|K. k. Hofbibliothek Wien St 6, V Gorici, 6. februarja 1885. „Soca" izhaja vaak petok in velja dopostiprejemaiia ali v Gorici na dom poSiljann: Vae leto.....f. 4.4u Pol.leta.....„ ¦~>.2(' Cetvrt leta ...... l.u> Pri ozuanilih in tako tudi p::i ,.po- tlanicah'1 se placuje zu uavudiiu tristup- no vrafo: 8 kr. ce se tiska 1 krat « " " ," » 3 ;; Za refe firtf po proatmu Ted! Posamtfae gtcvilke se dpbivajo po 8 kr. v tQlinkaruu'fth v goiposki ulici 1>ljzu „trcli . toon", na starem trgu i" v lunula ulici ter v.Tratu, via Case rma, 3. Uhpisi i-aj at? Magovoljuo posiljejo lirndtiisivn ;,8nLe" v Gorki na Travniku 10, Ii, iisroiniinu paopi-avniStva „Snfte'* Via della Croce it 4. II. Rokopisi se no vraCajo; dopiai naj so Wagovoljno frankujejo, -r Delalcera iii drugim nepratnoinfm bo naroCntaa nni$a, akoae oglaae pri opravniitvu.. Iz drzavnega ztoora. Na Dunaji, duo 4. februarja. V drzavnem zbora se kaj marljivo dela, in tp je tudi treba, ako se imajo izdelati vsi vsaj vaznejfi vladni prediogi, katore je visoka vlada v no vein lotu v obilnem Stevilu predlozlla. Vsedelovanje se steka y odsekih, med katerimi je eden najpridniiih finan-cni odsek, ki ima eelo po dve seji na dan, kedar zbor-nica rnirnje. Kakor ste morda iz kratkih porocil v dasnikih posneli, ne zamudi VaS poslanec vitez dr. Toukli v financnem odseku nobene prilike, da bi ne povdarjal raznolicnih potreb posameznih slovenskih dezel in njih zavodov in da bi ne zahteval, da naj ee neprili-kam v okom pride. Tako je bical pri preudarkih za ministorstvo pravosodja nepripravno, nezadostne in nezdravo pro-store aodoijskih poslopij v Trstu in v Gorici, kjer se ohranjujejo seaanja poslopja le na korist JiiSnim gospbdarjem, katori visoke aajemSeuie potegujejo, na-mosto da bi se ali novo piipravne bite zidale, all pit, vsaj pripravnejle r najem vzele. Vladni zantopnik je vse to nenrilie'nosti prizual in obecal pomo& Poudurjati moram, da se ravno v Gorici pretl-sediiistvo c. k. oktozne sodnije premalo ali mo* za to ne briga, da bi si priskrbelo pranernejSa poslopja, ce tudi morajo njemu najbolj znane biti vse neprilieno-ati posebno pri mestni odredjent sodniji, kjer ni prostorov uiti za uradnike niti za stranke, in kjer so JetniSki proatori pretesni, brez Iu6i in zraka, turaj zdravju ikodljiti in pa malo varni. Naj toraj ono 8tJ>ri potrebnc korake in potem najde podporo tudi v ttV^avnem zboru. Najvec povoda za pritozbe in zelje dajajo preu-darki n'audnega ministerstva, in reiitev teh preudar-kov potrebnje vsako leto ved sej. Dne 30. pretekl. meseca pr.;sli so na vrsto v financnem odseku preu-darki tega juinisterstya za srednje sole. Pri tej priliki se oglasi vite» dr. Tonkli in go-vori bliza tako-le .* Na predlog iolskega odseka 29. aprila 1882 sprejelje dr2aYni zbor sledeSo resolucijo: ftPojaf^a SB opeto?ano c. k. vlada, da uredi na driavnih srednjih iolah v slovenskih dezelah za slo-venske u6ence — koliko.- to pripuacajo ufiaa sred-^tva — slovenski kot ucni jezik; ob enem se poziv-Ija c. k. vlada, da osnuje gled4 na iste ozire v Lju-bljani samostalno slovensko gimuazijo, ter da sedanjo <4vojezi5no gimnazijo v LjubQani spremeni v izkljud-ljivo uemsko gimnazijo. LISTEK. PREDPUSTNICA. lit cnorfiToIi posjien ossia Tigili del mm di lonm e Fietro Kobal parroco di S. Pietro preaso Gorizia. (Dalje.) Kakor znano, vrSila se je v nedeljo po novem letu Tedka stavnost posveCenja novega Skofe PoreS-ko-Puljskega v goriSki stolnici. Imel sem tisto nedeljo Blu.*bo bo2jo zjutraj. Nameraval sem udeleiiti se te redke* slovesnosti sosebno zato, ker so bili pii tej 8lovesnQsti navzofii vsi Skofi na§e ilirske provincije. A nekaj je bilo priSIo vmes, da nisem §el v mesto. Po 10. uri sem bil na vrta v Sbelnjaku, ter sem ogledovaV neke zagance, katere tam hraoim, ker cebel nimam. &<> se po ogledovanji obrnem — glej 1 pred menoj stoji" mestni pompijer — kakor namalan tako tiho je priSOl do niene po travi, da ga nisem iisto nic" sliSal. Mt^Of &* se nisem prestraSil, ker nje-gcva uniforraa je nokoliko podobna nekdanji iendar-ski, sosebno Cako ali *elada. Pogledam ga bolje. On sahitiva, vojaSki, - .pJimpieri* — mi pravi, ponujaje mi z malim pokloop^a v^cilm list, kakorfinib je 6e Pozivlja se c. k. vlada, da vpeljo na zavodih, kateri so namenjeni za izgojo u^iteljev in uditeljio za slovensko ljudske Solo, slovenski kot ucni jezik v veeji meri, nego dosedaj, vender pa naj za to skrb}, da bo raogoSe pripravnikom na teh zavodih nauBiti se popolnoma nemikoga jozika." Nadftlje je sprojol diiavni zbor od financnega odseka Bklenjeno resolacijo od 5. mavcija 1884, ka* tera se glasi: ttPozivlja se c. k. vlada, da upolje na gimna-zijah v Gorici, Pazlnu, Mariboru in Celji take nared-be, da se bodo u^enci italijansko, slovensko in hrva-Sko narodnosti, ki obiakujojo to zavodo, poducovali na ni^jih razredih — pri primorni gojitvi neinBkega jezika — v svojem matornom jozikn.* Glede na ti resoluciji pa upraSam Njegovo vzvi-Henost gospoda nau^inoga miaistra: nKaj je zo storil in kaj misli storiti v izvrSitev redenih resoluoij, da se bodo moglo vsaj s prihodnjim iolskim letom izvr-Sovati, oziroma da so bo mogol slovenski kot ucni jezik na nizje $imnazijo upeljati ?8 Na lo odgovarja uauoui minister blizu. tako: „Na fltavljeno vpra^anje no morem druga^e od-govoriti nego sem v preteklih lotih odgovarjal. Be* solucijo so presplolne in sogajo predaleS, To, karsu je ukrepilo za Kranjsko gled6 uvedonja slovens-kega kot uLneg& jezika na ni^jih giuiunzijflkili razredih, no morosevpeljati tudi na Koroikem, Stir-skem in v Primorji, kjer so razmere drugadne. Kar se KoroSkega titSo, ni dogla do ministerstva nikaka proiiy'a za premembo ucSnega jezika, niti od obcin; niti od aolekih oblastnij niti od de^elnega 2bora. Kar se ti6c Stirskega, velja to isto gledS §ol-skih oblastnij in dezelnoga zbora, in niti prve niti drugi ne zahteva vpeljanja slovenskega ufinega jezikia v srednje sole, kar je dokaz, da tam ni te potrebe. Tudi na Primorskem so Solske oblastnije proti upeljavi slovenskega ucnega jezika v srednje Sole, in niti dezelni zbor GoriSki ni v zadnjih letih tega zah-teval. Na Primorskem nastanejo pa te^ave Se vecje glede laSkega jezika, tako da bi trebalo v Gorici na tamolnji gimnaziji ustanoviti 16 razredov, ako bi so hotela resolucija izvrsiti za laSki in slovenski jezik. Pa eelo na Kranjskem se je vpeljal slovenski ucni jezik le za poskusnjo in treba je toraj cakati, kak vspeh bo imela ta poskusnja. 2e Bedaj moram pa izreci, da se ta poskuSnja ni dobro obnesla, kajti doale so mi pritoibe od profesorjev vseudilisia v Gradoi in na Dunaji, da dijaki s Kranjskega ne umejo veC imel v nazaj zavihanem i-okavu svoje uniforme. Pogledam list, a dotaknil se ga nisem. Vidcc, da je „in italiano0, upraSam ga kratko (opaziti moram, da med tern sem zagledal druzega pompijerja stati qa hisnih vratih, ki drz6 na vrt): Ali znate slovenski:? Ja, mi odgovori, saj govorim slovenski. Tukaj imate 50 soldov, ma recem. Drugo leto, Ce prinesete slovenski list, dobite 1 foriut: te ne, pa nit. Sprejme, salutira in gre. Ali mi je rekel grazje ali hvala! ne morem trditi, nisem dobro slifial, 6e-ravno se mi dozdeva, da je neko besedo izustil pa pretiho, da nisem razumel. A na tern ni niL le^e^e. To in tako sva govorila — in n\& veC. To je istina, pristna resnica. Ko bi bil jaz poreden, veste, kaj bi jaz sedaj lahko storil nasproti Corriem? Vse bi lahko tajil, ter pozval sCorriera", naj mi dokaie, da je resnicoo, kar je objavil, in ta tega ne stori; se sam sebe pred svetom ovadi, da mu ni mar za rcsnico. A tajiti nisem vajen in mi" tudi treba ni. Kdo ve, kaj bi neki nekdo drugi na mojero mestu storil? Ako primerjamo to, kar »Corrierea trdi, s tem kar jaz trdim kot Cisto resuico, lahko vsak takoj rae-vidi, kako je „Corriere" vso stvar zasukal tako, da bi mene svoji stranki v zasmch izpostavil. Dasi po tem takitu vsak lahko razvidi, koliko je resniLnega;v „Corrierovia objavi, hocem vender stvar pojasniti „Cor» rieru" in tovariSem, in Ce Jim je mar zft reanico, bo« dosti nemSkoga jezika, da bi mogli udole^iti bo po* duka v npmfikem jeziku a polnim vspohom. Prosim toraj, da bi so no dregalo in no aahte-yalo, da se koj iavriijo repoluoije, ker so to ne da wpoljati v koriat poduku." Na to govori poslanec Tonkli, nDa nisem ugodnega odgovora na svoje vprafia-nje od tega gospoda rninistra prifiakoval, ni mi treba poudarjati; takega odgovora pa, kateri v obraabije (Holm sprioht) ustavi, po ustavi zagotovHonj narodni ravnopravnosti, dlenu 19. temoljnoga zakona in vsej pravici, nisem ptiSakoval. Gled6 na to, da so prazni vsi izgovori in pra-zno vse pretvoze, ki se navajajo proti izpolnityi tako pohlovnih zelj slovenskega naroda, ker sedaj imatno zadosti u^nih pripomookov, za poduk potrjenih knjig in uLitoljov, izprasanili za vse stroke; glede na to, da je potrebo in mogoenost upoljanjaslovonskoga kot udnoga jezika na srednje iole priznal strokovojaiki Solski odsek in tudi finandni odsek, v katerom lodi lepa kopica strokovnjakov, in da je to priznal eelo ' drzavni zbor a tern, da ie sprejol sgoraj navodonejre-solucije, glode na to, da je slovenski narod na »ta-jerskom in Primorskem svojo iivo in iskreno ?,eljo in zahtevo za uvedenje slovenskega oziroma hrvaSkega jezika v gimnazijo izrazil po mnogobrojnih petioijah, ki so bile resone v solakem odseka so zgoro nave-deno resolucijo in ki so v rokah nauoaega rainistra, in da je deSelni zbor goriSki zahteval opetovano in enoglasno, da se v Gorici upeljota laski in slovenski jezik kot u6na jezika za uoenoe, doti^ae narodnosti na srednje Sole: glede na to, da reaoluoije ne na-meravajo izkljuciti naudenja nemfikega jezika,, ampak da za to se bolje skrbijo, ker le tedaj bo mogoieu-iencem drugih narodnosti popolnoma nauditi se|nem-Skega jezika, ako se poduk stavi na pametno in na-ravno podlogo maternega jezika; gled^ Blednjid na to, da je omenjena zahteva slovenskega naroda ute-meljena v ustavi in v drSavnem temeljaem. zakona: zahtevati moram in zahtevam zvBOod-lojinostjo, da visoka vlada upelje ie b §olskim letom 1885i86 v nizjo razrede driavnih gimnazij v Mariboru in Celji slovenski ucni jezik, v Pazinu hr-vaski in v Gorici slovenski in lalki za6en§i b prvim razredom in potem nadaljevaje e vsakim letom, tako da se v 4 letih uvedejo narodni kot ucni jeziki na vso nizjo gimnazijo; nemSki jezik pa naj ostane v vseh 4 razredih obligaten ufini predmet. Pri tem ne morem, da bi ne opozoril visoke vlade, da ee nima spominjati na slovenski narod le do morali pripoznati, da to ni tea, kar je „Corriere« objavil, da je neresnidno, naj je 2e to „Gorriere* storil vedoma ali nevedoma. I. neresnica. 8CorriereB pripoveduje: Pre-sentatisi, ko so se predstavili ltd. To ni1 res. Pred-stavil se je menl le jeden sam, Drugi je stalna hiSnih dnrih, ki dr2e na vrt. VLe takrat se. mi jfe'to nekaj Ludno zdelo, zdaj ptt §e bolj. VpraSain, zakaj se je poslednji vstavil na vratih in Be je leaden me-ni presentrrai? Ali je morda varOtal svojemw tova-n§u prost izhod (Riickzug gedeCkt)? All jebil morda kak Castnik pofrarne strafe, da se mu je za" malo zdelo predstaviti «e bornemu vaSkemu znpniku? Ali je morda zato od daled etal, da bi videl kakseh bo konec ? Daljava pa od hiSnih na vrt drzecih vrat;' na kterih je poslednji stal, do mesta, kjer se je stvar med onim, ki se mi je presentiral, in mehoj godila, znaSa v ravei Crti 100' korakov. Zato pp'alednii go-tovo ni ni Cesar sli^al, kar se je govorilo :tned name. Lahko bi pafilovek inislil, da se je menr tako rckoc zanjka nastavljala, ali da je morda g. cotaan-dante vie naprej slutil, da bi Be pri men! vse ne steklo gladkov morda nekatere nekoliko vest peCe za-rad naSih razmer? KakSno povelje sta imela ta dva pompijerja glede moje malenkosti, to vesta ona najbolj e, Ivomu sta raportirala, kako da se jc voScilo pri uieni obfaealo, tega jaz ne vem. Gotovo pa je,ida je flCoirier9a aer§^ avfttU joyec^v W p]4B-flltf| \k% tod»Ljj%S'ga ona potrebaje, ampak da naj sespomni a«jj tadfi tadaj, kedar on tirja, da ae mu kvrsljo u-•feraw aagotovljene mu pravice. (Wom pa so moram 6nditi, kako da hoce go-H>o aeji 31. ptet. m. prihodnjic. I ^antje, naj pombi v svoje uredoigtvo mene, ta dva PQDpiijer|a ia njn komandanta, da ae bomo gledali od alli^a do obli6Ja. II. Deresoica. ,Corriere" pravi: venne Ioro 4ata ]a mancia con queste parole: vt do ciaquauta swldi etc.... Dam vam 50soWot itd. To spetni res. **-¦*«! nisem govoril italijanski, marred slovenski, kak(* jft zgorej navedeno. Tadi nisem gororil za to leto, ampak za prihodnje 1886, Ce bomo §e ziveli. — A. pa tej poslednji opazk- glede leta ni kaj leieCe, Qaorola me dotifini ni prav raznmel. IH.neresnica je pa res cadno debela — ta J«3 p* reakakor Lah pravi: unabomba. ,Corriere" p>iipttwiuje: obbietayaao — gasilci so odvrnili ali tt«ovarjaliitd. VpraSam: komu eta odvrnila ali ugovarja-laP ileui gotovo ne, kakor sem ze zgore povedaL Ge sta potent, ko sta skapaj priSla, iz daljave meni tako ugovarjaia, jaz ni(5 ne morem za to, to me ne otiga, ker nimam tako dolgih u§ese da bi govor v fe&v&dnem glasa 100 in Se ve6 korakov dalec slisal, Upitja pa za. menoj tudi nisem sliSal. A v tern ideal-aew» izmi%nem ugovom mi je nekaj vender zelo •Qopadlo* namrea to: Ce je kje kak pozar, ga ©ni pogaaijo (bolj poniino bflobi reel: ae trudijo Ali ^rj^le^'o po|aiiti p)} naj bo ftfe, ki gori, ki- Dopisi IZ Dolenjih Brd, 28. jannarja. — Dovolite, g. urednik, majhno prostora v Vasem cenjenem listu t pojasnilo gg. velepoaestnikom na dopis 1st Brd v 4. Stev. letoanje ,So6e*. Gg. veleposestniki, kterib stevilo izradanimo na prate ene roke, hocejo nasega g. zupana javno pred svetom aramotiti s tern izrekom, da v motni Todi je lahko ribe Ioviti. Jaz pa gg. velepoaestnikom naravno povem, da najbrie so oni ze poakusili v motni vodi ribe Ioviti, drugaee bi ne znali tega drugim ofiitati. NaS g. inpan je viival splolno zanpanje vse iu-panije, dokler ni prisel v nasa Brda Hediiloja, ki je nekaj ljudstva prisilil k nporn proti ^npanatvu. V Boani leta 1878. je bil glaaoviti JIadiiloja kriv vsega vpora, ali zadela ga je kazen bozja in 61etni zapor; naj gleda tudi nas briski Uadziloja, da ae mu kaj enakega ne primeri. Da je g. zupan razglas imerdka dal aamo pri-lepniti na navadno mesto, ;e prav, ker tako tirja ob-dinski red. Citajte. Da ate pa dobiii pomote v imeniku, je mogoSe, takih ni, ki so ze pred 10 leti urarli, pa so Yam pred tre-mileti podpi^ali pooblastila, da aejez njimi volilo; ali vedite, da poatava tega ne dovoljuje. Kaj je treba, da se po Sasnikih hvalite in na Ijndsivo uplivatej saj ste se pritoiili na politiLno oblaatnijo; pofakajte izida; ni Vain treba prej gostov k mizi vabifci, dokler niate za gostijo kaj pripravili. Ve6 volilcev malih poseetntkov. Iz ^empasa, 28. Jan. — Dopianik iz Yipavake doline v §t. 3. cenjene „Soce" priporo^a, naj bi se napravila eesta dez Caven v Trnovski gozd, ker po njegovem mnenji li ta cesta najbolje uatrezala sred-nji Yipavski dolini. Jaz se pa ne strinjam z njim, kajti po raojih mialih bila bi cesta v Earnico boljSa. Ear trdim, ho^em dokazati. — Nasi Ijudje ae pedajo z vozarjenjem najveg od mescca novembra do aprila. V tern ^asi je na Oavnu viaok sneg in bnrja brije g tako mocjo, da ni mogo^e v gozd, Vse dfugace je na iempaski strani; pod Trpinovldem in po Varten-cah ni burje nikoli, tnkaj ie zdaj pozimi vijolice cvetejo in ti(5i pojejo, da je veaelje poslusati. — Ako bi se naredila cesta na C wen, morali bi Ijudje ae le p o aprilu hoditi po drva, ker prej bi ne mogli v gozd. Od meseca aprila naprej ima pa vaafcdo doma na polji dosti opraviti; tako da ob tern Lasa bi §el voznik bolj za dobroto nego za zasluzek po drva. Edo bi opustil plefcje, osipanje, kosnjo ter bi vpregel zlvino pa sel v gozd? O tem fiaan gre k vecerau kdo za prijatelja v gozd, pa ne za zasMek. Na Trao-vem ni pa nikoli tak mraz, da bi ne mogli v gozd. Za PervaSino, Yogersko, Bukovfco, Ben^e, Bilje bi pa ne bilo blizje poti nego skoz Sempas. (Z IpaVSke doline, dne 2 febr. — (Beseda v Prva6ini). Yeselice v Prvadmi so v norejsem Sasn na jako dobrem glasa in to po vsi pravici. Beseda, katero je priredUa tamo^nja slov. 6italnica zadnjo jesen, bila je tako dovraena, da gre govorica o nji se sedaj skoro po vsi Xpavski dolini. Prvafiina slovela je 2e od nekedaj kot kraj, kjer goji vse — sfcaro in mlado — lepe umetnoati, godbo in pe^e, ter se je odlikovala vedno v ljubezni do domovine. Edor ta poeticen kraj pozna in si je ogtedal njegovo romaa-ticno okolico. polno najlepaib naravnih prizorov, oni se temu ne bode cudil. Yendar jedini kras domacih tal bi ne bil dovel prebivalcev do tolikega vspeha, da niao tudi druge aile v to pripomogle. Zdi se da kega Italijana ali Turka. Tukaj pa je res pravi „salto mortale0. Gotovo vsak bi bil pricakoval, da porecejo nekoliko dosledno: naj bo hisa kakega Ita-lijana ali Slovenca, ali Nemca. Ali so mari Tnrki BCorrieraK in goriskim gasilcem bliiji nego Slovenci? Ali so jim mari Tnrki bolj pri srei nego Slovenci? Meni ni znano, da bi v Gorici ali kje drugod pri nas Tnrki kako hiso imeli. Ali so pa goriski pompijeri uie kdaj tje dol v Turcijo sii Turkomgorece hise gasit, ali pa se Ie pojdejo? Ali so bili sli tudi Tur-kom voSCit novo leto ?! Eonec dober, vs6 dobro — pravi Nemec. Eonec aCorrierove* pisave o tej stvari je vendar nekaj vreden zato, ker je resniceo. Torej cast aCornem"! On je povedal k sklepn, da mi je comandante dal povrniti 50 soldov. To je res. Besuicoo in gotovo sem jib prejel, kar mu tukaj javno pobotam, ker mu nisem poslal sprejemnice ali pobotnice. Ali g. comandante mi ni vrml samo 50 s. mar-ve5 kot obresti ali namegek dodal je tudi se Ijobez-njivo pismo, o ktereni pa BCorriere" modro molfii. Zato pa jaz to pismo omenim— nella Parte se-conda — ki pa Se le pride. so Prvadkovci podvojili, pomnozili delovanje za omi-ko in napredek v novejem easu, ter da jih v to spod-bnja dub slavnega pesnika, ki iz prijaznega solncna-tega bolmca onkraj lpave na nje gleda. Edor pride torej danea v Prvaemo k vesetfei, prieakuje zo nekaj nenavadnega, lepega, Dosedanje veaelice so tudi zadostovale temu pric*akovanju in ona 1. februarja sme se ponosno uvrstiti med njene prejS-nje slavne seatrice. Obcinstva prislo je od vaeb strani toliko, da se je vse trio. Lepa, §e precej proator-na V. Gregorid-eva dvorana bila je natlaceno polna in mnogo doslib gostov moralo je oditi ali pa le od zunaj posIuSati petjo in godbo. Program je bil lep, obSiren, celo preobahen: vesela igra, burka in dvo-govor za jeden vefier, to je proved. Posluaalcu, ki se mora kuhati v gnje5i, so tri ure poslu§anja tudi te-daj prevec, ko ae program izvrstoo izvrluje. Nam bi bolj ugajalo, ko bi imel program ve5 pe»nij, posebno domaLib in manj iger. Program ae je dovrsil izvrstno. (Podrobnoati amo opuatili; morda prihodnjig. Ur.) Nadejamo se, da nam nikdo ne zameri, ako tukaj apiosno omenimo, naj bi se na vaeh odrih strogo na to gledalo, da so avetilnice varne in na varnih mestih; so ve6, da so tako razpostavljene, da nare-dijo na poalusalca vtis popolne zanesljivosti pred kako nesiet5o. Nad njimi in pod njimi in poleg njib ne sme biti niS, kar bi se moglo vneti. KoneSno moramo le jedenkrat pouavljati, da so Prvalki pevci res izvrstni, tako da jim ni v Ipavski dolini para. Nadejamo se, da bodo dalje korakali na potu, katerega so nastopili. — Jako ugoden utis napravila je na doSIe goste, tudi zunanja oprava pro-storov, kjer se je veselica vrSila. Ta ti je takoj po-vedala, da si prisel med brate na slovenska tla. Po-hvalno moramo omeniti tudi Sempascev, ki so prisli v tolikem stevilu obiaknt brate v Prvafiini, in bralne-ga druStva iz Batuj, ki se je skoro v polnem stevilu z vihrajoco trooojmco udelezilo navedene veaelice. IZ Cirkna, 26. januarja. — Dne 25. t. m. bil je obfini zbor BNarodne fiitalnice", pri kterem je bila veBina udov navzodih. — Zborovanje prifiel j^j z na-govorom gospod predsednik, ter potem daljna poro-Lila o drustvenih zadevah prepustil gospodu tajniku in gospodu blagajniku. — Pri tem zborovanjt volil se je no? odbo*, in aicer so bili izvoljeoi gg: Janoz Eokoaar, predsednik; France Bevk, podpredseduik; Ivan Obid, blagajnik; Anton Eosmad, tajnik j Avgu-atin Brelib, Mohor Bedej, Jakop Kav6ic, odbomiki. Za zabavo in du§no hrano narodili so se sledeLi casopbi: „Slovenaki Narod," BSo6aK, BGoapodaraki list,* BMir,tt wPolitik,<* „Kikeriki,tt „Edinosfc,tt „Slo. van," BJuri s puso,* nZvon". Da bode novo izvoljeni odbor ustrajuo !u neomahljivo deloval za narodno stvar in naprodek nasega drustva, smemo biti zago-tovljeni, zatoraj zaklicem v imenu vseh tukajSnjih na-rodnjakov.- zivili! Kone6ao naj izrecem spodobno zahvalo gospodu Franca Peternelu, delavnemu rodoljubu, kteri nam pre-pu§6a za male novce svoje prostore v porabo za cl-talnicne namene. Nadejamo se letos vec veselic od lani. Pri Sofii, dne 17. januarja 1885. — (Obvara je bo!j§a kot nemara.) Pohvalno moram oraenjati izvrstno razptavo dr. Vosnjaka aob agraruem vprasauji" v le-toiujem Matiftncni letopisu. Psi6 ilm potreba je, da bi se — navzlic zalitevain uaSih lahkomiseloih pro-stomislecev (libcrakev) — omejila prostost gledd delitve in razkosovanja zemlji^. Tudi pri nas v gorah (•estokrat poje kmetijo to razdcljevanje. Cas bi bil, da bi svetoo oblistvo i v tej reCi seglo kmetu pod ramena, dokler niprepozno. Vefikrat toii kmet: flJaz pa pravim, da na kmeta se vse le premalo gleda, saj vendar kmet vse preredi. Kmeta bi morali bolje spo-Stovati 1" Ear koli pod milim nebom 2ivi, vse le kmet preredi. — Se nekaj! Ljudstvo na§e je dobro, a veLkrat lebkomiselno; tudi ppgre§amo pri njetn one pod|~tnosti in silne volje (energije), ki je lastua drugim Dif)lorn. Vsled tega se pa dogaja, da tujec pri nas gospodari iu se masti; a mi suio sluge. Mesto da bi se sami lotili dela, ^i-veti nam je od milosti, Lesto nemilosti tujeev. Dobri smo, predobri —• lipovi bogovil Ni iskre, ni ognja! Pri nas (v ozjem smislu) tudi pomaajkuje ro-kodelcev in drugih ve§cakov; mM stari so tako de-lali, pa §e mi, le daj I Tako niC se ne zaajo pripra-viti na§i Ijudje. Badi tega pa je vs6 le drvar ali zi-dar alt navaden delavec, ali pa znajo Ijudje le an eg premetavati. Eolikokrat segode nesrecezaradpomauj-kanja pomoci o pravem casu? Omeniti Cem n. pr. 2ivinozdravi;ika za navadne potrebe. Ce bi imeli izve-denega gloveka, bi vcasi lahko oteli 2ivince, a tako treba trpeti Skodo 1 Nevednost je dragal Eolikokrat bi bilo pomagano lokodelcu iu vasiauom, Le bi imeli koga izucenega v doticnem poslu v svoji sredi. Emet je moz — pravijo nekoji — a rokodelec je tudi. In pa saj ima lahko kaj inalega zemlji^a tudi ie zra-ven svojega douiaCega obrta. Ponavljam visjim in Dizjiro; predomiseljeboljia kot missel. Obvara je bolj-Sa kot Qemaral ___________ T6Semir, Pri Sod, dne 18. januarja. — (DruStvo sv. Ci-rila ia Metoda, drugo.) Trdaae namgodi,vsi na§i ua-pori tin zboIjSaoje naSih naroduih razrne> ne donaSajo nam povoljuega sadd. Pri uaSih razraerah elovek pac" lahko postane drnogled — pesimist. P. St. uam v „Cvetji* uge naravuost prerokuje, da bode v 1. 2000 ie kak ufien slavist predaval §e oaio sloveuScmo na vseudiliScI ljubljanskera. Ne, tpak ne bodimo od-vefi pla§ni, ue mefiimo §e orozja iz rok; Lastao nam je 2iveti ia castno amreti! Oklenimo se novega druS-tva sv. Cirila in Metoda, ki se uprav seriaj ustait&vjja. Saj jezoauo, da onega^epribodtiost,Mi ma dobfe Sole v rokab. In oqo drustvo ima podpirati ali unta-navljati slovenske Sole po naSih krajih. Prav tako klin s klinoui; proti jednakini naporom in pritiskoro jednake Sole in odtiske i Jaz aem zraven, §e prej ne-go kje drugod. Tudi Stajarci snujejo nekaj jednakega. Eto vam pritisnuto jade sve vee ma skacel Lepo tudi, da hc v Gorici toliko trudite za otroSki vtt in dekliSke sole. Cast vam in obilo blagih podpornikov! I jaz pri-lagam in nekaj za oboje; prosim oddajte na dotifino mesto. (Smo ie. Ur.) Ne udajmo se! „Hlapec vidi vse rudece, to stri Kraojee vse gorece: Tak so v Turka bo zagnali, da so vsega posftbljaii ["¦... S/eto sluzuno sveti domovini! Za doro, za rod, za vero —- nikdar ne glej na mem _______ TeSemir. Politidni pregled. Predrznost zidovskili dasnikarjev presega \ vse meje. Oni niso bill zadovoljni samo se se-dezi, kateri so jim odmenjeni v novi dunajski zbornici, in so zabajali u2e v prostore in kori-dore, ki so le za poslance odloceni. Ta 2idov-ska predrznost je znauega antiseraita, posl. Schd-nerer-ja tako razka&Ia, da je v javni seji po svoji znani robati navadi predsednika interpelo- | val, je li hofie on v prihodnje imenovanim cas- I nikarjem zapreSi uhod v prostore le poslaucem odraenjene. Predsednik mu to obljubi. In kaj na to store zidje? .Kujati so se zafieli, niso hoteli vefi zahajati nttl v svoje prostore, niti omenjati v svojih listih, kaj se razpravlja v zboru in v njegovih odsekih. Ali ker sta „Wiener Zeitung* In „VaterlandB porofcala o zborovem delovanji, in ker listi ravno sedaj le vsled onih porodil najbolj mikajOf zato so se tudi razjarjeni cas-niski dopisniki koj podali in pri zadnji zborovi seji. v sredo bili so zopet na svojern mestu. Kot najvaznejsa tocka dnevnega reda dveh zadnjih zborovih sej bil je po odseku izdelaui in predlozeni postavni naSrt o zboljsanji dulio-venske place. V splosnem razgovoru bilo se je mnogo desnicarjev, med njinii tudi vitez dr. Tonkli, oglasilo, da bodo govorili za predlog. Leviearjev se je oglasilo manj proti predlogu, pa se ti niso govorili proti zboljianja gmotnega stanja katoliske duhovieme, ampak so se le o-vadili, kako bi radi uizjo duhovsciuo za jude-zeve groie spuntali in nahujskali proti njenim predstojnikom, Lkofom. Po vsej pravici jev svojern in gotovo tudi v imenu vse avstrijske du-hovScme protestoval poslanec Weber proti take-ran zbopanju, rekii, dti aiza dubov§5ina je in hofie biti edina se svojirai skoti ne glede" na to, ali jej zbor kaj podeli ali ne. V sredo sta go-vorila ie glavna govornika in koncem sprejelse je predlo^eni nacrt enoglasno kot podlaga za na-drobno razpravo. Ali bode nafirt sploh sprejet in €e tudi, ali se predlozi v najvisje cesarsko potrjenje, je zelo dvomljivo, ker koj pri prvem paragiafu oglasil se je naucni minister in rekel, da po predlozenem nafrtu bi se koj prvo leto potrebovaio Zez milijon goldinarjev in da ne ve, kako bi se dali ti nenavadni stroski pokriti brez novega povi§anja davkov; pritrdil pa je, da bi se to dalo scasoma storiti, za letos naj bi se skrbelo Ie za zboljsanje plade kaplanom, po-modnim, oslabelim in bolnim duhovnom. Sploh vlada bi rada pomagala, pa tako da bi jej ne biio treba plaeati; uze 15 let poprasuje, kje je v cerkvi ie kak krajcar skrit, da bi ga uradu-nila v duhovensko placo. Kaj odgovori in kako bo glasoval zbor proti ministrovim pomislikom, povemo prihodnjic\ V isti seji je dalmatinski po-slanee Bulat interpeloval ministra pravosodja, bode li v Dalmaciji pri sodiijah tudi hrvaski jezih veljal kot dezelni jezik. vicah so prvikrat zmagali Cehi, oni bodo iraeli 20 zastopnikov in Nemci lo dva. Prejsnji teden mudili so n\ trije ogerski ministri ve6 dnij na Dunaji; poluradne novine sicer govor6, da so bili pri§Ii le po vsakoletni oavadi vos6it srefino novo leto cesarskim nad-vojvodam, ali drugi listi trde, da so takraj in onkraj litavski ministri imeli pogovore, kako bi tudi »a§a dr^ava po zgledu Nem6ije sklenila z Rusijor Tnedsebojiio pogodbo za izrofcitev anarbi-stov in drugih dr^avnernii obstanku nevarnih zlocincev. Po dopolnilnih volitvah vsled novega volil-nega reda ima francoski senat fie vecjo repu-blikansko vefiino in si je izvolil prejSjije pred-sedni§tvo. Kakor smo v predzadnjem listu porofiali, tudi Italija Me naselb' ob Itudecem morji in je v to svrho tje odposwla nekatere ladije; da-na§nji listi porofiajo, da je Turdlja v Londonu in Bimu ulo^iia protest proti vsakteri naselbini. k, 309ipr. T svoji 5. fitevilki piSe „So5a*: „Mi ostanemo pri tern, kar smo ie rekli, da namrefi slovenskim o-trokom, Id obiskujejo ljubljanske meatno 6ole, jo za-povedano uiiti se nemSkega jezika od 1. razreda na-proj in posluzevati se ga kot udnega jezika od 2, razreda naprej, in sicer zato, ker Ijubljansko meato ni sezidalo nemike Solo nemikim ottokom, ali z drugi-mi bosodami, da nom^kim otrokom ni treba u6iti se v a 1 o vone k om j o ziku. Resni^uost naSih besedij potrjuje uradni dokument, ki gajopre-bral dezelni predsednik baron Winkler v 13. seji do-lelnega zbora kranjskega 17 oktobra 1884**. Kaj taoega ravno oinoiijeni dokument nikar ne potrjuje. Uk na mestnih iolah je, kakor |jo bilo U reSeno, utrakviatifien: pou6ujejo ie namrefi kolikor sloveuski, toliko nemSki otroei skupejvobeh de^elnihjezikik, ia sicer v spodujih razredih pretezuo v slovenskem, v zgornjih pa pretezno v nem§kem jeziku. Tako je bilo ukazano, ko ni oilo na Kranjskem Se sedanjega deSelnega predsednika, z razpisom dezelnega Solakega Bvota z dne 29. oktobra 1878., »t. 2067, in tako je bo dan danaS-uji. Ni torej res, da nomSkim ;otrokom ni treba ufiiti se v slovenskem jeziku. BSofiau pravi dalje, da Hsi zarad nemgkih otrok butajo slovenski otroei uematSino v glavo", a ni oine-nila, da si ravuo tako zarad slovenskih. otrok tudi nemski otroei butajo sloven§cino v glavo. To ni prav, to mora postati drugace; a ne 8 tern, da bi se komu delala kriviCa, namrec no stem, da bi se iz sedanjih. utrakvisti6nih Sol, ki jib. uzdr-zujejo Sloveaoi ia Nemci, in v katerih. so zdaj sku-pej slovenski in nemski otroei, izpahnili zadnji; ne s tern, da bi se ti na enkrat postaviii na zrak, da bi ostali brez Solo in brez uka. In da bi Be taka krivica ne zgodUa, na to meri razpis deSelnega Sol-skega sveta z dne 12. julija 1884., at. 447, o kate-rem misp „So6a", da „08tan6 ve8no nepravilen", kateri pa ne veieva druzega, nego to, da morajo iz na-vedenih uzrokov ostati na ljubljauskih ljudskih Solah gledd u6nega jezika v veljavuosti dolofiila razpisafde^. aolakega sveta z dne 29. oktobra 1878., St. 2067, da morajo namreS te Sole ostati utrakvistie'ne, kakorSne so zdaj, dokler ne ustanovi mestni zastop za uemSke otroke ali posebnih nemSkib Sol, ali pa na sedanjih mestnih Solan potrebnih paralelnih razredov z nem-§kim u6oim jezikom. Ucni minister je zahteval, kakor priznava tudi BSo6a", naj se i s t o 6 a a n o odprejo slovenske in nemike Sole; nic* druzega ne zahteva tudi dezelni Solski svet. Toda ni res, da so, kakor ,So5att trii, ob istem 6asu (ko je dez. solski svet izdal svoj razpis 12. julija 1884.) slovenske Sole v Lju-bljaniuge poslovale, in da je dezelua vlada slovenski pouk na Skodo slovenskim otrokom u s t a v i 1 a, namesti da bi — ker se istodasnost ni dala, kakor meni nSo5a", vefi dose6i — silila mestni zastop, dasezida Tie make tola. Da ni8o slovenske Sole v istem caau se poslovale, in da tedaj dezelna vlada kranjska ai mo-gla slovenski pouk na Skodo komur si koli bo-diustaviti, poudarjal je dezelni^ predsednik ie v gori navedenem dokumentu pred dezelnim zborom in sicer na podlagi doti6nega poro6ila gosp. Supana mesta ljublj anskega kot prvosednika mestnega solskega sveta, po besedah ka-terega nse ni v Solskem leta 1883/4 v ljudskih 'fiolab ljubljauskih gled6 ufinega jezika So nic izpreme-n i 1 o, torej vsaj za zdaj, alasti ker ni mestni Solski svet vpraSanja vpeljave slovenskega udnega jezika na mestnih ljudskih solan So smatral kot kone6ao ve'ge-nega, ni treba Se (po besedah 2upanovih) ustanoviti posebne Jjudske Sole, oziroma par&lelnih razredov z nemikim u6uiui jozikom, in jo vrliu tega mestni Sol-skj }ve| §kiowl| Bklicati ie 19 u^«\je |yojeg4 okra» ja, ha bi izvolili iz c. k. profesorjev sredajih Sol, iz uciteljev c. k. vadnice in mestnih ljudskih Sol pose-ben odsek, katerega naloga naj bi bila, p r i sk r b e-l1 potrebnih beril in slovnie VSLOVEN-SKEM jeziku instaviti dotiSne predlo-ge" To Se danaSnji dan ni dovrSeno. Stvar ima tedaj drugo oblicje, nego je svojim ditateljem kaze „bociitt. Zastonj bi bila po tem takem Tlada silila mestni zastop, da sezida nemSke Sole, ne gled6 na to. da se ne dajo nova poslopja, kakor bi trenil, se-zidafci, e> bi tudi potrebnega denarja ne manjkalo. Zadnji6 ni res, da je vlada, kakor ji nSocatt mdirektuo oiita, pridobila, podkupljivih duS, ki so vladini korak od 12. julija 1884. opravicevali, zago-varjali, hvalili, bodi si za dobro, bodi ai za slabo plafio. — Prosim si. uredniStvo z ozirom na §. 19 tiflk. zakona, naj sprejme |te popravke v prihodnjo Ste-vilko flvojega lista. V Ljubljani dne 2. februvarja 1885* De2elni predsednik; WINKLER. Domade in razne vesti Slovenski driavni poalanoi bili so pri mi-nistru Conradu, kateremu jib je predstavil grof Ho-henwart, ter so mu izroMli epomenico, v kateri raz-kladajo jako slabo stanjo Solstva na Primorskem, Kranjskem, Stajarskem in KoroSkem, ker se v toh dezelah pri pouku slovenskih otrok no gleda na do-lo6be § 19. temoljnih postav. Minister Je nekal po-meneal, obcCal pa nifi; poslanoi so sklenili, da ne odjenjajo od tirjatev, katore so postavne in potrobno. Podporno druStvo bo imelo jutre ob 71/, v prostorih Dreherjove restavraoiie na Travniku U. St 16. slovesnoBt v spomin Valentmu V o d n i k u. Pri-pravo delajosejako marljivo in kaze se, da bo udele-iitov obilna. Ne dvomimo, da izpade tudi ta ilavnost sijaino in druStvu v oast, kakor uta mnogo drugo enake. Priznanje in hvala gospodom, ki se trudyo za dobro izvrSitev obSiruega programa. Nadejamo so, da druatvoniki so snidejo v obilnera Stevilu in da tudi rojakov in prijatoljov drufitva ne bo manjkalo. Na voaolo in sr6no svidenje! — GoriSka fiitalnioa imela je preteklo soboto svojo drugo letoSnjo plesno za-bavo, v soboto 14. t. m. bo imela (pa pustni veliki pies. Veselice in besede napravljajo se po mno-gihkrajih. Narodno kmetijsko druStvo v Dutovljah se bo veselilo 8. t. m. ob 61/* uri zve^er v prostorih g. And. Stoka. Narodna ^italnica v Boloi priredi istegajdne ffPri poStiK ob 7. uri zveierbesedo a plosom. hBralno druStvo" v Velikih fcabljahbo imelo 8. t. m. tombolo in pies. CitalniSko druStvo v Ri-fembergu bo imelo 8. t. m. v Licenovi dvorani veselico s plesom. Katolisko bralno druStvo v Ste-verjann priredi 15. t. m. v dvorani g. baronaj For-mentiua pies (hm!) — Slovenski jezv Brdih priredi 11. t. m. o 5. uri zvecer v prostorih g Blaia Sfiligoja v Dernovku zabavni vecer z raznovratnim sporedom. Slavno mestno staraSinstvo bi se vender lahko enkrat ozrlo na spioSno ieljo meSfianstva ter prenaredilo sedanji pogrebni red tako, da bi se spre-vodi ne koncavali v cerkvi in da bi Sli iz Velike eerkve in iz eerkve Sv. Ignacija po onih ulioah in trgih, ki so se rabili v to zadnja leta. ZaSasni ted glede sprevodov iz eerkve Sv. Ignanija zdi se uze nespameten. Namesto da bi Sli ljudje Iz eerkve dez Travnik v Gosposko ulico, gredo pred Solami, po sad-nem trgu, skoz semeniSke ulice v Gosposko ulioo. Kdor Gorico pozna, ve, kak cvinek se tukaj dela brez nikake potrebe. Pravijo, da novi red dopada najbolj nekaterim liberalcem, da ne vidijo sfe svojih oken mrtvaSkih sprevodov, ki bi jib spominjoti na smrt. Zastonj se smrti branite; tudi po Vas pride, ko dote^e das. Tlak na Travniku je razavrjen in dodelan od Skofije do Baderjeve svo^arnej delo dobro napreduje, kolikor ga des6 ne zadrimje, in bo sluiilo trgu in mestu vvelikolepoto, sprehajalcem in peScem pa v veliko elo2nost, bodisi ob de^evnih bodisi o suhih dneh. Tudi Korenj pred Rajhom se pridno pokriva. Kdor ni Se videl novega dela, bo se Sudil sirokemu prostoru, ki se razprostira tarn, kjer je sicer umazani Korenj v cloveka zijal. Odgovor na popravek de^elnegal predsednika za vojvodino kranjsko, barona Wi»lVlerja, v St. 4. odloiiti smo morali za pTihoL'Qjo Stevilko, da bi se ne zdelo, da odgovarjam^ na danaSnji popravek, cc-sar postava ne dov^\juje. DanaSnji popravek je priSei po stavievi pbmoti na nepravo mesto; naj nam go-spod predsednik tega ne Steje v zlo. Obesil seje Ludovik H6ehtel,# uradnik pri c. k. visji davkariji v Gorioi, v svoji biSi v Ra-batiSfii. Po rodu bil je Nemec, a po odgoji priSteval se je 'diStim Itahjanom. Imel je Se le 26 let in ze se je navelidal iivljenja, nekateri pravijo zarad prs- ne boleiai, drogj, hm* drng^ uivgkvY, Pres m% dnikov, biez dqlgov, brez oporoke zapustil je pre-* snoienja od 40do 50 tisoc goldinarjev. Bjegovi pri-jfttelji so ran napravili mttvaski list, v katerem so naypftyfK svetu, da je ,po laatni volji Sel v ni6.* Po ptfjaiepk da se soditi, kakega prepricanja la dejanja je p$ ..nesreciii samomorilec Prijatelji .30 mu hoteli napntvtti najslavoiSi pogrebni aprevod z godbo skoz meaty. To ae jjm je zabrauilo, pa vender ae je ude-le&W yeKk* mnoiica njegovega pogreba, ki se je vr5U faez duhovna. Vidi se, da raed Goricani, pose-bno njed ndadim zarodom yew pesa in da bi si pri-dobil velike zaslnge, kdor bi pripomogei, da bi se v aedanjo, odgojo vcepjlo vsaj nekoliko verskega d u h a. Brer, vere ae elovek pa&vini m tiia Se druge v ne-IWco* Zadeli smo jo, ko amo trdili, da nekateri go-¦podje ae morejo Jived ores prepira in aabavljanja. Kaj je lepie ˇ ntetta t me&nim prebivafetrora nego to, da ie meaeani nunih narodoostij med seboj &-slajo, ipoitujejo is ljubijo, da imajo mir med seboj in da iirijo t lepi slogi. To namerava v Gorici do-¦eei „Oircolo oattolico*, ki druii v aebi poitene Slo Tence in Italijane brez railocka. Ali prav to „Cor-rieru." ni po volji, da si na keraanaki podlagi Slovene! in Italijaoi roke podajejo, ter pnm, da bo od idaj naprej imenoval to druatvo italijansko-slovenako drogtro, $> draatvo je t reanici tako in si Steje v east, da je; .Corrieru* se pa to zdi ameano in pre-grata* na italijaoski narodooati. Kake so te ,Cor-riarove* italijanake praviee, ki ne trpe drnStva in pryaisoatt se Slovene! P In taki moxaki so irdili, da bi Slovene* vmemirjali meato, ako bi priali ˇ vecjem stevilu v Gorioo! ,Corriere% prevec odkrito kaieS svojo nestrpjjivost proti avojim someScanom, ki ti niso aft talega storili To ti je morda v east pri tvojib soraiiljeoikih, a nikakor ne pri onih, katerim jo spi-a-va in mil pri srei G. iupan dmartenski poslal nam je daljsi dopia t katerem odgovarja na posamezne tocke do-piaa is Brd v 4. .Socroi* St Radi pomanjkanja pro-•toxa in obSirnoati dopisa morali smo ga odloziti za pribodojo Stevilko. S Tmovega poroca se nam v daljSem dopisa, da so volilni imeniki za bodoce volitve v obfiinsko •taraSiattvo uie nupolozeni in da prw razred inia samo 12 volilcev: 1 nSitelja, 2 dubovna in 9 gozd-nih ^uvnjev, ki zastopajo gozd, od kaierega se pla-{ujejo obiinske doklade. Dopisnik svetuje, naj bi vo-liii tarLne in modre moze v ob^inski zastop. O ahodn pri Rebku dobili smo daljsi dopis, ali radi. pomanjkanja prostora morali smo ga odloiiti. Morda prihodnjid. Bralno draStvo v Komnu se je osnovalo in atrdilo.. Prvi oboni zbor 2 t. m. bil je dobro obi-kan. Da se je drnstvo tako ntrdilo, zahvaliti se ima> mo mnogo vsestranako pravifincmu in Slovencem jako naklonjenemn g. okr. aodniku, kateri je 4 casnike druStvu odstopil po njegovem izgleda je§e mnogo dm* gib rodoljubov kak easnik drustvu darovalo. V staini odbor so vohjeni: Ant. Bratina, kaplas, predsednik i Josip Wallenhof c. k. okr. sodnik, podpredsednik: Pahor Ant, kaplan, tajnik; Koiol Fr., c. k. kontrolor, blagajnikj in 3 odborniki: Covacig, c.|k. priatav; Le-ban Ant naduMtelj, in Mrak, gozdnar. Udov je zdaj 30r^asiukov narocenih in darovanib skupej 21. Puljska Citaonica priredi y spomin Valentino Yodniku besedo dne 7. febrnarija 1885 z nasled-njim pxogramom: 1. il. Jenko: nNaprej!K aviraj god-ba. -2. F. Vaiak: „Slovaatt, moiki zbor. 3. Slaynostni govor. 4. PI. Zajc: ,U Bojltt mozki zbor. 5. S. Gre-goccio: MDomoviniu, deklamacija. 6. J. Skraup: „Kje dom je moj ?" avira godba. 7. Hajdrih: nJadransko morje". mozki zbor. 8. s0j banovci*, svira godba. 9. „Gluh mora biti.* Burka v jednem dejanju. 10. Pies. BSlovana" 3. gtevilka zaseglo je c kr. dr-zavnc pravdnistvo zavoljo kratkega porocila o razpo-rn mej vladiko Strosmajerjem in madjarako vlado. Eer ni npanja da bi se dovolila druga izdaja, prosi nas nredniStvo naznamti, da izide 4. stev. z dvema pokma priloge in petimi slikami. L^stkica .arsdniStva in oprarniitra. G. J. S. v Lj, prejeli 2 gl. 20 kr. za tekoSe polalotje. — a. dopiraika ¦ To4minskeg% is g. —o—: pride. lltfirlas. Po prav ugodiiih pogojih se odda v najem hiSa z vsern gospodarskim poslopjem, spo-sobnim za vsakorsni obrt, $ poieg IezeCim zem-IjiSdem in mlinom, ali tudi brez tebr kakor se komu ljubi; vse to je tik drzavne ceste. Na-tau&ej§e se poizve pri lastnika Josipu Faga-nela h. St. 69 v Oseku. -. - St. II. prinaia te sptse: 1. Gorazd: Zadnja ve-ferja. B:dada. —- 2. Dr. Fr. Det ela : Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 3. J. T r d i n a: Baj-ke in povesti 0 Gorjancih, 22. Pod hrugko. — 4. 3. T r d i n a:_ Vinska modrost II. Pogfavje. Ugatike. — 5. Ivan Snbic: STekoIilco ertic o krvi naSi. (Ko-nec). — 6. I. Trinko: Pesmi b(»n«*>keg;i Slovenes. — 7. A. F 0111 e k: Po zimi. Pespm. — 8. F r. Wieatba 1 en Slavni Slnveac:.I. Dr. Jakob Ztipan. — 9. Alfonz Pirec: pJoar-6xe*. — 10. A. Fe-k0 n j a: Uplemenitev T-h;uCuiov in njibova pleinen-Scina. — 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). — 12. Ivan -Franke: Umetniske starino na Gorenjskem. (Dalj^), — 13. Rnji^evna po-r 0 4 i I a: II. Dr. K. Streketj : Slovenska slovoica za arednje Sole. — 14. Sieve 11 ski glasnik: Nove knjige alovcnske. — Karol Ruelez. f — Pogled na cerkveno k»j?2evnost slovensko Ifla 1884. (D.ilje). — Knji2evno nazoanilo. — Gmmatich6 zaklady ja%yka slovmsk6ho, — Knji^evuost hrvaSka — Novi grobovi. — Popravek. — 15. Janko Kalan: &,\h. — aLju-bljaiiski Zvon" izhaja v m sefinib zvczkih, po 4 tis-kovne pole vclike osmerke obs^zrtih, tor st<>ji za pol leta 2 girt. 30 kr., za letrt leta 1 gld. 15 kr. v Korminn na nunskem trga inia zalogo vsakovrstnih zdravil. po dr. Malidi jo odloiSiio najboIjSo zdravilo zopor protin tor ravmatizem, trganje po utlilt, bolecinc v krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., tnalo Ln»a co so rabi, pn miuo p» polnctn trganje, k«r dokasuja ubilno itahval. Zahtuva nuj *t> anmo „cvet zoper trganje po dr. Maliei" % zraven stojeLim znamenjem; 1 steklenica. 50 kr. HP" Zalivala. "^Nf ¦<' Oospodu pi. Trnkdczy-ju, lekurju r Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi sit no trpeli in razna domaca zdnivila brozvspeSno rahih. Ko jo pa boT'-^n codalje hujSa prihajala in uio vcS dnij niso mogli stopta na uogo, spomnim ho na Va5 dr. Malicev protinski cvet po 50 kr. ter si ga neraudoma narociin. In res imel jo Cudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mucnih boIeLin. S popoluiia ps'epri5anjom prizitavam corej dr Malicev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vs.i-kemu bolniku v jednakej bolezni priporocara, Vakcj blago-rodnosti pa izrekam najprisrLnejso zahvalo, z vsem 9po»to-vanjem udani Franc Jug, posestnik v Bmarji pri Celju S^T" Planinski seliscni sirup kranjski, "^jm izboiren zoper kaselj, hripavoat, vratobol, prsne in pljucne boleCine; 1 stekienica 56 kr. Koristnejii nego vsi v trgovini ee nahajajo^i soki in siropi. MP" Kri distilne krogliee, c. kr. priv., *^B ne 8mele bi se v nijednem gospodinjstva pogreiuti in so so uze tisuckrat sijajno osvedocile pri zabasunji ciovedkega telesa, glavoboln, otrpncnih udih, skazeuoni zeiodci, jetrnih in obistnih boleznih, t akituljah a 21 kr.; jeden zavoj a 6 skatuljaini 1 gold. 5 kr. Razpoailja se Ie jeden zavoj. Narocila se izvrse*: najhitreje s postnim povzetjem v lekarni pri nsamorogu'( Jul- pi. U0C«7-ja na Hestnsi trga t Ljubijiai- i Veliki parniki s prvim razredom te linije vozijo redno t Ifew-York in sprejemajo blago in potnike po najnifijib. ce-nah in g prar dobro postrezbo. V NEW-YORK-Odhod m Trsta. Parnik East Anglia. Odhod okolo 8. Febraarja Kajuta za potiike 200 gld. — Srednji krov 60 gl. ,Zarad voznjo treba je obrniti se na...... jJ. T E R IC XJ 1 JL, "E3, glaTiiega agenta za potnike, Via dell' Arsenate h. St. 13, Toatro Comunale, Trt. Radi blaga na Emiliano d' Ant. Poglayen, glavnega agenta. Oznaailo. „2upanstYo v Kanalu naznanja, da vele-slavno c. k. namestnistvo v Tratuje z odlokom dne 5. januarja t. 1. Stev. 18955/884 blagovo-lilo dovoliti Kanalskemu trgu nov letni se-j e m ali trg za Xivino in blago, kateri bo vsa-ko leto dne 28. febmarja, pride ako ta dan na nedeljo, bo sojem na slednji ponedelek. 217PANSTVO V KANALU, dne 1. febmarja 1885. St. 146. Eazpis uciteljske sluzbe V tern okraji je razpisana slu^ba ufiitelja — voditelja enorazrednice v Vipolzah. Dohodfci so pole# dez. 5. postav 10. marca 1870. in 4. marca 1871). III. placilnc vrstc. ProSnja s postavnimi spricevali sposobnosti, kakor tudi se sprifievalom c. k. okrajticga zdrav-nika je uloiiti do 22. nuirca 1885. po pred-stavljenik oblastnijah. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici, 31. Jan. 1885. Oziiaiiilo. Cestita si podpisani naznaniti slavnemu ob-cinstvu, da se je od novega leta 1885 po6en§i v obdini Ajdovscini naselil kot obemski zdravnik in da zdravi (ordinira) vsak dan od 11. ure dopoludne v svojein stanovanji na jav-nem prostorisLi. Ob enem naztianjam, da sem bil do sedaj kot sekundarni zdravnik I. reda v c. k. Rudol-fovi bolnisnici v Becu. S postovanjew Dr. Vladimir Philipovid, zdravnik vsega zdravilstva. V Ajdovscini, dne 14. jan. 18&5. 1 srfla 1 a. v. |(aa po§tnine pro-jsto dopoiiljatevl [ sre(ek in za-[/namka dobitkovl tiajsedodal6k.)| Tiia, I0.6'0#-- 4^feltk^T KINCSEM-SRECEE 1. Hami m * 50.000 2,^ m 20.000 tftiff* 10.000 » !¦ T. B»tmergas3B Budapest uu-Cuiu kakor tudi v vsen menjalnicah, tobakarnah in ioterijskih] kolekturah. ig-@ikmm|f 1# TO; frtBttwgft IX 11 a. v. I(za poStnino pro-fcto doposiyatdvj n srecek in za-l^namka dobitkov uaj se dodd 16 k.) I "mWte'^lli s^^^^^^H^i^iw.'tiikuwi ˇ Qwwtr hit zom "iicuji