PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE jjto 3. štev. 515 - C8na 5 lir - 3 jugollre - 2 din speSePmfaabUngposŠte TRST sreda 12- februaria 19d7 uredništvo m uprava, piazza GOLDONI št. I - L * sreaa> repruarja Tel št; Ur- 93S06- 93S0S . Upr. 93S07, Rokopisi se ne vračajo Narodi FLRJ se ne odrekajo ozemljem, ki so etnično njihova, in si tudi naprej pridržujejo pravico do teh ozemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale kot posledica tujega gospostva nad njimi^ (Deklaracija vlade FLRJ) Šovinistične provokacije odjeknile v prazno Ob brezbrižnosti Tržačanov je namesto »mogočne manifestacije" po mestu klavrno tavalo krdelce pobalinov, ki so ‘nazadnje iskali utehe pri nemških ujetnikih'. -**W\AAA/^ Načrti domačih in begunak’h ^vimstov ter neofašistov so se klavrno izjalovili. Desetega lesarja so se oprijeli kot rešilne b ^e, hSteli so ga temeljito izko-■ ui. a pokazalo se je, da je čas **'' uprizarjanje Inacionalist^nih Jahadov m.nul. Z dolgotrajnimi Pripravami so hoteli slednjič pokazati, da v Trstu ni mogoče Prijateljsko sožitje med narodno-KEo mešanim prebivalstvom, da ’Trstu ne more biti miru. Trža-Pa jim niso nasedli in s tem Pokazali, da med njimi ni mesta ** tuje plačance, da nt ved mo-z nacionalističnimi gesl: ne- titi sovraštva v interesu tujih sil. Kljub temu, da so demokristjani naslovili na meščane poziv k žalovanju in klicali na pomoč celo mrtve iz 1915. in 1943 leta, kljub letakom italijanskih partzanov, kjer so svarili prebivalstvo na bojkot javnih lokalov, kljub vsemu tekanju proslulih šovinističnih in neofašističnih vodij, jim n: uspelo. Niti bomba, ki so jo «našii» na plesu, ki ga je priredila Lega Nazionale, ni povzroč.-la učinka. Z vsem tem mobiiiz-ranim aparatom so se pred 'javnostjo le. temeljito osmešili. Dosegli so vsekakor le to. da je Na braniku miru ” zvezi s podpisom mirovne po-Sodbe j Italijo ie mednarodna ^fikcija takorekoč prežala na za-j*™* Jugoslavije in na njeno * ališde glede podpisa samega. 10 Koruar je za nami; mirovno po-Sodbo e Italijo so podpisale vse dr-*as* ki so bile z njo v vojnem sta-J™*' mirovno pogodbo z Italijo je ^Pisala tudi Jugoslavija. Senza-C'la Je odpadla, skrite zelje in na-1 mednarodne reakcije so to pot Popadli. Kaj si je mednarodna reakcija oetala od izostanka jugoslovanske. Podpisa mirovne pogodbe z Ita-',0? Zadeva je precej enostavna. TeS' jugoslovanskega podpisa, bi oloobe mirovne pogodbe z Italijo ~~ zlasti one, ki zadevajo vzposta-tifei; Tržaškega svobodnega ozem-,a — ne mogle postati izvršne. Ameriške in angleške čete bi mo Tale (kakšna žrtev!) še nadalje o-Siati v Trstu in v coni A. Kar niso n'°'Jli doseči na mednarodni mi-r°vni konferenci, bi dosegli, če Ju-Q°slavija ne bi podpisala mirovne ^°90dbe. z Italijo. To je eno. Odklonitev podpisa mirovnih, po-0°db pa ,ma §e drugo stran. Danes Je »•'d, »iteB »led no njihova, ki pa bodo zaradi te pogodbe ostala izven meja FLRJ, in si tudi še v naprej pridržuje pravico do teh ozemelj, ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastat# v prihodnosti kot posledica tujega gospodstpa nad njimi». Zvesta načelu svoje miroljubne, politike je Jugoslavija bila primorana podpisati mirovno pogodbo z Italijo. Njeni narodi «jemljejo nase to težko žrtev samo zato, ker ne bi hoteli predeti nase odgovornosti, da ne bi dali svojega deleža e a vzpostavitev miru med narodi». Mi, ki smo zaradi teritorialnih določb mirovne pogodbe z Italijo neposredno prizadeti, znamo ceniti modrost državnikov nove Jugoslavije; bol, ki nam jo mirovna pogodba z Italijo prizadeva, pa bomo premagovali v ustvarjalnem delu za plemenite cilje, ki nas skozi narodno osvobodilno borbo idealno družijo Z ljudskimi osnovami demokratične, napredne in miroljubne nove Jugoslavije. vsakomur jasno, da predstavlja enitev in podpis mirovnih po-®°db — skoro dve leti po končani — osnovni pogoj za vzposta-mirndj. in plodnih odnošajev narodi in edino možnost za es«n pristop h konstruktivnemu eiu za obnovo in normalizacijo ^vojnih razmer, ne glede na očit-Pomanjkljivost — da, celo kri-l^nost — nekaterih določb v mi °vnih pogodbah samih. V seda-položaju bi bilo nesmiselno °unati z možnostjo drugačne reve kakor je ona, ki leži pred na-Spričo tega bi odklonitev pod-mirovnih pogodb pomenila od-*napad na mednarodno ravno-med zavezniškimi državami, t temelji na sporazumnem reše-0niu spornih vprašanj, in s tem • Posredno ogrožanje miru. stavljena pred to dejstvo, je-JuOoslavija, kljub temu, da po-en* mirovna pogodba z Italijo očitno krivico, mogla odklo-11 Podpis mirovne pogodbe in evzeti nase odgovornost kršitelja ionizacije miruf sTimess in agen-Ah0 *^eu*cr)> nista mogla prikriti 'biio.Volistva uad perspektivami, ki MK ta možnost podprla spletkam *^narodne reakcije v njeni itak ani klevetniški. gonji proti novi kSoslaviji. , skupina 200 mlednozobih kričačev tekala s «trocoloro» okrog vršftu po ulicah in z grožnjami prisilila včasih vnete šoviniste, da. so izobesili nekaj zastav s črnimi trakovi. S pomoCjo takih metod so dosegli, .da so nekateri trgovci delno zaprli svoje lokale. Storili pa so to le iz bojazn:, da jim pobalini ne bi razbili izložbenih stekel. Pri vsem tem so =e omejili le na center mesta, kajti drugje ni bil nikdar teren zanje. Tak je torej uspeh * »narodnega žalovanja)), ki je res žalostno izpadlo. To je bilo plačancem vsčkazor premalo. Prepevajoč šovinistične pesmi in hiterično jadikajoč «Ital;a, Italla* so pobalini obkolili kamion z nemškimi ujetniki ter se pričeli rokovati in objemati 'z njimi. Zadovoljni z uspthom so* navdušeno vzklikali «Viva" i tedeschi, viva i nostri amici, viva la Germaniab). Dostojno delo in lep uspeh za voditelje, tržaškega CLN-;a! ' , Druge skupinice z neofašističnimi voditelji na čelu so se z nekaj kamni obregnile ob sedež SIAU na trgu Ponterosso. Hoteii so vdreti v slovensko pekarno na trgueBelvedere, kjer jih je lastnik v obrambi pregnal s steklenico kisline. Napadli so tudi ne- zaščiteno žensko. Veliki »pogrom* tržaških neofašistov na demokrate se je skratka omejil na letanje po cestah. Število tistih, ki so nasedli fašističnim provokacijam in izobesili zastave, je od zadnjih podobnih manifestacij strahovito padlo. Spoznali so namen takih akcij. Zato niti krik in vik CLN-ovskih voditeljev, niti «narodno žalovanje* ni pritegnilo, meščanov. Niti italijanski profesorji — pa čeprav je ZVU zaprla šole za dne dni «zaradi preprečenja neredov* — niso mogli nahujskati dljaštva. Deseti februar je torej dokazal, da hoče ogromna večina Tržačanov živeti v miru, da je sita fašističnih .provokacij, da noče več služiti tujim gospodarjem. Pulj mogočno manifestira spričo priključitve k Jugoslaviji V Pulju vlada v poslednjih dneh teror. Ze vee dni so krožile po mestu skupine mladih ljudi v napol vojaških uniformah in se sumljivo vedle. Vsi meščani so jih opazili, le policija jih ni videla. Ljudje tudi vedo povedati, da so prišli iz Trsta, da imajo po 600 lir plače na dan in da jim poveljuje neki temnolasi južnjak'kakih 35 do 40 let star. V nedeljo so sli na delo. Ob 21.80 uri je stopil v prostore SIAU v Pulju neznanec, ki je dejal, da je tovariš iz Tržiča. Pogledal je okoli sebe, se okrenil in dejal, da gre na ulico poklicat še ostale tovariše. Ko je prišel pred vrata je zakričal: «Evviva Tltalia* in vrgel v vrata bombo. Ostali so vrgli se eno’bombo, ki je zadela in smrtno ranila tov. Matijo Corazzo, partizana iz Pulja, Po tem irvavem dogodku so šli puljski antifašisti, na ulice. Blizu uredništva «11 nostro giomale* so naleteli na tri teroriste, ki so imeli v žepih bombe. Tedaj je eden izmed teh vrgel proti uredništvu bombo, ki pa ni povzročila škode. Antifašisti so jih prijeli in izročili policiji. Ta pa jih je Izpustila. V ponedeljek zjutraj pa je Marija Pasguinelli, ki je prišla iz Italije in bila zaposlena pri odboru za izseljevanje, s tremi streli iz revolverja umorila generala De W:n-tona, komandanta puljske posadke. Kljub vsemu terorju pa je puljsko ljudstvo slovesno proslavilo 10. februar, ko e bila podpisana sicer krizična mirovna pogodba, ki pa po-,krivična mirovna pogodba, ki pa i.r priključitev k domovini. Iz vseh predmestij so se zgrinjale na trg pred tržnico vel.ke množice puljskih antifašistov, ki so nosili zastave fn transparente ter vzklikali Titu in Togliattiju, čeprav je močr.o deževalo, je dolga povorka obšla vse mesto in se zopet ustavila na trgu. Tu je spregovoril tov. Jakob Rav-nich, poudaril pomen priključitve k Jugoslaviji in pozval lj-udstvo, naj tudi bofcee čim bolj podpre ljudske oblasti pri njih naporih za obnovo in za izgradnjo srečnejše domovine. Nic ni motilo mogočne manifestacije puljskega ljudstva. Policije ni bilo, reakcionarji pa so se skrili Tako je demokratični Pulj odgovoril na vse hujskanje in lažno propagando, ki je zavedla mnogo ljudi. Mnogi, ki so odšli, se že kesajo, drugi pa, k so se javili za odhod, so se premislili in ostanejo. Ob obali postajajo ljudje in žalostno gledajo na nepokrito pohištvo, ki ga že več dni meči dež, kimajo z glavami in preklinjajo one, ki so jih zapeljali. Okupacijska oblast dopušča šovinistični teror v Gorici demokratične kulturne prireditve pa zahranjuie Nova zmaga sovjetske demokracije Moskva, 11. V nedeljo so se vršile po vsej zvezi volitve v vrhovne sovjete posameznih zveznih republijf Kljub hudemu mrazu je ogromna večina volivcev’ z velikim ndvduše-njeip prišla.na volišča. Po uradnem poročilu znaša povprečna volivna udeležba v vsej ZSSR 98%. V komentarju k poteku in rezultatu volitev pravi Pravda, da pomeni to «novo veliko zmago sovjetske demokracije*, obenem pa «težak udarec temnim načrtom mednarodnih vojnih hujskačev*. PODPIS MIROVNIH POGODB V PARIZU JUGOSLAVIJA SE NE ODREKA narodnostno njenim ozemljem, ki so po pogodbi ostala izven meja FLRJ dolina, Beneška Slovenija, po- Pariz, 11. — V ponedeljek 10. f e-j podpisala pogodbo ali ne; nekateri bruarja se je v svečano okrašenih j zahodni listi in agencije za tem prostorih zunanjega ministrstva na 1 ugibanjem niso mogli zakriti svoje Quaj ,d’Orsay izvršil podpis ai'rov- želje, da Jugoslavija ne bi podpisa-, nih pogodb s petimi bivšimi satel ti' la in da bi zahodne velesile izkori-Nemčije. Prva je bila podpisana - stile negetvo stanje ki bi s „tem Voa izostankom jugoslovanskega Fašistični Incidenti med manifestacijami proti mirovni pogodbi v Italiji Rim, 11. — Ob podpisu mirovne pogodbe so se v Rimu dogodili težki incidenti. Manifestanti, večinoma študenti, so odšli pred sedež jugoslovanske delegacije ter ga opustošili. Strgali šo jugoslovansko zastavo ter razobesili italijansko, poleg tega se je v množici streljalo, neki manifestant je bil ubit mirovna pogodba z Italijo. Pod predsedstvom Bidaulta je pr.čvl podpisovanje sovjetski veleposlanik Bogomolov; sledili so mu zastopniki ostalih zavezniških držav. Zadnji je podpisal italijanski preistavnik Di Soragna. Poljski delegat Modze-lewsk-i je podpisal šele v torek, ker je imel njegov vlak zaradi snežrih zametov zamudo. Po podpisu mirovne pogodbe z I-talijo se je izvršil podpis osiaiih štirih mirovnih pogodb; podpisale so samo one države, ki so bile z eno izmed sovražn h držav v vojnem stanju. Svetovni tisk je do zadnjega trenutka ugibal, ali bo Jugoslavija nastalo, za podaljšano okupacijo Treta in vse cone A. Na vprašanje, ali- bo Jugoslav'ja podpisala ali ne, so navezovali vprašanja uresničenja kombinacij anglo-ameriške politike v zvezi s Trstom. Bivši podtajnik ameriška zunanjega ministra Adolph Berle je predlagal ameriškemu kongresu, naj ratlflc ra mirovno pogodbo z Italijo šele, ko bo imel pred sabo že izdelane pogodbe z Avstrijo in Nemčijo. Tudi večina ameriških listov se izraža podobno; Naw York Times pravi, da «italijanska mirovna pogodba v tej obliki ne more služiti kot temelj miru*. Kot potrdilo za to navaja besede De Ga-sperlja. Deklaracija Pariz, 11. — Posebni dopisnik Ta- Policijska ojačanja so razpršila njuga poroča: manifestante. Na trgu Venezia eo| ob podpisu mirovne pogodbe z manifestanti raztrgali amerikansko | Ita]:j0 je minister za zunanje zads- t hjša torej si je mednapodna cija obetaj a dvojno korist: e in Trstom. Svet ministrov za Komisija za proučevanje finanff-nega'polo2aja Trsta, kj jo je poslal v Trst Svet ministrov za zunanje zadeve, se .je posvetovala 4. februarja z delegacijo FLRJ glede vprašanja tržaških železnic. Sef jugoslovanske delegacije dr. Milan Bartoš je pojasnil položaj železnic na svobodnem ozemlju Trsta. Ce bi imelo svobodno ozemlje svoj direkcijski aparat in bi samo izvrševalo eksploatacijo, je rekel jugoslovanski delegat, bi imelo pa soglasni oceni vseh strokovnjakov najmanj 400 milijonov lir deficita. Poleg tera bi zavirale avtonomne tržaške železnice hitri promet, ker bi morali menjavati za nekaj kilometrov osebje pa tudi lokomotive na vseh vlakih, ki prihajajo iz Jugoslavije ali Italije. Zato je predlagala Jugoslavija že v Parizu železniško unijo med Jugosla- in velenemštvo liio, »odphu mirovne pogodbe z Ita- Oirn rlcuia FLRJ izjavlja med dru-pi ’ (. da je z delovanjem nacionalsocialističnega gibanja odstranjena nevarnost vseuniCmjočcga brezbožnega boljševizma. Škofje spremljamo to delovanje za prihodnost s svojinti najboljšimi blagoslovi in željami in bomo tudi vernike v tem smislu opominjali. Na dan ljudskega glasovanja je za nas, škofe, samo po sebi umevna nacionalna dolžnost, da se kot Nemci prizij-amo k Nemškemu rajhu in pričakujemo tudi od vseh vernih kristjanov, da vedo, kaj dolgujejo svojemu narodu. To izjavo so lastnoročno podpisali avstrijski škofje 18. marca 1938. Ce ,bi bil tem ljudem kak svetovni nazor višji od velenemške nacionalne misli, potem ne bi bili smeli podpisati takih izjav. Toda temu ni bilo tako, temveč kakor velika večina vseh prebivalcev . Avstrije, so bili tudi ti visoki predstavniki v prvi vrsti vele-nemški imperialistični šovinisti. Da so avstrijski Nemci pri plebiscitarnim glasovanju, ki je sledilo vkorakanju nemške vojske, skoraj sto odstotno glasovdli pritrdilno, je samo še j.unanji dokaz dejanskega razpololcnja, ki je vladalo. S tem smo jasno dokazali, da Avstrija ni bila žrtev nacističnega nasilja, temveč nasprotno, ogromna večina avstrijskega naroda. je imela priključitev za uresničenje svojih teženj in za osvo- boditev od senžermanskega diktata. Dokazana je tudi krivda At* strlje za vojno, ker je avstrijski t narod z istim navdušenjem sprejel nacistični totalitarni sistem in vodstvo Hitlerja kako'' Nemci v Rajhu Tudi glerte zločinov se niso nikakor razločevali od bratov iz Rajha. Specifično so pa ravno Avstrijci največji krivci, glede na Jugoslavijo in Češkoslovaško (Sudetski Nemci), Akoravno so danes v Avstriji elementi, ki bi hoteli spremeniti; nedemokratično velenemško imperialistično miselnost ljudstva, vendar pa prevladuje stara miselnost z vsemi svojimi izrazi zati-_ ranja drugorodnih manjšin. Iz tega sledi ne samo upravičenost zahtev Jugoslavije po priključitvi , Slovenske Koroške in nekaterih drugih predelov Štajerske, kjer prebivajo Slovenci, temveč je to naravnost dolžnost Jugoslavije, ki mora rešiti svoje ljudstvo pred velenemškim jar-Wm in fašistično nastrojenim-reakcionarstvom. Dr. K. C. KONEC. zunanje zadeve je sprejel kot kom-p- omisni predlog rešitev, da 1 o odT stopil Trst Jugoslaviji izkoriščanje svojih prog, ki vodijo v Jugoslavijo, Italiji pa progo, ki vodi v Italijo. Samo tržaško železniško omrežje naj bi prišlo pod skupno trojno upravo Jugoslavije, Italije in svobodnega ozemlja Trsta. Na temelju tega, kar je obrazložil, je dr. Bartoš zahteval, naj bi izročili Jugoslaviji v upravo in eksploatacijo sledeče proge: Sežana—Nabrežina, Re-pentabor—Opčine, Trst—Kozina, IJerpeljc—Trst v celoti torej kakih 80 km. Italiji naj bi izročili, če bo to zahtevala, eksploatacijo železniške proge Devin—Nabrežina v' dolžini 8 km. Pod skupno upravo naj bi prišla proga Nabrežina—Trst, ki služi tako Jugoslaviji, kakor Italiji tor železniški postaji v Trstu v smeri obeh dežel. Delegat Jugoslavije je izjavil, da je Jugoslavija pripravljena skleniti dvostranski sporazum z bodočo vlado svobodnega ozemlja Trsta in prevzeti nase odgovornost učinkovitega izkoriščanja progi ki jih bo vzela v eksploatacijo. Pred dobrim tednom je “šovinistični provokatorski tisk iz Vidma priobčil nekaj zlonamernih dopisov iz Gorice, kako se «Slavi» pripravljajo na protestno demonstracijo v Gorici. Čeprav na stvari ni bilo trohice resnice, je ZVU napovedim nasedla in dne 7. 1 m. so bili že v zgodnjih jutranjih urah blokiranj vsi dohodi v mesto. Ameriški vsjaki so bili v popolni pripravljenost:, Delavce, uradnike, šolarje, skratka vse so na blokih ustavili in temeljito preiskali. Čeprav so pridržani ljudje — primer v Solkanu — točno utemeljili in dokazali varnost nim organom, fla so zaposleni v Gorici, jih niso pustili v mesto. V zvez; s tem je Okrožni odbor SIAU-ja za Goriško poslal okupacijski oblasti protest, v katerem navaja, da je javnost že spoznala, da so govorice o manifestacijah, ki naj bi jih pripravljala SIAU 7. in 10. t. m., navadna provokacija. Za tem se skrivajo zločinski načrti šovinistov. Razen tega je objavil svo-(je opozorilo tudi mčstni odbor SIAU-ja. Okrožn; odbor je poudaril, da se demokratične množice prav dobro zavedajo, da je širjenje takih vesti samo krinka za nove fašistične’ atentate in izzivanja proti antifašistom. Za vse poricdice, ki bi jih mogle imeti te in vse ostale provokacije — je naglasil v protestu — odklanjamo vso odgovornost in ugotavljamo, da je pred prebivalstvom soriškega' okrožja in pred najširšo javnostjo za vse nadaljnje teroristične akcije in nesramna izzivanja-odgovorna ZVU, ki ima edina na razpolago vsa sredstva, da lih prepreči. Ce ZVU ne ukrene, kar je treba, se ne bo mogla izogniti. obsodbi vsega demokratičnega antifašističnega ljudstva, ker posredno podpira teroristične izpade fašistov in nahujskanih šovinistov proti mi-,1-cljubnilm in poštenim ljudem. In res so v nedeljo ob 21.10 v ul. Mamelli št 3 postavili peklenski stroj v Komelovo garažo. Eksplozija je bila silna. Izbruhnil je požar. Škode Je bilo nad 500.000 lir. Garaža je pred nosom Civilne policije. V nedeljo zvečer so v drevoredu XX. septembra ubili nekega mladeniča. Truplo je baje policija brž pobrala. Občitno imamo tudi tu o-pravka z zločinom, katerega žrtev je postal neki antifašist Na stanovanjskih hišah na cesti, ki pelje v Podgoro, so šovimstični zlikovci s kamenjem razbili več stekel na oknih. V ponedeljek eo krožili po mestu razgrajači in ob vsaki priliki sramotili ljudske protifašistične organizacije. MM drugim je italijanska Šov ni-stična mladina nemoteno odnesla vence v spominski park, ki spominja na italijanski imperializem. Čudno, da ji vojaška In civilna policija vse to dopuščata, še te dni pa je preprečila Slovencem in anti-fašistem sleherno kulturno udejsto-vanje z izgovorom, češ da te atu že iz varnostih razlogov ne sme biti nobene prireditve. Taka je dvojna mči-a okupacijske uprave. Kako naj protifašistično ljudstvo v Gorici mirno gleda na vse to početje? Kako naj prenese to zapostavljanje, ko ve, da so mu začasni oblastven iki te dn{ na celi črti zabranili najprej otvoritev čitalnice, nato gostovanje Slovenskega Narodnega gledališča iz Trsta v Verdijevem gledališču v Gorici in končno mladinsko konferenco v ki- nu Eden. In treba Je pomisliti, da so bile vse te prireditve kulturnega značaja, saj je bil v Gorici ravno teden knjige. Kljub vsem izivanjem n krivicam pa je naše ljudstvo ohranilo dostojanstven mir, ki je znamenje politično zrelega naroda.. Slovo od žrtve četnikov Rim, 11. — V soboto je bilo v pristanišču Anzio v Italiji svečano slovo' od posmrtnih ostankov generalnega konzula FLRJ v Neaplju Vicka Glupčiča. Žalnim svečanostim so prisostvovali vsi članj jugoslovanske delegacije v zavezniškem posvetovalnem #vetu za Italijo r.a čelu z dr. Josipom Smodlako. Prisotni so bili tudi zastopniki sovjetskega, poljskega, češkoslovaškega ter- bolgarskega poslaništva v Rimu. V imenu jugoslovanske delegat cije se je poslovil od pokojnega tovariša Vicka Glunčiča dr. Smodla-ka, ki je med drugim dejal: «Anglo-ameriške vojaške oblasti so vzele jugoslovanske vojne zločince pod svojo zaščito. Četniki so v Italiji pod njihovo zaščito dvignili glavo ter pričeli groziti, Ti si padel pod zločinsko roko teh četniških zveri, oblečen.h v angleške uniforme. Toda tvoja žrtev ni zamgn! Tvoje življenje in tvoje ime bo služilo kot vzgled, kako je treba' živeti in umirati za svoj narod. Naj vedo zločinci, da lahko siper ubijejo posameznika, da pa s tem ne hiorejo .ubiti naroda. Fašistične gade bo dosegla zaslužena kazen zaradi njihovih strašnih zločinov.* Milijoni brezposelnih v Angliji zaradi omejitev porabe električnega toka London, 11. — Od ponedeljka veljajo' v Angliji izredno stroge omejitve porabe električnega toka zaradi pomanjkanja goriva. Velik del industrije ne more obratovati in nekaj milijonov delavcev je brezposelnih. Časopisi bodo izhajali v istem obsegu kot med vojno. BRITANSKI OTTE V KRCIH so giavna podpora nevarne politike grške vlade in razlog za žalostni polozai v deželi Atene, 11. — Danes je govoril pred mednarodno anketno komisijo, jugoslovanski delegat Josip Djer-dja, ki je poudaril, da je politika grške vlade polna nevarnosti, podobno kot nekoč Goebbelsova. Razlog za to je prisotnost britanskih čet, ki so razdeljene po vsej deželi in ki so glavna podpora gri ške vlade. Britanska politika s svojimii intervencijami v notranje zadeve Grčije povzroča nezadovoljstvo in ogorčenje grškega ljudstva. Navedel je članek grškega lista «Ethnicos Kyrix», ki piše, da «že ob običajni premestitvi kakega policaja Angleži takoj intervenirajo, kot da b. Grčija bila Sudan,* Končno je Djerdja razkrinkal memorandum, ki je poln kričečih piotlslovij in temelji na ponarejenih dokumentih. Pozval je komisijo, r.aj te dokumente podrobno prouči, pa bo lahko ugotovila vse potvorbe in klevete, ki se jih poslužuje grška vlada. Včeraj je govoril albanski delegat, ki je poudaril, da se Britanci ne omejujejo na podpiranje grškega imperializma (general Scobbie je javno pozival Grke, naj trdno vztrajajo • pri svojih teritorialnih zahtevah), temveč da so jim' pripravljeni nuditi dejansko pomoč pri morebitnem napadu na albanski Epir. V zvezi s tem je omenil koncentracije britanskih , čet v okolici Janine ob albanski meji. KRATEK PREGLED doopdkov preteklega tedna Bierut predsednik Poljske. — Ustavodajni sojrn poljske republike je z ogromno večino izvolil Boleslava Bieruta za predsednika Poljsko republike za dobo sedmih let. Po odstopu vlade narodne e-notnostl je sestavil novo vlado narodni poilanec Josef Zirankjevvicz. Dosedanji podpredsednik vlade Mikolaj-czyk je odstopil. ★ • Nova španska republikanska vlada. — Rudolfo Lopez, socialist, je sc-stavil novo špansko' republikansko vlado, v kateri sodelujejo vse protifrankistične skupine. ★ Fritz Tiessen izpuščen, —r Associated Press poroča, da so ameriške okupacijske o-blasti pustile na svobodo znanega nacističnega indu-strijca Fritza Tiessena. ' ★ Vietnamska vlada za mirno rešitev spora s Francijo. — Vietnamska vlada je predložila francoski vladi prenehanje sovražnosti in mirno rešitev spora pod pogojem, da se zajamči vietnamskemu ljudstvu politična neodvisnost in teritorialna e-notnost. * ★ V Rio de Janeiro so r.a vo-litvah zmagali komunisti. — Pri volitvah za občinski svet v Rio de Janeiro je z veliko večino zmagala komunistična stranka, ki je dobila v svetu 18 mest, ★ Italijanska ustavodajna skupščina. — Za predsednika italijanske ustavodajne skupščine je bil izvoljen komunist rerraclni. Podlpredsenlk je socialist Targetti in glavni iajnik tudi socialist Amadei. ) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 12. februarja 1947» Odšli bodo z milijoni vrnili se bodo v copatah Polom protijugoslovanske gonje na Goriškem Zapadni reakcionarji in njihovi italijanski hlapci Sc že dolgo zaganjajo v novo Jugoslavijo ter izkoriščajo vsako priliko, da bi jo obiatjli. Zadnje čase je ta gonja zavzela obliko propagande za izselitev. Od Pulja pa tja gor do bovških, hribov so izrabili vsako priliko, da bi prikazali novo Jugoslavijo v slabi luti in povzročili paniko ter množeno izselitev. V Pulju so brenkali na narodnostne strune po Soški dolirtjl pa so se posluževali vseh mogočih laži. Del italijanskega življa v Pulju je tej propagandi nasedel in odhaja, to-dd mnogi so se že razočarali. Ko so prišli v Toskano, so jim rekli domačini: sGotovo ste fašisti, dru-gaie ne bi zbežali». Vsakdo si lahko predstavlja, kako je ta ubrat-ski» sprejem potrl naivneže, ki so' nasedli hujskačem. Kdo je kriv vsega tega, je očitno, V našem listu smo že osvetlili delo raznih guvernerjev po Soški dolini, še bolj žarko luč pa meče na vso to umazano gonjo tlanek, ki ga je. objavil 24. januarja v.Thc Rome Dailj Američana pod naslovom «Italijansko mesto Pulj rajši ižvrši samomor...» članek je poln laži in natolcevanj in razkriva, kakšno vlogo je imela unepristranskan ZVU v vsej tej zadevi. Dopisniku lista Johnu Mecklinu je angleški major T. S. Relshau), civilni oficir ZVU, izjavil: sCeprav je ZVU že pred več meseci pozvala italijansko Uado, naj ukrene vse potrebno, je ta vlada doslej samo govorila. ZVU hoče, da italijanska vlada preskrbi potrebne ladje itd.s , Ta izjava jasno kaže, čigdva je glavna pobuda in kašna je vloga ZVU. Tej nenehni propagandi so spočetka nasedli tudi nekateri Slovenci v Soški dolini, toda kmalu so se jim odprle oči. Sedaj po vsej Soški dolini nestr j no pričakujejo dne, ko bodo naši kraji priključeni k Jugoslaviji. Vsi se pripravi tajo na ta veliki dan. Povsod se sestajajo, povsod živahno razpravljajo o vseh vprašanjih, ki bodo nastala v zvezi z osvoboditvijo. Le redki so oni, ki se Jugoslavije boje, in še od teh je večina le zapeljancev. Ti se pripravljajo na odhod. Koliko jih jef sVoce Libe-ra» piše, da na tisoče, v resnici pa gre za manj kot 20 družin v vsakemu okraju. Iz Kobarida odpotujejo trije trgovci, ki se boje za svoje milijončki- Neka žena nam je dejala: «Po prvi svetovni vojni so prišli k nam nekateri fašisti v copatah in odšli z mdijonl, sedaj pa odpotujejo ti naši ljudje v Ita- Preskrba lijo z milijoni in se bodo vrnili v copatah». Ta preprosta ženica je povedala globoko resnico. Nekateri zapeljanci so se že skesali in ostanejo, zakrknjeni so ostali le onj, ki imajo umazano vest. Poglavje zase je vas Logje v Bre-ginjskem kotu. Vas šteje 22 družin, v civilni policiji pa je nad 30 vaščanov, zato imenujejo Koba-ridci’to vas za šalo «čerinija» S početka so rekli, da bodo odšli vsi, sedaj baje pa so se že premislili. Iz bovškega okraja se m’sli izseliti kakih 20 družin, od katerih je 7 italijanskih. Toda ni še gotovo da pojdejo vsi. V Čezsoči je primer, da žena odpotuje, mož pa ostane im da odpotujeta. oče in mati, sin pa bo ostal na svoji zemlji in kmetoval, 'IIODSHI OTIH’ izide v četrtek na 16 straneh. Cena 10 lir. ker je bolj pameten kot oče. In ti redki ljud.e naj bi bile one «iru-mc», ki zapuščajo Soško dolino kot piše reakcionarno časopisje. Vsi ostali pa so praznično razpoloženi. V nedeljo so v Bovcu in Kobaridu zborovali. Dvorani sta' bili prenatrpani. Na zborovanje so povabili tudi tov. Bevka, predsednika PNOO. Ko je prišel na oder, so ga navdušeno pozdravljali, nato pa so pozorno sledili njegovemu govoru. Govoril jim je o pariški konferenci, o krivicah, ki so jih prizadejali našemu narodu, o kramarskem duhu onih, ki so pogasili načela samoodločbe in pozabili nase žrtve. Orisal je delo naše delegazije v Parizu, ki je seznanila francosko javnost z našimi zahtevami. Naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo Trsta, našega morja, Gorice in Slovenske Benečije. Nikoli ne bo pozabilo, da francoska črta pomeni za nas veliko krivico, zato je ne bo nikoli priznalo. Z vsemi dosoljenimi sredstvi se bomo še nadalje borili, dokler ne bo slednji Slovenec pod našo skupno streho. Nato je tov. Bevk govoril o Jugoslaviji, o l.udski oblasti in obreko-valni gonji nasprotnikov proti vsemu, kar je našega. V Jugoslaviji pa je svoboda za vse poštene rodoljube, nihče ne jemlje kmetom zemlje, če jo sami obdelujejo. Končno se je tov. Bevk dotaknil vprašanja izseljevanja in zločinske propagande, ki je zavedla peščico ljudi, da hoče zapustiti svoje domove. Nasprotniki so begali ljudi z raznimi lažmi: da jih bodo preseljevali, da jim bodo sodili za vsak prazen nič itd. Pri tem pa niso povedali, da je bila v Jugoslaviji že dvakrat izdana amnestjija celo za skrivače in shajkance. Kdor n!ma na vesti zločinov, temu se ni treba bati nove Jugoslavije, saj bo imel vsakdo pred zakonom enake pravice in -enake dolžnosti. Ljudstvo je besede tov. Bevka pozdravljalo z navdušenjem ‘in ga večkrat prekinilo z burnim ploskanjem. Na koncu pa je zapelo v dvoranah, kjer so se ■nekoč šopirili fašisti. i/Hej, Siovan:.’» Pri tem so vsem ■žarele oči. Na bovška in kobariška zasnežena polja pa je sijalo sonce, in po teh poljih in po t»m soncu bo gotovo žal vsem onim. ki :• puste to lepo zemljo — svojo zemljo. V Trstu Delitev masti, in sladkorja. Od danes dalje delijo po 100 gr masti na osebo za vse potrošnike v mestu in na deželi na odrezek za mast VII. Z ist.iti dnem delijo tudi po 3C0 gr sladkorja za vse potrošnike na odrezek VII za sladkor. Delitev traja do 28. t. rtu Cene: mast po 82 lir za kg. sladkor po 90. Na Goriškem Delitev živil. Od ponedeljka 10. t. m. dalje delijo na Goriškem: pol kg testenin na osebo za januar na odrezek XII po 26 lir za kg, 300 gr sladkorja na odrezek in VII in VIII po 90 lir kg, 100 gr masti na račun za januar na odrezek V za mast in olje po 83 lir za kg, po 100 gr jajčnega prahu za potrošnike od 9 do 65 let na odrezek 17 in 18 nakaznice s črkami G in A po 250 lir za kg, 100 gr mehkega sira na od-re-zekl5 In 16 po $00 lir za kg, 400 gr koruzne moke za brezposelne na odrezek 16 b nakaznice za brezposelne po 23 Ur za kg. Brezposelni bodo dv gnilj moko v trgovini «Prowida’. Dodatne nakaznice za delavce za marje-juhij. Vsi delodajalci naj predložijo sezname težkih delavcev do 18 t. m. pri uradu za prehrano za dodelitev dodatnih živilskih nakaznic. Ti seznami, sestavljeni po abecednem redu, morajo vsebovati predpisane podatke v dveh. izvodih, posebej za težke in za zelo težke delavce. Delodajalci morajo sporočiti uradu za prehrano vse spremembe v delavski skupini. Delitev nakaznio Delavske zbornice. Prehranjevalni urad v Gorici je začel deliti 6. t. m. živilske nakaznice Delavske zbornice upokojencem, delavcem in uslužbencem. Deli jih v ulici Crispi 3-1, okenca 5„ 6 in 7. Delodajalci dvignejo na kaznies za svoje uslužbence, ostali jih dvignejo osebno. Razdeljevanje otrobov. Pri statističnem odseku kmefjskega nad-zorništva v Gorici, ul. Roosevelt št. 5-II delijo od ponedeljka 10. t, m. dalje od 8. do 12. ure nakazila za otrobe živinorejcem iz gorlške občine in sice« ponedeljek 10. t. m. priimki z začetno črko A-B. V torek 11. t. m. C-D, sreda 12. t. m. E-G, četrtek 13. t. m. H-K, petek 14. t. m. L-N, sobota 15. t. m. 0-Q, ponedeljek 17. t. m. R-T, torek 18. t. m. U-Z, v sredo in četrtek zamudniki. Tudi za ceno živilskih nakaznic hočejo tržaški Slovenci in demokratični Italijani dejansko jezikovno enakopravnost Več kot pol leta je minilo, odkar so na mirovni kc-nferenci priznali slovenščino Za uradni jezik na področju STO-ja. Niti ZVU niti od nje postavljeni civilni uradi pa niso do dan«3 storili ničesar, da bi ta sklep izvedli v prakši. Vse uradne tiskovine in listine so še vedno v ita-ljanščini, enako živilske nakgzr.ice, vsi obrazci, napisi po ulicah, javnih lokalih itd. Krneli js ve v mirenskem okraju Dve leti po končani svetovni vojni nismo našemu gospodarstvu nudili niti delne podpore, da bi se dvignilo vsaj na predvojno raven. Kriva je tega v prvi vrsti tuja u-prava. ki s svojim pristranskim u-pravljanjem ovira vsako napredno pobudo naših gospodarstvenikov. Kar pa je bilo kljub temu do danes storjenega, je samo zasluga po-črtvovalnega ljudstva, ki z nasveti dobrih gospodarstvenikov in s pomočjo okrajne nabavno-prodajne zadruge posveča vse svoje skrbi zboljšanju'kmetijstva in gospodarstva sploh. Obdelovanje zemlje je bilo v preteklem letu dokaj pomanjkljivo, nekateri pridelki, kot krompir in vino pa so bili vseeno zadovoljivi. Slabše je obrodilo žito, ki so ga Dva večerna tečaja Odkar Je bila priznana tudi na i pariški mirovni konferenci na vsh področjih pariteta slovenskega jezika za ozemlju STO-ja, je postalo nujno vprašanje tistih Slovencev, ki so obiskovali samo italijanske šole, ker po zaslugi fašizma takrat drugačnih sol na Primorskem sploh Di bilo. Za te Slovence so odprli večerne tečaje v vseh okrajih mesta, da bi jim vsaj delno povrnili tisto, kar jim je faš.zem odvzel. Pri Sv. Jakobu so začeli s takim tečajem sredi januarja. ^Takoj v začetku se je vpisalo vanj 16 učencev. Velika Je težava s prostorom. V majhni, kab.netu podobni sobi, ki je sedež prosvetnega društva «Lan Cankar«, odkar ga je sdemokra-tična« in «kultuma» politika ZVU vrgla na cesto iz njegovega sedeža v ul. Caprin, se vrši pouk po dvakrat tedensko. Irana je privatna uradn.ca. Pazljivo posluša, ko se drugi pogovarjajo. «Zakaj se ne udeležiš tudi ti pogovora ':» «Saj bi, pa ne morem govoriti. Ce poslušam, že razumem, ali beseda še noče z Jezika.« «Kaj pa tvoji doma govorijo slovensko?« «Oče in mati da. Jaz pa sem bila tako malo doma, da se nisem mogla naučiti.« «Ali se rada učiš in zakaj V« «Rada bi znala dobro slovensko, ker imam mnogo slovenskih prijateljev. Tudi v naš urad prihaja mnogo Slovencev in mnogo laže bo zanje in zame, ko bom lahko govorila z njimi v našem jeziku » Jožica hodi v slovensko n:žjo srednjo šolo. «Zakaj hodiš’ pa ti na večerni teeaj?« «Mudi se mi. Rada bi se hitro dobro naučila slovenščine. V šoli se mi zdi, da gre prepočasi. Tukaj nas Je manj, učimo se samo jezik in zato gre hitreje.« Učenci ne prihajajo vedno vsi v solo, ker bi tudi ne b:lo dovolj pro-štora za vse. Gnetejo se okrog podolgovate mize in ob klavirju. Brez šolske table in klopi, a z veliko voljo, da bi se kaj naučili. Skoro same ženske so. Moških je malo, vse premalo, in želeli bi, da bi se tudi oni udeležili tečaja v večjem številu zlasti mladina nad 15 let, ker jim bo kmalu prišlo zelo prav. Tudi pri Sv. Ivanu Je tečaj po dvakrat tedensko. Tam Je bolje Tečaj Je v ljudski soli za cerkvijo. V dovolj prostorni učilnipi so klopi in šolska tabla. Decembra, ko so pričeli s poukom, se Je vpisalo nad 40 učencev, ki so redno prihajali. Po praznikih pa je pri nekaterih zanimanje ponehalo. Ne zavedajo se ogromnih koristi, ki jih tečaj nudi s tem, da se bodo brez siro-škov naučili svojega jezika. Drugi so morda m.slili, da bodo to nekaki zabavni sestanki. Ko so videli, da gre tu za nekaj drugega, .so raje ostali doma. Sploh bi moralo b.ti pri Sv. Ivanu več zanimanja za ta tečaj. Ne verjamemo, da bi jih bilo med tisoči tamkajšnjih Slovencev samo 40, ki bi imeli potrebo izpopolnit; svoje jezikovno znanje. Tudi čas bi se lahko našel, če bi b.lo zlasti med mladino malo. več zanimanja. Saj je tudi za 'ples in druge zabave zmeraj dovolj časa. Sedaj prihaja na-tečaj komaj po-loyca vpisanih ali celo manj. To so sami dobri elementi k; se res zavedajo pomena ;n koristi tečaja. Z največjo pižnjo sledijo profesp-jev: razlagi. Nj.hove naloge so skrbno izdelane. Trudijo se, da bi kar najbolje brali iz slovenskih knjig. Največ težav jim pri tem povzroča pravilno naglašar.je, mestoma tudi izgovorjava. Vendar je uspeh viden in zadovoljiv. Priznati moramo, da je k uspehu precej pripomogel tov. profesor, ki je s svojo metodo napravil pouk zanimiv in privlačen. pridelali v vsem okraju komaj 6900 stotov pšenice, 560 stotov rži in 90 stotov ječmena. Isio je s pridelkom koruze, ki je v močni zemlji dosegel 60 do 70%, v peščeni pa le 25 do 30% normalnega pridelka, še slabši je bil pridelek krme za živino. Seniki in skednji so po večini že prazni. Kmetovalci so zaradi tega večkrat zaprosili za dobavo krme iz cone B, toda žs sama krivična črta in stntere formalnosti, ki jih zahteva sedanji položaj, so povzročile veliko škodo gospodarstvu v coni A. Tudi pri letošnji jesenski setvi je bil velik zastoj. Posejali so 50% žita v primeri z normalnimi časi. Računati je tudi z manjšo pomladansko setvijo- Ravno zato pa si kmetovalci vsestransko prizadevajo posejati čim več in'obdelati vsak košček zemlje. Seveda jih pri tem največ ovirata pomanjkanje semsn, vprežne živine in hud mraz. Na okrajni konferenci gospodarskih referentov so ugotovili, da ob špodnji Vipavi najbolje uspeva zgodnji krompir. Zelo pereče je vprašanje plemenske živine, medtem ko je neple-menska živina dosegla že predvojno stanje. Kar se tiče razvoja našega kmetijstva, se občuti pomanjkanje vprežne živine in molznih krav. Da sp čimprej doseže zboljšanje tudi v tej važni panogi gospodarstva, so mirenski gospodarstveniki uvideli potrebo po ustanovitvi živinorejskih in selekcijskih zadrug in so 7-' pričeli s pripravami- Kar se tiče prašičjereje, je lani Ljudstvo je minila potrpežljivost. Tako Slovenski kot' demokratični Italijani ,so pričeli obsipavati ZVU s protestnimi resolucijami. Se j več! Ljudstvo je samo pričelo reše-i ati vprašanje dvoježičnosti. Naj-prvo'so Padričar.i zavrnili t Znški davkariji njene pozive in račur.e. potem so Lonjerjci, Pcdlonjerci in Ivatinarc; zavrnili italijanske nakaznice. Občinski uslužbenci so, se sicer nekoliko spogledali. Postavljeni so bili vsekakor pred dejstvo, da je treba nekaj ukrsniti. Zato so se pričeli učiti slovensko. Zavedati pa se morajo, da s slabo slovenščino pri ljudstvu ne bodo epračili dosti. Protest jz Dcmja ima skoraj 200 podpiscv in prjvi: «Ceprav so na mirovni konferenci odobrili in podpisali sklep o pcpolnj enakopravnosti slovenskega jezika, čeprav je že ves svet priznal in odcbril to pravico tržaških Slcvencčv, ga vi k pravite, da ste naši zavezniki zanikate in nd spoštujete. Se enkrat odločno zahtevamo, da se v vseh uradih uporablja tudi slovenščina«. Podobne resolucije so poslali od vsepovsod. V vseh zahtevajo, da se tudi dejansko ortvarijo pravice, k: so bile ljudstvu že davno priznane. Roparji Sredi preteklega tedna je gorska obč.na demontirala v Solkanu pri rezervoarju, ki zalaga Gorizo z vodo, dva električna stroja po 20 ks. Stroja sta služila za pogon črpalk. Solkansko ljudstvo je proti občinskim nameščencem ostro nastopilo. Z goričkega severnega kolodvora, ki ga francoska črta dodeljuje Ju-goslav.ji, pa so te dni odvažali železnino, vagone, premog ter razno premičnino iz poslopij okrog postaje. Ker je blago last uprave in ne zasebnikov, je treba smatrati njegovo odvažanje za pravi rop, ki bi ga»morala železniška uprava in tukajšnja začasna oblast na vsak način preprečiti. GOSPODARSTVO IZ SOVJETSKE ŽITNICE ,,Kulturno" deianie Zave n'ški častnik strgal slovensko zastavo Dne. 3. t. m. so obiskali šolo v števerjanu šolski nadzornik .ZVU iz Gorice g. Kacin, g. Zazola in neki ameriški kapetan. Zavezniškega oficirja je najbolj zanimalo, zakaj imajo v razredu zastavo, zakaj je ne snamejo in kdc jo je izobesil. Takoj nato pa jo je sam začel s palico trgati. Posebno ga je tudi zanimalo, kakšne knjige uporabljajo otroci ;n pri tem je pripomnil, da je zabranjena uporaba vsake druge knjige, ki ni predpisana od ZVU. G. Kacin pa je ob tej priliki izjavil razredniku in učiteljici, da bo števerjan pripadal Italiji. Učiteljico je vprašal, kje namerava ostati, ali v Italiji ali v Jugoslavjii. Ko je odgovorila, da namerava ostati, kjer je, v Števerjanu, mu odgover ni bil všeč ;n je pripomnil, da v Italiji služb.n;h let nb bedo priznali. P. e jen so neljubi gostje odšli je zavezniški častnik, ki je s palico raztrgal zastavo, dejal, naj ne priplujejo krivde za to učiteljici, kajti to kulturno delo, je zaključil, smo štorih mi«. Nikita S. Krušev, predsednik vlade Ukrajinske republike, je v razgovoru z dopisnikom moskovske «Pravde», podal poročilo o stanju setve v Ukrajini. Krušev je ugotovil, da lani kolhozi niso mogli izročiti državi pričakovanih količin žita. kir je letino pokvarila velika suša. Za letos se obeta mnogo boljša letina, ker so kmetje posejali okoli 350.090 ha več kakor prejšnjo zimo. To setev je zima zatekla v zelo dobrem stanju. Tui za pomladansko setev so zorane mnogo večje površine zemlje, in sicer 247.000 ha več kakor lani. Lahko trdimo, da je danes že okoli štiri petine predvojne površine obdelane, čeprav je še vedno veliko pomanjr kanje traktorjev, vprežne živine in drugih kmetijskih strojev. Krušev je dodal, da ima danes Ukrajina komaj pdlovico predvojnega števila traktorjev. Vremenske razmere so ugodne za razvoj setve. Preden je namreč nastopila ostra zima, je zapadlo v Ukrajini in južni in srednji Rusiji mnogo snega, ki je zaščitil' seteVj pred prehudim mrazom. Poročilo predsednika ukrajinski vlade je toliko bolj razveseljivo,* ker je pomanjkanje žita v Evropi lani nastalo prav zaradi hude suš® v Ukrajini in Besarabiji. Razvoj ribiške industrije v o&j vjetski Rusiji. Po naročilu sovjet ske vlade so inženirji v Leningradu izdelali načrt za najmodernejše ri-biške ladje s tonažo 1,500 ton. Takšnih ladij bodo zgradili 150. Ledj? bodo opremili z vsemi najmodernejšimi napravami za ribolov. DROBNE NOVICE Stavka grafikov končana- KULTURA Nujno je, da že vendar konkretno pristopijo k reševanju vprašanja dvojezičnosti. Naj nikar ne mislijo, da se bo slovensko prebivalstvo ustavilo pri živilskih nakaznicah. Pri tem ga bodo podprli italijanski demokrati, ki prav tako ne trpijo več tč krivice. ' - Protestne resolucije se mnGžijo vsak dan. Meščani so o tem vprašanju zavzeli odločno stališče in ga nikakor r.e mislijo opustiti. Tu povzemamo resolucijo, ki nazorno kaže zahteve narodnostnp mešanega prebivalstva. Novi člani akademije v Moskvi znanosti V Moskvi jr lilo zasedanje aka-damije znanosti ZSSR. S tajnim glasovanjem je bilo izvoljenih 1,3 novih članov, tako da šteje ustanova zdaj v coiom 165 rednih članov. Med novimi akademiki so predstavniki 33 znanstvenih panog. Najbolj .značilna je skupina osmih fizikov, med katerimi je Dimitrij Skobelnikcv, eden izmed najbolj znan'h sovjetskih strokovnjakov za vprašanja atomskega jedra in koz-m'rnih žarkov. C lan akademije je postal tudi Grigorij Landsberg, ki si je stekel priznanje na področju optike in fizike. Njegovi izsledki iz oblasti molekularnega trošenja svetlobe so svetovno zna/ni. Med nov'mi akademiki geološkn-geografske stroke je predsednik zemljepisne družbe ZSSR Leon Berg, avtor 500 znanstvenih dei in Sinoči je.končala stavka tržaških giafiških in kartoteke,iških delav-vec, ki je trajala teden dni. Vse delavstvo je vztrajalo pri svojih zahtevah, čeprav so nekateri delodajalci ponujali svojim uslušben-cem 4° 50% poviška za časa stavke. Tudi podjetje Smolars, ki je prevzelo tiskanje novih živilskih nakaznic in bi jih moralo natisniti v določenem roku, je zelo pritiskalo na svoje nameščence. S tržaškimi’ delavci so bili solidarni tudi oni iz cone «B» in. iz Jugoslavije. Ves čas stavke niso prihajali nobeni časopisi iz te strani, dočim so jih iz Italije vtihotapljali v Trst in prodajali. Spričo tolikšne solidarnosti in vztrajnosti so bili delodajalci prisiljeni podpisati z delavci nov sporazum, S katerim šo povišali sedanje plače za 10% z veljavnostjo od 1. februarja t. 1. dalje. S tem sporazumom velja tudj za to stroko mezdno premirje do 31. inarca. Gdansk žs pripravlja svoj vele-. sejem. Po poročilih iz Varšave delu za obnovo Gdanska in njegove lu" Jco naglo naprelujejo V me-stu že pripravljajo vse potrebne za otvoritev velesejma, ki b° začetku avgusta. Njegov namen je pospešiti trgovinske zv_J Poljske s prekomorskimi deželami Velesejem bo odprt ob 950-letnici ustanovitve mesta. Naglo obnavljanje prometa v Sloveniji. Te dni je bil izročen prometu nov most v Nazarjih. Z novi® mostom bo promet na cesti Lju-bljana-Celje preusmerjen in skrajšan skoraj za 3 km. Ker je promet na tej cesti izredno živahen, računajo da bo s tem prihranjenih letno skoraj milijon dinarjev. Most s« pričeli graditi sredi julija preteklega leta. V Mariboru je bil dograjen meljski most, ki je dolg 170 m. Sporočilain F izkult urniki! Oitnjte fizkulturno prilogo Vestnika SPZ/ povzročila veliko škodo somjška kuga - rdečica. Tudi v tem je vzrok, da ni prašičjereja dosegla zadovoljivih upehov. Zat<* naj kmetovalci redijo čim več plemenskih svnj. Z novim tromesečnim tekmovanjem, ki se bc zaključilo prvega maja, so mirenski knletovalci in gospodarstveniki krenili na pot -vdošnega tekmovanja, v katerem hočejo v prvi vrsti podpriti razvoj ž vinoreje in poljedelstva. Pre- V novinarski organizaciji Pretekli ponedeljek so bile volitve novega odbora novinarskega udružgnja v skladu z cdredbo ZVU st. 20. Zborovanje se je vršilo v ul. Siivio Felllco 8-II. V odbor so bili izvoljenj naslednji novinarji; Ca-rclus L. Cergo!y, Marco di Drusco, Vittorio Furlani, Dušan Hreščak in Vittorio Zanabcni. Popravek Pred dnevi smo povečali, da so v mirenskem okraju nab. ali za albanske poplavljance 29.83 lir Dejansko so zbrali 73.217 lir. S tem popravljamo nastalo pomoto. Poziv. ' Tov. Cerkvenik Milena, Žirje št. 20, naj dvoigne pri Zvezi primroskih partizanov Trst, Kor-zo t. 19, svojo osebno izkaznico, ki so jo te dni našli v Trstu. Opozorilo javnim prenočiščem Kriminalni oddelek policije opozarja vse hotele, javna prenočišča penzlonate itd., da se morajo točno ravnali po navodilih policijskega pričam: pa sa, da bo edino s priključitvijo tega ozemlja k Sloveniji, j pravilnika čl. 109 glede prijave in mog;č vsestranski razcvet. popisa svojih gostov. Knjiga tujcev F/ZKULTURA BOKS, ROKOBORBA, KOLESARSTVO Karel (TKZ); 2. Tisma Aleksander (Reka); 3. Stefllongo Bruno (Olimpija); 4. Kette« Branko (Opčine); 5. PontOn Bfuno (TKZ); 6. Sosič Rudolf (Opčine); 7. Bakič Pavel (Reka) itd. mora biti vedno v redu in vsi gostje vpisani. Proti kršilcom te odredbe bodo postopali po zakonu. Preklic Krajevni odbor SIAU-ja v Pli-skov.ci preglasa za neveljavno člansko izkaznico št. 2S5007, izstavljeno Mari Sirca ;z Pliskovice St. 51 ki je bila izključena iz organizacije. Obenem obvešča po nalogu drugih ljudskih organizacij (ZPP itd.), da je b.la izključena tudi iz vrst njihovega članstva. Sprememba voznega reda Od 7. januarja dalje bo Rib'jev avtobus na progi Trst-Gorica odhajal iz Trsta ob 18. namesto ob 18.30 uri. NoVe fene za vožnjo v Piran Z dovoljenjem ZVU veljajo za vožnjo s parnikom. «Trieste» na progi Trst-Kopar-Izola-Piran odslej naprej-sledeče nove cene: Trst-Plran ,ali obratno 70 lir, Tist-Izola ali obratno 60 lir, Trst-Koper ali obratno 40 lir. Beneški brzovlak se je premislil. Zaradi slabega vremena niso mogli dokončno obnoviti mostu preko Til- prznan vešča k za ihtiologijo. Tudi Dimilnj Nglivkln, znani sovjetski geolog, ki je prejel Stalinsko »a-grado za svoje izsledke na področju, v stratografiji in paleontologiji, je med novimi člani akademije znanosti. Na čelu novih akademikov biološke stroke stoji Boris Isačenko, sloveč zaradi analiz novih antibio tičnih preparatov znatne ui’nkcv'-testi. Akademija je nadalje odprla vrata profesorju Konstantinu Bi-kovu, učemcu in nasledniku slovitega biologa Ivana Pavlova, specia lista za fiziolocijo možganov. Tehmcne vede so zastopane s sedmorco znanstvenikov, med katerimi js najmlajši Si letni Mjasti-slav Kold č, avtor spisov s področja aerodinamike in teoretične matematike. Drugj u tej skupini je Andrej Bočvar, raz'skovalec kovin in strokovnjak za zlitine. Med kemiki je postal član akademije znanosti Peter Rebinder, ki je osnoval novo fiz'kalno-kemično teorijo o deformaciji teles, ter Sem-, jon Volfovič, ki je odkril elektro-torjnični postopek pri izdelovanju mineralnih gnojil. Tudi nov1 sovjetski zgodovinarji in filozofi so med člani akademije. Med njimi je diplomat Ivan Majski, pisec knjig o polit'čni zgodovini Anglije. Japonske, Mongolije, Nemčije m drugih dežel. Nadalje Vladimir Plčeta, največji - strokovnjak v Sovjetski zvezi za zgodovino slovanskih narodov ter lingvisti: Viktor Vinogradov, Vladimir Gordlivski, Pavel Lsbedev-Poljanski, Ivan Tol-sloj :>i Vladhnr Sikmarjov. V stroki za gospodarstvo in pravoznan-stvo je postal član akademije Vasilij Nemčimov, strokovnjak zd gospodarska vprašanja, poljedelsko ekenomijo in statistiko. Nemč'mov ie piseo prvega sovjetskega učbenika za kmet'jsko statist'ko. Izboljšajte slovenski radio! Slovenci v Trstu in okolici še vedno ne morejo priti do prepriča^ nja, da imamo v Trstu tudi slovenske rad.jske oddaje, ker je tisto, kar oddaja Radio Trst II, tako nerazumljivo, da b. lahko bila to tudi kitajščina ali kaj podobnega. Prebivalci okraja Sv. Marije Magdalene Zgornje, ki so tudi naročeni na radijske oddaje in redno plačujejo pristojbine, upravičeno želijo poslušati oddaje v svojem jeziku. Kadar pa odprejo, svoj prejemnik, tujejo tako tuljenj^ in take nerazumljive glasove, da jim takoj pr.eide vsa volja do poslušanja. Slovenci v Trstu zahtevajo, da se odpravi ta krivica in se uredijo poštene oddaje v slovenskem jeziku brez motenj in tehničnih napak. Kdor pošteno plača, ima pravico, da dobi za svoj denar tudi pošteno blago. Radijski sporedi V sredo, 12. febr-SLOVENSKO PRIMORJE Postaja oddaja na valovih 569 ® 449 m trikrat dnevno, povprečno oi 6.30 do 8., od 12.30 do 15., od 18. d° 23, napoved časa, sporede, objave-poročila in izvlečke iz časopisov ot 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22. i® 23. uri,' poročila iz Julijske kraj®6 od 13. do 13.30 in od 19.30 do 19.45-ob nedeljah dopoldne nastopajo v njej primorski pevski zbori. 6.45 zabavna glasba, 7 jutra®)1 koncert, 7.45 pesnli jugoslovanskih narodov, 12.45 lahka glasba i® objave, 13 oddaja za pionirje, 13.30 slovenske narodne pesmi, 13-4" glasbene slike, 14 pojo in igraj sovjetski umetniki, 14.45 češka lahka glasba, 18.15 slovenske pes®1 poje Slovenski sindikalni kvint*--18.30 glasbena' medigra, 18.40 vo®' ška oddaja,. 19 na kitari igratn Pavlovič in Jovanovič, 19.30 lahkj glasba, 19.45 zdravstvena ura, * koncert violončelista Gašperini)3 pri klavirju spremlja L. M. Skef' janc, 20.30. partizanske pesmi P°J' zbor «Radio Beograd«, 20.45 iffff mali orkestri, 21. kar s; kdo že-22.15 ruski tečaj, 22.30 reprodu® ran nočni koncert. Odg. urednik DUŠAN HRESC-4' 4Cu(ltuhm diho&tiihe. Nova izdaja Kollarja KRONIKA Napad na civilno policijo v Komnu V nedeljo okreg 23.30 ure so vrgli neznanci proti sedežu ZVU in civilne policije ob cesti iz Komna proti Ivanjgradu ročno bombo in oddali več strelov verjetno iz brzostrelke. Težko so ranili policijskega kaplarja, dočim je bil drugi policist laže ranjen. Težijo ranjeni je Slovaška Matica v Turčanskem .Sv. Martinu je izdala v b'bl\ofilsk\ opremi slovito delo Jana Kollarja V, 7« /> cijl ZDTV. Dvorana Ljudslltga I V toAfc, skup ni sta se spoprijela O- mari ln De Čampo (oba DSZ). Zmagal je Omari v 5. min. 9. sek. Srednja skupina: Rauber je v 15. Boks v Miljah V četrtek 6. t. m. je bila v Miljah boksarska prireditev v organi-za doma je bila razprodana. Rt zuita i: Muš ja teža: Marega (Gorica) je po točkah v treh kol h premagal Sosiča (DSZ). P resnolahka teža: Pe-trucci (DSZ) je po točkah premagal D Antona (DSZ). Srrdnj -lahka teža: Villatore (DSZ) je po točkah premagal Brandolina (Sv. Ivan). Racca (DSZ) je po točkah premagal Zavadlala (Sv. Ivan). Lahka teža: Goitan (DSZ) je po tpčkah zmagal nad Godino (Sv. Ivan). Rokoborba v Skednju Tudi v okvira ZDTV je bila v so boto 8. t. m. v kinodvorani «Roma» v Skednju prireditev v proeti in grškor mski * rokoborbi. Večer Je odlično uapel. Čudno je, da dobijo neke tore organizacije za športno mnogo manjvredne prireditve dvorane sredi mosta, ZDTV pa mora prosti rokoborbi Sartori B in De, Giorgl G. (oba DSZ). Srečanje se je po 15. min. končalo neodločeno. min. premagal Simonetija. Grško-rimsko rokoborba: Srtdnjelahka skupina: Ruan je premagal Poro-pata. Srednja skupina: Vldali je v 15. min. premagal Teninija. Kot zadnja sta ekshibicijsko nastopila v amerikaneki rokoborbi Furlani G. in Sartori D. S kolesi čez drn in stm V nedeljo je bila dolgo pričakovana dirka s kolesi čez drn in strn, ki jo je organiziral športni odsek Sv. Ivana. Na startu se je javilo veliko tekmovalcev med nj mi najboljši na Primorskem z zmagovalcem Kuretom na čelu. Razvila se je huda borba za prvo mesto med Tržačanom Kuretom ln Rečanom gostovati v Skednju. To naj bi bila | Tismo Aleksandrom. 7,e tretjič je nepilstranost. zmagal Kuret Tekmovalci so do- Kot prvi par ate (naatopnla v|segli sledeči vrstni red: 1. Kuret Dogodki po svetu Kolesarske tekme dvofic v Švici: V Ziirichu so bile kolesarske tekme dvojic, katerih so se udeležili najboljši kolesarji sveta. Zmagala je dvojica Knecht-Kubled pred Koblet-Keller. Na tretje mesto se je plasirala dvojica Piel-Blachet (Francija), na četrto pa Coppi-Bartali (Italija). Smučarsko prvenstvo Italije: V Selva dj Val Gardena je bilo smučarsko prvenstvo Italije. V štafeti 4x10.000 m je zmagala štafeta iz Val Furve, v kateri je tekmoval tu- z novimi brzimi vlaki v Benetke preko Portogruara in Trevisa od-goden. Dotlej pa bo vozil vlak, ki gre preko Gorice proti Vidmu ob 7.10 uri. Našli so ključ Včeraj ob 13.30 uri so našli blizu tramvajske garaže -v ulici Giulia neki ključ. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v uredništvu ((Primorskega dnevnika«. Laž o plombah «Voce libera* se je še enkrat uštela. V svoji vnemi, da bi čim bolj oblatila Jugoslavijo, je napisala, da se jugoslovanski železničarji med Puljem in Sežano odprli železniške vozove, natovorjene s pohištvom beguncev, in menjali plombe. Nato je «Voce» obmolknila. V Sežani so ugotovili, da se vozov ni nihče dotaknil in da so bile plombe cele. Vsi vozovi razen enega di znani tekmovalec Compagr.oni. so bili zaprti s ključavnicami, ki V skokih pa so bili deseženi tile re-1 s0 b ie tudi nedotaknjene. Vsaka zultat:: 1. Da Col Bruno 15.5 t,očk , pjomj^a ja imela tudi številko. Krivi Aldo (41.5 in 46 m); 2. Crivella 212.1 točk (37 in 47.5 m) itd. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju: Evropsko prvenstvo v u-metnem drsanju za moške je osvojil Švicar Hans Gerlghurer. Svetovno smučarsko prvenstvo v Saint Moritzu. V Saint Moritzu se je pričelo svetovno smučarsko prvenstvo. Kot prvi so nastopili bob vozači. V skupini dvojic st je pribe rila p--vo mes*o fivlca; 2. Švica II; 3. Belgija; 4, Francija; 5. Ita-1’Ja itd. zmešnjave pa so puljski železničarji, ki niso napisali na prevozne 1'sfine natančnih številk. O vsem tem so s sežanske postaje obvestili prometni in trgovinski oddelek ter policijo na železnici v Trstu. Tem se seveda ni prav n'č mudilo zanikati laži «Vooe libera*. Šovinistični list raj bi s? raje malo pozanimal za tukajšnje železničarje, ki so tako radi jemali plombe z vozov z Un-Knimi pošTjkanii Jugoslgvji. jirinaša štiri izvirne risbe M. Benke ter študijo dr. R. Briana. Vesti s podeželja SEŽANA Izsekavanje v naših gozdovih. Gozdovi na Krasu niso samo narodovo bogastvo, ampak so tudi za podnebje in poljedeljstvo odločilnega pomena. Pridni kmetovalci so jih čuvali tn oskrbovali skozi desetletja. Danes pa gredo nekateri preko vseh tradicij gozdne kulture, preko vseh potreb naroda samo, da zadostijo svojim željam in poh'epu in da se v teh zadnjih dneh pred priključitvijo okoristijo. Ljudstvo pa se vprašuje ali je to prav ali ne? Takih špekulantov imamo več v našem okolišu. Vsi zavestno uničujejo narodovo posest in zadajajo našemu gospodarstvu globoke rane. ki jih bo težko popraviti, če n? bo ZVU kmalu ukren.la, kar je treba, bo narod sam uveljavil svoje p:a-vice. Bomba proti slovenski trgovini V sredo zvečer malo pred polnočjo je močna eksplozija predramila prebivalce iz Nunske ulice. Neznani teroristi so vrgli ročno bombo pred trgovino Josipa Cigoja v isti ulici. Eksplozija je napravila precej škode na steklih v poslopju in okolišu. Munieijo so kradli Pretekli ponedeljek ponoči so, kakor objavlja civilna policija, neznanci na področju Trsta ukradli celo tono eksploziva «Nobel» vrste 808, 600 m zažigalne vrvice, 2400 detonatorjev, 240 zažigalnikov in 75 kg strelnega bombaža. MALI OGLA* PRODAM ali zamenjam posest'®. Brdih (hiša, hlev in 7 njiv). Pr® lek 'vina in sadja. Pojasnlia of-podružnica ((Primorskega dnevn'-1" v Gorici. J IZGUBIL sem vozno dovolJeV (trikotno) za motorno kolo zh«1 ko «Gilera» SP 0198 na ime Zg®-. Jožefa, Budanje. Najditelja pro®' da ga odda v podružnici ((Pri®1 skega dnvenika« v Gorici. - AVTOMOBILSKE na ime Germani DOKUMEN1 (Grmek) Cjf‘j sem izgubil na poti od KobdlliVj Repcntabor. Poštenega najdi..® prosim, da jih odda na nas®, Trst, ul. Udine 65, trgovina 1 n.jave. ZENSKO KOLO, nemške zna®, kupim. Bajec Franc, Trst, s denj 164. DOL PRI DOBERDOBU Za prvomajsko tekmovanje Pretekli teden smo si izvolili tekmovalno komisijo in določili delo, ki ga bomo opravili v prvomajskem tekmovanju. Soglasno je bil sprejet predlog za postavitev spomenika prdlim za svobodo. Kolikor bodo razmere dopuščale, bomo napeljali elekr.ko po vasi ter očistili vaška napajališča. ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega.brata in strica MEDVFDA ANTONA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Jožku za ganljivi govor, mladini kraja Vremski Britof za vence, tovarišem iz premogovnika Timov, dr. Požarju in pevskemu zboru iz Lokve. Prelože, dne 3. 2. 1947. Žalujoči BRATJE. SESTRE, SNAHE in OSTALO SORODSTVO. PHOSU-T VU imilSTl/l) V TKIiBCAH priredi v SOBOTO, NEDELJO in TOREK ob 17. url «TRI NEVESTE« igro v treh dejanjih. Po prireditvi ples. Cisti dobiček določ*® za spomenik padlih partizanov, ki bo postavljen na trebenske®1 pokopališču.