plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Če si pameten, zmešaj oboje: ne upaj brez dvomov, ne dvomi brez upov.
Seneca, rimski modrijan (4.-65.)
«Mnq|
i 1 : :
Leto XII.
Ljubljana, 11. julija 1940.
štev. 28 (560)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
lihaja ob četrtkih. Uredntltro
I a
uprava v Ljubljani, MlltlolHčeva 14/111. Poštni predal St. 345. Teleton it. 33 32. — Račun poitae hranilnice v Ljubljani it. 15.893. — Rokoptiov ne vračamo, nefranklranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba prllotltl ra 8 din mamk.
NAROČNINA
*/« leta Zfi din, '/i leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov, v Aroer*kl S* /a dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino le plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enOstolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4'50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: btseda 2 din. Mali oglati: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Napoleonov napadi na Anglijo
(Gl. str. 9)
Prepad med Francijo in Anglijo
Daljnosežne posledice britanskega napada na francosko mornarico
UA.iTA.nrAi. uAšia.A|
zmagovalec nad Francijo
V Ljubljani, 9. julija.
Kakršna koli usoda bi se v bližnji bodočnosti utegnila pisati Bližnjemu Vzhodu, Sredozemlju, Daljnemu Vzhodu ali Ameriki, nič ni ta trenutek tako tragično pomembno kakor zgodovinski dogodek, ki je sredi preteklega tedna vtisnil sedanji mrzlični dobi nov revolucionaren pečat: dogodek pred Oranom.
Oran je drugo največje mesto in Pristanišče najvažnejše francoske kolonije Algerije. V sredo in četrtek Preteklega tedna se je pred tem mestom bila največja . pomorska bitka sedanje vojne: bitka med Angleži in... Francozi.
Za naše razglabljanje ta trenutek hi važno, kdo je to bitko dobil: važ-ha je okoliščina, da se ta bitka ni bila med obema nasprotnima taboro-tha sedanje vojne, ampak med obe-hia stoletnima prijateljicama in do-včerajšnjima zaveznicama.
Med sklepanjem premirja v Com-Piegnu je prišla iz Berlina kratka, a tem bolj senzacionalna brzojavka: »V razvoju sedanje vojne se pripravlja nov dogodek, takšen, da danes še hi moči pregledati vse njegove dalj-hosežnosti. Ta dogodek pričakujmo kmalu po podpisu premirja med Francijo, Nemčijo in Italijo.«
Takrat so ljudje ugibali, kai naj to bo. Bistrejši so nemara slutili, sklepaje iz določb o premirju in primerjajo novo — Petain-Lavalovo — francosko politiko z Reynaud-Man-delovo in z njenim stališčem do an-Sleških predlogov. Toda tudi tisti, ki s° slutili, najbrže niso verjeli, da bi mogel tako rekoč čez noč priti tolikšen preobrat.
Glavna točka angleških predlogov J® bila francoska mornarica. Glavna Jhčka nemško-italijanskih zahtev je bila takisto francoska mornarica. Hitler je že neštetokrat dokazal, je dober psiholog. To pot je vno-v'č potrdil svoj sloves. Francoska mornarica je postala tisti tečaj, okrog ■mterega se je razmerje med Anglijo ?h Francijo obrnilo za 180 stopinj. Hitler je to vedel vnaprej — dokaz 1® gori citirana berlinska napoved, hapoved, ki je nedvomno imela v “»slih ti. preobrat.
AH je Laval, ko je Petainu priše-Petaval, naj pod vsakim pogojem Oklene z Nemci premirje, tudi vedel, ~a bo to premirje pripeljalo v spor ‘ Angleži in prej ali slej tudi v nuj-6 Posledico takšnega spora, t. j. v borožen konflikt? Odgovor na to Prašanje bo dala šele zgodovina, tou za na8e razglabljanje ta trenu-k ni važno, kaj je Laval takrat j lil; Za nas so važna dejstva — z m isty° ie' (la 80 Francozi sklenili Nemci premirje, da so se zdaj obr-1 Proti Angležem.
♦
• *»«?»«« »o bili po francoski kapi-
• ac>ji zašli v silno kočljiv položaj.
Ne toliko zaradi izločitve velike francoske kopenske vojske in sprostitve nemških sil; temeljito organizirana otoška država bi to " še kako prebolela. Nevarnost je izvirala od francoske mornarice.
Francosko vojno ladjevje, drugo največje v Evropi, je bilo ob podpisu premirja tako rekoč še nedotaknjeno. Če bi to ladjevje prišlo v oblast Nemcev in Italijanov, bi se angleška premoč na morju — vsaj v evropskih vodah — nevarno omajala. V nevarnosti bi bila Home Fleet, v nevarnosti bi bila angleška mornarica v severnih vodah, v nevarnosti bi bila predvsem angleška sredozemska mornarica, t. j. tista, ki brani Gibraltar in Suez, oba tečaja britanske blokade.
Zato je bilo s stališča Angležev kategorični imperativ, da se razčisti problem francoske mornarice. Zato je britanska vlada rajši tvegala, če je treba, celo vojno s Francijo kakor pa možnost, da bi se francoska mornarica pridružila Nemcem in Italijanom.
*
Problemu angleško-francoskega razmerja v zadnjih letih ne manjka tragičnosti.
Ko sta Chamberlain in Daladier prisilila septembra 1938. Čehe, da pristanejo na razbitje svoje države, sta mislila, da bosta s tujimi stroški rešila mir. Kako zelo sta bila o tem prepričana, dokazuje okoliščina, da se Anglija in Francija vse do lanskega septembra nista resno pripravljali na vojno. A še v vojni so bile njune priprave vse prej ko temeljite. Tako je prišel letošnji maj in nekaj tednov nato vojaški zlom Francije.
Francozi in Angleži so si bili še pod Chamberlainom in Daladierjem razdelili vloge: Francozi bodo dali kopensko vojsko, Angleži mornarico in letalstvo. Daladier sam je pristal na takšno razdelitev vlog.
Toda h kopenski vojski spadajo dandanes motorizirani oddelki. To je pokazala abesinska vojna, pokazala je za njo španska vojna in pet minut pred dvanajsto uro še nemško-polj-ska vojna. Toda nauk je šel brez haska mimo Daladierja.
Brez haska je šel tudi mimo Chamberlaina. Da je danes Francija na tleh in ne Anglija, gotovo ni zasluga bivšega britanskega ministrskega predsednika; zasluga je zgolj zemljepisne okoliščine, da je Francija bliže Nemčije kakor Anglija. Če bi bila Chamberlainova Anglija morala vzdržati na mestu Francije nemški orkan, bi bili danes njuni vlogi zamenjani; edino vprašanje b! bilo, ali bi britan-
ska vlada tako kapitulirala, kakor je francoska.
Tragika angleško-francoskega razmerja je v tem, da sla Anglija in Francija mislili, da bodo drugi' opravili vojno namesto njiju. Pri ljudeh s takšno miselnostjo je skorajda naravno, da prav tako druge tudi krivde dolže, kadar jih nesreča zadene, lastnih grehov pa ne vidijo.
*
Sodeč po poročilih iz Londona, poročilih, ki jim v Vichyju, Berlinu in Rimu ne oporekajo, je Velika Brita
GROF CIANO, italijanski zunanji minister, je te dni konferiral v Berlinu s Hitlerjem in Ribbentropom o položaju, nastalem po kapitulaciji Francije in vkorakanju Rusov v Bi .arabijo
nija dobila v svojo oblast dobršen del francoske mornarice, delno izlepa, delno s silo. Edenov list Yorkshiie Posl trdi celo, da so že štiri petine francoske vojne mornarice v angleških rokah.
Bitka pred Oranom se .je_ končala ž angleško zmago. Po najnovejših poročilih so Anglbži uničili tudi najmodernejšo vojno ladjo sveta, 35.000 tonsko francosko oklopnicoRichelieu.
Polovičarstvo se' to ne more imenovati. Anglija se je odločila, iti v tej vojni do konca,
*
Francija se v svojih upravnih vrhovih prilagoduje sistemu svojih zmagovalcev. Lavalova vlada bo demon-
tirala tretjo republiko in uvedla totalitarno vladavino.
Nova Francija se še ni docela zavedela od moralne in materialne katastrofe, ki jo je doletela s porazom pa bojišču. Francoski narod si še zmerom mane qči, ne vedoč, ali bedi ali sanja:
Preusmeritev iz liberalne demokracije v korporacijsko diktaturo ne bo šla gladko izpod rok. Francoz je rojen individualist, zato se bo še posebno težko vživel v kolektivizem.
Vojni poraz pomeni za Francijo prej ali slej začetek novega revolucionarnega vrenja — vrenja, ki utegne zapustiti podobno globoke sledove, kakor jih je pred 150 leti zapustila velika francoska revolucija. Kako se bo to vrenje oblikovalo? Kdaj bo udarilo na dan? In proti komu?
Množe se glasovi, da bo Francija napovedala Angliji vojno. Če bo Lavalova vlada res šla tako daleč, bo treba misliti, da ima za takšno politiko vsaj kolikor toliko opore med narodom. Toda eden izmed argumentov Petain-Lavalove vlade, zakaj hoče Francija premirje, je bil, da je narod že preveč krvavel. Če bi francoska vlada napovedala Angliji vojno, bi torej tvegala, da svojemu lastnemu argumentu izpodnese tla. Zato se nam kljub vsemu takšni glasovi ne zde verjetni.
Do takšnega sklepa nas je pripeljala logika. A pokazalo se je — posebno zadnja leta — da se v politiki ne kaže zmerom zanašati na. logiko. Vsaj tedaj ne, kadar se tudi politiki ne ravnajo po njej.	Observer
Churchillova utemeljitev napada pred Oranom
Prejšnji četrtek je predsednik britanske vlade VVinston Churchill podal v sppdnji zbornici daljše poročilo o dogodkih na morju, zlasti o britanskem napadu na francoske vojne ladje pred Oranom. Izvajal je:
»Z iskreno žalostjo moram poročati parlamentu o ukrepih, ki jih je morala vlada izdati proti francoski vojni mornarici.
»Dva naroda sta se v slovesno sklenjeni zvezi skupaj borila proti skupnemu sovražniku. Eden izmed njiju je podlegel in je moral prositi drugega, da ga odveže obveznosti, da ne sme skleniti separatnega miru. Angleška vlada je na to pristala, toda le pod pogojem, da pride francoska mornarica v angleške luke, preden se bodo končala pogajanja za sklenitev miru med Nemčijo in Francijo.
»To se ni zgodilo. Nasprotno, kljub vsem osebnim zagotovilom admirala Darlana je Francija podpisala premirje, ki izroča vse francosko vojno ladjevje v nemške in italijanske roke.
»Je pa še drug primer nerazumljivega ravnanja francoske vlade nasproti Angliji. Več ko 400 nemških letalskih pilotov je bilo na Francoskem v vojnem ujetništvu. Mnoge iz-
General Keltel izroča francoskemu generalu Huntzigerju v Complfegnu pogoje za premirje. (Po brzojavni sliki.)
ameriški zunanji minister, skrbno
pazi na vse, kar se godi v Evropi
med njih so bili sestrelili angleški letalci. Bivši predsednik francoske vlade Reynaud je obljubil, da bo te ujetnike poslal na Angleško, če bi se Francija pogajala za separaten mir. Toda ko je Reynaud padel, je Petainova vlada vrnila te letalce Nemčiji, nedvomno zato, da bi si pridobila njeno naklonjenost. Tako je francoska vlada pripomogla, da bodo ti letalci sodelovali pri napadu na Anglijo. Tega zgodovina ne bo mogla odobriti in poznejši rodovi Francozov bodo morali oprati ta madež na francoski časti.
»Odločitev angleške vlade, da bo nastopila proti francoski vojni mornarici, je bila za nas izredno težka, toda sprejeli smo jo soglasno Francoskemu vojnemu ladjevju pred Oranom smo dali priložnost, da izbira med nevtralizacijo in nadaljevanjem vojne na naši strani. Francoski admiral je oboje odklonil, nedvomno po nalogu mešane Irancosko-nemške komisije za izvedbo premirja, ki pravkar zaseda v VViesbadnu. Tako je moral naš admiral zapovedati napad na francosko brodovje.
»Nedvomno pričakujete nadaljnjih ukrepov. Danes morem pripomniti samo še to, da bomo vse storili, da francoska vojna mornarica ne pride v sovražnikove roke. Sodbo o tej naši akciji pa prepuščam parlamentu in narodu, prepuščam jo Združenim državam, vsemu svetu in zgodovini.«
Ko je Churchill končal svoj govor, je imel solze v očeh.
Darlanovo povelje
Znani ameriški žurnalist Knicke-bocker je drugi dan po bitki pred Oranom objavil v ameriškem tisku svoje vtise iz razgovorov s francoskimi pomorskimi častniki, ki so se pridružili Angležem.
Ti častniki, pravi Knickebocker, so mi tole povedali:
»Tik preden je admiral Darlan stopil v Petainovo vlado, je poslal vsem poveljnikom francoske vojne mornarice šifrirano povelje. V tem povelju poziva admiral francosko mornarico, naj izpolni ta njegov ukaz. ker je poslednji, ki ga pošilja kot svoboden mož. In ta ukaz se glasi: .Francoska mornarica se ne sme vdati, tudi ne, če dobi pozneje drugačen ukaz, tudi ne, če bo na tem ukazu podpisan admiral Darlan.’«
Darlanov odgovor Churchillu
Dan po britanskem napadu pred Oranom je vrhovni poveljnik francoske vojne mornarice, mornariški minister admiral Darlan izdal tole dnevno povelje na francosko mornarico:
»Francija je ponosna na svojo mornarico in na svoje mornarje in jim izreka svojo globoko hvaležnost za junaško obrambo njihove časti.
»Strahopetni atentat na naše ladje dokazuje vsemu svetu, da Francija drži dano besedo, naj se zgodi kar koli.
»Spoštljivo pozdravljam tiste naše tovariše, ki so hrabro padli za domovino. Nedvomno bi bili rajši umrli v lojalnem boju, kakor pa da so se morali pustiti umoriti. Toda' njihova Nadaiievanie na 3. strani v J. stolpca
Beseda, dve o avtomobilistih
V nedeljo je bilo nenavadno lepo vreme, zato je sililo v naravo, ,kar leze ino gre'. Po novi asfaltirani cesti na Gorenjsko so že zgodaj zjutraj švigali avtomobili in motorji, kolesarji so pa kajpak odrinili še bolj zgodaj in se ponižno držali ob strani ceste.
Tako imenovana ,leteča policija‘ je delovala, strogo in brezhibno, saj je stala celo na dveh mestih. Žal pa le ne more povsod imeti oči. kajti sama sem opazovala avtomobiliste, kako neprevidno vozijo, kakor hitro pridejo iz njenega območja.
Pravilo voznega reda pravi, da nc smeš na ovinkih prehitevati. Nekaterim avtomobilistom je kajpak to deveta skrb. Posebno zvečer, ko se vračajo domov, pozabijo na vse cestne in prometne predpise in dirjajo skozi vasi in prehitevajo celo na ovinkih v blaznem diru.
Naj omenim, kakšni so ljudje, ki. tako drve po cestah. Predvsem je to tista , zlata mladina‘ ljubljanskih ,boljših družin', ki ni storila še nič drugega, kakor da se je bila rodila v bogastvu. Nadobudnemu sinčku kupi oče avto, sinček si natovori vanje lepe damice in se malo popetelini po Bledu. Ko pa vozi domov, proti Ljubljani, ga ima že nekaj kozarcev pod kapo, zato misli, da sme uganjati, kar se mu ljubi.
Nič nimamo proti temu, če se hoče kdo takole moderno ubiti. Če pa kdo po nemarnem zakrivi prometno nesrečo in ubije koga drugega, postane stvar resnejša. Človeka, ki nima toliko tovariškega čuta, da bi znal spoštovati življenje svojega bližnjega, bi bilo treba posebno strogo kaznovati. Denarne kazni so vse premile za takšne prestopkel Če nekaterim ljudem dovoliš, da vozijo avto, je to lahko prav tako smrtno nevarno, kakor če daš blaznežu puško v roko. Zato bi takšni nerazsodni ljudje sploh ne smeli šofirati avtomobilov in motorjev. To, in pa zapor bi bila zanje edino pravična kazen, za njihove bližnje pa veliko olajšanje.
Kronistka
Otroški zakoni
'Nafmlajši ločenec
V Srbiji 2ivi deiek, ki se je z dvanajstimi leti poroiil in kmalu nato loiil
Politični tednik
, Notranji minister Slanoje Mihaldžič
je podal ostavko. Za njegovega namestnika je s kraljevim ukazom imenovan predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Jugoslovanska diplomatska misija s poslanikom dr. Milanom Gavrilovicem na čelu je te dni prispela v Moskvo. Naše poslaništvo šteje razen poslanika še pet članov. Te dni je prispel v Beograd tudi ruski poslanik v naši prestolnici Plotnikov s svojo ženo in hčerjo in drugimi člani poslaništva. Obe državi sta hkrati izmenjali dopisnika časopisnih agencij, Avale za Jugoslavijo in Tasa za Rusijo.
Madžarski pravosodni minister dr. Radoczay je prispel pretekli teden z večjim spremstvom uglednih madžarskih pravnikov na služben obisk k našemu pravosodnemu ministru dr. Markoviču. Minister dr. Radoczay je hkrati obiskal tudi našega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča. V mali dvorani Narodne skupščine je imel v soboto zvečer predavanje o načelih madžarske zakonodaje pred izbranim 'krogom beograjskih pravnikov. Pred odhodom je dal madžarski minister izjavo za jugoslovanski tisk in je med drugim dejal, da sta njegov obisk v Jugoslaviji in obisk našega pravosodnega ministra v Budimpešti veliko pripomogla ne samo k okrepitvi prijateljstva med pravniškimi krogi obeh držav, temveč tudi k okrepitvi prijateljstva med obema narodoma.
Pomočnik prosvetnega ministra je jpostal na predlog prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, dozdanji načelnik političnega oddelka v predsedništvu ministrskega sveta.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v svojem dvorcu na Brdu sprejel predsednika in podpredsednika vlade in ostale ministre ki so se nekaj časa mudili na Bledu. Nekateri so že odpotovali, nekaj jih Je pa še ostalo. Bled je spet kakor vsako leto postal poletno središče jugoslovanske politike. Na Bled so prispeli tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki se je že nekaj ur mudil v Ljubljani zunanji minister dr. Clncar-Markovic ter naš poslanik v Ankari dr. Sumenkovič.
Prosvetni minister dr. Korošec je dal 6talnemu beograjskemu dopisniku rimskega lista »Popolo d’Italia« izjavo o našem razmerju do osi. Dr. Korošec je izjavil, da smo in bomo zmerom stre-mili za čim tesnejšimi in iskrenimi odnosi na kulturnem in gospodarskem področju z Nemčijo in Italijo. Naše kulturne vezi z Italijo so še mlade, toda sto načinov je, kako jih je moči poglobiti. Za to nam bo dalo priložnost realno življenje. Na dopisnikovo vprašanje, kaj misli o razvoju dogodkov na Balkanu in v Podonavju, je dr. Korošec odgovoril, da je raz-
0 KVI R II
u
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wo!tova 4
Gračanica, julija.
Pogosto beremo o otroških zakonih, sklenjenih v Indiji ali v Ameriki, ne vedoč, da imamo tudi v naši državi nekaj takšnih primerov. Eden izmed njih je zakon komaj dvanajstletnega muslimana, malega Imšira škahiča iz Sladne pri Gračanici. Njegov nekdanji učitelj, gospod Bojovič popisuje v beograjski »Politiki«, kako se je pogovoril s tem nenavadnim »mlado-ženjem«.
Poiskal ga je v razredu, kjer je sedel v šolski klopi med svojimi tovariši.
»Ali si ti Imšir? Zelo si zrasel, odkar te nisem videl...«
»Saj se je že oženil in ločil ta čas,« je odgovoril namesto njega njegov sedanji učitelj, gospod Zidarič.
»Kaj, Imšir, ti si se oženil?«
»Da, gospod, toda spodil sem ženo in sem se ločil pri kadiji!« je odgovoril Imšir in se'šramežljivo nasmehnil.
»še pozimi,« mi pripoveduje, »mi je moj oče večkrat dejal, da me bo kmalu
oženil. Meni ni bilo to nič povšeči. Moj ženitbeni posrednik iz Srebrnika mi je hvalil neko dekle iz svoje vasi; rekel je, da je sirota, mlada, lepa in bogata. Jaz sem se pa branil. Vseeno so me pregovorili in šel sem pogledat dekle. Bilo je že mračno, toda imel sem s seboj kresilo, da bi dobro videl dekle. Videl sem, da je mlada in lepa. Posedeli smo pri njej in se pobratili.«
»In kako je bilo potem?«
»Posredovalec je dejal, da je bogata. Povedal sem materi, da ima šestnajst let in da bi se oženil z njo, če hočejo. Rajši bi pa še ostal sam.«
Kmalu nato je priredil Imširov oče veliko svatovanje z dvajsetimi svati. In ko se je mladoženja podal na poročno noč v sobo, da bi odkril ženo, se je slabe volje vrnil k svatom. To dekle je bilo drugo. Ni bila lepa, stara je bila pa že štiri in dvajset let. Imšir se je hudo razjezil.
»Vprašali so me, kaj mi je? Preva-rili so me z nevesto! Oče mi je dejal,
da naj nobenemu ne govorim o tem, ker je to sramota.«
Mali Imšir je res molčal, toda ni hotel živeti s svojo ženo. Ker je še zmerom hodil v šolo, so ga pričeli njegovi sošolci dražiti. »Kje je .mladoženja'?« so vpili in ga hodili ogledovat iz drugih, višjih razredov. Smejali so se mu in mu niso dali miru. To je sicer marljivega in pridnega fantička tako razjezilo, da je nekoč potegnil iz žepa nož in ranil nekega svojega tovariša. Ker je bil pa sicer Imšir dober dijak in lepega vedenja, so ga vseeno obdržali v šoli.
Zena ni živela tako, kakor bi morala. Nič ni ubogala svojega malega moža in je hotela živeti po svoje. Im-širu je naposled prekipelo. Preprosil je odeta, da sta odšla z ženo h kadiji in se ločila. Kajpak se Imširu tedaj še sanjalo ni, da je dosegel nenavaden rekord, saj je najmlajši ločenec v naši državi. Bil je pač vesel, da se je od-križal žene!
merje med posameznimi državami prijateljsko. Zato je upati, da bo to razmerje takšno tudi ostalo; potlej se ni treba bati sporov in nesoglasja. V prijateljskem ozračju se dado vsa vprašanja ugodno urediti. Glede svojega dela v prosvetnem ministrstvu je pa dr. Korošec dejal, da je njegovo programsko stališče znano in da bo storil vse, kar bo v korist narodne dinastije in domovine.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je na nemško povabilo odpotoval v Berlin, kjer se je z nemškimi diplomati posvetoval o nadaljnji politiki osi po padcu Francije. Grofa Cia-na je sprejel tudi kancler Hitler, ki so ga množice dan poprej po dvomesečni odsotnosti z velikim navdušenjem sprejele v Berlinu. Cianova misija je pred vsem političnega značaja. Posebno budimpeštanski krogi menijo, da v Berlinu razpravljajo o madžar-sko-romunskem sporu in o položaju po zasedbi Besarabije in Bukovine. Glede Anglije Nemčija in Italija upata, da bo prosila pred nemško ofenzivo za mir. Po razgovorih v Berlinu je grof Ciano odpotoval na nemško zahodno bojišče. Razgovori se bodo še nadaljevali.
Usoda francoske vojne mornarice je
nad vse tragična. Po premirju z Nemčijo in Italijo se je morala Francija obvezati, da bo vse svoje vojno bro-dovje demobilizirala, ga umaknila v francoska ali nevtralna pristanišča, nekaj pa dala na razpolago za zaščito obal. Angleška vlada je hotela po vsaki ceni preprečiti, da bi francosko brodovje prišlo v sovražne roke; zato je angleško brodovje zajelo vse fran-voske ladje, zasidrane v angleških pristaniščih. Najbolj žalostno poglavje se je pa odigralo v alžirskem pristanišču Oranu, kjer je bilo zasidranih več francoskih bojnih ladij vseh vrst. Poveljnik angleškega vojnega ladjevja je poslal pogoje, pod katerimi naj odplujejo te ladje v Anglijo, sicer jih bo angleško vojno brodovje k temu prisililo. Tako se je vnela krvava bitka, ki je zajela del francoskega ladjevja, velika francoska bojna ladja »Dunker-que« je pa poškodovana z nekaterimi drugimi utekla v pristanišče Toulon. Usoda francoskega ladjevja v Aleksandriji doslej še ni razčiščena. Nemška in italijanska vlada sta zaradi bitke pred Oranom dovolili, da sme francoska mornarica ostati oborožena. Francoska vlada je po tem dogodku prekinila diplomatske odnošaje z Veliko Britanijo.
Romunski kralj Karol je pretekli teden poslal pismi Mussoliniju in Hitlerju, v katerih jima sporoča, da se je Romuniji glede Besarabije in Bukovine zgodila krivica in da se bo Romunija odslej popolnoma naslonila na os Rim-Berlin, v zameno pa da želi,
da Nemčija in Italija jamčita za njene meje na jugu in severozahodu.
Moskovska vlada je romunski baje predložila nove zahteve glede izročitve vseh mostov na Prutu in na Donavi ob novi sovjetsko-romunski meji. V romunskih vladnih krogih se bojijo, da Sovjeti ne bodo nehali prodirati, ker imajo v zasedenih deželah zbranih silno število tankov.
Romunska vlada se .je pretekli teden spremenila. Tatarescova vlada je odstopila. Nova vlada, ki jo je sestavil Gigurtu, se je naslonila na Železno gardo, v zunanji politiki pa na os. Te dni je pa v vladi spet nastala kriza, ker so štirje ministri, člani Železne garde, odstopili. Nekateri diplomati menijo, da bo novo vlado sestavila Železna garda s pomočjo narodne kmečke stranke.
Franclja dobi triumvirat, tako pravijo zadnja poročila. Prezident Lebrun bo baje odstopil. Maršal Pčtain bo postal diktator in imel približno takšno oblast kakor general Franco v Španiji. Francosko politiko bodo vodili Laval, Marquet in general Weygand Nova francoska ustava bo ustrezala avtoritarnim načelom.
V Turčiji pričakujejo, da bo Rusija zdaj načela vprašanje Dardanel in zahtevala rusko ozemlje, ki ga je Turčija zasedla po svetovni vojni. Ruski poslanik v Ankari Terentijev je namreč odpotoval v Moskvo; zato v Turčiji pričakujejo, da bo po vrnitvi izročil rusko noto. Zanimivo je da se je Terentijev pred odhodom sešel z nemškim poslanikom von Papnom.
Norveški kralj Haakon je na poziv tako imenovanega norveškega predsedniškega sveta v Osloju, naj se odpove prestolu, odgovoril, da je zanj najvišja instanca volja svobodnega in neodvisnega norveškega naroda, ki ga je pred 35 leti izvolil za kralja. Dokler so vse odločitve norveške vlade pod nemško diktaturo, pa kralj ne more svobodno vladati.
Vojna v Afriki se bije z vso srditostjo. Italijanski bombniki neprestano v rojih napadajo Aleksandrijo, Malto in druge angleške postojanke. Angleško letalstvo in topništvo odgovarjata. Pri tem kajpak ne manjka žrtev. Angleži pritiskajo v Libijo in si prizadevajo, da bi napravili čim več škode. Italijani so pa iz Eritreje udarili v Sudan.
Letalski napadi nad Nemčijo in Anglijo se vrste noč za nočjo. Pri tem sodelujejo bombniki in lovska letala. Poročila o žrtvah si nasprotujejo. V angleških in drugih diplomatskih krogih v kratkem pričakujejo nemški napad na Anglijo.
Predsednik madžarske vlade grof Teleki in zunanji minister Czaky sta te dni na nemško vabilo odpotovala v Berlin, kjer bosta prisostvovala razgovorom med Cianom in Ribbentropom ! glede romunsko-madžarskega spora. Madžarska vlada je namreč pred krat-
kim poslala nemški vladi noto, v kateri zahteva, da ji Romunija vrne Transilvanijo. V Bukarešti na te zahteve baje ne mislijo pristati, temveč samo na izmenjavo prebivalstva v obmejnih predelih, kjer je večina prebivalstva madžarska.
Angleži so poškodovali največjo in najmodernejšo francosko bojno ladjo »Richelieu« v pristanišču Dakarju v zahodni Afriki, in jo onesposobili za nadaljnje bojevanje. Najprej so poveljniku ladje poslali podobne pogoje kakor brodovju pred Oranom; te pogoje je poveljnik odklonil. Zato so Angleži ladjo napadli z bombami in torpedi. Francosko brodovje pred Aleksandrijo je izprevidelo, da se premoči angleškega brodovja ne bo moglo upirati, zato je sprejelo angleške pogoje. Podoben ultimat je dobilo tudi francosko ladjevje pri otoku Martiniquu v Karaibskem morju.
»Nova Riječ«, tedensko glasilo hr-vatskih samostojnih demokratov, je začasno prenehala izhajati. Pogrešali j jo bodo vsi, ki so v njej cenili ne-: ustrašnega borca za politično poštenost in pravo demokracijo.
Ljubljanske Zale so v nedeljo dopoldne slovesno odprli. Mestna občina je v ta namen povabila k slovesnosti zastopnike naših oblastev, društev in korporacij; seveda se je te slovesnosti udeležilo tudi mnogoštevilno občinstvo. Blagoslovitvene obrede je opravil dr. Gregorij Rožman, medtem je pa godba »Sloge« igrala žalostinke. Po končanih slovesnostih so si gostje in drugo občinstvo ogledali vso notranjost in zunanjost posameznih stavb. Z današnjim dnem je mestna občina oddala Žale, ki so sestavljene iz 17 stavb, njihovemu namenu.
V nedeljo dopoldne sc jc sešla slovesna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Za prave člane so določili pet odličnih slovenskih znanstvenikov, za dopisne člane pa deset učenjakov. Tako 6e zmerom bolj izpopolnjuje Akademija, ki predstavlja najvišjo kulturno ustanovo na slovenskih tleh. Novi redni člani so: iz filološko-zgodovinskega oddelka umetnostni zgodovinar dr. France Stele, iz juridičnega oddelka dr. Milan Ške.li. iz prirodoslovno-matematičnega oddelka kemik dr. Maks Samec in elektrotehnik dr. Milan Vidmar in iz umetnostnega oddelka skladatelj Anton Lajovic.
1,275.000 dinarjev je stala nova cesta Šmartno—Vojnik, ki so jo te dni dogradili. Cesto so začeli delati že leta 1934.; prvi odsek ceste, od Vojnika do
vasi Brezove, so dogradili že leta 1939., ostala dela so pa delali do letos. S cesto Šmartno—Vojnik je odprta lepemu delu daljnje celjske okolice pot v napredno trgovino in gospodarstvo.
Z alkoholom se je zastrupila desetletna deklica llona Balaževa iz okolice Velike Kikinde. Pri nekem kmetu so kuhali žganje. Otroci, ki so radovedno gledali v kotel, so dobili žganja kolikor so hoteli. Tudi desetletna llona ga je nekaj časa pila, potem je pa začutila v želodcu silne bolečine in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Tam so ugotovili zastrupljenje z alkoholom in je nesrečna deklica takoj umrla.
Neznan zločinec je ukradel čudodelno podobo Matere božje iz cerkve Marije Gospe v Zaronu pri Dubrovniku. Ponoči jo je snel s stene in odnesel na polje, kjer so jo drugo jutro našli ljudje vso umazano. Ljudje, ogorčeni nad takšnim zločinom, so podobo čudodelne Matere božje prenesli v slovesni procesiji spet v cerkev.
Zaradi pomanjkanja surovin morajo zapirati tvornice špirita, ker je zmanjkalo predvsem turščice in drugega žita. Ze naraščanje cen turščice je dovedlo tvornice do velikih težav, zdaj pa teh surovin sploh ni in bodo zato tvornice prenehale delati, če se stanje v kratkem ne bo izboljšalo.
Strašno neurje s točo je pred nekaj dnevi napravilo ogromno škodo na Primorju, posebno v Vrboski na otoku Hvaru in na otoku Braču. V Vrboski je toča posebno poškodovala oljčne nasade in vinograde. Na Braču je najbolj prizadet srednji del otoka. Poleg tega so opustošeni nasadi v Postirah, Selcih, Pučišču, Supetru in Ložišdu.
Okrog pet milijonov dinarjev ho stalo novo gimnazijsko poslopje, ki ga bodo postavili na zemljišču župnega urada v Slavonskem Brodu. Zemljišče za to stavbo bo mestna občina odkupila od župnega urada za 200.000 dinarjev. Zgradbo bodo začeli graditi še letos.
Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENTIN krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna Glavno skladišče Drogerija Gregorič. Ljubljana
Strela je udarila v Bonačevo tovarno-za papir in lepenko na Količevem pri Domžalah. Ker je v tovarni mnogb vnetljivega blaga, predvsem papirja in celuloze, se je ogenj razširil z bliskovito naglico in zajel vso tovarno. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci, ki se jim je posrečilo požar omejiti. Ker je pa v tovarni vse polno naloženega papirja, se še zdaj vale iz nje celi stebri dima in morajo biti gasilci vsak trenutek pripravljeni, da spet prično gasiti. Škoda, ki jo je povzročil požar, je zelo velika.
Vprašanje o ciganski nadlogi je na Hrvatskem še zmerom nerešeno, čeprav ravno hrvatski kmet od ciganov najbolj trpi. Cigani se ustavijo nedaleč od vasi, kadar so pa kmetje na polju, pridejo v bližino hiš in pokradejo iz njih vse, kar morejo. Tako se je pripetilo te dni v Komarevu pri Petrinji. Družina kmeta Ivana Kolariča je delala na polju. Doma ni ostal nihče. Ko so to izvedeli cigani, so vdrli v hišo in jo popolnoma izropali. Ko se je kmet zvečer vrnil domov, je našel v hiši pravo razdejanje. Cigani so odnesli denar, odeje in periio in spet odšli nemoteno svojo pot.
Novo moderno zdravilišče bo gradila banovina Hrvatska v Snopljaku. Te dni je prišla na Zagrebačko goro strokovna komisija in si ogledala prostor, ki ga je mestna občina namenila za zdra\ilišče. Ugotovila je pa, da prostor ni pripraven za takšno zgradbo; zato jo bodo zdaj postavili kje drugje. Zgradba bo stala okrog 20 milijonov dinarjev.
Ustek ..Družinskega tednika**
Skrivnost dolgega življenja
Če se varujemo bolezni, si hkrati podaljšujemo življenje! Poglobimo se v to trditev in premislimo, kaj tiči za njo. Vsak bralec naj misli na svoje osebDe sorodnike in znance. Za čim so umrli? Tiste, ki so padli na bojišču, izvzemimo. Za čim so umrli ostali?
Ali se bralec more spomniti človeka, ki je umrl zaradi »starostne onemoglosti«? Jaz se ne morem spomniti nikogar. Mnogo ljudi sem videl, da so umrli za posledicami mladostnih napak, mnogo za boleznimi, posledicami hripe, mnogo za komplikacijami, ki so nastopile kot posledica nezgod, ki bi se bile prav tako utegnile zgoditi že v mladosti. Toda ne morem se spomniti nobenega človeka, ki bi bil izživel svojo polno dobo in umrl, ker je njegov stroj dodelal in obstal.
Mi vsi se spominjamo starih ljudi, ki so si nakopali resen »zimski pre-
hlad« — hripo, katar ali vnetje rebrne mrene — in ki se nikoli niso mogli več prav »izkopati«, temveč so umrli, ko so se iznova prehladili. Toda umrli niso, kakor bi morali umreti, in sicer naravne smrti od starostne onemoglosti.
In kako je s tisto »od usode določeno« starostjo sedemdesetih let? — V začetku viktorijanske dobe, še preden je higiena postala znanost, so ljudje redko dosegli to starost. Pri nehigienično živečih plemenih in narodih še zdaj ljudje redko dočakajo to starost. Toda, ali je to za koga izmed nas od usode določena starost? Po mojem mnenju je nesmisel govoriti o človeškem stroju kot o stroju, ki se v sedemdesetih letih obrabi. Človek se do konca razvije šele z 22 do 25 leti. Poznal sem celo moške, ki so se razvijali še s tridesetim letom. Povprečen človek pa, ki je zmerom dobro jedel in dosti gojil šport in ki se mu je v vsakem pogledu dobro godilo, je šele v 24. ali 25. letu popolnoma razvit.
Postavimo, da bo dočakal sedemdeseto leto starosti. To je doba, ki je nekako trikrat tolikšna kakor doba, ki jo je porabil za rast. Poglejmo konja: razvije se med svojim petim in šestim letom življenja. Ob pravilni negi dočaka 25 do 30 let starosti, živi torej pet- do šestkrat toliko let, kakor je potreboval za razvoj.
Vzemimo psa: za razvoj potrebuje približno dve leti. 10 do 16 let starosti doseže, preden ga moremo imeti za starega. 2ivi torej približno petkrat toliko časa, kakor potrebuje za razvoj. Če pregledamo seznam vseh živali, bomo ugotovili, da vse najmanj petkrat toliko časa žive, kolikor potrebujejo za svoj popolni razvoj — razen človeka. Zakaj bi moralo tako biti?
Resnica je, da je človek edino živo bitje, ki dela iz svojih črev gnojno jamo s tem, da zadržuje vsebino črev, dokler ne začne gniti. Menim, da ae na ta način zastrupljamo vsi in tako slabimo odpornost svojega telesa v tolikšni meri, da smo skoraj mrtvi, preden dosežemo osemdeseto leto življenja.
Po mojih računih bi morali mi vsi — ne glede na nezgode — dočakati 120 let starosti, potlej bi morali pa zaspati in obstati kakor ura, ki je ni treba navijati, namesto da utopljeni v svojih lastnih izločkih, poskušajoč pa boriti se proti katarovim mikrobom v naših sapnikih — umiramo mučne smrti.
Ali je pa tudi res, da izmed vseh živih bitij edini človek predolgo zadržuje v sebi vsebino črevja? Da! Vzgoja, moda in lenoba so ga naučile kljubovati naravi. Rezultat je gnitje; milijarde mikrobov izločajo strup, se
množijo in delijo svoje toksine včasih tudi po 24 ur, preden jih naposled — zaradi naglice navadno niti do dobra — izločimo.
Sir Arbuthnot Lane in drugi znameniti zdravniki in kirurgi so opozarjali na razdevajoči učinek iz črevja izvirajoče samozastrupitve.
Da se tega obvarujemo, zadostuje da se vrnemo k preprosti navadi, da izpraznimo debelo črevo, preden njegova vsebina obstane in začne gniti' To je zgolj vprašanje vzgoje. Človek se naj navadi redne stolice pred ju" tmjo kopeljo. Tako se lahko takoj nato umijemo in ta navada je bolj£a kakor običajna, namreč da čakamo d o zajtrka. Črevje izpraznimo spet, pre’ den ležemo spat. Da se vam to po* sreči, jejte več zelenjave in vztra' jajte pri navadi.
Ugotovili bomo, da vzgoja storj ostalo in da se debelo črevo, če od njega zahtevamo, tudi izprazni. če smo zelenjavo sami pridelali, z drU' gimi besedami, če smo telesno dela11 na prostem, nam bo to tem lažje. \e ima pa kdo v začetku težave in če )e zima, tako da sveže zelenjave ni, P°' tlej jo uživajmo v obliki tablet — ,0 so učinkujoče sestavine zelenjave • dokler smotrno izpraznjenje črevja ne preide v navado.
»The lrish Digest«, Dublin-
l'o osmih dneh spanja je umrl 33' letni Bruno Nimkijevič, starešina okrajnega sodišča v Ključu. Bruno Nimkijevič je iz neznanega vzroka zaspal in spal celih osem dni. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico v Banjaluko, kjer so se pa zdravniki zaman trudili, da bi ga ohranili živega. Dolgo so ga hranili samo z mlekom in limonado, vendar je te dni umrl. Zdravniki menijo, da mu je vdrla kri v možgane.
Maturo je napravil svinjski pastir Stjepan Repac iz vasi Strmena pri Sisku. Stjepan je na učiteljevo pobudo po dovršeni osnovni šoli začel študirati gimnazijo. Na paši se je pridno učil in je že drugo leto napravil na gimnaziji v Sisku izpit čez prvi In drugi gimnazijski razred z odličnim uspehom. Ko so profesorji videli njegovo nenavadno nadarjenost, so mu omogočili še nadaljnje šolanje in je tako Stjepan delal izpit za izpitom vse do velike mature, ki jo je letos napravil s prav dobrim uspehom. Zdaj so nui dobrotniki pripomogli do na-daljnjega Studiranja na univerzi v Beogradu, kjer bo študiral pravo.
Za vse žene la dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharicu po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki Je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki Je prebrodila že pol sveta Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10‘— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most št. 6.
*♦«»♦♦♦»♦♦♦♦♦«»♦«»♦«♦♦»»♦♦«♦♦♦♦♦»♦♦♦ Darlanov odgovor CMilfo
Nadaljevanje s f. stianl
žrtev ne bo zaman, ker je dvignila ugled naše domovine v očeh vseh narodov, nedvomno tudi v očeh teh britanskih pomorščakov, ki so vajeni ravnati kakor gentlemani in igrati hit piay in ki so morali na povelje [judi, kakršni so Churchilli, Alexandri in Poundi, izvršiti premišljen umor.
»Maršal Petain je prosil naše nasprotnike za častno premirje. Nasprotniki so na takšno premirje pristali. Pogoji so trdi, a ne nečastni. Kar se tiče francoskega vojnega bro-?°vja, so naši nasprotniki izjavili, da •ura ostati francosko in da se nima Uporabiti za boj proti našemu bivšemu zavezniku.
“V težkih časih, ki jih preživljamo, smo mislili samo na korist Francije. Razumeli ste to, zato vam čestitam. Mislimo francoski, ravnajmo francoski, držimo častno našo besedol Samo lako bomo Franciji zares koristili.«
Francosko aleksandrijsko brodovje
)e pristalo na angleške zahteve in bo ves čas vojne ostalo tako razoroženo,
a ne bo moglo škodovati britanski mornarici.
Poveljnik tega brodovja^ je zato bni na anglečke predloge, ker so
j*i Angleži v veliki premoči in ker 1	®'c«r	tvegal uničenje vseh teh
ai). ne da bi kaj koristil Franciji.
Strela je ubila 72Ietnega posestnika Franca Loršeka iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, ko je vedril pod hruško na svoji njivi. Pes, ki ga je imel gospodar poleg sebe, je ostal živ in je začel milo jokati, tako da je prišla gospodarjeva sestra gledat, kaj se je zgodilo. Gospodar je bil pa že mrtev.
Huda avtomobilska nesreča se je te dni pripetila na cesti v Dovžah, devet kilometrov od Slovenjega Gradca. Strojni mehanik Jože Tišler se je peljal z Janezom Berložnikom, Friderikom Dorblnijem in Modričem z avtomobilom. Berložnik je zavozil v cestni jarek, da se je avto dvakrat obrnil in pokopal pod seboj vse tri. Dorbini si je izpahnil desno roko in ima lažje zunanje poškodbe, Berložnik iu Modrič imata poškodovano glavo, Jože Tišler si je pa zlomil tilnik in takoj naslednji dan umrl v bolnišnici.
Veliko škodo je napravil požar v Predosljah pri Kranju posestniku in gostilničarju Likozarju Janku in posestnici Katarini Sajovčevi. Najprej se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Likozarja Janka in je pogorelo do tal, še preden so ga mogli rešiti gasilci. Poleg tega je pogorelo tudi gospodarsko poslopje posestnici Sajovčevi, tako da je škoda precej velika.
Neurje je popolnoma opusfošilo krasne vinograde na Vranskem polju, kjer so zasejani najlepši vinogradi hrvatskih kmetov iz Pakoštan in Vrane. Potoka Skorubič in Biba sta narasla za (1 metrov in prestopila bregove. Voda je tako silno uničila olj-kina in sinokvina stebla, da je bila cesta, ki drži iz Pakoštan v Benko-vac, z njimi popolnoma zagrajena. Poleg tega je voda s travnikov odnesla okrog 20 vagonov posušenega sena. Samo v »Dragi« je uničenih okrog 200 oljk. Voda Je ponekod popolnoma uničila vinograde, ker Je nanesla nanje mnogo kamenja. V sami Vrani je uničenih kar 100,000 trt in 1000 oralov s koruzo posejanih njiv.
Kapelic« so napravili v duplini ogromnega hrasta v vasi Rankoviči, ki je 10 km oddaljena od Travnika v Bosni. Ta hrast Je največji in najdebelejši na vsem Balkanu; treba je 18 ljudi, če ga hočejo objeti. Ker se je pred leti zrušil in zdaj stoji samo Še njegov spodnji konec, so v njem domačini napravili kapelico, kjer je večkrat maša. V to nenavadno kapelico lahko gre kar 42 oseb.
Monštrunee je potegnil iz Savo dijak meščanske šole Stjepan Medved v Zagrebu. Monštranca je pozlačena in velike zgodovinske in umetniške vrednosti. Ker je bilo v zadnjem času v bližini Zagreba precej vlomov v cerkve, je gotovo tudi ta monštranca iz ene izmed teh cerkva. Deček je lovil v Savi ribe in tako na nenavaden način našel tako veliko vrednost.
Potujoči guslar je postal kmet Rade Ivanovič iz vasi Merdar. 2e leta 1912. se Je udeležil neštetih bojev s Turki in se odlikoval kot izreden junak. Čeprav je potem že več let kmetoval, ni mogel pozabiti svojih doživljajev in jih je neprestano pripovedoval svojim sovaščanom. Seveda so se ti kmalu naveličali njegovih pravljic, kar je Radeta tako užalostilo, da je vzel gusle in začel popotovati po raznih krajih. Obiskal je Grčijo in prepotoval vso južno Srbijo; ljudje so ga zaradi izredne pesniške nadarjenosti doslej še zmerom radi poslušali.
Skupen ogled proge Črnomelj— Vrbovško, ki se zdaj gradi s polno paro, priredi za svoje člane Društvo inženirjev v Ljubljani. Gostje bodo odšli iz Ljubljane z vlakom ob 13.36 v Črnomelj, kjer si bodo ogledali novo progo. V nedeljo si bodo pa ogledali z avtomobili novo progo skozi Vinico do Vrbovškega.
Koleno si je razbil naš znani juni-orski državni kolesarski prvak Branko Debanič, član kolesarskega kluba »Olimp«. Na kolesarski tekmi ne daleč od Jastrebarskega je vozil z veliko hitrostjo, v trenutku je pa vanj zavozil Peter Kahlin, član »Gradjan-skega«, ki ga je hotel prehiteti. Oba sta padla na tla. Petru Knblinu se sicer ni nič pripetilo, pač si je pa močno razbil koleno Branko Debanič, ki seveda tudi tekmovati potem ni več mogel lčletnico svojega obstoja je pred kratkim praznoval zagrebški živalski vrt, ki so ga odprli leta 1925. in je takrat imel samo tri mlade lisice in tri mlade sove. Danes ima vse polno eksotičnih živali in se je sploh zelo razvil. Zdaj se je spet pojavilo pereče vprašanje premestitve tega živalskega vrta. Prostor, kjer je zdaj živalski vrt, je za to res neprimeren in zato so nekateri že stavili predlog, da bi živalski vrt premestili nad zgornje Jezero v Maksimlru.
Nekuj kulturnih filmov iz naše Dalmacije bodo filmali za turistično propagando. Zaenkrat bodo filmali dva filma. V prvem prikazujejo Split z okolico, Makarsko, Korčulo in Hvar, v drugem pa Dubrovnik z okolico. Snemanje Je prevzela zagrebška za-druga Zora film In v zvezi s tem je prišel v Split znani filmski operater in režiser Oktavijan Miletič, v Splitu so že začeli fllmati. V glavnem bodo filmali folklorne prizore, naravno kra sote In zgodovinske ter umetniške zanimivosti.
Dragi naročniki!
V začetku meseca smo našemu listu priložili položnice, s prošnjo, da nam nakažete din 20 za tekoče, t. j, tretje četrtletje. Če ste naročnino za to četrtletje že poravnali, prosimo, da položnico shranite. Če ste med tem denar že nakazali, se vam najlepše zahvaljujemo. Če naročnine še niste poravnali, vas pa prosimo, da jo brez odloga nakažete, kajti pri stalnem naraščanju cen papirju in tisku moramo vztrajati pri točnem plačevanju naročnine.
Storite zato takoj svojo dolžnost! V naprej najlepša hvala!
Italijauska vlada j« razpisala deset štipendij za študij ukaželjnih jugoslovanskih državljanov v Italiji, To študijske štipendije znašajo za devet mesecev 9000 lir. Uživalci te štipendije se morajo vpisati na kateri koli višji učni zavod v Italiji in znati italijanski. Kandidati, to je doktorji, znanstveniki, umetniki in drugi izobraženci, morajo predložiti svoje listine v tajništvu zavoda za italijansko kulturo v Ljubljani.
25 milijonov dinarjev je zapustila dubrovniški občini znana milijonarska rodbina Račičev iz Dubrovnika. Te dni je prispel v Dubrovnik dr. Mišo Kolin, ki ga je ta rodbina postavila za izvršitelja svoje oporoke. S tem milijonskim premoženjem bo zdaj dubrovniška občina zgradila in opremila novo zgradbo pomorske akademije v Dubrovniku, ki bo stala osem milijonov dinarjev, novo poslopje osnovne in meščanske šole za 10 milijonov dinarjev, uredila bo mestni vodovod za dva milijona, ostalih pet milijonov je pa občina namenila v dobrodelne namene. Tako bo izpolnila zadnjo željo rodbine Račičev.
Bufetne ftoabuce
ne daleč od Ljubljane v prekrasni, idilični Poljanski dolini vas bodo razvedrile in osveži le.
Lepi izleti, čist zrak in kopanje v prijetno topli Poljanščici.
Dobro boste preskrbljeni in zadovoljni z okusno domačo kuhinjo v gostilni Maček.
Brezplačne informacije daje:
GOSTILNA MAČEK
Poljane nad Š k o fjoLoko
Neznan vlomilec je vlomil v hišo železniškega uslužbenca Ludvika Praprotnika v vasici Jesenju pri Za-podju. Med tem ko je bil gospodar v službi, družina pa ua polju, je razbil okno In zlezel v liišo. Nabral si je precej oblek in perila, vzel nekaj denarja in nato nemoteno odšel. Šele, ko se je zvečer vrnila družina s polja domov, so opazili, da je bil v hiši tat. Sumijo, da je drzno tatvino izvršil neki Tone Sever z Ježice, ki je pred nedavnim pobegnil iz zaporov.
Zmerom več zemeljskega plina porabi Zagreb, čeprav je zdaj mestna občina zvišala uvozno pristojbino od 7,5 na 15 par za kubični centimeter. Računajo, da bodo Zagrebčani v letu 1940. porabili nad 500 vagonov zemeljskega plina, ker so ga že v letu 1939. porabili nad 250 vagonov.
Nad svojim napadalcem se je sam maščeval hrabri sezonski delavec ša-ban Adilovič iz Tetova. Zvečer se je vračal s svojim zaslužkom domov, na poti sta ga pa napadla dva razbojnika in mu pobrala ves denar. Ko sta ga razbojnika pustila, je bilo Šabanu tako hudo zaradi denarja, da je takoj odšel nazaj v Tetovo in tako dolgo iskal svoja napadalca po gostilnah, dokgler ni enega izmed obeh našel. Brez besede ga je zgrabil za vrat in ga sam odpeljal na stražnico, kjer so res našli v njegovem žepu ves Šaba-nov denar.
V Kragujevcu so zgradili proti-tuberkulozni paviljon, ki je namenjen pred vsem slroinašnejšim slojem. Ker Kragujevac nima najboljšega podnebja, je bilo to že zolo potrebno. Največje število smrtnih žrtev je bilo v Kragujevcu leta 1937. Takrat jih je umrlo izmed 388 primerov smrti 126 za jetiko. V paviljonu je 60 postelj In zdravniki že pregledujejo številne bolnike, ki so potrebni zdravniške pomoči.
Prvo mlekarsko šolo na Hrvatskem bo ustanovila zveza mlekarskih zadrug Hrvatske sloge v bivši zgradbi
vojaške bolnišnice v Bjelovaru. Posebna komisija je že pregledala to zgradbo in je ugotovila, da je primerna za šolo, kjer se bodo izobraževali mlekarji in sirarji. Poleg šole bodo ure dili še veliko mlekarno z najmodernejšimi stroji in s kapaciteto 20.000 litrov mleka na dan. To bo največja mlekarna v banovini Hrvatski in bo sprejemala mleko iz štirih okrajev.
411 gojencev bo letos sprejela pomorska vojna akademija v Dubrovniku. Pravico do sprejema v tečaj imajo vsi naši državljani, ki so uspešno napravili višji tečajni izpit na srednji šoli ali pa zaključni izpit ua pomorski trgovski akademiji. Gojenci pomorske akademije dobijo od države plačo, obleko, stanovanje, hrano in šolske potrebščine. Po treh letih praktičnega in teoretičnega šolanja bodo povišani v poročnike korvete. Pomorska vojna akademija bo sprejemala prijave gojencev do 1. avgusta
Prva modelarska šola se bo te dni pnčela v Zagrebu; njen namen je iz-vežbati čim več modelarskih učiteljev, da bodo po končanem tečaju lahko po vseh hrvatskih mestih poučevali, kako se popravljajo letalski modeli. V zagrebški tečaj sprejemajo samo visoko-šolce. Trajal bo 15 dni, vodi ga pa Boris Puhlovski. Tudi v Posavskih Bregih se je nedavno začel jadralni tečaj; pri njem se vežba večje število mladeničev in deklet, navdušenih za letalstvo.
V Zagrebu bodo zidali novo džamijo in so zdaj vprašali vrhovnega verskega jugoslovanskega poglavarja muslimanov, kateri prostor bi mu za njo najbolj ugajal. Reis ul ulema se je te dni poslovil od Zagreba in je za stavbišče džamije določil Zelengaj, kjer bodo porušili sedanje majhne hišice in bo nastala moderna ulica. Poleg džamije na bregu v Zelengaju bodo zgradili poseben zavod za dijake in siromašne ljudi iz Bosne in Hercegovine,
Paroplorni promet z Italijo bodo obnovili naši gospodarstveniki in je te dni že priplula v Metkovič italijanska motorna ladja »Evando", ki bo naložila les za Italijo. To je prva italijanska ladja, ki je priplula v naše pristanišče, odkar se je začela Italija vojskovati. Pred nekaj dnevi ja tudi naš parnik »Galeb« odplul v Italijo z raznim tovorom. Zdaj bodo iz naše države izvažali v prvi vrsti le«, pozneje pa upajo, da se bo oživel tudi izvoz cementa in boksita.
Med tračnicama je zaspala sedemletna pastirica Dragica Baltušičeva. Na travniku je pasla krave, postala zaspana, sedla med tračnice in sladko zaspala. Kmalu nato je pripeljal po progi tovorni vlak in je peljal čez spečo deklico. Dragica se je šele od ropota zbudila in presenečeno dvignila glavo. Dobila je majhno poškodbo na glavi, sicer se ji pa ni prav nič zgodilo.
Svojega triletnega otročička je hotel zaklati rodni oče, kmet Stjepan Tušek, ki je zelo vdan pijači. Kmet je doma v vasi Miniščah pri Krapini 11) pogosto pretepa svojo ženo in otroke. Pred nekaj dnevi je spet prišel pijan domov in začel pretepati otroke, najmlajsega je celo hotel zabosti z nožem. Tedaj je mati s svojo prisebnostjo rešila življenje svojemu otroku. Pograbila je steklenico oetove kisline in jo zagnala možu v obraz, potem je skupaj z otroki zbežala k sosedom. Pobesneli mož se je pa zatekel v gozd, kjer ga še zdaj niso mogli najti.
Stekel ovčarski pes je ogrizel krave, ki so zdivjale in ogrizle več ljudi v Malem Torku v Vojvodini. Vsi, ki so jih ogrizle, so se morali zateči v bolnišnico.
Vrelec slane vode so pred kratkim našli na Kosovem polju in so zdaj napravili na mestu, kjer voda izvira, vodnjak. Že pred leti so prebivalci teh krajev opazili, da na nekem mestu izvira kisla voda. Ko so jo nekateri pili, so ugotovili, da dobro deluje proti želodčnim čirom. Zdaj bo oblast pregledala vodo in ugotovila, kakšno vrednost ima. Domačini trde, da je močnejša kakor voda iz znanega zdravilišča Banje Koviljače.
KCAL
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 30 din
Gospa in milostljiva
V zdravilišče Dobrno sem se peljal v nedeljo z avtobusom na izlet, ♦ pa se mi je primerilo nekaj, kar je i nalašč za to rubriko.
Ker nas je bilo pri obedu precej v obedniei, je razumljivo, da strežno osebje ne more delati čudežev; na-takarice so nosile po vreti. Kdor je, X prej prišel, je jrrej dobil. Nasproti ~naše mize pa neka »dama« tega ni mogla razumeti.
Poklicala je natakarico in jo glasno vprašala; »Objasnite mi, kako to, da je ova frizerka dobila prije mena sala tu, a mi Kao akademsko naobra-ženi ljudi, moramo čekati? Žar kod vas ne postaji razlika izmedu gospe i milostive?« Slovenka — natakarica je »dami* primerno odgovorila.
Kot gost se nisem vmešal v ta značilni pogovor, temveč sem le razmišljal, kako zanimivo mislijo »damez. o pravicah frizerk.
Frizerka, ki je sedela na vrtu, še vedela ni, da je predmet tega razgovora.	F	p
Kako živijo brivski pomočniki?
Ko prebiramo razne članke o so-Icialnem gorju vseh vrst stanov, ne Ibo napačno, če tudi brivci k tem tož-Ibam nekaj prispevamo.
Vsakdo lahko izračuna, kako more |živeti človek z dohodkom ca. din 120 ’do 180 na teden, poleg tega mora pa ;biti svojemu poklicu primerno oble-;čen in čist. So primeri, da ima oženjen brivski pomočnik tedensko plač« ;120 din, napitnine pa 40 din na te-;den. Torej mora svojo tričlansko družino vzdrževati z reci in piši 160 din ;na teden in to spričo današnjega tež-Ikega časa in draginje.
In kljub temu se še nikdo ni zga-;nil, da bi vsaj poskusil rešiti težko ;stanje tega delavstva!
Brivski pomočnik
Umazanost pri imenitnih damah
Že dolgo izdelujem perilo v podeželskem mestu Slovenije. Največ dela mi dajejo žene raznih krajevnih veljakov. Marsikako nelepo izkušnja imam z njimi in marsikatero neprijetnost. Seveda niso vse enake; mnoge med njimi so na mestu, razsodne in korektne, nekatere pa komaj prenesejo kritiko. Najbolj me odbija, kadar taka ,nobel‘ gospa prinese v popravilo ali kot vzorec svoj steznik, ki je pogosto tako umazan, da smrdi in se lepi prstov. ,Dama‘ hoče z njim poudariti svojo vitkost in je na ulici brezhibno oblečena. Brezhibno in čisto je seveda samo ono, kar se vidi; kakšno je perilo, to si pa lahko mislimo. To ve šivilja, ki ima opraviti z njimi.
Sem preprosta šivilja, a bi se preje pogreznila v zemljo, preden bi odneslo v delo umazano blago. ,Dama‘, ki nima smisla za snago in tudi ne sramu v sebi pred drugimi, ni ni-kakšna dama, če si to še tako do-mišljuje in če ji drugi delajo še takšne komplimente!	Šivilja
&ax=r~ik, U fž tese «£'-«*. - %
z-idil t. ta hi j-n ror.i ;ie».rhtc:'j i*	t	wat	te	,.i	,	jA
d
F:.V:. mivnlitl js* <-.	~AX
j. J. 1
Osebne vesti
Poročili so se:	V	Ljubljani:;
g. Janez Borštnar, banovinski geometer iz Ljubljane, in gdč. Ivanka Mežna-! rlčeva, učiteljica iz Metlike; g. Hubert: Pleško, mor. poročnik iz Šibenika, in: gdč. Berta Osetova iz Ljubljane. Na Vidmu pri Krškem: g. Jože Lenart, prometni uradnik, in gdč. Julija Blejčeva, učiteljica. V kapelici na Kredarici: dr. Miha Potočnik, odvetnik, in gdč. Hilda Pintaričeva iz Ljubljane. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani; 801etna Jakobina Naglasova, učiteljica v pok.; Marija Boletova; Pija Kosova, učiteljica; Marija Pritekljeva, zasebnica; Marija šušteršičeva, posestnica; 83-letna Marija Vertovčeva, poštarica v pok.; Helena Pancetova. V Zagreta u : inž. Anton Tempel. V Celju: 71etna Uršula Leškova; 221etni Franc Marčen. VDubravi pri Zavrču: Vekoslav Vuk, trgovec. V Slovenj Gradcu: Jakob Tišler, lastnik stroj-notehnične delavnice. V Trbovljah: Jože Bec, nočni čuvaj blagajne TPD. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko: Franc Loršek, posestnik. Naše sožalje 1
Čudne navade
Večkrat me pot pripelje mimo omarice, ki v njej vise slike nekega ljubljanskega kina. Nedavno sem šel spet mimo in sem si jih hotel ogledati. Steklo na teh omaricah že tako ni čisto (seveda ne na vseh), poleg tega je bil pa na steklu prilepljen velik masten cigaretni ogorek. Poleg tega pa še nekaj prav takšnih. Gnusilo se mi je in pogledal sem vstran. Toda ojoj, na sosednji izložbi sta krasila tudi dva ogorka izložbeno okno.
Dovolj mi je bilo. šel sem in premišljeval, kako malo olike ima človek, ki počenja to dan za dnem. Zakaj pa obeša mestna oblast košarice po hišah in kandelabrih? Menda za odpadke!
Mislim, da sodi tudi to v »Zrcalo naših dni«!	8	M.	|
PLAČAJTE NAROČNINO!
Ctomarty
edinburgh ""j
^.22 Ali
WM)Q -)*GJas9'ow
Newcastle •<
BELFAST
Barrow-in-Furness
,v	Hull*
Bivugh24*.»* Manchester 2*
+	*25
Liverpool
Derby
Dublin
Birmingham#
4 Coventry-
MiHord Swanse8 Cardil
LONDON
• H
:	ChtiOtai
■ ^Southampton
Portland
Plymout:
ob začetku njegove
uuuu
Ena slavnih cest t romunski prestolnici Bukarešti.
ledu Sonja Heniejeva
Moderna skopulja z nogavico
Carigrad, julija.
V najsiromašnejšcm delu Carigrada so neko jutro našli ljudje onemoglo in sestradano starko. Odpeljali so jo v bolnišnico in tam tudi ugotovili njeno ime. Zenska je doma iz Male Azije ln je zadnje čase silno slabo živela. Jedla ni drugega kakor odpadke, ki jih je pobirala po cesti, spala je na cesti, oblečena je pa bila v same krpe. Ko se je pa pozneje policija pozanimala za starkino življenje, je ugotovila nekaj prav zanimivih reči.
Starka je pred nekaj leti zadela v loteriji glavni dobitek. Ta denar je skrbno shranila v neki banki, potem se pa niti toliko ni več zmenila zanj, da bi vsako leto dvignila obresti in od njih živela. Njen edini in najvišji namen od tega dne dalje je bil, da si prihrani čim več denarja. Tako je ženska kljub svojemu bogastvu še dalje životarila. Posebno zadnji čas se je popolnoma zapustila in niti jesti ni hotela več, samo da bi prihranila še več denarja. Tako je nekega dne omagala in ostala na cesti. Vsi so seveda mislili, da je starki opešal razum. Zdravniki so jo zaradi tega tudi preiskali, vendar so ugotovili, da je njen razum zdrav in da je vsemu njenemu smešnemu življenju kriva samo prevelika skopost.
Meščani postajajo večji
Berlin, julija.
Na neki znanstveni konferenci v Frankfurtu ob Majnu so te dni razpravljali o vprašanju, zakaj so danes meščani povprečno večji, kakor so bili pred 50. leti. Ljudje po mestih so danes povprečno za tri do šest centimetrov večji, kakor so bili pred nekaj desetletji. V nekaterih mestih znaša razlika v velikosti celo 10cm! Znanstveniki so to opazili tudi po ameriških mestih in zaradi tega prišli do zanimivih zaključkov.
Kraljica ledu Sonja Heniejeva uči v Hollywoodu na umetnem drsališču drsanja malo Američanko Louello Et-tingerjevo, baje bodočo zvezdnico in naslednico slavne drsalke.
Nekateri znanstveniki zdaj trde, da na porast višine pri meščanih veliko vpliva mestni zrak, ki je po vseh evropskih in ameriških mestih močno pomešan z raznim prahom iz tovarn in a drugo mestno nesnago. Zaradi te nesnage v mestnem zraku ultravijoli-časti žarki sploh ne pridejo do ljudi ta se v njihovih telesih prav zaradi pomanjkanja teh važnih žarkov vršijo neke izpremembe. V tem primeru je človeško telo podobno rastlini, ki raste V senci in prekomerno raste, samo da bi prišla čim više do sonca. Strokovnjaki so sploh ugotovili, da obstajajo med nedostatkom ultravijoličastih žarkov in med rastjo človeškega telesa posebni odnosi, ki jih pa do danes še niso mogli podrobneje določiti. Bodočnost bo dokazala, ali so domneve in ugibanja teh strokovnjakov resnična, ali pa zmotna. Morda se bodo v bodočnosti meščani še bolj potegnili v višino, morda bo pa rast človeških teles celo padla.
Plesalka, ki se je proslavila zaradi škandala
Atene, julija.
Na zanimiv način je v Atenah napravila sijajno kariero, tako sijajno, kakor si jo pač zamišlja varietejska plesalka, lepa Grkinja Fofo Luka.
Mlada plesalka je bila izredno lepa ženska in je neprestano sanjala o tem da bi postala slavna plesalka v svojem rodnem mestu Atenah. Imela pa ni nikakršnega posebnega talenta. Kljub temu ni opustila svojega načrta.
Leto dni je v domačem mestu zaman iskala primernega angažmana. Kljub svoji lepoti je imela priložnost nastopati kvečjemu v tretjerazrednih varietejih.
Naposled se Je odločila, da odide v Ameriko, upajoč, da se ji bo tam po-1
srečilo napraviti zaželeno kariero. In res je v Newyorku kmalu zaslovela, toda na silno svojevrsten način.
Ze drugi dan svojega bivanja v ameriški metropoli je dobila službo v nekem broadwayskem varieteju, še isti večer so se pa po mestu pojavili veliki lepaki, na katerih je bila naslikana glava lepe Grkinje na tujem nagem telesu. Pod to nenavadno sliko je bilo z velikimi črkami napisano: Fofo Luka, grška naga plesalka.
Fofo Luka je pobesnela. Takoj je oddirjala k sodniku za nagle primere. Ker so Američani v tem pogledu zelo strogi, ji je sodišče prisodilo 600.000 dinarjev odškodnine zaradi žaljenja časti.
S tem denarjem se je plesalka naposled vrnila domov v Atene kot slavna »ameriška zvezda«. Zdaj ji najboljši atenski varieteji ponujajo bajne angažmane.
Smrt
y>savojskega velikana«
Bazei, julija.
V svoji rojstni vasi La Balme de Thuy v bližini Thonesa je te dni umrl Ferdinand Contat, ki je bil pod imenom »savojski velikan« znan po vsej Franciji. Pokojni Contat je pa res zaslužil svoje ime, ker je meril nič manj ko 2,45 m in tehtal 175 kil. Njegove nežne ročice so bile tako velike, da je s svojim palcem pokril veliki francoski kovanec za pet frankov. Umrl je po enoletnem bolehanju v starosti 38 let.
Mesto štorkelj
Sofija, julija.
O idiličnem mestecu Pirdopu v vznožju Balkana pravijo njegovi prebivalci, da šteje 5000 glav. To je pa tudi res; človeških je namreč vsega skupaj okrog 3000, 2000 je pa štorkelj. Oboji so se tako privadili drugi drugim, da štorklje niti pozimi ne odletijo na jug m zimski čas preživijo kar v hlevih. Podnevi se ponosno sprehajajo po mestecu. Nekatere izmed njih imajo že svoja imena.
Mnogi Pirdopčani celo tako ljubijo svoje krilate someščane, da jih krmijo z mesom. Toda odkar so tudi v Bolgariji uvedli brezmesne dneve, se je stvar kajpak spremenila, štorklje so se morale odpovedati svojim priljubljenim zalogajem. Nekaj časa so nestrpno trkale na vrata zaprtih mesnic, zdaj so se pa že sprijaznile z dejstvom in se vrnile h ribnikom, kjer se spet mastijo z žabami.
Učenka Franca Liszta
še živi
Budimpešta, julija. Poslednja še živeča učenka slavnega nemškega komponista in klavirskega virtuoza Franza Liszta (1811—1886), gospa Avgusta Webrova, je te dni v Budimpešti praznovala svojo osemdesetletnico.
Svojim častilcem, ki so ji prišli čestitat za njen visoki jubilej, je stara gospa, ki je duševno in telesno še povsem čila, priredila koncert na klavirju, ki ji ga je slavni skladatelj sam podaril in ki je na njem skomponiral nekaj svojih čudovitih skladb.
Malo drugače kakor v Kani Galilejski
Ženeva, julija. Pri neki veseli svatbi v bližini Ženeve, kjer kajpak tudi ne gre brez božje kapljice, so svatje ugotovili, da je ta božja kapljica vse bolj podobna vodi. kakor vinu. Naprosili so hišnega gospodarja, naj napravi preiskavo, kaj Je temu krivo. Ta se je stvari prav resno lotil in ugotovil, da se je pred kratkim pri neki avtomobilski nesreči
Nemški letalski napadi na Anglijo postajajo resnejši. Gornji zemljevid Anglije nam kaže angleška mesta največjega vojaškega pomena.
huje. Zato so ostali tudi vsi poskusi, da bi požar udušili, do danes brez uspeha.
V tem primeru ne morejo uporabljati običajnih gasilnih črpalk. V začetku so poskušali vnete pla-sti zadušiti z zemljo. Toda to delo je izredno težavno. V premogovniku namreč vlada neznosna vročina, tako da se celo zemlja okrog vnetega premoga začne taliti. Delavci kajpak ne morejo zdržati pri takšni temperaturi več ko deset minut. Zanimivo je pa, da se v vseh sedmih letih gašenja tega požara ni pripetila še nobena večja nesreča.
Kje je domovina šaha?
London, julija.
Skoraj vsi ljudje so trdno prepričani, da je domovina kraljevske igre Perzija. To samo zato, ker se perzijski vladar imenuje šah, in naj bi se ta igra torej imenovala po njem. Kljub tej enostavni rešitvi pa danes vemo, da Perzijci niso izumili šaha.
šah so najprej igrah v Indiji in Indijci dolgo niso hoteli izdati tajnosti te igre drugim narodom, čeprav so to tajnost dolgo varovali, se je šah vendar prav kmalu prenesel tudi v Perzijo. Arabci so potem kraljevsko igro prenesli preko Male Azije v Arabijo in še naprej v Afriko. Iz Egipta so tudi stari Grki dobili šah in ga igrali s pravo strastjo.
Ko je pa šah prišel tudi v staro rimsko državo, so Rimljani pravila nekoliko spremenili in stari indijski igri dali današnjo obliko. Tudi Japonci in Kitajci so že pred Kristusovim rojstvom znali šah in so ga tudi zelo veliko igrali. Japonska mladina še danes zelo rada igra šah, tako da največkrat začnejo kakšno zabavo s partijo šaha in se šele potem začne ples.
Na Kitajskem skoraj vsakdo igra šah. Celo berači na cesti šahirajo in so tako zatopljeni v svojo, igro, da se še ne zmenijo ne, če jim kdo ponudi med tem miloščino.
Trgovina z dekleti pod državnim nadzorstvom
Sydney, julija.
V nekaterih avstralskih pokrajinah, o ustanovili postaje za trgovino z
napravila velika nezgoda z vinskim sodom. Avtomobil je namreč poškodoval žleb njegove hiše in ga tako izmaličil, da se je njegov spodnji konec zapičil v vinski sod. Deževna pomlad je kajpak napravila svoje.
Gospodar o tako slučajnem krstu ničesar ni vedel. Na srečo je imel ha zalogi še sodček nekrščenega vina, tako da je z njim potolažil žejne svate. Tako je bila — vsaj zanje — škoda popravljena.
Termiti grade tenišca
Capetown, julija.
Iz Capetowna poročajo, da so v Južni Afriki s poskusi ugotovili, da se prst iz termitskih mravljišč sijajno obnese kot podlaga za tenišča.
Ce napravijo iz te prsti tanko plast na tenišču, so s tem dobili elastično podlago, ki je pa skoraj neuničljiva in je popolnoma odporna proti vsakršnim vremenskim neprilikam. Nadaljnja prednost tega materiala je pa v tem, da je zelo poceni Zaloge so neizčrpne, ker termiti izredno hitro zgrade velikanski kup, če jim ga naspol podro.
Požar, ki traja že sedem let
Newyork, julija.
Ze sedem let v Wyomingu, eni izmed severnoameriških Združenih držav, gori debel sloj premoga, najboljši in najbogatejši premogovnik v Združenih državah sploh. Ves ta čas je pri. gašenju zaposlena cela množica delav-
K smrti maršala Balba: na levi sliki vidimo Balba politične kariere ob strani generala Bona in Mussolinija na pohodu proti Rimu leta 1922. Desna slika nam pa kaže maršala Balba na vrhuncu njegovega življenja, namreč leta 1933. pri sprejemu v Rimu, prav ko se je bil vrni! z velikega armadnega poleta Italija—Amerika in nazaj. V ozadju vidimo rimski slavolok.
cev, ki poskušajo rešiti vsaj tisti premog, ki se še ni vnel. Toda- vse zaman, ogenj gori neprestano dalje. Verjetno
dekleti. Vodje teh postaj morajo skrbeti, da domačinke ne prodajajo tujim plemenom ali lovcem biserov. To na-
je, da po neznani poti prihaja zrak pravij0 ua preprost način, da doma med goreče plasti in požar še podpi- gtnom kratko in malo ponudijo višjo
ceno in tako kupljena dekleta ostanejo last avstralske države. Kupljena dekleta pošljejo v posebne zavode, kjer se izuče kakršne koli obrti.
Ta ideja je šinila v glavo nekemu misijonarju, ki je tako kupil več ko dve sto deklet, jih vzgajal v svojem domu in jih izobraževal, dokler niso naposled proti njemu vložili tožbe zaradi trgovine z dekleti, šele takrat je misijonar razložil svojim predstojnikom, kako je prišel do te zamisli, in jih prepričal, da je takšen postopek nujno potreben. Njegova misijonska postaja je bila zelo daleč v osrčju Avstralije; po njegovem pripovedovanju ni minil dan, da se ne bi v njegov dom zatekla kakšna domačinka, ki so jo hoteli sorodniki prodati lovcem na bisere.
S kopjem oboroženi domačini so preganjali ta uboga dekleta in jih pustili šele takrat, ko jim je misijonar plačal zanje zahtevano vsoto.
Vladi ni ostalo nič drugega, kakor da se je začela ravnati po tem zgledu tako, da je začela tudi sama nastopati kot kupec na tem nenavadnem trgu.
Ko se dekleta izobrazijo, se vrnejo nazaj med svoje domačine. Avstralske oblasti menijo, da je to najboljši način širjenja civilizacije. Glavno je pa, da zaneslo med domačine higieno-Tega pa ne povedo, ali morebiti cene za tako izobražena dekleta še poskočijo.
Z lažjo na jeziku
SLEPARIJI ZMEROM CVETE
...za tiste, ki so preveč lahkoverni
Berlin, julija.
Z raznimi triki in sleparijami se prebrisani ljudje okoriščajo menda že kar svet stoji. Da pa goljufije tudi danes še niso izumrle, temveč so šo Posebno spretno izmišljene, se boste prepričali, ko boste prebrali tele primere:
Okrog dveh popoldne je stopil v veliko mostno restavracijo, iz katere so gostje skoro že do zadnjega odšli, slabo oblečen moški. S ponižnim glasom je prosil lastnika restavracije za majhno oLrcpčilo, češ da danes še ni nič jedel. Lastniku se je siromak smilil in zato mu je dal kosilo. Ko je vse z velikim tekom pojedel, je pa segel v ž^p po robec. Pri tem mu je padla na tla majhna vrečica in iz nje je Padel pred začudene natakarje stotak. Last ika restavracije je to tako razjezilo, da je nepoštenemu beraču vzel stotak in si zaračunal kosilo, ki ga je pojedel, drugo mu je pa vrnil. Sele nekaj ur po odhodu neznanega Prosjaka je lastnik restavracije opazil, da je bil denar, ki ga je izmenjal, ponarejen.
Po mestnih ulicah je drdral majhen voz z napisom: »Popravljamo kolesa.« Ko je privozil mimo hiše, ob kateri je slonelo lepo novo kolo, ga je lastnik voza kratko malo odpeljal s seboj, ne da bi vzbudil kak sum. Ljudje, ki so to videli, se še zmenili niso, ker so Pač mislili, da bodo kolo popravili in so z lastnikom kolesa že zmenjeni. •Nihče ne bi mislil, da je bil to samo trik spretnega sleparja, ki jc s pomočjo napisa na svojem vozu po različnih mestih kradel lepa kolesa.
V neko modno trgovino je stopila elegantna dama in zahtevala zimski Plašč. Po dolgem iskanju je končno le Izbrala enega izmed najdražjih in hotela plačati z zelo visokim bankovcem. Trgovec je povabil damo, naj bo tako ljubezniva in za nekaj trenutkov sede. Dama je sicer nerada počakala, da je trgovec poslal uslužbenca v banko, in je bila celo užaljena. Ko je prižel uslužbenec nazaj in povedal, da je denar pravi, se je celo tako razburila, da je hotela plašč pustiti in brez njega z denarjem oditi iz trgovine. Končno se je trgovcu le posrečilo, da se Ji je opravičil in jo pregovoril, da je plašč vzela. Sele zvečer je trgovec opazil, da ima v svoji blagajni ponarejen bankovec. Elegantna goljufinja je namreč v hipu, ko je iz užaljenosti hotela oditi, denar spretno zamenjala s ponarejenim in z njim tudi plačala, ne da bi trgovec zamenjavo opazil.
Na prometnem križišču nekega ameriškega velemesta je neki mladenič Pobral velik kamen in ga vrgel v steklo nekega razkošnega avtomobila. Seveda je takoj prihitel stražnik in nesramneža zapisal. Ko ga je vprašal, zakaj je to storil, je mladenič začel s tresočim glasom pripovedovati, da je Prišel iz zahodnega dela Združenih držav, da bi tukaj našel delo. Ker de-
la ne more najti in je silno lačen, je hotel sprva krasti, pa se je spomnil na svojo mater, ki ga je zmerom tako lepo učila. Zdaj se je odločil, da bo rajši vrgel kamen v avto, da ga bodo zato zaprli in bo imel vsaj hrano. Ljudje, ki so se bili nabrali okrog njega, so imeli od njegovega pripovedovanja solzne oči. Vsak je segel v žep in ponudil nesrečnežu nekaj denarja, da bi se lahko spet odpeljal domov k materi. Poleg tega so preprosili tudi stražnika, da mu je greh odpustil in ga pustil, da je odšel, kamor je hotel. Tako je prebrisani mladenič delal po ameriških mestih in izvabljal iz dobrosrčnih Američanov denar. Povsod si je toliko nabral, da je lahko nekaj tednov živel.
Takšnih in podobnih trikov je danes na svetu toliko, da si niti ne mislite. Vsak dan se dogajajo in vsak dan znova se dajo opehariti dobri in preveč lahkoverni ljudje.
Že 10 dni se nenehoma smeji
Newyork, julija.
Mlada Američanka Tereza Hawkinso-va iz Westena je s svojim kroničnim smehom zbudila v zdravniških krogih po vsej Ameriki veliko zanimanje.
Tereza Hawkinsova študira na visoki šoli v Westonu. Te dni si je ogledala v kinu neki zabaven film in se je pri tej priložnosti od začetka do konca predstave smejala. Njen smeh je nenehoma odmeval po dvorani, tako da so še drugi ljudje nalezli njen smeh. Vsi obiskovalci tega filma so pač mislili, da se dekle zelo rado smeji in nič drugega. Zelo so se pa začudili, ko se Tereza tudi po predstavi ni nehala smejati. Brez vzroka se je smejala in smejala skoro do onemoglosti, tako da so vsi resno dvomili o njenem zdravem duševnem stanju. Toda Tereza se ni nehala smejati na cesti niti doma. Smejala se je drugi in tretji dan, in sicer tako intenzivno, da niti jesti ni mogla. Zdaj traja to njeno bolno razpoloženje že celih deset dni in zdravniki si zaman belijo glavo, kako bi ji pomagali. Ker je Tereza zdaj že telesno precej opešala, jo bodo zdravniki operirali, čeprav ne vedo, kako se bo ta operacija posrečila.
Ameriški zdravniki, pravijo, da kaj podobnega še nikdar niso Zdravili, saj smeh navadno vsakemu še priporočajo. V tem primeru je menda smeh prvič človeškemu organizmu škodoval.
Pijani študenti so navalili na dekliški zavod
Newyork, julija.
Mestece Cambridge v ameriški državi Massachusettsu je doživelo pred nekaj dnevi velikansko razburjenje.
Dva tisoč dijakov je namreč sklenilo, da bodo prav »po viteško« napadli dekliški zavod »Radcliff Col le ge«.
Dijaki so pozno v noč proslavljali neki velik uspeh na športnem pod-ročju.Krok, ki so ga ob tej priložnosti priredili, se je prav kmalu razvil v pravo orgijo. Nenadno je pa eden izmed dijakov predlagal, naj napadejo dekliški zavod, nedaleč od njih. Seveda so bili tudi drugi že pijani dijaki takoj pripravljeni, da izvedejo ta načrt. Vseh 2000 dijakov se je razporedilo v čete in so odšli pred zavod, kjer so dijakinje že davno spale.
Ko so prišli pred ograjo velikega zavoda, so zagnali strašen bojni krik. Dijakinje so se takoj prebudile in so prestrašene gledale, kaj se je pripetilo. Ker si niso mogle razložiti, kdo dela takšen ropot, se jih je polastil silen strah, šele vodstvo zavoda jim je pojasnilo, zakaj gre, in je hitro organiziralo odpor. Med tem se tudi ?.e poklicali policijo. Nekaterim dijakom se je že posrečilo preplezati ograjo in priti na dvorišče. Prav kmalu so prišli tudi orožniki, ki so pozvali dijake, naj prenehajo. Seveda se pijani dijaki nikakor niso hoteli odreči namenu. Začel se je boj med orožniki in dijaki, ki je bil precej oster. Med tem so nekateri dijaki zakurili na dvorišču zavoda ogenj in proslavljali zmago. Nekateri izmed njih so pa že plezali po lestvah navzgor. Nekatere dijakinje so bile tako navdušene za boj, da so svoje sovražnike z balkonov polivale z vrelo vodo in jim tako onemogočile plezanje po lestvah. Končno so jih le obvladali orožniki in jih odvedli po večini v zapor, kjer se bodo pokorili za prepovedano bojevitost.
213 lovcev na bisere jc ostalo na morskem dnu
Tokio, julija.
Eden izmed najnevarnejših poklicev na svetu je nedvomno lov na bisere. Ljudje, ki opravljajo ta posel, morajo biti telesno zelo močni, hrabri, dobro izvežbani, pa so še vsak. trenutek v življenjski nevarnosti.
Največ lovcev na bisere živi na obalah Japonske in Avstralije, kjer se to delo tudi najbolj obnese. Japonci in Malajci so sploh svetovno znani najboljši lovci na bisere. Ti pa ne lovijo biserov tako kakor naši evropski potapljači, ki imajo zato potapljaško Obleko in so sploh preskrbljeni z vsemi pripomočki. Malajci in Japonci gredo , aa lov na bisere v lahki platneni oble-kji in se spuste v velike morske globine. Ker imajo zelo močna pljuča, lahko precej časa zdržijo na morskem dnu in pobirajo iz školjk bisere. Ser veda so pri tem delu izpostavljeni najhujšim življenjskim nevarnostim.
Pred nekaj dnevi so poročali japonski listi, da se je letos samo v mesecu maju na japonskih obalah ubilo 213 lovcev na bisere. Izmed teh lovcev so jih samo nekaj potegnili iz vode, sicer nezavestne, so pa v začetku vendar upali, da jim lx>do ohranili življenje. Zdravniki so takoj ugotovili, da je vse lovce na bisere zadela srčna kap, in sicer zaradi prevelikega morskega pritiska na dnu morja.
Japonci jedo kitovo meso
Tokio, julija.
Japonski list »Mijako« javlja, da je japonsko društvo za izkoriščanje kitov priredilo banket, na katerem so njegovi člani dokazali, kako uporaben in dragocen je kit. Samo iz kitovega mesa, ki ga doslej sploh niso uporabljali v določene namene, so izvrstni kuharji napravili nič manj ko 25 različnih jedi.
Na ta banket so bili povabljeni samo predstavniki in predstavnice raznih japonskih ženskih rodoljubnih društev, predvsem takšnih društev, ki se posredno ali neposredno bavijo z ribjim lovom in izkoriščanjem rib. Poleg teh so bili na banketu tudi predstavniki vojske in mornarice in ravnatelji velikih hotelov. Vsi so bili z jedmi, ki so bile napravljene iz kitovega mesa, zelo zadovoljni. Poleg kuhanega, praženega in pečenega kitovega mesa so jedli še kitovo kremo, kitov sladoled in še nešteto najrazličnejših jedi, za katere bi vsak trdil, da se iz kitovega mesa težko pripravijo. Tako je zdaj kitovo meso in njegova mast prišla tudi v gospodinjstvu do veljave. Japonci so prepričani, da se bodo njihove gospodinje kaj kmalu privadile okusnemu kitovemu mesu in bodo prav rade kuhale jedi iz kitovega mesa.
75 kg težki topaz so našli v Braziliji
Rio de Janeiro, julija.
Topaz spada med najlepše pa tudi med najdražje drago kamenje na svetu. Navadno so topazi rumene barve, so pa tudi lahko podobni diamantom, lahko so modrikaste ali celo rožnate barve. Največ in najlepših topazov je brez dvoma v Braziliji, kjer včasih najdejo prekrasne vrste teh dragih kamnov. Navadno so topazi težki po 4 do 5 karatov (1 karat 0,2 grama).
Nedavno so pa v Braziliji našli topaz, ki je zaradi svoje izredne težine zbudil pozornost po vsej Ameriki. Ta nenavadni topaz so našli v nekem gričku v pokrajini Minas Geraes in je težak reci in piši kar 75 kg. Zlatarji so ga oenili na 20 milijonov dinarjev, torej je najdražji topaz na svetu.
Mož, ki je našel ta velikanski topaz, ga je sprva hotel prodati nekemu zlatarju, zdaj je pa dobil boljšo ponudbo od Smithsonovega mineraloškega instituta. Ta zavod hoče imeti na vsak način ta največji topaz na svetu v svoji zbirki, samo da zanesljivo ostane v Ameriki.
Najhitrejše ribe
Newyorki julija.
Gojitelj rib iz nekega ameriškega mesta je po dolgem raziskovanju in po neštetih poskusih dognal, da je izmed morskih rib najhitrejši losos. Ta riba lahko doseže hitrost 40 km na uro, poleg tega je pa tudi neverjetno vztrajna. S hitrostjo 40 km na uro na primer lahko plava po več ur, ne da bi se utrudila ah celo omagala.
Morske ribe v hitrosti zelo prekašajo sladkovodne. Tako je med sladkovodnimi ribami najhitrejša ščuka, ki preplava komaj 16 km na uro.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejic od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki )e obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje Bratiš In z veseljem
Uprava zdravilnega kopalitta
SLATINA RADENCI
Če se koga smola drži
Newyork, julija.
Američan John Harway je pred kratkim imel veliko smolo, da je v dveh tednih doživel kar dve neprijetni in zelo nevsakdanji dogodivščini.
Na neki veliki peščini v bližini New-yorka je spoznal ljubko mlado damo in ji pričel dvoriti. Ker mu Je mlada dama ljubeznivo odgovarjala na njegove poklone, se ji je lahko kar kmalu približal in sta preživela nekaj lepih u' '5 na peščini. Takoj še isti večer je mladenič svojo novopečeno prijateljico obiskal v njeni hotelski sobi. Tu sta pa oba doživela bridko razočaranje, kajti nenadno je vstopil v sobo mož mlade lepotice. John se je brž skril v kopalnico in se skušal neljubemu srečanju umakniti. Toda mož mlade ženice ga je, bil že opazil in je prišel za njim v kopalnico. Na veliko začudenje mladega Američana ga pa ni napadel, temveč je vrgel pred njegove noge denarnico z denarjem in ga spustil i* sobe. Pri tej priložnosti jo je torej John še nekako odnesel; slabše se mu je pa godilo, ko ga je drugič doletela smola.
Ko ae je vrnil s počitnic domov, Je izvedel, da so ga v njegovi banki zaradi pomanjkanja dela odpustili. Iskal je novo zaposlitev in jo kmalu tudi našel v neki banki, Tu so mu službo obljubili, počakati je moral samo še ravnatelja, ki bi moral prav čez nekaj dni priti s počitnic domov, čez nekaj dni je prišel John v banko, da bi se predstavil svojemu novemu šefu. Pri tem je pa komaj obdržal hladno kri, kajti njegov novi šef ni bil nihče drugi kakor mož lepe neznanke z morja. Seveda ga je tudi šef takoj spoznal in na mestu odpustil.
Tako je bil John spet na cesti, vendar je pa terjal ravnatelja za dvomesečno plačo. Ker mu je ta ni hotel izplačati, je odšel John na sodišče, šele tu se mu je sreča spet nasmehnila. Sodišče je razsodilo tako, da mora ravnatelj Johnu najprej odpovedati službo, šele potem mora nameščenec oditi. Zdaj je John dobil izplačano dvomesečno plačo, iz službe je moral pa takoj, ker ga ravnatelj nikakor hi mogel gledati poleg sebe.
Novela „Družinskega tednika"
DNEVNIK MLADE ŽENE
NAPISAL LEON ANDOR
i.
D-vlak je bii že davno prekoračil Italijansko mejo in tudi vreme se je bilo spremenilo; gosta megla je ležala v globokih gorskih kotlinah. Iz oči Mladega para v oddelku prvega razreda je pa še zmerom sijala sreča lo-Pih dni, ki sta jih bila preživela na sončni jadranski obali. Ni bilo težko Uganiti, da sta mlada človeka mladoporočenca na svatbenem potovanju. Cisto nova, enaka kovčega zgoraj ▼ “'reži, Se sveže se leskečoča poročna Pr*tana — vse to je bil jasen dokaz l«ga.
Odvetnik m njegova mlada žena sta .Pogovarjala o tem, kako bosta sku-f®! preživljala svojo bodočnost, kako j°?ta razdelila svoje dneve; kaj bo šolala žena medtem, ko bo mož v pi-®rni, in kakšen program bosta imela
ob večerih.
»IVojega lahkomiselnega ponočnja-j ,ega življenja bo zdaj enkrat za vse-elv konec. Tommy,c je začela ženica, e*no božajoč moža po laseh. »Nič več * boš lazil za mladimi dekleti in tudi ,e Polovice noči prebil v zakajenih (,^v®.riiah. S tem pa nikar ne računaj, rj« bom dajala dovoljenje za nujne v^ne konference. Zaman mi pripo-o P razpravah izven uradnih ur v klienti) z dežele, s katerimi moraš taki°iem i'nt®resu prebiti večere. Vse sne pravljice pri meni ne zaležejo.« z„ se bo pa vendar kaj takšnega >Sa Je v dejal mladi mož. n1(?l ne refem takoj, ko se vrneva do-
i ^i° enem a*i dveh letih bi pa
<iarle utegnil slučaj nanesti, da
boi
d°tna 11101 a* zveČer v fraku sam z
Uigrat bom morala pred vsem naturi vedet)*. kam in če si tudi v res-C1 tam, kajti če ne...«
»Ge ne...?«
»Potlej bom tudi ja* oblekla svojo večerno obleko in — prišla pozneje domov kakor tl...«
»Sladka... draga...« Mladi odvetnik je svojo strogo ženico objel in jo poljubljal dolgo, zaljubljeno.
II.
Thomas je ležail na divanu in listal po časopisu; zraven njega je stala na mizici prazna skodelica za črno kavo in pepelnik z naepol pokajeno smotko. Kitty je stala oblečena pred zrcalom in je ustnice še nekoliko prevlekla z rdečilom. Thomas je opazoval požele-njavredno ženico in zehal. Pa ne zato, da bi bil posebno zaspan, temveč zato, ker je minulo že dve leti, odkar je D-vlak vozil mladoporočeni par iz Italije domov.
»Ali ostaneš popoldne doma?« je vprašala žena že v plašču izpred vrat.
»Da, utrujen sem.«
»To ti rada verjamem,« se je glasil kujavi odgovor. »Spet si se šele po polnoči vrnil domov.«
»Toda, dragica! Komaj nekaj minut čez enajst je utegnilo biti. Saj vefi, kadar ti podeželski klienti pridejo v mesto, se jih je nemogoče iznebiti.« Stegnil se j©. »Pri tem so pa še tako strahovito dolgočasni.«
»To si lahko mislim. Saj zato tako pogosto prebiješ večere z njimi.«
»Kam greš?«
»Nekaj moram nakupiti.«
»Zato si se tako elegantno oblekla?«
»Ce me tudi moj gospod soprog zanemarja — jaz svoje zunanjosti ne zanemarjam nikoli.«
III.
Mož je ostal sam v stanovanju. Ni se mu ljubilo iti ven, toda tudi delo ga
ni veselilo. Nekaj časa je še brez cilja hodil po stanovanju sem in tja, potlej je pa na lepem opazil, da je bila Kitty pozabila ključeik predalčka v svoji toaletni mizici. Čisto mehansko je odprl predalček in začel stikati po njem, bolj iz dolgočasja kakor iz radovednosti... Tam je našel trakove, rokavice, majhen hranilnik, naposled pa v skrinjici v fino usnje vezano knjižico, na kateri je bilo z zlaitdmi črkami napisano: »Moj dnevnik«.
Thomas se je natanko spominjal, da je Kitty to knjižico podaril, ko sta bila še zaročena. Odprl jo je. Strani so bile n-agoato popisane. »Saj sploh nisem vedel, da Kitty piše dnevnik,« si je mislil in začel brati.
Prve strani so bila ganljiva priznanja mladega dekleta, napisana v prvi omami porajajoče se ljubezni; zdaj so pred možem odvijale film srečnih lepih dni njune zaroke. Poznejše strani je pa pisala že poročena žena... polagoma razočarana, iztreznjena žena...
»Tudi mene je dohitela usoda sleherne žensk©!« tako 6e je začelo tisto poglavje njenega dnevnika. >riV)nraiy-ju sem začela presedati. Po dveh letih zakona je to vsekako prišlo nekoliko prezgodaj. Ne vem še zagotovo, ali me že vara, toda simptomi navade in ne-brižnosti se kažejo pri njem tako jasno kakor simptomi hude bolezni. Zapisujem jih tako, kakor zapisuje zdravnik zgodbo bolezni svojega pacienta — morebiti bom imela nekoč hčerko, ki se bo iz tega kaj naučila.«
*
»Danes je bii moj god. Tommy je čisto pozabil nanj. Preteklo leto mi je še prinesel šopek cvetlic.«
»Že teden dni nosim novo pričesko. Po sodbi mojih prijateljic se mi baje očarljivo poda. Tommy je sploh ni opazil.«
»Zadnji čas se pri našem telefonu, kadar jaz stopim k aparatu, zmerom pogosteje dogajajo napačne zveze. Vso-lej se oglasi ženski glas. Pogosto se
pa sploh nihče ne oglasi na drugem koncu žice... Tista oseba očitno hoče govoriti z gospodom doktorjem samim.«
*
»Naposled je prišel trenutek, ki sem ga že tako dolgo pričakovala. Prišli so prvi klienti z dežele, ki jih zvečer nikakor ne more pustiti samih. Tom-my hodi zvečer v smokingu sam zdoma in se vrača zelo pozno domov.«
*
»Vse pogosteje se vrše večerne razprave, izredne konference. Najmanj dvakrat na teden. Včeraj sem Thomasa ujela na laži.«
*
»Ko bi Tommy vedel, kako lahko bi se mu maščevala! 26 let sem stara, lepa in poželenja vredna. Na ulici moški tekajo za menoj... Tudi prejšnji častilci so se začeli znova pojavljati.
»Najhuje mi dvori mali Charles. Ta mladi mož me kar zasleduje, kajti kjer se pojavim jaz, se zmerom prikaže tudi on... Sicer je pa odličen plesalec in zelo prijeten mladi mož... Za deset let je mlajši od Tommyja.<
IV.
l’u so se zapiski končali. »Aha,« si je mislil Thomas, ko je knjižico polagal nazaj v predal. »Tale dnevnik postaja prav zanimiv. Vsekako ga bom imel pred očmi...«
Stopil je k teleionu in poklical najbližjo ključavničarsko delavnico.
»Halo! Prosim, ali mi morete hitro po vzorcu napraviti še en ključ?... Za koliko časa potrebujete vzorec?... Samo za napravo odtiska... V redu... Takoj pošljite koga k meni...«
Od tedaj je bil dnevnik najbolj priljubljeno odvetnikovo čtivo. Zmerom je našel priložnost, da je ostal sam s knjigo, in tako je doživljal porajajoče se ljubimkanje med KiWy in Charlesom.
*
»Tommy postaja počasi neznosen. Nalašč išče povoda za prepir, samo
da lahko užaljen odide in se pozna ponoči vrne domov. Zdaj se prepirava že zaradi Eisto nepomembnih stvari: zaradi izbire predstave v kinu ali pa zaradi prismojene jedi...«
*
»Menim, da je bilo nesmiselno. Nikakor ne bi smela iti na čaj s Charlesom. Vedel se je sicer popolnoma taktno, vendar je bil kljub vsemu le sestanek... Po dveh letih zakona s tujim moškim... Toda kdo ve, koliko-krait je že Thomas imel skrivne sestanke...«
»Zdi se mi, da je Tommyja njegova prijateljica odslovila. Zadnji čaa bodi ob večerih vse redkeje z doma. Opazila sem tudi, da postaja na skrivnem ljubosumen name.«
*
»Moških res ni moči razumeti. Tom-my postaja vse bolj pozoren. Včeraj je hvalil moj novi klobuk, ki g« nosim že mesec dni. Lahko bi se smejala, če stvar ne bi bila tako hudo žalostna.«
»Snoči sva večerjala v neki restavraciji. Tommy je bil kakor spremenjen. Kupil mi je cvetlice in na poti domov me je v avtomobilu celo poljubil... Bila sem srečna in sem temu nesramnemu fantu v srcu odpustila vse njegove grehe... Charlesu sem pisala resno pismo, v katerem sem mu pojasnila, da nima nikakršnega smisla, da se še nadalje shajava. Ostati hočem poštena žena.«
V.
Mož je odložil dnevnik z zmagoslavnim nasmeškom. Mislil je na Charlesa, na nevidnega tekmeca, katerega je bil izjM>drinil... Pri tem pa ni opazil, da ga Kitty opazuje skozi špranjo vrat sosednje sobe s prav tako zmagoslavnim nasmeškom, kakor tudi ni opazil in tudi ni nikoli izvedel, da Charles sploh nikoli ni obstajal...
Dnevnik je bil pisan samo za Tom-myja... samo ganj ga je pisala njegova pametua ženica.
UGANKE?]
KRIŽANKA
1 23456789 j:
Sej veselje in Žan ji zaupanje!
Vodoravno: 1. kratica za per pro-cura; prislov. 2. reka na Kosovem; vas v logaškem srezu. 3. egipčanski bog; gradivo. 4. sovjetski učenjak sadjar (1855—1935). 5. kemijski znak za erbij; reka na Ruskem; kemijski znak za iridij. 6. mesto apatita, osno-:: vano 1. 1929. v SSSR (preje Hibino-i: gorsk). 7. svit; moško ime. 8. mi-: J kaven; spanje. 9. priprava za lovenjej: kač; japonska dolžinska mera.
Navpično: 1. znana kovinarska in-;; dustrija v Sloveniji; kratica za »s svojo roko«. 2. azijsko višavje; mlečni izdelek. 3. gora na štajerskem; vas v občini Kočevska reka. 4. pre-;; bivalec afriške puščave. 5. globina v tekoči vodi; čapkova utopistična dra-;: ma; nikalnica. 6. mnogokotnik. 7. domača žival; jadranski otok. 8. kratica za sovjetsko mehanizirano gospodarstvo (mašino traktorske stanice); reka na Bolgarskem. 9. samoglasnika; živalska vrsta.
Večina ljudi stremi — bolj ali manj zavedno — za tem, da uveljavi svojo osebnost, da s svojim bistvom, z besedo in '' 'janjem vpliva na svet, da ga spremeni, obogati. Vsakemu ni dano ustvarjati velike reči, toda v nekem pogledu lahko tudi najskrom-nejši človek prispeva nekaj pomembnega: da pomaga širiti veselje na svetu. Veselje vendar obstoji iz samih drobcev razpoloženja, dobre volje in notranje svesti.
Veselje, ki ga sejete okrog sebe, je kakor kamenček, ki ga vržete v vodo,- za seboj pusti kolobarje, kdo ve, kako daleč segajo... Kajti človek, ki ste ga razveselili, seje svoje ve-selje dalje. To kaj lahko opazite, če na primer v družbi čisto nebrižnih ljudi komu napravite uslugo. Če staremu človeku ponudite svoj prostor ali pa če ženski pomagate nesti tež-;; ko torbo s trga. Če se nasmehnete ;; otročičku ali pa če komu kaj pobe-;; rete. Tega niso veseli samo prizadeti; občutek nekega ugodja in skupnosti se razlije med navzočne, tujci se za-:; pletejo med seboj v pogovor, in ko : I se razidejo, se veselo pozdravijo. In
ČAROBNI LIK 3
2 n 4
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. abesinski poglavar, 2. vla dar Rusije (830—879), 3 mesto ob Volgi, 4. obrtnik, 5. del cerkve.
STOPNICE a
a a e e e e 1 1 p P P P P P
r s s s s s
Najnoveiše vozičke, igrače, ramotera kolesa samo dobre znamke
S. REBOLJ
ns vogalu Miklošičeve In lavčarleve
že to učinkuje kakor sončni žarek ob slabem vremenu.
Dosti lažje je, kakor si mislite, sejati veselje. Prisrčna želja v pravem trenutku, od srca napisano, iskreno pismo, izkazana pozornost, pohvalna beseda — vse to pripomore k večjemu veselju na svetu. Človek le ne sme biti preveč komoden, ne sme samega sebe ovirati, rekoč: *Oh Bog, ta je že davno pozabil name! — Imeli me bodo za vsiljivca ali bodo pa napačno razumeli moje darilo. — Če nimam dati res česa poštenega, rajši ne dam ničesar. — Moje mnenje je z a ljudi vendar čisto nepomembno — kdo ve, če bi mi v obratnem primeru privoščiti pohvalno besedo/«
To pa nikakor ni res; ljudje v splošnem ne pozabijo tako hitro, če pa pozabijo, jih vendar veseli, če vi niste pozabili nanje. Ljubeznive pozornosti prav tako ne more človek tako lahko napačno razumeti. Večina ljudi ima fin čut zato, ki jim pove,
I: ali je kakšno dejanje dobro ali se-bično, ali izpolnjujete le nadležno dolžnost ali pa v resnici hočete sejati veselje. Za odkrito pohvalo je :: vsakdo dovzeten. Kajpak pa ne smete < | hvaliti reči, ki o njej lastnik sam ve,
• > da ni dobra, ali pa, ki je ne poznate.
Dame ne boste razveselili, če jo boste obsipavali z neumestnimi pokloni, niti slavnega moža, če ga hvalite bolj, kakor je zaslužil. Toda beseda poštenega čustva najbrže ne bo zgrešila svojega cilja niti pri tistem, ki je navajen laskanja.
»Kako sveži in mladostni ste na pogledi«
»Kje ste kupili ta ljubki klobuček?«
»Nihče ne bi mogel te jedi bolje pripraviti od tebe!«
»Vem, da se smem zanesli na vas!«
Nehote se človek razveseli takšnih besed; potlej postane dejansko lepši in mlajši na pogled; svojeročno okrašeni klobuček pridobi na vrednosti; človek se potrudi, da s podvojenim delom še bolj zasluži priznano zaupanje.
Starši, gospodinje in sploh večina ljudi navadno graja tisto, kar je napačno; kar je pa hvalevredno storjeno, se jim zdi pa popolnoma samo po sebi razumljivo. Tega ne bi smelo biti!
S hvalo navadno vse preveč varčujemo. In vendar je ravno v rodbini najlažje in najpreprosteiše sejati veselje. Stari ljudje se tako veseh/o, če jim odrasli otroci izkazujejo nekoliko ljubezni in hvaležnosti — pa ne samo zaradi dolžnosti, temveč res iz srca. Mož je vesel, če ga žena preseneti s priljubljeno jedjo, žena pa, če se je mož spomni s šopkom cvetlic ali kakšno drugo malenkostjo, čeprav ni ravno njen rojstni dan ah kakšen drug praznik. Otroci so veseli, če gredo starši z njimi na izlet ali pa če se z njimi igrajo. Pogosto zadostuje že en sam prijazen nasmešek, ljubkovanje, dobra beseda, da napravite sočloveku veselje.
Zato nikoli ne zamudite priložnosti, da bi komu napravili veselje. Ne odlagajte načrta, da boste koga razveselili. Še tako se rado zgodi, da človek pozabi, da nekaj pride vmes ali pa da opustite priložnost. Veselje, ki ste ga hoteli zasejati, je izgubljeno. Veselja na svetu niste povečali. In to je zmerom velika škoda. Posebno danes, v teh težkih, resnih časih.
Kdor meni, da je potrebna polna mošnja denarja, da napravite veselje, se zelo motil
Veselje sejati morete samo s srcem!
Kdor pa ima razen tega še denar in vpliv, ima kajpak še večje možnosti. Se laže daruje in seje veselje. Toda tudi tisti ne sme pozabiti, da mora pred vsem in v prvi vrsti govoriti srce.	G.	E.
Pomen besed :
1. kratica za paro, 2. kratica za pripis, 3. domača žival, 4. poljski sa-;;
dež, 5. tudi taka kura najde zrno,;;	,	,	,,	.	.
6. goljuf. Vsaka beseda sestoji iz črk;; Nerazva,en človek ali pa tisti, ki prejšnje besede in še ene nove črke.;;™ ;e življenje vzelo vero vase, se r * J	bo	pa	dvakrat	veselil	vsakega pnzna-
POSETNICA
ANTON O. DOLAR
SVETI VID
■ nja njemu ali pa njegovemu delu.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Zelenjavna juha, krompirjevi zrezki, solata. Zvečer: Palačinke, kava.
Petek; Rižota z grahom, solata. Zvečer: Krompirjeva solata, trdo-kuhana jajca.
Sobota: Goveja juha, polpeti, pražen krompir, pesa. Zvečer: Makaroni z mesom, solata.
Nedelja: Kruhova juha, ledvična pečenka, pečen krompir, solata. Zvečer; Češnjev zavitek, kava.
Ponedeljek: Ješprenj ček s prekajenimi parklji, kolerabice. Zvečer: Močnik.
Torek:	Golaž, špageti. Zvečer:
Cvetačna solata, kava.
Sreda: Krompirjeva potica, solata. 1 Z v e č e r : Mlečen riž.
Eden najelegantneje ih modelov, kar Jih je prinesla letošnja moda. Kajpak je za naše pojme precej svojevrsten. Klobuček ni nič drugega kakor ovito resasto pero. Rese dobro služijo namesto tenčice.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Kruhova Juha, rižev narastek z vanlljevo polivko, kompot. Zvečer: Cvetačna solata, trdokuha-na jajca.
Petek: Riž z ribami, solata, češnjev zavitek. Zvečer; Višnjev narastek.'
Sobota: Zelen javna juha, grah s svinjino,* pečen krompir, solata. Zvečer: Kuku.*
Nedelja: Telečji ragu z zelenjavo,« pražen riž in pečen krompir, solata, čokoladna torta. Zvečer: Mrzel narezek, kompot.
Ponedeljek; Krompirjeva juha, polpeti, solata. Zvečer: Kruhov narastek, solata.
Torek; Telečja obara, ocvrti kifeljčki, solata. Zvečer: Krompirjeva solata, kranjska klobasa.
Sreda: Zelenjavna juha, sirov zavitek, stročji fižol. Zvečer: Makaronova potica.
Pojasnila:
»Višnjev narastek: Pol kile zrelih zgodnjih višenj očistite pecljev in pešk in jih pustite stati. Med tem časom pa v skledi zmešajte 5 dek presnega masla, pet rumenjakov, pet žličk sladkorja v prahu, nekoliko limonove lupinice in nekoliko vaniljevega sladkorja. Dodajte tudi 15 dek zmletih orehov, mandljev ali lešnikov, napo-
Kako	spletemo	m
sled pa še trd sneg iz petih beljakov. Višnje posipajte s štirimi žlicami žem-Ijevih drobtin, dodajte jih ostali masi in stresite vse skup v dobro pomazan narastkov model ter kuhajte najmanj dve uri v pari- Na mizo postavite z vaniljevo polivko.
*Grah s svinjino: Tri četrt kile svinjine ali tudi nekoliko manj zrežite na majhne kocke. Med tem časom pa denite na mast nekaj glavic zrezane sveže mlade čebule. Dodajte tudi meso in pustite dušiti, da se že skoraj zmehča. Posolite in dodajte nekoliko sladke paprike m svežega oluščenega graha. Posipajte nekoliko moke in prilijte vode. Prilivajte, dokler grah ni mehak. Jed ne sme biti niti redka, niti preveč gosta. Naposled primešajte nekoliko sveže smetane in dajte na mizo s solato.
3Kuku: 25 dek stročjega fižola zrežite na poševne rezine, skuhajte do mehkega in pustite, da se ohladi. Medtem pa zmešajte 4 cela jajca, nekaj sesekljane čebule, sesekljanega peteršilja, soli, nekoliko popra. Naposled primešajte še ohlajen fižol. 10 dek presnega masla segrejte v ponvi, primešajte masi in vse skup na šibkem ognju lepo zlatorumeno zapecite in postavite s solato na mizo.
»Telečji ragu z zelenjavo: Skuhajte v slani vodi majhno cvetačo in nekaj špargljev, ki ste jih poprej narezali na majhne kose. Medtem pa zrežite • pol kile teletine brez kosti v ne pre-‘ majhne kose in jo v kozi zarumenite na masti ali presnem maslu. Začinite
Kaj je ta oseba?
ŠTEVILNIK
a) 1 —2 —3—4 — 5 —6 —
b) 2 —7 —8 —1 — 6 —5 —
c) 3 —7 —8 —9 — 1 —6 —
č) 4 — 7—10—7—10—7 —
d) 5 — 9 — 7 — 4 — 7— 2 —
Pomen besed: a) prebivalec jadranskega polotoka, b) naprava za pridelovanje soli, c) kraj na Goriškem, č) slog, d) polkovnik in španski minister, ki se je po padcu Jožefa Bo-naparta utrdil na Francoskem ^ in odprl civilno ter vojaško gimnastično šolo (1769—1848). V prvi vrsti navpično čitaš ime južnoevropskega polotoka, v zadnji pa goro na slovenskem Krasu.
_ s soljo, poprom in timijanom. Na vse
Takšna mreža za sončenje ali po- Mreža, za katero dajemo opis, od- po vsej širini, kakor nam kaže slikaj to	p’
čivanje v prijetni senci na vrtu za govarja za srednjetežke postave. Ko št. 2.	^Tv£
vroče poletne dni ne stane mnogo je gotova, je dolga okrog 2,5 m. Lah- 4. Ko je vsa mreža gotova, pritrdite. Povrh jedilne. žlicoi m^e ta j*t v i denarja in tudi ne truda. Po potrebi ko jo pa naredite tudi daljšo ali pa konce na drugo palico in jih pravJ^uP dobro premešajte. Počasi p lahko uporabite takšno mrežo tudi za krajšo. Za en meter mreže, pravilno tako zavozlajte na narejenih zarezah.; vajte vodo,vkateri so se aunan c™ odraslega človeka, prav tako razprostrte v širino, porabite l m in 5. Na 3. sliki pa vidite, kako je S	^Qif„	k<’mora	pokrivati	meso.
dve žlici nasekljanega
spanje uunuitsu	*--------*	r~ ",	«.	««•	h**	'»u*«,	*««■»«	gladke
pa lahko nadomestuje posteljo otro-	40 cm dvojne vrvi, torej vsega skupaj	treba	mrežo	skončati,	da jo	lahko	obe-;
kom za določen čas. Zjutraj jo eno-	2 m in 80 cm vrvi. Nabaviti si morate	simo.	v	zareze	na	koncu	palice	pritr-j	prtiei	nai	se	raau	Dočasi
stavno odvežete in jo spravite na tale- srednje debelo vrv (dva do tri klob-	„„1 ~ ■""i— —	-■	“t"'«	»o.?	P6	•	J	—
šno mesto, kjer ne zavzema mnogo	čiče), en klobčič močnega motvoza,
prostora. Takšna mreža vam bo prav	2 m debele vrvi in dve okrogli palici
dobro nadomestovala posteljo. Takšno	70 cm dolgi in 2 cm v premeru,
ležišče je zelo primerno za letovišča,
pa tudi za majhno stanovanje v mestu. Na primer, če stanuje veččlanska družina v majhnem stanovanju in bi morala dva družinska člana skupaj spati v eni postelji, naredimo enemu od njih takšno mrežo in mu bo prav -dobro služila za posteljo.
Rešitve ugank iz preišnie številke
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno, po vrati: 1. sni, zaseda. 2. vil, kamor. 3. vlak, ri*. 4. hnnibul. 1. 6. 00, mat. tu. 8. z, patolog. 7. lev, vila. 8. lmreio, kan. 2. proces, ro.
Rotitev ttevilnlka: a) Ciper, b) Atena, c) novec, 8) Kopti, U) Anton, e) Renke—Cankar— Racine.
Rotitev enačbo: a = Dnjepar, h — par, c = proza, d = za, e = strojnica, f = Nica, x = Dnjeprostroj
Rotitev čarobnega lika: J. sto, 2. start, $. Btaljin, 4 orjak, 3. tik.
Rotitev posetnice; stavbni delovodja.
Rotitev opek: Ljubo doma, kdor ga ima.
Kako zmrežamo takšno mrežo?
1. Na vsaki palici naredite v razdalji 3,5 cm okrogle zareze. Na vsaki palici boste naredili po 20 takšnih zarez.
2. Naiežite dvajset koncev vrvi, dolgih po 7 m. Vsak kos vrvi razpolovite; upognjeni konec denite čez palic j tam kjer je zareza, nasprotne konce pa potegnite skozi zanko in močno nategnite. Tako bo nastal vozel, ki bo držal mrežo na palici. (Slika št. 1).
3. Ko ste vse konce vrvi pritrdili z vozli, pričnite mrež.anje. Mrežamo pa takole: vzamemo po dva konca vrvi in jih zvozlamo skupaj na razdaljo 5 cm. Tako vrsto za vrsto mrežajte
dimo zelo močno vrv in v ostale za-S fcuha prlwlžno eno uro. Tik preden
reze prav tako pritrdimo vrv. Skozi j	na	mlzo>	primešajte nekaj
i žlic sveže smetane. Ragu zlijte na sre-
; do pladnja, okrog pa naložite na
S koščke narezanih špargljev in cvetačo.
Š čez vse polijte del omake. Zraven se
; pod as ta riž ali krompir.
•
#
• _______________________________________
!• Porabni nasveti
S	" 1
•
j če vam pade ura v vodo, pazljivo { odprite oba pokrova in jo položite za : dve minuti v alkohol. Preden jo spet
•  _____________ i   ——  -------------------
5 zaprete, jo pustite, da se dobro odcedi. : šele po tem lahko odnesete uro K { urarju, da va n jo popravi, toda že
• samo to, da ste jo potopili v alkohol,
• —    ‘ ~ ~
• prepreči vsako škodo.___________________ _
Temne obleke drgnite z rdečo gumi-
ki veliko bolj čisti kakor
vse te zanke potegnemo močno vrv! 1 . bQ
in jo pritrdimo na železni obroček. Ta;   —
Obroček boste obesili na močen kavelj; pa navadna krtača. celo mrežo če pa hočete mrežo raz-! _ ,	~
prostreti kje v gozdu, boste skozi; Priskrbite sl za svojo novo—g — obroček potegnili vrv in z njo prive- • niaci.io ovitek iz celofana, da ostane
zali mrežo na deblo ali pa na vejo! ——	‘
kakšnega drevesa.	5	zmerom	čista.  -------------------------
Če greste taborit
KAM POJDEMO
na počitnic
Poletni odmor in sprememba podnebja sta potrebna vsakomur, posebno Pa še prebivalcem velikih mest. Po svoji naravi človek ni ustvarjen za termita, toda žal ga je civilizacija prisilila, da živi podobno kakor termit, to je brez sonca in zraka.
Ozračje v velikih mestih je zatohlo, delo po pisarnah in sploh življenje v zaprtih prostorih počasi, a zanesljivo razjeda človeški organizem. Celo spanje meščanov ne more biti popolnoma mimo in globoko, ker neprestani velikomestni hrup in ropot, tramvaji in avtomobili, motijo počitek in kvarijo živce.
Edini način popolnega odmora je sprememba podnebja in načina življenja. Popoln odmor je enako potreben za zdravje in lepoto in svežino polti. Materialne in druge skrbi in prekomerno delo predstavljajo ogromno potrošnjo živčne, pa tudi fizične energije. To se pa najbolje, odnosno najhuje upodablja na licu. Bledorumen-kasta barva polti, kolobarji okrog oči, globoke in prezgodnje gube, mlahave mišice, mozolji in drugo — to je rezultat kulturnega velikomestnega življenja.
Da si boste na počitnicah res popravili organizem in polepšali lice in telo, je pred vsem potrebno, da bivališče ustreza vaši osebi zastran klimatskih in atmosferskih prilik. Kajti gore niso za vsakogar in tudi morje ne. Zgodi se, da ostanejo počitnice čisto brez koristi ali celo škodijo zdravju, če si izberete napačen kraj. Mnogi pridejo domov bolj izčrpani in bolj utrujeni, kakor so bili, ko so šli na počitnice.
Vprašanje krvnega pritiska je zelo važno. Dame s slabim krvnim pritiskom ali podnormalnim pritiskom ne smejo v gore, kajti tam si utegnejo nakopati prehudo utripanje srca, nespečnost, šumenje v ušesih, kolobarje pod očmi, izgubile bodo tek in dobile hud glavobol. Višina prav tako ni za tiste, ki bolehajo na srcu, ali imajo revmatizem ali bolezen ledvic. Osebam s slabimi pljuči, nevrasteničnim in nervoznim ljudem, kakor tudi malo-krvnim in izčrpanim od dela pa bi Priporočali počitnice v gorah in gozdnatih predelih, toda samo na kakšnih 600 metrov višine. Nad višino 1200 metrov se pa nemir in živčnost še povečata.
Morski zrak, ki je zelo čist in poln slanih izpari vanj, veter in sonce zelo dobro vplivajo na dihalne organe, ja-čijo kroženje krvi in delujejo na izmenjavo snovi. Za osebe, utrujene od fizičnega in duševnega dela, kakor tudi za mozoljaste in škrofulozne je morska klima zelo priporočljiva. V morju se pa ne smejo kopati tiste dame, ki bolujejo na ledvicah ali jetrih ali imajo revmatizem ali ki nimajo popolnoma zdravih ženskih organov.
Nervozni ljudje se ne smejo sončiti, temveč morajo daljši čas jemati zrač-he kopeli v hladu.
Potrebno je torej letovišče ali kopališče izbrati po potrebah in lastnostih organizma in živčnega sistema in S. racionalno Izrabiti letni dopust v korist zdravja in lepote!
Kopalna oblekica za vašega malčka
Problem st. 53
Sestavil C. L. Fitch (1876.)
Mat r 3 potezah (B 70)
Problem st. 54
Sestavil W. A. Shinkman (1890.)
Preprosta, a praktična kopalna oblekica je namenjena za vašega tri- do štiriletnega dečka. Zanjo potrebujete 200 do 250 gramov fine kopalne volne, dve pletilki št. 3 in pol in dve pletilki št. 2 in %. Razen tega še štiri bele gumbe.
Vzorček je enakomerno prekinjen dvojen rebrast vzorček. V tem vzorčku delate celo oblekico razen hlačnic, pasu in okrog vratu. Te dele pletite v enojnem rebrastem vzorčku (1 levo,
1 desno).
Rebrasti vzorček pletite takole:
1. in vsako nadaljnjo 2. pletilko pletite desno. 2., 4. in 6. pletilko pa:
1 desno x 2 desni, 2 levi, 2 desni, x potlej pa nadaljujte tako kakor med obema x do poslednje petlje na pletilki, ki jo podpletite desno.
8., 10. in 12. pletilka: 2 levi, 4 desne do poslednjih petelj, ki jih podpletite levo. Teh dvanajst pletilk tvori vzorček.
Za prednji del nasnujte na pletilki št. 3 in pol 14 petelj in pletite v prekinjenem rebrastem vzorčku.
Od 7. pletilke dalje dodajajte v začetku vsake pletilke po 6 petelj, dokler jih nimate 74. Poslej snemajte v začetku in na koncu 8. pletilke po eno petljo. Isto se ponavlja v vsaki nadaljnji 12. vrsti, dokler vam ne ostane samo še 68 petelj. Dalje pletite brez snemanja in dodajanja, dokler delček ni visok 21 in pol centimetra.
Ta~krat pletilki zamenjajte s pletilkama št. 2 in % in pletite 2 in pol centimetra visoko v enojnem rebrastem vzorčku (1 levo, 1 desno). Potlej vzemite spet prejšnji pletilki in z njima pletite 22 vrst visoko. Od tu dalje snemajte v začetku in na koncu pletilke po eno petljo, dokler vam jih ne ostane samo še 42. Teh 42 pletite 5 vrst visoko, belček mora biti, merjen od zgornjega roba pasu, visok 10 centimetrov. Podpletite prvih 15 petelj, nadaljnjih 12 snemite, ostalih 15 pa spet podpletite. Pri tem v vsaki drugi vrsti na strani vratnega izreza	ka. Potlej pletite srednjih 28 petelj,	petelj	robu in pletite v	rebrastem
po eno pletilko snemajte, na strani	pustite jih na niti, ostalih 20 petelj	vzorčku 2 in pol	centimetra visoko.;;
rokavnih odprtin pa isto delajte na	pa pletite prav tako kakor ste jih na	Potlej	snemite
vsake tri pletilke toliko časa, da po-	levi strani. Naposled pletite 28 sred-	Pleteno kopalno	oblekico	zvijte čez;;
rabite vse petlje.	njih petelj, pri tem pa v začetku in	noč v	vlažno krpo.	Posušite	jo, potem
Za hrbet nasnujte prav toliko,	na koncu vsake pletilke snemajte po
kakor ste za prednji del, in prvih 21	eno petljo, dokler, jih ne ostane samo
in pol centimetra pletite prav tako	še 12. Te pletite (ialje, dokler del od
kakor pri prednjem delu, torej z isti-	zgornjega roba pasu ne meri 14 cm.
ma pletilkama in istimi merami. Dalje	Vzemite jpletilki št. 2 in V. in zaklju-
pa takole: 1. pletilka: pletite do po-	čite z 2 in pol centimetra v rebra-
slednjih 6 petelj, obrnite in pletite	stem vzorčku,
Mat v 4 potezah (B96)
Nesmrtna partija št. 2
Igra dveh skakačev (Amsterdam 1920.)
spet do poslednjih 6 petelj. 2. pletilka: pletite do poslednjih 12 petelj,
Za rob okrog vratu nasnujte 40 petelj, od vratnega izreza prednjega
28 *
obrnite in pletite spet do poslednjih	dela kopalne oblekice pa nasnujte
12 petelj. Tako nadaljujte s približno	na pletilko 50 petelj, naposled pa še
6 petljami, dokler vam jih ne ostane	40 petelj. Tako imate vsega skup
na pletilki kakšnih 20. Te petlje na-	130 petelj; pletite 2 centimetra viso-
snujte na pletilki št. 2 in % in ple-	ko v enojnem rebrastem vzorčku,
tite 2 in pol centimetra v enojnem	Potlej pa takole: 2 petlji x 7 petelj
rebrastem vzorčku. Potlej vzemite in 3 petlje skupaj x. Od x do x se ko ste ji z rokami dali primerno spet pletilki št. 3 in pol in pletite	ponavlja, dokler ne ostane še 8 petelj,	obliko.	Hlačke	kajpak med hlačnica-
12 vrst. Potlej pletite 20 petelj, obrni-	ki jih pletite dalje brez snemanja,	ma	tudi	sešijte.	Rob	v	rebrastem
Pletite v rebrastem vzorčku, dokler vzorčku obkvačkajte. Na koncu na-
te in pletite teh 20 petelj dalje, med tem ko snemate v začetku naslednje rob ni 2 in pol centimetra širok in vsake nadaljnje druge vrste po dve petlji, dokler vam jih ne zmanj-
ramnic napravite zanki za gumbe in Prednji in zadnji del sešijte in s prišijte na odgovarjajoči konec štiri pletilkama št. 2 in % nasnujte 74 bele gumbe.
Svetlikajoče se ustnice
V vojujočih se državah so doslej v *atemnjenih mestih ponoči nosili najrazličnejše okraske, bleščeče umetno ®vetje, bele ovratnike in še nešteto drugih svetlih predmetov, samo da so pre-' Prečili razne nevšečnosti na cestah.
Pred kratkim je pa neki angleški list Pisal o novi iznajdbi, ki se ga bodo oprijele najbrže samo ženske. Navadnemu rdečilu za ustnice bodo dodali Peko svetlikajočo substanco, ki bo širila žarke na vse strani. Tako se bodo Ustnice takšnih žensk, ki jih bodo namazale s tem nenavadnim rdečilom, Ponoči svetile in se bodo tako posamezne osebe na cesti lahko razpoznavale. če bo takšen nasmeh tudi privlačen, o tem list molči.
Takšno rdečilo bodo lahko z uspehom uporabljale tudi matere, ki bodo žvečer namazale svojim malčkom z hjim ustnice in Jim ne bo treba ponoči prižigati svetilke, če bo otrok Jokal. Ze po osvetljenih ustnicah bodo takoj videle, kaj otroku manjka, in ga bodo lahko kar v temi potolažile. To Vse je lepo, vendar menda nihče m Pomislil na komarje in sploh na mu-®ioe, ki tako rade obletavajo ponoči ^etle predmete. Zdaj si pa lahko mi-®lite, koliko muh in komarjev bo obkrožalo v takšnem zatemnjenem me-
stu ustnice modernih dam, ki bodo namazane s tem rdečilom. Zato je priporočljivo, da vsaj svojim malčkom prizanesejo s takšnimi novotarijami.
Praktičen
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LjUBLIANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona
lezenje pčrila predtisk ženskih ročnih del
Rožmarin v zdravilstvu
Rožmarin ima bledomodre cvetove in vsebuje eterična dišeča olja, ki trajno ohranijo svoj vonj. Posebno važni so mladi popki, ki vsebujejo esenco, jo ima vsaka dobra kolonjska voda. popke nabiramo od meseca 'marca: do junija in to zjutraj. Vendar lahko: izkoristimo poleg rožmarinovih popkov: tudi njegova stebelca in liste. Rož-: marin obtrgamo in ga posušimo na: suhem prostoru, potem ga pa posu-: šenega shranimo v kakšni stekleni: posodi.	:
Iz tega posušenega rožmarina potem; lahko skuhamo čaj, ki posebno po-; maga pri hudi mrzlici. Prav tako ta; čaj lahko uporabimo z uspehom proti; hripi in mrzlici pri tifusu. V tem pri-; meru naj bolnik izpije dve do tri sko-; delioe rožmarinovega čaja dnevno.; Rožmarinov čaj bo pa prav tako dobro storil tudi takšnim ljudem, ki so čez dan duševno preveč zaposleni in pridejo zvečer utrujeni domov. Skodelica rožmarinovega čaja se jim bo prilegla in jih osvežila.
s šotorom v prosto naravo, si nikar ne pozabite nabaviti praktične shrambe, kuhinje in mize, vsega obenem. Pred vsem je pa to kuhinja, ki obstaja iz močnega, nalašč za to pripravljenega zaboja. Pokrov tegs z! boja se da odpirati in služi za mizo. Na njej boste kuhali in jedli. Zaboj bo služil za shrambo. Od vas je odvisno, da si ga uredite čim praktične je, da vanj zabijete čim več kaveljčkov in deščic. Kadar odidete iz taborišča, zaprite v kuhinjo vse svoje zaloge in zaklenite z močno ključavnico. Pri prevozu v taborišče in iz njega spravite v zaboj ne samo vse zaloge in posodo, temveč tudi svojo hišo — šotor sam.
Novi okraski za platnene obleke
Sveže in lepe platnene obleke so letos dobile nove okraske. Ti okraski so pošivki iz prejice, ki jih pletemo ali pa kvačkamo. Pošivke lahko pošijemo vodoravno, v obliki vložka, ali pa pošijemo žepe, hrbet in rokave. Vse to nam služi, da v lepih barvah poživimo poletne platnene obleke, ki jih ukrojimo v preprostem športnem kroju.
Te posrečene kombinacije pa nam obenem služijo tudi zato, da lahko popravimo stare poletne obleke, ki bi jih morda sicer nikdar več ne oblekle in tudi ne popravljale.
Plačajte naročnino!
BeH:	Orni:
Euwe	Reti
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. Lc4	Sf6
4. d4	eXd
5. o—o	SXe4
6. Tel	d5
7. LXd5	DXd5
8. Sc3	Da5
9. SXd4? (SXe4)	SXd4
10. DXd4	f5
11. Lg5!	Dc5
12. Dd8 šah	Kf7
13. SXe4	fXe
14. Tadl	Ld6!
15. DXh8	DXg5
16. f4	Dh4
17. TXe4	Lh3
18. DXa8	Lc5šah
19. Khl	LXg2šah
20. KXg2	Dg4šah
21. Kfl	Df3 šah
22. Kel	Df2 mat.
Dneva ne pove nobena pratka...
Iz partije Zubarev—Goglidze
(Odesa 1929.)
27. Tf2Xf6!	g7Xf6
28. Dh4Xf6 šah	Lf8—g7
29. Df6—f8 šah! in mat v naslednji potezi.
Rešitev problema št. 51
1. g2—g3	Ke4—d3
2. Df2—f3mat.	
1		f6—f5
2. Df2—e2mat.	
1		kar koli
2. Df2—f4 mat.	
Rešitev problema št. 52	
1. Sel—d3	Kd5—d4 šah
2. Sd3—c5	Kd4—d5
3. Df6—d8mat.	
1. 		Kd5—e4 šah
2. Kb5—c4	Te5—f5
3. Df6—d4mat.	
1.	Te5—e6
2 Sdl—c3 šah	Kd5—d6
3. Df6—d8 mat.	
1		Te5—e4
2. Df6—c6 šah	Kd5—d4
3. Dc6—d6 mat.	
11. nadaljevanje.
Sabina in Ema sta še dolgo uro predvajali obleke, večerne, popoldanske in dopoldanske, plašče, obšite z dragocenim krznom, vse, kar je bilo najlepšega pripravljenega v salonu gospe Weilertove za jesensko sezono. Utrudljivo predvajanje je pa imelo uspeh: indijska kneginja in njena spremljevalka sta imeli nenavadno dober okus in sta nakupili mnogo teh dragocenosti.
Naposled se je zdelo, da se je maharadža naveličal ogledovanja .oblek. Nestrpno je nekaj zašepetal svoji ženi. Tedaj je lepa Indijka vstala in mu ponudila svojo roko. Lepa Indijka je pokimala; maharadža je vstal in poljubil roko svoji ženi. Sabina je opazila, da so se na prstih blesteli dragulji, vredni premoženje.
Maharadžinja je tedaj dejala gospe Weilertovi: »Moj mož ima v hotelu zelo važno sejo.«
Tajnik je bil že zdaj krenil proti vratom. Odšla sta z maharadžem, ki se je poslovil od gospe Weiler-tove samo s skopim pripogibom glave. Vendar je pa to slavno šiviljo tako ganilo, da se je klanjala še potem, ko so se vrata že zdavnaj zaprla.
Obleke naj bi popoldne pripeljali v hotel, kjer jih bodo tudi plačali.
»Najljubše bi mi bilo, če bi prišli sami, gospa Weilertova,« je poudarila Indijka.
Po njenem glasu si spoznal, da je bila vajena izrekati svoje prošnje kakor zapovedi.
»Ko bo knez poravnal račun, ae bova še pomenili o letošnji modi pri skodelici čaja,« je nekoliko ljubezniveje dejala.
Tedaj je prišumela v sobo ravnateljica.
»Visokost, kličejo vas k telefonu, knez Arakan želi govoriti z vami.«
Kneginja je takoj vstala in odhitela k telefonu; Sabina je slišala, kako je najprej poslušala, potlej pa odgovorila nekaj besed v tujem jeziku.
Obrnila se je h gospe Weilertovi:
»Madame, menda boste tako dobri in me takoj spremili. Ni daleč, nastanili smo se v ,Grand-Hotelu‘. Moj mož je dobil izredno važna sporočila, tako da bomo morali najbrže še danes odpotovati v Pariz.«
Gospa Weilertova je vsa vneta pritrdila. Morda je samo Sabina opazila lahno razočaranje na njenem drobnem obrazu, ob zavesti kajpada, da se bo morala odpovedati urici pomenka s tako gosposko in zanimivo damo; toda zavest, da bo prav kmalu prejela za svoje obleke lepo vsoto denarja, je kmalu zabrisala to drobno razočaranje.
Hitro je velela ravnateljici, naj napiše račun.
Kneginja je zapovedala, naj na-roče dva avtomobila. V prvega naj bi sedlu njena spremljevalka s škatlami oblek, v drugega pa kneginja sama in gospa Weilertova.
Pred hišo je menila kneginja, da pač ne bo čakala, da bi vse obleke zavili.
»Saj je menda vseeno, ali pridejo v hotel pet minut preje ali pozneje?« je dejala gospe Weiler-tovi.
In gospa kajpak res ni imela vzroka, da bi mislila kaj drugega.
Po poti se je kneginja spomnila, da mora še k nekemu draguljarju. Zaklicala je šoferju ime neke ulice, potlej se pa zapletla s svojo spremljevalko v živahen razgovor o modi.
Ko se je avto ustavil pred elegantno trgovino z dragulji, je skočila Indijka iz avtomobila, še prej je pa potisnila gospe Weilertovl v roke svojo zlato ročno torbico. »Prosim, držite mi jo, dokler se ne vrnem. V desetih minutah bom nazaj!«
Gospo Weilertovo je Indij kina ljubeznivost kar očarala in svečano je obljubila, da ne bo niti za sekundo izpustila torbice iz rok.
Minilo je deset minut, minilo je pol ure, toda kneginja se še zmerom ni vrnila.
In ko je gospa Weilertova čakala še pol ure, se je je polotil čuden, nenavaden strah:
,Bilo bi res strašno, če...‘ je pomislila.
Vendar je takoj pregnala to misel. Kdo ve, kaj vse so pokazali kneginji v draguljarni? Nad dragulji je morda čisto pozabila, da jo čaka zunaj avto.
Ali bi bilo prav, če bi kneginjo nekoliko opomnila nase?«
Premišljevala je o tem, ne da bi se prav odločila.
Šofer je odprl vratca in vljudno, toda nekoliko nestrpno vprašal: »Oprostite, gospa, toda ali bo druga dama kmalu prišla?«
Ptičji obrazek gospe Weilertove je Izražal obupno nemoč.
»Ta gospa je indijska kneginja, In prav mučno mi je, da bi jo priganjala, čeprav mi je obljubila, da se bo v desetih minutah vrnila.«
Šofer se je namuznil: »Pa menda ni odfrčala kar v Indijo?«
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
i
NA
RAZPOTJU
Gospe Weilertovi se je zdelo, da neotesani šofer zelo porogljivo in nezaupljivo govori o njeni visoki spremljevalki.
Vendar se je naposled odločila, da bo kneginji sporočila, da šofer noče več čakati.
Šofer je pa ni pustil iz avtomobila:
»Oprostite, gospa, toda prosim vas, da ml plačate, kajti če se tudi vi ne vrnete, bom ostal na cedilu jaz...«
Prebrisani obraz gospe Weilerto-ve je pobledel od jeze.
Vendar ni več izgubljala besed, temveč je plačala.
Z razbijajočim sroem je stopila v draguljarno. Na prvi pogled je opazila, da ni kneginje v njej.
Sam gospodar je prihitel. Izjavil je, da ne pozna kneginje Ara-kaliske, pač pa da je bila pred slabo uro pri njem neka dama, po opisu zelo podobna kneginji. Kupila je neko malenkost in odšla skozi stranski izhod v drugo ulico, kajti draguljarna stoji na vogalu.
To pojasnilo je gospo Weilertovo malone vrglo v omedlevico.
Zaupala je draguljarju, kdo je in zakaj poizveduje za tujo, zdaj že zelo sumljivo damo. Pomolila je draguljarju zlato ročno torbico:
»Prosim, preglejte, če je kaj vredna,« je prosila malone med solzami, »če so me že opeharili za obleke, mi bo vsaj to v odškodnino.«
Draguljar je samo površno pregledal na videz zelo dragoceno torbico:
»Doublejsko zlato, gospa, sicer ne brez vrednosti, toda vendar ne verjamem, da bi indijske kneginje nosile takšne torbice. Dragulji so kajpak ponarejeni.«
Gospa Weilertova, čisto trda od strahu in ogorčenja je telefonirala v ,Grand-Hotel‘ in vprašala, ali se morda tam mudi knez Arankanski z gospo. Odgovorili so, da se takšen gost še nikoli ni bil oglasil pri njih.
Gospa Weilertova je malone omedlela. Ko si je nekoliko opomogla, se je takoj odpeljala na policijo in dvignila takšen trušč, da so bili na lepem vsi uradniki pripravljeni, iskati dozdevno Indijsko kneginjo.
Naposled so našli šoferja, ki je bil odpeljal dozdevno kneginjino spremljevalko izpred vrat salona gospe Weilertove.
Pripovedoval je takole: Po nekaj minutah vožnje je dama želela, naj jo odpelje na železniško postajo. Tako ie tudi storil. Od ondod sta dva nosača odnesla velike
Resnica
Obtoženec pred ameriškim sodiščem:
»Gospod sodnik, saj ne vem, kaj naj storim!«
»Zakaj pa ne?« ga vpraša sodnik.
»Prisegel sem, da bom povedal resnico, toda vsakokrat, ko to poskušam, je kakšen pravnik proti temu.«
Ze ve
»Povej mi, Tinka,« vpraša Jurček, »koliko si stara?«
»Osem let.«
»Ali je to tudi res?«
»SevedaI Ali misliž, da se ti lažem?«
»Hm, ženske se delate zmerom mlajše.«
Klobuki
Klobuki postajajo čedalje manjši. Zdaj so 4e čisto neznatni. Majda prinese enega domov.
Mož se razhudi: »Kaj? Sto šestdeset dinarjev?«
»Da, toliko stane klobuk, Jože.«
»Zadnji klobuk je stal sto dvajset dinarjev in Je bil dosti večji!«
»Zdaj so majhni moderni, Jože.«
Mož vzdihne:	»Klobuki	postajajo
manjši, računi pa večji. Bojim se tistega dne, ko boš prišla brez klobuka in samo z računom od modistke.«
Nesrečna pozabljivost
»Poi ure sem iskal svoj klobuk, zdaj sem ga pa našel v svoji omari! Res sem radoveden, kje ga bom našel prihodnjič.«
»Očitno na svoji glavi, dragi mo-žiček!«
Pika
Mož sedi mirno za miao zraven svoje žene.
K njima priteče sinček in vpraša:
»Očka, poglej, če moram na koncu stavka napraviti piko ali vejico.«
Očka najprej boječe pogleda svojo boljšo polovico, potlej pa sinčkovo domačo nalogo;
»Bolje bo, če napraviš piko, sinko — kajne, saj ti je prav, Minka?«
zavoje v čakalnico, dama je pa plačala. Več ne ve povedati.
Povprašali so na železniški postaji. Najbrže so se pa člani prebrisane tolpe že prej preoblekli in obleke spravili v drugačne zavoje. Iz Berlina so se najbrže odpeljali kam v provinco. Gospa Weilertova je morala to hudo preizkušnjo z »indijsko kneginjo« pač utrpeti na svojem zaslužku. Izguba, ki jo je morala vpisati v svoje računske knjige, pa ni bila majhna^ saj je znašala točno dvajset tisoč mark.
Slavna šivilja je bila zato zdaj skoraj zmerom slabe volje in razdražljiva. Zdaj pač ni bilo prijetno češenj zobati z njo.
Neko opoldne se je »polnovitka« Ema prav pošteno razhudila zaradi svoje gospodinje:
»Tista presneta maharadžinja z dežele sleparjev je kriva, da je zdaj pri nas zmerom napeto kakor pred nevihto. Naša stara kaj takšnega še ni bila doživela! In tl, Lili, si prav tako nasajena kakor ona! še
Čisfoia ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja.
Chlorodont
zobna pasta
uničila se boš zaradi tistega človeka, ki te ni bil vreden!«
»Ema, prosim te, molči,« je odgovorila Sabina, ki so jo takšne besede še zmerom bolele.
»Se na misel mi ne pride,« je odgovorila Ema in vneto žvečila svoj zrezek. Na lepem so se njene oči zasvetile: »Ti, jaz vem za nekoga, ki ti bi lahko pripovedoval o njem. Morda ti bo potlej bolje, ko boš vsaj vedela, pri čem si.«
Sabina jo je začudeno pogledala.«
»Praviš, da bi ml mogel nekdo pripovedovati o njem, o Egonu?« je presenečeno vprašala.
»No, ne čisto tako, kakor morda ti misliš,« je odgovorila Ema. »Vem pa za naslov neke ženske, ki zna prerokovati tako točno in dobro, da hodijo k njej same bogate gospe, takšne, ki kupujejo pri naši stari.«
Na Sabininem obrazu se je za-zrcalilo razočaranje.
A N E K D
Izdajalska papiga
Gost: »Papiga vas kliče, gospod plačilni.«
Plačilni: »Oh, šele pred petimi minutami sem jo nakrmil!«
Gost: »Zdaj kliče: ,Plačaj!1«
Ničemur nos t
»Gospod dimnikar, zakaj ste si prav za prav izbrali svoj poklic?«
»Iz gole ničemumostl, gospodična. Vedeti morate namreč, da imam na desnem licu materino znamenje!«
Prepozno
Mož z velikanskim kontrabasom se je na moč trudil, da bi se zrinil v prenapolnjen tramvaj.
»8 to rečjo ne morete več vstopiti, dragi gospod,« meni sprevodnik. »Sami bi se še utegnili stisniti, tako pa obžalujem...«
Obraz utrujenega muzikanta je spreletela senca.
Takrat se Je nekdo oglasil iz tramvaja:
»Vidite, rajši bi se naučili igrati na flavto!«
Pouk o taktu
Irski pisatelj Shaw ima veliko nasprotnikov med angleškimi visokimi aristokrati. Zbadljivca ne morejo trpeti. Pri neki vrtni prireditvi angleške kraljice se je zgodilo, da je neki inozemski poslanik, ki so ga angleški prijatelji naščuvali, stopil k njemu in ga vprašal:
»Vi ste torej Bernard Shaw? AH je res, da je bil vaš oče neznaten krojaški mojster?«
»Cisto res!« je odgovoril Shaw.
»Menda govoriš o kakšni vra-žarki ali kaj?«
Ema je odkimala: »Bog ne daj! To je jasnovidka; pravim ti, da vidi v bodočnost, kakor gledamo mi v preteklost. Kaj praviš, Lili, če bi skočili k njej? Morda boš potlej ti bolj mirna?«
Sabina je zmignila z rameni:
»Za takšne neumnosti jaz ne trošim svojega težko prisluženega denarja. Sioer ji pa tudi ne bi verjela...«
Ema se je malone razhudila:
»Lili, nikar mi ne jemlji za zlo, toda neumnost je, kar govoriš. Ze na policiji upoštevajo jasnovidce in že marsikateri zločin so razčistili z njihovo pomočjo. Nikar se zato ne brani dobrega nasveta. Veš kaj, Lili, danes v službi tako ni dosti dela, vzemiva si prosto. Telefonirala bom naši stari, da tl je slabo in da sem te morala spremiti domov.«
Ema ni niti poslušala Sabininih odgovorov, temveč je stekla v telefonsko celico nasproti restavracije. Pet minut nato je že bila nazaj.
»Sem že uredila to zadevo, Liliča,« je zadovoljno dejala. »Ne moreš si misliti, kako se je prestrašila naša stara! Kar zasmilila se mi je. Naročila mi je, naj te pospremim domov in poskrbim, da ti bo kmalu odleglo. Saj je kar zaljubljena vate! No, ona že ve, zakaj.«
Videč, da se Sabina še obotavlja. Jo je jela spodbujati: »No, le brž, dekle. Pripravi se za pot k jasnovidki! Zdaj pa le zberi ves pogum, kar ga premoreš!«
Sabina se je še branila, toda njena energična prijateljica jo je kratko in malo odpeljala s seboj v tramvaj.
XI
V vzhodnem predmestju Berlina, nekoliko vstran od glavnih ulic je v visoki, temni hiši stanovala gospa Kressinova, ženska, ki je o njej govorila Ema svoji prijateljici.
Pozvonili sta. Odprl jima je star, slaboten gospod. Prijazno je dejal:
»Izbrali sta si dober čas, gospodični, kajti ob štirih je v čakalnici navadno že polno ljudi.
Odpeljal ju je v sosednjo sobo. Gospa Kressinova ju je sprejela prijazno, toda zdelo se je, da je utrujena. Bila je visoka in bleda. Njene velike, izredno svetle oči so bile široko razprte, toda motne, kakor so motni ponarejeni dragulji.
Bežno je pogledala obe dekleti in se rahlo nasmehnila:
»Najbrže bi radi izvedeli kaj o ljubem, ali ne?« je vprašala in se smehljala. »Razumljivo. Pozneje
»Zakaj pa tudi vi niste postali krojač?« je oni netaktno vprašal dalje.
Pisatelj se je nasmehnil, medtem ko so bili vsi pogledi vanj uprti.
»Ali smem jaz vas nekaj vprašati?« Je dejal ljubeznivo. »Ali je bil vaš gospod oče gentleman?«
»Nedvomno!«
»Tako? In zakaj niste tudi vi postali gentleman?«
Od takrat je imel Shaw mir.
Shaw posluša dovtip
»Zelo ne galantno se ml zdi,« je dejala neka dama, ki je pravkar povedala neki dovtip Bernardu Shawu, »da dvomite, da je dovtip moj!«
»de bolj negalantno bi bilo,« JI Je odvrnil pisatelj, »če bi bil prepričan o tem. Kajti tako stari, kakor je ta dovtip, vi prav gotovo niste!«
Shaw ni plesalec
Shaw ljubi vse, samo plesa ne. Kljub temu je bil nekoč v neki družbi prisiljen, da se je zavrtel. Da se ne bi izkazal za nevljudnega, je z gospodinjo, ženo nekega diplomata, zaplesal valček.
»Saj čisto dobro plešete,« ga Je pohvalila plesalka, »samo sigurnosti vam manjka v vodstvu.«
»Cisto prav imate,« je odvrnil Shaw. »Pri plesu je namreč prav tako kakor pri ježi. V začetku mora človek le zmerom jahati tja, kamor konj hoče.«
Ljubitelj glasbe
Bernard Shaw nikakor ne more poslušati glasbo med Jedjo. Pri nekem obedu bi moral igrati orkester. Shaw Je pred jedjo poklical dirigenta k sebi in mu ljubeznivo dejal:
»Ali bi bili tako prijazni in bi med jedjo igrali nekaj, za kar vas jaz prosim?«
»Z veseljem, Mister Shaw,« je odvrnil dirigent.
»Nu, potlej igrajte domino, medtem ko bom jaz pri jedi,« mu je pojasnil svojo željo Shaw,
RADENSKO KOPAlbCE
po naravni ogljikovi /BBSSfeJnttK kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje
Moderni komfort. tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda in Zagreba do samega kopališča 1
pridejo drugačne skrbi, otroci in vsakdanji kruh.« ■
Sedela je v temnem naslanjaču in krepko naslanjala svojo drobno glavo na naslanjalo. V sobi je bilo nekako golo in mračno, ker so bila okna n as pol zastrta. Lahen vetrič je majal črnobele zavese.
Sabina je pomislila, da je to nalašč prirejeno okolje za takšne in podobne posvete. In sredi tega okolja sedi velemestna Šibila in cijazi iz lahkovernih ljudi težko prislu-ženi denar.
Nerada je sedla v naslanjač poleg Eme.
Stari gospod je pomaknil pred gospo v naslanjaču veliko motno zrcalo, potlej pa neslišno odšel iz sobe.
Gospa Kressinova je strmela v motno zrcalo, kakor da bi v njem videla skrivnosti vsega sveta. Zdelo se je, kakor da bi se zamaknila v kakšno daljno, grozotno sliko.
Sabina bi bila vesela, če bi se mogla zdaj nasmejati; vesela bi bila, če bi mogla oditi iz tega stanovanja.
Bilo ji je tako tesno pri srcu. Vse v tej sobi je bilo tako neprijetno in nenavadno. Gole stene, zatemnjena soba in bleda žena, ki je nepremično strmela v zrcalo in se zdela kakor smrt.
Večno pa vendar ne bo trajala takšna napetost, je pomislila Sabina. Ali ne M bilo najpametneje in najbolj preprosto, če bi zdaj meni nič tebi nič prijela Emo za roko in odšla lz sobe?
Na lepem se je izraz strmeče ženske spremenil. Kakor senca je hušknilo čez njen zamaknjeni obraz. Bleda žena je pričela šepetati m Iz tega šepeta je povezal poslušalec besede, ki so ga zanimale.
Sabina je prisluhnila: »Vidim ladjo na morju. Majhna je in na njej ni dosti ljudi. Enega izmed njih vidim zelo natanko. V rokah drži sliko, na njej je obraz neke deklice. Prej sem jo videla čisto od blizu. To je obraz zelo lepe, mlade deklice.«
Sabina se je zdrznila. Najrajši bi bila poskočila in stekla iz sobe, toda nekaj v šepetanju te žene jo je priklepalo na sedež.
Bleda žena je spet pričela šepetati, to pot razločneje kakor poprej :
»Poljubil je sliko in jo pogladil. Zdaj se je pa njegov obraz stemnil. Raztrga sliko na drobne kosce. Iz majhne ladijske kabine hitro steče na krov in zažene raztrgano sliko v morje. Vidim ga, kako stoji na krovu in se jezno krohota. Elegantna mlada ženska, plavolasa In lepa, stopi k njemu. Smehlja se izredno ljubeznivo. Tudi on se nasmehne.«
Sabina je stisnila ustnice, da ne bi zakričala. Neka čudna moč jo je silila, da je verjela tej ženski sleherno besedo. In zdelo se ji je, kakor da vidi sliko, ki jo je bleda jasnovidka opisovala, jasno pred seboj.
Jasnovidka je globoko vzdihnila. Sabina se je zdrznila in pomislila, da ne mara slišati nič več, prav nič več! Bilo je dovolj, ne. bilo je več ko dovolj!
Vendar se ni mogla braniti, obsojena je bila v molk. Ni še bila zmožna, da bi otresla s svojih mladih, ponosnih ramen strahotno breme, ki jo je težilo, odkar je stopila v to mračno sobo.
Tudi Ema — sicer tako živahna in razigrana — je molčala ko riba. Plaho se je smehljala in sočutno gledala svojo prijateljico.
Bleda, drobna žena na naslanjaču se je naposled zganila; bilo je, kakor da bi jo nekaj prešinilo; vse telo se je streslo in trznilo. Zaprla je oči, kakor da bi jo bil® zalSolele. Zdelo se je, da je zelo utrujena.
Naposled je pogledala Sabino odločno dejala, kakor da ne trpi ugovora:
»Rada bi vam še nekaj važnega povedala.«
Počasi, s težavo je vstala. In šel« tedaj sta prijateljici opazili, da J® sirota na levo nogo hroma.
Aleksander I.
Clemenceau
ne primerjave obstoje, vendar ne kaže, izvajati iz njih predaljnosežne sklepe. Današnje orožje je vse kaj drugega, kakor je bilo pred 130 leti. Anglija sicer še zmerom z mornarico obvladuje morje, toda Nemčija razpolaga z izredno močnim letalskim brodovjem in bodo zato šele prihodnji tedni in meseci pokazali, katero izmed teh dveh orožij drugo prekaša in je zmožno izsiliti odločitev.
Napoleonov napad na Anglijo
Veliki Korzičan je dal zgraditi mogočno ladjevje, da bi izkrcal vojaštvo na angleškem otočju
Zadnje čase mnogo beremo in slišimo o Napoleonovem vojskovanju z Anglijo in o njegovem načrtu za napad na angleško otočje.
Napoleon kot prvi konzul
(Po sliki sodobnega francoskega slikarja Jeana Baptista Isabeya, shranjeni v Versaillesu)
Kako je Napoleon hotel zavzeti Veliko Britanijo? In zakaj ni svojega načrta izvedel?
Odgovor na obe vprašanji vam bo dal spodnji članek. Priredili smo ga po švicarskem listu Weltwoche.
Mir med Anglijo in Napoleonom leta 1802. v Amiensu je v nečem podoben monakovskemu dogovoru. Obe pogodbeni stranki nista prav zaupali druga drugi in čeprav sta neprestano zagotavljali prijateljstvo, sta se z vso silo oboroževali.
Angleže je mir v Amiensu razočaral. Upali so, da bodo lahko obnovili trgovino z evropsko celino. To se ni zgodilo. Napoleon je uvedel visoko zaščitno carino in ni niti v sanjah mislil na obnovo prejšnjih trgovinskih pogodb. Nasprotno, še bolj je zaprl Francijo nasproti Angliji s tem, da je carino še bolj povišal. Razen tega je cesar jezil Angleže z velikopotezno kolonijsko politiko, ki jim je zlasti v Ameriki hudo nagajala.
Zaradi napetega položaja je 13. marca 1803 prišlo do mučnega dogodka. Angleški poslanik je pri sprejemu hotel Napoleonovi ženi predstaviti nekaj angleških dam in gospodov. »To-fej ste se odločeni še nadalje vojskovati,« je jedko nagovoril Napoleon Vstopivšega poslanika.
»Ne, prvi konzul,« je odgovoril Anglež, »preveč cenimo korist miru. Petnajst let se že med seboj vojskujemo, to je preveč «
Prvi konzul je pa nepomirljivo odgovoril: »Se nadaljnjih 15 let se hočete vojskovati in me silite k temu.«
Napoleon je svojo grožnjo še bolj poudaril, s tem, da je glasno rekel ru-
skemu poslaniku grofu Markovu in zastopniku Španije vitezu d'Azari, tako da ga je poslanik lahko slišal: »Angleži hočejo vojno, a če bodo oni prvi izdrli meč, ga bom jaz poslednji vtaknil v nožnico.«
Anglija napove Franciji vojno
2e dva meseca po tem nastopu, 16. maja 1803., je Anglija napovedala Franciji vojno in že isti dan so se začele sovražnosti s tem, da je angleški kralj ukazal zapleniti francoske ladje. Francozi so odgovorili na ta ukrep z interniranjem vseh na Francoskem bivajočih Angležev v starosti od 18 do 60 let. Internacijo so razširili tudi na angleške diplomate. Ta ukrep je prizadel 10.000 Angležev.
Vojna, ki je sledila, je imela že od vsega začetka posebnost, ki jo imajo vse vojne z Anglijo: nasprotnika sta jo vodila s povsem neenakimi sredstvi. Napoleon je obvladoval kopno zemljo in njegova premoč je bila tu tako velika, da je skoraj docela izjalovil trgovino Anglije s celino, tudi z državami, ki niso bile z njo v vojni. Anglija je pa obvladovala morje; čeprav se je Napoleonu 1. 1804. in 1805. posrečilo zbrati razmerno veliko mornarico in jo okrepiti še s špansko mornarico, se vrednost njegove pomorske sile nikakor ni dala primerjati z angleško. Francoska mornarica ni bila na morju prav doma. Moštvo in častniki niso imeli zadostne izobrazbe, najvepja pomanjkljivost je bila pa v tem, da francoska mornarica, sestavljena iz francoskih, španskih in celo benečanskih iadij, ni bila tako enotna kakor angleška.
Temeljite Napoleonove priprave
Kaj naglo je Napoleon spoznal, da bo Angleže premagal le, če se mu bo posrečilo spraviti vojsko na britanske otoke. V ta namen je zbral v prelivu pri Boulognu armado 100000 mož. Zgraditi je dal okoli 1300 velikih plitvih čolnov, da bo vanje natovoril čete, konje in topove, ter je vadil izkrcavanje Kako temeljito se je lotil stvari, priča najbolje to, da je 5. oktobra 1803 ukazal formiranje posebne čete tolmačev; četa naj bi štela 117 častnikov in mož.
Kljub vsemu so strokovnjaki, zlasti pa lastni admirali, dvomili o vrednosti Napoleonovih načrtov. Zatrjevali so, da ne bi nič koristilo, če bi se posrečilo vojsko izkrcati, ne da bi prej uničili angleško mornarico, ker bi bila sicer francoski armadi odrezana pot nazaj in bi se morala vdati. Tudi v Parizu že od vsega začetka niso prav verjeli v uspešen konec podjetja, in zmerom zbadljivi Parižani so svojega pivega konzula imenovali »Don Quixote de la Manche«. (Besedna igra: La Manche, domovina Cervantesovega junaka, se v francoščini imenuje enako kakor Rokovski preliv.)
Toliko bolj resno so pa jemali frarj-coske izkrcevalne namene v Londonu. Upravičeno je zato Napoleon mogel več let pozneje na Sv. Heleni, ko mu je grof De las Cases pripovedoval, da so v pariških salonih zasmehovali njegove izkrcevalne načrte, odgovoriti, da se Angleži niso
prav nič smejali in da še nikdar dotlej niso videli svoje oligarhije tolikanj ogrožene.
Takoj po vojni napovedi je angleška admiraliteta naglo in z vso previdnostjo ukrenila vse, kar se ji je zdelo potrebno za srečen konec vojne. Za Anglijo je bila velika sreča, da je v tistih kritičnih časih načeloval mornarici mož, kakršen je bil prvi lord admiralitete, Earl of Saint-Vincent. 2e kot vodja mornariškega oddelka je bil ta mož dokazal nenavadno nadarjenost v mornariških vprašanjih.
Angleži se zanašajo na mornarico in na blokado...
Prvi lord admiralitete je takoj spoznal, da francoska mornarica, obstoječa tedaj po večini le na papirju, ne predstavlja za Anglijo resne nevarnosti. Zato se je uprl zahtevi, naj bi zgradili enako ladjevje kakor Francozi, ker bi šlo to na račun visoko-morske mornarice.
»Največji naš up,« je tedaj zapisal Saint-Vincent, »temelji na čuječnosti in delovanju naših križark; znižanje njihovega števila, če bi jih porabili
decembra se je število francoskih vojnih ladij zvišalo na 889. Medtem je pa Napoleon spoznal, da je zelo težavno manevrirati s takim številom ladij hkrati. Tudi mu niso mogli njegovi admirali jamčiti, da bodo zadostno zavarovali njegove operacije pred napadom angleške mornarice. Napoleon jim ni dal dosti časa, saj si niti sam ni bil na čistem: enkrat je mislil, da bi 6 ur zadostovalo, da bi se prevoz posrečil, drugič je pa govoril o 12 in 24 urah ali celo 3 do 5 dnevih.
...obenem se pa zmenijo z Rusi::
Medtem ko je Napoleon okleval, da bi prekoračil Rokav — v njegovih očeh je bil ta preliv samo jarek —-so se začeli za njegovim hrbtom zbirati temni oblaki, ki so ga prisilili, da je svojo pozornost usmeril drugam. Angleški ministrski predsednik Pitt je bil namreč medtem združil v koalicijo proti Napoleonu Rusijo in Avstrijo. Ker se je izjalovil načrt, da bi admiral Villeneuve izvabil angleško brodovje pod Nelsonovim poveljstvom na ocean, je postajal Napoleonov položaj v Boulognu čedalje
1914-/939
MED DVEMA VOJNAMA
ali:
25 let svetovne zgodovine
(Gl. štev. 19. in naslednje)
Amundsen odhiti Nobilu z letalom na pomoč ir} izgine za zmerom. Cang-
Roald Amundsen Cangkajšek
kajšek zavzame Peking in ga pre imenuje v Pejping. V Parizu podpiše cela vrsta držav Kellogg-Briandov pakl o izključitvi vojne kot sredstva za urejanje sporov med državami. V Združenih državah odkloni Coolidge ponovno izvolitev; na njegovo mestc pride Herbert Hoover.
Predsednik angleške vlade William Pitt ml. in Napoleon se ne moreta zediniti zastran razdelitve sveta: na pudingu si je Pitt odrezal ocean, C Napoleon pa Evropo. (Sodobna karikatura Jamesa Gillraya.)
za stražo naših pristanišč, zalivov in obrežij, bi po mojem mnenju pomenilo naš pogin.« Od vsega začetka je angleška taktika stremila za tem, da so kar najskrbneje blokirali francoska pristanišča in preprečili francoskim ladjam odhod.
S tem so se ravnali po nasvetih Nelsona, ki je bil že leta 1801. izjavil, da mora prva angleška obrambna črta potekati neposredno ob sovražnikovih pristaniščih. Kajpak ni bila ta blokada za Angleže lahka. Razpolagali so namreč z le omejenim številom ladij in so razen tega morali paziti ne samo na zaporo posameznih pristanišč, temveč tudi da obdrže gospostvo na vseh morjih.
9. septembra 1804. je Napoleon že docela pripravil razdelitev svoje mornarice. Sestavljena naj bi bila iz 7 brodovij po 108 ladij, v celoti naj bi torej štela 756 ladij. Do 31.
tODniif|,i''en lrautoskl načrt za napad na Anglijo: skozi predor pod Rokavskim prelivom naj bi se prepeljalo P ‘stvo, baloni (izumljeni 1. 1783.) naj bi pa varovali prevoz vojaštva čez morje. (Po bakrorezu iz 1. 1804.)
težavnejši. Nelson je uganil Ville-neuvovo namero. Ta je namreč hotel izmamiti angleško brodovje na široko morje in se potlej vrniti v Rokav, da bi varoval prevoz. Nelson mu je pa sledil le nekaj časa in je Ville-neuvu celo onemogočil povratek in ga prisilil, da se je z brodovjem zatekel v španska pristanišča.
Brez pomoči visokomorskega bro-dovja je pa postajal Napoleonov načrt brezupen.
Z vso svojo vojsko se je kar nenadno odpravil na pohod proti avstrijski vojski pod,poveljstvom generala Mačka. Da bi sovražnika preslepil, ni svoje vojske poslal čez gorske prehode Črnega lesa. Po tej poti so prodirali le manjši oddelki, glavna sila je pa korakala po dolini Nekar-ja in vzdolž Maine. Severno armado je Bernadotte povedel čez prusko ozemlje pri Ansbachu, ne meneč se za prusko nevtralnost. General Mack je taboril pri Ulmu in ni niti slutil, da je sovražnik tako blizu, ter si zato ni zavaroval hrbta. Vzhodno od Ulma so francoske čete prekoračile Donavo in so Avstrijcem odrezale zvezo z zaledjem, še preden so ti opazili, da se je sovražnik približal. Tako je bila avstrijska vojska brez boja obkoljena in se je morala vdati. Napoleon se je lahko pohvalil, da je ■ničil sovražno vojsko »s samimi marši«. Veselje nad to zmago, eno izmed najsijajnejših v Napoleonovi karieri, je pa močno kalila vest o katastrofalnem porazu francoskega bro-dovja pri Trafalgaru.
Konec francoske mornarice — začetek Napoleonovega konca
Ta poraz je pomenil konec francoske moči na morju. Ves čas cesarstva ni bilo nobene pomorske bitke več in nikdar več ni mogel Napoleon tvegati, da bi poslal večjo ekspedicijo na ocean. Z vsakim mesecem je odslej angleška blokada postajala učinkovitejša, Zaman je Napoleon pošiljal svoje armade na Prusko, v Avstrijo, na Špansko in v Rusijo, da bi razširil vsaj svoje gospostvo na kopnem in s tem izenačil blokado. Še dolgo vrsto let je dosegal blesteče uspehe, a vse zmage so naposled le njemu samemu zadale smrtni udarec. V ruski zimi je naletel na nasprotnika, pred katerim ga je rešil edino beg, a begu je kmalu zatem sledil poraz.
Utegnil bi kdo delati primerjave med Hitlerjem in Napoleonom. Takš-
Mussolini in kardinal Gaspanf
Več ko 60 let stari spor med papeško stolico in kraljevino Italijo se prijateljsko uredi:	papež	dobi	ne-
omejeno oblast v vatikanski državi, Na Angleškem sestavi vlado spet Macdonald. V Palestini se vname pravcata vojna med Židi in Arabci. Pro-
Nemiri v Palestini
glasitev obsednega stanja v Jeruzalemu. Na ameriških borzah nastane polom: začetek svetovne krize. Kralj
Aleksander ukine ustavo in uvede diktaturo v Jugoslaviji. Smrt treh velikih mož svetovne vojne: Focha, Stresemanna in Clemenceauja.
Brilnlng
Heinrich Bruning postane kancler (ministrski predsednik) Nemčije; njegova glavna naloga je boj s čedalje bolj naraščajočo nezaposlenostjo.
Dalje prihodnjič.
Klišeje za vse tri slike smo priredili po ilustracijah knjige Propylaen-Weltgeschichte (Berlin)
Družina z dvema otrokoma ali s štirimi?
ZAkAl PORODI PADAJO ?
Kako naj bi pravično rešili enega najvažnejših problemov na svetu
Angleški napisal Lancelot Hogben
Obstanek človeštva je odvisen od razmerja med umrljivostjo in številom porodov. Znanost je storila mnogo, da nas je seznanila z razlogi prvega in drugega pojava. Zdaj lahko ubijamo ljudi vse hitreje in preprosteje, kakor so jih mogli ubijati naši predniki, prav tako pa lahko ohranimo večje število otrok živih. Znano nam je tudi, kako naj urejamo število rojstev, tako da ni preveč ljudi na svetu in da moremo vsi uživati radosti tega življenja. Prav tako lahko popolnoma zajezimo število rojstev, in sicer brez slehernih težav. To znanje lahko obrnemo sebi v do-bio ali slabo.
Majhno je število ljudi, ki bi dobro poznali problem porodov v tolikšni meri, da bi se mogli zavedati, da je od tega problema odvisna usoda civilizacije in da bo postalo to vprašanje v najbližji bodočnosti glavni problem socialne politike.
Prej ali »lej se bo morala sleherna vlada, socialistična ali katera koli druga, pozanimati, za vprašanje, kako dvigniti število porodov ali se pa sprijazniti z okoliščino, da bo njen narod kmalu izumrl. Če bi za temelj vzeli današnje število zakonov, smrti in neplodnosti, tedaj bi bilo potrebno, da bi imela vsaka družina tri otroke, če naj bi narod obdržal do-zdanje svoje število ljudi. In da bi prišli trije otroci na vsako družino, bi moralo mnogo družin imeti po štiri ali še več otrok, da bi nadomestile nedostatek tistih, ki imajo samo enega ali dva otroka ali pa sploh nobenega. Za obstanek vsakega naroda je torej važno, da ima večina družin tri otroke, veliko število družin pa štiri ali še več otrok.
Z drugimi besedami: morali bi poskrbeti, da bi spet postale moderne družine s štirimi otroki.
Se danes znanstveniki resno govore o problemu preobljudenostl, torej o problemu, ki so se bavile z njim že socialne reforme prejšnjega stoletja. Toda to je v glavpem posledica ne-poznanja moči in materiala, ki ga lahko da sodobna tehnologija vsem ljudem na svetu v razumskem načrtnem gospodarstvu. Nekateri zagovorniki nadzorstva nad porodi trdijo, da je že zdaj preveč ljudi, da bi mogli vsi dostojno živeti. Zato se, vsaj do neke mere, kar vesele padanja porodov. Toda psihološki strah pred preobljudenostjo je sicer morda delno upravičen, toda kako naj veseli pogled na lepo vožnjo avtomobilista, ki Ima na avtomobilu pokvarjene zavore?
Kakšne vzroke pa navajajo za padanje porodov?
Za padanje porodov v severni in zapadnl Evropi v poslednjih petdesetih letih naštevajo navadno dva vzroka. Profesor S. Florens misli, da je prvi vzrok posledico uvajanja raznih pripomočkov proti spočetju. Znano je pa, da so takšne pripomočke poznali in uporabljali že v sedemnajstem stoletju. Vprašanje torej ni, kakšne pripomočke ljudje uporabljajo, da preprečijo »početje, temveč vse bolj, zakaj so primorani uporabljati takšne pripomočke,
umiranja. Vendar to ni točno. Pred vojno je bilo število porodov v Rusiji večje kakor v kateri koli drugi evropski državi; toda po revoluciji so pričeli tudi v Sovjetski Rusiji porodi zelo padati. Nekatere odredbe sovjetske vlade glede omejitve splavov dokazujejo, da voditelji sedanje SSSR niso v tem pogledu popolnoma zadovoljni. Vendar je potrebna cela generacija, da moremo na podlagi uspehov, doseženih v SSSR ugotoviti, v koliko je zanesljiva sedanja ruska socialna politika glede družine.
Za zdaj se moramo zadovoljiti z okoliščino, da v kapitalističnih državah porodi nazadujejo.
Pri padanju rojstev igrajo veliko vlogo življenjski pogoji po velemestih. Vsaka mati s štirimi otroki ve, da je ograjen vrt več vreden kakor vsi pripomočki, ki »o jih doslej izumili za olajšanje gospodinjskega dela.
Dnevna zavetišča za otroke, hrana po šolah, denarne podpore, olajšanje za noseče matere, vse to ne more doseči svojega cilja in ne more izboljšati položaja staršev vse dotlej, dokler ne damo materi dovolj prostora. Lahko je imeti pet otrok, če imate svojo hišo z vrtom v kakšnem manjšem mestu, kjer ni velikega prometa, lažje kakor imeti enega samega otroka v kakšnem londonskem stanovanju, Ljudje, ki žive po velemestih, ne morejo imeti veliko otrok.
Druga značilna črta mestnega življenja je v tem, da mnogi ljudje, ki odhajajo iz manjših me»t ali va»l v velemesta, zamenjajo »voje aktivno uživanje s pasivnim uživanjem. Ljudje, ki jih zadovoljuje gojenje cvetlic, solate, čebel in domačih zajcev, radi preživljajo »voj prosti ča» v krogu
svoje družine. Vse to pa v velemestih ni mogoče. V velemestih iščemo razvedrila po zabaviščih, posebno v kinus ta razvedrila so pa kajpak strašni tekmeci za mirno družinsko življenje.
Te pasivne zabave so postale kupčija, toda veliki stroški, ki jih zahtevajo, niso edini razlog, da je v mestih tako malo rojstev. Na vasi, na deželi rastejo otroci skupaj z domačimi živalmi in vidijo, kako živali goje svoje mladiče in kako jih varujejo. Proces porajanja življenja se jim zdi čisto prirodna zadeva, V mestih je to drugače; proces rojstev se vrši po bolnišnicah, v nekakšnem strogem, mehaniziranem redu.
Socialni razlogi, ki so odvisni od kraja, kjer stanujemo, in od poklica, pa niso vselej posledica kapitalističnega sistema. Do neke mere, celo pretežno so posledica industrializacije, toda ne kapitalizma kot takšnega. Četudi bi se osvobodili tiranije ren-tirjev in pretiranih bogatašev, nam nihče ne more biti porok, da bi se okoliščine za ta problem zelo spremenile.
Denarna podpora družinam, ki jo zdaj dele v kapitalističnih državah; v okvirju kapitalistične proizvodnje, še zmerom ni porok, da bo rešila obstanek človeštva. Vendar to ne po-JI meni, da moramo podporo družinam čt»to omejiti.
Kar »e tiče žensk, je le težko verjetno, da bi mogel uspeti »istem družinskih podpor, vse dotlej, dokler bomo trud materinstva plačevali slabše kakor katero koli delo na »vetu, Zaradi tega »1 moramo prizadevati, da razdelimo dobrine »veta vse bolj pravično, kakor zahtevajo »octallsti, če hočemo rešiti človeštvo, da ne bo izumrlo.	(Hygeia,	Clkagoj
Sovjetsko časopisje
IM z največjo naklado niso doma v Ameriki In na Angleškem, ampak v Busiji
Sovjetski tisk Je eden izmed najbolj nja za svetovne dogodke — kakor po-razvitlh, po nakladi pa največji na vsod drugod — tudi v Rusiji naklada svetu. Posebno je napredoval v posled- znatno poskočila. (Letnica v oklepaju njih letih, ko je zatiranje nepismeno- pove kdaj je list začel izhajati.) sti v vseli krajih sovjetske Rusije za- »PRAVDA« (Resnica) izhaja v Mo-čelo roditi obline sadove. Nepismenost , skvl v 2,200.000 iztisih kot glasilo Cen-;; je pod novo upravo skorajda popolno- tralnega izvršilnega odbora stranke in < ■
ma izginila. V sovjetski Rusiji srn«- Kominterne. (1912)	_
trajo za največjo sramoto, če je kdo »KRESTJANSKAJA GAZETAp nekulturen: nikogar ni moči bolj uza- (Kmečki Ust) v Moskvi, naklada 1 mi-
nekulturen; nikogar ni moči bolj liti, kakor če se mu očita, da ne zna brati in pisati.
Sovjetski tisk se v ničemer ne da primerjati s časopisjem drugih držav. V Rusiji ni časopisa, id bi bil v zasebnih rokah. Lastnik je država ali pa kolektiv. Zato ima sovjetski tisk docela drugačno vlogo kakor zahodni, čeprav v tehničnem pogledu za njim prav nič ne zaostaja. Namen sovjetskega tiska je v prvi vrsti koristiti državi v vseh nienih stvemMeniih. Njegov cilj je Siriti prosveto, poglab-
lijon 800.000: glasilo sovhozov in kol hozov. (1923.)
»IZVESTIJA« (Poročila), v Moskvi,;; naklada 1,700.000, glasilo osrednje vlade in glasnik uradne zunanje politike. (1917.)
»KOMSOMOLSKA J A PRAVDA« (Komsomolska resnica), v Moskvi, naklada 700.000, glasilo komunistične mladine. (1924.)
»KOMUNIST« v Kijevu, ukrajinski list, naklada 420.000, vladno in strankino glasilo za Ukrajino. (1920.) »KRASNAJA GAZETA« (Rdeči ča-
delo str0k°vn0 znanJe in nadzorovatl sopis), v Lenjingradu. naklada 370.000,
vladno glasilo za severozahodne kraje (1918.)
» LEN JINGRADSKA JA PRAVDA«, v Lenjingradu, naklada 350.000, daje politično smer severozahodu države, si
Posebnosti ruskega časopisja
Tako je v SSSR nastal posebne vrste i	_______
takšen, kakor ga drugod ne vi- je pa pobobna moskovski »Prav-rv‘ , “T i., u i.	,	i	dlmo,	Tam	imajo	namreč	skoraj	vse	/1912>
Drugi vzrok naj bi bilo gospodar- Lovarne delavnice, kolhozi, sovhozi in	sZA iNDUSTRIALIZACIJU« v Mo-
»ko »tanje posameznikov, toda vsi I drugi delavski kolektivi svoje lastne
resni poznavalci tega problema ta vzrok zanikavajo. Nekateri namreč trdijo, da bi ljudje imeli več otrok, če bi jim bilo življenje lažje. Dokazano je pa, da Imajo bogati ljudje najmanj otrok. Edino, kar je popolnoma ja»no pri padanju števila porodov, je okoliščina, da padanje porodov ni posledica gospodarskih težav.
Nič čudnega ni, da zdravilo, ki »o ga uporabile proti padanju porodov nekatere kapitalistične države — namreč velika podpora družinam z mnogo otroki — ni prav nič zaleglo, In prav nič omejilo padanja porodov. Nahajamo se v položaju, ki ga kapitalistični »Istem ne more spremeniti, kajti če bi skušal dati sleherni družini primerno možnost za dvig porodov, bi kapitalistični sistem moral propasti,
Majhno je število socialistov, ki bi se upirali takšnim sklepom,• toda zelo naivno je, če se veselimo takšnega biološkega neuspeha kapitalizma, ne da bi se mogli zanesti, da je socializem zmožen dvigniti število porodov do tiste višine, da bo obstanek naše civilizacije zagotovljen. Prej ali slej se bo moral socializem pozanimati za tole vprašanje; ali je padanje porodov posledica preživljenega kapitalističnega sistema samega po sebi ali je pa to posledica socialnih činite ljev, ki bodo ostali tudi še pod »o ciallstično vlado? Ce je odgovor na prvo vprašanje negativen, se bodo morali socialisti posvetiti aktivni politiki v rešitvi drugega vprašanja.
Nekateri socialisti trdijo, da Sovjetska Rusija ne pozna problema iz-
časopise. Izredno so tudi razširjeni »stenski listi«, ki so jih prevzeli tudi drugod po svetu. V sovjetski Rusiji ima vsaka šola, vojašnica, klub, tovarna, delavnica, poljsko ali industrijsko podjetje svoj stenski list. K temu je treba prišteti še velikansko število strokovnih listov; ta tisk je velikega političnega pomena, ker so med njegovimi dopisniki po večini delavci ln kmetje. Vsebina je seveda politlčno-propagandna v prvi vrsti pa strokovna ln namenjena za specializacijo dela v posameznih podjetjih.
Zanimivo je, da bulvarnega tiska v evropskem ali ameriškem smislu skoraj ni. Najbolj se pa sovjetski listi razlikujejo od drugega časopisja po tem, da nimajo nobenih oglasov. V državi z načrtno produkcijo je oglas nepotreben in brez pomena. Zato sovjetski novinar ni žurnalist v evropskem smislu, ampak je uradnik.
Po lanski uradni statistiki izhaja v Rusiji okoli 10.000 časopisov v 41 milijonih Izvodov. Izredno je razširjen narodnostni tisk. Takih listov je okoli 3500, ki se tiskajo v 67 jezikih. Izmed teh jih izhaja 1400 v ukrajinščinl, 300 v beloruščlnl, 170 v uzbeščlni, 135 v tatarščini, 87 v turščinl, 85 v gruzin-ščini, 76 v raznih kavkaških jezikih, 67 v nemščini in 36 v hebrejščini. Narodnostni tisk (v narodnih jezikih) predstavlja 29% celotnega tiska SSSR.
Dnevnikov v zahodnoevropskem smislu j« samo 25, pafi je pa 760 listov, ki izhajajo petkrat na teden (petdnevni delavni teden). Za tuje vesti skrbi uradna agencija Tass.
Največji sovjetski listi
V naslednjem navajamo največje sovjetske časopise, toda pripomniti moramo, da izvirajo podatki o nakladi te iz časa pred sedanjo vojno. Prav gotovo je, da je zaradi velikega zanima-
H.C. ANDERSEN
O grdi rački
3PS3š*|
:itr^ um''(bta*!!
Poletje na deželi je bilo prekrasno; žito je bilo rumeno, oves zelen, seno je stalo na zelenih travnikih v kopicah, in okrog njih se je sprehajala štorklja na svojih dolgih nogah in klepetala po egiptsko, kajti tega jezika jo je bila naučila njena mati. Okrog njive in travnikov so se razprostirali gozdovi in v gozdovih so- bila globoka jezera. Da, bilo je res prekrasno tu zunaj na deželi!
Sredi sonca je stal star viteški dvorec; obdajali so ga globoki jarki in z zidov vse do vode so rasli lapuhov! listi; bili so tako visoki, da so mogli majhni otroci pokonci stati pod njimi, v njih senci je bilo pa tako divje kakor v kakšnem globokem gozdu.
Tam je pod takšnim lapuhovim listom sedela na jajcih neka raca. Morala Je valiti jajčka, da bi dobila otroke. Včasih ji je bilo kar malo dolgčas, takole sami sedeti, kajti le redkokdaj je kdo prišel v vas k njej. Druge race so rajši plavale po jarkih, kakor da bi priracale k njej, sedle pod lapuhov list in se pomenkovale.
Naposled se je vendar jajce za jajcem razpočilo; »Pip, pip,« je dejalo, rumenjaki so oživeli in mlade račke so pomolile glavice iz jajčk.
»Rap, rap,« so klopotale, ker drugega niso znale; ogledovale so okrog sebe zelene liste in mati jim je dovolila, da so si vse ogledale, ker je zelena barva dobra za oči.
»Kako velik je svet!« so vzklikali mladiči, ker so zdaj kajpak imeli več prostora kakor v jajčkih.
»Ali mislite, da je to ves svet?« je dejala mati. »Svet se razprostira še v drugo stran vrta, naravnost v župnikovo polje. Tam pa, nisem še nikoli bila. Ali ste vsi?« je nadaljevala in se ogledovala po račkah. »Ne, največje Jajce se še ni odprlo. Kako dolgo bo še to trajalo? Zdaj sem pa res že sita tega!« In spet je sedla na jajce.
skvi, naklada 320.000, glasilo industrije (1921.)
»TRUD« (Delo), v Moskvi, naklada 270.000, glasilo vsezvezne centralne pro-1 feslonalne zveze ln mednarodnega ko-: munisUčnega gibanja. (1920.)
»RABOCAJA MOSKVA« (Delavska Moskva), Moskva, naklada 250,000, gospodarski in družaben list Moskve.; (1933.)	,,	!
»GUDOK« (Sirena), Moskva, nakla-da 240 000. glasilo železničarjev. (1920,).
»za k6munisticeskoje PRO-; SVESCENIJE« (Za komunistično pro-; sveto), Moskva, prosvetno glasilo; stranke, naklada 220.000. (1924.)
»VISTI« (Novice), ukrajinski list v Kijevu, naklada 170.000, uradno glasilo za Ukrajino kakor v Moskvi »Iz-vestija«. (1620.)
»KRASNAJA ZVEZDA« (Rdeča zvezda), Moskva, naklada 160.000, politično glasilo narodne obrambe. (1924.)
»DER EMMES« (Resnica), Moskva, naklada 160.000, glavno židovsko glasilo v Rusiji. u918.)
* SOCIALISTIČESKOJE ZEMLJE-delije« (Socialistično poljedelstvo), Moskva, naklada 120,000, strokovno glasilo za poljedelstvo na kolektivistični podlagi. (1929.)
»SOVJETSKAJA SIBIR« (Sovjetska Sibirija), Novosibirsk, naklada 120.000, uradno glasilo za zahodno Sibirijo. (1919.)
»MOLOT« (Kladivo), Rostov na Donu, naklada 115.000, političen in gospodarski časopis za azovsko-črno-morsko področje. (1920.)
»NA STRA2E« (Na straži), Moskva, naklada 110.000, glasilo Osovlahlma. (1934.)
»VECERNAJA MOSKVA«, Moskva, naklada 160.000, moskovski lokalen list po evropskem vzoru a družabnimi dogodki in zanimivostmi. (1923.)
»ZARJA VOSTOKA« (Zarja veho da), Tiflis, naklada 90 000, glasilo osrednje vlade v Transkavkaaiji. (1932.)
»No, kako gre?« je vprašala neka stara raca, ki je prišla nekoliko k njej v vas.
»Zelo dolgo traja z enim jajcem,« je dejala račja mati. »Noče se razpočiti, toda i>oglej moje otroke! Ali niso najbolj srčkane račke, kar jih je kdaj videl svet? Vse so podobne svojemu očetu, toda ta grdoba me še ni obiskal.«
»Daj, da pogledam jajce, ki se noče razpočiti,« je dejala stara raca. »Le verjemi ml, to je? kokošje jajce. Tudi mene so že tako potegnili. Velik križ je s piščanci, ker se boje vode.«
»Nisem jih mogla spraviti v vodo. Klopotala sem in se jezila, toda nič ni pomagalo. Pokaži ml jajce! Da, to je kokošje jajce; kar pusti ga, naj obleži ln uči rajši druge otroke plavati!«
»še malo bom posedela na njem,« je dejala mati, »ko sem že tako dolgo sedela, bom še zdaj.«
»Ce se tl ljubi, pa daj,« je dejala stara raca in odracala.
Sto
Naposled se je veliko jajce razpočilo. »Pip, pip,« je dejal mladič ln pricapljal iz njega. Oh, bil je tako jvellk ln grd! Raca sl ga je natanko ogledala. »To je pa res velika račka,« si je dejala sama pn sebi, »nobena ji ni podobna, Pa ne da bi bilo le pišče?«
DALJE PRIHODNJIČ
ROMAN s PRE
•••
y;:x-: •> j
18. POGLAVJE
OldcUi^ovo-
Kakšnih štirideset ur pozneje je završalo po vsem Cottonwoodsu: Venters je prijezdil na Blackstaru po glavni cesti, vodeč Bellsa in Nighta za povodec.
Bellsa je bil našel ko se je pasel poleg trupla ustreljenega roparja — edina dogodivščina na njegovi ježi proti vasi.
Ničesar ni Venters bolj sovražil ko nepotrebno širokoustenje. Niti zavedal se ni drznosti svojega početja, ko je vodil Janinega dirkača v taborišče zarotnikov! Hotel je pokazati ljudem znamenite arabce, umazane in prašne, s sledovi divjega dira. Hotel je ljudem pokazati, da ss tatovi, ki so bili na njih odjezdili v kaduljo, ne bodo nikoli več vrnili na njihovih hrbtih. In še ta namen je imel Venters: Tulla je hotel srečati — iz oči v oči; če ne Tulla, vsaj Dyera, če že ne Dyer-ja, potlej vsaj katerega koli nepridiprava, ki je zapleten v skrivnost teh zarotnikov. Tako je divjala strast v Ventersovem srcu. Srečanje z roparji, neizzvani napad nanj, prelivanje krvi, divja dirka in naposled smrtni skok razbesnelega Wrangla — vsi ti dogodki, zmerom novo olje na plapolajoči ogenj, so se bili razbesneli v živ plamen, škofa Dyerja bi bil v tem trenutku brez kesanja ustrelil med mašo pred oltarjem; Tulla bi bil hladnokrvno vpričo njegovih žena in njegove dece pobil do smrti.
Vodil je te tri dirkače vzdolž široke, zeleno obrobljene vaške ceste. Poslušal je žuborenje jantarjevega vrelca. Grenka voda za Jano Wi-thersteenovo! Možje in ženske so se ustavljali in bolščali vanj in v konje. Vsi so ga poznali; vsi so poznali oba vranca in stasitega rjavca. Venters je bral na obrazih vseh teh ljudi, tako razločno, ko da bi slišal od njih, da je vsa vas vedela za to krajo. Venter je pridržal Blackstara in se ustavil pred Dyer-jevo hišo. Bila je to nizka, dolga kamnitna stavba, skoraj nekam podobna Janini hiši. V prostornem preddvorju je zelenela trava in so cvetele rožice; peščene potke so držale do velike verande; lepo obrezana živa meja iz kadulje je ločila dvorišče od cerkvenega posestva; po drevju so pele ptičke; potoček je ubrano žuborel vzdolž poti; otroci so kričavo oznanjali svetu svoje veselje in svojo brezskrbnost. Venters je pa videl senco nad vso to lepoto in nad vso to veselostjo, nad tratami, nad rožicami,' nad staro, s trto obraščeno hišo. Iz ubranega ptičjega cvrčanja, iz žuborenja tekoče vode so mu prizvanjali na uho grozljivi glasovi. Tiha lepota, ljubka ubranost, nedolžen smeh... Kakšna pošastna muha usode je tem čednostim dovolila vstop pod to temačno in grozljivo Dyerjevo streho?
Venters je jezdil dalje do Tullo vega domovanja. Ženske so prebledelih lic bolščale vanj in zbežale z verande. Tuli sam se je prikazal na pragu, oprezujoč in stegujoč vrat. Zdajci je izginil njegov temačni obraz, vrata so zaloputnila in težak zapah je padel z votlim treskom v ležaj.
Potlej je Venters stresel vajeti in zdirjal v skok na glavni trg vasi. Tam, na križišču cest, pred krčmami in trgovinami je spet obstal. Pokojno vzdušje, ki je po navadi plavalo nad tem znamenitim križiščem, se je v hipu spremenilo v poplah. Jezdecem in lastnikom rančev in kmetom so obtičale brez dvoma zelo zanimive besede v grlu. Nešteto nog je pricapljalo in kmalu je bila oesta polna zijal.
Ventersov pogled je preletel vrsto nemih, trdoličnlh ljudi. Spoznal je mnogo pašniških jezdecev in vaščanov, toda nikogar izmed tistih, ki se jih je nadejal srečati. Brezizrazni so bili ti obrazi, bolščeči vanj. Vsi so ga poznali; zvečine so ga sovražili, toda samo Jedki so bili med njimi, ki jih ni trla mrzlična radovednost in vneto občudovanje. Molčali so pa vsi. In tu je Venters že spet opazil
CassUzavt
SPISAL ZAHE GREY • PREVEDEL Z. P.
predobro mu znana znamenja — prikrito občutje — prečudni molk brezizrazno krinko tajnih načrtov in skrivne moči.
»Ali je videl kdo izmed vas Jeraja Carda?« je z gromkim glasom vprašal Venters.
Odgovor, ki ga je bil deležen, ni bil beseda, še prikimal ni nihče ne odkimal, še z očesom ni trenil, nikomur niso vzdrhtele ustnice... Zgolj sršeč, okamenel pogled.
»Ali ste prišli komu pod nož? Saj imate preimenitnega junaka noza v svoji sredini — našega prijatelja Tulla. Ali vam je morda jezike porezal?«
Tudi to hudo zasramovanje ni našlo odziva — in okameneli mir teh ljudi je bil kakor olje na ogenj v Ventersovih prsih.
»Lej, lej, nekateri imate celo revolverje!« je z ostrim prezirom dodal. Med dolgim, napetim molkom, napetim ko tetiva, je sedel nepremično na svojem konju.
»Prav,« je potlej spet povzel, »pa sporočite Tiillu tole od mene: recite mu, da sem videl Jerryja Carda, in povejte mu, da se Jerry Card nikoli več ne vrne.«
Venters, še zmerom v tem morečem ozračju zloveščega molka, je ritensko potisnil konja z odtočnega kamna na cesto in odjezdil. Odločil se je, da odjezdi k Jani in ji vrne njene dirkače.
»Hej, Venters!« se je tedaj oglasil dobro znan, hripav glas in neki možak mu je bežal naproti. Bil je jezdec Judkins; pozdravil je Ventersa s krepkim stiskom roke. »Kaj, vraga, se je zgodilo? Ali ste znoreli?« -
»Ne, nisem znorel, Judkins — besen sem pač, besen ko zbesnel pes,« je odgovoril Venters.
»Dragi Bern, pošteno vesel sem, da slišim v vašem glasu še nekaj glasu starega Ventersa. Zakaj, ko ste tako prijezdili po cesti, ste bili videti ko mrlič na konju, ki ima namesto oči žareče oglje v očesnih votlinah. Zdaj pa naprej! Pogovoriti se še morava. Le naprej, zakaj tu nisva vama!«
Judkins je zajahal Bellsa in moža sta odjezdila v topolji gaj. Tam sta razjahala, sedla pod drevo in Venters je jel pripovedovati svojo pustolovščino.
»Torej je najboljšega jezdeca in najplemenitejšega konja v kadulji vrag vzel,« je menil Judkins, ko je Venters končal. »Zakaj ste le potlej jezdili na vas ko kakšen norec in izzivali Tulla, ko ste že srečno ugrabili konje?«
»Naj ve, strela z jasnega, kaj ga čaka! In naj mu pridem samo blizu...«
»Do Tulla ne morete. Vsa ta raz-kolniška svojat je prava telesna garda za Tulla in Dyerja.«
»Ali Lassiter še ni udaril?« je radovedno vprašal Venters.
»Ne,« je odgovoril Judkins nekam prezirljivo, »Jane Withersteenova mu je popolnoma zmešala glavo. Ves nor je od ljubezni in teka za njo ko pes. Ni več stari Lassiter. živci so ga pustili na cedilu. Vsa vas govori o tem. Revež niti več ne ve, kaj je revolver.«
»Nikar prenaglo, Judkins,« je resno menil Venters. »Lassiter je pa že nekaj več ko revol verski junak. In Bog bodi Tullu in Dyerju milostljiv, ako se ju Lassiter loti. Rešil ga ne bo noben konj in nobena stena ne bo dovolj trdna.«
»Prav, če tako mislite, Bern. Bog daj, da bi imeli prav. Priznati moram, da sem se pošteno jezil na Lassitra, ker je taka šlapa. Tajiti pa res ne upam, da bi ne bil pogumen in fant od fare, ki že s pogledom užene ljudi. Se davi sem ga videl, kako je postopal po vasi,
prav tiho in počasi in temačnega obraza, tako temnega ko njegova revolverja in njegova obleka. No, ljudje na vogalu si še trzniti niso upali z očesom, in stavil bi svojega konja, da ni bilo med njimi človeka, ki bi mu ne bil srčni utrip zastal, dokler ni odšel Lassiter mimo njega. Odšel je v Snellovo krčmo, in ker ni bilo čuti streljanja, sem jo seveda ubral za njim. In tam, vrag me naj vzame, če ni res, tam vam je stal Lassiter za točilnico in klepetal z Oldringom.«
»Z Oldringom?« je šepnil Venters. Zdelo se je, da mu je zastal i glas i utrip srca in ves žar v njegovih žilah je otrpnil. »Ali je Ol-dring še tu?« Samo šepet mu je zdrknil z ustnic. »V Snellovi krčmi? V Snellovi krčmi, pravite?... Judkins, odpeljite konje Jani Wi-thersteenovi!«
Brez nadaljnje besede je ubral Venters pot nazaj, opotekaje se po gozdni senci ko pijanec. Nekoč, pred davnim časom, ko je nesel Besso po canonu proti Dolini presenečenja, se je zavedel prečudnih človeških občutkov; in zdaj se mu je vmil isti občutek. Le z eno razliko: zdel se je sam sebi hladan, ko zamrzel, brez volje, nezmožen svobodne misli, in vsa njegova okolica se mu je zdela tuja, neresnična in odmaknjena. Risanko je brž skril v kaduljni grm in skrbno za-
V 24 URAH
barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
znamoval skrivališče. Potlej je s hitrimi koraki zavil po cesti navzdol proti središču vasi. Tu pa tam je podzavestno kaj zaznal; zdaj lahen dih vetra, hladan, sre-bmozvočen šumot vode, hladno sonce na hladnem nebu, ptičje petje in otroški smeh iz hladne daljave. Hladne in nedosežne so bile vse stvari na nebu in na zemlji. Hladno in togo se mu je napela koža na licu; hladnejši in trši so postajali ročaji njegovih revolverjev; hladnejše in trše so postajale njegove roke, kadar si je brisal lepljivi pot s čela, kadar je segel po revolverskih tokih. Ljudje, ki jih je spotoma srečaval, so se ga izogibali v velikem loku; pred Bevinovo branjarijo se je umaknila klepetajoča gruča ljudi, da mu napravi prostor, in njihovi obrazi in njihovo šepetanje — vse kakor senca sna... Ko je zavil okoli vogala, je srečal Tulla, mrliško bledega, kakor ga je že nekoč videl. Mož je obstal ko vkopan in dvignil tresočo se roko. Zdajci je pobesil roko in zdelo se je, da se umika in odmika Ventersovemu pogledu. Potlej je Venters uzrl celo krdelo konj s pobešenimi vajeti, tenko-noge, temnorjave in črne živali, prave konje roparske drhali. Zaslišal je bučne glasove in hrupen smeh, kotalikanje kock, ropotanje stolov, žvenketanje zlata. Vse to je donelo skoz odprta vrata krčme. Venters je vstopil.
Ko je v zakajeni beznici uzrl napajajoče se, preklinjajoče kvartopirce, se je Venters šele zavedel žive resničnosti.
Ljudje niso bili opazili njgovega prihoda. Venters je uprl svoj pogled na pivce za točilnico. Bili so sami temnopolti možje, zagorelih
lic, krivih nog, kakor so že pač jezdeci — in vendar ne suhi ne koščeni. Potlej je zdrknil njegov pogled k mizam, ošinil je trde poteze kvartopircev, dokler se ni naposled ustavil pri ogromni, razku-štrani, črni glavi roparskega poglavarja.
»Oldring!« je zakričal in zdelo se mu je, da je njegov glas razbil zvonec v njegovih ušesih.
Šunder je utihnil.
Zdajci je zmotil ta molk kopajoč hrum; noge stolov so zastrgale po tleh. Oldring je skočil pokonci — in potlej, ko je stal, temačen velikan, je spet zavladala tišina, še globlja ko prej...
»Oldring, besedo, dve...« je vzkliknil Venters.
»Hej, kaj to pomeni?« je zamrmral Oldring, nagubal čelo in zvedavo pogledal Ventersa.
»Pridite ven, sami pridite. Besedo samo in samo za vas — od vašega zakrinkanega jezdeca!«
Oldring je sunil stol vstran in razbijajoč s škornji lomastil skozi sobo. Z dvignjeno roko je ukazal mir svojim ljudem, zakaj vsi so se bili s pretečimi obrazi dvignili s sedežev.
Venters je ritenski stopil na prosto in čakal. In prisluhnil je hitrim in težkim korakom roparskega poglavarja in v duši se mu je nekaj čudnega zganilo.
Oldring se je prikazal in Venters je z enim samim pogledom ošinil njegovo orjaško postavo, njegov z zlatom okovani pas z bingljajočima revolverjema, njegove visoke, zavihane škornje z zlatima ostrogo-ma. V tistem trenutku je obšla Ventersa čudna, nerazumljiva radovednost, ker vidi Oldringa še zmerom živega. Roparjevo široko čelo, njegove velike, črne oči, njegova vihrajoča brada, črna ko krokarjevo perje, njegova ogromna pleča in napete prsi, vsa njegova dostojanstvena postava, nabita s tolikanj čudežno življenjsko silo — vse to, se je zdelo, da je Ventersu v nepopisno radost, zakaj temu življenja polnemu velikanu je bil namenil hladno in naglo smrt.
»Oldring, Bess še živi! Toda za vas je mrtva — mrtva za življenje, ki ga je morala živeti po sili pri vas — mrtva, tako mrtva, kakor boste vi v prihodnji sekundi!«
Z bliskovito naglico je preskočil Ventersov pogled z Oldringovih sr-šečih oči na njegove roke. Njegova desnica se je osločila, prijela revolver — toda Venters mu je brz pognal kroglo v srce.
Počasi se je Oldring sesedel — in roka, ki je bila zagrabila ročaj revolverja, mu je mlahavo omahnila. Venters je sprevidel, da je zadel moža do smrti. Toda ali je bil ta strašni blesket v njegovih očeh samo poslednji odsvit ugasu-jočega življenja?
»Človek božji, zakaj niste... počakali? Bess... je...« Oldringovo šepetanje je zamrlo v gosti bradi — in opotekaje se je telebnil na obraz.
Z naglimi skoki je izginil Venters za vogalom, stekel po cesti, skočil čez neki plot in bežal čez vrtove in dvorišča daleč nekam v kaduljo. Tam se je v visokem grmičju obrnil proti zahodu in jo ubral proti kraju, kjer je bil skril risanko. Potlej se je v širokem loku približal Janinim stajam ui ogradom, skrbno oprezujoč, da bi ga kdo ne opazil. Hlipajoč in ves prepoten je obstal z ostro bolečino v bedrih, da si oddahne, medtem se je pa vneto oziral po kakšnem konju v bližini. Vrata in okna staj so bila odprta nastežaj; pogled nanje je bil na moč puščoben. Samotna, zamišljena mula je stala v najbližji pregradi, čuden je bil molk v teh nekoč srečnih, živahno
hrupnih hlevih, kjer so bili v varnem zavetju Janini ljubljenci.
Odšel je v ograd in se pošteno trudil, da bi ne pustil sledov, zakaj vodil je mulo h koritu, čeprav Venters ni bil žejen, je vendar hlastno in tako dolgo pil, da ni več mogel. Potlej je odpeljal mulo po kamnitnem tlaku in zavil v grmovje, odondod jo je pa mahnil vzdolž pobočja.
Po dveh dneh trde ježe, ves izmučen od tisočerih skrbi, je Venters naposled prišel do sedla. Zmerom je pazil, da skrbno prikrije sledove; na slehernem ovinku je oprezoval in si vselej poiskal trdo pot ali travnate jase, neprestano se oziraje, ali ga res nihče ne zasleduje. Sredi noči je dospel do gladke stene, ki je delila dolino. Tam je spustil mulo in jo peš ubral dalje. Plezal je po kamnitni strmini v mrko, le medlo od zvezd osvetljeno globel. Naposled se je do onemoglosti upehan zvlekel v temen kot neke dupline in trdno zaspal.
Zjutraj, ko je stopal v dolino, je opazil, da se skozi oblok ogromnega kamnitnega mostu vliva pravcati veletok sončne svetlobe. Dolina presenečenja se je razprostirala pred njim v skrivnostni lepoti — kakor dolina sanj — prebujajoča se v zlati povodnji, raz-kropljajoči dremotne megle in odkrivajoči žareča čela skalnatih sten.
že iz velike daljave je opazil Besso, kako je hodila pod srebrnimi smrekami; kmalu nato se je oglasilo bevskanje psov, zakaj bili so ga opazili. Slišal je petje opo-našavcev in ščebet prepelic. Ring in Whitie sta se mu pripodila naproti in za njima je bežala Bess z razprostrtimi rokami.
»Bern! Da si le spet tu! Da si le spet tu!« je vzkliknila z glasom, ki mu je bilo poznati, kako samotno ji je bilo.
»Da, da, golobičica, spet sem tu!« je trudno odgovoril.
Iztegnila je bila roke, toda zdajci se je zdrznila, ko mu je pogledala v obraz, ko se mu je zazrla v oči; vsa njena radost je splahnela in rdečica ji je izginila z lic.
»O — kaj se je zgodilo?«
»Mnogo tega, Bess. Ne bom ti vsega povedal. Do onemoglosti sem utrujen. Bolj duševno ko telesno.«
»Tako čuden si, dragi!« je zajecljala Bess.
»Ne skrbi se. Ničesar se ti ni bati. Vse gre po najinih željah. Ko se bom pošteno spočil, se napotiva in se poskusiva prebiti čez mejo. Prej pa, in kar zdaj pri priči hočem izvedeti resnico, vso in čisto resnico, Bess!«
»Resnico?« je ponovila Bess in se zdrznila. Zdelo se je, da išče v svojem spominu izgubljen ključ, zakaj stala je vsa začudena in brez razumevanja. Ko jo je Venters pogledal, ga je kar spreletelo.
»Da — resnico! Ne smeš me napak razumeti, Bess! Nisem menjal svojih misli, se zmerom te ljubim. Toda v mojem srcu čepi sovražen hudič. Dolgo, dolgo je miroval. Zdaj me že spet trapi s svojim peklenskim šepetom, z dvomi, bojaznijo in upanjem; samo čista resnica mu lahko zavije vrat.« ^
»Vse ti bom povedala, kar koli me boš vprašal,« je odkritosrčno odgovorila.
»Potlej, zaklinjam te pri Bogu, da bo konec tega trpljenja... povej, Bess, povej, ali te je Oldring ljubil?«
»Ljubil me je.«
»Ali si ljubila ti njega?«
»Sem; saj sem tl že povedala.«
»Kako moreš to kar tjavdan reči?« je goreče kriknil Venters. »Ali te ni nič...« Požrl je besede. Bol in srd sta se podila po njegovi duši. Z grobo, trdo roko je zagrabil Besso in jo privil nase. Strmo ji je gledal v temnosinje oči. Bile so čisto ko prozorna vodica ob izvirku, bile so resne in slovesne v nedopovedljivi ljubezni, nedopovedljivi zvestobi, nedopovedljivi odpovedi. Venters se je zdrznil. Vedel je, da gleda v dekletovo dušo. Vedel je, da v tem trenutku ni zmožna laži; toda spoznanje, da mu je že s pogledom povedala resnico, je skoraj ubilo njegovo vero v človeško čistost.
Gospod Subito...
... deli miloščino.
SLUTNJA
MLADOST IN m LEPOTO VAM I PRINAŠAM!
FRANCOSKI NAPISAL JEAN MAURINČ
Semifinalno kolo tekmovanja za mali srednjeevropski pokal je izločilo samo eno moštvo. BSK je imel prešibek naskok nasproti Ferencvarosu. En gol ni zadostoval v Budimpešti. Beograjčani so izpadli s čimer pa ni rečeno, da so bili slabši. Po igri bi prav tako mogel izpasti Ferencvšros. V takem tekmovanju je pač treba imeti srečo in ta je bUa na strani Madžarov. Srečnejšo roko je imel Gradjanski. Kakor že zagrebška tekma se je tudi povratna v Bukarešti končala brez gola. Potrebna bo še tretja igra po medsebojnem dogovoru na nevtralnih tleh v Budimpešti. Rapid je sicer predlagal Gradjanskemu, naj bi bila tretja tekma v Bukarešti, a so Zagrebčani odklonili. Zaradi mednarodnega položaja bo imel Rapid velike težave, da dobi dovoljenje za nastop v Budimpešti. Zato ni izključeno, da bo tekma pripadla Gradjanskemu par forfait.
Zaradi političnih dogodkov je prisostvovalo srečanju med Rapidom in Gradjanskim v Bukarešti le 25.000 gledalcev. Bili so priča zelo nervozne igre in čestih napak na obeh straneh. Zaradi hude pripeke moštvi nista vzdržali do konca in sta v poslednjih minutah drugega polčasa popolnoma klonili. Gradjanski bi moral zmagati. Njegova obramba je bila izvrstna, napadalna vrsta je pa vse preveč kombinirala in popolnoma pozabila na streljanje, čeprav so imeli Zagrebčani več od igre in tudi dovolj ugodnih priložnosti, romunski vratar ni bil zaposlen. Prejel je samo en oster strel, a še ta je bil previsok.
Pri Rapidu je bil najboljši in najnevarnejši šipoš, bivši dolgoletni član Gradjanskega. Z največjo lahkoto se je preigraval mimo nasprotnikov, v streljanju pa ni imel sreče. V glavnem sta bili moštvi enakovredni in je neodločeni izid pravičen.
BSK je izgubil igro v Budimpešti zaradi slabe taktike. V prvem polčasu je bil namreč dosti boljši kakor Fe-rencvaros in je zato po odmoru spet zaigral napadalno, čeprav je bil kmalu po začetku poškodovan Dragičevič in je BSK prav za prav igral le z desetimi. Ferencvaros je bil v drugi polovici znatno poletnejši in je v tem delu igre dosegel dva gola, drugega po krivdi beograjske obrambe. V splošnem je pa bil madžarski prvak po odmoru v premoči, ki jo je tudi znal izraziti v golih. Rezultat 2:0 ga je usposobil za finale.
Ves domači spored je bil v Mariboru. Juniorjl Ljubljane so odigrali z ju-niorji Maribora drugo finalno tekmo. Rezultat je bil 1 :1, s čimer so si Ljubljančani priborili naslov prvaka, ker so v prvi tekmi zmagali s 5 :0.
V prijateljski tekmi med Mariborom in Ljubljano so domači zasluženo zmagali z 2 :1. Ljubljana je razočarala. V polju so bili dosti dobri, pred golom je pa bilo njihove umetnosti konec. Tudi Maribor ni bil na višku, a je tudi v taki formi premagal nasprotnika.
Na Ljubljanici je bilo v nedeljo četrto prvenstvo Jugoslavije v kajakih. Proga je vodila od železniškega mosta pri Preserjih do mestnega kopališča na Ljubljanici. Dolga je bila 13.800 m. Udeležba je bila nenavadno pičla. Nastopila sta samo Kajak Klub Ljubljana in zagrebški Marathon, prvi z dvema, drugi s štirimi čolni. V enojki je zmagal s precejšnjo prednostjo Zagrebčan Mirko Vincenc v 1:05:32 pred Ljubljančanom Drovenikom (1:08:32), v dvojkah pa inž. Gabršček-Malahov-sky (Ljubljana) po hudi borbi nred zagrebško dvojico Ružinski-Gluhak. čas zmagovalcev je bil 1:02:53, drugo-plasiranih pa samo 6 sekund slabši.
Krožne px>dutiške kolesarske dirke, ki jih je v nedeljo že osmič priredil 2SK Hermes, so vnovič privabile obilo gledalcev. Nastopilo je 25 dirkačev. Med turisti, ki so morali prevoziti 16 km, je zmagal Janko Sušnik (Hermes) s precejšnjo prednostjo v času 28 min. 45 sek. Juniorska proga je merila 40 km. Tekmovalci so bili izenačeni in so skoraj v strnjeni vrsti privozili v cilj. Zmagal je Slavko Mrak (Zarja, Jesenice) v 1:15:18 pred Ivanom Berličem in Ladom Kosijem (oba Edlnstvo), ki sta imela sekundo slabši čas. Seniorski dirkači so morali pre-dirkati progo osemkrat, kar znaša 64 km. Boljši so bili kmalu na vodstvu in so skrbeli za oster tempo. Odločitev je padla šele na cilju, kjer se je posrečilo juniorskemu državnemu prvaku Podmilščaku za prsa premagati odličnega Peternelja: 1. Rajko Podmil-ščak (Edinstvo) 2:03:19, 2. Janez Peternelj (Hermes) isti čas, 3. Franc Grabnar (Hermes) 2:03:30.
V Zagrebu so bile na dirkališču Mi-ramarju motociklistične dirke, ki so se jih v večjem številu udeležili tudi Ljubljančani. Uspeh je bil prav dober saj so pobrali večino nagrad. Najboljši med njimi je bil »leteči Kranjec« Ludvik Starič, ki Je med športnimi motorji dvakrat prepričevalno zmagal in dosegel najboljši čas dneva, obenem pa tudi najhitrejši krog. Izmed Ljubljančanov sta zmagala še člana Hermesa Kavčič in Fantini, prvi v skupini turističnih motorjev do 250 ccm, drugi pa v isti skupini do 125 ccm.
»Joeefcte, ali hočete postati moja žena?«
»Oh, Pierre...«
Mladenka je tako zelo prebledela, da jo je moral podpreti, da ni padla.
»Tako zelo si se prestrašila, moja mala Josetta?«
»Nisem vedela, da me ljubite.«
»Tudi jaz nisem tega vedel...«
»Mislila sem, da vas druge vse bolj zanimajo kakor pa jaz.«
»Ali vam je bilo hudo?«
»Da! Če bi vi vedeli Pierre... Zakaj ste torej slepomišili?«
»Mogel bi vam odgovoriti: zato ker sem vas hotel preizkusiti, Josette... toda to ne bi bito točno... Ali smem biti popolnoma odkritosrčen, popolnoma iskren?«
»Pierre, prosim vas, bodite popolnoma iskreni.«
»Dobro, mala moja! Priznati vam moram, da vas nisem niti opazil, ko sem prišel v vašo družbo. Claude in Miriame, posebno zadnja, tema dvema je veljala vsa moja pozornost.«
»Vi ste se pa prav tako zanimali tudi za Ano...«
»Ana je skrivnostna... Želel sem prodreti v to skrivnost.«
»In?«
»In... Odkril sem. da prav za prav sploh ni skrivnostna. Za njenimi zagonetnimi očmi in tistim, nekoliko upornim čelom ne tiči prav ničesar.«
»Tega mi nikar ne pripovedujte!«
»Ne bodite nestrpni! Povedati vam hočem prav vse, kar sem mislil prej, predno sem spoznal, da vas ljubim.«
»Poslušam.«
»Bodite mirni Josette, vedel sem za vas. Toda primerjal sem vas z drugimi. Zame ste bili prava dragocenost. Vaše oči so polne dražesti, oči, ki so vredne vaše duše! Toda nikdar se nisem vprašal: Ali ima pa ta nežna stvarca tudi srce? Gledal sem vas, toda nikoli nisem imel namena, da bi vas ogovoril... Dokler...«
Pierre je utihnil. Nasmehnili se je zaradii nečesa, česar se je pravkar spomnil.
»Dokler?« ga je vprašala bojazljivo Josette in njen pogled je obvisel na njegovih ustnicah.
»Dokler se nismo lepega dne Claude, Miriame in jaz resno pogovarjali o večnem vprašanju ljubezni. Vi ste se tedaj zardeli vmešali v naš pogovor. V začetku je bil vas glas drhteč, po malem je pa postajal vse pogum-nejši. Z nekaj besedami ste pogovor pripeljali na cilj, od katerega se je bil že oddaljil. Koliko logike in srci, sem tedaj pomislil. Kajti vi ste se uprli, ko je Miriame trdila, da lahko srce popolnoma oddvojimo od čuta. Koliko topline je bilo v vaši obrambi!
,Morda pri moških' sle rekli, Joda ne pri ženskah'. In v resnici Josette, ne pri ,pravih* ženskah. Od tega dne sem vas večkrat opazoval. Večkrat ste md dokazali, da ste bistre glave, a jaz sam sem spoznal, da ste tudi dobri.«
»Toda Pierre?«
»Vse vem o vas, Josette. Videl sem vas, kako ste lepega dne obiskali revno družino z bolnim otrokom. Ko ste vstopili, ste imeli s seboj velik zavoj, a ko ste odšli, ste bili brez njega. In način, kako znate braniti tiste, ki jih ni v družbi in ki ljudje o njih govore!«
»Pierre, prosim vae, prenehajte e terni pohvalami in mi povejte rajši kaj o sebi. Jaz vas nisem opazovala. Od prvega trenutka, ko ste se pojavili s svojimi urejenimi in gladkimi lasmi in ste tako lepo ravnali z vašo tetko, sem si rekla: Kako zelo bo lahko srečna tista, ki jo bo on ljubil.«
»Poglejte^ Josette, vi ste tista, ki jo ljubimi Nočem se vam še izpovedati. Da si bom pa ohraniii vašo ljubezem, moram biti nekoliko skrivnosten. Vi boste to kmalu razumeli.«
Josette ga je začudeno pogledala, ne vedoč, kaj naj misli,
»No,« je rekel smeje, »nočem biti hudoben. Razodel vam bom svojo notranjost, kolikor to gre. Mrzim ljubosumne in razvajene ženske. Več vam ne morem povedati.«
Razvajena? V resnici, Josetta je bila razvajena. Zelo se je negovala. Kar preveč. Ljubosumna? Ne, ona ni bila ljubosumna! Mirno je uprla velike zelenkaste oči v Pierra.
Tisti trenutek je vstopila Odiila. Bila je edina grda ženska v njihovi družbi. Barva njene polti je bila medla, njeni lasje so biU krhki in brez sijaja. Samo njen nežen glas je bdi izredno mil in prikupen. Ko je zagledala
'\ Mladostne poteze niso " odvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Vaše ijsoji kože. Poskusite vsaj enkrat NIVEO! Zakaj samo N IV E A vsebuje EUCERIT, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne in sveže poteze.
vedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Masa in poedinec 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Groga Kozol — pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 14. JULIJA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 11.00: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02:	Radijski orkester
16.30: Pol ure za dijake 17.00: Kmet. ura 17.30: Tamburaški orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Koncert slovenske pesmi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 15. JULIJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila	7.15:	Plošče	12.00:	Plošče
12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Stari štajerski gradovi 20.30: Koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 16. JULIJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila	7.15:	Plošče	12.00:	Plošče
12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 30.10: Psihološka struktura mase 20.30; Pevski in orkestralni koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Fantje na vasi. Konec ob 23. uri.
SREDA 17. JULIJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila	7.15:	Plošče	12.00:	Plošče
12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura	18.45:	Plošče
19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Gorje kot letovišče 20.30:	Vijolinski koncert
21.15: Kmečki trio 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi. Konec ob
Vse pride na dan
Budimpešta, julija.
Vesel dogodek, ki so ga te dni doživeli Budimpeštancl, je policiji pripomogel, da je našla tatu ukradenega konja.
Po eni izmed budimpeštanskih ulic je veselo drdral kočijaž s svojim konjem. Nasproti mu je prišla vojaška godba, ki je igrala koračnico. V tem trenutku se je kočijažev konj postavil na zadnji nogi in pričel plesati po taktu godbe. Seveda so se takoj nabrali na ulici radovedneži, ki so smeje občudovali konjevo umetnost. Ves kočijažev trud, da bi ukrotil svojega konja, je bil zaman. Prav v tem trenutku je prišel mimo tudi stražnik, ki se mu je zazdela vsa stvar sumljiva. Vprašal je kočijaža, kje je konja kupil, in ta mu je povedal, da mu ga je prodal neki cigan. Ko je potem policija prijela cigana, je ta kmalu priznal, da je konja ukradel iz nekega cirkusa. Lastnik cirkusa, ki je konja že na vse načine iskal, je zdaj silno srečen, da ga je po tako čudnem naključju dobil nazaj.
20 zaročencev ji je umrlo
London, julija.
Dvajsetletna Mary Haercorckova iz Sidneya v Avstraliji ima s svojimi ženini neverjetno smolo, čeprav ima šele dvajset let, se je že dvajsetkrat zaročila, poročila se pa kljub temu še ni, ker ji je doslej še vsak zaročenec umrl.
Zanimivo je, da je Mary, ki je zdrava in bogata, lahko izbirala med naj-
FRANJO PERČINLIC
konc elektrotehnično podjetje L J A N A , Gosposvetska cesta
Telefon 23-71
Nfh zalogi Imam vedno	aV*"11
vse priprave In apa	W
rate sa gospodinjstvo,
kakor tudi vsa svet-
lobna teleeR. t. J. od
žarnice do lestenca ave-	*
tovnoznane tvrdke »Siemense. Izvrčujem tudi
električno napeljavo ta razsvetljavo to pogon
KOLESA PRVOVRSTNA, nudi po reklamnih cenah trgovina: Podobnik Franc, Rudnik 123 — Ljubljana (poleg gasilnega doma). Rabljen* kolesa jemljem v račun. Odprto tudi ob nedeljah in praznikih.
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
„0-ke4* amerlSka guma Vas varuje infekcije« 3 komadi din 10*— v lekarnah
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v v MEDARN1 Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
Otroiki voziček,
kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini
fosip Uršič — Celje
Narodni dom
Okvirjenje slik in goblenov, kakor tudi vsa steklarska dela izvršujem strokovno po nizki ceni,
Is tdravllolh sebič. Čudovit uspeh pri rapah. opeklinah. oiuljenjih, volku, turih Id vnetjih Itd. za nego dojenčkov pri kotnem vnetju, izpuščajih In hrastah na temenu, ca ras-pokane prsne bradavice*
Dobi se v lekarnah ln drogerijah.
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strltorjevss ul. 0 pri frančiškanskem mostu
tstlMMiu offtlt, MljnogMi, uultmen, taromiiri, juimmift, m. Velika ukin ut, ilstniai la sntmlM. Simo Ivilnotni opika!	Ciniki	bmilotm	•
STARO 2ELEZ0 IN KOVINE plača najboljie »Metalia«, Gosposvetska c. 16. Telefon 32-80.
NAJMODERNEJŠE VZORCE s priborom do-biS najreneje In po ugodnih pogojih pri Tvor-nlcl Šablone za ročno delo M. Bleler, Zagreb, Stančičeva ul. 13.
kupite najcenejše zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SIVIR, Marijin trg 2. Prevzamemo v popravilo tudi stare odeje.
Isdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljana