secolija so morda kake pol Ure. pozneje odpeljali s kmečkim vozom v bolnišnico v Milje. Med potjo je $e-coli venomer ponavljal naslednje besede: ((Streljali so name, toda nisem spoznal nikogar.« Malo . pozneje je nesrečnež umrl v' bolnišnici v Miljah,
Policijska patrulja, ki je malo pozneje, ip sicer, kqt sipo že , dejali okoli 2.20 prišla v vas, je, na kraju .napada pašja pet, tulcev ,iz ,rexpj,yerjg ter,, šes,t; nabojev. Znanstveni oddelek, policij«- je pozojje ugotovil, da so 'tulci,- in. naboji pripadali.pijStpJi, .ki*«*,jo, ppAipiptl" našli .v bližini napada. .,
•Ža kaj gre pravzaprav-pri'.tem krvavem dogodku? Zdi se, da je bil' neposredni vzrok streljanja proti Secoliju poskus, da bi se krivci izognili kazni zaradi poskusa tatvine dveh stotov in pol, krompirja v kleti 51-letnega Stanislava Čoka iz Flavij št, 144. Na kraju napada so policisti, ki so prihiteli iz Škofij, našli namreč eno vrečo, ki je bila napolnjena s krompirjem ter eno prazno vrečo.
Policijski agenti - so , takoj spočetka menili, da so .bili krivci do-, mačini. Zato so vztrajrjp zasliše-' vali domačine ter so nazadnje prišli do zaključka, da sta uboj in rop zagrešila brata Zocchi.
Na podlagi kakšnih dokazov pa je policija prišla do tega prepričanja? Predvsem zato, ker sta Lu-ciano in Benedet.to izjavila, da sta tiste noči prišla domov vsgk po svoji poti. Neka priča pa <je povedaja, da je spremljala oba brata do njunega doma. To protislovje pa bi še ne bilo odločilnega pomena, če ne bi policijski organi zvedeli za neke okoliščine, ki sta jih baje izpovedala obtoženca. Poveljstvo policije je nahi-rei postavilo pred celico, kjer šta bila zaprta Zocchijeva nekega policista, ki je razumel in govojril slovenski. Eden izmed Zocchije-vih je baje v nekem trenutku
kino «iris» pkoseh
Predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film:
*godba v vojni
CACCIA Dl GUERRA
(Vojni lov)
Glavni Igralec jJOHN SAXON
J
mm na
umprmiTk-
Predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. url film:
MACABRO
(GROZNO)
Igrajo: \VILLIAM PRINCE, JIM BACKUS, CHRISTINE WHI-TE, JACQUELINE SCOTT in SUSAN MORROW
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
dejal svojemu bratu naj sploh ne črhne .besede o baraki, ki je v bližini kraja, kjer je prišlo do uboja.
Policijske oblasti so seveda skrbno preiskave ves okoliš ter n&šle pod streho ba-rake, ki je kakih 3o ali 40 metrov daleč od kraja, kjer je prišlo do streljanja, revolver belgijske znamke. Zocchijeva sta vedno zanjkala, da sta lastnika -omenjenega revolverja, toda nekatere priče so izjavile, da so videle Luciana, kako se je uril v streljanju, z revolverjem. Te okoliščine so zadostovale leta 1946 sodnikom porotnega sodišča, da so obsodili oba brata na 30 let' zapcira/ter na "22.500 lir *l?Ve-
Ta razsodba, je še danes edina, ki je juridigno-veljavna, za. italijanske spdne oblasti. Pripomniti' je treba namreč, da je v letih pd 1945 do 1954 delovala na Tržaškem ozemlju posebna , sekcija sodišča, ki je vršila ppsje kasacijskega sodišča. Na to sodišče sta se pritožila Benedetto, in Lijciano. Sodišče je sklenilo naj vso zadevo obravnava ponovno neka druga Sekcija pprotnega sodišča. Na ponovni rgzpravi, . so sodniki oprostili Benedetta obtožbe umora ter so ga obsodili na 4 leta zaradi ropa.
Medtem so -leta minevala Bene-detto je zapnsti-l zapor ter. več let delal v Trstu. Prihajal je vsak dan iz, Plavij ter nemoteno opravljal syoje dejo v- podjetju. Nekega dne pa je zbolel zaradi vnetja slepiča. Zaradi njegove malomar-noSli. ps je prišlo baje do vnetja trebušne mrene Lani ‘so ga prepeljali v bolnišnico v Izoli, kjer je umrl. Takoj nato so njegovo truplo menda prepeljali v Plavje, kjer so ga zakopali na domačem pokopališču.
Ali je Benedetto res umrl? Vsi njegovi svojci (in tudi brat ‘Lu-.ciano) to potrjujejo. Sodišče je na' vsak način zahtevalo od italijanskih konzularnih oblasti v Ropru potrdilo o njegovi smrti.
Kako se bo končala razprava pred prizivnim porotnim sodiščem? Za sedaj še ni mogoče odgovoriti na to vprašanje, ker gre za zelo zapleteno zadevo. Pojasni-ti p_a je treba, dg je kasacijsko sodisč. razveljavilo vse razsodbe vmesnih sodišč ter da gre šedaj za sodbo druge stopnje pred prizivnim sodiščem. Luciano in Benedetto se morata, v tem trenutku zagovarjati pred ..sodniki za -iste prekrške. Dejstvo, da je neka dru. ga sekcija tržaškega porotnega so" dLca oprostila Benedetta Zocchi-ja obtožbe umora je brez vsake juridične podlage.
Na včerajšnji razpravi .je Lu-eiano Zoechi zahteval naj sodniki zaslišijo še razne dfuge priče, ki bi utegnile pričati glede nekaterih okornosti, ki so po njegovem mnenju ((življenjske važnosti«.
Luciano Zocchi je v zaporu od l?ta ter je zato prestal do sedaj že 17 let zapprne kazni V zapor je prišel ko je bil star 'ko-' maj 22 let. Do secjaj so mu skup-no pomilostili 9 let zaporne kazni. V primeru obsodbe pred prizivnim porotnim sodiščem mu bodo verjetno pomilostili še eno leto za-' pora-ter bo moral ostati torej za rešetko še okoli ■ 4 leta.
Motorist v pešca oba v bolnišnico
Vesel in razigran se je v nedeljo zvečer vračal iz Doline 30-letni Klavdij Zlobec' iz Bazovice 162. Ko je vozil na cesti proti Boljuncu se je s svojo lambreto TS 16147 zaletel v 41-letnega delavca Albina Stefančiča iz Krogel št 2, ki je nekoliko vinjen hodil po sredi ceste. Oba sta padla in se pobila. Z av-, tom prometne pplicije so .ju pripeljali v bolnišnico, kjer so Zlobca sprejeli na ortopedski oddelek zaradi " zloma' desne ključnice, ran na čelu, nad levim očesom in na'des, rierh licu. Zdraviti’se b'o moral mesec dni. Stefančiču pd so nudili prvo pomoč zaradi rane na desnem sencu. Ozdravel bo v enem tednu'.
deliti nagrWe . veleposestnikom, srednjim in. malim neposrednim obdelovalcem, id ' so z uspehom sodelovali v tdite(hem tekmovanju jza.dvig kmetijske proizvodnje. Poleg lastnikov vejikih posestev so prejeli manjše nagrade slovenski kmetje Iz Brd. ' '
Alojz' Bužinel iz Krmina je prejet 75.000 lir, Josip Komjanc z Valerišča 1-501000. - lir,. Marčel Humar z Valerišča 75,000 lir in An->ton Pintar z Valerišča 50.000 lir, tekmovanju mladine za zboljšanje reje govejih živali ih pra-šicev 'stii prejela nagradi Aleksander Klanjšček z Ošlavoa , (Ž5.000 jir) in Silvester Primožič z Oslav-ja (25.000 lir).	s ,
Nagrajevanju so prisostvovali predsednik pokrajine dr.' (jhien-jtaroli, župan dr. Poterzip,' pred-tstavniki prefekture, kvesture, fi-jnančne intendance, trgovinske zbornice, kmetijski nadzornik iz Benetk dr. -Piccoli in drugi.
Načelnik kmetijskega nadzorniš-tva dr. Vianello je uvodoma govoril p zelenem načrtu ter dejal, da je bilo do 31, marca letos predloženih 565 prošenj za 700 milijo, nov lir raznih del, 360 prošenj pa so že rešili in je bilo-zanje odobrenih 400 milijonov lir. Db' 3.1. marca je bilo že izplačanih 95 milijonov lir. Tekmovanja za dtig proizvodnje v kihetijstvu so Imela za namen preobraziti posestva in jih papvaviti sposobna, zadostiti potrebam evropske skupnosti. Posebno spodbujanje mladine "}e imelo v tem tekmovanju velik pomen, ker bo že v bližnji bodočnosti prevzela vodstvo posestev.
V	okviru tekmovanja za preobrazbo kmetij v zadnjih dveh letih je sodelovalo 41 posestev; 6 velikih, 11 srednjih in 24 malih, Vsa podjetja so v veliki meri dosegla zastavljeni cilj, ki je predstavljal povečanje travnatih površin ter saditev industrijskih kultur m povrtnine. Istočasno pa sp težili po znižanju proizvodnih stroškov.
V	tekmovanju za komefcializg. cijo kmetijskih pridelkov. je., sodelovalo 17 kmetij;. 3 velike, 4 srednje in 9 manjših, Z njo so skušali povečati zanimanje za'ko1 operacijo, zlasti glede prodaje sadja. Komisija je ugotovila, da dosežki nišo bili takšni kpt se je pričakovalo.
Dr. Vianello je nadalje poročal' o stanju posameznih kultur. S pšenico zasejane površine so se. v zadnjih treh letih nekoliko zmanjšale. Nespremenjene so površine zasejane s koruzo, ki jo sedaj bolje gnojijp in v veliko večji rnefi uporabljajo za krmljenje živine. Uspešna je bila propaganda za večje travnate površine. Šedaj jfe že skoraj ena tretjina vse orne zemlje zasejana z deteljišči, ttefca se tildi površina travnikov in' njihova kakovost. Zboljšuje se tudi gnojenje, v katerem je vedno manj perfosfata. Silosov niso zgradili zaradi prevelike razkosanosti kmetij.
Izreden napredek je bil zabeležen v živinoreji. Uspehe je treba pripisati ugodnim cenam, povečanju travnatih površin in koncentrirani hrani. Negativno je na Živinorejo vplivala lanska suša, ia-radi katert se je število goveje živine v naši pokrajini znižalo pd 18.000 na 16.000, Govornik je na-dalje om.enil prizadevanja za . dd-pravo tuberkuloze in brucelože pri goveji živini. Ker bo še v t^m
Shod kmetovalcev v gorlški občinski sejni dvorani, kjer so podelili denarne nagrade in diplome zmagovalcem tekmovanja za dvig kmetijske proizvodnje
........................................ .................
OBRAČUN MESTNE HRANILNICE V GORICI
Hranilne vloge so lani presegle 11 milijard lir
Pri svojih podpornih nakazilih naj bi se hranilnica spomnita tudi slovenskih šol in ustanov
razpolago tudi večje vsote v dobro- nekega skuterista iz Križa pri Tr-
letu pregledana vsa živina, bo naša pokrajina prva v državi, ki bo dokončala to akcijo. V tem letu bodo potrošili 25 milijonov lir za selekcijo goveje živine, ki predstavlja v naši pokrajini 13 odštbfkov (2.000 glav) vse govčje živine.' Živinorejci, ki redijo te živali, šo na padovanskem sejrpu prejeli prvo nagrado za furlansko pasmo.	;	i i
Dr. Vianello je nadalje govoril o uspehih in pomanjkljivostih v pridelovanju vina ter sadja na 'splošno, S tem v zvezi je dejal, da je posebno v briških krajih še vedno preveč mešanih sadovnjakov, ki jih ni mogoče sistematično gojiti.
Ob koncu je navedel nekaj podatkov o razvoju mehanizacije v kmetijstvu. Na površini 27.000 ha smo imeli konec 1959. leta 605 traktorjev, konec lanskega leta pa jih je bilo že 925. Število motornih kosilnic se je zvišalo od '55 na 164, motornih črpalk od 554 na 754, število samohodnih strojev pa od 4 na 13.
Spregovoril je tudi kmetijski funkcionar iz Benetk dr. Piccoli, ki je izrecno poudaril nujnost kooperacije v kmetijstvu ter grad. njo vinske kleti.
Ob koncu so podelili nagrade in diplome 38 povabljenim kmetovalcem.
Upravni svet mestne hranilnice in posojilnice v Gorici (Cassa di Ri-sparmio) je na svoji zadnji seji pregledal in odobril obračun te u-,stanove za preteklo leto. Poročilo o poslovanju zavoda .v lanskem letu je podal glavni ravnatelj dr. Mon-tena.
V tem poročilu se daje poseben poudarek zemljiškim posojilom, s katerim so se lahko okoristili graditelji stanovanjskih hiš, obrtniška podjetja in mali industrijci. Mnogo zastarelih hiš so s takimi krediti lahko obnovili in modernizirali; ter sezidali tudi nove. Takih posojil, je bilo laril dovoljenih 1682 za skupno vsoto 4147 milijonov Ur, ali za 767 milijonov več kot prejšrije leto.
Važna postavka so tudi posojila podjetnikom, zasebnikom in raznim ustanovam, kar je Dilo omogočeno tudi z večjo razpoložljivostjo denarnih sredstev in hranilnega oddelka. Pri devetih zavodih te ustanove, ki so delovali lani na področju naše pokrajine so hranilne Vloge dosegle 8909 milijonov, h katerim je treba prišteti znesek 2190 milijonov na tekočih računih, tako da so vloge skupno presegle 11 milijard lir, ali za 16,6 odst. več kot prejšnje leto. Za letos so izgledi še boljši, ker so odprli podružnico tudi v Tržiču in sicer v preteklem januarju.
Premoženje mestne hranilnice je precej solidno, saj ima 3.920 milijonov lir vrednostnih papirjev (za 725 milijonov več kot prejšnje leto), nepremičnine in oprema so cenjeni na 327 milijonov, celotne aktivne postavke pa so presegle 33 milijard lir in so za nad 5 milijard večje od prejšnjega leta. Hranilnica je Izdala za nad 8 milijard lastnih čekov ter dobila za plačilno službo 293,000 plačilnih nalogov za skupni znesek nad 31 milijard lir. V treh letih se je promet te službe dvignil od 22 na 31 milijard.
Hrahilnica, ki Ima že 131 let življenja, saj je bila ustanovljena v prejšnjem stoletju pod Avstrijo, predstavlja nadvse važno postavko v goriškem gospodarskem življenju. Iz svojih sredstev daje na
Nagrajenka ob materinem prazniku
V nedeljo ,1?. t.m,' ob prilita praznika mattre, so tudi v 'Gorici številne matere prejele darove f znak priznanja za njih trud in prizadevnost. Od tega so imeli s«, veda največjo korist trgovci im cvetličarji, ki so iztržili več blaga kot običajno,
Poleg tega pa je neko podjetja iz M»lana darovalo vsem otrokom, ki so na ta dan prišli na svet, po en otroški voziček. V Gorici j« bila tega daru deležna 1 edora, hčerka zakoncev Leona Gaierja in Claudie Zanetti iz Ul. Lunga št. 51, ki je zagledala luč sveta v nedeljo ob 8. uri zjutraj v porodniškem oddelku goriške civilne bolnišnice. Mala Fedora tehta 3 kg in 750 g ter je že ne'..a,j ur po rojstvu prejela v dar lep otroški voziček.
Posojila na Gorita iz krožnega sklada
Odbor za upravljanje krožnega sklada je v zadnjih dveh mesecih nakazal za tržarkp in goriško področje 4526 milijonov posojil, Od tega so dobila podjetja in ustanove na Tržaškem 4196 milijonov, ona na Goriškem pa 328 milijonov. Na Goriškem je šlo 88 mili* jonov lir posojil gostinskim podjetjem, 90 milijonov gradbenemu področju ter 150 milijonov za neko mehanično-kovinarsko podjet. je;
Pri padcu z vespe si je zlomil nogo
Včeraj 'zjutraj okrog 4. ure Je 30-letni Cesare Blasco iz Gorice, Ul. Pasubbio 14 padel z vespo ▼ Ul. Aquileia. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec na medenici z verjetnim zlomom noge. Zato so ga pridržali na zdravljenju.
delne namene, za razne javne naprave in ustanove ter za šolstvo. Kar se tega poslednjega tiče bi bilo prav, če bi se ta denarni zavod spomnil, da imamo na Goriškem tudi slovenske šole ter da ima med svojimi klienti tudi številne starše, ki imajo svoje, otroke po teh šolah’
Z mopedom v jarek
V	nedeljo popoldne se je 14-letna Armanda Giannesi iz Ul. Cuneo 27 v Gorici, hotela odpeljati s skuterjem na izlet. Ni pa prišla daleč, ker je še v isti ulici zavozila v obcestni jarek in treščila na tla. Pri tem se je precej močno ranila na zgornji ustnici. Odpeljali so Jo v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Skuterist iz Križa se je zaletel v avto
V	nedeljo dopoldne je prišlo na Tržaški cesti v Gorici do trčenja
stu z avtom nekega Sovodenjca. Pri tem je bil skuterist ranjen in so ga morali z nekim zasebnim avtom, ki je šel takrat mimo, odpeljati v goriško civilno bolnišnico. Skuterist, ki se je zaletel v avto Fiat 500 je bil 55-letni Albert Medvešček, lastnik avtomobila pa je 60-letni Ivan Pelicon iz Sovodenj. Do trčenja je prišlo, ko je avtomobilist hotel zaviti v stransko ulico na levi strani.
Zdravniki v bolnišnici so Medveščku ugotovili pretres možganov, rano nad desnim očesom, rano na zgornji ustnici ter udarec na levi nogi in še nekaj drugih manjših poškodb na obrazu ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25,6 stopinje ob 16. uri, najnižjo 16,6 stopinje ob 4.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 52 odstotkov.
....."...................................................
V ORGANIZACIJI TURISTIČNEGA DRUŠTVA PR0 L0C0
Od 23. do 26. maja vinska razstava v Števerjanu
Sodelovali bodo iteverjamki, oslavski in pevmski vinogradniki
V dneh od 23. do 26. maja bo na Formentinijevem dvorišču v Števerjanu razstava vina, ki jo organizira turistično društvo Pro Loco. Na njej bodo poleg štever-janskih vinogradnikov razstavili svoj pridelek tudi Oslavci in Pevmci. Vino bodo razstavili v kakšnih 30 metrov dolgi stojnici, kjer bodo obiskovalci mogli dobi-ti najboljša vina, ki jih danes pridelujejo v Brdih, in jih je, na žalost, lahko dobiti samo pri bri-Ta ih vinogradnikih in v zelo redkih gostilnah.
Organizacijski odbor bo poleg
razstave vin priredil tudi krajši glasbeni program ter po vsej ver-jetnosti razstavo vsega, kar vinogradniki rabijo pri svojem delu okoli trt in vina, K tej zanimivi pobudi se bomo še povrnili.
Cestna nezgoda na Poljanah
V nedeljo popoldne je prišlb do prometne nezgode tudi na Poljanah, kjer je padel z motocikla 30-letni Decio di Sorbo. Takoj so poklicali iz Gorice avto Zelenega križa, ki Je ponesrečenca odpeljal v goriško bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili le manjše poškodbe na levi roki. Nudili so mu prvo pomoč ter ga odpustili s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Srečolov
šolskega patronata
Na letošnjem srečolovu goriškega šolskega patronata je zadela prvi dobitek magnetofon Tatjana Ožbot, dijakinja II. razreda slovenske strokovne šole v Gorici.
j . J-1
Piši* 1
JNJp
• ivMSi .*
SPD v Tolmin in v Istro
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira za praznik v četrtek 23. maja popoldanski avto-bušni izlet po Soški dolini do Mosta na Soči in do Tolmina, kjer si bodo Izletniki ugledali nadvse zanimiva tolminska korita. Vpisovanje v kavarni Bratuš v Gorici, do 15. maja Vožnja za člane po 500 ir za nečlane po 600 lir. Avtobus odhaja iz Podgore ob 13. in iz Gorice izpred kavarne Bratuš ob 13.15.
Na praznik v soboto 29 junija pa priredi SPD celodnevni avtobusni izlet s kolektivnim potnim listom po Istri. Izletniki se bodo peljali skozi Trst in mejni prehod pri Škofijah, skozi Buje, Pulj,. La-binj in Moščenicc do Opatije. Povratek preko mejnega prehoda Pe. sek pri Trstu. Vpisovanje za ta izlet se vrši na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ulica Ascoli 1/1., do 20. maja. Cena za vožnjo in skupni potnj list je 2500 lir Pri vpisu naj vsak prinese t seboj veljavno osebno izkaznico. Tam bo dobil tudi vsa podrobnejša pojasnila.
VERDI. 17.00: «La giumenta verde«, Bourvil in S. Milo. Francoski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00:	«Russia sotto ln-
chiest.a«. Italijanski dokumentarni film v barvah. Zadnja prad-stava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Silvestro pirata lesto». Barvna slikanica. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 tesoro del barbari«, L. Parker in M. Dasm. Barvni ameriški film. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprti v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
Hiši
Aleksander Klanjšček z (»slavju
Josip Komjanc z Valerišča, 15 0.000 Ur za umno gospodarstvo
Alojz Bužinel, kmetovalec iz Krmina, je prejel nagrado v znesku
75-000 Ur
Z goli Sormanija, Mazzole in Bulgarellija
Brazilci brez odpora klonili Italijanom
STRELCI: Sormani v 34', Maz-zola v 39’ p.p. in Bulgarelli v 31’ d.p.
ITALIJA: Vieri; Maldini, Fac-chetti; Guarneri, Salvadore, Tra-pattoni; Bulgarelli, Mazzola, Sormani, Rivera, MeniehelM.
BRAZILIJA: Gilmar; Lima, Ril-do; Žito, Edoardo, Dias; Dorval, Mengalvio, Coutmho, Pele, Pepe.
SODNIK: Bois (Francija).
MILAN, 13. — Brazilska nogometna reprezentanca, ki je pripotovala na evropsko turnejo z zvenečim naslovom svetovnega prvaka, je še enkrat podlegla moštvu s stare celine. Tokrat jo je Italija premagala z rezultatom, ki jasno kaže na premoč na igrišču. S Pelejem v moštvu ali brez njega je brazilska enajstori-ca samo senca reprezentance, ki si je osvojila naslov najboljše na svetu. Sicer je res, da Braizilci smatrajo evropsko turnejo za študijsko potovanje, ki jim bo v bo-
dočnosti služilo za sestavo moštva za svetovno prvenstvo v Londonu. Kljub temu, pa čeprav njihovi nastopi drago stanejo, iz dneva v dan bolj razočarajo in večina je mnenja, da so se spremenili «v cirkus, ki išče zaslužek*.
S tem pa nočemo zmanjšati pomena zmage, ki so jo dosegli Italijani. Tokrat so domačini prikazali vrhunski nogomet, pokazali so neverjetno vigranost in med igro je izstopilo nekaj mladih sil, ki bodo pripomogle italijanskemu nogometu znatno višje v svetovni lestvici. Gre za Rivero, ki je bil absolutno najboljši in za Mazzolo, ki je debut v državni reprezentanci krstil z golom.
Italijani so skozi prevladovali in Pele, ki je bil strah in trepet, se ni mogel ganiti: Trapat-toni ga je tako nadzoroval, da mu ni niti za trenutek dovolil, da bi se oddaljil od njega. In
ko je sprevidel, da zanj na igrišču ni življenja, se je «črni biser* umaknil v slačilnico.
Domačini so bili trikrat uspešni: Rivera se je nevarno približal Gilmarju in ostro streljal. Vratar gostov je žogo odbil, kar je izrabil Sormani, ki je poslal usnje v mrežo, kjer je v naletu tudi sam končal. To je bilo v 34’ prvega polčasa. Pet minut kasneje so Brazilci podrli Sormanija v samem kazenskem prostoru na tla in enajstmetrovka, katero je sodnik brez oklevanja prisodil, je pripomogla Mazzoli, da je povečal rezultat. Tretji gol pa je padel v 31’ drugega polčasa, ko je Maz-zola prisebno predložil prostemu Bulgarelliju odlično žogo. Ta prilike ni zapravil in jo je v voleju poslal mimo Gilmarja, ki se ni utegnil niti premakniti, v mrežo. 3-0 iin konec igre, katero so Brazilci upali rešiti z neodločenim izidom.
ODBOJKARSKO PRVENSTVO C LIGE
Zapravljena priložnost: šestorka Bora poražena
Goriški AGI najboljša ekipa turnirja
Po številnih dobrih in razveseljivih vesteh tudi ena slaba: moška odbojkarska šestorka Bora je v nedeljo izgubila odločilno tekmo z goriškim AlGI in si tako zapravila naslov deželnega prvaka, ki ga je skoraj imela v rokah in tudi možnost uvrstitve v B ligo. Borovci so zašli v nedeljo v neverjetno slab dan in čeprav so napeli vse sile in se vrgli v borbo
z neverjetno voljo, so morali sklonjenih glav z igrišča. Za nje ni bilo ne odobravanja ne ploskanja: poraz je zaprepastil vse od igralcev, pa do gledalcev, ki so res v velikem številu prihiteli na stadion prepričani, da jih Borova e-kipa tudi tokrat ne bo razočarala.
Da bo borovcem trda predla se je videlo že med prvim setom, ko so Goričani mirno in brez treme nadoknadili začetno razliko in prešli celo v vodstvo. Na srečo so se domačini potrudili in prvi niz uspešno zaključili. Težje je šlo v drugem, ko so borovci začeli popuščati. Zaradi mirne in
■iiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiif 1111111111^1111111111«
NUJNO POTREBNA ZMAGA NA DOMAČIH TLEH
Z borbeno in poletno igro Triestina porazila Padovo
Trije krasni goli (eden nepriznan) prerojenega Santetlija in mojstrska enajsmetrovka Trevisana - Koelbl realizator za goste
STRELCI: v 1’ Santelli (T), v drugem polčasu v 18’ Santelli (T), v 31’ Koelbl (P), v 45’ pa Trevisan (T) iz enajstmetrovke.
TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Mantovand, Trevisan, Santelli, Orlando, Risos.
PADOVA:	Bonello; Cervato, Scagnellato; Mazzanti, Grevi, Rogora; Zerlin I., Arienti, Koelbj,
Barbolini, Zerlin II.
SODNIK: Sebastio iz Taranta. KOTJE: 4:4. GLEDALCEV: 6.000.
BlIfiA
IZIDI
•Udinese-Alessandria	1-1
•Catanzaro-Brescia	0-0
•Bari-Cagliari	1-0
Foggia-»Lucchese	2-0
•Lazio-Messina	5-1
•Triestina-Padova	3-1
•Parma-Simmenthal	2-0
•Sambenedettese-Verona 1-0 •Pro Patria-Como	0-0
•Lecco-Cosenza	1-0
LESTVICA				
Messina	33	17	11 5	45 26 45
Bari	33	14	14 5	42 24 42
Lazio	33	15	12 6	42 25 42
Brescia	33	13	13 7	33 25 39
Verona	33	ji	11 9	34 24 37
Lecco	33	12	12 9	40 34 36
Foggia	33	It	10 10	45 39 36
Cagliari	33	11	13 9	36 28 35
Padova	33	12	11 10	38 37 35
Sinunenthal	33	11	10 12	46 45 32
Pro Patria	33	9	14 10	30 30 32
Cosenza	33	8	15 10	25 33 31
Udinese	33	9	12 12	45 43 30
Triestina	33	10	10 13	44 54 30
Parma	33	10	10 13	29 39 30
Catanzaro	33	9	12 12	27 37 30
Alessandria	33	8	11 14	26 32 27
Sambenedet.	33	7	13 13	27 40 27
Como	33	7	11 15	33 48 25
Lucchese	33	K	7 20	32 56 19
Prihodnje	tekme		(19.	maja)
Alessandria-Bari, Simmenthal-Cosenza, Cagliari-Lazio, Pro Pa-tria-Lucchese, Como-Messina, Ca-tanzaro-Udinese, Foggia-Parma, Brescia-Sambenedettese, Lecco-Triestina, Padova-Verona.
==-~ ^ 1	
immami	
Italia-Brasile	(3-0)	1
Bari-Cagliari	(1-0) 1
Catanzaro-Brescia	(0-0) X
Lazio-Messina	(5-1)	1
Luccbese-Foggia I.	(0-2) 2
Samben.-Verona H.	(1-0) I
Triestina-Padova	(3-1)	1
Udinese-Alessandria	(1-1) X
Arezzo-Reggiana	(1-0) 1
Rimini-IVrugia	(3-0)	I
Pescara-Akragas	(1-0) 1
Reggina-Salernitana	(0-0) X
Torres-Prato	(1-2) 2
KVOTE:	
13 — 815.400 lir	
12 —	44.700 Ur	
IX X2 21 12 2X 21
KVOTE:
12 — 415.618 lir 11 —	26.221	lir
10 —	3.443	lir
Triestina je proti Padovi osvojila dve dragoceni točki, ki sami po sebi sicer še ne pomenita rešitve, brez katerih pa bi bilo praktično izključeno tudi vsako upanje nanjo. Po nedeljskem katastrofalnem porazu v Alessandrii in spričo odsotnosti Secchija in Porra, je vladala za srečanje precejšnja zaskrbljenost. Padova je namreč prišla v Trst kot eden še vedno možnih kandidatov za A ligo in zaradi tega je bilo pričakovati, da se bo temu primerno tudi borila.
Toda že prva minuta je pokazala, da so se igralci Triestine vendarle začeli zavedati nevarnosti v kateri so se znašli pred zaključkom prvenstva. Komaj je dal sodnik znak za začetek in komaj se je Dalio dokopal do žoge na sredini igrišča in jo podaljšal na desno do Mantovanija, ta pa na center, že se je zatresla mreža presenečenega Bonella. Polvisoko žogo je najprej skušal prestreči Trevisan z glavo, a jo je samo podaljšal do Santellija, ki jo je s kakih 8 m poslal ostro v mrežo.
Na krilih tako hitrega in nepričakovanega uspeha, je Triestina tudi še naprej uprizarjala nevarne napade s hitrimi in dolgimi pasovi ter s startanjem na vsako žogo. Žal pa napadalci niso bili vedno dovolj prisebni. V 13’ sta Santelli in Orlando zapovrstjo spustila iz rok priložnost in zaključni udarec Orlanda z glavo je bil usmerjen naravnost v roke vratarju V 33' se je moral vratar gostov pogumno vreči pod noge Mantovaniju in le pet minut nato je Orlando poslal na vrata silovito bombo, ki jo je Bonello le s skrajnim naporom dvignil čez prečko v kot. Rezultat se do konca polčasa ni spremenil, čeprav sta se posebno Trevisan in Risos kar precej trudila.
Tudi drugi polčas se je začel z napadom domačih preko Mantovanija, katerega strel je zgrešil cilj. Toda kmalu nato so se začeli kazati znaki utrujenosti domačinov in Padova je s svojo klasično in umirjeno igro začela
prihajati polagoma do izraza. Prav v trenutku pa, ko je obstajala največja bojazen, je Santelli drugič zatresel mrežo gostov na odličen Risosov predložek z leve.
Padova je bila s tem praktično na tleh in le nekaj minut kasneje je Santelli dosegel še tretji in prav gotovo najlepši gol dneva, ki ga je pa sodnik razveljavil zaradi dozdevnega offsidea Mantovanija. Neposredno nato pa so gostje po postavnem Koelblu in po njegovi izključni zaslugi zmanjšali rezultat na 2:1. Padovi so se s tem spet odprle možnosti za izenačenje. Gostje so pritisnili z vso močjo ih na višku njihove premoči je Triestini priskočila na pomoč tudi sreča, ko
je Trevisan s same gol-črte odbil žogo v polje in preprečil neizbežno izenačenje. Tik pred koncem pa je Triestina vendarle dosegla še en gol in s tem dala svoji borbenosti in svoji dejanski premoči vsaj približno odgovarjajoči rezultat. Orlando je prodrl in kij je hotel podati žogo prostemu Mantovaniju na center, jo je Barbolini v kazenskem prostoru zaustavil z roko. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko in Trevisan je s spretno ukano postavil končni rezultat.
Pri domačih so bili najboljši Santelli, Dalio in Vitali, poleg njih pa še Trevisan, Orlando, Risos, Sadar in Merkuza. Pri gostih so izstopali z avtoritarno igro Koelbl, Mazzanti in Barbolini.
iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiuimiiiiiitiiiiiiiiiniii
GORIŠKI NOGOMET
Juventina zmagala v tekmi s Sovodenjci
Podgorci so prinesli dragoceno točko iz Farre
Veliko je bilo zanimanja med domačimi športniki v Standrežu za nedeljsko srečanje med’ Juventino in Sovodenjci na igrišču v Standrežu. In res so imeli v prvem polčasu priliko videti lepo in precej enakovredno igro, pri kateri so tudi Sovodenjci pokazali, da dobro igrajo kadar hočejo. 2al pa je prišlo malo pred koncem prvega pol-
časa do neumestnih kritik, ki so imele za posledico, da je sovodenj-ski vratar zapustil igrišče. V drugem polčasu so morali gostje igrati v desetih, ker pa so tudi domačini izgubili Paškulina (ki je moral zaradi poškodbe na glavi celo v bolnišnico), bi lahko bila igra še naprej uravnovešena. Žal pa se to ni zgodilo, ker so gostje popustili
v disciplini in igra je postala vse prej kot lepa, ter se je zaključila z zmago domačinov z 2:1.
Podgorcem se je na težkem igrišču v Farri posrečilo rešiti eno točko z neodločenim rezultatom 0:0, kar je zanje vsekakor uspeh, saj so si domačini prizadevali za zmago, da bi se prerili do vrha lestvice, kjer je Cormonese s tremi točkami razlike.
izredne obrambe gostov so domačini izgubili živce in napravili toliko napak kot verjetno v vseh prejšnjih tekmah ne. Po izenačeni igri so domačini proti koncu Izgubili vajeti iz rok, kar so Goričani izkoristili in zmagali.
Ko so vsi pričakovali že tradicionalni forcing borovcev, so ti popolnoma odpovedali. Z začetno, precejšnjo prednostjo v tretjem setu so igralci AGI zadali Tržačanom udarec, katerega niso mogli preboleti in so prišli le do 7. Sele v četrti igri so hoteli Borovi predstavniki, vzpodbujeni od številnih navijačev, popraviti že zapravljeno priložnosti in čeprav so imeli tekmeci ogromno prednost, so jo domačini zmanjševali vztrajno, dokler jih niso dohiteli. Dovolj bi bilo, da ne bi zgrešili nobene žoge in zmaga bi še ne bila zapravljena. Žal tega niso zmogli in Agijevci so odšli domov z najdragocenejšo zmago prvenstva.
IZID
AGI-EOR 3:1 (11:15, 15:12, 15:7. 15:13).
* * *
Tekma promocijskega prvenstva med ekipama Bora B in Gasilcev je bila zaradi neugodnega vremena odložena.
NA GORIŠKEM TURNIRJU
V	I. kolu zmaga in poraz za Dom
V	nedeljo dopoldne so odigrali na igrišču v Ul. Rabatta prvo kolo propagandnega turnirja v odbojki. Na sporedu je bila prva tekma med novoustanovljenim moštvom «Dom» in «Audax». Slovenski fantje so se za te tekme temeljito pripravili. In kot so si želeli ter s trdno voljo do zmage, so zaigrali povsem požrtvovalno in uresničili svoj namen. Navijači so tako prišli do zadoščenja: z nenehnim bodrenjem in s športnim vedenjem so dajali poguma slovenskim igralcem, ki so nizali točko za točko in le redkokdaj prepustili pobudo nasprotnikom. Audax je skušal doseči vsaj časten poraz in se je zagrizeno boril. Tolkači Lavrenčič, Silič in Fi-gelj, pa so jim preprečili načrte in jih prisilili na kolena. Veliko presenečenje, posebno v obrambni igri, je bil komaj štirinajstletni Silvij Gergolet, ki je reševal žoge, za katere bi nihče ne dal več počenega groža.
V	drugi tekmi sta se pomerila Polisportiva Libertas iz Turjaka in goriška Polisportiva Olimpia. Gostje iz Furlanije so bili tehnično in fizično močnejši in povsem zasluženo zmagali, čeprav jim je nudila Olimpia presenetljiv upor.
Domovci so otvorili in tudi zaključili tekme prvega dne. V drugem srečanju pa jim je spodletelo. Igralci iz Turjaka so jih premagali v dveh setih. Brez dvoma jih je razporeditev tekem očitno škodila. V prvi tekmi so se utrudili: bili pa so pač v dobri kondiciji in če bi igrali takoj, bi prav gotovo zmagali. Ob čakanju pa so se še živčno izčrpali. Drugi faktor, ki je vplival na poraz je bil ta, da so v drugem setu igrali proti soncu, ki se je ravno tedaj pokazalo izza oblakov. Spravljale so jih tudi v zagato nepričakovano dobra obramba, tolčenje in žoge poslane na igrišče iz neverjetnih pozicij od strani Libertas. Reagirali so nato z nepremišljenimi podajanji, ki so se končala večinoma v mreži. Odtod poraz.
Izidi tekme so sledeči:
Dom — Audax 2:0 (15:9, 15:10) Olimpia — Libertas 0:2 Olimpia — Audax 2:1 Dom — Libertas 0:2 (11:15, 15:15) I. F.
Svetovno prvenstvo v košarki
Prvi zmagi Jugoslavije in Italije
RIO DE JANEIRO, 13. — Italija in Jugoslavija sta z uspehom prebredli prvo oviro letošnjega svetovnega prvenstva v košarki, ki se je sinoči začelo s tekmovanjem v izločilnih skupinah. Izidi prvih tekem so naslednji:
SKUPINA A
Francija-Urugvaj	64:54	(25:19)
SZ-Kanada	58:48	(27:24)
SKUPINA B
ZDA-Mehika	88:74	(41:42)
Italija-Argentina	91:73	(41:34)
SKUPINA C
Jugoslavija-Peru	77:67 40:32)
Portoriko-Japonska	86:65	(33:33)
Po prvem dnevu prvenstva je na prvem mestu lestvice najbolj učinkovitih igralcev Jugoslovan Korač z 41 točkami, medtem ko si Jugoslovan Djurič in Italijan Vittori delita z 19 točkami osmo mesto.
MEDNARODNO TENIŠKO PRVENSTVO ITALIJE
Jovanovič in Mulligan v finalu turnirja
✓
Jugoslovan je izločil najprej Pietrangelija in nato še Emersona
RIM, 13. — Jugoslovan Bora Jovanovič in Avstralec Mulligan ** bosta spoprijela v finalni tekmi za naslov prvaka letošnjega medi® rodnega teniškega prvenstva Italije. Jovanovič, ki je v nedeljo izloi najboljšega italijanskega igralca Pietrangelija 6:4, 6:3, 6:4, je dani'* ponovno presenetil z zmago nad favoritom Avstralcem Emersono®
katerega je odpravil v treh setih in sicer 6:4, 6:3, 6:4.
V prvi polfinalni tekmi dneva se Jugoslovan Pilič ni mogel postaviti po robu vigranemu Avstralcu Mul-liganu, katerega je spravil samo v prvem setu na kolena. V ostalih treh setih pa je Avstralec prisilil Jugoslovana k predaji s 6:2, 6:2, 6:3. Prvi set se je končal s 6:1 v korist Piliča.
Danes so dodelili prvi naslov I1 tošnjega prvenstva, katerega sW svojili v ženskem doublu Avstr*® Margaret Smith in Robyn V polfinalu moškega doubla sta Jugoslovana Jovanovič in Pilič & dala avstralskemu paru He*®1 Stolle.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Spodrsljaj Diname Partizan sam na vrhu
Samo točka za Maribor in Olimpijo - Poraz Delamarisa doma - Goričani s točko iz Ljubljane
Največje presenečenje nedeljskega 23. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezn.e lige je poraz, ki ga je Dinamo doživel na domačih tleh. Tega ji je zadala enajstorica Novega Sada in taiko pripomogla na domačem igrišču zmagovitemu Partizanu, da si je nabral dve točki prednosti in si tako utrdil položaj leaderja lestvice.
Presenetljivo Se je končala tudi tekma v Novem
Sadu, kjer je gostujoča Budučnost, zadnja v lestvici, prisilila domačine Vojvodine na poraz.
V	ostalih tekmah pa je šlo vse
po napovedih:	tako je Rijeka
končno prišla do dveh novih točk, Crvena zvezda je klonila tretje-plasiranemu Zeljezničarju, Hajduk pa je s težavo odpravil žilavi Radnički.
>h iii •>
V	drugi conski ligi sta ostala slovenska predstavnika, ki sta nastopila za domačimi zidovi, samo s točko v žepu. V Ljubljani Olimpija ni mogla prodreti, kljub številnim poskusom, do vrat Čelika in isto se je zgodilo v Mariboru, kjer je Split trdovratno branil neodločen izid brez gola.
* >Ii *
V	slovenski nogometni ligi prav tako presenečenja. Vsaj za navijače obeh primorskih enajstoric. Delamaris, ki se je zadnje čase vračal z gostovanj z dragocenimi točkami, tokrat na domačih
I.	ZVEZNA LIGA
Rijeka-Sloboda 3:0 (2:0) Vojvodina-Budučnost 2:3 (2:1) Željezničar-Crvena zvezda 3:2 (1:1) Velež-Beograd 2:1 (1:1) Partizan-Sarajevo 2:0 (1:0) Dinamo-Novi Sad 0:3 (0:0) Hajduk-Radnički 2:1 (1:1)
II.	LIGA (ZAHOD)
Famos-Rudar 2:2 (1:0) Maribor-Split 0:0 Istra-Varteks 0:1 (0:0) šibenik-Trešnjevka 4:0 (2:0) Lokomotiva-Slavonija 4:1 (2:0) BSK-Borovo 3:0 (0:0) Olimpija-Celik 0:0 Karlovac-Borac 0:0
S C L
Delamaris-Triglav 1:2 (1:2) Svoboda-Nova Gorica 0:0 Železničar-Rudar (V) 4:0 (1:0) Rudar (T)-Kladivar 3:0 (2:0) Celje-O. Krim 0:1 (0:1)
Ilirija-Sobota 0:3 (0:2)
tleh ni uspel. Čeprav so bili domačini večji del tekme v premoči, napadalci niso znali izrabiti priložnosti, kar pa so storili gostje iz Kranja, ki so prišli do celotnega izkupička.
Novogoričani pa so tokrat prijetno presenetili: v Ljubljani, kjer so bili gostje Svobode, so odlično zaigrali in z več sreče bi se lahko vrnili domov tudi z zmago. Sicer je tudi res, da je bil gori-ški vratar v izrednem dnevu in je v prvih 20 minutah igre, ko so domačini ohlegovali Goričane, večkrat uspešno posegel v borbo in rešil mrežo.
ATLETIKA
BUKAREŠTA, 13. — Ron>“^ Jolanda Balas je s skokom L&j v višino zabeležila danes najt50', znamko sezone. Romunka brš® 1,91 m svetovni rekord.	-
_________KOLESARSTVO ^
KOSIČE, 13. — V današnji t etapi dirke miru je na 221 ki« gi progi Banska Bistrica -zmagal Zahodni Nemec Ampler’ je zabeležil čas 6 ur 08’11”.
Med akademiki — nogomet SUHI — DEBELI 7:5 Prijateljska nogometna
med suhimi in debelimi akadejjj se je končala s 7:5 (4:0) v K°li vitkih študentov. Več o tekni* r mo pisali v prihodnjih dneh.
A
IIIIUIIIIIIHIllilllllllllllllUllillllliilllIllIllIiiilIliilililliiiiiinuinHIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIIlIllliliiiiiiillllll
REGATA ZA POKAL TITO NOR j
Četrta trofeja Rolandi ju in Marin
Fafangel in Kosmina četrta, Marušič in Marašovič pa 0^
Po prvih dneh zatišja je v nedeljo burja pripomogla udele^ cem mednarodne regate za pokal Tito Nordio, da so hitreje zajadr,
li proti cilju. Veter je pihal s precejšnjo, včasih nevarno silo in
di morje je bilo zelo razgibano, zaradi česar so le najbolj preizkušene in nustrašne posadke.
Nedeljska regata je postala plen Cavalla in Fanio z Nortado, medtem ko se je koprska Cha Cha III. uvrstila na deveto mesto. Pripomniti je treba, da dvanajst posadk ni startalo iz raznih razlogov: ene zaradi okvar, druge pa zaradi premočnega vetra.
V splošni lestvici sta se na prvo mesto vsidrala lanskoletna zmagovalca Rolandi—Marino, medtem ko sta se Koprčana Fafangel in Kosmina uvrstila, kljub neuspehu v predzadnjem dnevu, na zelo častno četrto mesto. Marušič, ki v nedeljo ni startal, je izgubil nekaj mest in se je ob zaključku znašel na 8. mestu, kar je, še posebno če pomislimo, da je imela Podgor-ka najmlajšo posadko, izreden uspeh.
Vrstni red na cilju zadnje regate:
L Nortada, 2. Caprice II., 3. Aca-
se na start p
od*"
mar, 4. Tartarin de Tarasco«8’; Bellatrix, 6. Ali Baba VH1'^ Merry, 8. White Star, 9. Cha III., 10. Posillipo IV., 11.
III., 12. Susan, 13. Vega, 14. ne, 15. Topazio in Villa, 1*' raka.
KONČNA LESTVICA ,
L Caprice II., Rolandi—M8L (It.) 135 točk, 2. Posillipo IV-. sentino—Florenzano (It.) Bellatrix, Splieth—Mayer 113, 4. Cha Cha III., Falagel^i srnina (Jug.) 104, 5. Nortada. vallo—Fania (It.) 101, 6. Susab.f Laubmann (Nem.) 98, 7. DeS. m IV. (It.) 96, 8. Podgorka (JugJ,\ 9. Acamar (It.) 94, 10. Gami!*8* (Švica) 85, 11. Gambler t' 83, 12. White Star (Av.) 82, l^.jf Baba VIII. (Švica) 74, 14.
(It.) 73 1/2, 15. Zisch Otto 72 itd.
a. solženicin
EN DAN IVANA. DENISOVICA
In v tem trenutku je pri sebi iskreno in zanosno pomolil: »Gospod, reši me! Ne daj mi samice!»
Vse te misli so mu švigale po glavi, ko je nadzornik otipaval prvo rokavico in iztegnil roko še k drugi (otipal bi ju naenkrat z obema rokama ko bi šuhov držal rokavici v vsaki roki posebej in ne le v eni. Toda prav tedaj je vodja pregleda, ki se je hotel čimprej znebiti posla, zaklical spremstvu:
»Naprej, pripeljite strojno tovarno!*
In sivobrki nadzornik je — namesto, da bi otipal še drugo rokavico — pomahal z roko, pojdi dalje. In povesil roko.
Suhov je stekel, da bi dohitel svoje. Zdaj so stali v petero-stopih med obema stebroma, podobnima onim, h katerim na sejmu vežejo konje, in ki sta pomenila izhod za kolono. Tekel je, ne da bi se sploh dotikal zemlje, vendar ni vnovič molil iz hvaležnosti: zaradi tega, ker ni bilo več časa in ker se mu ni več zdelo potrebno.
Spremstvo, ki Je hodilo z njihovo kolono, se je prestrašeno umaknilo in napravilo prostor spremstvu strojne tovarne, pa čakalo le svojega poveljnika. Spremstvo je pobralo zase vsa drva, ki jih je njihova kolona odvrgla pred pregledom, drva, ki so jih med pregledom pobrali nadzorniki, pa so zmetali na kup zraven stražarnice.
Mesec se je vzpenjal vse višje in mraz Je pritiskal v beli,
svetli noči.
Poveljnik spremstva, ki se je napotil v stražarnico, da bi mu vrnili potrdilo za štiristo triinšestdeset glav, se je med potjo pogovoril s Prjahom, pomočnikom Volkovoja, in ta je zaklical:
»KA-460!*
Moldavan, skrit v koloni, je vzdihnil in stopil k desnemu stebru. Tudi zdaj je sklanjal glavo in jo skril nekam med ramena.
«Sem pridi!* je Prjaha pokazal okrog stebra.
Moldavan je stopil krog stebra. Ukazali so mu, naj drži roke na hrbtu in čaka.	,
To pomeni, da mu bodo naprtili poskus bega. V zapor ga bodo vtaknili.
Malce dalje od vhoda, na desni in levi strani prehoda, sta stala stražarja. Vhod, visok za tri ljudi, se je počasi odprl in zaslišali so povelje.
»V peterostope (Tukaj ni treba kričati »Proč od vhoda!»; vsaka vrata se odpirajo navznoter, tako da bi jih zaporniki, če bi pritisnili z notranje strani, ne mogli odpahniti.) Prva! Druga! Tretja!...*
In tako je ob tem večernem preštevanju, med povratkom skozi taboriščni vhod, zapornik po celem dnevu najbolj izpostavljen vetru, premražen je in lačen — zajemalka vroče večerne prazne juhe mu pomeni to, kar dežek med sušo, kar naenkrat jo posreba. Ta zajemalka mu je dragocenejša od prostosti, dragocenejša od minulega življenja in vsega, kar bo še sledilo.
Ko prihajajo skozi taboriščna vrata, so zaporniki podobni vojakom po bojnem pohodu — krepki so, kuhani in pečeni — drugi pa stran!
Ce iz štabne barake gledajo val prihajajočih zapornikov — se jim najbrž zdi strahoten.
Tako, po tem preštevanju, prvič, odkar so ob pol sedmih
pozvonili k odhodu na delo, postane zapornik svoboden človek. Ko stopijo skozi velika taboriščna vrata, skozi manjši vhod med stražarnico in zbornim mestom, pa drug za drugim skozi ozek prehod v koloni — se takoj razlezejo vsak na svoj konec.
Vsak na svoj konec, toda taboriščni dežurni lovi brigadirje:
»Brigadirji, v plansko-proizvodni oddelek!*
šuhov je smuknil mimo poslopja, kjer je zapor, med barakami in — tja, kjer izdajajo pakete. Cezar pa, skrbno pazeč na ugled, je počasi odšel na drugo stran, kjer je bilo zraven stebra že vse steptano, na stebru pa — je pribita deščica, na njej pa so s svinčnikom zapisani vsi, ki so danes dobili pakete.
V	taborišču redko pišejo na papir, večkrat na vezane plošče. Trše so in nekako zanesljivejše. Na takšne ploščice pišejo tudi številčno stanje zapornikov. Naslednjega dne pa vse zbrišejo — in pišejo znova! štednja.
Ljudje, ki ostanejo v taborišču, služijo na poseben način: na deščici prebero, kdo je prejel paket, poiščejo človeka, ko se vrne, in mu povedo številko. Ti imajo srečo: običajno dobijo cigareto.
šuhov je pritekel — k baraki so prigradili poseben oddelek In zraven vežo. Na zunanjo stran nima vrat, mraz sili vanjo, pa vendar je človek znotraj kot v hiši, pod streho.
V	veži je dolga vrsta zraven stene, šuhov je obstal. Fred njim je petnajst mož — to je več kot ura čakanja, prav do znamenja za spanje. In vsi, ki so se vrnili s termocentrale pa pogledali seznam za šuhovom, bodo za njim. Pri bogu, še enkrat bodo morali priti po paket, jutri zjutraj.
Zdaj stojijo v vrsti s torbicami in vrečkami. Tam, za vrati (šuhov v tem taborišču nikdar ni sam dobil paketa, toda ve iz pripovedovanja), odpirajo zabojček, paket, s sekirico nadzornik pa jemlje vse ven in pregleduje. Včasih kaj razreže, prelomi, otipa ali potrese, če gre za tekočino v stekleni posodi, jo odpre in vse prelije — človek mora podstaviti prgišče ali vrečico iz brisače. Posod pa ne dajejo, nečesa so bojijo, če gre za
* J J0 PreP°vedano, kaj ne smeš prejemati, pa ti ne bo K sar dal. Ljudje, m prejemajo pakete, morajo vselej le daj® pričenši z nadzorniki.) In ko pregledajo paket, ti ne 4 zabojčka - vse strpaj v torbico, morda tudi v zavihek j< in izgini, naslednji! Včasih človeka tako zmedejo, da P°zl Kaj na mizi. Nikar se ne vračaj po takšno reč. Medtem i*^ Nekoč, v Ust-Ižmi, je Šuhov nekajkrat prejel pakete. zaaj je napisal ženi: ne splača se pošiljati, ne jemlji otrok^ čeprav je Šuhov kot svoboden človek lažje prehranje,Vi! svojo družino kot tukaj skrbel za lastno hrano,'je vedel, veljajo ti paketi. Vedel je, da jih družina ne more po$ib deset let. Tako je bolje brez njih.	>
Toda čeprav je sam tako sklenil, ga je vselej, ko je iz brigade ali v bližini, v brigadi, prejel paket (in to po^L skoraj vsak dan), nekje stisnilo: čemu tudi sam ni dobil K keta. In čeprav je ženi strogo prepovedal da bi mu poši®*, celo za veliko noč, in nikdar ni hodil k stebru s spiskom, morda za kakšnega bogatega člana svoje brigade, je vePd* nekje skrivoma pričakoval, da bo kdo pritekel in rekel: «šuhov, kaj čakaš? Paket imaš!*
Vendar ni nihče pritekel....
In tako je bilo vse manj razlogov, da bi se spon1'1^, rodne vasi. Temgenjeva in domače hišice..,. Tukajšnje živlJF; ga je razpenjalo med jutrom in večerom in tako sploh niD časa za spomine, ki so bili brez cilja.	,jj
Zdaj je stal med tistimi, ki so tolažili svoje želodce & L, njim upanjem, da bodo kmalu ugriznili v slanino, nam^L, na kruh maslo ali s sladkorjem osladili skodelico čaja, in | njala ga je ena sama želja; da bi prišel v menzo skdP®L svojo brigado ter pojedel toplo in ne ohlajeno juho. juha ni imela pol toliko vrednosti kot topla.
(Nadaljevanje sledu
REDNI8TVO: TRST - UL. MONTECCHI 8 - II. TELEFON «3-808 tna 1800 Ur, polletna 8500 Ur, celoletna 8400 Ur - FLRj v tednu tritarjeva ulica 3 • I. telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni bank) v
IN »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORK A: Ulica S Pelltoo Ml, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tal. 4t. 87-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej:
20 dtn, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezne 40 din. letno 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADI!. DZS, LJuB' Ljubljani 600 14 803-88 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 160, osmrtnice UD Ur. - Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upr*'1'
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO —( Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	j'