/ AMERIKAN Katoliški list za slovenske delavc ŠTEVILKA 19. JOLIET, ILLlNOi ^Najsrditejše bojevanje se vrši sedaj v Karpatih. Avstro-ogrskim armadam s pomočjo nemških čet se posrečilo zopet pridobiti več karpatskih prelazov ter ujeti 10,000 Rusov v večdnevnih bojih. Na Vzhodnem Pruskem pritiskajo Rusi na Nemce. Na zapadnem bojišču nemški na-padi brezuspešni. Demonstracije v Ljubljani, Zagrebu, Trstu in drugod proti nadaljevanju vojne. p- anz, 28. jan, — Genevski poroče-vavec "Matina" je danes poslal sledečo brzojavko: Nepresojena avstrijska bozrjavka iz Rešljivega vira opisuje resne izgre-e. ki so Se pripetili, ko se je ljudstvo uPrlo zadnji mobilizaciji zadnjega razreda reservnikov. Jugoslovanski pre-■vavci v Ljubljani, Zagrebu, Karlov-cu> Moravici in Sušaku so se vzdignili kobl11 Pr0t' vojaštvu- Več izgredni-»'h ^ usmrčenih in nekaj ranje- 1 • Pravoslavna duhovščina vodi u-fc>r." ^gredniki v boju s konjištvom. ^ruge brzojavke pravijo, da se je W ZaČd * nedeljo doPoludne v Ljub ^et'ntrideset milj severovzhodno od Trsta i > pridigi nekega slovanske- a duhovnika. Tisti, ki so ga slišali, vihrali po uiicah vzklikajoč: "Doli vojno. Doli z Nemci!" tem tSr JC kmalu postala resna in med darjj ° S° Se i2»redniki bojevali z žan-st j "' bilo poklicano konjištvo, ki ' co p adil° s svojimi konji v množi- palača Je biIa ci'j na' bilo n Z-* pbžgatia, ko je" skQ p°hwtvo s slikami vred pometano p °kna na cesto, --ajo, da se je velika množica v zbrala v Opčini in je korakala Sred S-k da se Pr'druži tamošnjim iz-skim" ,om' Vse deske z mobilizacij- sebi 1 ki so bile razbite in dve o-sta bili baje ranjeni. Na Hrvaškem in Sedmograškem. iske jZa?rebu» Klavnem mestu Hrvat-k0v " avon'je, so baje krdela dija-in m ,trgala mobilizacijska naznanila, ORmki pUntom, ki je sledil, so bili neki »rok , Uradnik. neki dijak in neki o-bila Usil?r«ni- V Sušaku tik Reke je p]enjern0aznica ogrskih domobrancev o- n^esn, izgredi se tudi nadaljujejo *rof Sfraikem> kJer je guverner vseh o h zaukazal usmrčenje vojaških6 oblaste v "C P°korij° "krcpU se še nadaljujejo v raznih T J*gredi krajih in velika bojazen je glede izida. Avstrija zmagonosna. Dunaj, 28. jan. — Avstrijsko uradno naznanilo, danes izdano, pravi: "Rusi, ki so z močnimi krdeli prodrli v dolino Nagyag prav do okraja severno od Okormeza na Ogrskem, so bili včeraj primorani, opustiti svojo zadnjo močno utrjeno postojanko. Zavzeli smo Toronyo. V zasledovanju smo dospeli do Wyszkowa, kjer so se spet pričeli spopadi s sovražno zadnjo stražo. "Na višinah severno od Kezervvaed-laza in blizu Volovca so Rusi poskušali zopet zavzeti svoje izgubljene postojanke, pa so bili odbiti. Ujeli smo 700 Rusov in zaplenili pet strojnih pušk. Ob ostali fronti v Karpatih ni biloj nobene bistvene izpremembe. "Male praske in topniški dvoboji so bili v zapadni Galiciji in na Poljskem." Rusi ustavili nemški napad. Petrograd, 28. jan. — V trdovratnem boju blizu Sochaczewa ob reki Bzuri so Nemci v torek prodrli v ruske o-kope, iz katerih so bili izgnani šele po naskokih z bajonetom. Pri Atlanki, dve milji severno od Sochaczewa, so v tride&el minut ..trajajoči bitki Nemci izgubili 500 mož na mrtvih. Neki ruski častnik je pripovedoval o tem bojevanju takole: "V Somraku je bilo naši bateriji zaukazano, zavzeti neko gotovo postojanko, da se Nemci zaustavijo. V eni uri je bila baterija zakrita. Čakali smo vso noč napada. Pred nami je bila gola plan 2,000 yardov do griča, ki so bila na njem drevesa. "Ko se je začelo daniti, smo zapazili na koncu polja oddelek nemškega ko-njištva. Jahali 'so do 600 yardov od naše postojanke in se potem ustavili, očividno sluteči, da nekaj ni prav. Obupni smo bili, ker nismo imeli povelja za streljanje. Nemce postrelilo topništvo. "Naenkrat je prasketanje naših stroj nih pušk dvajset yardov na levo dalo znamenje za splošno streljanje baterije. Del oddelka je bil usmrčen in o-stanek je bežal. Pa tudi tega je zajel šrapnel od našega topništva dalje za-dej in komaj eden je utekel. "Pol ure je minilo. Izza vasi so se pojavile nemške kolone, nič manj nego trije polki. Zopet smo nehali streljati za nekaj časa. "Nemci so se zbrali na griču in so začeli delati okope. S tremi streli smo razpihnili celo nemško levo krilo in v tridesetih minutah je bil teren na streljaj naših topov očiščen. Nemci so pustili 500 mrtvih. "Pozneje so Nemci poskušali obkoliti naše levo krilo, ali tu so jih prijeli naši Sibirci in jih v nekaj minutah pognali v beg. Medtem sta dva nemška topova, ki sta krila umikanje, morala utihniti vsled streljanja z našimi topovi, tako da smo izgubili komaj kakega moža." Turki odbiti. Petrograd, 28. jan. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu je izdal sledeče uradno naznanilo glede zadnjih bojev tamkaj: "V jutro 26. jan. so turške čete blizu Sultan Selima v pokrajini Čoruk krepko napadale naše postojanke, ali vsi napadi so bili odbiti. "Blizu Oltija, petinpetdeset milj za-padno od Karsa, so Turki poslali naprej kolono, ki pa smo jo odbili, tako da so Turki utrpeli težke izgube. "V pokrajini Azerbajan, Perzija, se sovražne čete množe. Zlasti mnogo kurdskih krdel je podpiralo redne turške čete v ofenzivi blizu Khola, toda bile so povsod odbite." Neosnovana govorica. Petrograd, 29. jan. — Dunajska "All-gemeine Zeitung" je objavila članek, češ da je Rusija razpravljala možnost sklenitve posebnega miru z Avstrijo na temelju odstopa vzhodne Galicije po Avstro-Ogrski in privolitve po Rusiji, da se Srbija prispoji dvojni monarhiji. Ruska poluradna novičarska agen tura je izdala odločen zanik te govorice. Opisana je kot skrajno neosnovana in raznašana po avstrijskem časopisju z drugimi nagibi. Avstrija poskuša odvrniti lakoto. Benetke, Italija, 29. jan. — Avstrijska vlada je sklenila, Urediti žitno sa-motrštvo (monopol) na slični podlagi, kakor je že urejeno v Nemčiji. Avstrijski poljedelski minister je danes naznanil, da je armada oskrbela žitne zaloge, ki bi zadostovale do konca avgusta. Ker pa se jemljejo množine ječmena in koruze za krušno pe karstvo, nastaja resno primanjkanje v zalogi krme. Nič žita na trgih. Prav nič žita se ne ponuja na trgih na Dunaju, v Budimpešti, ali Pragi. Časopisje, pravi brzojavka, izjavlja ^to by An>erlcan Frees Association. V°JAKI IMAJO MALO ČASA ZA SPANJE IN ZADREMLJEJO, KADAR PRIDE PRILOŽNOST. da za°dr nl?Ž"0Sti za sPanie se m,di vojakom ob strelni liniji na Francoskem. Mnogi izmed njih se tako utrudi-emljejo v okopih vsak čas, kadar ne (streljajo. Francoski vojaki so tu naslikani, ko dremljejo za šotiščem. L spt obsoj. skih v> na tiso'i * V Vsled pros „ . Jelcev je avstrijska-vlada -se ima ujetnikom dati delo na poljih, da se tako nadomestijo kmečki prebivavci, ki so šli na'bojišče. Ujetnike bodo pošiljali v oddelkih po deset do sto mož, in boddi torej zaposleni samo na večjih posesfvih. Avstrijci zmagoviti v Karpatih. Dunaj, 29. fan. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Vsled mognega sneženja v zapadni Galiciji in naVPoljskem se je vršilo samo pozvedoifanje in spopadanje med patrolami ter topniško bojevanje, kjer ■so pripuščale, okolnosti. V Karpatih, zapadno od prelaza Uszoka, so bili ruski napadi odbiti z velikimi izgubami. Blizu Vezerasal-lasa in Valovca so se bitke končale z odbitjem sovražnika s prelaznih višin. Ujeli smo 400 Rusov. Mir prevladuje Bukovini." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 29. jan. — Nemško vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče u-radno naznanilo: Ruski ngpadi v okraju Kussenu, severovzhodno od Gumbinnena na Vzhodnem Pruskem so se izjalovili in sovražnik je Vtrpel težke izgube. "Na severnem Poljskem ni bilo izpremembe o ruske čete s pomočjo saperjev (podkopnikov) v noči 27. jan. naskočile sovražnikove okope, ko so popoldne istega dne uspešno podkopale te okope. V istem okraju so Nemci začeli ofenzivna podjetja, ali brez uspeha. O bojevanju v Karpatih. "Ob karpatski fronti od prelaza Du-kle do železnice, ki drži med Stryjem in Munkaczem, smo se dne 26. in 27. jan. uspešno bojevali. Naš uspeh ju gozapadno od prelaza Dukle je bil posebno važen. Tu so naše čete, odločno prodirajoč, prisilile sovražnika dne 26. jan. k naglemu umikanju, tako da je zapustil za seboj streliva in drugih vojnih potrebščin. V bližini krajev Tsekhanie in Dolkhony smo dne 27. jan. zavzeli neki okop sovražnikov in obkolili drugo postojanko tik prve. Med temi podjetji smo dobili ▼ naše roke številne ujetnike. "Na gotovih točkah ob tej fronti se je sovražnik posebno trudil pričeti o-fenzivoi toda povsod so se njegovi trudi izjalovili. "Nobene izpremembe ni bilo v Bukovini. Topniški dvoboji in predstraž-ne praske se nadaljujejo." Rumunija hoče udariti. London, 30. jan. — Brzojavke iz Bu- »on se posluz.. svoje pravice, Predsednik poslal priselitveno predlogo s preklicno poslanico nazaj na kongres. LJUDSTVO SAMO NAJ ODLOČI. Ali je upravičena izkušnja naobraže-nosti priseljencev, ali ne. Washington, D. C., 28. jan. — V posebni poslanici je predsednik Wilson dejal priselitveno predlogo v prepoved s svojim "vetom" in sicer deloma zaradi izkušnje naobraženosti. Poslanica je naslovljena na zbornico in se glasi v posnetku: Na svoje največje obžalovanje ne morem potrditi doposlane mi priseli-tvene predloge in jo torej vračam na kongres Združenih Držav. "Predočujem si pač, da je zelo resna stvar, če se posamnik posluži svoje preklicne pravice v slučaju, kjer se gre za sklep večine, in sicer večine obeh kak temeljni stavek naše ustave, ali z izpolnjevanjem omejevalne politike ravnati nasprotno duhu naše ustave? Ali je ta predloga proizvod vestnega prepričanja in se li ujema z željo ameriškega ljudstva? Zelo dvomim o tem. In ker dvomim o tem, odrekam predlogi svojo pritrditev. Pripravljen sem, pokoriti se sklepu ljudstva, a tega še ni. Naj platforme raznih strank zavzamejo natančno stališče k vprašanju in naj potem ljudstvo končno odloči o njeiji. Stvar je prevažna, pre-temeljna, da bi jo smeli drugače dokončati. "Ne trdim, da zahtevam, da je moj nazor v tem vprašanju edino pravi. Nisem bedak, ki se baha s tem, da pozna želje ameriškega ljudstva bolje, nego Vaša visoka skupščina. Gojim samo željo, naravnost od tistih, ki je njihov blagor in gorje isti kakor naš in vsega naroda, dobiti navodilo, kako naj se vedem v tej stvari." Glasoviti dostavek naobraženosti predpisuje, da "se imajo vsi telesno in zbornic kongresa. Zmoti se lahko vsak človek, ali moje prepričanje mi prepo-iduševno zdravi priseljenci nad staro- veduje, pritrditi v Vaš sklep." "Kolikorkoli izvrstnih toček tud« vsebuje priselitvena predloga, nikdar in nikoli se ne strinjam z nazori glede izkušnje priseljencev o njih duševnih zmožnostih. Namen 'dostavka o naobraženosti' je zmanjšanje priseljevanja, ne izber najboljših življev. "Če je ljudstvo Združenih Držav prišlo do prepričanja, da je koristno, po izkušnji došlecev zmanjšavati število priseljencev in razdreti po času posvečeno politiko te dežele, pa naj stori to, saj ima za to moč. Jaz sem služabnik ljudstva in ne smem biti na poti. Vendar ne verjamem, da more dejanje v onem zmislu temeljiti na dobri pravici. Ali je kdaj kaka politična stranka te dežele poskušala, potresati stjo 16 let, ki ne znajo čitati angleški, ali kakega drugega jezika, ali narečja, vštevši hebrejski in židovski, od priselitve izključiti". Jzvzeti so slučaji, ko je mogoče dokazati, da se gre za verske ubežnike ali za bližnje sorodnike. Stvar še ni končana. Washington, D. C., 29. jan. — Z 8 proti 3 glasom je zbornični priselitve-ni odsek danes sklenil, priselitveno predlogo, preklicano po predsedniku Wilsonu včeraj, nazaj poročati zbornici s priporočilom, da jo zopet sprejme preko njegovega "veta". Načelnik Burnett je izrazil mnenje, da predloga dobi potrebno dvotretjinsko večino glasov. Odsekovo poročilo se predloži za glasovanje prihodnji četrtek. karešta pravijo, da utegne Rumunija spešno, se je posrečilo včeraj, prisiliti vstopiti v vojno vsak trenotek. Mobi- sovražnika k opustitvi več okopov. lizacija armade je skoro popolna in vse je pripravljeno za sovražni naval na Sedmograško. Italija sklicuje reserviste. Rim, 30. jan. — Kralj je s kraljevskim ukrepom sklical zadnje italijanske izvežbane čete — prvi razred rojenih 1. 1888. in pripadajočih topništvu. Bojaželjni Italijani. Rim, 31. jan. — Vojfii urad je zaukazal, da se včeraj sklicani reservisti pridružijo svojim zastavam dne 20. febr. Rim, 31 .jan. — Čete z nasajenimi bajoneti so bile danes poklicane, da spet napravijo red na shodih, ki so jih priredili senatorji, poslanci in drugi ter tudi alpinske čete in vojake tretje- j odlični možje z namenom, da se izre-ga razreda, rojene v letih 1891, 1892, "jo za vzdržanje nevtralnosti v vojni 1893 in 1894. Ti zadnji so najmanj od 'strani Italije. izvežbane čete v armadi, ker so služile samo trideset dni v redni armadi. Drugi kraljevski ukrep je bil izdan pozneje, sklicujoč vse upokojene častnike, da se pripravijo za službo do konca 1. 1915. Vlada ima sedaj 1,100,-000 mož pripravljenih, da lahko odrinejo na boj takoj. Italijanski socialisti, ki so šele pred nekaj dnevi glasovali za splošno stavko v slučaju, da bo izdan ta mobilizacijski ukaz, so danes veselo pozdravili načrte za vojno in navdušeno ploskali govoru poslanca Turanti, ki je imel znamenit protinemški govor in je rekel, da pojdejo socialisti v vojno, če se vmešanje zdi potrebno. Sijajna avstrijska zmaga. Dunaj, 30. jan. — Danes tukaj izdano uradno naznanilo pravi: "Posledek zadnjih hudih bojev v Karpatih je bila zopetna pridobitev prelazov. Treba je bilo neutrudnih, najtrjih prizadev celega tedna, da se je dosegel smoter. Podjetja je zelo oteževalo neugodno vreme, sneženje in razmočeno ozemlje. Sovražnik se je najtrdovratneje upiral. Dasi je sovražnik dostikrat obtičal globoko v snegu, vendar se je bojeval z junaškim pogumom in ne da bi bil videti utrujen ter je večkrat pridobil marsikake ugodnosti. , Toda dalje ni mogel vztrajati. Tekom bojev smo ujeli 10,000 Rusov in zaplenili 6 strojnih pušk. "Sedanji vojni položaj v Galiciji se razvija ugodno za nas. Poskusi ruske gališke armade, zajeti armado nadvojvode Jožefa Ferdinanda ob strani blizu Novega Sandeca in napasti Krakov potom Tarnowa, so provzročili protinapade po nadvojvodovi armadi proti Tarnowu, tako da so ogrožene ozad-nje zveze ruske v Galiciji in Karpatih. "Enako brezuspešen je bil ruski sovražni naval na Ogrsko in poskus navaliti na Sedmograško iz Bukovine v. svrho, da se osami generala Fischerja armada in zajamejo naše karpatske čete ob strani. Boji v Galiciji. Dunaj, 31. jan. — Sledeče uradno Večje število oseb, večinoma rep.u-bličanov, ki so proti vzdržanju nevtralnosti, se je zbralo ob vhodu v dvorano in je vkljub policijskim prizadevam napadlo nevtraliste. Poslanca Bruno Belmonte, voditelja nevtralistov, so klofutah in mu pljuvali v obraz. Branil se je s palico. Med izgredom so se čuli klici: "Sram Vas bodi, princ Buelow Vas je podkupil, Vi podporniki Avstrije!" Po izgredu so protinevtralisti korakali proti avstrijskemu poslaništvu, kričeč: "Doli z Avstrijo!" "Doli t Nemčijo! Živela Francija!" in "Živela vojna!" Čete so zopet morale napraviti red. Z zapadnega bojišča. London, 28. jan. — Dvajsettisoč in morda več nemških vojakov je bilo u-smrčenih, ranjenih ali ujetih med tridnevnim bojevanjem vzhodno od Ypre sa, pri La Bassee, pri Craonnu, v Ar-gonih, ob Woevre in v Vogezih. Ti podatki so bili v francoskem u-radnem vojnem naznanilu, ki je poročalo uspehe od Belgije do Alzacije. Naznanilo pravi, da je bilo 6,000 Nemcev izgubljenih samo okoli Craonnu dne 25. in 26. jan. Francozi pravijo, da so bile njihove izgube med tem bojevanjem majhne Nemci pogreznili tri ladje. London, 30. jan. — Nemški podmorski čolni zapirajo britanske otoke. Tri britanske trgovinske ladje, ena izmed njih "Ben Cruachen", so bile pogreznjene po nemškem podmorskem čolnu U-21 blizu Fleetwooda v irskem morju. Moštva so bila rešena. Eden izmed ostalih dveh pogreznjenih parnikov je bil "Linda Blanche". Parnik "Graphic", ki je doplul nocoj v Mersey, je naznanil, da je bil zasledovan po nekem podmorskem čolnu, a se mu je posrečilo uteči. Dve nadaljnji ladji pogreznjeni. London, 31. jan. — Uradno naznanilo francoskega pomorskega ministrstva naznanja nocoj, da sta bili dve britanski trgovihski ladji pogreznjeni v Angleškem kanalu blizu Havra po nemškem podmorskem čolnu. Bila sta parnika "Tokdmaru" in "Icaria". "Tokomaru" je bil na vož- naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj:] nji iz Nove Zelandije na Angleško. "Na obeh bregovih Dunajca in Nide Njegovo moštvo je bilo rešeno. Na- je prišlo do ljutih topniških bojev. Našim baterijam, ki je bilo njihovo streljanje v zadnjih dneh izredno u- klad je obsegal obleko in $7,500 v gotovini, darilo Nove Zelandije belgijskim ubežnikom. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. ^ Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. sledile, vzrok je po — Slabo vreme. Končen tedna je zapadlo v Jolietu več snega. Sneženje pa se je v soboto i, čer izpremenilo v dež, in postranski tlaki so postali vsled opolzle poledice ponekod skoro neprehodni. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Brodek Imbro, Grill Gust, Gutarsich Mary, Lavrič Marko, Mpsek Katarina. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act ot March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 1. febr. — Naš g. župnik, Rev. John Kranjec, je izza predzadnje 6obote hudo bolan. Iz hudega prehlada se mu je razvila pljučnica, ki je zadnji teden kazala vse znake resne nevarnosti. Vendar je kriza srečno prestana, in upati je, da se mu v nekaj dneh odločno obrne na bolje. Sočutje z bolnim dušnim pastirjem je splošno. — G. John R. Polandech iz Chica-ge, izdajatelj listov "Ujedinjeno Srp-stvo", "Jugoslavija" in "Balkanski Svi-jet", je povodom svojega prvega javnega predavanja v Jolietu posetil med druginv tudi tiskarno Am. SI. zadnji petek. G. Palandech je tudi konzul črnogorski in srbski ter v ožji zvezi s črnogorskim kraljem Nikito. Pri zadnjem bode po našem nasvetu posredoval, da izgine naziv "Montenegro" in se uvede edino veljavni uradni nazi-vek "Črna gora" ali Črnogorsko. Predaval je g. Polandech zadnji četrtek zvečer v dvorani Steel Works Cluba o predmetu "Slovani in njihova bodočnost v Ameriki". Poslušalo ga je nad 300 slovanskih bratov, večinoma , Srbov, ki jim je priporočal učenje angleškega jezika, brez katerega ni napredka v tej deželi. — Slovenska dekleta. Zadnji petek zvečer, 29. febr., so priredile Slovenska dekleta pod nadzorstvom g. in ge. John N. Pasdertz izlet na saneh (bob party) na Vonisch farmo blizu Plain-fielda. Po dohodu na farmo so se pričele raznovrstne igre, kakor tudi petje in igranje na klavir. Posebno mojstrsko so izvajale razne skladbe gdčne: Elizabeth Gray hack in Emma Horwat in Antonija Stukel. V petju pa so se odlikovali g. John Brunskole in gospodična Ana Zoran. Točno ob 12. uri so (lične gospodične servirale okusen lunč in kavo. Tako so naša Slovenska dekleta spet pokazala, da so neizčrpne in neumorno delavne v prirejanju raznih zabaV v pospeševanje naše družabnosti. Indianapolis, Ind., 26. jan. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim, priobčite ta maj dopis; ker se le malo dopisov bere iz te naše slovenske naselbi ne, sem jaz sklenil omeniti tukajšnje razmere. Z delom se ne moremo pohvaliti, ker ga nimamo, ker nekateri smo že po 4 mesece brez dela. Draginja pa taka, da si človek misliti ne more. Kdaj bode kaj boljši, tega ne vemo. Povrh vsega nas pa silno huda zima pritiska h gorki peči, kjer lepo prebiramo razne liste o evropski klavnici. Bog daj sklep te vojne, da si ne bo J. B glave belil. Čudno se nam zdi, da G. N. tako protestira zoper Avstrijance, čeravno si je od njih pridobil premoženje. Vprašamo ga, koliko je dobil od Srbov in Rusov, ki so mu toliko pri srcu? Zakaj se ne širi G. N. med Srbe in Ruse? J. B., koliko si pa ti dobil od srbskih in ruskih Sobratov, da si kuhan in pečen zanje? Neki dopisnik iz Graftona, Wis., piše v G. N., da tudi tukaj v Ameriki se ne praznujejo prazniki". Slab katoličan si, ki ne veš za praznike. Vsaki pošteni katoliški človek praznuje cerkvene praznike, samo če le hoče. Seveda, ker Ti ne praznuješ praznikov, zato ker si odpadnik od vere, zato pa ne poznaš razlike med protestanti in katoličani. Ni Ti zamere, ker se mogoče učil nisi o verskih resnicah, ali si jih pa pozabil, kar so Te starši učili. Velikokrat sem slišal in čital, da je G. N. delavski list, da je to njegovo podjetje. Zakaj pa njegovi privrženci ne priskrbijo potrebnega zaslužka, ki jih je na milijone brez dela in kruha? Poglejte, čitatelji, namesto da bi nas podučevali za slogo v bodočnost, pa nam preti še slabji propad, namreč kakor pravi J. B., da mi, ki se poganjamo za rojstno domovino, da s tem ne želimo miru! Pa se J. B. zelo moti, ker mi bi rajši videli, da bi bil mir. in • .iino . ikev. o vodo. il ven. ;lo kri-oral čez x , da bi bili ei* Ne cerkev ne d;*. obredi, vsaki imamo svoje. Žal nam je, da se naju« takovih mož med nami, ki smo rojeni katoličani, da razdirajo kos za kosom glavni tempelj sv. vere. Krivo je časopisje, katero je deloma plačano iz Belgrada. Dragi moji. nikdar se ne strašiti takovih poročil! Avstrijci si morijo iz vojevati prostor na solncu! Ampak mi se ne oklepamo nobene vlade, temveč v trdni zavesti, kje je iskati bodočnost slovenskega naroda, se oklepamo svoje države, nudimo našemu presvitlemu cesarju kot glavnemu zastopniku države svojo moško zvestobo- Jožef Simčič. Pittsburgh, Pa., 26. jan. kedaj se kedo oglasi iz železnega Pitts-burgha, zato sem se jaz zmislil nekoliko opisati o dimovem mestu Z delom je precej redko in v slabem položaju, kakor povsod. V društvenem polju smo pa dobro preskrbljeni. Kakor po navadi povsod, se pogovarjamo o evropskem klanju. Zdi se mi čudno, da vsak ve največ o naši Javni Avstriji nekaj smrdljivega klatiti. Največ pa je tega psovanja v G. N. To je pa v zahvalo Kranjcem v Ameriki, ker so ga podpirali dozdaj, sedaj jih pa za zahvalo imenujejo "Iškarijote". Vprašam G. N., koliko ga je podpiral Srbeč ali Rus? Zdaj jih pa prištevajo čistemu narodu. Če se jim tako ljubi, zakaj pa ne grejo se vojskovat zanje, saj jim je prosta pot v Sroijo in Rusijo? Ko pa G. N. dobi kak nasprotni dopis ali celo nasprotno pismo, potem pa pravijo, da ne grejo ne za to in ono državo, ampak za svoje pravice in celo za avstrijske Slovence onkraj morja. Kaj je to za en vrag: vsak avstrijski poraz pišejo z velikimi črkami! So zelo izobraženi s temi novicami. Čital sem dopis v G. N. št. 20 John Langer-holcev. Pravi, da se nič ne zanima o junaških činih, ker to je barbarstvo. Vprašam ga, ali to ni baj^arstvo, ko so mislili zavezniki si potrgati celo Avstrijo in Nemčijo? Torej po vašem mnenju imajo Rusi in Srbi pravico do klanja, Avstrijec in Nemec bodo pa —. .... „. vlullll U<1 ul 011 mlr navskriž roke držali. Torej se vsi dr- Kljub temu mi ne zaničujemo svoje žite Blatnikovega franka' Kar se mu fmmnvino T^ ........i • • cnnin c 1 ~ . __i i * t i- domovine. To pa mora vsaki pripo-znati, da v vojnem času se je še vedno slabo godilo. Vojske so že, kar zgodovina pomni, pa J. B. misli, da ko bode Avstrija uničena, da ne bo potem več vojne, pa se moti. J. B., premisli dobro svojo budalost, ki jo tlačiš po listu, da nima pomena. Kakor praviš, če postanemo Srbijani, da daš $25. Kakšna dežela pa bo, če bo imela samo $25 zaklada? Ti, ki se tako trudiš za napredek naroda, bi moral pokazati najmanj pet tisoč, potem bi se mogoče kateri usedel na tvoje lima-mce. Ti, ki bi nas rad spremenil v Srbe, raje bi Ti pomagal tukaj svojim rojakom, ki od gladu umirajo, potem boš ti pokazal ljubezen do sobrata. Za danes naj zadostuje in tudi obenem pozdravljam vse čitatelje(ice) tega lista; tebi, vrli list. pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Naročnik. sanja, se v Glasu Xaroda potrdi. Zdi se mi neumno, ko pravijo: "Dragi G. N., le 'stoj nam na strani do našega cilja!" Ali mislijo, da morejo s par tisočaki celo državo pokončati? Ali ni to neumno? Vprašam vas, dragi rojaki, ali ni to neumno, ko pravijo, da bi šli na mirovna pogajanja za pravice svoje? Ali ni to neumno, ko si mislijo, da bojo države sprejele ame-rikanske "rajfungkerarc" ali celo umazane "cunjare" v mirovno pogodbo? Drugič še kaj novega. Pozdrav Geo. Verbanec. , ne ve nihče, cm letu kmalu lili, podali si ro- j in sklenili mir, i milijoni ljudi. Živi j i veselo domu, ker I i čimpreje med svoje /esel, akoravno marsi-j tako vesel, kakor je ■ kaj? To je vprašanje, .arsikateri ima doma ženo . ali njemu mogoče manjka Jioge, ali potem more biti ve-Ko mogoče čakajo od njega ko-I •"'cek kruha? A čast in ponos jim bo, da so se vojskovali za svojo rodno zemljo, kakor so se vojskovali njih očetje, dedje in njih pradedje. Glas Naroda ima pa tako učene dopisovalce, da bodo ljudem odprli oči tem, da pišejo članke o Avstriji. Jaz mislim, da Avstrija nas Slovencev ni nobenega tirala z grdo ven iz države, ker gre vsak rad za boljšim zaslužkom.' Zakaj grejo pa iz drugih držav? Za kaj je pa toliko Angležev, Francozov in drugih v Ameriki? Mogoče, da jih je tudi Avstrija pregnala? O ne. Veliko vojaščine obveznih fantov je ušlo iz države Avstrije, ne da bi država kaj vedela za to. Potem pa pravi G. N.: Avstrija nas preganja. Ako je pa draginja, pa ni tega vsega Avstrija kriva. Ljudstvo se izseljuje, delavskih moči na kmetih primanjkuje, kmet mora drago plačati, ako ne more sam podelati na polju, in potem mora pa tudi drago prodati, ako ima kaj, da more izhajati. Ni ne vsega Avstrija kriva, kakor piše G. N. Ako pa dela bojne ladje in drugo vojno orožje, jih ne dela samo Redko- j ona, saj vse države tekmujejo med se-boj. G. Naroda piše: "Ljudstvo plačuje za kanone." Ali mar v drugih državah ne? Ali mar Slovan ruski car dela kanone iz svojega denarja? Ne. Ravno tako plačuje ljudstvo. Mislijo dopisniki G. N., da samo Avstrijci plačujejo kanone? O ne. Povsod jih ljudstvo plačuje, tudi tukaj v Ameriki, samo to je, da na vsakega manj pride cKavka, ker je več ljudi in več drugih davkov. Sedaj naj bo. Čast nam pa je, da imamo Slovenci take "fest" dopisnike v G. N., da nam bodo odprli oči, ker dosedaj mežimo, po mislih G. N. dopisnikov. Sedaj je prišel Pust s svojo vese-1 ostjo in norostjo, dolg je 7 tednov in 5 dni. Mislim, da v naši naselbini bo kaj brez "ofeeti", ker se rade podirajo, ako je dolg pust; več je "ofee-tov", ako je bolj kratek. Tako so rekli včasih tam pri nas na Gorenjskem. Še eno novo Vam povem. Letos (1915) bo meseca februarja luna spala. Zakaj? bode marsikdo rekel. Februar nima letos nobene polne lune, a januar in marec imata pa po dve polni luni. To se je tudi zgodilo leta 1866., prvikrat v zgodovini, a od tega časa, "je pisano", se zopet ne bo tako zgodilo pred kakor po preteku 2,500,000 let. Kdor ne verjame, naj pa pogleda v Severov Almanah na stran 60. Sedaj pa. pozdravim vse Avstrijane, tudi dopisnike G. N., ker mogoče je njih Avstrija pregnala, ter želim vsem obilo sreče, zdravja in božjega blagoslova v letu 191-5. Avstrijanka. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica t,000,000 kron. Prihranki 780,000 kros. Glavni urad: TRST. 1 Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovii«, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno* nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzerolje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo«" in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo. Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA ss K m w m w m s m s m s '« » m- s a; m sn ns S S ifi SE tf W Buchanan-Daley Co Desplaiues and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS — Počasi se časi boljšajo. Poročila i', jolietske tovarne "American Steel and Wire Co." kažejo, da se je obratovanje v raznih oddelkih zadnjih par tednov nekoliko povečalo glede števila zaposlencev, in da ostane tako za nedoločen čas, a da se morebiti število delavcev še pomnoži. Superintendent Jngraham od roekdalske tovarne je rekel v 'soboto, da se je povpraševanje po tovarniških izdelkih pomnožilo, in da ni znamenj za upadek istega v bližnji bodočnosti. Časi se boljšajo, je rekel. a le počasi. Brez dela je še mnogo mnogo delavcev v Jolietu, a tisti, ki so zaposleni, delajo le po nekaj dni na leden, ali pa skrajšani delavnik. — Iz Pittsburgha, Pa., poročajo, da govorice o "slabili časih" hitro izginjajo v tamošnjem okrožju Evropska vojska je baje pognala industrijo k delavnosti in tovarne, ki so poslovale Pittsburgh, Pa., 25. jan. — Brezobziren boj veleizdajalcem Avstrije, hujskačem- in zapeljivcem, brezvestnemu časopisju tukaj v Ameriki! Možje, žene, očetje, matere, v boj proti temu nesramnemu časopisju! Nikari ne mislite, da vas to nič ne briga, in zlasti premagajte tisto oslovko radovednost, ki vas žene včasih vzeti tako cunjo v roke. Pomislite, da bomo morali enkrat Bogi: -v-un dati, in sir\o se dali po tist! r> • ■ radovednosti zapeljati in smo sami vzeli tak lažljiv list v roke. Prijatelji moji. ta dogodek kaže na možgane naše mladine. S strahom mora človek zreti na to in se vprašati, kaj bode, če bomo mirno gledali, kako se pokvarja nežna mladina po slabih časopisih. Proč ž njimi iz naše katoliške srede, ta ne spada med nas, on je največji škodljivec našega naroda, on ni samo veleizdajalec proti narodu in monarhiji, ampak on je tudi veleizdajalec proti katoliški Cerkvi. Slovenci, kdo tega ne izprevidi, da je našo bodočnost iskati edino in edinole v okviru habsburško-lorenske katoliške monarhije, kdor tega neče videti, ta je norec in spada v prvem slučaju na vislice,^ drugem slučaju v norišnico. Neki pisec v št. 12 Gl. Naroda primerja katoliško vero in pravoslavno enako in ta mož se je gotovo zmotil. Obredi niso enaki katolikov in pravoslavnih v službah božjih. Velik je razloček med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Katoliški duhoven sv. mašo služi pred oltarjem vsak dan, večna luč gori dan in noč v vsaki farni cerkvi: a pravoslavni duhovni opravljajo So. Chicago, 111., 22. jan. — Cenjejni g. urednik! Prosim malo prostora v vašem listu A. S. Dostikrat vidim v časopisu G. N. vsakojake dopise in se samo čudim takim ljudem, kateri bi radi bili politikaši, pak nič ne vejo, kaj da pišejo. Na primer, kakor piše rojak J. B. od evropske vojne in dosti drugih dopisov vsakojakih se nahaja. Oni pišejo, kako da bosta Rusija in Srbija ustanovili jugoslovansko kraljevino, tako da bomo imeli svojega kralja. Ali se ti naši politikaši hudo varajo. Oni čisto nič ne vejo, kaj govorijo. Ta vsa njihova politika ni nič drugega kakor pa delanje zdražbe med rojaki. Zdaj vam pak razložim, kako bo ta vaša politika izpala in kako mislita Rusija in Srbija. Srbija pravi, da ona če, da se nji prepusti Bosna, Hercegovina in Dalmacija. In Rusija če imeti pa Galicijo. Potem Italiji se pak obeta za njeno nevtralnost Trent, Trst in Primorjc in tudi Kranjsko. No, to vam je tebi G. N. in Tvojim dopisnikom, oslobodenje in ustrojenje slovanske kraljevine. Če vam ni zdaj za voljo, bo vam potem bolje, kadar boste morali "parlati". Ampak iz vaše moke ne bo nikoli kruha, da bi Srbija dobila, čeprav da Avstrija zgubi. Mi Kranjci nikoli ne spadamo pod Srbe, ni ne bomo imeli drugega za narediti kakor "parlati", potem pak boste mogli iti po svetu z italijanskim jezikom in se boste mogli postaviti i njim. Ampak vas ni nič mar, vi samo svoj bob mlatite naprej. In ti, Glas Naroda, ti boš s to svojo politiko in s svojimi dopisi zgubil tlosti naročnikov, ker preveč pišeš, kar ni in kar ne bo in kar se ne bi spodobilo, da bi bilo, da bi mi Srbi bili. Zdaj pa končam zazdaj. Prosim, da mi se odgovori, pride še. Podpisani naročnik A. S. in G. N. Marko Kralj. Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN© TFXEF0NI 597 Square Deal Vsakemu m ------1 k m m s w - M s k m tfi m s m s m m m w m s m w St. Joseph, P. O. Valley, Wash., 26. jan. — Božični prazniki so minuli. Novo leto je nastopilo zopet s. svojo pri- Bolečine v hrbtu in straneh. Čitajte kaj ga. Rosie Skroch, L824 So. 14th St., St. Louis, Mo. priporoča tistim, ki trpijo vsled bolečin v hrbtu in straneh, omotico in splošno slabo^ J\tjo: "Sedaj sem zopet popolnoma zdrava, skozi upliv Severovega Zdramila za obis'ti in jetra. Preje nisem nikoli mislila, da si bom kdaj zopet pridobila svoje prejšnje zdravje. Bila sem tako slabotna, da sem mogla tri mesece ostati v postelji, stati nisem mogla radi omotice. Imela sem tudi bolečine v hrbtu in straneh. Vaše zdravilo za obisti in jetra mi je doneslo zaželjeno olajšbo." — Poskusite Se-verovo zdravilo za obisti in jetra (Se-vera's Kidney and Liver Remedy) za zdravljenje vnetja obisti in mehurja, zadrževanja vode ali gosto vodo, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu vsled obistnih neprilik. zlatenie in kislega želoda. Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovlje.. 1. 1895. Anton Nemanich in Si ti 1002 N. Chicago Street Kottjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, III- Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je edea največji* r mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« aajlepia t Joliet« i* *r" tvaške vozorc ia kočije. Na pozive se posluži vr.ak čas ponoči in podaera. Kadar rabite kaj t naši stroki se oglasit« ali telefoaajte. CkicU1 t*L 25751i« N. W. 344. Naši kočij asi ia rsi delavci m Slovese' --^ Podpirajte trgovce, kateri imajo og\»*e v Amer. Slovencu. m Plaln-End CIGARETTES 10 for S Cents "S VSE ŽIRA kupone se lahko izmenja za gotovino ah vrednostne predmete Cigareta, ki vas bo zadovoljila Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite cigareto bre* ustnika. Naprodaj pri vseh prodajalcih. p.^lorillard^ company New York City p k 'ii C K »i C s\ si V Pt $1 v ie, Pc že te, v« bo So tir sv, Ste <0 Vrl Is 'i a ^ "ia 4. AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. FEBRUARJA 1915. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V Z.TEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik...............George Stonich, 813 N. ChicapoSt. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N.Broadway Tajnik ....................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanfch, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik ....................John Petric, 209 Indiana St. Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Srai.Jr...............................1109 N . Broadway Nicholas j. Vranichar........................1215Summjt St. Jos. M.Grill................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." ' Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve,' se naj naslovijo na tajnika: JOSIP KI^PFX, Joliet, 111. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE pošljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znamkah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. J°liet, 111., 31. jan. — Štejem si v največjo čast, da mi je mogoče javiti 0a tem mestu, da članstvo naše orga-n'zacije, Društva sv. Družine, bujno raste dasi so delavske razmere tako be. Dozdaj se je vpisalo skupno 475 udov — mož, žen, mladeničev In deklet tekom 2. mesecev in še vsak dan se vpisujejo novi udje obojega spola. pa raste organizacija s članstvom, je samoumevno da istotako raste njena blagajna. Imamo že blizu osemsto (800) dolarjev v blagajni. It °or je na današnji, drugi redni ,ejl Poročal o delovanju ravnokar dokončanega meseca, katerega poročilo Je vzelo na znanje soglasno. ^Nadalje je odbor poročal, da je sto-nalogo glede najema parka za dr. Pučnik, ki se bo vršil dne 4. julija le-s> to bo v nedeljo, v Theilerjevem ne(j Park je že najet za omenjeno ^Nadalje je bilo 'sklenjeno, da naj od-terr na to, da se izposluje char- zah V dr*av' Illinois, in ker država tU(j.eva 500 udov obojega spola, pa ]jste 2ahteva zdravniško preiskovalne da VSe^ udov> zato Je bilo sklenjeno, bri -"aj ^bor domeni s katerim do-ude • Ravnikom, ki naj pregleda ta a. j tekom februara, ker se bo na nac,n morda udom kaj prihranilo, 10-Se določi cena že prej. Tudi je do-ali i da kdor bi morda radi enega jskaiirug'e£a vzroka ne hotel biti pre-*dr * društvenega preiskovalnega zdr a' da Iahko dobi od tajnika »ynisko preiskovalni list (blank) pa gre h kateremu drugemu dobremu zdravniku v svoji okolici. Sklenjeno je bilo tudi, da se posamezni člani in članice lahko sprejemajo iz vseh krajev v Društvo sv. Družine št. 1, Joliet, 111. Kdor izmed rojakov in rojakinj želi pristopiti k tej organizaciji naj se oglasi pri tajniku ali mu piše za navodila. Kako lepo je ta organizacija začeta je to dokaz, ker nabiramo posamezne ude in ustanavljamo nova društva, da ne more nikdo reči, da se "ruje" ali dela zoper katero organizacijo. Pri tej organizaciji so vpisani člani(ice) od menda vseh nam poznanih organizacij, ker smo vsi bratje in sestre po majki Slavi. Druge nekatere organizacije so se ustanovile s tem, da so se odklopila cela društva od druge organizacije, ki so pridržala asesmente za več mesecev in tako oškodovala članstvo stare organizacije, a kaj podobnega nam ne more nikdo očitati, ker mi nabiramo posamezne člane(ice), kakor se spodobi in mi nočemo niti za en cent oškodovati nikogar, zato tudi ni prav, če nas kdo napačno sodi. Tudi odločno odklanjamo vsako tozadevno opazko, ker člani(ice) naše organizacije so že preveč dobrega storili za slov. organizacije, da bi zdaj kaj takega zaslužili. Smelo trdim na tem mestu, da mi nismo zoper nobeno organizacijo in tudi ne bomo nikdar, ker vemo, da vsaka organizacija je za dobrobit naroda in vsaka poskuša narodu koristiti in ga osrečiti. Poletega, da nismo in ne bomo zoper nobeno organizacijo, lahko omenim, da naš namen je koristiti celemu narodu, samoumevno, tudi organizacijam, po naših skromnih močeh. Vsem udom D. S. D. in rojakom ter rpjakinjam, ki se z nami strinjajo, pošiljam tem potom bratski in rodoljubni pozdrav! Jos. Klepec, tajnik D. S. D. iz stare domovine, Večgr d°mači PeSPolk št. 17 na sv. ve- Med Polki, ki so stali na sv. InrU V boj« z Rusi je bil, kakor se ^°roca ti r • ■ tudi naš domači pešpolk štev. tern C JC jako težavno nalogo. O 0)u Poroča uradno poročilo z dn« 26. decembra. Boril Vglj^. *-uiura. »oril se je proti rUskl Premoči, ki je kakor smo Por, Pade očali, sveti večer izrabila za na- Polk. * dvojvoda in naš domači peš-, *naj0 n ako v ' najvišjih krajih potka, ita-ev.strasenost našega 17. pcšpol-Vat°rjaVZraZ nadvojvode Frana Sal-Ce v „ 'i • Je nedavno obiskal ranjenca ,Se dunajski bolnici. Nadvojvo->n ga Vl)UStavil pri ranjenem častniku £astBik apa! l^i katerem polku služi. advoiv i 17" Pespolku,' Visokosti" »•eni! p nato: "Di»s brave Rcgi-<"Vrii I3,, hat furehtbar gelitten." Strašno je trpel.") SVeteniunJtfka dežela sc Posvetila pre- V "S"oveS»JWUfOVTU Ljubljan" včerai- z dne 5. jan. poroča: «red,og ,S|"J-' Seji je deželni odbor na steršifa Ile^a 8'avarja dr. Ivana V st°'nici t°glasno 'sklenil, da se jutri av ' kra»jska Vojvodina po svo--°Svcti J°mnem zastopstvu slovesno ?ell>i irlT, Srcu Jezusovemu. De- le8a ??!,,U,'ar.Jc Poudarjal velevažnost vel , «resnemV'nS Ka čina v današnjem dežel; n Casu' vznesenega čina, ki f.oslova p7r,nesel obilo nebeškega bla-1 deželt zadovoljstvom je konšta-!V°je&a n"1 1Tavar soglasno sprejetje ritnici ^ '°8a. Sveto opravilo v v°Po,Qlne nC"e jutri ob Po1 10- uri 11 Tirnici,- e'a Kranjska sledi tako Tolski. — Rr- f vojaško% * deželna zastava. Ondan izdaU aC1Jsko Poveljstvo v Ljub-k . d«želn, adni razKlas> da jc kranj-IfL r doka 2astava belo-modro-rdeča, h- • V n7UJe cesarski patent z leta Č da se tZnanilu v°jaSki oglas omenta »k z?°di vsled obvestila de- >- N arja dn Iv" šusteršiča. ^ d»a"Vena(1zloba in - neumnost —1 "Laibacher Zeitung" x dne 5. jan. objavlja: "Zadnje dni so se širile v Ljubljani govorice o baje ne rednem poslovanju v nekaterih tukajšnjih denarnih zavodih in se razširjale v zvezi ž njimi nečastni očitki proti zelo uglednim osebam. Ni potrebno še naglašati, da so vse take govorice, katerih neresničnost je že radi razust-ne vsebine očividna, popolnoma izmišljene in da je njih tendenca jasna, da se hoče vznemiriti prebivalstvo. Brez vestni razširjevalci teh govoric, nekatere je že policija izsledila, da jih aretira, bodo najstrožje sodnijsko kaznovani." Tako uradni list. — Tudi "Slovenec'' je čul o razširjanju gorostasnih, fantastičnih laži po Ljubljani in po deželi. Nekaj zgledov za "mušter": "Deželna banka je pod policijskim nadzorstvom", "Deželni glavar je vzel iz de želne banke milijone in jih naložil i Švici", "Dežela je Ljudski posojilnici jamstvo odpovedala", "Ljudska posojilnica je šla v zrak", "Deželni glavar je hotel v Švico, pa so ga na meji ustavili", "Deželnega glavarja so aretirali v Opatiji in zdaj je interniran", "Deželni glavar je pod policijskim nadzorstvom", "Deželni glavar, dr. Lampe, poslanec Povše in dr. Krek so z denarjem deželne banke ali Ljudske posojilnice započeli v Švici veliko špekulaci jo", "Dr. Lampe jc pod policijskim nadzorstvom", "Deželni glavar je kupit v Švici vilo in ta je konfiscirana", "Dr. Pegan je svojo vilo prodal in kupil vilo v Švici", "Bilinski je prišel v Ljubljano revjdirat deželno banko", "Deželni glavar je odstavljen", "Baron Schwarz je odstavljen", "Baron Schwarz je zbežal, ker je goljufal Rdeči križ", "Baron Schwarz je suspendiran ker je dovolil deželnemu glavarju, da je naložil denar deželne banke v Švici", "Deželna banka nima nič denarja in jc zastražena", "Kanonik Šiška je aretiran" itd. itd. To jc zbirka debelih in trapastih laži, kojili je zadnje dni Ljubljana polna in menda tudi dežela. -Nobenega dvoma ni, «la obstoji v Ljubljani posebna tajna kovačnica za fabriciranje vznemirjajočih lažnjivih vesti, ki služi prodornim umazanim namenom. Špekulira sc na posebno lahkovernost ljudi ob sedanjih razburjenih časih. Ne- umnih lahkovernežev itak nikdar ne manjka, ob časih, kakor so sedanji, je pa lahkovernost in neumnost marsikaterih ljudi brez dna — zato se upajo izvestni temni elementi s tako brez-izgledno abotnimi lažmi na dan. Ža-libog se znajo ti elementi le predobro skrivati pred roko pravice. Dolžnost vseh poštenih ljudi je, sodelovati, da se zaloti te sleparje. — Sveti večer slovenskih strelcev na bojnem polju. Prejeli so vojno-poštno dopisnico s karpatskega bojišča, ki se glasi: V strelskih jarkih praznujemo sveti večer. Namesto polnočnega zvona — zamolkli grom topov in prasketanje pušk. Vendar se imamo dobro. Plemenita srca domače grude nas niso pozabila. Tisočera hvala za bogata božična darila. Bog z Vami in našim orožjem! — Slovenski strelci: F. Šturm, Anton Pavlič, J. Sodja, Prek (?), Vocevšek (?). Par drugih podpisov je, žal, nečitljivih. — "Slovenec", 5. jan. — Smrtna kosa. Z Viča se piše: .Zopet smo izgubili enega zelo delavnih članov naše organizacije. Na Glincah je dne 4. jan. umrl v dobi 20 let Tine Tonejc, uslužbenec Katoliške tiskarne. Mladeniško organizacijo je zadel z njegovo smrtjo občuten udarec. Bil je kaj spreten telovadec in navdušen Orel. Zato so mu tovariši poverili na-čelstvo okrožja. Kot marljivega dile-tanta smo ga pri vsaki igri željno pričakovali na odru. Ko je izbruhnila vojska in so se Orli zglaševali za prostovoljce, se je zglasil tudi Tine, češ, tudi jaz bi rad domovini posvetil svoje moči. A volja je bila močnejša nego telesne moči. Vedeli smo, da T i rife ne bo Rusije videl, kajti že takrat je bolehal. In res, kmalu je odložil vojaško suknjo in se vrnil žalosten in bolan domov. Sušica mu je pretrgala nit mladega življenja. Na smrt se je vestno in zgledno pripravil. Težko mu je bilo pustiti obilo družinico, za katero je sam bolj skrbel, nego marsikateri oče. Zadnja njegova želja je bila, da bi ga na mrtvaški oder položili v orlovski obleki, kar se mu je tudi u-streglo. — Z južnega bojišča. Učitelj Frlan iz Studenega pri Postojni je bil "or-donanc". Padel je, izvršujoč vestno povelje, ki mu je bilo dano. Nedaleč od Zupanjca ob Ljigu, pritokfo Kolu-bare, počiva na koruznem polju. — Budkovič, hrvatski učitelj iz Istre, mlad, poln nad in idealov, je padel na nekem griču blizu Arangjelovca. Gg. profesorja dr. Šerko in Anton Lovše, nadporočnika v rezervi, se zdaj nahajati v bolnišnici v Sarajevu kot ma,roderja vsled naporov na srbskem bojišču. — Iz seznama izgub št. 87:, 88. in 89. Stotnik K. Bizjak, 1. bos. here, p., ranjen; podpolkovnik Dobida Adalbert, 36. dom. p., ranjen; kadet aspirant Smola Karel, 80 pp., ranjen; kadet Els ner Albert, 7. p., padel dne 21. oktobra 1914; stotnik Nekrepp Konrad, 84. pp., iz Maribora, ranjen; stotnik Truntsch-nig, Simon, 30. dom. p., s Koroškega, ranjen. - Smrtna kosa. Na Gočah pri Vi pavi je 5. januarja umrl g. Josip Fer jančič, oče gospoda semeniškega na-mestnega vodja v Ljubljani Franc Fer jančiča in gospodov Josip Ferjančiča, župnika v Ameriki, sodnega predstojnika dr. Ferjančiča v Ajdovščini in Riharda Ferjančiča, posestnika na Go čah. doma iz Tullna; vojak Petek Mate, doma iz Dugoga Sela pri Bjelovaru. — Ognjeno novo leto. — Tovarne zgorevajo. Na novega leta dan je o-krog štirih zjutraj nastal na dosedaj še neznan način ogenj v Špalekovi tovarni na Perovem pri Kamniku. Tovarna je izdelovala železnino, v zadnjem času je bilo že malo delavcev zaposlenih, sedaj so pa še ti ob kruh. Pri gasitvi so pomagali vojaki 97. peš-polka, nastanjeni sedaj v Kamniku, in kamniško gasilno društvo. — Koliko beguncev je na Kranjskem. V "W. Kuryerju Polskem" piše g. Kazimierz Lagosz, da je do sedaj prišlo na Kranjsko nad 5000 izseljencev iz Galicije in nekoliko sto Dalma-tincev. Podčrtati je treba, pravi omenjeni gospod, da na Kranjskem ni ni-kakih barak in da so vsi begunci nase--Ijeni po boljših občinah. — Iz seznama izgub št. 90. Poročnik Makovec Viljem, 27. polj. top. polk, 1. bat., ujet; dr. Schwab Franc, namestni asistenčni zdravnik, 40. pp., ranjen; Kriegl Franc, topniška divizija, iz Maribora, ujet. ŠTAJARSKO 1 J — Poljaki na Štajerskem. Z Vur-berga pri Ptuju se piše: Pri nas je dobro ohranjen grad, last češkega gro fa Jožefa Herberstein. Nekaj let že nihče ni stanoval v njem, zdaj pa sta nuje tukaj nekaj nad 250 galiških beguncev, večinoma Poljakov in nekaj Rusinov. Prvi begunci so prišli sem konec septembra, dne 23. novembra je prišlo 150 judov. A grad judov ni mogel trpeti ,zato so odšli že 29. novembra. Po odhodu judov so prišli Po ljaki, kateri še zdaj tukaj stanujejo. Nekateri radi zahajajo v tukajšnjo cerkev in se prav lepo obnašajo. Na sv. večer po polnočnici in na dan novega leta po sv. maši so nam poljska dekle ta zapela pet prav mičnih poljskih božičnih pesmi. Navzoči Poljaki so bili na sveti večer tako ginjeni, da so vsi jokali v cerkvi, pa tudi marsikateremu naših je prišla solza v oko. Poljaki so pač večinoma jako dobri ljudje. Bog daj temu ljudstvu srečnejšo bodočnost kot je bila preteklost! — Šolski svetnik Albert Gauby je umrl v 78. letu. Bil je v Gradcu in na Štajerskem zelo znan kot pedagog. - Kako je bil dr. Sernec ujet? Po očali smo že, da je bil dr. Janko Ser nec, zdravnik v Celju, na južnem boji šču ujet. "Montagszeitung" »pripove duje, kako se je to zgodilo: Rezervni poročnik 29. črnovojniškega maršba taljona dr. Ernest Kammerer je bil na srbskih tleh od strela v hrbet zadet ter težko ranjen. Ko ga je asistenčni zdravnik dr. Sernec na planem ravno obvezoval, sta bila oba ujeta. Oba se nahajata v pomožnem špitalu v Čača ku, kjer se z njima dobro ravna in skr bi. Odtod bosta bržkone prišla, kakor poročata, v Niš. - Umrl je v rezervni bolnici rudar ske visoke šole v Ljubnem na Štajer skem četovodja 27. dom. polka Franc Kovačič. - G. nadučitelj s Polšnika Al. Lilij je že delj časa "zarubljenik'' v'Nišu ranjen od šrapnela. Drugače bi še bilo, le uši je veliko, za preobleči pa nič. — Brata se sešla v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva sta pisala sina znane Cerarjeve družine iz Žej pri Dobil. Služila sta oba pri pehotnem polku št. 17. Alojzij (Cerar) pri 6. stot., ki pa je bil takoj prvi dan 22. avgusta ranjen in ujet. Njegovi tovariši so pripovedovali, da je zgorel v neki od ruskih vojakov zažgani bolnišnici. Franc (Cerar) 2. stot., bivši vrt nar pri g. Stedrichu v Ljubljani, je bil pa ujet 16. oktobra; pisal je zadnjič 30. septembra. Posebno zanimivo je pa to, da je bil Franc dva meseca po zneje ujet kakor njegov brat, pa sta se sedaj sešla v Tobolku v Sibiriji. Gotovo je bilo veselo snidenje, ko sta mislila drug za drugega, da ga ni več med živimi. — Za ranjence. Slovenska krščan-skosocijalna zveza je o božičnih praznikih deloma pogostila deloma obdarovala v Ljubljani 1140 ranjencev. Dne 5. jan. zvečer pogosti v gluhonemnici 600 rekonvalescentov 17. pešpolka, za 300 rekonvalescentov v domobranski vojašnici, ki kmalu odidejo na bojno polje, je pa kupila nekaj najpotrebnej šili stvari. \ — Zlato kolajno je dobil četovodja Leopold Vončina, rodom Ljubljančan ki služi pri 8. polj. top. polku. Bil je odlikovan na dan svojega godu. — Vojaška vest. Stotnik je postal sin ljubljanskega trgovca z železnico g. Štefana Nagyja, g. Jožef Nagy Službujže v 97. pešpolku. V ''Sloven cu" so poročali o njegovem junaškem nastopu na bojišču, za kar je dobil signum laudis. — V zadnjih bojih z Rusi je bil ra njen med drugimi tudi poročnik peš polka št. 17, Šuflaj. — Bolan sc je vr nil iz zadnjega boja zdravnik dr. Ješe — Trije vojaki umrli na tifusu. Od vojakov, pripeljanih z bojišča v Ljub ljano, so 4. jan. umrli na tifusu: ^„žef Kis, infanterist pešpolka št. 17, doma iz Novega mesta; vojak Franc Kains - Za trajno slogo med avstrijskimi narodi. "Kaerntner Tagblatt" konču je svoj letošnji novoletni uvodnik ta ko-le: "Avstrijski Nemci se v tej veliki vojni bore rama ob rami z nenemškim avstrijskimi narodi; sad tega skupnega boja mora biti spoznanje, da je v Av striji tudi v miru prostora za skupno delo. Če se v sili in zmagi oživi skup no čustvo notranjega zedinenja naro dov, potem se bodo našle tudi državne oblike, ki bodo primerne naravi av strijske države in posebnosti njenih narodov. Naloga je težka, toda izpe ljiva, ako bo krščanski duh, ki združit je ljudstva, močneje nego preje preve val vse naše duševno življenje. To bodi koncem tega resnega, dogodkov polnega leta naša novoletna želja. L*, PRIMORSKO. Photo '>> American Press Association. NEPOTOPLJIV REŠNI ČOLN, KI BOSTA V NJEM DVA NOVOPO-ROČENCA PREJADRALA OCEAN. To je slika patentiranega parnega rešnega čolna, ki bosta v njem Mr. in Mrs. Einar Sivard, nedavno poročena, poskušala prejadrati Atlantski ocean. Sivard je pomorski arhitekt v New Yorku in je izumil novi čoln, ki je nepo-topljiv, če ga ne zadene kak parnik. Da dokaže njegovo nepotopljivost, ga bo sam preskusil v vožnji preko oceana. Spremljali ga bodo poleg soproge še nekateri mehaniki. Odriniti nameravajo iz St. Johnsa v Queenstown meseca avgusta. Čoln je 36 čevljev dolg in 12 čevljev globok, ima malo kabino in brezžičen pristroj. Ma lift In soba rati STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprav J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske certm Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. IPazitena brea vredne ponaredke in glejte da dobiti pristni Richterjet Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trad« Mark, kot kaže slika. Cena 2& in 50c v vseli lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. F.AiMlar & Co. 0!l 74-80 Washington St. ^ New Yer' »MMMOM^OM^O^OtO^OtOMtOWtOtO^OtOtetO*«^ Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. JPlite Ells: BretrLd" pivo I izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. — Na južnem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Andrej Sosič, odvetniški kandidat v Trstu. Star je bil 32 let. — Padel je Mihael Ivanšek, poslovodja tvrdke Stermecki v Celju. — Padel je na severnem bojišču arhitekt Franc Flohr, ki je zgradil mornarski kazino v Pulju. — Na bojišču je padel dr. Leopold Jerovšek, okrajni sodnik v Cerknem na Goriškem. Tako poroča "Oesterr. Richterzeitung". Union Coal & Transfer Co* 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. * Chicag* tel. 4311 Nortfcw^term tel 411. HRVATSKO. — Zopet naše gore list. Pod tem naslovom poroča "Naše Jedinstvo": Gosp. fml. Alfred K raws, rodom iz Za-dra, je postal načelnik generalnega šta ba v. armade. Rojen je bil v Zadru dne 26. aprila 1863., kjer je bil njegov oče vojaški zdravnik. V vojski je znan kot izvrsten zgodovinar in vojaški kH-tik. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........ ................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7-00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... $9.00 Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12-00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...,................$6-00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Cajifornijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....... ................$6.00 Domače Vino, v sodih po '6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. FEBRUARJA 1915. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Idris je tudi zvedel, da skoro vse arabske posadke stoje na strani nubij-ske puščave, torej ob desnem vzhodnem bregu Nila. Da bi se ž njimi ne srečali, treba se je bilo samo držati levega brega in ogibati se večjih selišč in mest. Res, da je to zelo podaljšalo pot, kajti reka tvori začenši od Vadi-Halfa ogromen lok, ki se obrača daleč proti jugu, p6tem zavije proti severovzhodu do Abu-Hammed, od koder gre potem popolnoma v južni smeri, zato pa levi breg zlasti od oaze Selima dalje ni bil skoraj čisto nič zastražen, potovanje je pa potekalo Sudancem veselo sredi povečane družbe in pri o-bilnosti vode in zaloge. Ko so pustili za sabo tretjo katarak-to, so že nehali hiteti in jahali so samo še ponoči, po dnevu so pa počivali med peščinimi griči in v soteskah, s katerimi je bilai prerezana cela pustinja. Nad njimi se je raztezalo nebo brez najmanjšega oblačka, na robih obzorja sivo, v sredi izbočeno, kakor ogromna kupola, tiho in mirno. Vročina je pa postajala vedno silnejša od dne do dne, kolikor bolj so se bližali jugu. In celo v soteskah in v globoki senci je trpinčila ljudi in živali. Noči so bile pa jako hladne, iskreče se od migljajo-čih zvezd, ki so begale na nebu kakor večje in manjše črede. Stanko je zapazil, da to niso več ona ozvezdja, ki so svetila po noči nad Port-Saidom. Večkrat si je želel, da bi kedaj v življenju videl južni kraj, in slednjič ga je zagledal za El-Orde. Toda sedaj je njegov blesk naznanjal samo nesrečo. Od nekaj dni sem jim je tudi svetila vsako noč bleda, razsejana in otožna svetloba, ki je po zahodu večernega solnca do poznih ur s srebrnim svitom obsevala zahodno stran neba. XV. Dva tedna po odhodu iz okolice Vadi-Halfa je prišla Karavana v kraj, ki je bil osvojen od Mahdija. Naglo so preskočili valovito pustinjo Gesirc in v bližini Hendi, kjer so poprej Angleži popolnoma potolkli Muso-ulet Helu, prišli so v kraj, ki že ni bil več podoben pustinji. Tu ni bilo videti več peska in pečevja. Kakor daleč se je raztegal pogled, razgrinjala se je stepa, poraščena deloma z zeleno tra-yo, deloma pa z džunglo, med katero so rastle v gručah bodeče akacije, ki dajejo znano sudansko gumo, tuintam pa tudi posamezna ogromna drevesa unabaku, ki so tako široka, da pod njihovimi vejami lahko senči sto ljudi. Od časa do časa je šla karavana mimo visokih stebrom podobnih mravljišč termitov, s katerimi je cela Afrika ob ravniku posejana. Zeleni pašniki in akacije >so prijetno mamile oči po enolični, žolti barvi pustinjskega peska. Po nekod, kjer je na stepi rastla « boljša trava, so se pasle črede velblo-na katere so pazili oboroženi Mahdijevi vojevniki. Ko se je karavana prikazala, so skočili na noge kot roparski ptiči in tekli k nji, obdali jo od vseh strani in vihteč svoje sulice in kričeč do neba izpraševali ljiidi, odkod so, zakaj potujejo od severa in kam se vračajo. Včasih so zavzemali tako grozečtf stališče, da je moral Idris odgovarjati v največji naglici, da ne bi jih napadli. . Stanko, ki si je predstavljal, da se prebivalci Sudana razlikujejo od vseh drugih Arabcev, ki prebivajo v Egiptu, samo s tem, da verujejo' v Mahdija in ne marajo priznati kedivove vlade, je zapazil, da se je popolnoma motil. Ljudje, ki so sedaj vsak trenotek za-državali karavano, so imeli večinoma se temnejšo kožo, kakor Idris in Geb-Jir, v primeri z obema beduinoma pa skoraj črno. Zamorska kri je v njih prevladovala arabsko. Njihovi obrazi in prsi so bile tetovirane, a vreze so predstavljale ali raznovrstne risbe ali pa napise iz korana. Nekateri so bili skoraj popolnoma nagi, drugi so nor sili džjube ali kaftanc iz bele tkanine, na katerih so bile našite raznobarvne krpe. Veliko jih je imelo odlomke ko-ralov aH koščke slonove kosti potegnjene skozi nosnici, ustnici ali ušesa. Načelniki so pokrivali glave z belimi zavoji iste tkanine, kot kaftani, navadni vojevniki so nosili glavo odkrito, toda ne obrito, kakor Arabci t Egiptu, ampak nasprotno poraščeno z velikanskimi kodrastimi lasmi, ki so bili če-stokrat od apna, s katerim so mazali svoje kodre, da bi se rešili mrčesa, sežgani in so radi tega izgledali rdečkasto. Njihovo glavno orožje so bile sulice, katere so znali dobro vihteti, ni jim pa tudi manjkalo karabinov Remington, katere so dobili v zmagovalnih bitkah z egipčansko vlado in po padcu Hartuma. Pogled nanje je bil v resnici strašen, proti karavani so nastopali vobče sovražno, ker so mislili, da obstoja iz egipčanskih kupcev, katerim je Mahdi v prvem času po svoji zmagi prepovedal pristop v Sudan. Navadno so obdali karavano, segali med krikom in grožnjami s sulicami ljudem na prsi ali merili nanje s kara-bini, nakar je Idris odgovarjal kričaje, da sta on in njegov brat iz rodu Dan- dijo preroka?" galov, iz ravno istega, iz katerega je izšel Mahdi, in da peljeta preroku bele otroke kot sužnje. Edino to je zadr- ževalo divjake od nasilja. V Stanku pa je, ko je zagledal te strašne prizore, obstajalo srce v prsih pri misli, kaj ju čaka v sledečih dneh, pa tudi Idris, ki je poprej že dolga leta živel v omikanem kraju, si ni predstavljal nič podobnega. Bil je torej vesel, ko jih je nekega večera obkolil bojni oddelek Emira Nur-el-Tathila in peljal v Har-tum. Nur-el-Tahdi je bil, preden je pribe-žal k Mahdiju, častnik v egipčanskem zamorskem polku kedive, torej ni bil tako divji, kakor drugi Mahdijci, in Idris je ž njim lažje govoril. Toda tu ga je čakalo razočaranje. Predstavljal si je, da bo njegov prihod z belimi o-troci v Mahdijev tabor zbudil občudovanje, če drugače ne, vsaj z ozirom na strašne nevarnosti in težave potovanja. Pričakoval je, da ga bodo Mah-dijevci sprejeli z navdušenjem, z razprostrtimi rokami in ga bodo v trium-fu peljali k preroku, on ga bo pa obsul z zlatom in s pohvalami kot človeka, ki se ni obotavljal izpostaviti življe nje, da bi izkazal uslugo njegovi so-rodnici Fatmi. Mahdijci so pa pritiskali sulice na prsi udeležencem karavane, Nur-el-Tadhil je pa poslušal precej ravnodušno pripovedovanje o potovanju, slednjič pa je na vprašanje, če pozna Smaina, moža Fatme, odgovoril: "Ne. V Omdurganu in v Hartumu se nahaja več kot stotisoč vojevnikov, torej ne pridejo vsi skupaj,»in načelniki se med sabo ne poznajo. Vlast našega preroka je silno prostrana in veliko emirov vlada v oddaljenih mestih, v Sennaru, v Kordofanu, v Darfuu in v Fašodi. Mogoče je, da tega Smaina, po katerem vprašaš, sedaj ni v bližini preroka." Idrisa je užalil zaničljivi ton, s katerim je Nur govoril o "tem Smainu" tef je odvrnil z nekoliko nejevoljnim glasom: "Smain je oženjen z Mahdijevo se-strično, Smainovi otroci so torej pre-rokovi sorodniki." Nur-el-Tadhil je skomizgnil z rameni. ^ "Mahdi ima veliko sorodnikov in ne more na vse misliti." Nekaj časa sta jahala molče, potem je pa Idris spet vprašal: "Kdaj pridemo v Hartum?" "Pred polnočjo," odvrnil je Tadhil, ko je pogledal na zvezde, ki so se začele prikazovati na vzhodni strani neba. "Ali bom o tako poznem času zamo-gel dobiti hrane in krme?.Od zadnjega odpočitka opoldne nismo nič jedli..." "Danes vas bom prenočil in nahranil jaz v svojem domu, toda jutri v Omdurmanu moraš sam skrbeti za hrano; in povem ti naprej, da to ne bo lahko." "Zakaj?" "Ker je vojska. Ljudje že nekaj let niso sejali polj in so se živili samo z mesom, ko je torej slednjič zmanjkalo tudi živine, je prišla lakota. Lakota je sedaj v celem Sudanu in vreča dure stane več, kakor suženj." "Allah akbar!" zaklical je Idris začudeno. "Vendar sem pa videl na stepi črede velblodov in živine." "To je lastnina preroka,' velikašev in kalifov... Da, Dangali, iz čegar rodu je izšel Mahdi, in Bagara, katerih načelnik je glavni kalif Abdullahi, imajo še precej veliko živine, toda drugim plemenom je vedno težje živeti na svetu," Nato se je Nur-el-Tadhil podrgnil po želodcu in rekel: "V prerokovi službi imam višjo stopinjo, več denarja in več moči, toda trebuh sem imel večji v kedivovi službi." Nato se je pa spomnil, da je morda povedal preveč ter je dodal: i "Toda vse to bo minilo, kadar bo zmagala prava vera." » Ko je Idris slišal te besede, mu je nehote prišlo v glavo, da ni v Fayumu v angleški službi nikdar poznal lakote in za krmo ni bil v zadregi, in obraz se mu je pomračil. Potem je začel izpraševati dalje: "Jutri nas boš peljal v Omdurman? "Da. Na prerokovo povelje ima biti Hartum zapuščen in malo kdo- že tam prebiva. Sedaj podirajo vSe večje hi še, opeko pa prenašajo obenem z dru gimi pleni v Omdurman. Prerok no če prebivati v mestu, ki je omadeževa no od nevernikov." "Jutri se mu bom poklonil, a on bo dal povelje, da me preskrbe z živežem in krmo." "Ha! Če si res iz rodu Dangalov, te bodo morda pustili pred njegovo obličje. Toda vedi, da straži pred njegovim domom noč in dan sto ljudi s ko-robacami v rokah in udrihajo brez u-smiljenja po vsakem, ki bi hotel brez dovoljenja k Mahdiju. Sicer bi množice svetemu preroku niti za trenotek ne dale miru... Allah! Videl sem, da so tudi Dangali odhajali s krvavimi klobasami po plečih." Idrisa se je polaščalo vedno večje razočaranje. "Torej verniki," vprašal je, "ne vi "Verniki ga vidijo vsak dan pri molitvi, ko kleče na ovčji koži dviga roki ali pa ko poučuje množice in jih utrju- je v pravi veri. Toda priti do njega in ž njim govoriti, je težko, in kdor je deležen te sreče, mu vsi zavidajo, kajti milost božja pride čezenj, ki izbriše vse njegove poprejšnje grehe." Noč je prišla, z njo je pa prišel občutljiv hlad. Rezgetanje konj se je razlegalo v vrstah, sprememba med dnevno vročino in nočnim hladom je bila tako močna, da so se kože konj začele kaditi in oddelek je jahal kakor v megli. Stanko se je za Idrisom nagnil k Nelki in vprašal: "Ali ti ni mrzlo?" "Ne, toda — sedaj nas nikdo več ne bo rešil..." in solze so zalile daljne besede. Stanko ni našel sedaj za njo nobene tolažbe, kajti tudi sam je bil prepričan da za nju ni pomoči. Prišla sta v kraj revščine, lakote, zverinske grozovito-sti in krvoločnosti. Bila sta, kakor dvoje lahnih peresc v burji, ki je raz našala smrt in uničenje, ne samo posameznim osebam, ampak celim mestom in celim plemenom. Kakšna roka bi mogla iztrgati iz nje in rešiti dvoje majhnih, brezbrambnih otrok? Mesec se je povzpel visoko pa nebo in se spremenil v srebrno perje mimo-zinih in akacinih vej. V gostih džun glah se je razlegal tuintam pretresljivi, obenem pa tudi ra«tostni smeh hijen, ki so v tem s krvjo namočenem kraju našle človeških trupel več kot so jih mogle požreti. Včasih se je srečal od delek, ki je peljal karavano, z drugimi patruljami, in odgovarjali so si z dogovorjenimi znamenji. Slednjič so pri šli na višino nad bregom in po dolgi soteski so dospeli do Nila. Ljudje, konji in vplblodi so šli na široke in ravne dahabije in takoj' na to so začela težka vesla z umerjenimi kretnjami razbijati in deliti gladko površino reke, poseja no z dijamanti zvezd. Čez pol ure so se na južni strani, kamor so plavale na vodi dahabije, za-bliščala svetila, ki so se, kolikor bolj so se jim ladje približevale, spreminjala v snope rdečega bleska, padajočega na vodo. Nur-el-Tadhil je sunil Idrisa v ramo, potem je pa iztegnil pred sabo roko in rekel: "Hartum." XVI. Ustavili so se na koncu mesta, v hiši, ki je bila poprej last bogatega laškega kupca, po njegovem umoru ob času napada na mesto je pa postala Tadhilova posest. Emirjeve žene so se z veliko prijaznostjo zavzele za malo Nelko, ki je bila komaj še živa od utrujenosti in, dasiravno je bilo v celem Hartumu veliko pomanjkanje živil, vendar so našle za malo "džanem" nekaj posušenih datelje vin malo riža z medom, nato so jo pa nesle v prvo nadstropje in položile spat. Stanko, ki je prenočeval med velblodi in konji" na dvorišču, se je moral zadovoljiti edino s suharom, imel pa je dovolj vode, kajti vodnjak na vrtu po čudnem slučaju ni bil uničen. Dasiravno je bil silno zmučen, vendar dolgo ni mogel izaspati, od začetka vsled škorpijonov, ki so neprenehoma prihajali na plahto, na kateri je ležal, pozneje pa vsled strašne skrbi, da ga bodo ločili od N-el-ke in ne bo mogel zanjo skrbeti. Menda je tudi Sabo mučila ista skrb, kajti neprenehoma je vohal na okoli, včasih je pa pričel cviliti, da so se vojaki jezili nanj. Stanko ga je miril, kolikor je mogel, ker se je bal, da bi mu kaj ne naredili. K sreči je pa velikanski britan zbujal tako občudovanje samega emirja in vseh dervišev, da nikdo ni dvignil roke proti njemu. Tudi Idris ni mogel spati. Od včerajšnjega dne se je čutil nekoliko nezdravega, poleg tega mu je pogovor / Nur-el-Tadhilom prinesel veliko razočaranje in na prihodnjost je gledal, da pojdejo jutri v Obdurman, ki je samo po belem Nilu ločen od Hartuma; imel je upanje, da najde tam Smaina, toda dalje kaj? Med potjo se mu je predstavljalo vse veliko bolj jasno in lepo. Verjel je iz celega srca v preroka in srce ga je vleklo k njemu toliko bolj, ker sta oba istega rodu. Poleg tega je bil kot vsak pravi Arabec lakomen in poželjiv. Sanjal je, da ga bodo obsuli z zlatom in naredili najmanj za emirja; sanjal je o vojnih pohodih proti Turkom, o priborjenih mestih in plenih. Sedaj se je pa na podlagi tega, kar je slišal od Tadhiljt, začel bati, da ne bi vsi njegovi čini zginili pred veliko večjimi dogodki, kak^r kaplja dežja v morju. "Morebiti," mislil je z bridkostjo, "ne bo nikdo hotel niti poslušati, kaj sem storil, a Smain ne bo niti vedel, da sem mu pripeljal ta dva otroka." Take misli so ga grizle neprestano. Jutršnji dan bo razpršil ali potrdil njegove slut nje, torej ga je pričakoval nepotrpež-ljivo. Ob šestih zjutraj je izšlo solnce in začelo se je gibanje med derviši. Kmalu se je prikazal Tadhil in jim je velel pripraviti se na pot. Rekel jim je, da pojdejo do brodu peš poleg njegovega konja. Na Stankovo veliko radost je pripeljala Dihah iz prvega nadstropja Nelko, potem so šli po nasipu ob celem mestu do kraja, kjer so stali brodi, ki so prevažali čez reko. Naprej je jahal Tadhil na konju. Stanko je' peljal Nelko za roko, za njimi so šli Idris, Gebhr in Hamis s staro Di* nah in s Sabo in trideset emirjevih vojakov. Ostali del karavane je ostal v Hartumu. Stanko je gledal okoli in ni mogel razumeti, na kak nač.n je padlo me-tako silno zavarovano, in ki je 5.50 URA & 14 karat Gold Filled \ URA C .50 SAMO | 15 »DARIL POLEG URE ZASTONJ--15 | OsAMO Ako kupite ure naravnost iz tovarne, prihranite najmanj $19.00 ker pri vsakemu trgovcu z urami morali bi plačati za isto uro do $25.00. Ali naše posebne tovarniške cene za take ure so samo $5.50, in poleg tega dobi vsak kateri kupi uro pri nas 15 zgoraj naslikanih daril popolnoma zastonj, 1-2. verižica in obešek, 3. britev, 4. pas za brušenje britve, 5-6. posoda za milo in čopič, 7. polnilno pero, 8. žepni nož, 9. verižica, 10. zrcalo, 11. krtača za lase, 12. naprsno iglo, 13-14. zapestne gumbe, 15. 32 cal. Model revolver. Ako torej želite kupiti to krasno $25.00 uro za svoto $5.50, in poleg tega 15 zgoraj omenjenih daril popolnoma zastonj, odrežite ta celi oglas, ter pošljite ga nam z 25c v znamkah, tako da bodemo zagotovljeni da nameravate kupiti uro. Nato vam takoj odpošljemo krasno uro s 15stim idarili. Po sprejemu ure in daril, ko se bodete prepričali da je v resnici 14 karat Gold Filled Factoray, Gauranteed for 20 Years, z najboljšim kolesjem na svetu, ter da omenjenih 15 komadov so popolnoma najboljše vrste, potem plačate svoto $5.25, ter nekaj malenkosti za vožnjo. V slučaju pa da niste zadovoljni, vam pošljemo nazaj svoto 25c v znamkah. S tem je povedano da če kupite pri nas uro, ne riskirate popolnoma nič, ker naše ure so jamčene za 20 let, in v slučaju da se ura pokvari, jo damo popraviti ali pa zamenjamo za samo v pokritje poštnine 25c. Ako nam pišete iz Kanade, potem mora biti cela svota poslana naprej. POZOR! Mnogi ljudje nam pišejo, i" se pritožujejo, da so naročili stvari pri drugih tvrdkah, in da niso dobili kar so mislili; in s tem je krivda naročnika, kateri ne pazi na oglase, če so pošteni ali ne. Moramo vam povedati da naša KRISTIJANSKA TVRDKA ni T zvezi z drugimi tvrdkami katere oglašajo, in pri nas dobite točno vse kar mi oglašamo. O tem se lahko prepričate če si naročite moško, ali žensko uro, ter naslovite edino na: NATIONAL COMMERCIAL COMPANY, :: 90 W. Broadway, Dept. X. 53, New York, N. Y- zvedel od krščanskih jetnikov, da je takrat voda zelo upadla in odgrnila široke peščene plasti, ki so olajšali pristop k zidom. Posadka je zgubila u-panje na pomoč, bila je izčrpana in sestradana in ni mogla odbiti napada besne druhali. Mesto je bilo vzeto, prebivalci pa poklani. Sledovi bitke in napada so bili sedaj po preteku meseca še vidni povsod na obzidju, v mestu samem so pa ostale razvaline podrtih hiš, proti katerim se je obrnila prva jeza zmagovalxcev, a v zunanjem jarku je bilo polno trupel, katerih nikdo ni pokopal. Preden so stopili na brod, jih je naštel Stanko nad štirideset. Vendar niso okuževali zraka, ker jih je sudansko solnce izsušilo, kakor hruške, vsa trupla so bila rumenkaste barve, kakor pergailient, tako da ni bi-lp mogoče razločevati teles Evropejcev, Egipčanov in zamorcev. Med tru pli sb smukale množice kuščaric, ki so, ko so zagledale ljudi, hitro se skrile pod človeške ostanke, velikokrat v u-sta ali pa med posušena rebra trupel. (Dalje prih.) Nemci odbiti ob reki Aisne. Pariz, 29. jan. — Nemški poskusi, priti čez reko Aisne pri Soissonsu, so se popolnoma izjalovili. Dvakrat so danes nemški vojaki poskušali napredovati, a so bili zaustavljeni po Francozih. Nemško vojno poročilo pravi danes o drugem pogubonosnem zračnem napadu na Dunkirk, ali uradno francosko poročilo trdi, da je bilo malo škode napravljene. Nekaj oseb je bilo usmrčenih in ranjenih, toda nemško poročilo o izgubah je skrajno pretirano. HIŠA S V SOBAMI NA 316 VINE St., Joliet, se proda za $1350, ima vodnjak in sisterno. 2t it I zna Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. IcM M4 Clftjr Sta. Both Telsphon«. 2C JOLIBT, ILUMO* POZOR. ROJAKINJE I Chi. tel. 3399. N. W. tel 125 Louis Wise 300 Jackson St JOLIBT, ILL gostilničar VIHO, ŽGANJE IN SMODKE Sobe v naiem in Lunch Rf Ali veate, kj« je dobiti najboljše me •o po aajaiiji ceni? G« t or o I V mesnic J. & A. Pasdertz m dobijo najboljie sveže in prek« jen« klobas« in najoknsn«ji« meso V M po najnižji ceni. Pridite torej k poskusit« aaic meso. Niak« c«n« in dobra postreiba nai« g«sle. N« pozabit« torej obiskati na« r nai«j mcmici in groeeriji na vogala Broadway and Granit« Streets Chk. Phon« 2768 N. W. Phone 111? I '2d; rus Usp Upr Vis nilc 1 ner bf*£ s°v na to tvrdko in prepričani bodi'*' j Str>< boste najbolje postrežem, ker ta . je najboljii ter mnogo c«nejV drugi. V »lučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas po t*'^' nu, ker smo vedno pripravljeni dnevi in ponoči. Vse delo jamCano. POSTREŽBA TOČNA VSA* W. H. KEEOAN, Telefona it. 100 — vsak i** C or. 2nd and Joliet St, La razi itO, imelo tako utrjeno lego med stokom belega in modrega Nila, ki je bilo torej od treh strani obvarovano z vodo i" pristopno samo od juga. Pozneje je Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPORT mmmmm \ ht wj ■ * 1 v • ter je najboljša pijač« E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. U)< 0I» w*f>ion<) *0S m lo