p 53. štev.
V Kranju, dne 27. decembra 1913.
Leto I.
Ihaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1 —. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Letna bilanca.
Leto 1913 se nagiba h koncu in treba je, da napravimo, kakor vsak dober trgovec, računski zaključek, da vidimo, smo li napredovali, ali obstali na eni in isti točki ali celo nazadovali.
Kar se tiče širše naše domovine, je svetovna zgodovina napisala i to leto marsikatero stran, ki ni ravno razveseljiva. Bojni grom na jugu je imel, oziroma še ima, tudi v Avstriji svoje dalekosežne posledice. Dostikrat neumevna in kratkovidna zunanja politika grofa Berchtolda nas je zapletla premnogokrat v konflikte z našimi slovanskimi sosedi na Balkanu in le malo je manjkalo, da nismo posegli vmes z orožjem v roki. Kake strašne posledice bi bilo imelo tako dejansko vmešavanje v politiko drugih narodov, smo izvedeli šele pred kratkim, ko je nek francoski list obelodanil pogodbo Balkanske zveze. Bolgarija bi bila morala udreti v Avstrijo z 200.000 možmi. Srbija je imela pripravljeno proti nam vso svojo armado, ki se je izkazala v balkanski vojni kot naravnost izvrstno. Tudi Rusija bi bila podpirala ta obči napad na nas, medtem ko bi nam bila od naših zaveznikov, pomagala le Nemčija. Italija ima v svoji pogodbi z nami izrecno izgovorjeno le materijelno pomoč, ne pa tudi vojaške. Jasno je torej, da bi se bila vnela svetovna vojna, ki bi bila, ako bi trajala tudi še tako kratek čas, zahtevala nebroj človeških žrtev ter bi nam ubila na desetletja naše, itak že na vseh koncih in-krajih hirajoče narodno gospodarstvo.
Najbolj se občutijo posledice te naše brez-miselne zunanje politike na narodno-gospodarskem polju. Ves čas balkanske vojne nam je bil Balkan zaprt in izvažati nismo mogli prav ničesar razen sena. Ta izvoz pa ni prišel prebivalstvu v korist, nego samo bogatim ogrskim veleagrarcem. V vseh drugih predmetih pa je padel izvoz ter se zmanjšal uvoz, znak, da je primanjkovalo na vseh koncih in krajih razpoložljivega denarja. K temu dejstvu pa pride še nepremagljivi odpor agrarnih velikašev, ki se upirajo tudi najmanjši industrijalizaciji Avstrije. To ima pa posledico, da vlada ne
more skleniti ugodnih trgovskih pogodb s sosednimi balkanskimi državami, ki pridejo tu edino v poštev. *
Nič boljši pa ni notranji politični položaj. Narodnostni spori se širijo vedno bolj in vlada, poznavajoč naše ljudske zastopnike, je posegla po enostavnem sredstvu — po komisarijatih — da napravi po svojih nazorih red. Tako je bil do meseca decembra komisarijat na Hrvatskem. Med letom se je uveljavil komisarijat za Češko- in v Galiciji je komisarijat le še vprašanje časa. Parlament pa po vladnih nazorih nima drugega opravila, kakor da dovoli nove davke, redne in izredne, ki se domalega vsi porabijo v vojaške namene. Celo milijardo je letos požrl militarizem in, kakor vse kaže, še ne bo konca tega vednega oboroževanja. Zanimivo je tudi, da je letos uprava krat-komalo eskamotirala dveletno vojaško službo, katero bi bila morala po lanskoletnem zakonu uveljaviti stopnjevaje do leta 1915. Obdržala je v nadaljno službovanje kratkomalo vse one rezerv-nike, ki bi bili morali iti letos na dopust. Da je kriva temu samosvojemu poštovanju vojne uprave in vlade le nemožatost ljudskih zastopnikov, je jasno in pri prihodnjih volitvah bo treba prav temeljito pogledati one poslance, ki drve za vlado čez drn in strn.
Vobče pa je tudi sedanja vlada verna slika avstrijskega sistema. Nikake odločnosti, nikakega cilja, ampak neodločno tavanje in poizkušnje različnih sredstev. Grof Sturgkh je sicer dober mož, a sposoben je za vse drugo, nego za šefa avstrijske vlade. Konservativen do kosti in povrhu še plemenitaš, nima pojma o ustroju modeme države. Ker pa se mu le nekoliko sanja, da ne gre vse tako, kakor bi moralo iti v Avstriji, ne najde v svoji neodločnosti pravega pota in prepusti usodo države božji previdnosti. Da mora pri takem vodstvu hirati država tako politično kakor narodnogospodarsko, je samo po sebi umevno.
Tudi v naši ožji domovini ni letna bilanca nič kaj prida. Na čelu deželne vlade stoji mož, ki je popolnoma pod vplivom S. L. S. Samostojnega mišljenja splos ne pozna in ukrene vedno
le tisto, kar je všeč  vodju klerikalne stranke dr. Šušteršiču. Da pa le ta izrablja to nesamo-: stojnost svoji stranki v prid, o tem nam pričajo I vsi odloki, ki so izšli iz te španovije. Tu kazati na moralno kvaliteto klerikalne stranke in njenih ! pristašev, bi bilo več kot odveč. Saj so nam ravno-; kar minole deželnozborske volitve jasno pokazale I vso moralno propalost in ves cinizem, ki prevla-' duje v tej stranki. Edino razveseljiv pojav je bil I ogromi prirastek protiklerikalnih glasov pri ravnokar minolih volitvah. Vzlic goljufivemu in proti-| postavnemu ravnanju pri sestavi imenikov in vzlic ; vsemu terorizmu dušnih pastirjev, ni dosegla kle-' rikalna stranka nikjer  kakega večjega uspeha, i Prišla pa je v položaj, da je morala preiti iz ofenzive v defenzivo in da se ji celo zelo nevarno majejo ! nekateri mandati. Malo več organizačnega dela, I malo več samozavesti ter možatosti in pri pri-j hodnjih volitvah bo klerikalna stranka pogrešala j marsikak mandat.
Tudi v kulturnem oziru so klerikalci krivi, da sklepna bilanca ni nič kaj razveseljiva. Ubili so nam slovensko gledališče, to važno kulturno I središče za narodno izobrazbo. Niti vinarja podpore I nimajo za Glasbeno Matico, niti vinarja podpore za druge kulturne namene. Slovensko učiteljstvo ■ puste naravnost stradati ter uporabljajo vsa sredstva, I da je potisnejo pod svoj jarem. In tako delajo i povsod. Z vsemi sredstvi si prizadevajo ubiti na-; sprotnika, da se čimdalje obdrže na maja jočem se : stolcu absolutne vlade na Kranjskem. To bi bil ] v kratkem obris naše letošnje bilance. Semtertja pasivna, kaže v mnogih ozirih tudi visoke aktivne i točke. Predvsem se je ravno v minolem letu močno ] ojačilo balkansko Slovanstvo ter se, z izjemo i enega slučaja, kjer so igrale avstrijske intrige važno ulogo, strnilo v eno celoto, kar mogočno j upliva tudi na Slovane v Avstriji. V ožji domovini ! pa narašča protiklerikalno gibanje v prav veselem obsegu in vsekakor ni daleč doba, ko se otresemo ; tudi mi, kakor so se otresli balkanski Slovani i svojih smrtnih sovražnikov — najhujšega sovraž-i nika — kranjskega klerikalizma.
PODLI
K.
F. P.
Jesensko tavanje.
Letos je pa res lepa jesen, tako se čuje od ust do ust, po trgu pa filistersko prikoraka penzi-jonist s kurico za klobukom. Res, človek ne ve, je li postalo solnce muhasto ali se je človeški rod tako utrdil, nekaj mora biti. Pa naj že bo, kar hoče, res je, da je jesen precej mila — vsaj v opoldanskih urah — in dobro je to, da človek pri srečavanju znancev vsaj ne pride v neprijetno zadrego in pogovor lahko napelje na lepo vreme. Tudi dobra stran lepega letnega časa.
Tako in s takim „premisijevanjem" tavam in upam kratkočasiti samega sebe, pa si prižgem cigareto srednje kakovosti, se zagledam pred se in se zamislim.
Zaostale ciklame povešajo obledele glavice, kot da jih pretresa grozna misel, hiteča nad vršiči dreves, preko poljane tja pod sivo nebo. Tam od severne strani pihlja hladen veter, da stoletna debla zmajujejo svoje krone, iz katerih se kot briljanti usipljejo tisoči listov, ki trudno padajo proti zemlji, vsi oveneli. Se trudneje poležejo nanjo, ki jim je dala in vzela življenje. Nizko nad njivo zakraka gavran, tisti črnopolti, črnooki gavran in se v trepetajočem poletu pogubi v daljno poljan. Oj, ni to oni trepet, ki sluti bledo smrt? Da, v srcu
je težka misel, oko se zabode v črno zemljo, hrbet j se pa skrivi, kot da nosi ponižujoče breme. Jesen, kako si neizprosna! Tam v bregu nad deročo Savo pustiš, da zacveto beli cvetovi, katere potem umoriš I s svojim ledenim plaščem. Drugo jutro povešajo j ; vsi cvetovi umorjene glavice in veter se poigrava ! j s snežnobelimi lističi. Zavratnost, ki vsklije mlado j j življenje, da je lahko pogubi. Iz daljav prihrumi na- ' enkrat vihar, ki zlomi suho vejo, da ploskoma pade na tla, kjer se razleti na ninogo koscev, i    .   Korak mi nima obstanka in hiti dalje, vodeč i i me v brezcilje. Oko mi obstane na enakomernem i j divjanju valov, ki v jeznem šumenju hite proti \
tolmunu, kjer vrtinec ponavlja kot na takt svoj za-i vratni ples. Okoli vrti nešteto bilk in listov, ki za- i I idejo vedno v isto smer in ponavljajo isto kroženje ; ; neštetokrat. Narava, občudovanja vredna. Noben . val ne premeni svoje smeri, vsak hiti ga pred njim, kot da jim je tako zapovedano. Vrtinec po-žifa in izbruhuje, listi, zginjajo v nenasitno žrelo, j . katero se po zagrabljeni žrtvi hlastno popeni, da ■ i s tem večjo slastjo pograbi na novo mu namenjeno.
Pa se zazrem preko valov in bregov tja do i sinjih, belopoltih gora. V duši zabrenka spomin in ' enak je struni, ki v zadnjih tresljajih spomni člo- ; i veka na lep akord, ki zatoni v črno, črno noč. In j .— kot demon mi zazre v dušo dvoje črnih oči in
s težko mislijo v srcu stojim na bregu prozornih ; j valov. Tiho, da skrivnostno mi vrtinec zašumlja davno pesem, ki kot blagoslov hiti v daljni svet in J
v srcu je praznik, posvečen spominom ... Oj mnogokrat je že luna spremenila svoje lice, bledo kot smrt. Iz temne nevednosti mi je tisti čas izbruhnil čut in me. opojil kot rujno iz posušenega grozda izprešano vino... Še enkrat pogledam v črni vrtinec, potem sedem na vrbo, ki vodoravno vije svoje deblo in krono pomaka v bistre valove, ki se raz-pene ob nepričakovani zapreki. Mnogo, mnogo kapljic obstane na njeni kroni in enake so najžlaht-nejšitn briljantom. Podprem si glavo in pridržan vzdih v svoji lahkoti poplove preko vode na ravno polje in še dalje. Lahen veter, ki sledi pomirjenemu viharju, zabrenka v vršičih dreves, tiha pesem blaženo omili srce, da bi iz žalostnih oči kanila mnoga solza in se združila s curkom, hitečim lako daleč. Akordi se z akordi spajajo v bujne harmonije, ki legajo na dušo. Ti čarobna jesenska pesem! Si kot davna zgodovina srca in človek strme posluša tvoje skrivnosti...
Tudi tisti čas je že jesen zakrila nad naravo svoj megleni pajčolan in mraz je zabril tam od severa, da so se tresle kosti. Vabljivo zakurjena sobica je bila in midva sva govorila vsakdanje stvari, pa je bilo prijetno. Nasprotja ni bilo niti v besedah, niti v mislih, razumela sva se prijateljsko. Pri ločitvi sva si nehote stiskala roke in očesa so se nama smejala. Oj, bilo nam je dobro in ničesar nisem pogrešal. Brez dogovora sva se zopet našla in vse se je ponavljalo nehote. Da! Neštetokrat sem že opazil, da mi igra slučaj večjo
Razkol med vrhovnim in upravnim sodiščem.
Kranjski deželni odbor je mnenja, da zahteva korist dežele, da ima Štefan Lubeinschegg, posestnik v Kranju čez mestno cesto betonski hodnik in da ima mestna občina nasproti svojemu someščanu popolnoma vezane roke tudi za slučaj, da bi bilo treba to cesto regulirati.
Kranjski deželni odbor zahteva, da obstoji ta hodnik brez vsakega reverza in značilno je, da je bil stavbitelj sam pripravljen dati tak reverz, da pa da se je pri deželnem odboru to preprečilo, češ da je bil Štefan Lubeinschegg takrat, ko je ta predlog stavil, v pravni zmoti.
Mestna občina je mnenja, da ne gre na tak način vezati si roke pri upravi občinskega premoženja in je stavbeno dovoljenje odklonila.
Deželni odbor pa je ta sklep izpremenil in izdal stavbeno dovoljenje.
Poprej pa je še razpisal ogled na licu mesta, ne da bi bil k temu ogledu vabil mestno občino.
Mestna občina je predlagatelju takoj, ko je dobila to obvestilo, sporočila, da se bode pritožila če torej zida, stori to na lastno riziko.
To stavbeno dovoljenje je c. kr. upravno sodišče z razsodbo dne 11. aprila 1913 razveljavilo in sicer zaradi tega, ker se mestna občina ni vabila k lokalnemu ogledu, kakor to predpisuje § 9. stavb, reda in je torej postopanje tako nedostatno, da stavbeno dovoljenje ne more veljati.
Ker pa involvira navedena stavba lastenje službene pravice v ozračju mestne občine in se stavbitelj z mestno občino ni pogodil oziroma po zakonu zavaroval, vložila je mestna občina dne 20. aprila 1912 tožbo pri sodišču na priznanje ne-obstoja služnostne pravice in prepoved stavbe v smislu § 340 obč. d. zak.
Z razsodbo dne 25. novembra 1913 je vrhovno sodišče to sodbo zavrnilo z motivacijo, da je bil deželni odbor v smislu § 91. občinskega reda opravičen soditi o Lubeinschkovem predlogu in da torej stavbenik ni postopal samovoljno. Ce je kdo mnenja, da je ta sodba pravopomotna je to sedaj postranskega pomena, ker se posledice te sodbe ne dajo več odstraniti.
Da pa je pravopomotna, trdimo mi s popolnim prepričanjem. Ker se je tožba opirala na § 340 obč. drž. zakona, bila je po našem mnenju stvar vrhovnega sodišča rešiti vprašanja, ali pa je občina lastnik obteženega sveta, ali obsega nameravana stavba stvarjenje služnostne pravice nasproti mestni občini in ali se je toženi nasproti tožiteljici po zakonu pred stavbo zavaroval.
Vseh teh vprašanj se vrhovno sodišče niti ne dotakne ne.
Isto trdi, da je bil deželni odbor upravičen izdati stavbeno dovoljenje in sicer na podlagi občinskega reda in prezre popolnoma, da je bilo stvar rešiti na podlagi stavbenega in občinskega reda.
Ce si kdo pridobi stavbeno dovoljenje za stavbo, ki posega v sosedove pravice, je samovoljnost, če to stori, ne da bi se s sosedom poprej pogodil, ali po zakonu zavaroval.
In § 340 o. d. z. ima ravno namen ščititi zasebne pravice prikrajšanega po civilnem sodniku,
I ker se iste niso zaznamovale pri stavbenem postopanju.
Ta zakonita določba ima ravno pred očmi '< stavbe, ki se vrše na podlagi stavbenega dovo-| ljenja ker sicer lahko da pomoč politična oblast ; na podlagi stavbenega reda.
Ce pa pravi vrhovno sodišče, da tisti, ki zida na podlagi stavbenega dovoljenja naj bo isto : že veljavno ali ne, ni več odgovoren za hibe ! stavbenega postopanja, potem § 340 v d. z. sploh ne pride nikdar do veljave odpravljanja.
To vse je danes, ko je govorilo vrhovno so-! dišče Je težnja. Nekaj druzega je pa, kar nam sili pero v roke in to mora zanimati vsakega, ki sodeluje v našem pravnem življenju.
Po našem mnenju je vrhovno sodišče z mo-; tivacijo svoje sodbe prekoračilo tisto mejo, ki je določena za njegov delokrog po temeljnih državnih zakonih.
Vprašanje, ali je deželni odbor pri svoji raz-i sodbi  postopal zakonito,   je  brezdvomno stvar javnega prava in delokrog vrhovnega sodišča le zasebno pravo.
Vrhovno sodišče je sicer pokj-icano presojati veljavnost vladnih odredb, ni pa poklicano preso-; jati pravilnosti postopanja onih organov, ki slone na javnem pravu, za to je poklicano izključno j upravno sodišče.
In tu je nekaj, kar nas je v razlogih vrhovnega sodišča najbolje iznenadilo. Ko je vrhovno i sodišče izdalo svojo sodbo, imelo je razsodbo ; upravnega sodišča že v spisih. Te razsodbe pa : niti ne omenja, niti ne uvažuje.
Nasprotno, med tem, ko upravno sodišče po našem mnenju popolnoma primerno povdarja, da je sporna stvar stavbenega značaja, da je razsoditi po stavbenem redu in da je odločba dež. odbora ; vsled odločbe stavbenega reda neveljavna, ne I omenja vrhovno sodišče teh ugotovitev niti z besedo ter nasprotno z nekako odločnostjo trdi, da je bil deželni odbor za svojo odločbo upravičen na podlagi občinskega reda.
Tu vidimo popolni razkol med rešitvijo enega in istega vprašanja v vrhovnem in upravnem sodišču. Katero sodišče je pristojno za rešitev spornega vprašanja ne more biti nobenemu pravniku dvomljivo, zaradi tega mora odločba vrhovnega sodišča vsakega pravnika neprijetno iznenaditi.
Mestna občina ima sedaj v rokah dve odločbi najvišjih instanc v istem predmetu, ki si popolnoma nasprotujeta.
Upravno sodišče je stavbeno dovoljenje raz-1 veljavilo, vrhovno sodišče pa smatra postopanje deželnega odbora za pravilno.
To je sicer zelo mučen položaj, ali vpliv irria izključno le na stroške, na stavbo pa prav nobenega.-Ker če bi se tudi deželni odbor upiral na ; mnenje vrhovnega sodišča je zelo dvomljivo, ali se bode upravno sodišče, ki ima tu edino odločevati, priklopilo k temu mnenju.
Na veljavnost stavbenega dovoljenja nima mnenje od vrhovnega^ sodišča nobenega vpliva. Faktum je, da Štefan Lubeinschegg za svoj j hodnik še danes nima nobenega stavbenega do-i voljenja,  njegov hodnik visi v zraku ne samo dejansko, ampak tudi pravno.
Južna železnica.
Konec.
Res je tudi letos Južna železnica potrdila, da ako bo mogoče, sanira na ta ali oni način to pasivno podjetje. Vlada se je sporazumela z bančno hišo Rotšild in z francoskimi kapitalisti, ki so naj-' večji upniki Južne železnice, na kak način naj se to pasivno podjetje spravi v red. Najboljše sredstvo bi bilo, da odstopijo upniki nekaj obresti Južni železnici. To pa radi tega, ker so ti upniki, ki se večinoma rekrutirajo iz francoskih kapitalistov z Rodšildom na čelu prevzeli svoječasno pri-joritete, ki so stale daleč za nominalno vrednostjo. To pa se ni posrečilo. Posledica pogajanj je bila, da dobe prijoritarji iste obresti kot dosedaj, a odločili so se za drugo žrtev. Ne odpuste sicer niti vinarja obresti, a zato odstopijo nekaj kapitala. Dosedaj je morala Južna železnica, če so bile pri-joritete izsrečkane, iste plačati po polni nominalni vrednosti. Sedaj dovolijo upniki, da se plača mesto 500 frankov le 310 frankov, to se pravi upniki popuste Južni železnici 38 odstotkov kapitala. Ko je Južna železnica izdala prijoritete, je dobila le 55 odstotkov nominalne prednosti, a sedaj naj plača nazaj 62 odstotkov. Prihranilo bi se na ta način letno kakih 7'3 milijonov kron, ki bi se najprvo uporabili za nekak fond, kasneje, po tretjem letu pa izplačali akcijonarjem kot dividenda. Dobiček iz tega saniranja južne železnice naj torej ne pride v korist uslužbencev ali za nabavo novega voznega materijala, zopet naj izgine v žepe onih akcijonarjev, ki so že dosedaj profitirali milijone. Pa bomo takoj videli, kaj je pripravilo vlado do tega koraka. Ker so akcijonarji večinoma tudi upniki južne železnice — vzemimo le Rodšilda, ki je glavni upnik in glavni akcijonar obenem — ni ta žrtev ravno velika. In še za to žrtev jim je vlada obljubila državno garancijo. Ako bi južna železnica ne mogla plačati svojih upnikov, naj to stori država iz davčnega denarja. Za to pa je treba zakona in . vlada upravičeno dvomi, ako bi bil državni zbor voljan, zastaviti davčne dohodke gospodu Rodšildu. Zato je obljubila upnikom sledeče: Ce državni zbor ne dovoli državne garancije do konca I. 1914, se ne bodo prijoritete kvekovale po 310 frankov nego po 325 frankov. Upniki bi na ta način popustili le 33 odstotkov in južna železnica bi prihranila le letnih 6'6 milijonov. Zato pa jamči vlada mesto za državno garancijo za tarifno garancijo. To se pravi, vlada je Južni železnici obljubila, da ostanejo v veljavi visoki sedanji tarifi s 7°/0 povišanjem. Vjada računa pri tem na odpor alpskih dežel, kojih zastopniki so ravno letošnjo jesen zbrovali v Gradcu (za Kranjsko dr. Vladimir Rav-nihar), da protestirajo proti 7% povišanju tarifov. Ker torej zastopniki alpskih dežel ne bodo privolili v to povišanje, računa vlada, da bodo rajši zastavili ves svoj upliv v državnem zboru v to, da se doseže državna garancija! Tako naj bodo alpski kmetje, kamor spadamo seveda tudi mi, preprega, da se francoskim kapitalistom izpolnijo želje. Nehote nastane tu vprašanje, zakaj misli avstrijska vlada skleniti tako neugodno kupčio. A odgovor ni težak. Južna železnica si misli najeti na Francoskem posojilo 620 milijonov kron. To stori tem lažje, ker lahko zastavi anuitete, katere ji mora še plačati italijanska država za one, prej
ulogo kot volja, da sem otrok viharja in prostranega morja. Pa naj bo! Vse se suče in kar je zopet pride čez sedem dolgih let. Tolažba, čeprav ne mnogo vredna! Nekega dne sem prijel njeno ala-bastrovo roko in tresla se je njena in tresla se je moja. Oko se ji je zapičilo, v tla in rdečica ji je zalila goreča lica. Takrat sva prvikrat vzdihnila. Oj ti prva, kot kristal čista ljubezen, kje si, kam so se pogreznile bajne sanje? Ljubezen je bila med nama, čeprav samo trenutek in kdo more izločiti tisti trenutek najinih življenj in reči: „Ništa vzdihnila drug radi drugega!"? Tisti človek bi prestavljal gore in rekam določeval smeri. V pogledih so ginevali dnevi in življenje je bilo velik sanj. Veš, ljubica moja, takrat sem verjel, da si sklatim z neba zvezdo in se midva v svoji ljubezni z njo poigrava ...
Pa kam blodim nazaj? Pred mano je jesen, mrzla jesen, nagiba se že k zimi in ji v uho še-peče grozne besede. Tam od severa zapiha rezek veter in pesem spominov utone v valove in hiti ž njimi. Tam nad jezom še enkrat zabrenka moja pesem, se strmoglavi in utihne na dnu črnega tolmuna. Mraz me pretresa in groza me je nad svojo mladostjo. Smrt, da smrt se nagiba k naravi in njeni pretresujoči poljubi zapihljajo preko poljan, bogve kam. Da bi me nikdar ne zazibala v spominov sladko sanjarenje, pesem jesenska, kruta brez konca! Zakaj si, oj jesen, razcvela v bregu bele cvetove, da jih mori oster veter? Zavratnost! Zakaj   siti, veter, zabrenka! v suhem vejevjn je-
sensko pesem, da se je vzbudila pomlad mojih dni? In potem spoznanje, prokletstvo nad samim seboj! V duši je smrU tako tesna, tako bela smrt. Srce bi se strgalo iz prsi in bi poletelo preko poljan v neskončnost, pa je drže ledeni prijemi in je tlačijo k ledenim tlom, kot da rečejo: „Ostani in glej svoj pogin. Proč, proč ti zavest vseh temnih zavesti in poljana naj zastoče, da nisem tako sam in ti poleg me, drugače pa vse tiho. Tihota brezkončna si kot angelj z gorečim mečem in predbacivaš mi zločin, storjen nad samim seboj.
Pa kaj šumljajo ovenele bilke in kaj moti jesenski polumrak? Kot pravlica zveni v mojo dušo, iz meglenih pajčolanov mora stopiti nekaj groznega in mi pogledati z neizprosnostjo v srce. Ne, ne sme, mora! Dvoje tistih črnih oči mi zazre v obraz in govori o nekdanjosti. Ah, zakaj se križa tvoja bujna mladost z njo odcvetelo? Kar je bilo, ni več in kaj je treba, pa sva sama? Pa kaj; saj je med nama prevara in težko verujoče spoznanje. In mirnega koraka stopaš k meni in bled je tvoj obraz, le pod fino naznačenimi obrvmi zre dvoje črnih, črnih oči, enakih gavranom, ki se pogubljajo v črno noč.
„Kaj samuješ tu?1" Njena očesa se zapičijo v
moja.
„Saj ne samujem! Glej krog mene je narava, glej pod menoj so valovi in nad menoj pihlja jesenska sapa. In ti ? Te je dovedel neprijeten slučaj? Ona.se ozre tiho v stran in kaj se
ji je iz očes izločil briljant in pri padcu obvisel na suhi travi?
„Ne, nisem imela namena, da se srečava, a slučaj je hotel tako. Ne morem zato. Brez namena je moja pot, istotako mogoče tudi tvoja, idiva vsak svoje stezice." Očesa se srečata in ona zopet povzame: „Zakaj si se odtujil, da greš preko mene v daljno poljan? Znanca sva in si bila še več, da, bila." Oster je njen pogled in njena roka, mrzla kot smrt najde mojo. Beseda ji doni kot bolest: „Podajva si roke vsaj zadnjikrat in pustj me, da grem in se zamislim v daljne čase sreče, jutri me itak popeljejo" — z miloprosečim pogledom se njuna roka sprime moje močneje, glas se ji trese in z močnim naporom izusti —: „pred altar. Odpusti znanec!"
Enak kipu stojim sredi jesenskih vetrov in oko mi bodeče zre za odhajajočo, ki izginja in kliče: „Zdrav!" Pa naj bo! Povzdignem svoj korak in hitim v večera temo. Tam od neba se prikrade lunin žarek in se stresuje v valovih, ki hite k vrtincu, da ponavljajo isto kroženje neštetokrat. Tam daleč še enkrat razločim njen obris, potem pa zgine.
Z Bogom, mladosti sveti spomini, z Bogom pomlad in tebi, oj jesen, mrzli kot smrti poljub, je odprto moje srce. Prihrumi vanj s svojim celim viharjem, saj je pomlad že itak davno za gorami in vodami v deveti deželi. Pa bodi ti moja ljubica, jeseni mrzla sapica in zabrenkaj mi pesmico, tako žalostno, kot jo znaš samo ti.
avstrijske in sedaj italijanske proge, ki je leta 1866. prevzela od južne železnice. Od tega posojila misli Južna železnica posoditi avstrijski državi 350 do 400 milijonov kron. Ali z drugimi besedami: Ker Avstrija ne dobi na francoskem denarja, — kakor smo že zadnjič omenili radi naše zveze z Nemčijo, si bo izposodila Južna železnica denar na Francoskem ter ga zopet posodila avstrijski državi. Na ta način bi torej dobili državno posojilo, za katero bi garantirala Južna železnica! Jasno je torej, zakaj gre avstrijski finančni minister francoskim prijoritarjem južne železnice tako zelo na roko. Le za to, da mu francoski kapital s posredovanjem južne železnice posodi denar. Da se bo ta denar zopet vtaknil v kanone in ladije je brezdvomno in tudi ta slučaj južne železnice nam kaže, da se zanemarja ali celo oškoduje najvitalnejše narodno gospodarske koristi, samo da se nasiti nenasitljivi militarizem.
Junak kranjske gimnazije Vinko Marinko!
Lani in letos cvete in se razvija na zavodu, ki so ga postavili meščani s svojimi žulji, kot profesor po različnih političnih in učnih neuspehih znani Vinko Marinko. Svoj čas je dobil primerno lekcijo s svojo zadružno bolniško blagajno in upali smo, da je ta politični meteor ugasnil za vedno, toda nismo računih s tem, da mu še bije bojevito katoliško srce, ki se bo ob prvi ugodni priliki zopet osrčilo in stopilo na politiški oder. In res ugodna prilika v obliki volitev je prišla in Marinko, meneč, da mora svoj zavod postaviti v še lepšo luč, je zavihtel svoj meč.
Preveč bi bilo, ko bi hoteli opisovati vsa njegova agitacijska pota podnevi in ponoči. Svest si, da je svojo nalogo dobro izvršil, je bil o zmagi prepričan in napočil je dan volitev. Pa glej ga vraga, vsi dohodi na volišče so bili zastraženi po naprednjakih. Kamor se je zaletel, povsod je zadel s svojim dolgim nosom ob kakega liberalca, tako da pri najboljši volji ni mogel popraviti na dan volitev tega, kar je prejšnje dni zamudil. Posebno so ga pa jezili oni gospodje, ki so imeli skrbeti na hodniku in stopnišču v mestni ubožnici za to, da bi se preveč ne šepetalo in da bi se preveč ne stikale glave. Lmejemo to jezo. Pa prišlo je presenečenje in pobitost, potrtost, obupanje, jeza in strah, sramota in plahost, vse naenkrat v Ma-rinkovo dušo, ko je zvedel, da so ti salamenski liberalci zmagali. Ali bi bilo torej čudno, ko bi vse te tako nepričakovano prihrumele občutke mogel Marinko tekom enega dne zamoriti v razdrapani svoji duši, počasi so ga zapuščali, a ostala mu je še jeza; tudi te se je hotel primerno znebiti in kolikor mogoče drago prodati.
V ta namen si je osupli revež zbral drugi dan po volitvah glavno komisijo. Takoj ko je vstopil v uradni prostor, je pričel z grožnjami o pritožbah na deželni odbor, na deželni zbor, na deželno vlado, pa začuditi se je moral, ko mu je g. glavar pojasnil, da vse to ne more nič pomagati. A on je šel preko teh ovir naprej ter sumničil neprestano celo komisijo, da vendar — da vendar — da vendar — ni vse tako lepo v redu kakor so mu to drugi gospodje zatrjevali. Spomnil se je tu zopet onih preklicanih akademikov, ki še volilci niso bili, pa so si predrznih stati pred volilnim lokalom, ti nepridipravi in osumil jih je, da je vendar mogoče, da so ti „ljudje" vplivali na mimoidoče volilce in jih ovirali. Jn okrog stoječi gospodje komisije so si usojali veličino Marinka prositi, naj pove en slučaj, en član volilne komisije pa se je celo predrzni! cenjenega g. Marinka v njegovi rahločutnosti tako daleč raniti, da je potegnil paralelo med delovanjem gg. akademikov in med njegovim, češ, da bi bilo dejanje pri njem prav tako mogoče, kakor je pri omenjenih gospodih. Glej ga vraga, to-pa je moglo Marinka zaboleti; bogve kaka zavest mu je presunila prsa agitacijskega njegovega telesa in zabrusil je temu gospodu „lažnika" v obraz.
Toda o joj, rečeno storjeno, oglasile so se priče in ob njihovem jeklenoresnem glasu naselil se je kes v Marinku in poskusil je omiliti to besedo in zasukal je paralelo med mogočnostjo na eni in na drugi strani v trditev, pa mu tudi to ni šlo. Pa kaj so takemu junaku take male neprilike, malo prebledi in mogoče še kaj drugega naredi, pa gremo zopet naprej na dnevni red, kajti pri sebi je imel dovolj snovij za prerekanje.
Skoda, da ne poznamo gospodinje njegovega stanovanja, da bi bili drugi dan povprašali, če so gospod Marinko dobro spali in če se jim je kaj lepega sanjalo in kako so po prestanih naporih zjutraj izgledali. Škoda, res škoda. Pa naj bo temu tako ali tako, res je, da radi političnih poslov in polomov ni Marinko zamudil nobene šolske ure, ki so seveda samo stranski njegov posel. Imajoč učne uspehe pred očmi, se je, kakor pripovedujejo, vrgel z vso silo bistroumnega pedagoga na učečo se mladino in ni slutil, da bo mogoče že koncem ure dajal poročila o svojih učnih uspehih dvema gospodoma v vojaški uniformi! Zvonec zazvoni, dijaki se udero iz učilnice pred njimi seveda Marinko, hiteč vesel učnih uspehov k ravnatelju, da da raport, a pot mu prestrižeta dve uniformi; aha,
I si je mislil, sedajle bom pa temle dvema poročal i o učnih uspehih, gotovo sta prišla po pojasnila o i napredku svojih sinčkov, — to bom briljiral!
Ampak, erare humanum est! Vojašk poklon, I nato predstavitev, pa smo že zopet obledeli, videč, j da ne bo nič z povpraševanjem po učnih uspehih.
Toda ušesa je pa le treba napeti in poslušati glas ! oboroženih gospodov, pa je hudo, če človek ni bil
vojak pa si mora zapomniti vojaške šarže; kako j lahko se mu^ripeti, da jih zamenja ali celo komaj ! izgovorjene^žijožabi! No, pa šarže same, to še ni
nesreča, pomislite kaj pa zahtevata ta dva oficirja; 1 imenovanje zastopnikov o častni zadevi z prejšnji
dan razžaljenim članom glavne komisije. V ušesih j zazvene meči, v duhu teče kri, eden leži mrtev, j samo še en tip, če sem morda še gorak — tako
sedaj pa če mogoče hitro se skriti za plot, ali pa j zlezti pod mizo, v omaro, na stranišče, za peč ali i kamor si že bodi, samo proč, proč od teh morilcev,
od teh krvoločnikov:
Ku-kuc izza španske stene „zastopnikov ne j imenujem, bom že pisal, adijo." Sablje še enkrat j zazvenkečejo in nevarnost je pri kraju; tako, sedaj pa zopet lahko zlezem iz zapečka.
Pa se postavim .pred ogledalo^ komandiram ; samemu sebi ,,habtacht"! Akradibiks, to sem jih
dal, jaz sem junak dneva, samo eden naj mi še
pride, jaz mu že pokažem, kar zastopnike bom I odklonil pa bo ležal mrtev na tleh.
Šolski sluga pozvoni dvanajsto uro, kosilo se
mi itak ne bo prileglo, mi še preveč udarjajo meči I na uho. Poiščem si vseeno na skrivnem dva svoja j prijatelja, katerih eden je nosil samo bajonet, pa j boljše ko nič, malo bo že vedel o tem zverinskem i dvoboju in mi dal kak nasvet, čeprav ravno ne j pravega.
Tako — tres faciunt colegium — sedaj pa na stvarno delo! Prijatelj, ti imaš častni kodeks, j preglej in prelistaj, če so ti krvoločneži z menoj \ prav ravnali. Dolga pavza, šumenje listov — aha, ] jih že imamo v zanki; tu se glasi, da se mora na-j sprotnika poiskati doma — haaaaa, sedaj jima pa I zadrgnem vrv, ki sta si jo predrzneža dala sama 1 krog vratu! Toda kako — Marinko pravi, tepsti S se ne upam ž njima, da bi dal častno izjavo sem j preresen, oni z bajonetom se oglasi, v Gorenjca pišimo, drugi Don Juan pravi, nikar, bi bilo treba zopet novega odgovornega urednika, kedo naj vzame potem tehantovo jezo nase. Nastal je zopet molk, brade so jim zniknile v pesti, pogledi izpod j čela so pričali o veliki zadregi in o ugibanju, kako i- pokazati javnosti svoje junaštvo! Pa bistra glava, i ki se drži na Marinkovem vratu jo pogrunta; vesta kaj skrijmo se za .,S!ovenčeve'' planke, imuniziran je in živ krst nam nič ne more, pa bomo lahko še denuncirali in obrekovali, pa ne bo treba niti j popravka sprejeti!   Izborna misel in škodoželjni I krohot je pričal, da je sprejeta! Tako, sedaj pa le hitro pisati! Pisati v „Slovenca", pisati zastopni-[ koma svojega nasprotnika, da se ne spuščam votro-j čarije, ker sem preresen, obenem pa toliko takten, da dam sploh odgovor, če ga že kdo zahteva, : da bi pa še v pismu delal običajni ogovor ali na j koncu istega pristavil izraz spoštovanja tega pro-| fesorju izbornih učnih uspehov itak ni treba, kam ! pa pridemo če bi še svojim sovražnikom pisali do-i stojna pisma.
Salame.ntsmo jih, pa še anonimno jih ovadimo, j da se je v Kranju nekje napovedoval dvoboj in konec bo tej aferi. Jaz Vinko Marinko imam svitlo : čast, nasprotniku sem jo pa popacal in ga z velikimi potezami spravil v kozji rog tako, da se ne bo upal nikdar na dan. Vama prijatelja pa lepa ' hvala za trud, prihodnjič pa ,bom vaju branil iz i na podlagi katoliških antiduelnih načel če bi koga i užalila, ie nobenemu svoje pregrehe priznati ampak, j pomahati kar pride pod roko!
Pravijo, da se je tisto noč Marinku v sanjah i prikazal g. Kruh z ključi in mu govoril, da še ni i konec tega boja pa da mu bo že skomandiral I kako lepšo celico če bi prišel ravno po božji pre-I vidnosti k njemu na obisk.
DOPISI.
Iz Škofje Loke.
Zadnje deželnozborske volitve so na-I šim klerikalcem dale največ opravila, kakor se j samoobsebi razume, ker so naš poslanski mandat
imeli takorekoč že v žepu. Nihče pa si ne bi mislil I koliko truda so te volitve prizadejale znanemu kle-; rikalnemu branjevcu in mokarju pod nunsko cer-■ kvijo. Le-ta je bil eden izmed najagilnejših kleri-; kalnih agitatorjev in zato mu še danes ne miruje
žilica. Svoje mirne sosede nadleguje še vedno, i seveda, ako o njih sluti, da niso volili po njegovem
okusu. Za sedaj zamolčimo njegovo častito ime,
ker ne maramo nikomur škodovati. Ako pa pobožni i mož meni, da je za njega prav, da se tudi javnost '■ za njegovo delovanje za klerikalno stranko zanima, i potem naj bo prepričan, da ga tudi mi ne bomo I pardonirali. Svaka sila do vremena! Kdor ima na
glavi obilo masla, naj ne hodi na solnce!
Napredno, politično in gospodarsko
društvo, ki se je pred nekoliko leti osnovalo za
naš sodni okraj, spi v zadnjem času spanje pra-
vičnega. Prav bi bilo, ako bi se ga zopet oživelo. Pred kratkim smo slišali, da se bo to tudi uresničilo. Nasprotniki tuhtajo noč in dan, kako bi oslabeli naše vrste, mi jim pa odgovorimo s tem,
; da se tesneje organiziramo, kajti dela ne zmanjka! Občni zbor „Sokola" v 5>kofji Loki
I se bo vršil v nedeljo, dne 28. decembra 1913. ob
' 2. uri popoldne v društveni telovadnici, predmestje
; Studenec.
Narodna čitalnica vSkofji Loki je imela dne 20. t. m. svoj 51. redni občni zbor, na katerem so se sprejela vsa poročila društvenih j funkcijonarjev. Novoizvoljeni odbor obstoji iz sle-j dečih gospodov: Fran Suša, predsednik, Anton j Jurkič, podpredsednik, Vinko Zahrastnik. tajnik, I Janko Schollmayer, blagajnik, Avgust Nadilo, knji-| žničar, Franc Dolenc in Franc Magdič, računska \ preglednika, Joško Ziherl, Anton Kašman in Avgust ; Blaznik, veseliški odsek.
Duplje pri Tržiču.
Kam   so  pripeljale  volitve dušne j pastirje? Slišali smo, da je župnik Peter Bohinjec I pri običajnem adventnem izpraševanju letos ženam govoril o samih volitvah. Pravil jim je, da tisti, ki čita napredno časopisje, ne bo smel biti za botra in tudi ne na blagoslovljeno pokopališče pokopan. Radi bi vedeli, kam bo Bohinjec pokopan, ker bere : vse napredne časopise in poučuje žene o volitvah ! in ne v krščanskem nauku? Volitve so ga že tako 1 zmešale, da je v pondeljek, na Šmaren dan, izpustil p na prižnici glavne molitve, to je vero, upanje in ljubezen, in maša se je delila tudi v tiho peto in j tiho sv. mašo. Ko bi bile volitve trajale še 14 dni, i bi Peter gotovo popolnoma um zgubil. Pa Bog se ! ga je usmilil in prikrajšal je dneve. Njegov glavni , namen je bil: volitve in politika. Bliža se nam ' novo leto in mislimo, da se bo vsaj toliko preobrnilo, da bo Peter kaj bolj redno opravljal službo božjo, kot jo je v starem letu, ko so ljudje večkrat šli k sv. maši in je šele mežnar prišel pravit, da je ! danes ne bo, ker se je Peter odpeljal.
Iz Cerkelj. Slabo znani kaplan Hrvat ima večnega opravka pri sodišču v Kranju. Se „sodnji ' dan" nesramni „Slovencev" pamflet, katerega je na prav nelep način razširjal, ni v kraju, že ima j povabilo k sodišču na dan 30. t. m. radi §.461. j kazenskega zakona, ki govori o goljufijah. Pred kratkim je pa iskal časti v Kranju radi vednega pijanstva in ker ga je baje nekdo pošteno skoftal. , No, vzor katoliški duhovnik, kaj   ne!   Pa tudi vsem drugim je roka pravica za petami radi raz-našanja klerikalnih packarij v sramotenje liberalcev. ; Počasi pride vse na dan. G. kaplan, če ne umirite j svoje vroče  krvi,  znate priti   še v špehkamro. j „Domoljub", mu menda dela preglavice. Sliši se, : da je, ko je prejel povabilo k sodišču, dal hri-! bovcem nekaj denarjev nazaj, Kuralta pa na zvit j način prepariral.   Pavle je že  povedal,   kako je ; Janez, slučajno še kaplan v Cerkljah, poparjen.
Cerklje. Noč ima svojo moč. Ponoči je I bilo, ura na zvoniku je odbila ravno policijsko uro, ko se izkolomaštra znani kupec s prasci in umetnim gnojilom „brez potenta" od celodnevnega popivanja iz Konškove gostilne, kjer je prečvekal in prenergal cel božji dan samo o kupčiji z gnojili, j Mici in prasci. Se na pragu pravi: „Ce me Mica i zjezi, bo šlo doma vse v Juft". Ko malo poneha, j šum, se iz napol priprtih duri sliši precej glasno pomenkovanje sledeče vsebine: Končkulja pravi: „Tako me skrbi, kaj bo. Večkrat sem ti že mislila I povedati, kaj so mi misijonar rekli. Rekli so, le vprašajte moža, kdaj misli dati tisti denar nazaj, ki ni njegov. Pravi gospodar se po Ameriki potika, I da si prisluži, kar mu je bilo odneseno. Da se tuji J masti in debeli z denarjem, to hi krščansko, to je j sramotno. Dati mora nazaj, kar ni njegovo. Oh, ; Janša, tako me skrbi, kaj bo." „Tih, če ne ti že j pokažem." „Kaj pomaga, če mi tudi zbiješ zobe, ; ljudje pa govore' vse vprek. Kaj je bilo v Poženku takrat, ko je Gvantec denar zgubil, oh, kaj bo. Pa Bostiška na Brniku, da bi še tega ne bilo. To je sramota." „K . . . f. . . mizerija, ali hočeš res, da ti zobe zbijem? Peč popravi poprej, da ne bo tako 1 kadila. Če mi nisi koj tiho, zbijem vso peč." „Le J zbij jo, bo pa prazna luknja. Luknja je tako vedno
i prazna, to vsi vedo." „Sakram..... Povej tvo-
! jemu misjonarju, kaj si vse počela z Borštnikom, i Cela vas govori, kako se je drlo brez noža. 8000 K j gotovine, pa vse je šlo k hudiču." „Če je kje sra-; mota, je to tista sramota, ki te zavoljo nje vest peče. Oh, Janša, kaj vse to, Brnik, Brnik. Pravijo ljudje, da si vse ti snedel." „Hudiča, kaj snedel, I saj še Knetu manjka. Saj ga vidiš, kako je lačen, ! da je ves kriv. Človeku se smili tak revež, pa ! sem mu naklonil. Pa se res pozna. Ta h ... č pre-! več poje." „Janša, ali ne veš, da je Jurčnjekov." ..Mislil sem, da je Mico kaj sram, pa jo tudi ni nič. Beračija je že hudič."  „Stotavženkrat bog in svet božji križ, da bi že bil enkrat teh težav prost, j „Nazaj daj, bo pa vse prav."  „Kaj bom pa dal. j Bajto in smrekov vin, in tistega prasca, potem smo i pa ven. Ti greš pa potem h Katričevi prat." —, j Slišal do besedice Cerkljanska krevlja.
Uredništvo m upravmštvo „Save"
p.f.
DNEVNE VESTI.
Vabilo na naročbo.
„Sava" končuje z današnjim dnem svoj prvi letnik. Vsakdo, ki jo je čital, je spoznal njen namen in pomen za napredno stvar na Gorenjskem. Tudi v drugem letu bo ostala „Sava" zvesta svojim naprednim idejam. Sirite jo in dopisujte pridno, da bo postala „Sava" zrcalo napredne Gorenjske. Dasiravno se z novim letom  ppdraže tiskarske cene, ostane naročnina ista, ter upamo, da nam dosedanji naročniki ne-le ostanejo zvesti, ampak nam pridobi vsak vsaj še enega naročnika. Cena listu je: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 1 K. Prihodnji številki priložimo poštne položnice i in prosimo cenjene naročnike, da naročnino takoj : odpošljejo, da se jim pošiljanje lista ne prekine.
Časopisi. Približal se je zopet čas, ko je treba naročiti časopise, bodisi obnoviti naročnino, ali pa j nabaviti si novih. Dolžnost vsakega zavednega na- ', prednjaka je, da si naroči le napredne časopise. 1 Pokažimo vrata nasprotnim, zlasti pa klerikalnim časopisom. Vsak vinar, ki ga izdamo za klerikalno časopisje, pomeni ogromno škodo napredni in slovenski stvari. Ne izgovarjajmo se, jaz imam kleri- , kalen list le v informacijo, mene itak ne prepriča itd. Mogoče je to, toda pomisliti je treba, da klerikalen list enkrat v hiši, ne pride samo naročniku v roke. V roke dobijo tak list tudi družinski člani, posli in drugi. In ako ne pridobi naročnika za klerikalne ideje, pridobi druge, ki verujejo zavitim lažem.  Koncem leta pomečite iz hiše klerikalne 1 liste in vsakdo naj naroči vsaj en napredni list.
Fiat justitia! Vsled izida deželnozborske volitve dne 16. t. m. se je zlasti vročekrvnejših tukaj-Snih gg. profesorjev, ki pripadajo S. L. S., polastila precejšna nervoznost. Ker v takem duševnem razpoloženju marsikdo kaj učini, česar bi v normalnem stanju ne storil, in ker mi je še tisto popoludne pravil moj sin (osmošolec), da ga je njegov razrednik g. dr. K. Capuder v navzočnosti še enega g. profesorja (političnega somišljenika seveda) za- | sliševal, kje je bil opoludne in če se ni morda udeležil neke „politične demonstracije", sem takoj slutil, da gospodje nekaj pripravljajo. In res se je še ■ 16. t. m. na večer raznesla po mestu „stroga uradna tajnost", da je slučajno isti dan vršeča se učiteljska konferencija na predlog g. dr. K. Capudra prisodila mojemu sinu — štiriurni karcer! Pripovedovalo se je tudi, dar je pri tej priliki osobito g. dr. K. Capuder, ki bi že kot ordinarij moral varovati po- i polno objektivnost, postopal skrajno vehementno in-da je vsled ugovora od druge strani premenil svoj prvotni predlog in predlagal brez vsakega stvarnega razloga kar naenkrat — šestnajsturni karcer! Te vesti so nemalo razburile občinstvo, ki ; se je zavedalo takoj prvi hip, kako treba tolmačiti postopanje nekaterih gg. profesorjev. Drugi dan sem prejel uradno naznanilo, da je bil moj sin ' radi neposlušnosti, laži in pasivne so- ' udeležbe pri politični demonstraciji ka- I znovan s štiriurnim karcerjem. Napotil sem se takoj k g. gimnazijskemu ravnatelju in ga vprašal, kako ; se je moglo napram mojemu sinu tako pristransko postopati. Poizvedel sem namreč, da se je učencem kranjske gimnazije prepovedalo na dan volitve po- ,| stajati pred voliščem, ki je bilo v mestni ubožnici na Pungratu. Moj sin za časa volitve ni bil niti ! enkrat pred mestno ubožnico, pač so pa tamkaj postajali v gručah drugi dijaki, kar sem opazil sam in menda tudi gg. profesorji, ki so se udeležili vo-Iftve. Radi tega se čudim, zakaj se ravno mojega sina dolži neposlušnosti. Nekaj čez 1 dvanajsto uro je bilo na kranjskem trgu precej j občinstva. Tam so se sprehajali takrat slučajno tudi nekateri dijaki in med njimi moj sin. Ko je prišel po trgu Vincenc Marinko — znani enfant terrible med kranjskimi profesorji, ki je za časa volilnega gibanja kar najaktivnejše posegal v volilni boj — so mu nekateri izmed občinstva prire- i dili hrupen vsprejem. Kakor hitro se je zaslišal klic „Marinko gre!", se je moj sin takoj odstranil od družbe dijakov-prijateljev. Podal, se je k moji , trgovini in stal pred vrati ter čakal name. Videl sem ga tamkaj na lastne oči, pa tudi drugi očividci izpričajo lahko vsak čas, da se ni niti aktivno niti pasivno udeležil ali soudeležil „politične demon- ; stracije". Nadalje trdi moj sin, da je zaslišujočemu g. profesorju povedal resnico. Zal, da gospoda — ' kakor je to običajno pri hujših pregreških — nista sestavila na podlagi izpovedi zapisnika in ga dala podpisati mojemu sinu. Iz protokola bi bilo brez- j dvomno posneti, zakaj se mojemu sinu očita laž. j Ko sem g. ravnatelju pojasnil vso zadevo, mi je i svetoval, da naj napravim na c. kr. gimnazijsko !
I ravnateljstvo ulogo, v kateri naj na podlagi podanih pojasnil prosim za obnovitev preiskave in navedem verodostojne priče, ki bodo izpričale, da se moj : sin ni udeležil politične demonstracije. Ravnal sem se po nasvetu g. ravnatelja, a na moje veliko začudenje se me je z dopisom z dne 19. t. m. ob-i vestilo, da se moji prošnji ne more ugoditi, ker so gg. profesorji, ki so v konferenci poročali o krivdi in izpovedbi pri zaslišanju mojega sina, v seji učiteljskega zbora odločno izjavili, da so bila njihova pggggtčita o prekop ki h mojega sina popolnoma resn^ffa" in natančna ter da se je vršilo njegovo zaslišanje pravilno. Sporočilo se mi je tudi, da mi je odprta pot za pritožbo na c. kr. deželni šolski svet. Iz tega dopisa sem posnel, da se še vedno ni polegla nervoznost pri vročekrvnih gg. profesorjih. Podal sem se zopet k g. ravnatelju, a ker ga nisem dobil doma, sem se obrnil radi informacije na.g. dr. K. Capudra, ki je pakratkomalo odklonil vsako pojasnilo. Velmožni g. razrednik bi moral vedeti, da je njegova dolžnost dajati starišem informacije in da bi v navedenem slučaju moral proti političnemu nasprotniku že celo nastopati taktno, da se izogne vsakega očitanja pristranosti iz političnih nagibov. Opozarjam ga na razglas c. kr. naučnega ministrstva z dne 21. novembra 1904 št. 40508. Iz lahko umevnih razlogov se še premišljam, če naj se pritožim na c. kr. deželni šolski svet, pač se mi je pa zdelo potrebno, vso zadevo izročiti javnosti, da izvedo tudi širši krogi, kako gotovi c. kr. profesorji na kranjski gimnaziji ubijajo v mladih srcih čut poštenosti in pravičnosti. Morda bo sedaj tudi razrednik g. dr. Kari Capuder podal potrebna pojasnila. Nerad sem vse to spravil v javnost — že zato nerad, ker moj sin stoji pred maturo —, a večna škoda bi bila, če bi se ne otel pozabljivosti unikum, ko mora za dozdevne očetove grehe presedeti kazen — njegov sin. Vivat justitia! Kranj, dne 26. decembra 1913.
Ciril Pire.
Nesramne grožnje. DekanaKoblarja še vedno niso izučile različne bridke pa tudi drage izkušnje. Odslovil je Marinkota, ki mu je povzročil toliko nepotrebnih stroškov, sedaj je pa zopet sam padel v staro napako. V zadnjem „Gorenjcu" se spet prav neotesano napadajo različni trgovci in se jim preti z bojkotom. Gospod dekan Koblar bi moral vedeti, da je to prav nevarno orožje, ki se često-krat zaobrne proti napadalcu in vrhutega spada pod — kazenski zakon! Klerikalcem ne gre iz glave, da so propali pri zadnjih volitvah. V svoji onemogli jezi brcajo in grizejo krog sebe, naprav-ljajo anonimne ovadbe in hočejo politične nasprotnike gmotno oškodovati. Radi lopovske „Gorenj-čeve" notice se bomo pomenili na drugem mestu. Sicer naj pa pazijo gespodje, da nas ne mine potrpežljivost in da ne spravimo na dan stvari, radi katerih bi se prizadeti bridko kesali. Menda se razumemo!
Vinko Marinko gre v Ameriko! Širi se govorica, da se odpravlja ljubljenec vsega kranjskega zabavo ljubečega občinstva čez veliko lužo v deželo, kjer bo lahko uspešneje uveljavil svoje globoko zakopane talente. Baje hoče v spremstvu svojega kolega — detektiva delovati na zanimivem polju kriminalistike. Ce je to res, nam je iskreno žal, da izgubimo to politično ničlo — a pardon — korifejo iz našega mesta, kateremu je bil v kras in zabavo. Predsednik „Meščanske zveze" nas .hoče ostaviti. Gospod dekan bo gotovo storil vse, da gospod Vinko ostane — pri svojem sklepu. Smo pa tudi prav resno v skrbeh za gospoda Ceneta. Amerika je kaj čudna dežela, kjer novodošlece prav hitro „pogruntajo". Saj se je pred kratkim bralo v časnikih, da so neko žensko poslali kot fanta nazaj v Evropo. Podaja se nam zla slutnja, da se utegne pripetiti našemu ljubljencu malheur, da ga na podlagi njegovih zadnjih doživljajev „pogrunatjo" in pošljejo v Evropo kot strahopetno in sramežljivo punčko. Kot taki pa mu želimo mnogo sreče v ljubezni. Ce res greste, gospod Cene, pa srečno pot in kmalu na svidenje Cenka.
f Janko Pollak. Nenadno nas je včeraj zjutraj dohitela vest, da je umrl g. Jan ko Pollak, trgovec v Kranju. Umrl je v petek ob pol 1. uri ponoči hipno za srčno kapjo. Pred dobrim tednom je zdravnik konstatiral pri njemu hudo srčno napako, katera je nastala po malih revmatičnih napadih. Se kratko pred smrtjo je bil sam pri zdravniku, kateri mu je svetoval, da se vleže takoj v posteljo, ker potrebuje, absolutni mir. A vzlic temu je pokojnik posetil še večerno predstavo v kinematografu. Nič hudega sluteč je prišel ob 10. uri domov in ob pol 1. uri je umrl v rokah matere in zdravnika. Pokojnik je bil blaga duša in izvrsten družabnik. Deloval je svoje čase prav uspešno v tukajšnjem Sokolu ter bil tudi dlje časa njega načelnik. Član je bil vseh narodnih društev in vedno odločno napreden. Bodi dragemu pokojniku lahka domača gorenjska gruda, prizadetim rodbinam pa naše najiskrenejše sožalje.
Umrl je v četrtek gospod Anton Eržen, c. kr. fin. straže nadpaznik v p. Naj v miru počiva !
Ples — prepovedan! Iz Škofje Loke nam pi-: šejo: Ob tej gotovo ne razveseljivi novici bode I brezdvomno vztrepetala vsa naša poskočna mla-j dina! Tudi starejši ljudje, če že radi plešejo ali : ne, bodo z nevoljo sprejeli to vsekakor čudno vest. A kaj hočemo: svet se suče! Doslej se je že toliko plesalo pri nas in drugod, • kolikor se je pač komu zljubilo, doslej pa nič — več! Toda cen-I jeni naši čitalji naj bodo pomirjeni, ker ta plesna i prepoved velja samo za — Skofjo Loko. Po drugih vaseh in mestih, bodisi pri vas v Krauju ali i Ljubljani, na Dunaju ali- cele na Turškem bodo : naši fantje in dekleta, če jih je kaj tam, plesali in rajali prejkoslej „poleg stare navade." Samo v Skofji Loki ne! Stvar, kolikor je sama na sebi : presmešna, je namreč sledeča: Škofjeloška Naro-: dna   čitalnica,   ena izmed najstarejših narodnih I društev na Slovenskem (obstoja že 51 let), je te dni naznanilo mestnemu županstvu, da bode pri-I redila letos svoj običajni  „Silvestrov večerA s plesom in pozneje 11. januarja pa plesno veselico pod imenom „Fantovski ples." Naš „modri" in seveda „hipermoderni" mestni župan je na to«nazna-nilo najprvo zahteval od čitalniškega odbora pred-i ložitev društvenih pravil.  Cemu so mu  dila ta pravila, pametni ljudje zastonj ugibajo! V pravilih je pač župan lahko bral, da je namen čitalnice čitanje in razveseljevanje, da se. ne vtika v neka-kršne politične zadeve in še druga, po zakonu , predpisana določila. Pa to so že tako splošno znana dejstva, da se mora smatrati vsakteri človek za zelo zagamanega in zagovedanega, ako to še ne ve in če je ta makari prebrihtna glavica našega i mestnega župana. No in ko se je naš župan na-študiral čitalniških pravil, vrnil je ta društvu in I tedaj se mu je še videlo potrebno rešiti prošnjo z odlokom, sledeče vsebine: St. 2816. Narodni čitalnici v Skofii Loki. Na prošnjo z dne 22. 12. 1913.
■ se licenca za ples za Silvestrov večer po polnoči in za 11. 1. 19] 4. sklicaje se na razpis deželne
; vlade z dne 25.5. 1913. št. 1174 in cesarsko naredbo z 20. 4. 1854 št. 7. ne izda in se ples ne dd-; voli. Zoper ta odlok je Vam prosta priložba v teku ; 14. dni na občinski odbor. Mestno županstvo v ; Skofji Loši 24. 12. 1914. L. S. J. Hafner „s. r." — Tako torej če bo obveljala ta najnovejša županova odredba, se letos v naši verni Skofji Loki ne bo plesalo! Kakor umevno hočemo in moramo skrbeti za to, da drevesa našega deviškosramežljivega ! g. župana ne bodo zrasla do neba! Ta županov čin dovolj jasno razsvetljuje razmere, v katerih ži-I vimo, odkar gospodarjo na našem rotovžu klerikalni mogotci ala Šinkovec,   Tomažev  Pepe in Kapar! Tako daleč smo torej prišli v našem mestu, odkar so naši meščani izročili vse vajeti na magistratu tem znanim prijateljem nas naprednjakov, da nam več ne privoščijo ni poštene zabave za naš denar! Lepa je ta! V svarilo pa naj bo to ; vsem drugim krajem, kjer prepuščajo prosto vladanje v občinah politikujočim duhovnikom. Posebno pa naj si to zapomnijo vsi naši mestni vo-I lilci. Kakor so ti pri ravnokar minulih votitvah mo-i zato nastopili in s svojimi glasovnicami v rokah, : protestirali proti klerikalnemu vladanju in koritar-| stvu v deželnem odboru, isto tako naj se pripra-; vijo na to, da pri naših bodočih volitvah pomedejo z rotovških sedežev klerikalne možakarje, ki niso za drugega, kakor da ovirajo vsak svoboden raz-vitek našega mesta. Da se pa bo v navedenih dnevih in tudi pozneje plesalo in drugače mirno in pošteno razveseljevalo naše meščanstvo, za to bodemo že še preskrbeli! Tega nam pač ne more t nihče prepovedati! —
Dodatno k zgornjemu dopisu nam je odbor i „Narodne čitalnice" v Skofji Loki sporočil, da se I bo „Silvestrov" večer vseeno vršil in sicer bo ta 1 zabavni večer omenjen na društvenike in po i njih vpeljane goste. Za to ni treba nobene licence, j Na isti način se bo vršila plesna veselica dne 11. : januarja 1914.
Novoizvoljeni okrajni cestni odbor za kranjski okraj se je danes konstituiral in izvolil načelnikom Ivana Zabreta in namestnikom Franca
\ Kuralta. Za odbornika, ki je poleg načelnika odgovoren in ima drugi ključ od blagajne, se iz-
i voli Ivan Blagne. Kot uradni sedež oiu. cest-
| nega odbora se določi občinski urad v Predosljih.
I Seje se bodo vršile v Kranju.
Našla se je v Kranju svota denarja. Kdor je
j pogreša, se naj oglasi pri g. nadpoštarju Ulepiču
j na pošti.
Kino J. Nadišar. V soboto, nedeljo in pon-[ deljek se bo predvajalo senzacijsko učinkovitost I v dveh dejanjih „Hipnotiziran." Poleg te točke i obsega spored še sledeče: „Razstava perutnine"
■ naravni posnetek. „Goumontov tednik" II. „Sedma zapoved," .,Ljubko dekle," drami. „Nje stara lju-
: bežen" in ,.Mona Liza z brkami," veseloigri. — j Dne 31. decembra in 1. januarja 1914 pa obsega spored krasno novost „Jak Browna lj ubezen-I ska pot," velika senzačnost v dveh dejanjih, ki , se proizvaja le pri večernih predstavah ter „Kel-i morajn in most čez KVno" ter „Solnograd," naravna posnetka; dalje drami „Ljubezen do slepe" in „Strašna noč" ter smešne prizore „Polidor si ; vbrizga," „Teddy snaži okna" in „Originalna pahljača."
51. redni občni zbor Narodne čitalnice v Kranju se je vršil v pondeljek, dne 22. decembra ter se je novoizvoljeni odbor sledeče konstituiral: g. Makso Fock predsednik, g. Josip Cvar podpredsednik, g. Mirk# Chrobath tajnik, g. Lavo si a v M i k uš-blagajnik, g. Šinkovec Anton ml. knjižnjičar, g. Kukovca Fran gospodar in Jan. Langašek odbornikom. Nadalje so bili voljeni g. Rus Rudolf, Sire Franc, Majdič Fran odborniškim namestnikom; g. J. Meden in g. Fran Sepaher pregledovalcem računov.
Silvestrov večer v Narodni čitalnici v Kranju se vrši kakor običajno vsako leto, tudi letos, s prav zanimivim sporedom. Priredita se igri: M e -s a 1 i n a, burka v enem deja nju in Idealna tašča, veseloigra v enem dejanju. O polnoči nagovor g. predseenika, potem ples do dobrega razpoloženja gostov! Vsako leto je bil ta večer res družaben in vedno prenapolnjen od strani članov, ter upamo, da tudi letos jako dobro uspe. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Na Silvostrov večer vsi v Čitalnico! Na svidenje!
Žrebanje časopisov Narodne čitalnice v Kranju se vrši kakor običajno vsako leto, dne 6. januarja 1914 ob 11. uri dopoldne v bralni sobi Narodne čitalnice v Kranju, na kar vse g. člane, kateri se za časopisje zanimajo najuljudneje vabimo!
Plesni venček godbe prostovoljne požarne brambe v Kranju bo v pondeljek, dne 5. januarja 1914 v prostorih telovadnega društva „Sokol". Začetek ob pol 9. uri zvečer. Pri plesu svira po-polen lastni orkester. Vstopnina 1 K za osebo. Uniformirani člani plačajo polovico. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje zaostalih računov, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Umrl je v ljubljanskem Leoninu gospod cand. jur. Josip ;K a n d u š a r, bivši učenec tukajšnje gimnazije. N. v. p.!
Slovensko planinsko društvo priredi dne 1. februarja 1914 zopet svoj priljubljeni planinski ples v Narodnem domu v Ljubljani; v poletni sezoni pa priredi društvo ljudsko veselico v Bohinju, povodom otvoritve hotela Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru.
Poglavje o okr. babicah. Iz Cerkelj se nam piše: „Tako sem pijana, koker dež", pravi neka okr. babica. Pozor tedaj pri izbiranju v takih slučajih, kjer se gre za pravi pomen življenja. Imamo v Cerkljah dobro izvežbano in tiho, za vse slučaje pripravno okr. babico M. Koritnikovo, ki je na razpolago vsakemu, brez izjeme stanu. Nočemo delati krivice, pa kar ne gre, ne gre. Po hišah okoli hoditi, se bahati s pijanostjo, oznanjevati, kaj se je vse tukaj zgodilo, s menda ne zdi nikomur prav. Se enkrat, pozor! Pijanost naj ima kot v smetišču. Magari če je tudi iz Brnikov.
Telovadno društvo „Sokol" v Skofji Loki naznanja, da se vrši VIII. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m. ob 2. popoldne v društveni telovadnici z običajnim dnevnim redom.
Kino J. Nadišar
Tiskarna „Sava" v Kranju
želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
Vsem svojim odjemafcem žefim
srečno in vesefo novo fefo
ter  se priporočam   njih  nadafjni naklonjenosti.
3van ^Potočnik
čevljarski mojster in trgovec v {Karanju.
r
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
k.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Ivan Nadižar,
mizarski mojster v Kranju
"1 I I I I I I I I I I I
.J
trn
Tužnim srcem javljamo, da je danes ob pol 1. uri ponoči umrl naš preljubljeni oče, gospod
Janko Pollak
trgovec
po kratki, mučni bolezni.
Pogreb bo v soboto, 27. dec. ob 3. uri popoldne.
Kranj, 26. decembra 1 913. Ivko, Marjan, Jelica
otroci
in vsi drugi sorodniki.
Srečno in veselo v novo leto 1914.
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem s -prošnjo-,- da mu v bodoče ohranijo enako zaupanje
Franc Dolenz
LKRANJ * Glavna trgovina in podružnica.
VvSdlO nam lata
vsem cenjeni od)
Kavarna
Zd. Krajne
in trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega ljubljenega očeta, brata, svaka in strica i. t. d. gospoda
Janko Pollaka
trgovca
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Kranj, dne 27. decembra 1913.
Rodbille Mihelič, Potok in Crobath
za mladoletne otroke.
Podružnica „Slov. trgov, društva „Merkur" v Kranju naznanja žalostno vest, da je umrl njen večletni član, gospod
Janko Pollak
trgovec v Kranju.
Pogreb pokojnika je v soboto, dne 27. t. m. ob 3. uri popoludne. N. v m. p.
Kranj, dne 26. decembra 1913.
Odbor.
Razno.
Če je človek preveč razstresen. Te dni bodo odkrili v Nancyju spomenik matematiku Poincareju, pred kratkim umrlega bratranca sedanjega predsednika republike. Slavni učenjak je bil vzor profesorske raztresenosti. Nekega dne je iskal neki spis v knjižnici. S svetilko v roki je pregledoval posamezne omare za knjige, dokler ni prišel k staromodni omari z vrati. Odprl je polovico vrat, postavil svetilko na polico ter začel iskati in brskati po knjigah. Naenkrat je našel spis,, ki ga je iskal. Hitro ga je vzel, zaprl vrata in v tem hipu se je — prijel za glavo, kajti zapazil je z grozo, da je kar naenkrat v temi. Takrat je namreč učenjak bolehal na učeh, včasih se je celo bal, da bo oslepel. In zdaj naenkrat — je bil v temi! Zavpil je ter začel tipati po sobi ter iskati zvonec. Na to je stopil v sobo sluga Jožef in opazil svojega gospodarja, ki je oči zakrival z ruto ter vzdihoval: „Jožef, oslepil sem!" Pokazalo se je kmalu, da ni tako hudo, toda v omari, kjer so našli svetilko, je bilo huje. Vžigale so se knjige in papirji,' na katerih je imel raztreseni profesor napisane važne račune. Od tedaj profesor ni nikdar več „oslepil".
2C
• V I   ' •
dr. EdV. Olobočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holztiacker
konc. zobotehnik
v Kranju I
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Darila.
Odkupnina za novoletna voščila 1914; v korist družbi sv. Cirila in Metoda: Adamič Marija, Berjak Iva, Crobath Marija, Crobath Anica, Cizl Mirni, Cvar Viki, Česen Marjeta, Dolenc Fani, Dolar Hela, Fajdiga Palmira, Fock Marija, Golob Maja, Golob Terezija, Geiger Marija, Holzhacker Jelca, Jager Ludmila, Jezersek Franica, Jugovic Franja, Jugovic Katinka, Jeglič Marija, Keržič Marija, Ko-kalj Ivanka. Konc Terezija, Korošec Mici, Kovačič Justina, Krenner Franja, Krenner Leopoldina, Kušar Mici, Krajne Mirni, Krajne Mira, Lampe Marija, Likozar Mici, Logar Ivanka, Majdič Matilda, Majdič Saša, Maver Ana, Maver Marija, Matiašič Ida, Mihelič Tončka, Miklavčič Janja, Mlejnik Mara, Melania Marn, Masten Anica, Nadižar Mici, Pavšler Helena, Pečnik Fanči, Pfeifer Ivanka, Pire Minka, Pire Mirni, Polak Marija, Prevc Marija, Pučnik Josipina, Puppo Josipina, Pezdič Amalija, Peve Cilka, Rakove Mara, Rakove Marica, Rant Magda, Rebolj Marija, Rus Ana, Rus Marija, Sajovic Anuča, Sajovic Ivana, Sajovic Vera, Sajovic Pavla. Suhadolnik Ana. Ravnik Marija. Šavnik Leopoldina, Savnik Meta, Šavnik Olga, Šlamberger Inka, Tajnik Cilka, Ultfich Radivojka, Valenčič Hermina, Zupane Apolonija.
157—6
Odda se
stanonaaie
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami
za 1. februar 1914.
Podatki pri upravništvu tega lista.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
!. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitali j in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—18
U.K. čaji
London
svefovnoslavm!
Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju.
Kupovalci! SS3*ir# Osvald Dobeicu ^ k^S
kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belili, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrole, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vilce, noži žlice i. t. d.        29—25
Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah.   Gostilničarji in neveste imajo posebne cene.
Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. ~"3U Postrežba točna in solidna.
3fc
M. Rant ■ Kranj
trgovina s špecerijskim in galanterijskim inom
Priložnostni nakup OtFOŠKIh VOZIČKOV.
Trbovljski in češki premog.
Nakup suhih gob in deželnih pridelkov.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
4 52-51
KOLESARJI, zahtevajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—39
Karel Čamernik h Ko., Ljubljana, Dunajska cesla 9-12, a^ftSR
motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
>3
tMMIMMtlftlMMMMMMMMMMMMttMMMMMMtMMIl
[iiiiimii
783135
1
93
76
Najstarejša trgovina
Ferd. Sajovic v Kranju
poprej C. Pleiweiss ^
priporoča svojo bogato nalogo vedno ^B&>-vejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
jesensko in zimsko sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
I Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni cenij
wtiaovina).y. Majdič JW
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma-      #^1 ^& tinski portland cement ff^ClIOflcI
za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Trbovljski premog. •    Umetna gnojila. ■
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•o
SO N
"5 > U
N
O O O
d o
x
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranine vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7-52
00 O
o
© o o
PO
N
-t < S
N
ta ?r
S" o.
14—43
icna m
priporoča
Rudolf Rus
urar in trgovec poleg lekarne v Kranju
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in sretprnine. — Vsake U vrste  ščipalniki in
očala. Ročne in žepne električne svetilke. Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
j j 50 vinarski bazar • • najnovejše igrače
za Božič in Novo leto
= v veliki izberi razstavljeno v I. nadst. =
kakor druga primerna darila, se prodajajo radi pre-::    zidave trgovine po skrajno nizkih cenah. ::
j A. Adamič, Kranj
mil
lil
Kreditno društvo v Kranju
13-52
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po
31 0 4 jO
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
I I I
i
1
Jamčeno čisto, jedrnato
MILO
2 52-52
z znamko
Solnce
najizborneje in današnjim cenam primerno
"fuskend^
ZafO   naipoli» nadomestek vsem dražjim vrstam. :: Prodaja Se tUdI
Tovarna: Ig. Fgric, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črnomarmoriranoEschwegermilo,ze-leno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vs^e ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
m
i i
i i
i
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem, gostom, prijateljem in vsem znancem
M. RANT
trgovina in restavracija
Ki
.a
Vinska veletrgovina
i?
Rudolf Kokalj, Kranj
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
vina
v sodih in steklenicah
Zaiopa najfinejših tu- in Inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralni! voda.
is1
■a
s Tiskarna „SAVA v Kranju s
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okraju!
Mestu hranilnica i Krmi«
obrestuje hranilne vloge po
Splošni rezevrni zaklad (lastno premoženje) nad
325.000 kron.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5fyj% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
m
i
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
>< 5 milijonov 100 tisoč kron. I J
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
11 /wv\/vvvvvvvv-< >-vvvwvvvvvyvN I I
uraduje na rofovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
x
w
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.