LETO Lil, št. 51 PTUJ, 23. DECEMBER 1999 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
In na Zemlji mir ljudem...
Eno največjih odštevanj v tem tisočletju se je začelo: še devet
dni, potem ure, minute, sekunde ... in rekli si bomo srečno 2000.
Sploh ni pomembno, ali se začenja novo tisočletje ali ne, vendar
stojimo pred prelomno okroglo številko, ki so ji že od nekdaj pripi-
sovali skrivnost in magičnost. Kristjani bodo še sbvesneje kot
ponavadi proslavili jutrišnji božični večer, ko bo minilo 2000 let
od Kristusovega rojstva. O letošnjem prelomnem božiču sva se po-
govarjala z mamo, ki jo globoko spoštujem in je poštena kristjan-
ka. A malce jo skrbi, kaj nam ho prineslo prelomno leto. 'Ali nas
bo ljubi Bog obvaroval ali se bodo uresničile napovedi, da bo ko-
nec grešnega sveta?' se sprašuje
In o tem sva se te dni pogovarjala tudi s prijazno sosedo, kije že
pred tremi leti prečrtala deveti križ in da na Božje reči nekaj več
kot jaz. »Za božič mi je tako lepo. Ali boste postavili smrekico,
imate jaslice?« je bila zvedava. »Veste, to je zame največji praz-
nik. Nekaj pa me muči. Naš gospod, kako se že pišejo, tisti, ki so
glavni v Ljubljani, naj mi oprostijo, nimajo prav, da se toliko sva-
dijo, da se vtikajo v politiko. Sinoči sem spet gledala na televiziji.
Tako hudo gledajo, da se jih kar bojim, ko jih vidim. Njiho
predhodnik so bili čisto drugačni, ta novi pa nimajo prav, vse nas
bojo skregali. Pa zakaj, za ljubega Boga, so se spet spravili na vas
novinarje, kaj pa imate vi z njimi? Meni se zdi, kot da bi nas radi
učili nove vere. Kot da je do sedaj nismo poznali. A ne ženite si k
srcu, veste, v Svetem pismu, je zapisano: 'Veliko je poklicanih, a
malo izvoljenih.' On pa, Bog mi je za pričo, da nočem hudega,
itak ni bil izvoljen od nas. Iz Vatikana so nam ga postavili. Je to
prav, je to demokratično? Kje pa so bili prej? Toliko sem stara, še
nikoli nisem slišala za njih. Veste, Bog vse vidi, Bog vse ve, boste
videli, uredil bo, da bo prav. Pa srečno, pridejo po mene z avtom,
gremo k maši, danes prinesejo večno luč iz Betlehema.«
Nemo sem se zazrl in misli so mi pohitele nazaj v otroška leta,
ko smo v štemtalski kapeli ob sveči postavljali jaslice, ko smo z
lampiončki v rokah v globokem snegu gazili k polnočnicam. Na
takratnega kaplana in njegove pridige. Prav tako nam je govoril
kot moja soseda. In nad jaslicami je ob zvezdi repatici visel napis:
'Hozana na višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so blage volje.'
Kje so ti časi! Ampak rek velja še danes. Zato se čudim, kako se
lahko dogaja, da skoraj 2000 let po Kristusovem rojstvu vsaj tisti,
ki naj bi bili od njega poklicani, še vedno ne dojemajo njegovega
bistva ... in nujnosti.
O Božiček, prinesi nam zdravja, sreče, miru, preudarnih voditel-
jev in Kristusovega pastirja, ki se bo držal njegovih načel, ki nas
ne bo razdvajal; in navsezadnje, ki bo plačeval davke tako kot ta
moja soseda z 49 tisočaki penzije. Iskreno in iz vsega srca vam
vsem po vrsti želim vesele
božične praznike in mimo / ^^{-ji. //oU^C-
doživetje družinske sreče!	{	I (j
2
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
ORMOŽ / V TOVARNI SLADKORJA KONČUJEJO KAMPANJO
Iz €ukr€e se še kadi
v tovarni sladkorja Ormož so do začetka tedna prevzeli
409.000 ton sladkorne pese, od tega so je predelali 380.000
ton. Do sedaj so pridobili 53.000 ton sladkorja. Vsebnost slad-
korja letošnje letine je v povprečju 15,13-odstotna, povprečne
nečistoče pa 15,44-odstotna. Ob koncu kampanje, ki naj bi se
končala do 5. januarja, bodo predelali letošnji pridelek slad-
korne pese v celoti. Od septembra pa do zaključka leta bodo iz
455.000 ton sladkorne pese proizvedli 63.000 ton sladkorja.
Tovarna sladkorja Ormož je v
letošnjem septembru praznovala
20-letnico obstoja. Gradnja tovar-
ne se je pričela že leta 1977 v
okviru takratnega družbenega
podjetja Slovin in končala 1979.
leta, ko je bila v sladkor predela-
na prva pesa. Prvo proizvodno
leto oziroma predelava ali kamp-
anja pa se je končala januarja
1980. V tovarni je bilo zaposlenih
400 stalnih in 120 sezonskih del-
avcev. V prvih letih poslovanja je
bila prioriteta zagotovitev zadost-
nih količin sladkorne pese za pol-
no izkoriščenost predelovalnih
zmogljivosti. Ker je doma nismo
pridelali, dovolj so jo uvažali iz
Madžarske. V letu 1989 je tovar-
na v celoti odplačala dolgove in v
letu 1993 po velikih političnih
spremembah ostala brez 50 od-
stotkov pridelovalnih površin
sladkorne pese na Hrvaškem.
Zato so investirali v tehnologijo,
ki je omogočila predelavo surove-
ga trsnega sladkorja, prvič leta
1994. To je bilo tudi leto, ko so je
začel proces lastninskega preobli-
kovanja tovarne v delniško
družbo. Od leta 1995 je tovarna
delniška družba z več lastniki. S
tem, ko so bile leta 1996 delnice
tovarne uvrščene na borzo, je
večinski delež odkupila nizozem-
ska korporacija COSUN iz Brede.
Sledila je tehnološka posodobi-
tev, dokapitalizacija in rast proiz-
vodnje. Že od leta 1993 pa so v to-
varni intenzivno delali na
povečanju pridelave sladkorne
pese v Sloveniji. Letošnjih
455.000 ton je celo večji pridelek
kot so predvidevali, s proiz-
vodnjo pa pokrivajo celotne po-
trebe Slovenije po sladkorju.
Zaradi izredno velikega padca
svetovnih cen sladkorja je tovar-
na postavljena v težak položaj,
čeravno imajo od 1. julija letos
proste roke pri oblikovanju cene
sladkorja. Ker pa se je Slovenija s
podpisom sporazuma s svetovno
trgovinsko organizacijo WTO-
GATT zavezala za nizke carine in
ker so cene na svetovnem trgu iz-
redno nizke, najnižje v zadnjih
desetih letih, se je tovarna znašla
v nezavidljivem položaju. Direk-
tor Jurij Dokša nam je povedal,
da bodo morali poiskati nove
prihranke in možnosti zniževanja
stroškov, če želijo, da bo tovarna
konkurenčna. Radi bi tudi nadal-
jevali investicije v povečanje pre-
delovalnih zmogljivosti, vendar
so lastniki na zadnjem nadzor-
nem svetu povedali, da je denar
za razvoj potrebno zaslužiti. Zato
se bo potrebno dogovoriti z
državo za takšne ukrepe, ki bodo
omogočili v naslednjem letu pos-
lovanje z dobičkom, da bi ga nato
vlagali v razvoj. Velika želja TSO
pa je dvig prodaje sladkorja ozi-
roma da bi lahko prodali ves pri-
delani sladkor.
Majda FridI
Letošnji pridelek sladkorne pese je v glavnem pobran z
njiv, le manjše količine še čakajo na prevoz v tovarno. Na
sliki je prevzemna postaja - deponija sladkorne pese v
Osluševcih, kamor so peso dovažali pridelovalci iz
Osluševcev, Trgovišča, Mihovcev, Formina, Podgorcev,
Senešcev, Ritmerka, Cvetkovcev, Sodincev in Drakšla.
Pese je imela ob prevzemu v decembru zaradi neugodnih
vremenskih razmer od 30 do 35 odstotkov primesi zaradi
blata, pa tudi obrezana je bila slabo. Foto: Majda FridI
Že od septembra, ko se je začela kampanja, se iz dimnika
cukrce kadi. Sladkorja bo torej tudi letos dovolj.
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor.- Franc Lačen.
Uredništvo.- Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
■s 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
-a (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino
13.520 tolarjev.
I Žiro račun: 52400-601-47280
I Tisk: MA-TISK, Maribor.
I Davek na dodano vrednost je
I vračunan v ceno izvoda in se
I obračunava v skladu s 7.
I točko 25. člena Zakona o
! davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
I rokopisov ne vračamo.
I Strani na Internetu:
I www.radio-tednik.si.
I E-pošta:
i nabiralnikS)radio-tednik.si
i tednik^mis.net
NOVICE IZ KARITAS
Z zt/dn/ega
letošnjega sreitinja
14. decembra so se pri svetem Lovrencu v Juršincih na
zadnjem srečanju v tem letu sestali predstavniki župnijskih
Karitas ptujske in završke dekani je.
Ker je december mesec praznikov, čestitk, dobrih želja in tudi
hvaležnosti ter zahval, se sodelavci župnijskih Karitas ptujske in
završke dekanije iskreno zahvaljujemo vsem, ki s svojimi darovi
pomagate naši organizaciji. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem
nastopajočim na dobrodelnem koncertu, poslovodjem in delav-
cem trgovin, ki so nam v tednu Karitas omogočili zbiranje živil
za potrebe Karitas, in vsem tistim, ki ste darovali denarna sredst-
va, namenjena za pomoč ostarelim v župnijskih Karitas sv. Troji-
ca pri Po^ehniku, sv. Barbara v Cirkulanah in sv. Andraž v
Zgornjem Leskovcu pri Ptuju.
Vsem bralcem Tednika želimo sodelavci župnijskih Karitas
ptujske in završke dekanije blagoslovljen, miru in ljubezni poln
božič ter vse lepo in dobro v prihajajočem letu.
PTUJ / SPREJEM ZA GOSPODARSTVENIKE
Ptuj V novem raziveiu
v poročni dvorani v Ptuju je v ponedeljek ptujski župan Mi-
roslav Luci pripravil tradicionalni sprejem za ptujske gospo-
darstvenike. Zahvalil se jim je za sodelovanje in dobre gospo-
darske rezultate, s katerimi se uvrščajo med najboljše v seve-
rovzhodni Sloveniji in za vključevanje pri projektih občinske-
ga pomena in dejavnostih, ki jih mestna občina izvaja iz sred-
stev proračuna. Takšno sodelovanje pričakujejo tudi v
bodoče.
Pri tem pa ni pozabil omeniti
težav, ki jih ima občina pri finan-
ciranju dejavnosti regijskih zavo-
dov, ki so trenutno le breme
mestne občine Ptuj, ne pa tudi
drugih občin, katerih občani ko-
ristijo njihove storitve. Omenje-
ne težave so posledica novega fi-
nanciranja občin, ki temelji na
primerni porabi. Denarja pa pri-
manjkuje tudi za investicije (v
mestni občini ga bo leta 2000
manj kot v eni od sosednjih
občin); podobno je pri državnem
proračunu, kjer bo pri več kot mi-
lijardi tolarjev za investicije na-
menjenih le šest odstotkov in še
to skupaj s programom DARS.
Pri vključevanju v EU pa največje
težave čakajo prav kmetijstvo, za-
radi tega bo ptujsko območje,
kjer živi še veliko ljudi od kmetij-
skih dejavnosti, močno prizade-
to. Mestna občina Ptuj je računa-
la tudi na to, da bo sprejet zakon,
ki bi občinam z nadpovprečno
nezaposlenostjo zagotovil dodat-
na sredstva, vendar ga državni
zbor ni izglasoval, brez velikih
razprav pa je odločil, da bo šlo
kar 80 milijard tolarjev za razvoj
nekega območja, kjer je stopnja
nezaposlenosti precej nižja kot v
mestni občini, kjer po najno-
vejših podatkih znaša 18,3 od-
stotka.
"Ptuj je v nekem novem razcve-
tu, v zadnjih štirih do petih letih
je tudi z vašo pomočjo napredo-
val," je v ponedeljek med drugim
povedal ptujski župan Miroslav
Luci na sprejemu gospodarstve-
nikov.
Ptujskim gospodarstvenikom
sta se za njihov prispevek pri ure-
sničevanju letošnjih programov
dela zahvalila tudi podžupana
Milan Čuček in Ervin Hojker, v
imenu podjetnikov pa se je za-
hvalil direktor Rehe Jože
Kovačec.
Za lepe trenutke je na pone-
deljkovem sprejemu poskrbel
Ptujski kvartet.
MG
Ptujski župan Miroslav Luci je pripravil sprejem za ptujske
gospodarstvenike.	Foto: Langerholc
TEDENSI^I KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-
REDNISKE HISE
Negativni
deiembrski
teden
Pretekli teden sta slovenski trga kapitala zaz-
namovala obilica poslov s svežnji in padec slo-
venskega borznega indeksa pod 1.800 točk.
Posli s svežnji, s katerimi si veliki investitorji
pred novim letom preurejajo svoje portfelje in
usklajujejo poslovne rezultate, v zadnjem ob-
dobju močno povečujejo promet, to pa ne vpli-
va neposredno ne gibanje tečajev delnic. Le-ti
so odvisni od različnih dejavnikov, ki pa v
zadnjem tednu niso bili naklonjeni delnicam
podjetij. Slovenski borzni indeks, ki meri pov-
prečno gibanje tečajev delnic najboljših sloven-
skih podjetij, je v tednu dni izgubil 0,8 odstotka
in po dolgem času padel pod 1.800 točk. Raz-
loge za padec bi l^ko iskali v odsotnosti večjih
investitorjev, ki so glavna gonilna sila trga, in
nizki likvidnosti trga, ki se bo nadaljevala še ne-
kaj časa. Vendar pa so sedanji trenutki ugodni
za nakupe delnic, saj se bodo po napovedih
analitikov cene zopet okrepile v januarju, tako
da bodo vlagatelji s sedanji nakupi delnic kma-
lu ustvarili dobiček.
Potresni sunek, ki je pretekli teden pustošil po
slovenskem trgu kapitala, je prizanesel le red-
kim podjetjem. Med njimi je teden v pozitivnih
številkah končala delnica Mercatorja, katere
vrednost se je v zadnjih šestih mesecih
povečala kar za polovico. Tečaj delnice je pre-
tekli teden porastel za pol odstotka - na vred-
nost 13.720 tolarjev. Mercatorju se je pretekli
teden pri rasti pridružita tudi delnica SKB Ban-
ke. Vrednost delnice, ki se je je dalo kupiti že
pod 2000 tolarjev, je zopet močno poskočila
preko te meje. Enotni tečaj se je v petek ustavil
pri 2.180 tolarjih, kar je v enem tednu 4 odstot-
ke višje.
Ostale delnica pretekli teden niso imele take
sreče. Rušilni val je najbolj oklestil vrednost
delnicama Kovinotehne. Redna delnica je v
enem tednu izgubila 15 odstotkov svoje vred-
nosti in pristala pri 630 tolarjih, prednostna del-
nica pa je padla za 18 odstotkov na 662 tolar-
jev. K padcu indeksa sta pretekli teden pripo-
mogli tudi delnici naftnih podjetij. Petrol je na
svoji vrednosti izgubil dober odstotek. Invest-
itorji so bili pripravljeni plačati delnico 25.134
tolarjev. Pol toliko kot Petrol je izgubil Istra-
benz, njegova delnica je bila v petek vredna
2,791 tolarjev. Vrednosti so zdrsnile tudi delni-
cam farmacevtskih podjetij. Delnica Leka še ni
izgubila stika s 34.000 tolarji, saj posli potekajo
na tej vrednosti in nekoliko nižje, Krka pa se ni
uspela obdržati nad 26.000 tolarji. V prejšnjemu
tednu je delnica izgubita slab odstotek in
pričakala ponedeljek pri 25.810 tolarjih. Nega-
tivni trend na trgu je krojit usodo tudi delnicam
primorskih podjetij Luka Koper in Intereuropa.
Luka Koper je z vlado dokončno rešila proble-
me o zemljiščih in koncesijskih pogodbah, ven-
dar to ni Imelo bistvenega vpliva na delnico, ki
je izgubila skoraj 2 odstotka. Vrednost delnice
se je v relativno kratkem razdobju spustila na
3.000 tolarjev. Menjalno razmerje z Intereuro-
po, ki znaša po zadnjem usklajevanju z vlado 1
proti 1,2 v korist Luke Koper, se je pri teh tren-
utnih tečajih vzpostavilo. Intereuropa je pretekli
teden kotirala med 2.500 in 2.530 tolarjim, kar
ravno ustreza predlaganemu menjalnemu raz-
merju.
Podobno kot najvišja borzna kotacija se je
pretekli teden gibal tudi trg pooblaščenih in-
vesticijskih družb. Indeks, ki meri gibanje in-
vesticijskih skladov, se je v tednu dni znižal za
odstotek, na 1.408 točk. K padcu indeksa so
največ prispevali polni pidi, ki so pretekli teden
izgubili. Nacionalna finančna družba je po dol-
gem času zopet padla pod 80 tolarjev za delni-
co, za podoben odstotek pa se je vrednost
znižala tudi delnici Zvona I, ki je padla za slaba
dva odstotka, na 74 tolarjev. Tečaj se je znižal
tudi delnici Triglava stebra I. Pretekli teden so
vlagatelji lahko pridobivali delnice Stebra I že
za malo nad 90 tolarjev, kar je dober odstotek
nižje kot prejšnji petek. Vrednost se je izmed
polnih pidov zvišala le Zlati moneti I, kar je pos-
ledica povečanega povpraševanja. Njena vred-
nost je zrasla za malo manj kot 2 odstotka na 72
tolarjev in pol. Prav tako se je povečalo zani-
manje za prazne pooblaščene investicijske
družbe, ki so pridobili kar nekaj odstotkov. Naj-
bolj se je vredenost povišala Pomurski investi-
cijski družbi 2, saj je delnica porasla za 3 od-
stotke in pol, na 32 tolarjev, več pa je vreden le
Steber 2, za katerega je potrebno odšteti 33 to-
larjev. Uspešno so pretekli teden kotirale tudi
polprazne investicijske družbe.
Slovenski trg kapitala se še vedno otepa nizke
likvidnosti pri trgovanju, s^ ta potiska tečaje
navzdol. Trenutno so delnice precej poceni in
vredne nakupa, pričakovani preobrat v pri-
hodnjem letu pa bo trenutno pogumnega in-
vestitorja naredil nekaj bogatejšega.
Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d.,
www.ilirika.si
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
3
POROtAMO, KOMBNTISAMO
Izvedeli smo
NOVA UUBUANSiCA BANKA 211 MEST VIŠJE
Med tri tisoč vodilnimi svetovnimi bankami, ki opravljajo medna-
rodne dejavnosti, je Nova Ljubljanska banka glede na
doseženo bilančno vsoto zasedla 803. mesto; v primerjavi z lansko
uvrstitvijo je napredovala za 211 mest. V priročniku Worid Ranking
2000 je razvrščenih več kot 3000 mednarodno aktivnih bank iz 160
držav. Na lestvico se je uvrstilo 16 slovenskih bank. Najvišje je
uvrščena NLB, sledi SKB banka, ki je na 1394. mestu, Nova Kreditna
banka Maribor pa je na 1408. mestu.
iZŠLA 80 NOVA KARTA PTUJA
V teh dneh bo izšla nova karta Ptuja. V bistvu bo to ponatis prejšnje
karte z nekateri popravki zaradi sprememb v okolju na tem
območju. V okviru ponatisa bodo poskušali popraviti tudi nekatere
napake iz prejšnje izdaje. V novi karti bo predstavljena celotna
mestna občina z okolico oziroma sosednjimi občinami z navedbo
pomembnejših turističnih objektov. Karta, ki bo izšla v nakladi 2000
izvodov, je na eni strani namenjena za strokovno delo, za planiranje,
saj je dokaj natančna, na drugi strani pa predvsem turistom, ki
obiščejo mesto, in Ptujčanom, da se bodo lažje znašli v mestu, zlasti
še pri novih ulicah, in v okolici. Karta bo izšla v ponatisu Geodetske-
ga zavoda Slovenije, pri njeni izdelavi pa sta se zelo potrudili GU Ptuj
ter uprava mestne občine Ptuj.
DEDEK MRAZ V PTUJSKI BOLNiŠNiCI
Otroke, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici, bo dedek Mraz obiskal
28. decembra. Spremljala ga bo mis Slovenije '96 Alenka Vindiš.
Včeraj pa so jih z lutkovno predstavo razveselili učenci OŠ Ljudski vrt.
BOŽIČEK PRI HAJDINSKIH OTROCIH
fčeraj in danes bo Božičkova darila prejelo 198 otrok občine
Hajdina. Sredstva za njihov nakup so zagotovili v občinski blaga-
jni. Zo kulturni program so poskrbeli v OŠ Hajdina, kjer so tudi po-
tekale prireditve.
BOŽIČNI PREDVEČER PRED MESTNO HIŠO
Jutri ob 1 7. uri se bo pred Mestno hišo v Ptuju pričela prireditev ob
prižigu lučk na veliki smreki, ki jo je letos podarila občina
Kidričevo.
NOCOJ ŽENSKI VEČER
Sostja zadnjega ptujskega ženskega večera v tem letu bo Branka
Bezeljak Glazer. Pogovor se bo pričel nocoj ob 19. uri v stari
steklarski delavnici na Slovenskem trgu 1 v Ptuju.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
-
Setrtek: ob 20. uri je na sporedu celovečerni film Johny 100 pesos.
obota: ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: zvrstilo se bo trinajst pris-
pevkov. V dveh bodo prestavljeni letošnji dosežki Perutnine Ptuj,
podjetji Tenzor in Vargas sta prejeli certifikat kakovosti ISO 9001, v
Lackovi 5 so odprli novo franšizing prodajalno Rogaška Crystal, v
treh ptujskih mestnih četrtih so te dni organizirali srečanja starejših
občanov, Štefan Voda, ki je 15. decembra praznoval 100. rojstni
dan, je obiskal ptujsko Mestno hišo, slikar Branko Gorjup je odprl
10. samostojno razstavo, v gostilni Lužnik razstavlja Rozina Šebetič,
ptujski župan Miroslav Luci bo voščil srečno in zadovoljno leto 2000,
nasveti za zdravo življenje so strnjeni v poljudni oddaji Kako biti zdrav
in zmagovati, ljubiteljem moto športa pa je namenjen prispevek o
svetovnem moto športu.
Pripravila: MG
f^fpRI SE...
f DA je v eni ptujskih gostiln
Mjpre) pravo udrihalo po gospo-
^ntvu, nato se je gospodarstvo
gmčno ojačalo in udarilo nazaj.
; ... DA je bil omenjeni obračun
posledica dejstva, da so tisti, ki so
na čelu velike jate, že od nekdaj
glasno kikirikali in kljuvali okoli
sebe.
... DA si ptujski turistični dela-
vci belijo lase, kako povečati števi-
lo nočitev. Sledil je namig enega
od potencialnih uporabnikov:
poskrbite, da bo s kom spati!
... DA zasebne zabave moških
B^H^Ipl^ - brhke "umetnice"
porekla, ženskam pa
Hngljajo kar mladci made in Slo-
venia.
...DA je zgodba o tem, daje mla-
denka po nežnem pregledu belo
oblečenega mladeniča šepetaje
Tjprašala: "Je z mano vse v redu,
doktor?" iz neke druge bolnišnice.
V Ptuju namreč niso malali gine-
kološkega, temveč bivši otroški od-
delek.
... DA nam prihajajoče leto po-
nuja eno skromno dvojko, zatem
pa nič, nič, nič.
... DA se je radijski šef izkazal
tudi v gospodinjstvu. Pravzaprav
z debelo obvezanim kazalcem to
kaže tudi drugim.
... DA je pred dvema tisočletje-
ma v skromnem hlevu rojeni
odrešitelj zagotovo nejevoljen, ker
se ovčice nenehno pehajo samo za
oblast in bogastvo. Zal isto počno
tudi pastirji
... DA velja vsem, ki bodo
proslavljali odhod leta 1999, za-
resru) opozorilo: Ne pretiravajte s
hrano in pijačo zadnji dan leta 99,
saj boste sicer po polnoči trpeli na
00.
PTUJ / PTUJSKI ZUPAN O VLAGANJIH
KONCERNA MAGNA
"Vnaprelšnlm
precMcTeimitfa
so nehvmieintt*
v začetku tedna smo ptujskega župana Miroslava Lucija
vprašali, ali je kaj resnici na tem, da naj bi kanadsko-
avstrijski milijonar Frank Stronach, lastnik koncema Mag-
na, v katerem je povezanih 128 tovarn po vsem svetu,
hčerinska družba Europa Magna pa je tudi v Evropi (v Gra-
dcu so namreč kupili štajerskega paradnega konja Steyr-
Daimler-Puch), gradil v bližini Ptuja oziroma v samem Ptuju
tovarno rezervnih delov za Chrysler. Predvsem ni zanikal
dejstva, da koncem Magna v resnici išče veliko zemljišče v
Sloveniji, pa tudi v bližini Ptuja, dobil pa je tudi že prošnjo
(po faksu) za pogovor s prestavniki Magne, vendar je vsako
vnaprejšnje predvidevanje o tem, ali bo do gradnje tudi v res-
nici prišlo, zelo nehvaležno.
"V mestni občini Ptuj smo se v
zadnjih štirih letih zelo trudili, da
smo iz pozabe potegnili velikega
inovatorja, rokodelca, podjetnika
Janeza Puha, po rodu Juršinčana.
Že pri pripravi monografije o
njem smo pričeli aktivnosti, da bi
prišli v stik s tovarno Steyr -
Daimler - Puch (njen večinski
lastnik je Magna) in da bi prišlo
do vzpostavitve gospodarskih sti-
kov med Ptujem in to tovarno.
Graški župan je mene in avtorico
monografije Kristino Šamperl
Purg povabil na 100-letnico te to-
varne, ki je bila v oktobru. Ko pa
smo izvedeli, da iščejo lokacije za
nove proizvodne obrate v Sloveni-
ji, smo takoj navezali stike z odgo-
vornimi in jim tudi poslali pred-
log možnih lokacij v Ptuju, tudi
na območju industrijske cone. Se-
daj čakamo na odgovor oziroma
na obisk predstavnika tega podjet-
ja; faks s prošnjo za pogovor s
predstavniki Magne smo že dobi-
li. Mestna občina Ptuj se je v pro-
jekt pripravljena vključiti tudi s
programom izobraževanja. Upam,
da bo do tega pogovora prišlo že v
prvi polovici januarja 2000," je v
ponedeljek povedal ptujski župan
Miroslav Luci.
MG
ORMOŽ / QB IZTEKU LETA O
ODLAGALIŠČU ODPADKOV
Im smeti Ii0
zrnsf ef
Ormoško odlagališče komunalnih odpadkov je v ekološkem
in sanacijskem pogledu pereč problem. V letu 1999 predvide-
na sanacija ni bila realizirana zaradi zapletov z odkupom
zemljišča, na katerem stoji obstoječe smetišče, in dodatnih
potrebnih zemljišč.
Župan Vili Trofenik nam je po-
vedal, da so se stvari zapletle zara-
di napake, ki je bila narejena v
postopku denacionalizacije. Ta iz-
redno draga investicija, za katero
bo potrebno poiskati tudi fi-
nančne vire, bo realizirana šele v
letu 2000. Vendar bo v nas-
lednjem letu uresničena samo
prva faza projekta. Obstoječe sme-
tišče bo potrebno prekopati in op-
raviti druga zemeljska dela za nje-
govo sanacijo, nato ga bodo zasuli
ter zasadili z drevesi. Torej lahko
pričakujemo, da bo v prihodnosti
na mestu smetišča zrastel gozd.
Zgraditi bo potrebno tudi
rastlinsko čistilno napravo za
izcedne vode. V organizacijsko-
tehničnem smislu bo projekt tra-
jal vsaj dve leti, finančno pa bo
občino bremenil še dalj časa, nam
je povedal Vili Trofenik.
Maida Fridl
BENEDIKT / OBČINSKI SVET
USPEŠNO KONČAL LETO 1 999
Z ofrdiroiiiifo
20 tisoiakov
abiinsk^u iknarja
Sredi prejšnjega tedna je delo v letošnjem letu končal tudi
benediški občinski svet. Novost med proračunskimi postavka-
mi za leto 2000 je tudi ta, da proračun vsem materam ob
rojstvu otroka prihodnje leto nameni ček v vrednosti 20 tisoč
tolaijev. Ali se v Benediktu s to lepo gesto nadejajo večje
rodnosti, nismo uspeli izvedeli.
Benediški svetniki so svoji
zadnji seji uspeli sprejeti pro-
račun za leto 2000. Ta obsega
dobrih 256 milijonov tolarjev, na-
jveč sredstev pa namenja investi-
cijskih in rednim odhodkom. Svet
je tako v drugo le potrdil vse po-
bude svetnikov o povišanju
sredstev za kmetijstvo in podjet-
ništvo in minimalnem znižanju
sredstev, namenjenih vzdrževanju
cest in javnih poti, med pro-
računske postavke pa vključil tudi
matere, ki jim občina ob rojstvu
otroka občina podari 20 tisoč to-
larjev.
Svetniki so na svoji zadnji seji
sprejeli tudi pravilnik o dodelje-
vanju kreditov pod ugodnejšimi
pogoji za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva. Kot pravi
pravilnik, bodo do ugodnejših
kreditov poslej upravičeni samos-
tojni podjetniki, podjetja v za-
sebni in mešani lasti, pri katerih
med soustanovitelji niso bila
družbena podjetja, občani, ki si
prizadevajo za ustanovitev podjet-
ja, ter samostojni podjetniki in
podjetja, ki naj bi z najetjem kre-
dita povečevali število ležišč za tu-
riste ter se tako usmerjali v stacio-
narni turizem. Razpis kreditov
bosta izvedli občina Benedikt in
Nova KBM.
AK
4
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
mmnmmmm
PTUJ / VIKTORINOV BOŽIČNI VEČER
ffoiicerf zbora S¥. Viktorina
in godalnega kvarteta Feguš
Ulice našega starodavnega mesta so zaživele v prazničnem utri-
pu življenja. Vzdušje pričakovanja nam pričarajo raznovrstne
podobe, ki ob večerih zaživijo v siju pisanih lučk.
Na adventnem venčku gorijo že
vse štiri svečke in nakazujejo, da
se advent počasi izteka.
Spet bo prišel .... Tako kot vsako
leto doslej. In ko bo prišel, bo vsaj
za kratek čas na Zemljo prinesel
mir, toplino in ljubezen. Spet
bomo lahko doživeli prijetnost
skupnega druženja brez vsakdanje
naglice in živčnosti. V
družinskem krogu bomo na sveti
večer skupaj postavili jaslice ter
doživeli vrhunec adventnega
pričakovanja pri polnočnici. In
kdo je ta gost, ki vsako leto vztra-
jno prihaja? Ubog, majhen, ne-
bogljen otrok z imenom Jezus.
Božji sin, ki širi svoje ročice in
deli mir ter prinaša sporočilo lju-
bezni vsem oziroma vsakomur, ki
mu želi prisluhniti. Nikogar ne
sili, da pride k njemu, toplo pa
sprejme in se veseli vsakogar, ki
želi sprejeti darove miru in ljubez-
ni ter jih deliti z drugimi.
In ravno drobni trenutki ljubezni
in medsebojnega miru so najpo-
membnejši žarki, ki topijo zmate-
rializirane, ledenodobne in pre-
računljive medsebojne odnose.
Del božičnega veselja, miru in lju-
bezni bi tudi letos želeli deliti z
Vami. Zato vas, tako kot malo,
betlehemsko dete, vabimo na
božični koncert mešanega pevske-
ga zbora svetega Viktorina s Ptu-
ja, pod vodstvom Sonje Winkler.
Odločitev za preživetje večera v
naši družbi prepuščamo vam -
vsakemu posebej.
Tistim, ki boste prišli, bomo
ponudili božični glasbeni sprehod
po Evropi, ki ga bomo zaključili s
starimi, domačimi božičnimi pes-
mimi, ki jih je priredil Maksimil-
jan Feguš in bodo tokrat prvič
koncertno izvedene.
V goste smo letos povabili godalni
kvartet Feguš iz Maribora, ki ga
sestavljajo bratje Simon, Andrej,
Filip in Jernej - sinovi skladatelja
in dirigenta, prof. Maksimiljana
Feguša so se očetu pridružili v lju-
bezni do glasbe.
Skupaj se bomo potrudili in ple-
tli niti glasbe v svojevrstno božič-
no pravljico v soboto, 25. decem-
bra, ob 19.00 uri v refektoriju mi-
noritskega samostana na Ptuju.
Ob koncu našega vabila na
božični koncert želimo vsem, tis-
tim, ki se mu boste odzvali, in tis-
tim, ki boste božični večer
preživeli drugače, veliko veselja,
miru in ljubezni ter da vam v letu,
ki prihaja, vsaj 2000 delčkov
drobnih pozornosti in medsebo-
jne povezanosti sestavi veliko
srečo novega leta.
AX.
Zbor Viktorina Ptujskega in kvartet bratov Feguš vabita na
božični koncert; na fotografiji jim dirigira IVIaks Feguš
PTUJ / OB DNEVU SOLE NA OS OLGE MEGLIC
Slovenski deželi enake ne vem!
Obstoj naroda in njegova identiteta sta odvisna predvsem od
njegovega jezika in kulture. Ko so naši deželi še gospodovali tu-
jci, je besedo ohranjal trdoživi slovenski narod skozi ljudsko
umetnost. Veš čas pa so se pojavljali tudi učeni ljudje, ki so ime-
li stik s svetom ter pisali in govorili v slovenskem jeziku, budili
narodno samozavest in občutek pripadnosti ljudstvu, ki govori
slovenski jezik.
V začetku 19. stoletja so se Slo-
venci v Ptuju zbirali v Narodnem
domu, kjer so imeli svojo čitalni-
co. Druženja ob slovenskih knji-
gah in časopisih, čitalniški večeri,
na katerih so sodelovale vse gene-
racije, obogateni pa so bili z glas-
bo, pesmijo in recitacijami, so bili
pomemben korak k okrepitvi na-
rodne zavesti in pri ohranjanju
slovenske besede.
Danes, ko so najoddaljenejši
kraji blizu, ko se Evropa povezuje
in združuje, ko mlade generacije
govorijo po več tujih jezikov in je
uporaba slovenščine nekaj samou-
mevnega, skrb za slovensko bese-
do ni odveč. Slovenski besedi,
naši preteklosti in ljudem, ki so v
našem okolju oživljali kulturno
dejavnost, ter mladi generaciji, ki
bo v novem tisočletju nadaljevala
to delo, so letos ob 21. dnevu
ptujske osnovne šole Olge Meglic
posvetili zaključno prireditev -
Čitalniški večer. Pripravili so ga ob
strokovni pomoči Lidije Koltak
iz Knjižnice Ivana Potrča in Ma-
rije Masten iz Zgodovinskega ar-
hiva v Ptuju. Pri izvedbi progra-
ma, kot so ga pripravljali v
začetku 19. stoletja, in programa,
ki je danes blizu mladi generaciji,
so pomagali gojenci glasbene šole
Karola Pahorja, zbor Spominčice,
folklorno društvo Splošne bol-
nišnice dr. Jožeta Potrča in plesno
društvo Mambo. Velik del prire-
ditve so pripravili in izvedh sami
učenci, saj so predstavili avtorska
dela bivših in sedanjih učencev
šole. Tako kot nekoč se je tudi to-
kratno druženje zaključilo z
družabnim srečanjem vseh nasto-
pajočih in gledalcev.
S prireditvijo so gledalcem in
vsem, ki so na prireditvi sodelova-
li, želeli obuditi spomin na pre-
teklost, ko so ideje o zedinjeni
Sloveniji postale vse bolj žive in
ko je kulturno življenje kljub tu-
jim pritiskom bilo zelo živahno.
Skrb za ohranjanje slovenske
besede ostaja na mladih generaci-
jah, tem pa naj bo naša preteklost
v spodbudo in opomin.
Alenka Zenunovit
FILMSKI KOTIČEK
Trinajsti bojevnik
(Thirteenth VVorrior)
Kaj veste o človeštvu pred dobrimi tisoč leti? Ver-
jetno vam je že jasno, da takrat ni bilo več dino-
zavrov, elektrike pa tudi še niso imeli, toda le redki
imajo jasnejšo predstavo. Izkoristite torej pri-
ložnost in razširite svojo razgledanost z enim
boljših filmov zadnjega časa.
Ibn Fahdlan (Antonio Banderas) je pomemben
arabski politik, ki ga preženejo iz rodne dežele. V
času svojega izgnanstva sreča severno pleme,
bojevnike, ki naj bi pomagalo svojemu kralju pri
nesreči, ki je tako grozna, da se ne sme niti na
glas izgovoriti. Zaradi prerokbe bojevniki ugrabijo
Arabca in skupaj z njimi se bo moral spopasti proti
tem skrivnostnim bitjem.
Trinajsti bojevnik je prijetna sprememba v našem
kino programu. Že to, da je film historični, je nena-
vadno za trenutni trend Hollywooda, vendar prese-
nečenj še ni konec. Narava filma je namreč taka,
da se boste ob njem počutili kot otrok, ki prvič
posluša pravljico - po dolgem času boste spet
verjeli v čast, pogum in kraljeviče, pa seveda
vedeževalke in nadnaravna bitja. Toda pravljice, ki
vas bo navdala s toliko navdiha in elana, še
vseeno niste mogli slišati.
Posebej zanimiva je vloga Antonia Banderasa.
Pričakovali bi, da bo vodja neustrašnih bojevni-
kov, toda resnica je daleč od tega. Na začetku kot
pripadnik višje razvite civilizacije zviška gleda na
barbarske severnjake, toda ko spozna pogum, in-
teligenco in človečnost velikih bojevnikov, se nje-
govi pogledi spremenijo. Prav zaradi osebnostne
rasti Arabca je film toliko bolj zanimiv, saj je to
hkrati osebnostna rast gledalcev, ki dogajanje
spremljamo skozi njegove oči.
Čas Vikingov. Na žalost to ni bil čas za občutljive
ljudi, zato se pred ogledom filma o možnem tve-
ganju in stranskih učinkih posvetujte z zgodo-
vinsko knjigo ali s svojim učiteljem zgodovine.
Nataša Žuran
Še dve novi božiini slikaniii
Zadnja leta je pri slovenskih
založbah izšlo veliko knjig, ki s
sliko in besedo pripovedujejo
božične zgodbe. Te so zapisa-
ne v kar dvajsetih slikanicah in
so namenjene predšolskim in
šolskim otrokom. Večina
božičnih slikanic je že bila
predstavljena v Tednikovi knji-
garnici, zatorej je današnja na-
menjena dvema novostima, ki
sta pred kratkim priromali na
knjižne police.
MODRI BOŽiaK
Ob koncu vsakega leta je
Božiček preobremenjen z de-
lom: pripravlja darila za otroke
vsega sveta. Tako se mu je pri-
merilo, da si je med delom uma-
zal staro, a še vedno lepo rdečo
obleko. V pralno kad, kjer si je
Božiček opral oblačilo, je je-
lenček nehote zlil črnilo in rdeča
Božičkova obleka je postala
modra. Modre so mornarske
obleke, zato se je Božiček
odločil, da bo praznično pot op-
ravil z ladjo. Toda raznašanje
daril po potokih, rekah, jezerih
in morjih še zdaleč ni tako enos-
tavno. Mirne sani z jelenjo vpre-
go je zamenjata ladja, ki so jo
vode in vetrovi premetavali po
vodnih poteh. Božičkovo ladjo
je odneslo na odprto morje in vi-
har jo je treščil ob skale. Vsa da-
rila so se zmočila, nemočnemu
Božičku pa je pomagal kit gla-
vač, a vseh otrok ni mogel obis-
kati.
Velika slikanica s kratkim
besedilom in prijetnimi Ilustraci-
jami je avtorsko delo Toma Si-
mona. Knjiga je izšla v prevodu
Mateje Arhar pri založbi Učila iz
Tržiča.
VESil BOŽIČ, MANDI
Prigode zajčka Mandija in nje-
gove družinice so dobro znane
najmlajšim bralcem. Doslej je
založba Kres izdala naslednje
slikanice o zajčjih družinskih pri-
godah; Mandi: Kje si, Mandi;
Mandi dobi sestrico; Mandi in
Nandi; Mandi, ne jezi se. Vse
omenjene pravljice so poudarje-
no vzgojne in otrokom vabljivo
ilustrirane. Najnovejša - Vesel
božič, Mandi - pripoveduje o
Mandijevi nepremišljeni darežlji-
vosti. Ata zajec razlaga zajčjim
malčkom, kaj najbolj razveseli
Božička. Otroci vedo, da ga
navdušujejo tisti, ki radi poma-
gajo, ki radi delijo svoje imetje,
ki imajo veliko ljubeče srce.
Zima močno pritiska in Mandi
ostane v topli hišici ter kuka sko-
zi okno. V snegu opazi lačne in
premražene ptičke. Spomni se,
da bi lahko razveselil Božička in
iz shrambe odnese žito za
ptičke. Toda v gozdu je veliko
živali, ki pozimi stradajo! Iz
domačih zimskih zalog Mandi
nahrani srne, divje svinje, veve-
rfčko ... Ko Mandijevi bratci in
sestrice opazijo izpraznjeno
shrambo, se zelo razjezijo, da
jih starša komaj potolažita in za-
govorita Mandijevo dobrotlji-
vost. Družinica bo pač morata
previdno ravnati s preostankom
zimske zaloge. Pravljica dobi
srečen konec na sam božični
večer, ko Mandijevo hiško
obiščejo gozde živali. Vsaka pri-
nese Mandljevim svojo
najljubšo jed in živali obljubijo
malemu dobrotniku, da mu
bodo poleti pokazale rastišče
najslajših gozdnih jagod, skrite
kotičke z divjim žitom, jablano z
najbolj sočnimi jabolki.
Zgodbice o Mandiju piše Bri-
gitte VVeninger, ilustracije so
Izpod čopiča Eve Thartet. Za
slovenske bralce je pravljice
prevedla Jana Osojnik.
POVABILOMA
PRAVUKOIJOGO
Zadnja pravljica v tem letu bo
danes, 23. decembra, ob se-
demnajsti uri v pravljični sobi
mladinskega oddelka Knjižnice
Ivana Potrča, Mali grad, Prešer-
nova 33. Na praznično pravljico
naj imajo otroci lahka športna
oblačila in copatke.
Prijetno praznovanje želi bral-
cem Tednikove knjigarnice
Uljana Klemeniii
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
5

BOŽIČNE SEGE IN NAVADE
Dan^ ko sittvi vsa družina
Božič je zagotovo najlepši praznik v letu. Po štiriti adventnili
nedeljah se na božični večer zazdi, kot da je posijala luč v
mračnost zimskih dni in spet se je rodilo upanje, s katerim bo
človek laže in lepše zaživel. Na ta praznik se pripravljamo že
ves december. Vrata okrasimo z venčkom, tudi za dobro-
došlico prijateljem, ki nas obiščejo. Po stanovanju razpostavi-
mo krožnike z dišečimi pomarančami in cimetovimi
palčkami. Iz kuhinje zadiši po domačem pecivu in dišavah, ki
jih dodamo kuhanemu vinu. V vazo postavimo veje, ki smo jih
odrezali na praznik sv. Barbare ali sv. Lucije; razcvetele se
bodo do božiča. Na barbarino ali lucijino posejemo v plitve
posode žito, predvsem pšenico, ki vzkali in ozeleni do božiča.
Ta zeleni okras jx)navadi posta-
vimo k jaslicam. Žito puste pone-
kod rasti do sv. Treh kraljev, naj-
pogosteje pa do svečnice. Na Šta-
jerskem so ga včasih okrasili še s
pisanimi, umetnimi (papirnatimi)
cvetlicami, ki so jih zatikali med
žitne bilke. Ko žito zraste previso-
ko, ga pristrižejo s škarjami.
Ljudje danes ne sprašujejo po
smislu te šege. Drže se je iz navade,
pa tudi zato, ker jim je v hiši mla-
do zelenje všeč. Pa vendarle tu in
tam še verujejo, da bo letina pri-
hodnje leto obilnejša, če žito vseje-
jo za božič. Pravega imena za mla-
do zeleno žito nimamo, vendar
srečamo nazive, kot so "zeleni
božič", "kalitev", ^ "pšenička",
"večno življenje", na Štajerskem pa
tudi "božično žito". Mlado žito je
danadanes samo okras, ki nas raz-
veseljuje. Malokdo ve, da je imela
ta šega obredni pomen že pred
tisočletji, ko je v zimskem času z
zimzelenim zelenjem kljubovala
otrplosti in smrti. Čar zelenja naj
bi zadrževal ginevajoče življenje
narave.
S kaljenim žitom ponekod tudi
vedežujejo. Marsikje si obetajo do-
bro letino, če zrnje naglo in lepo
vzkali, krmežljave oblike pa^napo-
vedujejo slabo letino. Na Štajer-
skem, okoli Ljutomera, so
vedeževali na poseben način. Na
sveti post, 24. decembra, so vsejali
žito v tri posode: v prvo zjutraj, v
drugo opoldne in v tretjo zvečer.
Po enem mesecu so ugotavljali, ali
naj prihodnjo jesen sejejo ozimino
bolj zgodaj ali kakor ponavadi, v
pozni jeseni.
Na lei» vidnem mestu v hiši je
adventni venček s štirimi svečami.
Vsako nedeljo prižgemo eno svečo
več, nato pa pride božič. To pa je
tudi srečen otroški čas. Otroškemu
veselemu pričakovanju ni konca
ne kraja, saj se presenečenja z dari-
li vrstijo od Barbare, Miklavža,
Lucije do božiča. Vzdušje pričako-
vanja v družini pa se začne na
začetku decembra, ko se pripravi
družinski posvet, l^ko bomo praz-
novali letošnji božič. Nadvse po-
membno je, da si za vse opravke vza-
memo dovolj časa, pa tudi zase in svo-
je najbližje. Več kot še tako drago da-
rilo je vreden lep spomin, ki ga bodo
naši otroci in domači nosili v srcu vse
šivljnenje. Spomin na to^l, prijazen,
z ljubeznijo prežet praznik, kakršnega
bodo poskušali kasneje, čez leta, tudi
oni pripraviti svetim otrokom in
domačim.
DEDIŠČINA
POGANSKIH NOČI
v času božičnih praznikov se
bliža tudi konec koledarskega leta
in začetek novega. To je čas, ki je
bil za ljudi že od nekdaj nenava-
den, poln skrivnostnih in nezna-
nih sil. Človeška narava teži za
soncem in svetlobo, zato je naš
davni prednik tem bolj občutil
mrtvaško vzdušje časa pred zim-
skim kresom, ki se pokriva z
božičem. Sredi poganske teme je z
nastankom krščanstva zažarela
svedoba božičnega praznika, to pa
se ni zgodilo čez noč. Krščanstvo
je počasi prekrilo poganska pojmo-
vanja, toda mnogo dediščine po-
ganskih časov se je ohranilo do da-
nes in trdovratno kljubuje celo no-
vim časom računalnikov. Tako se
proti koncu leta prepletajo
pobožne krščanske šege z očitnimi
poganskimi ostanki, čeprav se jih
navadno niti ne zavedamo.
Misel o praznovanju Kristuso-
vega rojstva se v Cerkvi ni zlahka
uveljavila, saj so nmogi v tem vide-
li pogansko šego. Z zapletenimi
računi so poskušali dognati prvi
dan Kristusovega rojstva, pri
čemer so prihajali do zelo raz-
ličnih datumov. Nazadnje so se
vendarle sporazimieli, da se je
Kristus rodil v noči s 24. na 25. de-
cember. Ta čas se je kril s pogan-
skim praznikom rojstva neprema-
ganega sonca, ki so ga praznovali
25. decembra. Ker so zimski kres
enako veselo praznovali tako poga-
ni kot kristanji, se je Cerkev
odločila za ta dan in tako je veseli
dogodek Kristusovega rojstva pre-
kril poganski spomin mlade^
sonca. Mlada krščanska Cerkev je
tako upala, da bo z novim prazni-
kom pregnala šumne poganske ob-
hode rimskih satumiij (od 17. do
23. decembra) in janurskih koled
(1. januarja) ter tako premagala
čaščenje boga Mitra. Težko bi re-
kli, kdaj natančno se je uveljavil
praznik Kristusovega rojstva, je pa
znano, da je papež Liberij 360. leta
sezidal v Rimu kapelo božjega
rojstva, ki je od 9. stoletja dalje
znana kot bazilika Santa Maria
Maggiore.
Božič je bil dolgo časa praznik,
ki so ga obhajali le v cerkvi; ljudje
so jo slavnostno krasili z zelenjem,
v bogoslužje pa so vpletali božične
prizore, iz katerih so pozneje nas-
tale božične igre. Moralo je miniti
kar nekaj stoletij, da se je prazno-
vanje Kristusovega rojstva prema-
knilo iz cerkve tudi drugam. V 14.
stoletju je zaživelo v ženskih sa-
mostanih, barok in protirefomaci-
j a pa sta božični praznik približala
družini.
HIŠNO SVETIŠČE
Iz verovanja v čarodejno moč
zimzelenega rastiinja se je razvilo
krašenje "hišnega svetišča" ali
"bogkovega kota". Enako kot
nekoč ga tudi danes ozaljšajo s
smrečjem, bršljanom, omelo,
božjim drevcem ali zimzelenom. V
Slovenskih goricah srečujemo v
"bogkovem kotu" poleg že omenje-
nega zelenja še mah in papirnato
okrasje (vence, pentije). Marsikje
visi izpod stropa "sveti duh", ki ga
predstavlja ptič. Posebno lep okras
so krone ali lestenci iz slame, pa-
pirja ter rdeča jabolka (Miklavž pri
Ormožu, Sv. Ana v Slovenskih go-
ricah, Sv. Jurij ob Ščavnici, ljuto-
merska okolica, Središče). Okrasi-
tev je bila pač opravljena glede na
sposobnost domačih. Če so bili
manj spretni, so bogkov kot okra-
sili samo z zelenjem.
Podobno je bilo v Halozah
(Zavrč, Cirkulane, Žetale), kjer pa
so radi prekrivali z zelenjem vso
izbo in jo ozaljšali še s papirnatim
okrasjem. Radi so naredili tudi pa-
pirnate verige, košarice in pentlji-
ce, iz slame ter raznovrstnega ze-
lenja pa lestence, ki so imeli v sre-
čni hišne^ duha (Cirkulane,
Žetale). Pastirji so na paši duha v
obliki ptice spretno sestavljali iz
prirezanih trščic. "Duh" je moral
viseti, pod strop je bil obešen na
dolgi vrvici, to pa so z drugim kon-
cem pritrdili na vrata. Ko so se ta
odprla, je priplaval "duh" nad mizo
v kotu, ko so se zaprla, pa se je po-
novno vzdignil pod strop v kotu.
Na Ptujskem polju so okrasje iz-
delovala dekleta v adventnih
večerih, ko so se zbirala zdaj pri
eni, drugič pri drugi hiši. Tudi tu
so pozndi "diiha" - goloba, ki se je
spuščal in dvigal nad mizo.
Božično okrasje so imenovali "pa-
radiž" ali "nebo" (Lovrenc na
Dravskem polju, Moškanjci, Sv.
Urban).
Tudi v pohorskem in podpohor-
skem svetu ni bilo božiča brez "pa-
radiža". Bogecov kot so krasili z jel-
kinimi vejicami, bršljanom, papir-
natimi venci in kitami, rdečimi ja-
bolki, smrečje pa so zatikali tudi za
table (podobe svetnikov) in tramo-
ve. Ni pa manjkal duh v obliki pti-
ce, privezan na vrvici, da se je
spuščal in dvigal. Včasih kakšna
hiša ni imela duha. Tam so se pač
znašli tako, da so obesili rdeče ja-
bolko in vanj zasadili peresa
domačih kokoši.
BOŽIČNO DREVO
Danes si božiča ne moremo za-
misliti brez okrašene smrečice, to
je božičnega drevesa, ovešenega z
okraski in gorečimi svečicami, ki
jih v sedanjem času vse bolj za-
menjujejo z električnimi žarnica-
mi. Vendar je nekoč veljalo
okrašeno božično drevo za
"nemško" šego, v naša mesta so jo
prinesli nemški priseljenci.
Okrašeno božično drevo so pos-
tavljali nasajeno v lesen križ. Prva
poročila o okrašenem drevesu so se
v Evropi pojavila v 17. stoletju. Pri
nas na kmetih pa je ostala ta nava-
da neznana, ker jo je nadomeščala
starejša neokrašena smrečica, ki je
po večjem delu Slovenije morala o
božiču viseti v bogkovem kotu. Pa
ne samo tam. V Zavrču so nekoč o
božiču na primer postavljali neo-
krašeno smrečico tudi na plot ali
pa jo zasadili k studencu "v zahva-
lo za vodo".
Najpogostejša je bila viseča
smrečica v hišnem kotu, a je bila
redko okrašena. Viseča smrečica je
imela v Slovenskih goricah vrh
zgoraj ali spodaj, okrašena pa je
bila s trakovi iz pisanega papirja,
jabolki in orehi. Imenovali so jo
"božje drevce" ali pa tudi "betie-
hem" Qarenina). V Halozah so
poznali visečo "hojkico", navadno
z vrhom zgoraj in okrašeno s pa-
pirnatimi "panteljni", jabolki ter
orehi.
Viseč betiehem z vrhom spodaj
ali zgoraj je poznalo vse Ptujsko
polje, bil pa je ovešen s papirnatim
okrasjem, sadjem in slaščicami.
Pohorski svet je poznal majhno
visečo smrečico v kotu z vrhom
navzdol. Okrašena je bila s papir-
natim okrasjem, orehi in jabolki,
rekli pa so ji "košek".
Šega obešene smrečice je kmalu
po drugi svetovni vojni odmrla in
nadomestilo jo je okrašeno stoječe
novoletno drevo, kot so začeh poi-
menovati nekdanje božično drevo.
V zdajšnjem času pa se staro poi-
menovanje ponovno vrača.
JASLICE
Ni bolj romantične in pravljične
podobe za oči v času božiča, kot so
jaslice, ki v neštetih podobah stoji-
jo okrašene po naših domovih in
cerkvah. So eden najznačilnejših
simbolov praznovanja Kristusove-
ga rojstva. Jaslice so plastična upo-
dobitev Jezusovega rojstva v pano-
ramsko oblikovani pokrajini s pre-
mikajočimi se figurami, ki jih
ljudje postavljajo po svoji zamisli
in svojem umetniškem čutu. Jasli-
ce imajo namen podoživljanja do-
godka Jezusovega rojstva in jih pri
tem glede nazornosti ne more nič
nadomestiti.
Tudi razvoj jaslic je bil dolgotra-
jen. Najprej sta Kristusovo rojstvo
prikazovala cerkveno slikarstvo in
kiparstvo. Najstarejša podoba
rojstva na slovenskih tieh je na sa-
mostanskem pečatu nekdanjega
benediktinskega samostana v
Gornjem Gradu iz 13. stoletja. Od
leta 1300 dalje je motiv rojstva pri
nas zelo pogost na gotskih freskah.
Šele plastične ali reliefrie upodo-
bitve rojstva na gotskih krilih ol-
tarjev so se nekoliko približale
bistvu jaslic, vendar to še niso pra-
ve jaslice. Najprej se začenjajo poj-
avljati zibelke s kipcem deteta v
ženskih samostanih kot pripo-
moček za premišljevanje o Kristu-
sovem rojstvu, kar pa je že ena iz-
med korenin naših domačih jaslic.
Toda zibelka z detetom se vzpo-
redno pojavi tudi v božičnih igrah,
ki so jih kot dopolnilo službe bojže
igrali že od srednjega veka po cer-
kvah. V 17. stoletju srečujemo jas-
lice po vseh cerkvah. Iz 1762. leta
so v Ljubljani ohranjene omarične
jaslice iz kapucinske cerkve. V 18.
stoletju se pojavljajo rokokojske,
drobne, miniaturne porcelanaste
plastike, ki so dale nov zagon pri
razvoju jaslic. Pri nas je janzeni-
zem skušal zatirati jaslice, vendar
brez večjega uspeha.
Pravi razvoj so jaslice dosegle s
svojim vstopom v domove. Slo-
venske hišne jaslice iz 19. stoletja
so se naslanjale na ljudsko obliko
kotnih jaslic. Po letu 1900 so se
jaslice predvsem v meščanskih
hišah pričele umikati božičnemu
drevesu in se omejile na tiskane
"zložljive" jaslice, ki pa niso imele
večje umetniške vrednosti.
V kmečke domove so jaslice
prišle verjetno v 19. stoletju. Tudi
v naših glasilih se od 1830 dalje
pojavljajo opisi njihovega izdelo-
vanja. Naše slovensko ljudstvo si
je ustvarilo svoj tip jaslic. Postavl-
jalo jih je na triogelno desko v bog-
kovem kotu. Naredili so hribček,
na vrhu je bilo mesto Betiehem, ob
spodnjem robu pa hlevček. Izdelo-
vali so figurice iz lesa, pa tudi plo-
ske figure, izrezane iz papirja. Fi-
gurice so tudi odločale, kakšna bo
celotna zgradba jaslic. Marsikaj so
tudi poslikali. Ker je ljudsko po-
dobarstvo na prehodu v 20. stoletje
usahnilo, je potem to nadomestila
industrija najprej s papirnatimi,
danes pa s plastičnimi figuricami.
Jaslice so čanes iz bogkovega kota
preselili na predalnik ali mizo in
predstavljajo pravo pokrajino z
raznimi svetiobnimi učinki.
BOŽIČNE JEDI
IN SVETI VEČER
Brez božičnih jedi božič ne bi bil
to, kar je. Teh jedi je pri nas izred-
no veliko in se med seboj razliku-
jejo po pokrajinah, zgodovinskih
obdobjih in raznih vplivih. Poseb-
no mesto ima pri tem božični
kruh, ki ga je treba položiti na
mizo in pogrniti z belim prtom. V
različnih pokrajinah ga različno
imenujejo. Najpogosteje se mu
reče poprtnik ali poprtnjak. Druga
imena za božični kruh, ta je najpo-
gosteje pšeničen, ajdov ali ržen, so
božičnik, božič, župnik, mižnik,
pomižek, stolnik ali močen kruh.
Da pa se lahko pripravi božična
večerja, je po stari navadi potrebno
v hiši in okoli nje vse počititi. Vsi
smo že opazili lučke vsepovsod po
naši deželi. Stara navada je, da za
božič vso noč gori luč na mizi, v
jaslicah ali pred njimi. V starih
časih je bila luč tolažba pokojnim,
ki so si želeli toplote in svetlobe.
Zdaj je nezavedni simbol luči spo-
min na Luč sveta, ki je v sveti noči
prišla na svet. Danes je sveče za-
menjala elektrika, ki daje jaslicam
še poseben čar.
Vse se je umirilo. Sveti večer je.
Otroci ne ne morejo nagledati jas-
lic, nekdo od domačih prične peti.
Vrstijo se stare božične psemi, ki
jih mnogokje že izpodrivajo nove,
tuje, modeme. Če so pri družini
manj vešči petja, si pomagajo s ka-
setami. Nikdar v letu v družini ni
tako slovesnega občutja, saj se da-
nes v času večnega hitenja le redko
zberejo vsi pod domačo streho. Za
božič naj bi prišli vsi, ki so zdoma,
domov na obisk. Za kratek čas
doživi družina vsaj trohico nek-
danjega vzdušja, ki ga bodo pones-
li naprej, naslednjim pokolenjem.
Po večerji pride za otroke naj-
bolj pričakovano. Mati postavi na
mizo sladkarije in vsi radi posežejo
po njih. Sedijo okoli mize, se slad-
kajo in pomenkujejo. Tako bodo
lažje podali na polnočnico.
Pred polnočnico pride na vrsto
še božično obdarovanje. To je bilo
nekoč skromno (morda orehi,
lešniki in kaj podobnega), danes
pa so darila vse bolj bahava.
POLNOČNICA
Ure pred polnočnico hitro
potečejo. Manjši otroci zaspijo,
malo ve^'i se ne morejo ločiti od
televizije, odrasli pa se pripravijo,
da bodo šli k polnočnici. Nekoč je
vsaj eden ostd doma, drugi so se
napotili proti cerkvi. Svetili so si z
baklami, danes z baterijami ali pa
se peljejo kar z avtomobili. K od-
hodu jih je opominjalo streljanje
pri cerkvi, danes je to žal pokanje
petard. Nekoč so verniki odšli v
osvetljeno cerkev, pokanje je pre-
nehalo in pričela se je mašna slove-
snost. Navadno je vključevala
božično igro, ki je prikazovala do-
gajanje v jaslicah. Oglasile so se
lepe božične pesmi. Organist se je
tu in tam izkazal celo s kakšno
novo pesmijo. Po polnočnicah so
vsi pohiteli domov, češ kdor bo
prvi doma, bo vse leto zdrav in
močan in bo vsako delo opravljal z
lahkoto.
BOŽIČNI DAN
KOT PRAZNIK
Božični dan je sveti dan, najsve-
tejši v letu. Vsi so ga spoštovali. Če
so se ljudje zjutraj srečevali, so si
segli v roko in si voščili srečne
praznike, nihče pa ni stopil čez tuji
prag. Tako svet je bil sveti dan, da
ljudje niso hodili zdoma, tudi so-
sed k sosedu ne, samo v cerkev in
domov. Kdor je ravnal drugače, bi
v hišo prinesel nesrečo.
V	Prekmtuii in Beli Krajini pa
je bilo ravno obratno: božičnega
gosta imajo v visokih časteh, a pri-
ti mora predpoldne, pred kosilom,
nato pa sede z domačimi k praz-
nični mizi.
V	zvezi z božičem so se ohranila
prenekatera verovanja. Če si za
l^žiča zaspan, boš zaspan vse leto.
Če na sveti večer, ko greš k pol-
nočnici ali od nje, padeš, boš še tis-
to leto umrl.
Praznovanje božiča je zdaj v mo-
demi dobi v marsičem drugačno
od prejšnjih časov, vendar pa je ta
dan še vedno najpomembnejši
družinski praznik v letu.
Vin:
Niko Kitret: Praznično leto Slo-
vencev
Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o
praznikih
Vida Topolovet
Božične pesmi sodijo med najlepše, nič v njih ni zlaganega.
Preprosto: človek jih je ustvaril iz globokega doživljanja sveto-
nočne skrivnosti. Pa ne samo slovenski človek, božične pesmi
sodijo po vsem svetu med bisere ljudskega ustvarjanja, dosegajo
jih samo še ljubezenske pesmi. Med najbolj priljubljenimi je brez
dvoma Sveta noč, blažena noč, nastala 1818. leta v avstrijski va-
sici Obemdorf. Tamkajšnji župnik Joseph Mohr je tik pred
božičem ugotovil, da orgle v cerkvi ne delajo, polnočna maša
brez orgel in petja pa ne bi bila prava. Zato se je v zasneženem
decembru odpravil v vas Amsdorf, kjer je živel in delal njegov
prijatelj, učitelj Franz Xaver Gruber. Mohr je pred tem napisal
preprosto besedilo pesmi v šestih verzih z naslovom Sveta noč,
blažena noč, ki naj bi jo Gruber uglasbil. To mu je v eni noči tudi
uspelo. Pri polnočni maši je Mohr igral kitaro in pel tenor, z ba-
sovskim glasom se mu je pridružil še Gruber, pri refrenu pa cer-
kveni zbor. In tako se je rodila najlepša božična pesem; ta je
1840. leta prvič prepotovala Atlantik in se tako razširila v vse
dežele sveta z rimskokatoliško veroizpovedjo. Dolgo je veljala za
ljudsko. Avtorja sta umrla, še preden sta izvedela za slavo svoje
božične p)esmi.
Maksim Gaspari: Rojstvo
6
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK

SPODNJA POLSKAVA / 750 LET SAMOSTOJNE ŽUPNIJE
Smo tukaj in vemo, kaj hoiemo
Spodnjo Polskavo, slikovito gničasto naselje ob Mlinskem
potoku pod vznožjem Pohorja ter jugozahodnem robu
Dravskega polja, ki se ponaša z značilno in ohranjeno kra-
jinsko arhitekturo ter goji tradicijo slovenske vasi, sta v
letošnjem letu zaznamovala dva za kraj pomembna dogodka -
750 let samostojne župnije, kar so proslavili z izdajo zanimi-
ve monografije, ter odprtje nove telovadnice pri tamkajšnji
osnovni šoli, poimenovani po domačinu, pisatelju in dramati-
ku Antonu Ingoliču. Ker Spodnjo Polskavo večje tranzitne
poti obidejo, je to mirna vas, vendar v ničemer ne zaostaja za
drugimi, večjimi kraji.
Ob tem častitljivem jubileju je
izšla knjiga 750 let župnije sv.
Štefan na Spodnji Polskavi, ki ne
govori le o preteklosti spodnje-
poslavske cerkve, temveč tudi o
razgibani zgodovini kraja. Ob
njenem izidu je mariborski škof
dr. Franc Kramberger zapisal,
da je 750-letni jubilej za kraj ne
samo pomemben zgodovinski,
temveč verski in kulturni dogo-
dek.
Visokega jubileja so bili veseli
tudi krajani. Milan Mom,
predsednik sveta spodnjepols-
kavske krajevne skupnosti, je ob
tem pomembnem dogodku med
drugim povedal: "Malo je krajev
v Sloveniji, ki se lahko pohvali-
jo s tako pestro in bogato zgodo-
vino, kot velja to za Spodnjo
Polskavo. Obletnice - predvsem
okrogle - so priložnost, da obu-
dimo spomine na preteklost in
se zazremo v prihodnost. Kar
nekaj mož in žena je zaznamo-
valo razvoj kraja, da je postal
takšen, kot je videti danes. Kdo
ve, kdaj je tukaj pod obronki
Pohorja nastalo naselje, ne
vemo natančno, od kod smo
prišli, smo pa tukaj in vemo, kaj
hočemo."
Veliko te pisane in razgibane
zgodovine kraja, cerkve in tudi
pomembnih ljudi je našlo svoj
prostor v tej krajevni monogra-
fiji. Franc Pajtler s Pragerskega
in znani štajerski zgodovinar
prof. dr, Jože Koropec sta opra-
vila veliko dela. Seveda sta ime-
la pri svojem dokaj napornem
delu, knjiga je nastajala kar dol-
ga tri leta, pomočnike, med na-
jpomembnejše brez dvoma šteje
spodnejpolskavski župnik Ka-
rel Drofenik. Povedal je, da je
bilo na podstrešju župnišča veli-
ko raznega materiala, skozi ka-
terega se je Franc Pajtler siste-
matično "preglodal", raziskal ter
iz njega izbrskal polno zanimi-
vosti. Tako je Pajtler med dru-
gim opisal prazgodovinske
najdbe na spodnjepolskavskem,
cerkev sv. Štefana, frajštajnski
in pragerski dvorec, izbrskal za-
nimivosti o pomembnih ljudeh
v kraju, opisoval je južno želez-
nico ter tudi del zgodovine Pra-
gerskega. Še posebej zanimivo
branje je predstavitev spo-
minske knjige pri farni cerkvi
sv. Štefana na Spodnji Polskavi.
Temu bi lahko na kratko rekli
tudi "vaška kronika".
Nič manj pomembnega dela
ni opravil prof. dr. Jože Koro-
pec, ki se je na podlagi doku-
mentov iz graškega deležnega
arhiva ter drugih raziskovanj
dokopal do zgodovine kraja v
obdobju med letom 550 in 1800.
Zanimiva je tudi Koropčeva ra-
ziskava prvih priimkov s tega
območja ter predstavitev prve
krstne knjige iz 9. septembra
1661 in vse tja do leta 1800. Se-
veda je v monografiji še nekaj
pomembnih podatkov o začet-
kih šolstva ter o Spodnji Polska-
vi in Pragerskem v času druge
svetovne vojne.
IZ ZGODOVINE
ŽUPNIJE
SPODNJA
POLSKAVA
Kot je prof. dr. Jože Koropec
slikovito povedal na predavanju
v počastitev jubileja župnije in
kraja, so se tod že pred 4000 leti
podili ljudje. V nadaljevanju se
je na kratko dotaknil rimskega
obdobja ter veliko bolj poglobl-
jeno govoril o srednjeveški zgo-
dovini. Dejal je, da od rimskih
časov pa vse do 12. stoletja ni
posebnih dokazov o naselitvi
tega območja. V 12. stoletju so
že na voljo prvi viri, ki omenjajo
Spodnjo Polskavo, slabih sto let
zatem pa se že začne zgodovina
cerkve na Spodnji Polskavi. Iz
teh virov izvemo tudi ime prve-
ga župnika, ime mu je bilo Ja-
nez. Cerkev je nastala okoli
1245, ko je dal Riher II. Pols-
kavski zgraditi lastniško cer-
kev, ki pa jo je oglejski patriarh
Bertold želel priključiti stude-
niškemu samostanu. Temu se je
Riher II. uprl in 1249, leta je
Spodnja Polskava postala sa-
mostojna župnija. Riher II. je
imel pravico izbirati župnika,
nato pa ga je potrdil oglejski
patriarh. 1402. leta prvič zasle-
dimo omembo Doljne in Gornje
Polskave. 1472. leta pride do
prvega turškega vpada, sledili so
še 1477., 1493. in 1494. Iz tega
časa obstaja izročilo, po vsej ver-
jetnosti je bilo to leta 1493, ko
so vaščanom Spodnje Polskave
ob enem takšnih vpadov prišli
pravočasno na pomoč bistriški
meščani in s skupnimi močmi
porazili Turke na tako imenova-
nem "travniku krvi". Nato so
vsako leto v znamenje zahvale
povabili Bistričane v svoj kraj in
si izvolili praporščaka. Ta običaj
se je ohranil vse do 1835. leta, in
kot je omenil dr. Koropec, "bi
bilo lepo, če bi to vsakoletno
druženje ponovno obudili".
Pozni srednji vek je tudi
obdobje fevdalnih gospodov, ki
so živeli na Grombergu, Freis-
teinu ter v pragerskem gradu
(Pragerji). 1635 je te kraje zajel
velik kmečki upor in 1661 na
spodnjepolskavski župniji že
pišejo krstne knjige. Iz obdobja
"čarovniških procesov" zasledi-
mo 1653. leta obsodbo čarovnice
Eve Ingolič. Vse te usode ljudi
na spodnjepolskavskem ter
južnih obronkih Pohorja ter do-
godke v prvi polovici 17. stoletja
je v svoji knjigi Grmade so go-
rele opisal tudi pisatelj Anton
Ingolič.
Med pomembne dogodke 18.
stoletja brez dvoma šteje 1782.
leto, ko je tamkajšnji župnik
pričel opravljati neke vrste "hra-
nilniške" posle, ter seveda 16. ja-
nuar 1785. leta, ko je v kraju
pričela delovati prva obvezna
šola. Poučevati so pričeli sicer
že 1783. leta, vendar tedaj pouk
še ni bil obvezen.
CERKEV
SV. ŠTEFANA
NA SPODNJI
POLSKAVI
Cerkev sv. Štefana na Spodnji
Polskavi je bila sezidana 1245.
leta, vendar o njeni prvotni po-
dobi ni pisnih podatkov. V času
turških vpadov je bila verjetno
poškodovana. 1675. leta so
pričeli graditi novo, zgrajena je
bila približno do 1681. leta. Iz
tega leta obstaja tudi prva podo-
ba novozgrajene cerkve.
Današnja ima pet oltarjev in je
dolga 27 metrov, prezbiterij je
visok 6, ladja pa 7 metrov. V
notranjosti posebej izstopa
Ob južnem zidu spodnje-
polskavske cerkve je vzi-
dana nagrobna plošča
župniku Jakobu Prašnl-
karju, Slomškovemu ve-
likemu dobrotniku in uči-
telja.	Foto: VT
glavni Štefanov oltar, delo
Jožefa Strauba, ostali oltarji pa
so delo neznanih mojstrov. Med
slikami velja omeniti podobo
Brezmadežne, delo Antona Ler-
cingerja iz Rogatca.
Nadvse zanimiva je tudi spo-
minska knjiga pri farni cerkvi
sv. Štefana na Spodnji Polskavi,
ki je nastajala 120 let, med 1845.
in 1965. letom. Bralec se tako
seznani s pričevanjem minulih
dogodkov, ki so jih po osebni
presoji zapisali župniki. Na tak
način se je z njihovo pomočjo
ohranil del spodnjepolskavske
zgodovine, na katero pa so vpli-
vali številni dogodki svetovne
zgodovine, ki je prav tako vpli-
vala na življenje kraja, od "ce-
sarske ceste" v drugi polovici 18.
stoletja do "železne ceste", ki je
stekla med Gradcem in Celjem
in so jo predali namenu 1. junija
1846. Na svečanem sprejemu je
takrat igrala celo glasna godba
glažutarjev iz bližnjega Frajha-
jma na Pohorju.
V spominski knjigi so opisane
tudi ujme, še posebej požari;
tako je bila 1887. leta na Spodnji
Polskavi ustanovljena požarna
hramba, njen glavar je postal
bistriški grof Julij Attems. Opi-
sane pa so tudi slabe letine, še
posebej 1864. leta, ko je bilo
"vino podobno kisu". Zapisi so
se dotaknili tudi časa prve vo-
jne, povojnega časa, težke sve-
tovne gospodarske krize ter
začetkov druge vojne, ko je bil
takratni župnik Melhior Zorko
kmalu po zadnjem zapisu v kro-
niki interniran. Njegova sestra
je spominsko župnijsko knjigo
skrila in jo župnišču vrnila po
vojni. Dogodke so potem še ne-
kaj časa zapisovali, vendar ne
več s takšnim žarom kot prej ter
1965. leta povsem nehali pisan-
je.
Vida Topolovec
Značilna podoba Spodnje Polskave - središče vasi z osnovno šolo na eni strani
potoka ter gasilskim domom na drugi.
Foto: Arhiv Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica
Ob številnih drugih zna-
nih možeh je na Spodnji
Polskavi rojen tudi pisa-
telj Anton Ingolič. Pred
nekaj leti so na njegovi
rojstni hiši vzidali spo-
minsko ploščo. Tega
dne so po njem poime-
novali tudi tamkajšnjo
osnovno šolo. Foto: VT
Cerkev sv. Štefana na Spodnji Polskavi se ponaša s
častitljivo starostjo.	Foto: VT
i-" , » i'
, t, - ii!: -A »i %	f " r
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
7

PTUJ / ODPRTJE POSLOVALNICE KREKOVE BANKE
Hova banka za obiane in gospodarstvo
v rekordnih štirih mesecih je firma Peronk & Petek,
d.n.o., Ptuj zgradila poslovni center na robu parkirišča
za avtobusno postajo. Center je v tem času dobil tudi že
ime, poimenovali so ga P-center. V njem je kot prva svoje
prostore odprla Krekova banka, d.d., Maribor, ki je v
njem uredila svojo poslovalnico.
V centru, ki ga bodo svečano
odprli sredi januarja, bodo še
zobozdravniška ordinacija,
frizerski salon, fitnes studio in
poslovni prostori. Stanovanj,
kot so jih predvidevali po prvot-
nem načrtu, pa ne bo, ker so
strokovnjaki, ki skrbijo za arhi-
tekturni videz mesta, objekt
znižali za eno etažo, sicer bi ka-
zil okolje. Gradbena dela so sta-
la okrog sto milijonov tolarjev.
Krekova banka je svojo poslo-
valnico v novem P-centru odprla
17. decembra. To je bila pri-
ložnost, ki je zbrala vse ptujske
bankirje, vrsto poslovnežev in
drugih gostov. Kot je v
pozdravnem govoru povedal
predsednik nadzornega sveta
Mirko Krašovec, je Krekova
banka banka stabilnosti, trdnos-
ti, univerzalnosti in nenehne
rasti. V letu 1998 je bila med
štiri najhitreje rastočimi banka-
mi v Sloveniji. Odprtje poslo-
valnice v Ptuju - njihova strate-
gija je, da bi imeli te v vseh re-
gijskih centrih - je spremljalo
veliko veselje, pa tudi pričako-
vanje, da bi v prihajajočem de-
setletju, stoletju in tisočletju
imeli še boljše pogoje za delo-
vanje. Upajo, da bodo dolgo-
ročno dobili strateškega part-
nerja, ki bo lahko banko spre-
mljal v tretje tisočletje, hkrati
pa, da bodo ohranili lastno
identiteto. Nove poslovalnice pa
so veseli tudi zaradi tega, ker v
Ptuju deluje pater Tarzicij Ko-
lenko, ki je bil med iniciatorji
nove banke in je tudi blagoslo-
vil nove prostore ob asistenci
duhovnika Staneta Bešterja.
Odprtje Krekove poslovalnice
v Ptuju je predsednik uprave
Aleš Žajdela ocenil kot lastno
in hkrati tudi pomembno prido-
bitev mestne občine Ptuj, ki
prav tako kot banka hitro napre-
duje. Želijo pa tudi pomembno
vplivati na razvoj gospodarstva
na Ptujskem. Letošnja bilančna
vsota bo dosegla 60 milijard to-
larjev, dobiček pa pol milijarde.
Svoje poslovanje je nova
poslovna enota začela s humani-
tarnim dejanjem: prvo darilo,
hranilno knjižico, so izročili
družini Janžekovič z enajstimi
otroki, ki je darilo sprejela z ve-
liko hvaležnostjo, banki pa je
zaželela uspešno poslovanje. V
imenu mestne občine Ptuj je
nove bančnike v Ptuju, mestu,
ki se ponaša z bogato bančno
tradicijo, pozdravil župan Mi-
roslav Luci.
Simbolično odprtje Krekove
poslovalnice v Ptuju je opravil
princ karnevala 2000 Jože Gaš-
peršič. Vodja poslovalnice, ki je
pričela delati za stranke 20. dec-
embra, je Aleš Viher. Za sve-
čane trenutke na otvoritveni
slovesnosti so poskrbeli fla-
vtistke Glasbene šole Karola Pa-
horja iz Ptuja, ki jih vodi Natali-
ja Frajnkovič, in Ptujski kvar-
tet.
MG
Krekova banka je odprtje svoje poslovalnice v Ptuju
združila s humanitarnim dejanjem: predsednik upra-
ve Aleš Žajdela je izročil družini Janžekovič, ki ima
enajst otrok, darilo - hranilno knjižico
Po odprtju so se v prijaznem pogovoru srečali
predsednik uprave Krekove banke Aleš Žajdela
(levo), predsednik nadzornega sveta Mirko Krašovec
(v sredini) in ptujski župan Miroslav Luci. Foto: Kosi
PTUJ / Z MODNE REVIJE V CENTRU
DOMINO
Malo mešano
v centru Domino je bila 6. decembra modna revija z
mildavževanjem, na kateri so izbrano in visoko kvalitetno
ponudbo tamkajšnjih trgovin in butikov ter nekaterih
drugih predstavile znane slovenske manekenke in lepoti-
ce, med njimi Alenka Vindiš, Janja Zupan, Barbara
Cenčič, Daija Koren, Martina Koražija, Katja Kori ... Si-
cer na trenutke lepo zastavljeno revijo so motili nekateri
vložki - prikazi dejavnosti, ki na takšno prireditev ne so-
dijo. Lahko bi jih sicer predstavili ob kakšni drugi pri-
ložnosti, za to ima center na voljo 364 drugih dni, če naj
bo to magnet za dodatni obisk.
Pa tudi modna revija bi lahko
potekala v dveh delih, za majh-
ne in velike. Povezali so jo še z
miklavževanjem otrok in huma-
nitarnim dejanjem, ki sta ga iz-
vedla Miša Novak, mis Sloveni-
je '98, in lastnik Ortomaxa,
d.o.o., Matjaž Andromako, ki
sta skupaj podarila ultralahki
invalidski voziček 14-letni Iren-
ci iz Zavoda dr. Marijana
Borštnarja, da bo poslej lažje
premagovala pot do terapije.
MG
Ni ga čez lepo spodnje
perilo
Modna pričeska iz salo-
na Nada.
Alenka Vindiš, mis Slovenije '96, in Zoran v športnih
oblačilih	Foto: Črtomir Goznik
CIRKULANE / IZŠLA PRVA KASETA LJUDSKIH PEVCEV
Ljudske pesmi za vsako dušo
Dober večer Bog daj je naslov prve kasete ljudskih pevcev
iz Cirkulan s harmonikarjem Vladom Korenom. Na njej
je zbranih štirinajst starih ljudskih pesmi, ki so v Halo-
zah povezane z običaji in navadami tamkajšnjih ljudi.
Lahko bi jih označili tudi kot pesmi za vsako priložnost.
Cirkulanski pevci s pevko Terezijo in harmonikarjem
Vladom iz sosednje leskovške fare so pesmi s kasete
predstavili minulo soboto pred številnim občinstvom v
cirkulanski dvorani.
Ljudski pevci iz Cirkulan so:
Daniel Polajžer, Terezija Petro-
vič, Branko Fridauer, Anton
Žumbar, Franc Korenjak in
Jože Petrovič, ki je tudi vodja
sekcije ljudskih pevcev pri KPD
Cirkulane, z njimi pa velikokrat
raztegne meh tudi harmonikar
Vlado Koren. Skupina skupaj
prepeva od ustanovitve leta
1997 in od takrat ima za sabo ve-
liko nastopov na raznih prosla-
vah, občinskih praznovanjih,
jubilejih, raznih otvoritvah in
martinovanjih. Vodja pevcev
Jože Petrovič, pravi, da se radi
podajo povsod tja, kamor jih po-
vabijo in tja, kjer ljudje radi
prisluhnejo ljudski pesmi.
Ljudski pevci že vrsto let oh-
ranjajo bogato pevsko izročilo,
tudi cirkulanski sodijo mednje.
"Spomnim se, da smo radi zapeli
zmeraj, ko se je začutila potreba
po ljudskem petju. Naša skupi-
na se še danes trudi pri izvajan-
ju predvsem stare domače
ljudske pesmi. Naš cilj je obudi-
ti spomin na čase, ko so naši
dedje in babice prepevali ob raz-
nih domačih opravilih, na pri-
mer ob "kožuhanju", "česanju
perja"... Dobro se spominjam,
da so fantje včasih prepevali ob
večerih, ko so šli k "deklinam",
in te so jim rade prisluhnile. Ta-
krat še pač ni bilo televizije, ra-
dio pa je bil redkost pri hiši.
Ljudje so se v starih časih zaba-
vali na drugačen način in
prepričan sem, da je bilo dosti
bolj prijetno, kot je danes. Fan-
tje več ne prepevajo po vaseh in
zato smo se v Cirkulanah
odločili, da bomo obujali staro
pevsko navado in vzpodbudili
tudi mlade pevce, da se ponovno
"oprimejo" ljudskih. Skupina
uspešno deluje, radi nastopamo
in še posebej ponosno povemo,
da smo že nastopili na otvoritvi
Vinskega sejma v Ljubljani, na
prireditvah v Tednu turizma na
Kogu, posneli smo trikraljevsko
in novoletno pesem s Smil-
janom Graifom za oddajo Glas-
beni popotnik, tik pred koncem
leta pa se že s ponosom
predstavljamo tudi s svojo prvo
samostojno kaseto. Upam, da
nas bodo ljudje pomnili tudi po
tem," pravi Jože Petrovič.
T. Mohorko
"Dober veče Bog daj so" so ljudem zaželeli cirkulanski pevci.	Foto: Laura
8
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
z/mmvosn, kuituka
SLOV. BISTRICA / PRVI ŠTIRJE MESECI SREDNJE ŠOLE
V Šolskem fetu 2002/03
že v novi šoli?
Srednja šola v Slovenski Bistrici je po dolgoletnem prizade-
vanju le postala resničnost. Kljub temu da so prvi koraki že za
njimi, so po besedah ravnateljice Ive Pučnik-Ozimič še vedno
otepajo z nekaterimi začetnimi problemi, saj je potrebno v
učilnicah, knjižnici in še kje marsikaj postoriti. Trenutno pa
že potekajo priprave za vpis v novi prvi letnik marca prihodnje
leto.
Srednješolci gostujejo v prosto-
rih nekdanje metaliu-ške šole na
Partizanski 20, a bodo ti postali
sčasoma zanje pretesni. Računajo,
da bo ustanovitelj srednje šole -
ministrstvo za šolstvo in šport -
držal besedo in da bodo v šolskem
letu 2002 - 2003 že v novi šoli, kjer
bo dovolj prostora za vse dijake in
njihove dejavnosti.
Na šoli je trenutno 120 dijakov
v štirih oddelkih. V dveh se šolajo
za poklic ekonomskega tehnika, v
dveh pa za trgovca - prodajalca. Za
njihovo izobrazbo skrbi štirinajst
profesorjev, petnajsta je ravna-
teljica. Oboji, tako dijaki kot pro-
fesorji, so še v fazi medsebojnega
prilagajanja, a kaže, da so se že do-
bro ujeli. Na šoli sta še hišnik ter
tajnica, ki opravlja tudi račimo-
vodska dela.
Kot smo slišali že ob odprtju
šole, ima program ekonomskega
tehnika nekaj posebnosti. Ravna-
teljica prof. Iva Pučnik-Ozimič je
razložila, da ga trenutno preiz-
kušajo v nekaterih srednjih šolah
v Sloveniji, razlike pa so bolj v ob-
segu posameznih predmetov,
manj v strukturi predmetnika:
nekaj manj je matematike in ne-
kaj več praktičnega pouka.
TEDNIK: Koliko časa vam bo
stavba nekdanje metalurške šole
služila oziroma koliko časa bos-
te v njej še lahko imeli enoiz-
menski pouk?
Iva Pučnik-Ozimič: "Morala
nam bo služiti, dokler ne bomo
dobili druge. Res pa je, da bomo
že prihodnje šolsko leto utesnjeni,
vendar upam, da bomo z nekateri-
mi kombinacijami umika ostali v
eni izmeni. Dvoizmenski pouk bo
zanesljivo tretje leto, četrto šolsko
leto, to je 2002/03, pa resno upam,
da bomo lahko pričeli delo že v
novi stavbi, ker bo to takrat že re-
snično nuja."
TEDNIK: Kdo pa mora
poskrbeti za to, da dobi bistriška
srednja šola novo stavbo?
Iva Pučnik-Ozimič: "Iz ustano-
vitvenega in soustanovitvenega
akta šole, ki sta ga podpisali
občina Slovenska Bistrica in Vla-
da Republike Slovenije izhajajo
nekatere obveznosti. Tako mora
občina zagotoviti komimalno
opremljeno zemljišče in projekt-
no dokumentacijo, kar naj bi bilo
opravljeno^ najkasneje do konca
leta 2000. Že takoj po novem letu
smo okvirno domenjeni za pogo-
vor pri uskladitvi normativnega
dela naložbe, torej kolikšen bo
njen obseg, ker je to pač nujna
osnova za izdelavo projektne do-
kumentacije in mora biti usklaje-
na z ministrstvom kot ustanovi-
teljem srednje šole ter glavnim in-
vestitorjem. Nekaj denarja je za
šolo v finančnih planih že rezervi-
ranega, vemo pa, da je merilo vsa-
koletni proračun, to pa še vedno
ne bo zadoščalo za celotno
naložbo. Tako bodo tudi na tem
področju še potrebna prizadevan-
ja in upam, da bomo v tej zvezi so-
delovali z občino enako uspešno
kot do sedaj."
TEDNIK: Že lansko leto pred
lokalnimi volitvami je bilo
rečeno, da naj bi se srednja šola
v Slovenski Bistrici gradila s
sredstvi tako imenovanega
"pariškega kredita".
Iva Pučnik-Ozimič: "Resnično
je del sredstev zagotovljen tudi iz
tega vira."
TEDNIK: Kako je s profesor-
skim kadrom, ste zadovoljni z
njim?
Iva Pučnik-Ozimič: "Smo pov-
prečno mlad kolektiv, dobro se
navajamo drug na drugega, zdi se
mi, da vzpostavljamo dobre med-
sebojne odnose, uspelo pa nam je
vzpostaviti lepe odnose tudi z di-
jaki, tako da sem, kar se tega tiče,
zadovoljna."
TEDNIK: Iz katerih krajev pa
prihajajo dijaki v vašo šolo?
Iva Pučnik-Ozimič: "Vsekakor
jih je največ iz občine Slovenska
Bistrica, kar je povsem normalno,
če ima šola tukaj svoj sedež. Pri-
hajajo pa tudi iz občine Oplotni-
ca, iz smeri Rogaške Slatine, iz
Zreč, Vitanja, Slovenskih Konjic,
na drugi strani pa tudi iz občin
Rače - Fram ter iz Slivnice. To po-
meni, da je šola zajela dokaj širo-
ko območje in v tem krogu živi
okoli 100.000 ljudi, tako da je to
za našo šolo demografsko dokaj
zanesljivo zaledje. Seveda pa je
vse odvisno od šole same, njene
ponudbe in programov, ki jih bo
izvajala."
TEDNIK: Prva redovalna kon-
ferenca je že za vami. Kakšni so
rezultati?
Iva Pučnik-Ozimič: "V progra-
mu ekonomskega tehnika smo z
rezultati zelo zadovoljni, samo iz-
jemoma komu ni uspelo in to so
do sedaj že popravili. Precej manj
zadovoljni pa smo z učnim uspe-
hom v programu trgovec, zato me-
nim, da bomo tukaj morali še kaj
izboljšati."
TEDNIK: To, da profesorji v
srednji šoli razmišljajo o iz-
boljšavi, je resnično hvale vred-
no. Starši in tudi dijaki v mnogih
srednjih šolah povedo drugače.
Iva Pučnik-Ozimič: "Pre-
pričana sem, da je razmišljanje o
izboljšavah značilno za večino
profesorjev, pa kjerkoli že delajo.
Ko sedaj primerjam pedagoško
klimo na osnovni šoli s to v
srednji, bi težko rekla, da gre za
kakšno večjo razliko, čeprav se to
včasih nekritično pripisuje
srednji šoli. Je pa res, da so razlike
med šolami."
V nadaljevanju najinega pogo-
vora izvem še, da je sodelovanje z
dijaki pri pouku dobro. Do neka-
terih nerodnosti, kot so petarde
sedaj pred praznikih ali pa kajenje
v bližini šole, pa res prihaja, kar
seveda moti t^o profesorje kot
tudi nrnoge dijake. O tem se pogo-
vorijo in večina dogovorov potem
drži (vsaj nekaj časa).
"Ker se bližamo novemu letu
2000, smo ob takšnih preskokih v
razmišljanju o prihodnosti še po-
sebej vznemirjeni. Zato želim di-
jakom, da bi dosegli svoje zastavl-
jene cilje, svojim sodelavcem in
tudi sebi pa čim več zadovoljstva
in sreče, ker so ljudje lahko zado-
voljni sami s sabo, srečni pa smo
lahko le z drugimi ljudmi," je s
čestitko sklenila najin pogovor
ravnateljica Srednje šole Sloven-
ska Bistrica prof Iva Pučnik-Ozi-
mič.
Vida Tepoiovec
Iva Pučnik-Ozimič, ravnateljica slovenjebistriške
srednje šole.	Foto: VT
PTUJ / DRUGA LETOŠNJA PREMIERA V GLEDALIŠČU
Pretkiava malih mlrskih avantur
Začenja se kot erotična ko-
medija, kakršne morda v
našem - ptujskem gledališču
doslej še nismo bili vajeni.
Druga lastna predstava ptuj-
skih gledališčnikov v novi se-
zoni je /a razliko od prve -
otroške - namenjena odras-
lim, tistim, ki imajo radi še
kaj drugega kot le resno
odrsko uprizoritev in so se za
dobro uro in pol pripravljeni
podati v svet ljubezenskih do-
godivščin. Triko avtorja Mi-
lana Jesiha naj bi bil ero-
tična komedija, za gledalca
pa je predvsem burka; režiser
Matjaž Latin je poskrbel za
dinamično predstavo v naj-
različnejših	slovenskih
narečjih.
Triko je nekakšen skupek naj-
različnejših ljubezenskih spletk,
ki se ob koncu precej srečno
končajo. V predstavi nastopajo
štirje avanturisti (njihova imena
so izredno zanimiva), ki se pojav-
ljajo v najrazličnejših vlogah in se
zapletajo v različne ljubezenske
prigode. Vse te ljubezenske dogo-
divščine jih vodijo v komične si-
tuacije, v katerih neizmerno
uživajo in se izpostavljajo nesreči.
Vendar je sreča zmeraj na njihovi
strani in vsak od njih se venomer
spretno izogne nevarnim ljube-
zenskim posledicam. Brez ljubez-
ni in seksualnosti seveda ne gre.
štirim »živahnežem« se življenje
spreminja iz zgodbe v zgodbo in
vsaka od njih doživi komičen
zaključek.
Pod taktirko mladega režiserja
Matjaža Latina je ptujska igral-
ska zasedba na mali oder prinesla
živahnost, sproščenost in mla-
dostnost, po čemer si bo mogoče
zapomniti predstavo Triko. Za
»naša« ptujska igralca Tadeja
Toša in Nenada Tokaliča-Neša
bi mislil, da sta skočila v Triko
naravnost izza Ovinka, kajti kot
smo že vajeni, se v duetu znajdeta
več kot odlično. Dobri in spretni
sta v trikojevskih avanttuah tudi
mladi igralki Ptujčanka Iva
Krajnc in Primorka Mojca Fatur
(mnogi se je spomnijo iz filma V
leni), ki v svojih odrskih kostu-
mih delujeta izredno izzivalno in
ne trenutke že malce (pre)ero-
tično ter brez vsakega sramu. Po-
leg ljubezni in seksualnosti, ki sta
rdeča nit predstave Triko, svoje
naredijo tudi glasbeni vložki, ki
jih je izbirala dokaj srečna roka.
(Bolj ali manj) odrasli bodo
lahko tja do konca leta in še ka-
sneje v ponovitvah uživali v pred-
stavitvi trikojevskih avantur, v
katerih se skriva mnogo realnih
slik iz medsebojnih odnosov so-
dobnega časa. Triko ima to moč,
da potegne v predstavo, na svoj
način zabava in navdušuje
občinstvo z vsemi mogočimi lju-
bezenskimi zgodami in prigoda-
mi. Navsezadnje so to le majhne
avanture, o velikih se ne govori.
T. Mohorko
MIlan Jeslh: Triko. Nastopajo: Tadej Toš, Iva Krajnc,
Nenad Tokallč - Nešo in Mojca Fatur.
Na trenutke se je zdelo, da sta Tadej in Nešo v Triko
skočila naravnost izza Ovinka Foto: Stanko Zebec
DESTRNIK / OB KONCU MEDNARODNEGA LETA
STAREJSIH 1999
Sreimje stareiših
Združeni narodi proglasijo |x>-
samezna leta kot pomembna za
določene skupine prebivalstva.
Vrstijo se mednarodno leto
žensk, mladine, invalidov,
družine ... Leto 1999 je bilo po-
svečeno starejšim osebam.
Tudi na Destrniku smo sta-
rejšim namenili posebno pozor-
nost in izkazal spoštovanje 28. no-
vembra v sončnem nedeljskem
popoldnevu. V kulturnem domu
se je zbrala pisana druščina: otro-
ci s prešemo neugnanostjo,
srednja generacija, ki skrbi za ma-
terialno preskrbo prve in tretje ge-
neracije in naši dragi gostje - sta-
rejši občani, zgled preprostega
življenja in sproščene vedrine, ki
v svoji življenjski modrosti najde-
jo pot v mlado dušo in na nevsiljiv
način predajo življenjske izkušnje
mladi generaciji. Prireditvi je
prisostvoval in zbrane nagovoril
župan Franc Pukšič. Sledil je kul-
turni program (sodelovali so
učenci OŠ Destmik, Destmiški
oktet, plesalci folklome skupine,
ljudski godci Veseli Urbančani,
godba na pihala PGD Destmik,
instrumentalni trio Intemacio-
nal). Z izbranimi besedili in lepo
slovensko besedo sta program
vešče povezovala Lidija Salamtm
in Tonček Zelenik. Druženje so
omogočili občina Destmik,
KORK Destmik, TK Destmik,
Dmštvo kmetic Destmik, DU
Destmik, PGD Destmik in De-
senci, Majda Graj, Radio - Tednik
Ptuj, predstavnica Doma upoko-
jencev Ptuj Jožica Jauševec-
Šemnički in ga. Marija Potrč.
Prav bi bilo, da bi se ljudje ob ta-
kih dogodkih zamislili, prisluhni-
li drug dmgemu, da bi s prijazno
besedo omilili bolečino, socialno
in sleherno negotovost. Tako bi se
odgovorni lažje lotili reševanja
problemov in premagovanje vsega
tistega, kar vnaša med nas in v nas
nemir, da bi se zavzemali za pri-
jaznejše - svetlejše prihodnje dni.
Med mnogimi besedami, ki jih
izgovarjamo vsak dan, je le nekaj
takih, ki ustvarjajo čudeže. Ena
teh besed je gotovo HVALA.
Izreči jo želim vsem, ki so sledili
pobudi, se prijazno odzvali vabilu
k sodelovanju in nam s svojo to-
plino ogreli srca in dlani. V priha-
jajočem letu Vam želim vse dobro,
predvsem pa življenjsko moč, od-
krivati bogastvo vsakdanjost tudi
v najbolj drobnih stvareh.
Za KORK Destmik
Marija Stoper
PTUJ / OTVORITEV RAZSTAVE BRANKA STOSICA
Novo, intimno in
zanimivo razstavišie
v petek, 17. decembra, so v prostorih ptujske enote Ozare, odprli razstavo slik Branka
Stošiča. Glede na to, da je otvoritev že druga po vrsti v Ozarinih prostorih, prvi je raz-
stavljal Emil Stoeger, na Ptuju nastaja novo, intimno in zanimivo razstavišče.
Ozara je društvo, ki dela z ljudmi z dolgotrajni-
mi težavami v duševnem zdravju po njihovem
zdravljenju v psihiatričnih ustanovi in pomaga
tistim, ki so v duševni stiski. Na Ptuju že od druge
polovice letošnjega julija deluje v nekdanjih pros-
torih Dimnikarskega podjetja, Viktorina Ptujske-
ga 3, stanovanjska skupina s petimi uporabniki
' ter dnevni center, v katerem se srečujejo tisti, ki
živijo samostojno ali pri svojih družinah in potre-
bujejo strokovno pomoč, podporo, svetovanje,
spremljanje pri preživljanju svojega vsakdana ter
razumevanje, še posebej v kriznih situacijah.
^a petkovi otvoritvi so obiskovalci doživeli
tudi krajši kulturni program. Jasna Vobovnik je
predstavila svojo poezijo, na kitaro pa je zaigral
Marko Medik. Profesor likovne umetnosti Jože
Foltin je o slikarskem delovanju Branka Stošiča
zapisal, da je prijemo presenetil s svežo rokodel-
sko in vsebinsko drugačnostjo. Umetnik izhaja iz
krajine, ki je na nekaterih delih še prepoznavna,
drugod pa že abstrahirana. Dinamiko je slikar do-
segel s postavljanjem barve ob barvo in barvnimi
kontrasti. Zanimiva je po mnenju Jožeta Foltina
slikarska tehnika, ki jo Branko Stošič uporablja -
pastozni akvarel s prevladujočo čmo barvo.
Razstava je na ogled vsak dan do 31. decembra.
Maida Fridl
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
9

PTUJ / NOVA PRODAJALNA PODJETJA MESO IZDELKI ZERAK
Na voljo tudi pripravljena hrana
v soboto je podjetje Meso izdelki Žerak iz Podlehniku odprlo
v Vošnjakovi ulici 12 v Ptuju novo prodajalno mesa, mesnih iz-
delkov, drugih prehrambenih in gospodinjskih artiklov. Pod-
jetje ima v Ptuju tri poslovalnice, dve v Mariboru in eno v Pod-
lehniku.
Za pridobitev prostorov nove
poslovalnice je podjetje obnovi-
lo in dogradilo stavbo na
stičišču Vošnjakove in Dravske
ulice in pri tem ohranilo njeno
nekdanjo podobo, značilno za
stari del Ptuja. V objektu je oko-
li 400 kvadratnih metrov upo-
rabnih površin, novi prodajalni
pa je namenjenih 200 kvadrat-
nih metrov v pritličju. V njej bo
delalo 8 do 10 ljudi, nekaj tudi
novo zaposlenih v tem družin-
skem podjetju, ki sicer nudi
delo že nad 50 delavcem. Proda-
jalna je odprta vsak dan od 7. do
19. ure, v njej pa nudijo tudi že
pečeno meso, mesne in druge
solate.
Sobotne slovesnosti sta se med
drugimi gosti udeležila tudi
ptujski župan Miroslav Luci in
predsednik Območne obrtne
zbornice Ptuj Jože Milošič. Ob
čestitkah za uspehe podjetja je
župan izročil direktorju Antonu
Žeraku pečat mesta Ptuja z li-
kom sv. Jurija, predsednik OOZ
pa je pozval državo, naj neha
početi eksperimente, ki
ogrožajo obstoj obrti, temveč
naj ustvari normalne pogoje za
njen razvoj, ki s seboj prinaša
tudi delovna mesta, blagostanje
države in njenih ljudi.
S prerezom vrvice sta novo
prodajalno simbolično odprla
Jana in Marko Žerak ter s tem
napovedala, da se bo gospodar-
sko uspešna tradicija družine
Žerak iz prejšnjih in sedanjih
prenesla tudi na novo generaci-
jo podjetnikov. Sicer pa bo pod-
jetje Meso izdelki Žerak že v
prvih mesecih prihodnjega leta
podobno, vendar bistveno večjo
prodajalno odprlo tudi v Vidmu
pri Ptuju.
JB
Del nove prodajalne podjetja Meso Izdelki Žerak v Vošnjak-
ovi ulici v Ptuju
DORNAVA / BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT V GRADU
Glt^ba pove vei kot f/soc besed
člani odbora za obnovo baročnega dvorca v Domavi so v ne-
deljo pripravili božično-novoletni koncert. Tudi ta je bil v lepi
baročni dvorani. Sodelovali so: ženski nonet iz Voličine, ki ga
vodi glasbeni pedagog Božo Čobec, harmonikar David Vrabl,
dijak srednje glasbene šole iz Maribora, nastopil je tudi
moški oktet iz Dornave pod vodstvom prof. Simone Žgeč Vese-
lič in varovanci zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki
jih je na kitari spremljala Jožica Bezjak.
^ Župan občine Dornava Franc
Segula je vsem zbranim zaželel
lepe praznike, ni pa skrival
želje, da bi že v novem letu ob-
novili streho gradu in opravili
nekatera nujno potrebna dela
ter tako preprečili propadanje
gradu. Predsednik odbora
Franc Zagoršak je z zadovoljst-
vom ugotavljal, da se nekatere
stvari vseeno izboljšujejo. V
zadnjem času so bile opravljene
nekatere obnove gradu, pa tudi
vrtnih plastik. Tudi on je pove-
dal, da ne glede na to, kaj bo
nova namembnost gradu, načrti
obnove ne smejo zastati.
Še posebej prijetno pa so se v
nedeljo počutili sedanji stano-
valci gradu, starejši duševno
prizadeti, ki si v novem letu
želijo, da bi odgovorni začeli
graditi primernejše prostore.
Glede na polno dvorano smo
lahko ugotovili, da je veliko tis-
tih, ki jim ni vseeno za najlepši
baročni dvorec ter da so radi v
družbi sedanjih stanovalcev.
MS
Pevci in občinstvo so na koncu skupaj zapeli Sveto noč
Bailiek obdaril na/ififa/se
Najmlajše člane društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož
je prešnji teden obiskal Božiček. Prireditev, ki je bila v osnov-
ni šoli dr. Ljudevita Pivka, so popestrili otroci s prijetno pred-
stavo o sneženem možu in petjem.
Zbrane je pozdravil predsed-
nik društva Vilibald Tomašič
in se ob tej priložnosti zahvalil
vsem, ki so sodelovali v letošnji
akciji Novčič za boljši jutri. V njej
so nabrali 1062 kilogramov ko-
vancev, kar je znašalo nekaj več
kot milijon tolarjev. S tem de-
narjem so kupili nekaj opreme
in delovnih pripomočkov v nji-
hovem novem varstveno-delov-
nem centru Sonček, kjer imajo
dnevno varstvo. Na koncertu pa
so zbrali blizu dva milijona. Ta
denar pa bodo porabili za
plačilo posojila za nove prostore
prej omenjenega centra. Otroci
so bili daril, ki jim je poklonil
Božiček, zelo veseli.
Ervin Hojker, podžupan mest-
ne občine Ptuj, pa jim je za dari-
lo poklonil filmsko predstavo.
MS
Božiček obdaruje otroke
ORMOŽ / 46 LET DELOVANJA ZPMS
Kakovostno zastavljeno delo
Poročali smo že, da je bil v četrtek, 9. decembra, v hotelu
Ormož pogovor vseh tistih, ki posvečajo več pozornosti proble-
matiki odnosov znotraj družine ter položaju in pomenu
družine v naši družbi. Med gosti srečanja je bila tudi Anita Al-
breht, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slove-
nije. Priložnost smo izrabili za krajši pogovor o delovanju te
krovne organizacije.
Izvedeli smo, da ZPMS deluje
v Sloveniji že 46 let. Njeno te-
meljno poslanstvo je skrb za
kvaliteto življenja otrok z boga-
timi programi, ki jih izvaja več
kot 10.000 članov v 185 društvih
prijateljev mladine na področju
celotne Slovenije. Članom
društev pomaga izvajati progra-
me tudi 200.000 prostovoljcev.
Veliko pozornosti posvečajo
izvajanju in spoštovanju kon-
vencije o otrokovih pravicah.
Ciljna popoulacija so otroci od
rojstva pa do obdobja mladost-
niškega dozorevanja. ZPMS je v
46 letih preživela različne
družbene pretrese in reforme
naše države, kar dokazuje, da je
njeno delovanje potrebno in
kvalitetno zastavljeno.
V Ormožu je osem društev pri-
jateljev mladine, saj delujejo v
vseh krajevnih skupnostih.
Združena so v Zvezo prijateljev
mladine Ormož, predsednica
katere je Jasna Munda.
KMALU VARUH
OTROKOVIH
PRAVIC
ZPMS izvaja bogat program
dejavnosti. Najaktualnejši pro-
gram delovanja komisije za
otrokove pravice je pobuda za
uzakonitev varuha otrokovih
pravic, ki je naletela na ugoden
odziv ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve. V
pripravi je zakon o varstvu otro-
ka, v okviru katerega je zajet
tudi varuh otrokovih pravic.
Zveza prijateljev mladine je
najbolj prepoznavna in ima naj-
daljšo tradicijo s programi orga-
niziranja prostega časa otrok.
Sem sodijo organizirana zimska
in poletna letovanja, različne
delavnice. Veseli december in
različne zabavne prireditve. V
letošnjem letu ' je aktualno
vprašanje zagotavljanje enakih
možnosti za vse otroke. V ta na-
men je bila organizirana akcija
zbiranja sredstev za letovanje
otrok, ki jo poznamo pod ime-
nom Pomežik soncu. Zbranih je
bilo 40 milijonov tolarjev, ki so
jih namenili za brezplačno leto-
vanje 1500 otrok in sofinanci-
ranje letovanja za več kot 10.000
otrok. Najbolj znana oblika zbi-
ranja sredstev za socialno
ogrožene otroke poteka trenut-
no v okviru oddaje Zoom. Vodi-
telj oddaje Mario Galunič je
tudi član komisije za socialne in
humanitarne programe ZPMS.
Sredstva za socialno ogrožene
otroke pa se zbirajo tudi z akcijo
Ne obrnite hrbta otrokom, ki je na-
menjena različnim podjetjem -
pravnim osebam, ter s prodajo
novoletnih voščilnic in koledar-
jev.
TOM TELEFON
IN BRALNA
ZNAČKA
Program pomoči in svetovanja
za otroke in mladostnike TOM
telefon združuje 12 svetovalnih
skupin v Sloveniji. V mrežo
usposabljanja je vključenih več
kot 200 mladih svetovalcev.
Analiza klicev je osnova za
načrtovanje programov, s kate-
rimi poskušajo reševati resnične
probleme otrok.
40-letno tradicijo pa ima pro-
gram Bralna značka, ki spodbuja
otroke k branju in negovanju
slovenskega knjižnega jezika,
saj bo ta ob vstopu v EU postal
pomemben kot edina prepoz-
navnost nas Slovencev. Pro-
gram izvajajo mentorji na
osnovnih šolah. Vanj je
vključenih več kot 140.000
otrok letno.
Naslednji so programi za raz-
voj interesnih dejavnosti in ra-
ziskovalna dejavnost na po-
dročju zgodovine, geologije in
spodbujanja k inovativni dejav-
nosti mladih.
V okviru založniškega progra-
ma izhaja revija Otrok in
družina, izdajajo pa tudi raz-
lične strokovne publikacije.
Znotraj ZPMS pa deluje tudi
zveza družin s svojimi progra-
mi.
CILJI V NASLED-
NJEM LETU
Zveza si bo v naslednjem letu
prizadevala za krepitev delovan-
ja društev v lokalnih skupnostih
tudi na finančnem področju.
Delo bo tudi v bodoče slonelo
na prostovoljcih. Vsem otrokom
v Sloveniji pa želijo zagotoviti
enake možnost za vključevanje
v različne programe letovanja,
izobraževanja ipd. Še naprej
bodo razvijali sodelovanje otrok
pri odločanju. Otroški parla-
menti so se izkazali kot primer-
na oblika soodločanja pri
reševanju problemov otrok.
Krona delovanja ZPMS pa bo
uvedba varuha otrokovih pra-
vic, zato nestrpno pričakujejo
prvi predlog zakona o varovanju
otrokovih pravic, nam je pove-
dala generalna sekretarka
ZPMS Anita Albreht.
Majda FridI
Na zdrtPfje letu 2000
Zupan občine Dornava
Franc Šegula je v nedeljo pri-
pravil prednovoletno srečanje.
Občinski svetniki, člani raz-
ličnih konnisij in društev so
skupaj ugotovili, da so bili v
tem letu zelo aktivni. Vsi sku-
paj pa se bodo od leta poslovi-
li letos prvič na javnem silve-
strovanju, ki bo v dornavski
kulturni dvorani in pred njo, V
kulturnem programu se bodo
predstavili člani društev, ob
koncu pa bo slavnostni ognje-
met.
MS
Na zdravje pri županu
sv. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH / S SEJE OBČ SVETA
Sprejeli rebalans proraiuna za leto 1999
Svetniki občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah so se sredi prejšnjega tedna sešli na zadnji
seji občinskega sveta v tem letu. Ugotavljali so, da je občina v iztekajočem se letu uspešno
poslovala ter da so vse v letu 1999 začete investicije že pokrite.
Andraški svetniki so na zadnji seji sveta
potrdili rebalans proračuna za letos v višini do-
brih 109 milijonov tolarjev. S sredstvi občinske-
ga proračuna so bile, kot nam je zatrdil župan
Franc Krepša, v letu 1999 pokrite vse letos
začete investicije, občina pa je uspela vrniti tudi
dolg nekdanji občini Destrnik-Trnovska vas.
Svetniki so tokrat potrdili operativni načrt
prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci,
imenovali odbor za razpolaganje s sredstvi
požarnega sklada ter inventurni komisiji za po-
pis osnovnih sredstev in gotovine, terjatev ter
obveznosti, ob tem pa potrdili še več odlokov: o
oskrbi s pitno vodo ter o organiziranju in izva-
janju lokalne gospodarške javne službe za
oskrbo s pitno vodo, s čimer Komunalno pod-
jetje Ptuj postane dobavitelj in upravljalec pitne
vode na območju občine Sv. Andraž v Sloven-
skih goricah. Potrdili so tudi odlok o pokopa-
liški in pogrebni dejavnosti ter urejanju poko-
pališč, soglašali pa tudi z imenovanjem Lidije
Majnik za vršilko dolžnosti ravnateljice
Knjižnice Ivana Potrča, Ptuj. Odloka o nado-
mestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa svet-
niki tokrat niso potrdili.
ak
10
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
NAS¥ETI
ififillirsirl ii05refl
M Jedi IZ govejega fileja
Pljučna pečenka ali goveji flle je edini kos, ki je v vseh državah
skoraj enak, razen v velikosti. Leži pod kostmi hrbta, in ker
tam mišice nimajo skoraj nič dela, je meso nežno in krhko,
čeprav manj izrazito po okusu. Pljučno pečenko lahko pečemo
v celem kosu ali še pogosteje narežemo na tako imenovane
okrogle rezine - turnedoje, bifteke in majhne steake. Iz
srednjega dela govejega flleja pogosto pripravljamo dvojni ste-
ak ali biftek oziroma chateaubriand; dvojni steak zato, ker je
primeren za dve osebi.
Iz konice govejega fileja si naj-
pogosteje pripravimo tatarski bif-
tek kot hladno uvodno jed ob
svečanih ali drugih pomembnih
priložnostih. Zanj na splošno vel-
ja, da bo tem okusnejši, čim več
primernih začimb boste pri pri-
pravi uporabili, ker pa meso pri
tatarskem bifteku uživamo suro-
vo, moramo uporabiti res kvali-
tetno in sveže meso ter kvalitetne
druge dodatk^ sploh jajčni ru-
menjak. Če uživate tatarski biftek
še dnigi dan, pri pripravi rmnen-
jak raje izpustite. Od začimb pri
tatrskem bifteku uporabimo sol,
poper, mleto kumino, fino sesekl-
jano šalotko, sesekljan sardelni
file, kapre, gorčico in majonezo,
rimienjak pa dodajte po svoji pre-
soji.
Glavne ali tople jedi iz govejega
fileje so različno pripravljeni tur-
nedoji, kot si tournedos doubari,
ko začinjene okrogle rezine gove-
jega fileja spečemo na surovem
maslu z obeh strani ter jih tik
pred serviranjem obložimo s ku-
hano in na maslu soltirano cve-
tačo, in turnedo rossini, ko
pečene rezine mesa obložimo z na
maslu soltiranimi gosjimi jetri in
gomoljkami.
Vedno priljubljena jed iz gove-
j^a fileja pa je goveji file Wel-
lington, za katerega zavijemo
začinjen goveji file skupaj z gosji-
mi jetri v listnato testo ali v testo
za brioše in angleško spečemo. Za
ljubitelje neangleškega pečenja
lahko meso tudi popolnoma pre-
pečemo. V tem primeru je pripo-
ročljivo cel kos govejega fileja
najprej na hitro opeči v kožici na
vroči maščobi. Listnato testo ali
testo za brioše razvaljamo za
nožev rob na debelo, temeljito
premažemo z ražvrkljanimi jajci,
po njih enakomerno razporeimo
sesekljana gosja jetra, na sredino
položimo opečen goveji file, zavi-
jemo, po vrhu naredimo iz testa
še o^aske, premažemo z belja-
kom in v pečici spečemo pri tem-
peraturi 200 do 220C.
Doma lahko gosja jetra zamen-
jamo tudi z zelenjavnim nade-
vom, gobami ali kruhovim nade-
vom. Ce pa niste ljubitelj govedi-
ne, lahko na enak način pripravi-
te svinjski file, le da jed^nekoliko
drugače poimenujte. Če goveji
file klasično pečete, je pripo-
ročljivo začinjeno meso prav tako
na vroči maščobi z vseh strani na
hitro zapeči, zali jemo z juho, vi-
nom ali drugo primerno
tekočino, odvisno od tega kakšni
okus želimo in nato pečemo v
pečici 25 do 35 minut. Meso po
potrebi obračamo in prilivamo še
tekočino.
Pljučno pečenko si lahko pri-
pravimo tudi tako, da začinjeno
meso prav tako spečemo na
manjši količini vroče maščobe,
po potrebi zalijemo in počasi
dušimo, nato zalijemo z madeiro,
po želji poberemo maščobo in
prilijemo podmet iz škrobne
moke. Omako temeljito prevre-
mo in po potrebi predačimo.
Pečenko damo na ploščo, jo
obložimo z glavnato solato, na
katero položimo poljubno pri-
pravljeno krompirjevo prilogo ter
na maslu prepraženo kuhano ze-
lenjavo.
Pljučno pečenko pa lahko pri-
pravimo tudi s prepraženimi
lešniki ali mandlji, in sicer tako,
da celotni goveji file prav tako
začinimo narahlo s soljo in po-
prom ter premažemo z gorčico ter
na vroči maščobi na Intro pre-
pražimo z vseh strani. Če file ni
spustil dovolj soka, ga lahko zali-
jemo z govejo juho in vinom, od
vin uporabimo bolj rdeča vina,
ter počasi dušimo. Ko je meso
mehko, ga damo na ploščo, podli-
jemo z omako, ki jo po želji lahko
tudi zgostimo, ter po vrhu posi-
pamo prepražene grobo seseklja-
ne mandlje ali lešnike. Pre-
pražimno jih lahko na suho ali s
pomočjo manjše količine masla.
Zraven ponudimo ocvrto krom-
pirjevo slamico in kuhano zelen-
javo.
Druge znane jedi iz pljučne
pečenke so še neapeljska pljučna
pečenka, ki jo pripravimo tako,
da goveji file spečemo, pečenega
obložimo z makaroni in zraven
ponudimo paradižnikovo omako,
ki smo ji primešali sok od
pečenja.
Poznamo še niverneško pljučno
pečenko, ki jo pripravimo tako,
da dušeno pljučno pečenko
položimo na ploščo ter obložimo
s kuhanim korenjem, čebulicami,
grajskim krompirjem ter posebej
ponudimo sok, ki se je nabral pri
pečenju. Znana je tudi richelieu-
jeva pljučna pečenka. To pripra-
vimo tako, da jo spečemo ali
zdušimo s pomočjo manjše
količine maščobe, jo damo na
ovalno ploščo, obložimo s para-
dižnikom, gobami in glavnato so-
lato. Zraven ponu-
dimo omako, ki se
je nabrala pri
pečenju.
Nada Pignar
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
7„ DECEMBER - Milan Ciglar, Osojni-
kova 21, Ptuj, Jože Strelec, Strelci
4/a, Roman Kostanjevec, Zagojiči 21,
Ivan Test<ač, Arbajterjeva 4, Ptuj.
9. DECEMBER - Andrej Zoreč, Hajndl
15, Martin Tumšek, Skorba 29, Davo-
rin Predovnik, Kajuhova 11, Ki-
dričevo, Irena Munda, Volkmerjeva
22, Ivan Gojkošek, Draženci 65, MIlan
Vidovič, Paradiž 43, Srečko Kosec,
Draženci 22, Jože Kokovnik, Draženci
16, Janez Murko, Vitomarci 33, Bojan
Cimerlajt, Tomaž 16. Alojzija Cafuta,
Na postajo 6, Ptuj. Janez Veselič,
Moškanjci 90/b. Dušan Furek,
Draženci 87/a, Franc Mertuk, Tmovec
20, Dragan Posavec, Ul. svobode 7,
Miklavž na Dravskem polju, Milan
Višič, Metelkova 7, Maribor. Martin
Kaisersberger, Gerečja vas 1/e.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 256. NAD
Zmkonij^ družina in
duševno zdrcnrje
118. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 45. nad.
Analitska zakonska
in družinska terapija
- kdaj jo uporabljati
in kdaj ne (indikaci-
je in kontraindikaci-
je) -1. nad.
Ljudje kar radi verjamejo, da
so vir njihovih težav izključno
drugi ljudje. Prav tako mislijo,
da jih lahko omili le drugačno
vedenje teh ljudi.
Podobno je tudi v družini.
Včasih imajo take trditve seve-
da neko osnovo, večinoma pa je
tako, da oba zakonca prispevata
svoj delež k medsebojnemu pro-
blemu, česar pa nihče od njiju
noče priznati. Prav to zanikanje
lastnega deleža in pripisovanje
krivde izključno drugim čla-
nom družine (projekcija) včasih
silno zaplete in zaostri odnose
med družinskimi člani. Togo
mnenje, ki ga ima vsak član o
drugem družinskem članu, slo-
ni seveda na globokih podza-
vestnih procesih, ki jih naziva-
mo npr. "projektivna identifika-
cija", "eksternalizacija" ali "diso-
ciacija".
Z drugimi besedami to pome-
ni, da v tem primeru nihče med
člani družine nima vtisa, da ima
sam duševne probleme ali da
kakorkoli prispeva k duševnim
problemom drugih članov. Za-
nimivo je, da take osebe rade so-
delujejo v zakonski družinski
terapiji, ker skušajo v prvem ob-
dobju postati kakšen pomočnik
terapevta in zdraviti iruge "bol-
ne" člane družine.
Med drugimi indikacijami za
družinsko analitsko zakonsko
in družiasko terapijo naj še
naštejemo;
1. kolektivni spoznavni kaos.
Tak primer imamo v družinah
shizofrenih bolnikov, kjer vla-
data miselni in spoznavni nered
in zmeda. V teh družinah so
lahko osebne težave in sporočila
posameznikov, gledano zase,
povsem snouselne. Celoten
transakdnalni potek pa je skraj-
no bizaren,disociiran in frag-
mentaren. Družinski člani so v
tem primeru povsem ujeti v to
kaotično komunikacijo, ki je
hkrati simptom njihove družin-
ske patologije ter nesposobni
temu ubežati, o tem govoriti,
kaj šele simptom razrešiti. V
družinah, kjer obstajajo kogni-
tivne in komunikativne težave,
poteka praviloma tudi čustveno
distanciranje.
Še več o tem pa naslednjič.
mag. Bojan Šinko
PTUJ / MODNO KROJASTVO CREATIVA
Obleke za vse posiave in priložnosti
v prostorih Supermesta na
Ptuju je v petek Zoran Rosic
odprl krojaško delavnico.
Tako so se izpolnile njegove
dolgoletne sanje.
Lepo je, če sledimo svetovnim
modnim zapovedim, vendar je
prav, če si vsaka oseba izbere svoj
stil in oblačila po meri, v katerih
se bo najbolje počutila. V delav-
nici Zorana Rosica bodo tudi
modno svetovali, pomagali iskati
stile. Pri delu bo Z. Rosiču poma-
gala konfekcijska modelarka
Marjeta Časek. V modnem kro-
jaštvu, Creativa bodo šivali oble-
ke po meri za moške in ženske za
vse postave in različne priložnos-
ti. Polejg svetovanja bodo proda-
jali tudi svoje unikatne izdelke.
MS
Dežurne zobne ambulante
Za nujne primere bodo od 27. do 31 decembra 1999
delale tele koncesijski zasebne zobne ambulante:
ponedeljek, 27.12.: dopoldan dr. Zlatko Sok Gorišnica
popoldan dr.Liljana Kekec na Tratah
torek, 28.12.: dopoldan dr. Zlatko Sok
popoldan dr. Liljana Kekec
sreda, 29.12.: dopoldan dr. Liljana Kekec
popoldan dr. Zorica Tosič Majšperk
četrtek, 30.12.: dopoldan dr. Zorica Tosič
popoldan dr. Liljana Kekec
petek, 31.12.: dopoldan dr. Zorica Tosič
popoldan dr. Liljana Kekec
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^
Vrt v zimskem mirovanju
Spokojno se pozna jesen izteka v zgodnji zimski čas. Vremenske razme-
re omejujejo v tem času vrtna opravila, pa tudi vrtno rastlinje v obdobju
zimskega mirovanja ne potrebuje časovno vezane nege. Vrtnarju se v
tem obdobju nudi priložnost, da se nekoliko odpočije in se iz zapečka ozira po vrtu, med-
tem pa seže tudi po strokovnem vrtnarskem čtivu in si dopolnjuje znanje o urejanju vrta in
negi vrtnega rastlinja.
V SADNEM VRTU v tem času opravinno pri
starejšenn sadnem drevju nego drevesnih det)el
in ogrodnih vej. Staro in izumrlo lubje se sčaso-
ma prične luščiti in odločati od debla in ogrodnih
vej. Za razpokami odmrlega lubja se zabubi in
prezimi večina vrst sadnih škodljivcev. Ker se tod
zadržuje tudi vlaga, se na teh vlažnih mestih na-
selijo glivice trohnenja, če pa so drevesa že
daljšo dobo zapuščena, pa prične odmrlo lubje
obraščati mah in lišaji. Ob vlažnem in oblačnem
vremenu, ko ne zamrzuje, je v teh zgodnjih zinrv
skih dneh, četudi je vrt prekrit s snežno odejo,
najprinriernejši čas za čiščenje debel in ogrodnih
vej. Z drevesno strguljo ali vrtno nnotičico ostru-
gamo odmrlo lubje, ostrugane dele drevesne
skorje pa še očistinno z žično ščetko. S strguljo in
žično ščetko ravnajnno previdno,-da ne raninrKD
zdravega živega dela drevesne skorje. Po opravl-
jenem struganju deblo in veje namažemo z ap-
nenim' beležem, ki smo mu dodali folidol olje ali
podoben pripravek za zimsko škropljenje sadne-
ga drevja v normalni koncentraciji, kot je to pripo-
ročeno za pripravo zimskega škropiva. Belež na
deblo najlažje nanesemo z zidarskim čopičem.
Beljenje debel je večstransko koristno, saj z njim
razkužimo drevesno skorjo pred rastlinskimi bo-
leznimi in škodjivci, uničimo zabubljene škodljiv-
ce, drevesno lubje pa zavarujenno pred pozebo,
če se zaradi toplega zimskega sonca prično po
njem pretakati rastlinski sokovi.
Medtem ko je odpadlo listje s sadnega drevja,
se še enkrat ozrenno po drevesnih krošnjah, če
se je v njej zadržal še kakšen zgnit in posušen
plod. Zasušene plodove - mumije otresemo, po-
beremo in odstranimo iz sadovnjaka. Da se trosi
gnilobe ne bi širili po sadonosniku, nabrane mu-
mije sežgenno ali zakopljemo.
V OKRASNEM VRTU v tem času, ko s priho-
dom koledarske zime pričakujenno tudi snežno
odejo in oster zinnski mraz, moramo poskrbeti za
preživetje naših zvestih vrtnih spremljevalk ptic
pevk, ki v ostrih zimskih vremenskih razmerah
brez naše pomoči le težko preživijo. V drevesne
krošnje okrasnih drevnin s primerno lokacijo,
kjer ni motenj prometa in pticam nevarnih plenil-
nih živali, namestinno vrsti ptic ustrezne in po
obliki primerne krmilnice, za čas, ko bodo pričele
iskati našo ponnoč, pa si pripravimo ustrezno
pičo.
Shrambe, kleti in druge prostore, kjer hranimo
semena, rastline in rastlinske dele okrasnih rast-
lin za razmnoževanje v naslednji vegetacijski
dobi, ot)časno, ko je zunaj sončno in toplo, prez-
račinrKD. Med tem pa pregledamo zdravstveno
stanje hranjenih rastlin in semen ter sproti od-
stranjujemo obolelo in poškodovano ter ukrepa-
mo, da se poškodbe ne bi širile na zdrave. Se-
mena hraninx) v suhih in zračnih prostorih ter v
zračni embalaži. Semena, hranjena v nezračni
embalaži ter vlažni in zatohli shrambi, knnalu na-
padejo skladiščne bakterijske in glivične bolezni,
ki so za spomladansko setev neuporabna. Razni
gonnolji, čebulice, korenike in potaknjenci naj
bodo na policah ali v plitvih zabojčkih položeni le
v eni plasti in na zračnem prostoru, da se nanje
ne naseli plesen. V zinnovniku tudi skrbimo za pri-
merno vlago vlončenih rastlin, da se jim ne izsuši
koreninska gruda, v primeru napada škodljivcev
pa jih pravočasno poškropimo.
V ZELENJAVNEM VRTU že pričnemo pripra-
vo gredic za zgodnjo setev vrtnin. Še preden
zemlja globoko zamrzne ali jo prekrije snežna
odeja, gredo grobo poravnamo in pokrijemo s 30
cm debelo plastjo svežega mokrega listja, da pa
listja ne bi odpihal veter, ga zavarujemo z vla-
knastim prikrivalom. Tako debelo prekrivalo pre-
prečuje, da bi zemlja zmrznila, z razpadanjem
listja se tvori toplota, ki zemljo kljub zunanjemu
mrazu ogreje, tako da je v februarju že po prvi
odjugi takoj godna za setev zgodnjih posevkov
solate, korenčka, redkvice, graha in drugih
vrtnin, katerih semena kalijo že pri nižjih tempe-
raturah. S tako pripravljeno in toplotno zavarova-
no gredo je spomladi mogoče mesec dni ali več
prej pridelati zgodnjo zelenjavo. Še zmeraj je pri-
meren čas, če le zato dopušč^o vremenske in
talne razmere, da globoko prekopljemo vrtno
zemljo in jo kot takšno v neporavnani brazdi pre-
pustimo delovanju zimske zmrzali in da se napoji
s snežnico. To opravilo je neobhodno potrebno
prednostno na tisti tretjini vrtnih gredic, ki jih po
kolobarju gnojimo z organskimi gnojili. Organ-
ska gnojila, predvsem pa hlevski gnoj, naj bodo
vsaj tri mesece vdelana v zemljo, da bi se od set-
ve in sajenja vrtnin že toliko razgradila, da bodo
rastlinska hranila na voljo novim posevkom.
Gnojenje s hlevskim gnojem tik pred setvijo je za
mlado vrtno rastlinje škodljivo, ker mlade koreni-
ne ne prenašajo procesov razgradnje organskih
snovi.
Miran Glušič, ing.agr.
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
11
V^rOD IN TAM
KIKBOKS / SVETOVNO PRVENSTVO V CAORLEJU
Ptujski telimovalii izredno uspešni
Reprezentanca Slovenije v kikboksu je s 16 tekmovalci in 4
tekmovalkami od srede, 24., do nedelje, 28. novembra, nasto-
pala na svetovnem prvenstvu WAKO organizacije v italijan-
skem mestu Caorle. Vodil jo je selektor Vladimir Sitar in
pomočnik Alojz Miklavčič. Na prvenstvu te daleč najmočnejše
organizacije v svetu kikboksa je sodelovalo 797 tekmovalcev iz
50 držav . Zanimivo je, da je prvič nastopalo kar nekaj držav
(Brazilija, Argentina, Kuba, Gabon itd.). V tej močni konku-
renci so se slovenski reprezentantje dobro odrezali.
Nadja Šibila (Ptuj) je osvojilo
drugo mesto in naslov vi-
ceprvakinje sveta, o čemer smo
v Tedniku že pisali. Davorin
Gabrovec (Ptuj) je v semi kon-
taktu do 63 kg bronasto medal-
jo. Toni Turk (Novo mesto)je v
disciplini light kontakt do 94
kg prav tako osvojil bronasto
medaljo, Tomaž Borko (Mari-
bor) je bil do 69 kg v light kon-
taktu pati, ^rav tako peti so bili
Sebastjan Cauševič (Nova Go-
rica) do 74 kg, Renata Polanec
(Ptuj)do 50 kg in Brigita Ple-
menitaš (Izlake) do 60 kg. V
glasbenih katah je kot edini
Slovenec nastopal Matjaž
Goričar (Zagorje) in je osvojil
8. mesto.
In kaj pravijo o svojih uspehih
nekateri Ptujčani?
Nadja Šibila: "Z rezultatom
sem zadovoljna, tudi z borbami
do finala, saj sem nasprotnice
premagovala brez težav, v fina-
lu pa sem po tesnem rezultatu
morala priznati premoč Irke,
čeprav sem prepričana da jo v
bodoče lahko premagam. Za
uspeh se moram zahvaliti tre-
nerju, za finančno pomoč pa
staršem in tudi stranki SOPS v
moji občini Videm."
Vladimir Sitar, selektor: "S
prvenstva gremo izredno zado-
voljni, saj smo osvojili tri me-
dalje v zelo veliki konkurenci,
kar je za nas zelo velik uspeh,
saj smo nastopali brez glavnega
prinašalca medalj Tomaža Ba-
rade, ki je poškodovan, bil pa je
v Caorlah in je pomagal našim
tekmovalcem. Nadja je v vseh
nastopih prikazala kvalitetno
borbo tako s tehničnega kot
taktičnega vidika in jo je le
malo ločilo od naslova svetovne
prvakinje. Tudi Davorin je pri-
kazal zelo kvalitetne borbe in
tudi nanj lahko v bodoče
računamo, enako pa tudi na To-
nija Turka. Presenetila je tudi
Renata Polanec s 5. mestom in
zelo dobrimi borbami, za tek-
movalce v light kontaktu pa
lahko rečem, da smo mogoče
pričakovali nekaj več.
WAKO - Svetovno združenje
kikboks organizacij je daleč
najmočnejša in tudi prva orga-
nizacija kikboksa v svetu, saj
združuje trenutno 90 držav.
Vendar se je zaradi različnih in-
teresov pojavilo kar nekaj dru-
gih organizacij, ki sebe imenu-
jejo svetovne, nimajo pa veliko
držav (20, 30 ali 40). Enak pri-
mer je v profesionalnem boksu,
saj vemo, koliko imamo svetov-
nih prvakov v istih kategorijah
v raznih verzijah. Ker pa je kik-
boks vedno popularnejši med
športniki, ki trenirajo borilne
športe, se iz raznih stilov (kara-
te, tae kwon do, kung fu itd.)
priključujejo in tekmujejo v teh
disciplinah. Seveda se
vključujejo v druge, manjše or-
ganizacije ali organizirajo svoje
organizacije in se proglašajo za
državne, evropske in svetovne
prvake v včasih zelo majhni
konkurenci (mnogokrat tudi
samo dva ali trije tekmovalci v
kategorijah). Ker te organizaci-
je nimajo izdelanega informa-
cijskega sistema, pa posamezni-
ki tudi v Sloveniji navajajo
netočne podatke. Vendar je v
svetu splošno znano, da je daleč
največ vreden rezultat v Wako
organizaciji, kajti tukaj tekmu-
jejo res najboljši tekmovalci.
V Sloveniji je edina uradno
priznana in registrirana organi-
zacija, ki se ukvarja s kikbok-
som, Kickboxing zveza Slove-
nije, ki jo priznava tudi Olim-
pijski komite Slovenije, imamo
kategorizirane športnike in vse
pravice in dolžnosti, vezane na
to članstvo. Tudi Olimpijski
komite Slovenije priznava
predvsem rezultate, ki prihajajo
iz organizacije Wako. Vsi drugi
športniki, ki tekmujejo v dru-
gih stilih in organizacijah, pa se
bodo morali priključiti tej zvezi
ali pa ne bodo registrirani in
priznani športniki. Po novem
zakonu o športu kar nekaj klu-
bov po Sloveniji dela na črno in
se bodo morali v bodoče pravil-
no organizirati in registrirati."
Milan Krajnc Pavlica
Nadja Šibila (na levi) je bila druga ...
Nagradno turisti-
ino vprašanje
Mesto Ptuj podobno kot druga okolja živi v pričakovanju
magičnega leta 2000. V praznično podobo so se odele trgovine,
gostilne in ulice; slednje letos bolj kot kdajkoli prej. Mesto je
izdelalo svoj koncept praznične okrasitve, ki pa bi bila lahko
še boljša, če bi se znali vsi v njeni bolj povezovati in sodelovati.
Od srede decembra poteka božično-novoletni sejem, jutri
zvečer pa bo zažarela tudi jelka na Mestnem trgu. Dogodek bo
spremljal kulturni program, meščani naj bi se ga po pričako-
vanju organizatorjev množično udeležili; začetek je napovedan
za 18. uro.
Z iztekom starega leta 1999 se
izteka tudi serija nagradnih tu-
rističnih vprašanj, povezanih z
rimsko Petoviono.
V rimski dobi se je novo leto
pričelo marca, o tem smo pisali
v zvezi z rimskim bogom vojne
Marsom. Rimljani novega leta
niso posebej slavili. Vprašanje,
ki ga tokrat zastavljamo, ni pre-
težko, potrebno bo samo malce
pobrskati po spominu in
osvežiti osnovnošolsko znanje
rimskih številk. Vprašujemo,
kako se z rimskimi številkami
napiše leto 2000. Nagrada za
pravilen odgovor sta dve stekle-
nici ptujske penine. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Ted-
nika, Raičeva ulica 6, do 31. de-
cembra.
Nagrado za prejšnje nagradno
turistično vprašanje, spraševali
smo, katera vrsta vina nosi ime
poetoviona (odgovor je: peneče
vino ali penina), bo prejel Vla-
do Simonič, Rimska ploščad
12, Ptuj. Ptujsko penino mu po-
darjajo v KK - Vinarstvu Slo-
venske gorice-Haloze. Čestita-
mo.
Vsem, ki ste tudi v letošnjem
letu spremljali našo rubriko, še
posebej tistim, ki ste nam pošil-
jali odgovore na nagradna
vprašanja, želimo srečno, zdra-
vo in uspešno leto 2000!
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se z rimskimi številkami napiše število 2000?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:.....................................................................................
Davorin Gabrovec pa tretji
PREJELI SMO
Obstaja tudi greh proti naravi...
Naravno ravnovesje je porušeno, ko poseg imiči številčno in ka-
kovostno strukturo življenjske združbe rastlinskih ali živalskih
vrst, okrni ali uniči njihove habitate, uniči ali spremeni sposob-
nost delovanja ekosistema, prekine medsebojno povezanost posa-
meznih ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev posameznih
populacij.
Država želi uveljavljati uravnotežen razvoj z okoljskega, gospo-
darskega, socialnega in nacionalno-kulturnega vidika. Zaradi
razdvojenosti izvršilnih institucij države se zastavljeni cilji dose-
gajo parcialno, kar ima za posledico nadaljnjo degredacijo okolja.
S tem se oddaljujemo od sonaravnega gospodarjenja, ki se mora
odražati na uravnovešenem razvoju, ta pa mora upoštevati odgo-
vornost do ekosistema sedanjosti in prihodnosti.
Podobna neučinkovitost varovanja ekosistema se kaže na lokal-
nem nivoju, v občinah. Ne zavedajo se problema, da se varovanje
ekosistema ne konča z občinskimi ali drugimi mejami. Neenot-
nost se kaže v neobstajanju skupnih projektov, kot so: vpliv one-
snaženega okolja na nastanek bolezni in bolezenskih stanj (vpliv
termične obdelave odpadkov na ekosistem), izboljšanje kvalitete
pime vode, odpadne vode, zbiranje sekimdarnih surovin, iskanje
nadomestnih komunalnih odlagališč, določitev regijskih in kraj-
inskih parkov...
Upam, da razdvojenost v stranki Zelenih Slovenije ne vpliva na
razdvojenost projektov na državni in lokalni ravni. Mislim, da je
pravi trenutek, da poiščemo skupne razvojne cilje, ki bodo našo
družbo pripeljali v energetsko varčno in surovinsko nepotratno
družbo.
Zeleni Vidma se zavzemamo za protientropijsko-ekološko in
humano, torej holistično družbo.
V iztekajočem se letu smo Zeleni Vidma poskušali sooblikovati
delovanje občinskega sveta, vendar smo bili le delno uspešni.
Zeleni Vidma se zahvaljujemo vsem donatorjem za podarjena
sredstva ter želimo vsem občanom, simpatizerjem in članom vese-
le božične praznike in srečno novo leto.
Za Zelene Vidma:
mag.Ivan Božičko
PREJELI SMO
Slovenija ponovno v
oslovski klopi
Prepričan sem, da nas je veliko takih, ki
zadnje čase temeljito spremljamo zadeve
okoli morebitne gradnje sežigalnice odpad-
kov v Kidričevem. Še posebej vsi tisti, ki v
tem okolju živimo in želimo (zdravo) živeti
še nekaj desetletij.
Kratka informacija tistim, ki zadeve niso
spremljali do sedaj: Talum v Kidričevem je
ena od dveh morebitnih variant za sežigalnico
odpadkov za 43% prebivalstva Slovenije (dru-
ga, manj spremenljiva je Maribor - Tezno), ka-
mor naj bi letno prihajalo v sežig čez 280.000
ton odpadkov. Investicija naj bi bila težka 250
milijonov mark (250 mrd. sit). Sežigalnica naj
bi izvajala vse potrebno, da bi bili škodljivi iz-
pusti v okviru zakonskih določil. 69 novih de-
lovnih mest, celo 30 MW elektrike bi s tem do-
bili.
To je seveda samo ena plat medaljej In samo
o tej (boljši) plati imajo podatke v Talumu. O
dru^ plati nam namreč več pove zadnji izvod
glasila občine Kidričevo. Kdor ne živi v tej
občini, ga seveda ni mogel brati (škoda!), zato
si bom drznil iz njega za drugo plat medalje
izluščiti samo nekaj zanimivosti in jih poko-
mentirati.
-	Taliun je za to isto glasilo napisal šolski spis
za peti razred osnovne šole. Kako skiuimo od-
padke namreč! Nič o tem, koliko deset tisoč
ton žlindre se bo letno odložilo na deponije
rdečega blata, koliko bo v njej navkljub
čiščenju še ostalo težkih kovin, klora, klorovo-
dikovih kislin, smrtno nevarnih dioksinov in
furanov, ostalih kontaminiranih snovi. Tudi
nič o tem, koliko se bo letno sproščalo ogljiko-
vega dioksida (za njegovo zmanjšanje se bori
ves svet), koliko žveplovega dioksida, koliko
drugih karcinogenih plinov. Očitno se ravnajo
po tem, da je najbolje o tem molčati, kajti manj
ko bodo ljudje vedeli, manj bo težav in biunih
reakcij.
-	69 novih delovnih mest bi bil lep uspeh za
občino Kidričevo, toda za kakšno ceno? Koli-
ko več bo zaradi sežigalnice rakavih bolnikov,
drugih bolezni, anomalij, genetskih poškodb
in hormonskih motenj (povzročajo jih prav
dioksini v blažjih oblikah, v težjih povzročajo
smrt), alergij? Bo še kdo kupoval zastrupljene
pridelke naših kmetov iz tega okolja?
-	Ali se res nikomiu" ne zdi, da je to okolje že
preobremenjeno, če pa je to dokazano! Živimo
nad največjim slovenskim bazenom pitne vode
(Dravsko polje), ki pa je že zdaj enkrat bolj
onesnaženo s pesticidi kot najbližji zasledova-
lec. Kaj se bo zgodilo, če popusti eno samo
tehnološko varovalo in pridejo karcinogene
snovi v podtalnico? Koliko ljudem se zna po-
noviti katastrofa prebivalcev Apač pri Gornji
Radgoni in širšega področja, kjer njihova voda
iz pip tudi s prekuhavanjem ni užitna in
zdravstveno neoporečna, ampak jo kupujejo v
plastenkah?
-	Zakaj v Talumu ni zanimanja za recikliran-
je in kompostiranje odpadkov? Kompostiran-
je bi se enkratno vključilo v deponije rdečega
blata, recikliranje bi industriji vračalo surovi-
ne. Že res, da tudi tu ostane nekaj odpadkov in
da je cena tako vrnjenih surovin višja, toda ti
postopki enako kot sežigalnica zmanjšujejo
doponijske prostore za 90%, so veliko prijaz-
nejši do okolja in s tem do zdravja ljudi.
Občinsko glasilo dosti piše o tem (švicarska
tehnologija ORFA). Tudi ni trdnih, tekočih
ali plinskih odpadkov ali emisij za deponiran-
je, torej tudi ni izpustov v zrak, vodo in tla. Za-
kaj ne vložimo teh 260 milijonov mark raje v
takšno tehnologijo (40% denarja je davko-
plačevalskega), še posebej zato, ker ostala Ev-
ropa prehaja iz sežigalnic v reciklirnice, 75%
strojne opreme je celo možno narediti v Slove-
niji, v M^boru - Teznu pa težijo prav k temu.
Zakaj tega ne ponudi tudi Talum? Prav oni bi
lahko v industrijo ponovno vračali aluminij-
ske odpadke (pločevinke pijač, konzerve, alu
embalaža itd.). Če se v Nemčiji borijo, da alu-
minij kot večno obnovljiva surovina ne bi kot
nerazgradljiv odpadek ostajal v zemlji in pro-
pagirajo celo vračanje alu pokrovčkov na jo-
giu-tih v reciklirnice, potem to samo daje mis-
liti o visoki stopnji zrele miselnosti, kako rav-
nati z odpadki in istočasno z okoljem, da se
jim to ne bo maščevalo že čez nekaj let ali de-
setletij.
-	Vedeti je treba, da investicija 260 mio DEM
v ekološko sporno in zastarelo reševanje volu-
menske količine odpadkov pomeni to, da se bo
zadeva morala pKiplačati. Sporna je že vrednost
investicije, kot je zapisal že Tednikov novinar
M. Ozmec v članku 25.11.1999 prenešeno mi-
sel s seje občinskega sveta Kidričevo, saj so po-
dobni projekti v tujini več kot enkrat dražji.
Sporno je tudi, ali bo sežigalnica v naslednjih
letih imela 280.0(K) ton odpadkov za kurjenje.
Če se bodo spričo ekološke zavesti začeli roje-
vati manjše reciklirni obrati, specializirani za
določene odpadke. O tem že govori članek v
Večeru 10. 11. 1999, da so se Fructal, Coca
Gola, Union, Ljubljanske mlekarne, Tetra-
Pak in še nekatera podjetja povezali v gospo-
darsko^interesno združenje za odpadno emba-
lažo. Če se bodo torej količine odpadkov
zmanjševale, bo sežigalnica nerentabilna in
predraga in s tem še bolj ekološko nevarna.
Razen tega se tako drag projekt ne gradi za leto
ali dve, ampak verjetoo za kar nekaj desedetij.
- In na koncu se človek le mora vprašati, kaj
je Slovenija. Tako se je vprašal tudi Večerov
novinar Albin Keuc v članku, objavljenem v
lanskem letu (na žalost hranim samo izrezan
članek iz Večera). Citiram njegove besede:
"Očitno je, da je slovenska administracija za
svoj moto privzela naslednje reklo: čim slabše,
tem bolje za nas. Jasni strateški dokumenti na
temelju prihodnjih gibanj (v okolju, energeti-
ki, itd.) bi zanjo predstavljali obveznost. Če jih
ni, se jim lahko izogne in zagovarja takšne
neumnosti, kot so npr. gradnja nove termoe-
lektrarne v Trbovljah (cca 600 mio DEM),
sežigalnica v Kidričevem (cca 400 mio DEM),
ohranjevanje monopolov in nekaznovano one-
snaževanje okolja." Komentar ni potreben,
kajne? Se ena "cvetka" iz tega članka: slovenski
zakon o varstvu okolja je žrtev "slovenske po-
sebnosti" - sprejeti zakon se ne izvaja. Z večino
podzakonskih aktov že krepko zamujamo, zato
je Evropska komisija v svoji oceni približevan-
ja Evropski uniji izrecno poudarila, da mora
Slovenija zmanjšati svoj zaostanek na po-
dročju okoljske politike. Na konferenci v Aar-
husu (njen naziv je bil: Okolje za Evropo) bi
Slovenija - brez vseh teh programskih doku-
mentov - izzvenela podobno kot na srečanju
ob konvenciji o prepovedi kemijskega orožja,
kjer smo skupaj z Libijo, Irakom in podobni-
mi sedeli v oslovski klopi! Za sramoto ni odgo-
varjal nihče! (konec navedbe)
Državna politika da te kap! Ali država prav
iz tega razloga oslovsko in neumno noče sode-
lovati pri odločanju glede sežigalnice, ampak
prepušča ljudem klanje z investitorji in lokal-
nimi oblastmi, sama pa si bo mačehovsko
oprala roke pred vso Evropo, češ, da za kaj ta-
kega sploh ni vedela?
In na koncu bom zapisal samo še to, da
upam, da boste moj prispevek objavili v celoti.
Kajti zadnje navedeni članek iz Večera govori
o sodelovanju javnosti oz. civilne družbe in
države na drugi strani glede konvencije o dos-
topu do okoljskih informacij takole: "V večini
primerov imamo opraviti s pravico, podeljeno
posamezniku, in to v dveh osnovnih oblikah -
v razmerju do dostopa informacij in sodelo-
vanja javnosti v procesih okoljskega odločanja
ter v razmerju do osnovnih človekovih pravic."
Ljudje torej imamo PRAVICO VEDETI in
tudi PRAVICO ODLOČATI!
Stanko Curin
12
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
'T
TINJE / RUDOLF GAŠPARIČ, NAJSTAREJŠI ŽUPNIK V BISTRIŠKI DEKANIJI
Kijub starosti letno še vedno vei kot 400 maš
s tinjskim župnikom Rudolfom Gašparičem sva se prvič
srečala poleti 1996 ob blagoslovitvi cerkve sv. Urha. Že takrat
sva se dogovorila, da bova daljši pogovor opravila, ko bova ime-
la čas. Iskrive misli in besede, vse to je kazalo na širokega člo-
veka, kar je v meni vzbujalo veliko mero radovednosti. Mi-
mogrede izvem, da je Prekmurec, ki se je ustalil na idiličnih
južnih obronkih Pohoija. Kot vidite, sva čas za praznični kle-
pet tik pred letošnjim božičem le našla.
"Ja, veste, jaz sem mešanica, moj
oče - ime mu je bilo Štefan - je po
rodu Hrvat, doma iz Čakovca,
mama Ana Roj je iz Beltincev, ro-
dil pa sem se 2. februarja 1917.
leta v Kraljeviči blizu Crikvenice.
Potem smo si v Prekmurju, v kra-
ju Lipa, ki sodi pod faro Turnišče,
kupili majhno posestvo. Osnov-
nošolske klopi sem drgnil v Go-
milici, osem razredov klasične
gimnazije pa v Mariboru. Moj
sošolec je bil znan Bistričan
Slavko Kovačič. Lansko leto, ko
smo praznovali biserno obletnico
mature, klasično gimnazijo sem
namreč končal 1938. leta, nas je
bilo živih še 25 sošolcev in sošolk,
" je skoraj v eni sapi povedal Ru-
dolf Gašparič, dolgoletni župnik
na Tinju, ali kot o sebi pravi sam,
je "ta tinjski župnik", v najmanjši
župniji slovenjebistriške dekani-
je, ki šteje samo 920 duš ter ob
župni cerkvi premore še dve
podružnici: prva je cerkev sv.
Treh kraljev pod Šumikom, druga
pa pred tremi leti obnovljena cer-
kev sv. Urha.
Seveda me je zanimalo, zakaj se
je odločil za bogoslovje, ker bi
lahko s popotnico klasične gimna-
zije brez dvoma študiral tudi kaj
drugega. "Seveda bi lahko, vendar
sem ves čas klasične gimnazije bi-
val v dijaškem semenišču Maksi-
milianumu, kar je bila neke vrste
priprava na bogoslovje. Redki, ki
so bivali v tem dijaškem domu, so
se po končani gimnaziji odločili
drugače. Poleg tega sem imel v
domači fari dober zgled za duhov-
niški poklic, saj se je pred mano
tako odločilo že 23 Turniščanov.
Nič mi ni bilo težko, ko sem v
času počitnic hodil vsak dan k
maši," je kometiral svojo odločitev
sedaj 82-letni Rudolf Gašparič, po
letih in stažu najstarejši župnik v
bistriški dekaniji.
Tri letnike bogoslovja je končal
v Mariboru; potem ko so jih
Nemci 1941. leta pregnali, je odšel
domov v Prekmurje. Študij teolo-
gije je nato nadaljeval v Szombat-
helyu in tam 1943. leta bral novo
mašo. Ni bil edini Slovenec, ki je
takrat nadaljeval teološke študije
na Madžarskem, kar trinajst jih je
bilo, med njimi tudi sedanji mari-
borski pomožni škof dr. Jože
Smej. Dve leti je služboval v kraju
Pec"l, ko pa je bila druga vojna
končana, jo je mahnil nazaj do-
mov v Prekmurje, kar peš in s cu-
lico v roki, saj vlaki v tistem času
sploh niso vozili. Doma je bil do
jeseni 1945, nato pa se je začelo
njegovo službovanje po raznih
slovenskih krajih. Prva postaja so
bile Svetinje (Ivanjkovci) v
ormoški občini, nato pa Hoče,
Kebelj na Pohorju, Puščava na
Pohorju, od koder so ga zaradi
znanja madžarščine povabili v
Turnišče in nato v Lendavo, za-
tem pa se je ponovno vrnil v bist-
riško dekanijo. Osem let je župni-
koval v Poljčanah, pred 24 leti pa
je prišel na Tinje.
Kljub temu da je služboval v
raznih slovenskih krajih, me je za-
nimalo, kako se je človek prek-
murske ravnice vživel na Pohorju.
"Zelo dobro," zatrjuje, saj je že v
času župnikovanja na sosednjem
Keblju pomagal ostarelemu
tinjskemu župniku povsod tam,
kjer je bilo potrebno. Tako je v
tistih treh letih na Tinju krstil pet
otrok, tri Tinjčane pa pokopal.
Ko je>pred 24 leti ponovno prišel
na Tinje, so se ga predvsem sta-
rejši spomnili in ga zaradi njegove
neposrednosti vzeli za svojega.
Velja za ljudskega duhovnika, ki
živi za ljudi in z ljudmi, rad gre
med svoje župljane in jim po svo-
jih močeh pomaga, kar ljudje na
Pohorju znajo ceniti. Pravi, da po
Prekmurju nima večjega domo-
tožja. Ko je bil še nekoliko mlajši
in je lažje hodil, tudi danes, pri 82,
presneto dobro izgleda, je rad
odšel na Rozmanov hrib ali
Tinjski Kogel, visok 721 metrov,
vzel s sabo daljnogled in potem
opazoval svet pod sabo. Imel je kaj
videti. Pogled mu je romal od
Brinjeve gore proti Konjicam, do
Konjiške gore, pa prek Boča do
Donačke gore in dalje po robu
Haloz. Kot na dlani je imel pod
sabo venčeseljsko faro, malo dalje
Prihovo in še številne druge cer-
kve, ki jih ha tem območju ne
manjka. In potem je naštel nič
manj kot 37 zvonikov.
Beseda nanese tudi na tinjsko
cerkev sv. Petra in Pavla, ki je bila
zgrajena že pred 1251. letom. Ima
romanske prvine in raven lesen
strop, kasneje je bila gotizirana ter
povečana in predelana v letih
1692. in 1888. Danes ponovno
kliče po obnovi in župnik pravi,
da les že imajo, saj tega Pohorcem
ne manjka, zbrati morajo le še de-
nar za skrilj, ki ga je mariborski
zavod predpisal za kritino, in
obnova se bo začela. Seveda ima
cerkev še nekaj drugih značilnos-
ti; tako so v temeljih vzidani celo
rimski nagrobniki.
Od župnišča do cerkve vodi 55
stopnic, ki jih gospod Rudolf, ka-
dar je lepo vreme seveda, kljub le-
tom še zmore. Vendar njegovi
župljani le upoštevajo njegova leta
in ga do cerkve navadno odpeljejo
kar z avtomobilom. Kljub čas-
titljivim letom opravi na leto več
kot 400 maš. Tu in tam mu pride
pomagat njegov prijatelj Štefan
Vereš - tudi Prekmurec, ki pa živi
na Skomarju. Kaplana zaradi
majhne župnije nima, je pa tudi
sicer v škofiji pomanjkanje du-
hovnikov, zato si pač medsebojno,
kot vejo in znajo.
Ko ga vprašam po krstih in po-
roka, odgovori, da je prvih razme-
roma veliko, "največ uvoženih", pa
tudi po osem cerkvenih porok na
leto za tako majhno župnijo ni
ravno malo.
Pred šestimi leti je bral zlato
mašo, in če mu bo zdravje služilo,
pohorski zrak, kljub temu da je
malo oster, mu dobro dene, bo čez
štiri leta biseromašnik.
Tudi pri njih se pripravljajo na
božič, največji krščanski praznik.
Mežnar Leopold Gracej, tudi z
njim sem se srečala, šaljivo se je
predstavil: "Še zmeraj mežnar
Polde Gracej," pripravlja jaslice,
sicer stare, vendar so nekaj po-
sebnega: vse glavne osebe in doga-
janje je izrezljano v enem kosu.
Cerkev je že okrašena, prijetno pa
bo tudi pri polnočnici. Ker smo v
predprazničnem času, še posebej
ko se koledar vse bolj odpira letu
2000, je "ta tinjski župnik", 82 let-
ni Rudolf Gašparič, zaželel vsem
dobrim ljudem, kjerkoli že so,
blagoslovljene božične praznike,
v novem letu 2000 pa obilo
Božjega blagoslova in Marijinega
varstva.
Vida Top0love€
Tinjski župnik Rudolf Gašparič.	Foto: VT
Tinjska župna cerkev sv. Petra In Pavla je bila
zgrajena že pred 1251. letom. Sedanji videz ima
iz 1888. leta.	Foto: VT
thvek ne sme nikoli obupati
Rebeka Mahorič je bila pred desetimi leti mis Ptuja. Na to jo
vežejo lepi spomini, še danes jih večkrat podoživlja. Da je nas-
topila na lepotnem tekmovanju, je morala zbrati veliko pogu-
ma; še danes je vesela, da je to zmogla, povrhu pa je še pela in
plesala. Sicer pa uspeha ni pričakovala, vse skupaj je vzela kot
igro. -Grem, pa bom videla, si je rekla. Ptujčani so jo podprli,
tega ne bo nikoli pozabila. In kaj je lepota zanjo? Še vedno tis-
to, kar prihaja iz notranjosti.
V tistih časih je bila tudi mlada
obetavna flavtiska, igrala je v
ptujski godbi na pihala, zaradi
njene nadarjenosti so jo mnogi vi-
deli med bodočimi glasbenicami.
Pa se je obrnilo drugače. Žal ji je,
da je glasbo pustila, z današnje
perspektive ocenjuje, da je naredi-
la veliko napako, da ni šla na glas-
beno akademijo. Po končani
gimnaziji je šla študirat kemijsko
tehnologijo, ker se ji je zdelo, da je
kemija dovolj zanimiva za študij
in kasnejše delo. Po končanem
študiju se je zaposlila, v poklicu
delala nekaj let, potem pa je
službo izgubila. Ni se vdala, vede-
la je, da ne sme obupati.
Vključila se je klub za iskanje
zaposlitve, splačalo se je, saj bo
kmalu začela delati na novem
področju, področju markednga.
ki zanjo predstavlja nov izziv.
Vsem, ki so ostali brez službe Re-
beka priporoča vključitev v klub.
A če nekdo misli, da bo klub tisti,
ki bo vse naredil za nekoga, ki išče
zaposlitev, ni tako. "Vse moraš na-
rediti sam!"
Medtem ko je bila v klubu, ni
stala križem rok, poiskala si je ho-
norarno delo, in sicer v prodaji
sendvičev od vrat do vrat. Pri tem
ni toliko pomembno delo kot to,
da je z njim premagala sama sebe,
svoj ego, saj prodajati sendviče v
Ptuju, kjer te vsi poznajo, ni lah-
ko. Ampak tudi to je zmogla.
Sedaj je pred novimi izzivi, ko
se bo preizkušala na marke-
tinškem področju, pa tudi pred
novim življenjem, pravi. Po ma-
mimi smrti se je našla čisto na
dnu, ni se mogla zbrati; da diha in
živi na novo, ji je veliko pomagala
tudi šola življenske energije, skozi
katero je začela bolje spoznavati
samo sebe in kaj si v resnici sploh
želi. Vedno pa ji je stal ob strani
tudi oče, ki ji je želel pomagati,
ampak ona se je želela sama doka-
zovati. Zelo mu je hvaležna za vso
skrb. Ugotovila je, da vse, kar je
življenju doslej naredila, ni nare-
dila narobe, skozi to je pridobila
le izkušnjo več. Vse to ji bo poma-
galo pri življenju in delu v novem
okolju. Šla bo pogumno naprej in
ne bo več razmišljala o tem, ali je
to, kar je naredila, dobro ali ne.
Vse novo bo sprejemala kot nov
izziv. Zdaj se ji zdi, da je nič več
ne more ustaviti.
S pomočjo šole življenske ener-
gije je Rebeka ponovno vzpostavi-
la močan kontakt z glasbo. V eni
od mariborskih glasbenih skupin,
ki se ukvarjajo z duhovno glasbo,
igra flavto. Glasba je ponovno
postala pomemben del njenega
življenja - ob delu seveda.
Leto 2000 si želi dočakati mir-
no, v okviru šole življenjske ener-
gije. Vsem, ki jo poznajo, in vsem
neznanim pa želi srečno in zado-
voljno leto 2000 s priporočilom,
naj ne obupajo, saj življenje samo
po sebi ponuja najrazličnejše
možnosti. Le poiskati jih je
potrebno.
MG
Rebeka Mahorič
Rebeka na sprehodu po ptujskih ulicah.
Foto: Črtomir Goznik
PODGORCI / PRIDELOVALCE ZELENJAVE LETOS
PRESENETIL SNEG
Spravilo zelenjave izpod snega
Ko smo se pred časom - ob letošnjem prvem jesenskem snegu -
potepali po Podgorcih, so na zasneženi njivi Ireni in Janku
Gašpariču številni prijatelji in sosedje pomagali pri spravilu
radiča. Pridelovalcema zelenjave je pod snegom ostalo 25 ton
zelenjave, od tega 15 ton zelja.
Pred tremi leti je Irena Gašpa-
rec, ki je bila zaposlena kot kont-
rolor v ptujski Delti, ostala brez
redne zaposlitve. Takrat sta se z
možem odločila, da se bosta
ukvarjala s pridelovanjem zelenja-
ve. Pred enim letom sta se
priključila skupini kmetovalcev,
ki delujejo pod strokovnim
nadzorom Kmetijskega zavoda
Maribor in se ukvarjajo z integri-
rano pridelavo zelenjave. Posebno
pozornost posvečajo uporabi iz-
branih škropiv, pridelovalci pa so
organizirani po avstrijskem vzo-
ru. Zavod s predavanji in strokov-
nimi ekskurzijami skrbi tudi za
njihovo strokovno izpopolnjevan-
je.
V letošnjem letu sta zasadila ze-
lenjavo na 4 ha: 1 ha in 40 arov je
radiča, ostale površine pa sta zasa-
dila z zeljem, solato, čebulo, ohro-
vtom, cvetačo in kitajskim zeljem.
Glede na to, da imata relativno
malo zemlje, je pridelovanje ze-
lenjave tudi finančno najprimer-
nejša kmetijska panoga, saj omo-
goča preživljanje celotne družine.
Tudi s prodajo ni problemov, saj
pride veliko kupcev tudi iz
Rogaške Slatine in Slovenj Gra-
dca kar na dom. Večino zelenjave
pa prodata kmetijski zadrugi. Jan-
ko Gašparec je povedal, da name-
ravata v naslednjem letu povečati
proizvodnjo na najetem zemljišču
za 30 odstotkov, postavila pa bosta
tudi rastlinjak za vzgojo sadik.
Maida FridI
Pavel Sabol je bil eden
izmed nasmejanih so-
sedov, ki so pomagali
Gašparičevima. Tokrat
bo radiča dovolj tudi za
njegove goske.
Janko Gašparec je poskrbel, da je zelenjava pris-
pela izpod snega v skladišče na domačiji.
Foto: Majda FridI
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
13

ZAVRČ / V GRADU SLOVESNOST ZLATE POROKE
50 skupnih let zakomev Kotar
v cerkvi sv. Miklavža v Zavrču sta po 50 letih skupnega življen-
ja minulo soboto znova stopila pred oltar zakonca Ludvik in
Ida Kotar iz Zavrča 11. Poročila sta se 16. decembra leta 1949
v Ormožu in si skupno življenje v krogu družine ustvarila v
Zavrču, kjer živita še danes. V završkem gradu, kjer je tudi
njun dom, je slovesnost zlate poroke opravil Franc Majceno-
vič, zlatoročenca pa sta se tega dne veselila v krogu svojih
najdražjih in prijateljev.
Zlati ženin Ludvik prihaja iz
Velike Loke pri Trebnjem, ro-
dil se je 4. marca 1923, zlata ne-
vesta Ida, rojena Tič, je rojena
20. oktobra 1931 v Slovenskih
Konjicah. Kmalu po poroki sta
se preselila v Zavrč, kjer sta si v
prostorih završkega gradu usta-
varila topel družinski dom. Oba
sta bila zaposlena pri Kme-
tijskem kombinatu Ptuj, kjer je
bil Ludvik dolga leta upravnik
delovne enote KK Ptuj v Zavr-
ču, nekaj svojih let življenja pa
je pustil tudi v NOB. Danes sta
zakonca Kotar že upokojenca.
V življenju sta Kotarjeva našla
srečo v krogu svoje družine, pri
svojih dveh sinovih Ludviku in
Janiju ter hčerki Tatjani. Jesen
življenja jima danes bogati pet
vnukov, ki ju večkrat obiščejo,
ponosna pa sta tudi že na
najmlajši rod - Roka, Nejca in
Špelo.
Zlatoporočencema Ludviku in
Idi Kotar iz Zavrča iskreno čes-
titamo tudi iz uredništva Tedni-
ka in želimo še dosti srečnih
skupnih let.
TM
Zlatoporočenca Kotar v družbi sinov Ludvika (desno) in Janeza ter hčerke Tatjane.
Foto: Langerholc
Bilo je veselo •••
v zadnjem mesecu leta se ljudje družimo pogosteje kot sicer:
vrstijo se obiski, srečanja, obletnice, prireditve. Tudi v Mar-
kovcih, ki te dni doživljajo prvo obletnico nove občine, je
oživelo družabno življenje. Srečali so se 50-letniki - abraha-
movci, pa 60-letniki in še katera generacija. 8. decembra, na
praznični dan, pa so se po petih letih ponovno zbrali "fantje
in dekleta" iz leta 1929, do konca tega leta že vsi z dopolnje-
nimi 70 leti.
Zbrali so se v zgodnjem po-
poldnevu najprej pred cerkvijo
sv. Marka, kjer so imeli tudi
mašo za svojo generacijo, nato
pa so nadaljevali prijazno
druženje v gostilni Pri Majdi v
Spuhlji. Srečanje je organizirala
trojka: Anton Čremik, Konrad
Zelenih in Franc Pilinger, uspelo
pa jim je zbrati 14 vrstnic in 10
vrstnikov, nekoč tudi sošolcev.
Ostali so dobri prijatelji, čeprav
jih je življenje odpeljalo v mno-
ge kraje, nekaj pa jih je postalo
tudi zakonskih parov. Drugi so
pripeljali s seboj zakonske oz.
življenjske sopotnike in sopot-
nice, vsi skupaj pa so še dolgo v
noč ob dobri hrani in pijači
obujali skupne mladostne spo-
mine ter si ob slovesu zaželeli:
"Nasvidenje čez 5 let ter srečno
novo leto 2000!" To voščijo tudi
vsem svojcem, vsem prebival-
cem občine Markovci in bral-
cem Tednika.
Karolina Plierko
Nasmejani obrazi potrjujejo misel iz naslova ...	Foto: Laura, Gorišnica
PTUJ / PREDPRAZNICNI DECEMBER NA OS MLADIKA
Uiemi in kolektiv Mladike
gostili upokojeme
Učenci so upokojenim delavcem šole pripravili prisrčen program.
Foto: Langerholc
Koliko cvetličark bo zraslo na šoli Mladika?
Ob letošnjem mednarodnem
letu starejših ljudi so se tudi
na osnovni šoli Mladika
spomnili starejših in ponov-
no povabili medse upokojen-
ce s svoje šole.
Učenci razredne stopnje so v
četrtek, 17. decembra, pripravi-
li prisrčen in pester program, za
katerega je poskrbela Karmen
Plaveč. Popestril ga je otroški
pevski zbor pod vodstvom prof.
Jasne Drobne, ki je prijetno
navdušil naše goste z božičnimi
pesmimi. Upokojenci so se za-
bavali in obujali spomine na
šolske dni ter priznali, da so
tudi oni nekoč radi prepevali.
Skupaj so se veselili uspehov
šole in obljubili so, da se bodo
še vrnili, a ne le ob koncu leta.
Dobrodošli so tudi med šols-
kim letom, da spoznajo, kaj
počnejo in kako ustvarjajo se-
danje generacije.
Prostor, v katerem so pripra-
vili program, je bil prazničen in
domač. Za to so poskrbele
učenke 8. razredov, ki so v to-
rek, 14. decembra, prostovoljno
sodelovale na predstavitvi po-
klica cvetličarke. Učiteljica
Majda Kramberger-Belšak je
povabila v šolo cvetličarko Tat-
jano Bezjak iz Budine, ki se je
prijazno odzvala povabilu in
posredovala svoje izkušnje,
aranžiranje in ves material za
izdelavo aranžmajev. Učenke so
bile zelo navdušene, saj so izde-
lale veliko prazničnih aranžma-
jev, ki so jih kasneje odnesele in
polepšale svoje domove. Najiz-
virnejši trije aranžmaji pa kra-
sijo tudi prostore šole. Spoznale
so le en poklic, veliko pa jih
bodo še, saj so se v letošnjem
šolskem letu na Mladiki
vključili v projekt Poklicna
orientacija.
V prazničnem decembru pa
prirejajo učenci predmetne
stopnje šolski ples. V četrtek in
petek pa bosta zabavni priredit-
vi za vse učence. Učenci od 1.
do 4. razreda si bodo ogledali
predstavo Pojoči kuhar, učenci
od 5. do 8. razreda pa se bodo
zabavali ob koncertu mla-
dinskega pevskega zbora OŠ
Mladika in uživali ob plesnih
točkah plesalk s svoje šole.
Tako bodo zaključili veseli
december in se podali na novo-
letne počitnice, polni pričako-
vanj in presenečenj, je povedala
učiteljica Karmen Plaveč.
Ur
14
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK

ORMOŽ / SEJA REGIJSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE ZA
PODRAVJE
fnofe zadovoljivo opremljene
Na skupni seji regijskega štaba civilne zaščite za Pudravje in
štaba civilne zaščite občine Ormož so v petek, 17. decembra, v
dvorani ormoškega gradu uvodoma prisluhnili oceni
ogroženosti in pregledali organiziranost sil za zaščito in
reševanje v občini Ormož, zatem pa ocenili potek letošnje vaje
Ormož 99.
Poveljnik ormoškega štaba CZ
Valter Vindiš in svetovalec za
zaščito in reševanje Danilo Her-
gula sta predstavila vse predvide-
ne možnosti ogroženosti,
predvsem pa izpostavila najverjet-
nejšo možnost - poplave. Slišali
smo, da so se zadnja leta hidro-
loške razmere na Dravi močno
spremenile, saj je kritični pretok z
nekdanjih 2.500 povečan na 2.800
kubičnih metrov vode v sekundi.
Skupna so ugotovili, da so na pos-
redovanje v primeru nesreč dobro
pripravljeni, zadovoljni pa so tudi
s 85-odstotno kadrovsko zasede-
nostjo in okoli 65-odstotno mate-
rialno opremljenostjo enot za
zaščito in reševanje, čeprav bi
lahko bilo bolje.
Osrednji del razprave so name-
nili analizi vaje Ormož 99, ki je
potekala 25. septembra. Poveljnik
regijskega štaba CZ za Podravje
Drago Klobučar je njeno vsebino
in potek ocenil kot potrebno in
koristno, pa tudi kot uspešno, saj
so z minimalnim številom ude-
ležencev (sodelovalo je le 32 pri-
padnikov) in minimalnimi stroški
dokaj realno preverili, kako ukre-
pati v primeru onesnaženja
ormoške pitne vode. Izvajalci vaje
so bili člani regijskega štaba CZ za
Podravje, člani občinskega štaba
CZ Ormož ter nekateri predstav-
niki izvajalskih organizacij s po-
dročja oskrbe z vodo in komunale.
Potek vaje so spremljali pred-
stavniki ministrstva za obrambo,
republiškega inšpektorata za ok-
olje in prostor ter nekateri povelj-
niki občinskih štabov civilne
zaščite in predstavniki gasilskih
zvez. Med drugim so poskrbeli
tudi za nadomestno pimo vodo iz
hidrokontov in cister za prevoz
pitne vode ter izdelavo prikl-
jučkov za točenje neoporečne pit-
ne vode.
S potekom vaje je bil zadovoljen
tudi direktor Uprave za obrambo
Ptuj Stanko Meglic in dodal, da
se v ministrstvu zavedajo takih in
podobnih nevarnosti, zato želijo v
bodoče spremljati vsako potovan-
je nevarnih snovi čez ozemlje Slo-
venije. Pri tem je treba zaostriti
predpise, saj se pogosto dogaja, da
so oznake prevoza drugačne od
vsebine. V razpravi smo slišali, da
v ormoški občini žal še nimajo av-
tomobilske cisterne, ki bi bila v
primeru potrebe takoj pripravlje-
na za prevoz pitne vode na
ogroženo območje, zato bo to tre-
ba zagotoviti.
Ob koncu so prisluhnili še vodji
regijskega centra za obveščanje v
Ptuju Francu Krajncu, ki je
poročal o številu naravnih in dru-
gih nesreč na območju Podravja v
letošnjem letu in to primerjal z
razmerami pred štirimi leti, ko je
center pričel delovati. Tako smo
izvedeli, da se v povprečju pripeti
18 različnih dogodkov na mesec
ter da je žal še zmeraj precej
lažnih prijav.
M. Ozmec
Regijski štab Civilne zaščite s pripadniki ormoškega štaba
med vajo Ormož 99
Nosilci javnih funkcij bi morali
začeti odgovarjati in izgubljati
svoje položaje tudi zaradi nepra-
vočasnega informiranja javnosti.
To velja še zlasti za tiste primere,
ko nepravočasna (ali netočna)
informacija povzroči zavajanje
ljudi ali celo preplah med njimi.
Med takšne informacije ned-
vomno sodijo tudi tiste o
splošnih varnostnih razmerah in
še posebej o stanju na zdravst-
venem področju. Ljudje imajo
pravico vedeti, kaj se dogaja v
dejavnostih, od katerih je nepos-
redno odvisno tudi njihovo
zdravje in dobro počutje. Zato je
prav neverjetno, da ministrstvo
za zdravstvo odlaša z odgovo-
rom na takšno poslansko
vprašanje, kot je vprašanje v
zvezi z gnojnim meningitisom na
Slovenskem, še bolj nenavadno
pa je, da minister za zdravstvo
(Marjan Jereb) ne čuti potrebe in
zaveze, da bi sam tekoče in
sproti, tako rekoč iz ure v uro,
avtentično informiral ljudi o tis-
tem, kar jih trenutno najbolj zani-
ma.
ZAKAJ (NE)
ODSTOPAJO
MINISTRI
Najnovejši primer z zdravstve-
nim ministrom žal ni osamljen.
Pri različnih naših pristojnih or-
ganih je žal še nič koliko drugih
primerov, ki kažejo na skrajno
podcenjujoč odnos do javnosti.
To pa je seveda samo dodatno
potrdilo "odtrganost" mnogih od
dejanskega življenja in resničnih
problemov ljudi. O tem med dru-
gim priča tudi to, da je velika
večina dosedanjih interpelacij in
siceršnjih zahtev za odstope mi-
nistrov in drugih funkcionarjev
zadevala predvsem "politična"
področja in politične nesporazu-
me. Posamezna vprašanja, ki
vplivajo na (ne)normalno življen-
je ljudi (pre)mnogih naših politi-
kov še vedno ne zanimajo. Se-
veda očitno še tudi volivci niso
tako organizirani, da bi bolj sis-
tematično (in kritično) spremljali
mandat in se predvsem tudi na
podlagi takšnih ocen odločali,
komu bodo v prihodnje dajali
svoj glas.
Poslanec ZLSD Borut Pahor je
ministru za zdravstvo dr. Marja-
nu Jerebu postavil naslednje
poslansko vprašanje: "V
zadnjem mesecu so javnost,
predvsem starše majhnih otrok,
razburjale vesti o okuženju otrok
z bakterijo HaemophilL»3 influen-
cae (ki povzročajo gnojni meni-
gitis - op. avt.). Ker se obolenja s
to boleznijo nadaljujejo,
zaskrbljenost staršev pa
narašča, vas sprašujem, zakaj v
Sloveniji ni dovolj cepiva in zakaj
bo cepljenje postalo obvezno
šele prihodnje leto in ne takoj?
Ali ste, gospod minister, storili
vse, kar je v vaši pristojnosti?"
Minister na Pahorjevo
vprašanje še ni odgovoril,
čeprav je le-ta zapisal, da
pričakuje - glede na aktualnost -
čimprejšnji odgovor. Po nekate-
rih informacijah naj bi zdravstve-
ni minister nanj odgovoril šele
na zasedanju parlamenta - pri-
hodnje leto.
Gospodarski tednik Finance je
v zvezi s tem zapisal, da se zdita
tragična smrt mariborskega
otroka (zaradi možganskega
gnojnega meningitisa) in večte-
densko čakanje na cepivo proti
bakteriji Hemophilus influencae
(HIB) veliko pomembnejša raz-
loga za odstop pristojnega mini-
stra kot pa očitki, zapisani v in-
terpelaciji zoper finančnega mi-
nistra Mitjo Gasparija. "Kljub
temu pa minister za zdravstvo
ne misli odstopiti. Še več, ni ga
bilo niti na petkovi tiskovni kon-
ferenci, kjer je predstavnica nje-
govega ministrstva razložila, za-
kaj slovenski otroci niso bili
cepljeni proti smrtno nevarni bo-
lezni."
Minister je pozneje Financam
povedal, da na tiskovni konfe-
renci sploh ni bil potreben in da
se mu zdijo dogodki v zvezi z
bakterijo HIB "običajni". Minister
je dejal, da ni nič "nenavadnega,
če kdo umre za meningitisom, ki
se jih ne da predvideti. Po vseh
epidemoloških podatkih cepl-
jenje ni tako nujno. Zdaj cepimo,
ker je nastal preplah. Mi smo
pristojni le, da zavarujemo prebi-
valstvo pred kužnimi boleznimi,
to pa HIB ni. Vsak dan umre pre-
več ljudi, da bi bil en dojenček
zadosten razlog za moj odstop.
Potemtakem sploh ne bi imeli
ministra za zdravstvo, ker bi bil v
nenehnem odstopanju. Ne mo-
rem odstopiti, saj mora kdo tudi
skrbeti, da se stvari urejajo."
KAJ SE DOGAJA
Borut Pahor je v pogovoru za
Delo dejal, da v Združeni listi še
naprej čakajo na ministrov od-
govor, potem pa bodo videli,
kako bodo ravnali naprej.
Bolj nedvoumen je bil v odgo-
voru na eno izmed novinarskih
vprašanj v zvezi z razmerami na
zdravstvenem ministrstvu posla-
nec Slovenske nacionalne stran-
ke Zmago Jelinčič, ki je dejal, da
bi interpelacijo zoper ministra
Jereba v njegovi stranki ned-
vomno podprli. "Na ministrstvu
za zdravstvo vlada razsulo, kot
ga še ni bilo, minister pa na pos-
lanska vprašanja izredno skopo
odgovarja. Je povsem nesposo-
ben in bi ga morali že zdavnaj
zamenjati. Da cepiva ni zagotovil
pravočasno, ni opravičila. V vsa-
ki drugi državi bi za tako dejanje
ministra takoj odstavili. Tudi to ni
res, da je naročanje zapleteno,
saj se v nujnih primerih lahko
opravi po drugih poteh. Minister
ima vedno možnost, da posre-
duje prek diplomatskih pred-
stavništev v določeni državi. Naš
minister pa tega ni naredil, ker
mu je vseeno," pravi Zmago Je-
linčič.
Pričakovati bi bilo, da bo zara-
di (ne)urejanja zadev na zdravst-
venem področju preplah z^el
vse politične opcije, ne glede na
barvo in druge razlike. Vendar
pa so novinarki Financ v SKD
povedali, da še niso našli časa
za pogovore o dogodkih v zvezi
z bakterijo HIB...
Na molk zdravstvenega mini-
stra (oziroma na njegove čudne
izjave) se je zelo ostro odzvalo
ljubljansko Delo, ki ugotavlja, da
strokovna vprašanja pri ministru
Jerebu zdaj že kar pregovorno
ostajajo brez odgovorov. Delo
poudarja, da je bistveno
vprašanje, ali je minister storil
vse, kar je v njegovi pristojnosti.
Hkrati pa Delo ugotavlja, da je
nedopustna njegova izjava Fi-
nancam, da vsak dan umre pre-
več ljudi, da bi bil en dojenček
zadosten razlog za njegov od-
stop. 'Takšne izjave ne le da
niso vredne ministra, ampak so
nekaj, za kar ni mogoče najti
opravičila. Tudi z odstopom ne."
Delo tudi sicer misli, da minis-
ter za zdravstvo s svojo vsako
novo izjavo pokaže, "da proble-
matike, ki bi jo moral ne le obvla-
dovati, ampak tudi krojiti in nare-
kovati, ne obvladuje ... Nedo-
pustno in neodpustno..."
Jak Koprive
MARKOVCI /11. IZREDNA SEJA SVETA
V letu 2000 v proraiunu
428 milijonov
Svetniki občine Markovci so v nadaljevanju 11. izredne seje
sveta v četrtek, 16. decembra, uvodoma preložili razpravo o
vsebini odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča. Do njegovega sprejetja tako še naprej velja stari
tovrstni odlok iz nekdanje ptujske občine. Sprejeli so sklep
o določitvi športnih objektov v občini ter soglašali z merili
za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih lokalov. Os-
rednji del razprave pa so posvetili delovnemu osnutku župa-
novega predloga o občinskem proračunu za leto 2000, ki
predvideva 428.379.000 tolarjev prihodkov in prav toliko od-
hodkov.
Pretežni del sredstev proračuna
za prihodnje leto naj bi zagotovili
po 21. in 22. členu zakona o finan-
ciranju občin, po katerem naj bi
dobili okoli 320 milijonov iz na-
domestila za uporabo stavbnega
zemljišča ter dobrih 90 milijonov
iz dohodnin. Med odhodki je za
dejavnost občinskih organov
župan predvidel 22,3 milijona,
21,3 milijona pa za dejavnost
občinske uprave. Za komimalno
dejavnost bi namenili 61,7 milijo-
na, za razvoj v gospodarstvu 48,7
milijona ter 8,5 milijona za razvoj
v kmetijstvu. Za izobraževanje je
predvidenih 23,5 milijona, za
tekoče transfere v javne zavode
16,8 milijona, za socialno varsto
14,4 milijona, za otroško varastvo
26 milijonov, za kulturo 11,3 mili-
jona, za šport 4,5 milijona, za
sredstva za razvoj 37,2 milijona,
za varstvo pred naravnimi in dru-
gimi nesrečami 16 milijonov, za
investicije dobrih 141 milijonov -
v glavnem za obnovo stare šole, za
kabelsko TV 12,8 milijona itd.
V razpravi so se svetniki zavzeli
predvsem za to, da bi bil novi pro-
račim čimbolj gospodareko
usmerjen, ter soglašali s predlo-
gom, da je treba čimprej izdelati
in sprejeti dolgoročno strategijo
razvoja občine. Tam, kjer tega še
niso storili, je treba čimprej
doreči, kje so vaški, kje gasilski in
kje mešani domovi krajanov.
Svetniki so soglašali z vključit-
vijo občine v program ministrstva
za celostni razvoj podeželja in ob-
novo vasi ter v ta namen imenova-
li 6-članski projektni svet. Strin-
jali so se z gradnjo centralne regij-
ske deponije komimalnih odpad-
kov, ki je predvidena v Krčevini
pri Vurberku, ter posledično z
zvišanjem cen odvoza odpadkov,
soglašali z imenovanjem Lidije
Majnik za vršilko dolžnosti rav-
nateljice Knjižnice Ivana Potrča,
strinjali pa so se tudi, da naj bi
Lekarne Ptuj v nekdanjem trgovi-
ni Kekec uredile lekarno.
Ob koncu seje so svetnike obi-
skali predstavniki gasilskih
društev in zveze gasilskih društev
iz občine Markovci, se jim zahva-
lili za dobro sodelovanje s skrom-
nim darilom in jim pripravili celo
manjšo prednovoletno pogostitev.
M. Ozmec
GORNJA RADGONA / MESNA INDUSTRIJA RADGONA V
LETU 1999
Potrebno bo spoštovati
evropslre predpise
Mesna industrija Radgona iz Gornje Radgone
z 90 tisoč kosi zaklanih prašičev v letošnjem letu
velja za največjo klavnico prašičev v dižavi ter
se uvršča med večja slovenska mesnqpredelo-
valna podjetja. Največ mesnih proizvodov in
svežega mesa proda v severovzhodni Sloveniji,
kjer ima dobre poslovne odnose in remltate s
trgovsko družbo Mercator, SVS, iz Ptuja. Glav-
nino proizvodnje družba MIR iz Gornje Radgo-
ne proda torej doma, del tudi v tujini, zlasti na
trgih nekdanje Jugoslavije. V drugi polovici leta
se jim je uspelo prebiti na črnogorski ti^ in na
Kosovo.
V Mesni industrija Radgona iz Gornje Radgone s
finančnimi rezultati poslovnega leta 1999 niso za-
dovoljni, saj menijo, da je 50 milijonov tolarjev
dobička premalo za nadaljnji razvoj. Bolj kot s fi-
nančnimi izidi so zadovoljni s fizičnimi rezultati,
ki kažejo, da bo do konca leta zaklanih 90 tisoč
prašičev, s Čimer ohranjajo vodilno mesto med slo-
venskimi klavnicami prašičev. Letošnji načn so
uresničili v začetku novembra, statistika pa pove,
da od okoli 500 tisoč prašičev, zaklanih lemo v
Sloveniji, na radgonsko klavnico odpade okoli 20
odstotkov. Pomembno je, da je bilo vso meso pro-
dano, izmed ostalih fizičnih kazalcev pa v Gornji
Radgoni še povedo, da so za nekaj odstotkov prese-
gli lanskoletno realizacijo, tudi realizacijo v prede-
lavi in proiz\'odnji mesnih izdelkov - ocenjujejo,
da za 5 odstotkov več kot leta 1998.
Zadovoljni so z izvozom, posli še tečejo, ocenju-
jejo pa, da bo ta enak lanskemu letu ali celo boljši.
Radgonski MIR največ mesa in mesnih izdelkov -
kar 70 odstotkov - proda na domačem tržišču ter
30 odstotkov na trgih nekdanje Jugoslavije, tako
da jih ukrepi E\Topske unije v tem trenutku še
niso prizadeli. Direktor Branko Križan pa dodaja,
da se na domačem tržišču srečujejo z vse večjo
konkurenco, tako domačo kot tujo, ter da je boj na
trgu vse hujši. Prav zato so z letošnjimi rezultati še
posebej zadovoljni. Letos se jim je uspelo prebiti
tudi na črnogorski trg in Kosovo. V Sloveniji so
bUi pri prodaji najuspešnejši v severovzhodni Slo-
veniji, kjer dobro poslujejo s trgovsko družbo
Mercator SVS. Čeprav z državami evropske pet-
najsterice še ne poslujejo, so tudi v Gornji Radgoni
v zadnjih dveh mesecih veliko sredstev namenili
tekočemu vzdrževanju. V ta namen so v proiz-
vodnjo vložili blizu 20 milijonov tolarjev, s čimer
se želijo izogniti vsem neljubim presenečenjem, ki
so v zadnjih dneh pretresla slovensko mesnopre-
delovalno industrijo.
"Sprijazniti se bomo morali z veterinarsko-sani-
tamimi predpisi Evrope, jih vzeti za svoje in
spoštovati red," pravi direktor MIR-a Branko
Križan ter dodaja, da smo bili v Sloveniji z urejan-
jem sanitarnih predpisov prepočasni. V MIR-u naj
bi zato v letu 2000 proizvodnjo v celoti podredili
evropskim standardom, še naprej pa razvijali tudi
varovalna živila z manj maščobami, po katerih
povpraševanje na domačem trgu narašča. Mednje
se uvršča tudi vitez 2000, sicer pa je radgonsko me-
snopredelovalno podjetje pred pol leta potrošni-
kom po svojem prvem tovrsmem živilu - toast
šunki - ponudilo tudi konzervirano goveje meso v
kosih ter obarjeno salamo iz svinjine brez dodat-
nih fosfatov.
AK
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
15
' OD TOD IM TJUK
PTUJ / DRŽAVNI SEKRETAR ZA OKOUE MARKO SLOKAR OBISKAL MESTNO OBČINO
Na Ptujskem visoka sto/rnia komumilue oskAe
PRVA ETAPA GRADNJE NOVEGA CENTRA ZA RAVNANJE IN ODLAGANJE Z ODPADKI JE OCENJENA NA 600 MILIJONOV TOLARJEV; KONČANA NAJ BI BILA DO LETA 2001
Mestno občino Ptuj je 17. decembra obiskal Marko Slokar,
državni sekretar /a okolje v ministrstvu za okolje in prostor, ki
sta ga spremljala dr. Metka Gorišek, vodja službe za pripravo
projektov, in dr. Jani /ore, vodja službe za komunalne zadeve.
V ospredju pogovora so bili projekti, ki jih na okoljevarstve-
nem območju pripravljajo v mestni občini Ptuj in imajo regij-
ski oziroma nadregijski značaj.
Sekretar Slokar je ob obisku v
Ptuju posebej poudaril, da je ptuj-
sko območje eno najbolj okoljsko
urejenih v Sloveniji in da bi si
želel, da bi bilo tako tudi na dru-
gih območjih, zlasti še v so-
sednjem Mariboru. Državni se-
kretar za okolje Marko Slokar je v
petek odgovoril tudi na nekaj
Tednikovih vprašanj.
TEDNIK: Gospod Slokar, kaj
čaka Slovenijo in tudi občane s
Ptujskega pred vstopom v Ev-
ropsko unijo na področju varstva
okolja?
M. Slokar: "To področje je pred
vstopom v EU eno pomemb-
nejših. Slovenija bo morala evrop-
sko zakonodajo s področja varstva
okolja uvesti na ravni, ki je precej
nižja od ravni, kot jo ima trenutno
EU. Kupna moč v EU je trenutno
26 tisoč dolarjev, v Sloveniji
14.600. To bo za Slvoenijo relativ-
no visok strošek in veliko breme.
Zaradi tega smo v pogajalskih iz-
hodiščih navedli, da želimo imeti
določeno prehodno obdobje,
predvsem za izpolnitev direktiv,
ki so investicijsko zahtevne. To so
predvsem področja ravnanja z od-
padki, odvajanja in čiščenja od-
padnih voda ter oskrbe s pitno
vodo. V Sloveniji bomo, da bomo
ta področja prilagodili evropski
zakonodaji, potrebovali precej
sredstev, ki jih bomo po predvide-
vanjih pridobili iz lastnih virov,
kreditov (domačih in tujih) in
delno iz sredstev EU, ki pa vsaj do
vstopa v EU ne bodo velika, ker so
kriteriji za njihovo pridobitev za
Slovenijo zelo neugodni. To pa so
predvsem velikost države, število
ljudi in bruto družbeni proizvod
na prebivalca. V nacionalnem
programu smo ocenili ta strošek
in znaša okoli 2,7 milijarde evrov
oziroma 540 milijard tolarjev. To
je veliko, in ker tudi vse zahteva-
ne zakonodaje ne moremo izpol-
i niti do rokov, smo zahtevali daljša
; prehodna obdobja."
i TEDNIK: Na Ptujskem sta
I predvideni gradnji sežigalnice in
! tudi novega centra za ravnanje
in odlaganje z odpadki. Kako sta
projekta medsebojno usklajena?
M, Slokar: "To območje eno
najboljših, kar zadeva lu-ejenost
odvajanja in čiščenja odpadnih
voda kot tudi oskrbe s pitno vodo
ter ravnanja in odlaganja odpad-
kov. Želel bi, da bi tudi dru^ deli
Slovenije imeli takšno stopnjo ko-
munalne oskrbe, kot jo ima ptuj-
sko območje. Res pa je tudi, da bo
tudi na Ptujskem na tem področju
potrebno še veliko narediti. Nov
regijski center za ravnanje z od-
padla, ki ga to območje načrtuje,
starega že imate in bo svojo funk-
cijo končal konec leta 2001, mis-
lim, da je pravi projekt. Nadregij-
ski projekt pa je projekt sežigalni-
ce. Projekta sta komplementarna
in drug drugega dopolnjujeta."
TEDNIK: Sta za omenjena pro-
jekta predvideni tudi državni
viri in sredstva strukturnih skla-
dov?
Ma. Slokar: "Tako velike pro-
jekte je nemogoče izvesti samo na
ravni lokalnih skupnosti, čeprav
bo največje breme uvajanja vseo-
koljske zakonodaje ležalo tudi v
bodoče na lokalni skupnosti. Za
tako velike projekte se iščejo raz-
lični viri sredstev, da bi lahko
zaključili finančno konstrukcijo.
Poleg sredstev občinskih virov so
predvidena sredstva iz taks, ki jih
uvajamo v novem letu za odlagan-
je odpadkov, prav tako nepovrat-
na sredstva ministrstva za okolje
in prostor v naslednjih letih, ki pa
seveda ne bodo mogla v celoti za-
polniti vrzeli v finančni konstruk-
ciji, zato račtmamo tudi na pomoč
EU, kar pa še vedno ne bo dovolj.
Možni viri so tudi krediti eko-
loško-razvojnega sklada Republi-
ke Slovenije. Mislim pa, da bo pri
tako velikih projektih, kot sta oba.
o katerih je govora, potrebno iska-
ti še nekatere strateške sofman-
cerje kot obliko sovlaganja zaseb-
nega kapitala."
TEDNIK: Kakšen je bil osnov-
ni namen vašega obiska v mest-
ni občini Ptuj?
M. Slokar: "Na obisk v mestno
občino Ptuj me je povabil ptujski
župan Miroslav Luci. Srečal sem
se tudi z njegovimi najožjimi so-
delavci in predstavniki izvajalcev
obveznih lokalnih javnih služb na
področju varstva okolja. Pohvalno
je, da se je ptujsko območje, kar
zadeva reševanje teh vprašanj, po-
vezalo v skupno občinsko upravo.
To gre v prid tovrstnih projektov,
ki naj bi se reševali na regijski
ravni. To pomeni tudi pripravo
interesne regije, ki bo sposobna
izpeljati tako velike projekte, saj
jih posamezne občine ne bi mogle
same izpeljati."
TEDNIK: Je lokacija novega
centra za odlaganje in ravnanje z
odpadki, ki naj bi ga uredili v
mestni četrti Grajena, do-
končna?
M. Slokar: "Tega ne vem, po
prestavitvi s strani mestne občine
Ptuj lahko rečem, da je dokaj za-
nesljiva. Dokončna bo, ko bo pri-
pravljeno gradbeno dovoljenje.
Po mojih informacijah so pri-
dobljena že vsa predhodna sogla-
sja. Nova lokacija centra naj bi po-
krila potrebe najmanj sto tisoč
prebivalcev, kar je osnovni pogoj
za ustrezno ekološko obratovanje
takšnega centra. Ustreza pa tudi
novi direktivi o odlaganju odpad-
kov, ki smo jo že tudi pripravili
kot naš predpis in je uk pred izda-
jo."
TEDNIK: Taki centri so
običajno vezani tudi na
določene rente, glede na to da
prebivalci območij, kjer se ti
centri nahajajo, nad njimi niso
najbolj navdušeni. Kaj lahko po-
veste o tem?
M. Slokar: "Razumem, da člo-
vek ni navdušen nad odlagališčem
za odpadke, ker so zdajšnja odla-
gališča v glavnem podobna
zapuščenim luknjam, v katere
stresajo odpadke. To pa, kar
določa zakonodaja EU in kar smo
prenesli tudi v naš pravni red,
niso več luknje, v katere bi stresali
odpadke. Gre za obrate, kot so vsi
drugi industrijski obrati. Če
bomo na ta način pristopili k cen-
trom za ravnanje z odpadki, bodo
ljudje tudi razmišljdi drugače.
Danes pa imamo pred seboj
takšno sliko, kot jo imamo. Proti
takšnim odlagališčem - luknjam
za odpadke, sem tudi sam. Če pa
gre za obrate, kot morajo biti tudi
po evropski zakonodaji (zapadejo
namreč pod direktivo o celovitem
nadzoru in preprečevanju one-
snaženja), jim ljudje ne bodo na-
sprotovali. Odlagališča odpadkov
s predhodnimi sistemi za njihovo
sortiranje, embaliranje, morda
kompostiranjem in podobno, so
centri, ki morajo zadostiti vsem
pogojem iz direktive, ker sicer ne
morejo pridobiti dovoljenja za
obratovanje. Odlagališča, ki jih
imamo trenutno v Sloveniji, niti
slučajno ne bi mogla dobiti obra-
tovalnega dovoljenja. Strah, da bi
takšni centri v bodoče škodljivo
vplivali na okolje in zdravje ljudi,
je povsem odveč. V tej povezavi je
tudi vprašanje o upravičenosti do
kakršnihkoli rent. Zakon o varst-
vu okolja sicer govori o možnos-
tih nadomestil za razrednotenje
okolja, kar pa je potrebno razume-
ti, da ne more biti rente, ki bi na-
domeščala zdravo okolje. Ni de-
narja, s katerim bi se plačalo one-
snaževanje okolja, objekt, ki ne iz-
polnjuje kriterijev in emisijskih
norm, ne more obratovati, ampak
mora biti zaprt. Ljudje, ki živijo v
bližini takih objektov, ne morejo
biti prikrajšani za zdravje in jim
ne more biti ogroženo zdravje,
zato tudi ne^ morejo račimati na
neki denar. Če se že pogovarjamo
o rentah, bi te bile mogoče samo z
vidika, da je neki prostor morda
manj vreden iz drugih razlogov."
Gradnja novega centra za rav-
nanje in odlaganje z odpadki bo
potekala etapno. Prva faz^ ki je
vredna 600 milijonov tolarjev, naj
bi bila zgrajena do konca leta
2001. Z vso potrebno infrastruk-
turo pa je vrednost celotnega pro-
jekta ocenjena na štiri milijarde
tolarjev.
MG
Zdajšnja odlagališča so v glavnem podobna zapuščenim
luknjam, v katere stresajo odpadke.	Foto: M. FridI
SLOVENSKA BISTRICA /
V PRIČAKOVANJU LETA 2000
Sfftfesfrovaii/e
ff cf prmtem
Ves sedanji in prihodnji teden do pričetka novega leta potekajo
v Slovenski Bistrici štoilne prednovoletne prireditve v organi-
zaciji TIC, Glasbene šole Slovenska Bistrica, ZKD, Zavoda za
kulturo Slovenska Bistrica, Knjižnice dr. Josipa Vošnjaka ter
občine Slovenska Bistrica.
Tako je v ponedeljek ob 16.^iu:i v
pionirski knjižnici potekal Žigov
božični večer, v torek ob 18. uri je
bila v Slomškovem domu priredi-
tev z naslovom Mladost in sta-
rost z roko v roki. V sredo je bilo
v bistriškem gradu predbožično
srečanje z odprtjem likovne raz-
stave Maje Pogačnik z Dunaja. V
kulturnem delu je sodeloval kvar-
tet violončel Matija Lorenc, Ivan
Soštarič, Tanja Babnik-Soštarič
in Klemen Hvala. V sredo je bil v
dvorani glasbene šole tudi javni
nastop učencev bistriške glasbene
šole.
V pionirski knjižnici bodo pri-
hodnji teden med 10. in 13. uro
najrazličnejše počitniške delavni-
ce. V ponedeljek, 27. decembra,
bodo slikali na steklo, v torek, 28.
decembra, izdelovali novoletne
okraske, v sredo, 30. decembra, bo
lutkovna predstava, najmlajše bo
obiskal dedek Mraz, prireditev pa
bodo sklenili z novoletno zabavo
za najmlajše bralce in obiskovalce
knjižnice.
Prednovoletne prireditve pote-
kajo tudi na Trgu svobode. Nasto-
pi glasbenih in drugih skupin so
se pričeli že v ponedeljek popol-
dan, ko je nastopila pevka Katja
Koren. V nadaljevanju je bila lut-
kovna predstava z novoletnim re-
citalom učencev 3. in 4. razreda
OŠ Pohorskega odreda iz Sloven-
ske Bistrice. V torek, 21. decem-
bra, je nastopila FS KUD Alojza
Avžnerja z Žgornje Ložnice. Da-
nes, v četrtek, ob 15. 30. uri bo
božično-novoletno voščilo s pri-
hodom dedka Mraza. Nastopili
bodo Igor Somrak in mladi bi-
striški imietniki.
Jutri, v petek, bodo ob 11. uri
nastopile citrarke, ob 16. uri pa
ansambel Okrogli muzikantje.
Prireditve na Trgu svobode
bodo nadaljevali tudi prihodnji
teden. Tako bo v ponedeljek, 27.
decembra, v popoldanskem času
zabaval Bistričane ansambel Me-
lody, na tepešnico, v torek, 28. de-
cembra, ob 16. uri bo nastopil an-
sambel Amigos, v sredo, 30. de-
cembra, ansambel Cola in v
četrtek, 30. decembra, ansambel
Črna mačka.
Na silvestrovo ob 22. uri pa se
prične Silvestrovanje na pros-
tem z voščilom župana in gostin-
sko ponudbo na stojnicah. Obi-
skovalce, ki jih tokrat brez dvoma
ne bo manjkalo, bo tja do ene ure
(mogoče pa še dlje) zabaval an-
sambel Zvon iz Kranja. Da bo no-
voletno vzdušje še bolj slovesno,
bo nekaj minut po polnoči v poz-
drav novemu tisočletju še praz-
nični ognjemet.
Vida Topolovec
OD TOD IN TAM
ORMOŽmCarreraOptil
bo širil proizvodnjo
Kljub znanim težavam gospodarstva pri
nas le-to v Ormožu ni zašlo v večjo krizo, ki
bi imela socialne posledice v smislu
odpuščanja ali zmanjševanja zaposlenosti. V
podjetju Carrera Optil je zaposlenih skoraj
900 delavcev. Za njihove izdelke vlada veliko
povpraševanje predvsem na tujih trgih. 50%
proizvodnje prodajo v tujino, največ na ame-
rišo tržišče. Lastnik tovarne, italijanski kon-
cem Safila, je sprejel odločitev o širitvi
proizvodnje. V prvi polovici drugega leta
bodo zgradili dve novi proizvodni dvorani s
površino 2000 kvadratnih metrov. Predvide-
ne nove investicije bodo omogočile tudi 100
do 150 novih delovnih mest. Prispevek
občine bo že od leta 1993 obljubljeno komu-
nalno opremljeno zemljišče za novogradnjo.
mf
GORNJA RADGONA •
Obiani proti samoprispevku
Občani Gornje Radgone se na nedeljskem
referendumu niso odločili za občinski sa-
moprispevek. Izmed 10.240 volilnih upra-
vičencev jih je na volišča prišlo le 3368 ali
dobrih 32 odstotkov. Za je glasovalo 881 vo-
lilcev, proti 2240, neveljavnih glasovnic je
bilo 47. Najvišja udeležba je bila v Lutvercih
v Apaški dolini, 38,32, najnižja pa na volišču
v Domu kulture v Gornji Radgoni, 24,94-od-
stotna.
AK
KIDRIČiVO •
Danes zadnja letošnja seja
Zadnjič v letošnjem letu se bodo danes, v
četnek, 23. decenibra, sestali člani sveta
občine Kidričevo. Župan Alojz Šprah je to-
krat na prvo točko uvrstil vprašanja in pobu-
de svetnikov, v drugem branju naj bi raz-
pravljali in sklepali o vsebini občinskega
proračuna za leto 2000, za katere^ je predvi-
denih 564 milijonov tolarjev. Prisluhnili naj
bi poročilu nadzornega odbora o pregledu
poslovanja v Vrtcu Kidričevo, ob koncu pa
naj bi sklepali še o predlogih posameznih od-
borov.
-CM
MARKOVCI • Ustanovili
društvo podeželskih žena
v torek, 21. decembra, ob 18. lui je bil v
sejni sobi občine Markovci ustanovni občni
zbor društva podeželskih žena. Članice ini-
ciativnega odbora so bile presenečene in ve-
sele, saj se je povabilu k sodelovanju odzvalo
več kot 60 žena in deklet iz vseh vasi na
območju markovske občine, z njimi pa so
bili tudi župan Franc Kekec ter svetnika Ka-
rolina Pičerko in Marjan Horvat. Za pred-
sednico društva so soglasno izvolili Marto
Lešnik iz Prvencev. Po krajšem kulturnem
programu, v katerem so nastopile ljudske
pevke, so podpisale še pristopne izjave, večer
pa zaokrožile s pogostitvijo ob zaključku
letošnjega leta.
-CM
PTUJ m Komorni zbor
z novim vodstvom
v kulturnem društvu Komorni moški pev-
ski zbor Ptuj so na letnem občnem zboru v
ponedeljek, 20. decembra, ugodno ocenili
minulo štiriletno pevsko obdobje, saj so pod
dirigentskim vodstvom Franca I^čna dose-
gli solidne pevske rezultate. Ob številnih
koncertih in pevskih nastopih doma in po
Sloveniji so ptujski komorniki navduševali
občinstvo tudi na šestih gostovanjih v tujini.
Med drugim so razrešili dosedanje vodstvo
in izvolili novega. Dolgoletnega predsednika
Borisa Pelcla je zamenjal Vili Samobor, ki bo
društvo vodil s pomočjo novega šestčlanske-
ga izvršnega odbora. Ob koncu so podelili
naziv častnega člana dolgoletnemu dirigentu
in ustanovitelju tega zbora, univerzitetnemu
profesorju Jožetu Gregorcu.
-OM
KIDRIČEVO •
Božiino-novoletni komert
Občina Kidričevo in župnijski urad sv.
Družine Kidričevo pripravljata v nedeljo,
26. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi
božično-novoletni koncert. V njem se bodo
predstavili maestro Marjan Potočnik na or-
glah in prof Janez Vouk na trobenti, s pe-
smijo pa se bodo pridružili še pevci moškega
pevskega zbora Talum iz Kidričevega. Kot
so zapisali v povabilu, pripravljajo koncert
ob najlepšem prazniku cerkvenega leta, v
počastitev državnega praznika samostojnos-
ti, ob župnijskem parzniku sv. Družine ter v
pričakovanju leta 2(X)0. Prek koncertom bo v
nedeljo dopoldne ob 9. uri župnijska slove-
snost ob prazniku sv. Družine, i^eval bo
pater Tomaž Podobnik, jezuit iz Ljubljane.
-OM
LENART m
Dedek Mraz v knjižniii
Dedek Mraz bo v sredo, 29. decembra, obi-
skal tudi Ljudsko univerzo Lenart in tam-
kajšnjo matično knjižnico. Srečanje z otroki
bo ob 11. uri v Središču za samostojno
učenje. Ljudska imiverza in zavod za izo-
braževanje odraslih in mladine pa ob tej pri-
ložnosti naprošata podjetnike na Le-
narškem, da priskočijo dedku Mrazu na
pomoč pri zbiranju d^il. Denar zbirajo na
žiro računu 51850-603-31658, zaželeni pa so
tudi drugi prispevki. Iz Ljudske univerze še
sporočajo, da v prednovoletnem času zbirajo
slike na temo Leto 2000, ki bodo v predpraz-
ničnih dneh razstavljene v prostorih univer-
ze.
AK
ORMOŽ m
Literarno-glasbeni veier
Ob bližajočih se božičnih in novoletnih
praznikih so učenci OŠ Ormož pripravili li-
terarno-glasbeni večer z naslovom Z ljubezni-
jo v leto 2000. Prireditev bo v četrtek, 23. de-
cembra, ob 18. tiri v ormoškem Domu kultu-
re.
mf
MEZGOvam
Skupno božiino drevo
Danes ob 17. uri bodo krajani Mezgovcev
ob Pesnici krasili skupno božično drevo.
Postavili ga bodo pred tamkajšnjo vaško
dvorano.
MS
DORNAVA •
Seja gasilske zveze
Nocoj ob 19. uri bo seja predsestva Gasil-
ske zveze v občini Dornava. Pregledali bodo
delo v letu 1999 in kovali načrte za prihajoče
leto.
MS
16
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK

SVETI TOMAŽ / SVEČANO ODPRLI TELOVADNICO
Ju-huhuf telovadnica /e tu
v soboto, 18. decembra, seje v osnovi šoli Tomaž pri Ormožu
zbrala množica ljudi. Skupaj z učenci in kolektivom osnovne
šole so proslavili otvoritev nove telovadnice, gradnja katere
predstavlja prvo fazo dograditve in rekonstrukcije osnovnošol-
skih prostorov in prostorov vrtca pri Svetem Tomažu. Gostja
prireditve je bila tudi državna sekretarka ministrstva za šolstvo
in šport Alenka Teštanovska. Vrvico je prerezal in s tem telo-
vadnico uradno predal v uporabo ormoški župan Vili Trofenik.
Goste, ki so prihajali na priredi-
tev, je najprej pozdravila ormoška
godba na pihala, ki deluje pod
vodstvom Slavka Petka. Kultur-
ni in zabavni program so v nadal-
jevanju prikazi kar učenci. Pev-
skemu zboru so sledile otroške ra-
jalne igre ter razni gibalni, plesni
in telovadni nastopi. Zbrane sta
nagovorila ravnatelj šole Vlado
Kovačič in predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Mirko Cvetko.
Čestitkam se je pridružila tudi
državna sekretarka ministrstva za
šolstvo in šport Alenka Teštanov-
ska in poudarila, da je tomaževska
telovadnica že 115., ki jo je v
zadnjih petih letih zgradila država
skupaj z lokalnimi skupnostmi. S
telovadnico so ustvarjeni pogoji
za kvalitemo športno vzgojo, ki
ima vpliv tudi na uspeh otrok pri
drugih predmetih v smislu: zdrav
duh v zdravem telesu. Tomažev-
ski župnik Stanko Matjašec je
blagoslovil telovadnico, priredi-
tev pa se je zaključila s pogostitvi-
jo v jedilnici šole.
ODLOČITEV JE
PADLA
Osnovna šola Tomaž pri
Ormožu je bila zgrajena leta 1972
in je imela prva med ormoškimi
osnovnimi šolami lastno telovad-
nico, a ta z leti ni več ustrezala po-
trebam sodobne športne vzgoje,
12 krat 24 m velika dvorana v sre-
dini zgradbe je postala kmalu pre-
majhna. Zato je bila odločitev o
gradnji sodobne telovadnice -
tako velike, kot so jo že imeli v
Središču ob Dravi, pri Miklavžu
in v Ivanjkovcih - zelo razumljiva.
Vrednost telovadnice z opremo
vred, brez projektne dokimienta-
cije, je 90.258.000 tolarjev. Država
je do sedaj prispevala 38 milijo-
nov, ostali znesek je prispevala
občina, nam je v pogovoru dejal
ormoški župan Vili Trofenik.
Naslednja faza modernizacije
šole je rekonstrukcija obstoječe
zgradbe. Najprej bo potrebno
preurediti dosedanjo telovadnico
v knjižnico, učilnico za računal-
ništvo in jedilnico z ustreznimi
dodatnimi prostori. Nato bo po-
trebno celotno železobetonsko
zgradbo preiu"editi ter zagotoviti
tudi prostore za vrtec, ki domuje
sedaj v neprimernih prostorih
poslovno-stanovanjske zgradbe,
ki jih ni moč primerjati s kvaliteto
prostorov drugih ormoških
vrtcev.
Celoten projekt, brez vrednosti
telovadnice, je ocenjen na 271 mi-
lijonov tolarjev. Država, ki naj bi
prispevala polovico sredstev, do
sedaj še ni prispevala ničesar,
občina pa je v ta namen porabila
že 60 milijonov tolarjev. Dela naj
bi se končala do pričetka nas-
lednjega šolskega leta, večino zelo
zahtevnih del pa bo moč opraviti
le v času počitnic. Ministrstvo za
šolstvo in šport, ki naj bi prispe-
valo v letošnjem letu 33 milijo-
nov, je znesek zmanjšalo na 25
milijonov, zaradi finančnih pro-
blemov pa do sedaj ni pripevalo še
ničesar. Zato je predvidena parti-
cipacija države v znesku 135 mili-
jonov vprašljiva tudi v letu 2000.
Če bo država svoj dolg poravnala
šele leta 2001, bo morala občina
zagotoviti v naslednjem letu
večinski delež sredstev.
V preteklem obdobju so bile v
šestih krajevnih skupnostih
ormoške občine zgrajene nove
šole, adaptirane stare zgradbe,
zgrajene štiri nove telovadnice ter
dve športni dvorani, v KS Kog pa
je bil problem rešen z adaptacijo
podružnične šole. Nerešen je ostal
problem šole v KS Podgorci, kjer
je podružnična šola OŠ Velika
Nedelja. Šolska zgradba je potreb-
na adaptacije. Vili Trofenik je
poudaril, da bo potrebno, če želi-
mo zagotoviti vsem učencem in
občanom Ormoža enake pogoje za
šport in rekreacijo, tudi v Podgor-
cih zgraditi telovadnico. Idejni
projekt za m-editev šolske zgrad-
be, adaptacijo podstrešja, dozida-
vo telovadnice, jedilnice in neka-
terih spremljajočih prostorov, je
ocenjen na vrednost 160 milijo-
nov. Realno bo projekt možno iz-
peljati v letih 2001/2002, če bo se-
veda država pravočasno poravnala
obveznosti do šole pri Svetem
Tomažu.
Majda Fridl
Novozgrajena telovadnica je bila nabito polna ob
otvoritveni slovesnosti.	Foto: Majda Pridi
S svojim nastopom so navdušili mladi tomaževski "roko-
hodci"
VEMKA NEDEUA / KATJA SINČEK -
DRŽAVNA PRVAKINJA IZ LOGIKE
"logiina" zmaga
Na letošnjem 14. po vrsti državnem prvenstvu iz logike, kije
bilo 13. novembra v Ljubljani, je v kategoriji 6. razredov med
71 tekmovalci, učenka OŠ Velika Nedelja Katja Šincek dose-
gla prvo mesto - osvojila je vse možne točke. Tekmovanja po-
tekajo pod okriljem Zveze za tehnično kulturo, kjer imajo po-
sebno komisijo za logiko.
Mentor krožka iz logike v Veliki
Nedelji, ki ga obiskuje 15 otrok od
5. do 8. razreda, je strokovni sve-
tovalni delavec, psiholog Marjan
Škvorc. Povedd nam je, da so se
prvič udeležili tekmovanja že leta
1987, ko so bila tekmovanja iz lo-
gike še v povojih. Potekale so kar
na posameznih šolah, rešene nalo-
ge pa so nato poslali v Ljubljano,
kjer so razglasili zmagovalca. Ker
se je število krožkov in učencev,
ki jih obiskujejo, povečalo, so se
izoblikovala tudi regijska in seve-
da državno tekmovanje v Ljublja-
ni. Do sedaj na OŠ Velika Nedelja
takšnega uspeha še niso poželi.
Danes so krožki logike že precej
razširjeni. Na tekmovanjih sode-
lujejo učenci od 5. do 8. razreda
OS, tekmujejo pa tudi
srednješolci in študentje. Pojav-
ljajo pa se tudi pobude, da bi se v
tekmovanje vključevali tudi
učenci nižjih razredov. Mentor-
jem krožkov je pri njihovem delu
v veliko pomoč glasilo Logika in
razvedrilna matematika, ki zajema
nekaj teoretičnih vsebin in nalo-
ge, ki jih rešujejo učenci. Obstaja
pa tudi zbirka knjig Z logiko v leto
2000; v preteklosti je bila vsako
leto izdana po ena.
Na letošnje tekmovanje so se v
Veliki Nedleji pripravljali že od
začetka pouka. Se^j, ko je zakl-
iiičenn. na se bndn hnli nnsverili
uganKarsKemu poorocju, je pove-
dal Marjan Škvorc. V ormoški
občini imajo krožek iz logike tudi
na OŠ Ormož.
Katja Šincek nam je povedala,
da se je po občinskem tekmovanju
še dodatno pripravljala. Zadnji te-
den je ob pomoči mentorja vsak
dan reševala naloge, delala pa je
tudi sama doma. Na lanskoletnem
tekmovanju se ni uvrstila na regij-
sko, zato jo je letošnja zmaga na
državnem toliko bolj razveselila.
Je dobra matematičarka z
odličnim uspehom, ukvarja pa se
tudi z rokometom, j udom,
računalništvom, fakultativno obi- i
skuje pouk angleškega jezika, so-
deluje pri plesni skupini, rada
bere in posluša glasbo, trenutno
pa ni zaljubljena, je povedala.
Krožek iz logike je obskovala že v
lanskem letu in ga bo obiskovala
tudi v bodoče.
Marjan Škvorc je še dodal, da je
večina tistih, ki obiskuje krožek iz
logike, odličnjakov ali prav do-
brih učencev, ki praviloma sode-
lujejo tudi na drugih tekmovanj-
ih. Večina teh je organizirana
spomladi, zato je s tega vidika
prav, da je tekmovanje iz logike V
jeseni, čaravno je nekoliko prema-
lo časa za temeljite priprave.
Majda Fridl
Katja Šincek, državna
prvakinja iz logike.
Foto Majda Fridl
Marjan Škvorc je mentor
krožka logike na OŠ Velika
Nedelja
PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV
Interesna ablika druženja in skrb za ilane
Na letnem zboru in prijateljskem srečanju so se v soboto, 18.
decembra, v gostišču Savaria v Rogoznici zbrali člani Aktiva
sindikalnih aktivistov, ki deluje v okviru območne organizaci-
je ZSSS Ptuj. Na zboru so obravnavali predlog sprememb in
dopolnitev svojih pravil, sprejeli programska izhodišča za
delo v letu 2000 in obravnavali druga sprotna vprašanja. Zbor
so končali s srečanjem.
V temeljnih načelih pravil, ki so
jih na zboru dopolnili in sprejeli,
so zapisali, da njihov aktiv skrbi
za ohranjanje in razvijanje tradicij
sindikalnega boja za pravice del-
avcev, razvija himiane tovariške
odnose in uresničuje oblike
druženja. To svoje poslanstvo
opravlja na humano-socialnem,
kultiu-no-izobraževalnem in
športno-rekreativnem področju.
Pri tem se povezujejo z društvi
upokojencev in drugimi, ki so pri-
pravljeni enakopravno sodelovati.
Ta temeljna načela so praktično
potrdili s svojo udeležbo na zboru
Ivan Kramar, predsednik RO sin-
dikata upokojencev Slovenije,
Mirko Bernhard, podpredsednik
ZDUS in predsednik območne
zveze DU Ptuj, in Boris Franjko-
vič, sekretar območne ZSSS Ptuj.
Letošnji program obsega
predvsem prvomajsko srečanje,
povezano z ribjim piknikom, izlet
na Roglo in v zreške toplice, kos-
tanjev piknik v Halozah, po
možnosti pa tudi eno- ali dvod-
nevni izlet na Primorsko. Obliko-
vali bodo starejše, bolne in one-
mogle člane aktiva ter jih ob tem
skromno obdarovali, umrle člane
pa spremljali s praporom'na nji-
hovi zadnji poti. Trudili se bodo,
da bodo v delo aktiva pritegovali
nove člane iz vrst poverjenikov in
predsednikov sindikalnih organi-
zacij. Vključevali se bodo tudi v
delo hiunanitamih akcij, ki jih
bodo organizirale druge organiza-
cije, ter se udeleževali shodov in
prireditev, ki bodo organizirani
ob državnih praznikih in drugih
spominskih (Lievih. Celotno delo
bo temeljilo na samofinanciranju.
Članarina za prihodnje leto bo
enaka, to je 700 tolarjev letno, to-
varniška samopomoč pa 500 tolar-
jev. Stroške posameznih priredi-
tev s področja rekreativne dejav-
nosti in tovariških srečanj pa
bodo udeleženci plačali sami.
Tako je bilo tudi na tem srečanju,
ki so ga končali s prisrčnim horuk
v leto 2000!"
F.Fideršek
Udeleženci letnega zbora v prostorih gostišča Savaria.
Foto: S. Kosi
Ptujska sodobna zgodovina v
karikaturi - prva petletka
Vsak dogodek ima svojo smešno plat in vsaka
karikatura je odsev resničnosti.
Če še do danes niste poznali prave resnice o petletni
polpreteklosti našega malega mesta^ preberite kryigo
"Ptiyska sodobna zgodovina v karikaturi - prva
petletka" Tednikovega karikaturista Borisa
Miočinoviča.
Če vam oh misli na slavno ptiysko zgodovino gre na
smeh, boste v tej kryigi ugotovili zjcday, če pa vam gre
na jok, pa vas bo gotovo nasm^ala.
Vam, vašim prijateljem in neprijateljem želimo, da se
ob prebir(uyu ruMŠe slavne zgodovine od srca nasm^ite,
kajti kot so rekli branje Marks: "Kdor se sebi ne zna
sm^ati, niti tiyega posmeha ni vreden"
Okrasimo svoj dom
Predpraznično vzdušje je v začetku tega tedna doseglo vrhunec. Tudi
na dokaj lepo okrašenih ptujskih ulicah in trgih je množica ljudi vse
večja. Vsi kupujejo in se pripravljajo na božični večer ter na nadaljšo
noč, na leto 2000. Seveda pa ob obilici dobrot in pijač brez smrečice ne
gre, zato imajo prodajalci na ptujski tržnici te dni veliko dela. Majhne
smrečice so na voljo po 1000 ali 1500 tolarjev, večje pa od 2.500 do 4.000
pa tja do 7 ali 9 tisoč tolarjev.
-OM
Pnudba smrečic na ptujski tržnici je zaenkrat zadovoljiva.
Foto: M. Ozmec
20
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK

PTUJ / BREZDOMCI ZAPUSTILI NEKDANJI BEGUNSKI CENTER
priiakovattju novega žMienia
Tisti, Id redno prebirate naš Tednik, ste v zadnjih letih v tem
prazničnem času lahko zaznali, da je bila naša pozornost us-
meijena tudi k ptujskim brezdomcem - ljudem, ki so iz takšnih
ali drugačnih razlogov ostali brez strehe nad glavo in iskali
svoj novi življenjski kotiček kjerkoli, samo da bi ubežali stare-
mu življenju, ki jih je utesnjevalo, pa četudi so si s tem zaprli
marsikatera vrata, ker so postali ljudje zunaj utečenih norm. V
sili, da ne bi živeli na prostem, v železniških vagonih, pod mos-
tom ali celo v hišici iz trstičja, jih je Center za socialno delo
Ptuj naselil v nekdanjem begunskem centru na Zagrebški cesti
in tudi sicer prevzel skrb za njihovo socializacijo.
Letošnji praznični dnevi pa
bodo zanje še posebno prazni-
čni. Čeprav so jih prvotno na-
meravali naseliti v posebne za-
bojnike (zataknilo se je pri is-
kanju lokacije), kot možno reši-
tev pa so ponujali tudi nekdanje
prostore Centra za socialno delo
na Ormoški cesti, so njihovo
vprašanje rešili veliko bolje:
uredili so jim majhne stanova-
njske enote, sobice, v katerih
bodo prav gotovo zaživeli na
novo. Sčasoma bo za njimi ostal
tudi pečat brezdomstva. Ko smo
jih obiskali, veselja niso skrivali.
M.M. je povedal, da je sedaj,
ko ima sobico (sanitarije so
skupne), veliko boljše, kot je
bilo na Zagrebški cesti. Vztra-
jno išče tudi službo, da ne bi bil
več odvisen od socialne pomoči.
Ampak s službami je v Ptuju
zelo težko, pozimi pa še težje.
Lepo je, da bo sedaj vsak od njih
(na Zagrebški so stanovali sku-
paj) skrbel sam zase. Tudi sedaj
si bo kuhal sam, kot je to že de-
lal na Zagrebški, saj je bil zadnje
čas sam v eni od sob.
V letu 2000 si najbolj želi, da
bi dobil službo in seveda zdra-
vje. Če mu bo to uspelo, se mu
bodo uresničile tudi druge želje.
V zadnjem času je ponovno na-
vezal stike z domačimi, ki tudi
že vedo, da ima stalno streho
nad glavo.
V. S. ni želel veliko govoriti, le
to je dejal, da je sedaj v redu, ko
imamo sobico, le vrata mu malo
nagajajo, ker se slabo zapirajo. V
novem letu si želi predvsem
zdravja in da bi bilo vsaj tako,
kot je bilo do sedaj.
Stanislav Mesarec (dovolil je
objavo celega priimka) si stano-
vanje deli skupaj z Vladom Ro-
jkom (ki je prav tako dovolil ob-
javo celega priimka, saj se ne
sramuje ničesar in tudi ne skri-
va ničesar, njegovo zgodbo pa
pozna marsikdo) in je nadvse
zadovoljen, da lahko biva v kva-
litetnejših pogojih, kot je bila
prejšnja baraka. Rad pa bi delal,
kot že dela sostanovalec Vlado,
da bi mu pomagal pri pokrivan-
ju stroškov. Trenutno živi le od
socialne pomoči v višini 9500
tolarjev. V novem letu je njego-
va edina želja, da bi dobil
službo. Če mu bo to uspelo, bo
lahko uresničil tudi druge svoje
sicer zelo skromne želje.
Vlado Roj ko ni skrival veselja
in hvaležnosti, ker biva v lepem
stanovanju. Zahvaljuje se Cen-
tru za socialno delo Ptuj, da mu
je šlo na roko in poskrbelo tudi
za preostale ptujske brezdomce.
Tudi sam je iskal stanovanje,
vendar ga tudi, če bi ga dobil, ne
bi mogel sam urediti. Zadovol-
jen pa je tudi, da ima lepo slu-
žbo in redne dohodke. Vedno pa
ni bilo tako. Lani je šest mese-
cev živel dobesedno kot Robin-
zon - ostal je brez dela in brez
sredstev za življenje. To ga je
skoraj ubilo, saj rad dela. Hva-
ležen je ptujskim policistom, ki
so ga rešili robinzonstva, ki ga je
Mag. Miran Kerin, direk-
tor Centra za socialno
delo Ptuj._
Foto: Črtomir Goznik
živel v stari strugi Drave, kjer si
je uredil kolibo iz trave in
trstičja. Ko pa so bile poplave, je
splezal na drevo, da si je rešil
življenje. Na njem je preživel
dva dni. Novembra, bil je že
sneg, pa so ga rešili ptujski poli-
cisti. V začetku se je njihovega
prihoda zelo ustrašil, pozneje pa
je spoznal, da so mu s tem, ko so
ga prisili, da je zapustil staro
strugo Drave, v bistvu le poma-
gali in se pri tem izkazali z veli-
ko srčnostjo. V tistih mesecih se
je v glavnem preživljal z ribami.
Policistov se je ustrašil tudi
zato, ker je mislil, da ga bodo
obtožili ribarjenja na črno.
Vlado Rojko je odkrito pove-
dal, da ima veliko želja. Prva je,
da bi imel redno službo, da bi
lahko normalno živel. Druge pa
v tem trenutku niso toliko po-
membne.
Ko sem nekdanje ptujske
brezdomce te dni obiskala, ni-
sem prišla praznih rok. Pri praz-
nični obdaritvi so mi znova po-
magali že stari znanci Janez
Rižnar, Sonja, d.o.o, Ptuj,
Ptujske pekarne in slaščičarne
Ptuj, Meso izdelki Jože Fingušt
iz Spodnjega Gaja pri Pragers-
kem ter Mercator SVS, d.d.,
Ptuj. Vsem v imenu nekdanjih
brezdomcev in v svojem imenu
najlepša hvala. Resnično smo
jim olepšali te praznične trenut-
ke in čas, ko vsak izmed nas
pričakuje najboljše.
V Centru za socialno delo smo
od direktorja Mirana Kerina iz-
vedeli, da so se v tem času, od-
kar načrtno rešujejo problema-
tiko brezdomcev, srečali s sed-
mimi ljudmi, ki so ostali na ces-
ti, na kar najbolj socializiran
način. V zadnjem obdobju so
bolj ali manj ostali pri štirih, za
katere so morali poskrbeti, jim
urediti najnujnejše pogoje za
človeka vredno bivanje. Za
brezdomko pa bodo skušali čim
prej pridobiti socialno stano-
vanjo, ker tudi sicer izpolnjuje
pogoje zan).
"V iskanju najboljše rešitve,
možnosti je bilo več, smo se
odločili za ureditev majhnih bi-
valnih enot, sobic, ki so jih naši
brezdomci bili izredno veseli.
Denar za reševanje njihove
problematike je bil zagotovljen
v okviru letošnjega proračuna
mestne občine Ptuj. Rešitev
smo poiskali v sodelovanju s
Podjetjem za stanovanjske sto-
ritve, d.o.o., Ptuj, ki upravlja s
stanovanjskim fondom mestne
občine Ptuj. Dobili smo dve sta-
novanjski enoti z manjšim šte-
vilom sob. S tem smo rešili
problematiko brezdomcev, da
ne bodo več brezdomci. Veliko
smo tudi delali z njimi pri
osebnostni urejenosti. Eden se
je medtem redno zaposlil, drugi
je tik pred redno zaposlitvijo,
tretji občasno dela, četrti pa tre-
nutno živi še ižključno od soci-
alne pomoči, ki jo zagotavlja
Center. V tem trenutku lahko
rečemo, da v mestni občini tre-
nutno ni človeka, ki bi bil do-
besedno na cesti. Obstaja sicer
možnost, da ima nekdo stano-
vanjske probleme, ampak ni na
cesti. Stanovanjske enote smo
uredili tako, da so sedaj primer-
ne za stanovanje; našim dose-
danjim brezdomcem smo delno
pomagali tudi pri opremljanju.
Sanitarije so sicer skupne, am-
pak vsak od njih ima sedaj svojo
sobico za bivanje. Pri plačevan-
ju skupnih stroškov in pri kur-
javi jim bomo začasno pomaga-
li, vsak pa bo moral tudi sam ne-
kaj prispevati. Center bo imel
pregled nad njihovimi prihod-
ki, najprej pa bodo morali
poskrbeti za plačilo obveznih
stroškov. Povsod, kjer mi delno
pomagamo z denarjem, poskrbi-
mo, da so ti stroški plačani
redno, da ne nastajajo novi
problemi. Sicer pa bo njihovo
bivanje v teh prostorih urejeno s
pogodbo; uporabljali jih bodo
tako dolgo, dokler si na bodo
ustvarili pogojev za novo
življenje na novi lokaciji. Lahko
se tudi zgodi, da se bo kdo
poročil in podobno. V tej po-
godbi bodo zapisana tudi pravi-
la, ki se jih bodo morali dos-
ledno držati, sicer bodo izgubili
pravico do bivanja v dodeljenih
sobah. Vsi štirje so s tem dobro
seznanjeni. Moram pa z zado-
voljstvom povedati, da je proces
socializacije pri njih v glavnem
dosegel namen, v manjši meri
pomoč potrebuje le še eden," je o
uspešnem reševanju problema-
tike brezdomcev v Ptuju pove-
dal direktor Centra za socialno
delo Ptuj mag. Miran Kerin.
MG
Stanislav in Vlado ob štedilniku v kuhinji: kuhata
tisto, kar imata, to pa nI veliko
PODLEHNIK / PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS
Zakaj sploh delajo petarde
To zanimivo vprašanje, na katerega pa je težko odgovoriti, je
postavil eden od osnovnošolcev, ki so v ponedeljek v osnovni
šoli Martina Koresa v Podlehniku poslušali predavanje poli-
cistv o nevarnostih, ki jih za zdravje ljudi, njihovega pre-
moženja in za živali predstavlja nepravilna uporaba petard in
drugih pirotehničnih sredstev.
Čeprav je vprašanje iz naslova
zelo umestno in bi bilo bolje, da
petard sploh ne bi bilo, je
pričakovanje česa takega utopi-
ja. Želja po trženju nas oskrbuje
tudi s tako nevarnimi
"igračami", kot so petarde, in če
nas zamika, da bi tudi sami "po-
gumno" s pokanjem oznanjali
novoletne praznike, počnimo to
vsaj varno. In to - torej opozar-
janje ne varno uporabo petard -
je osnovni namem vseslovenske
policijske akcije. V Podlehniku
visi nekaj plakatov, ki opozarja-
jo na nevarnost igranja s petar-
dami, nanjo je opozorila tudi
projektna skupina četrtošolcev
pod vodstvom učiteljic Metke
Gumilar in Zdenke Golub in
nenazadnje sta šolarjem varno
uporabo petard in drugih nevar-
nih sredstev v ponedeljek
predstavila tudi vodja poli-
cijskega okoliša Podlehnik
Damjan Bračič in vodja poli-
cijskega okoliša Majšperk
Franc Šalamun. Med drugim
sta jim povedala, da je petarde
sicer dovoljeno uporabljati med
26. decembrom in 2. januarjem.
vendar nikakor v objektih, na
javnih mestih, pred javnimi us-
tanovami in seveda povsod tam,
kjer bi ogrožale in vzemirjale
ljudi ali živali.
Poučila sta jih o tem, da so po-
sebej nevarne cenene uvožene
petarde, da naj si na pri nas
kupljenih pozorno preberejo
opozorilo in se po njem ravnajo.
Ob nepravilni uporabi petard so
najbolj ogrožene roke, obraz in
zaradi objestnosti ter ne-
poučenosti so se zgodile mnoge,
tudi hude nesreče, zaradi njih je
že tudi zagorelo. Manjši otroci
naj pokanje petard preizkušajo
obvezno pod nadzorom staršev.
Policija bo nedovoljeno upora-
bo petard in drugih piroteh-
ničnih sredstev nadzirala in
proti kršiteljem ukrepala z zap-
lembo, ob hujših kršitvah javne-
ga reda in miru ali povzročanja
poškode pa bodo storilci kazno-
vani. V primeru, da to počno
mladoletniki, bodo za njihova
dejanja odgovorni starši.
Po zanimivem predavanju so
otroci, nekateri že kar dobro
poučeni o nevarnosti, ki jo po-
menijo petarde, policistoma
postavili nekaj vprašanj. Zani-
mivo je bilo že omenjeno, zakaj
petarde sploh delajo, zatem pa,
kje jih delajo. Pa hudomušno
vprašanje, koliko je kazni, če pe-
tardo vržeš poleg policista, ali
katera petarda najbolj poči in še
poizvedba: kam dajo policisti
zaplenjene petarde.
- J. Bračič
Policista policijskega oddelka Podlehnik med učenci osnovne šole Martina
Koresa, Podlehnik
PTUJ / PRVI KITAJSKI DEČEK V PTUJSKI
PORODNIŠNICI
V Ptuju in v
Sloveniji je lepo
Qui Lizhen, ki skupaj z možem Chen Jianbinom v okviru skup-
nega podjetja Sunda, d.o.o., s sedežem v Ljubljani vodi ptujsko
kitajsko restavracijo Kitajski vrt, je 14. decembra v ptujski po-
rodnišnici rodila skoraj trikilogramskega dečka.
Mali Chin je zdrav in živahen deček, skupa[ z mamo sta že v
začetku tedna zapustila ptujsko porodnišnico. Živijo v Stogovcih,
kjer so najeli hišo. Kot je povedala Qui Lizhen, ki je do odhoda v
Slovenijo (ima še dva brata) živela v mestu Gin Tian (od Pekinga
jih loči tri ure leta z letalom), se v Sloveniji dobro počuti, v dobrih
treh letih in pol, odkar sta z možem tukaj, se je tudi že naučila spo-
razumevanja v slovenskem jeziku. V Slovenijo sta prišla po posre-
dovanju sorodnikov, ki že živijo v Ljubljani. Ptuj in Slovenija sta
jima prirasla k srcu, želela bi ostati tukaj, še posebej, ker so ljudje
tako prijazni.
MG
Qui Lizhen s sinom Chinom pred odhodom iz ptuj-
ske porodnišnice.	Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
21

KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Ptujski kolesarji
na pripravah v Istri
Medtem ko zima pri nas kaže zobe, je bila Istra te dni dokaj
sončna. Perutninini kolesaiji so trenirali po suhih cestah v
okolici Umaga. Nastanjeni so v hotelu Sipar.
Direktor KK Perutnina Ptuj
Rene Glavnik nam je med pripra-
vami povedal: "Klub je omogočil
vse pogoje za priprave na tekmo-
vanja, ki se začnejo že februarja.
Po izkušnjah vemo, da je v Umagu
možno trenirati skoraj vso zimo.
Tekmovalce smo oblekli v za
zimo primerne drese. Tu je veliko
asfaltnih cest, ki so s prometom
manj obremenjene. Včasih kolesa-
rimo celo do Pulja in nazaj. V ho-
telu je kljub udobju poskrbljeno
za športno življenje."
V veliki hali ob recepciji smo
pristopili k večji skupini kolesar-
jev. Zaprosili smo jih za kratko
izjavo o pripravah.
Mitja Mahorič: "Priprave sem
pričel po enem letu uspešne reha-
bilitacije, s testi z ljubljanske fa-
kultete za šport sem zadovoljen.
Menim, da bom marca lahko začel
tekmovati. Računam na uspešno
sezono. V članski ekipi imamo
novo strokovno vodstvo. K čla-
nom je prestopilo pet perspek-
tivnih mladincev, tako da je ekipa
dokaj številčna.."
Rado Rogina: "Vse priprave, na
katerih sem bil do sedaj, so bile
zelo koristne. Vesel sem tudi
letošnjih, a želim, da bi jih bilo še
več. Na tekme v prihodnjem letu
bi se rad dobro pripravil, še pose-
bej na dirko po Sloveniji in na tis-
te, ki bodo evropskega in svetov-
nega pomena. Vesel sem tudi, da
je v ekipi dobro vzdušje."
Matevž Finžgar: "S prihodom
novega trenerja se je koncept tre-
ninga spremenil. Vadimo po no-
vem programu, ki je dober.
Priprave so zelo koristne. Veliko
bo treba treniran. S šolo nimam
problemov. Omogoča mi sodelo-
vanje pri vseh pripravah in tek-
mah. V prihodnji sezoni upam na
dobre rezultate. Moram ujeti pra-
vo formo, iz dneva v dan gre bol-
je."
Boštjan Krevs: "V ptujski klub
sem se vključil pred dnevi iz KK
Lenart. Prvič sem skupaj s
ptujskimi kolesarji. Vidim, da
sem prišel na boljše. Pripravljal se
bom predvsem na sprint in to že
za spomladanske dirke. Ciljem
tudi na točke na dirkah za svetov-
ni pokal."
Andrej Omulec: "Novi trener
ima nov način treninga.
Pripravljal se bom predvsem na
dirke, ki bodo ob koncu sezone, to
je po Istri in Gorenjski. Upam na
uspešne vožnje. Želim si dobrega
sodelovanja z novim trenerjem.
Upam, da bom do prvih tekem do-
volj pripravljen."
Grega Gazvoda: "Letos sem
prestopil v ekipo do 23 let, nisem
več mladinec. Veselim se prvih te-
kem kot član do 23 let. Rad bi se
dobro pripravil, zato bom vesel le-
pega vremena. Upam na še boljše
uspehe, kot sem jih dosegal. Glede
načrtov in ciljev ne bi govoril.
Menim, da bom mešal štrene tudi
izkušenim članom. Z dobrimi
pripravami bom prišel v pravo
formo."
Za mnenje o pripravah, ki jib
prvič vodi s ptujskimi kolesarji,
smo zaprosili tudi trenerja Rober-
ta Pintariča: "Med pripravami bi
rad dosegel, da bi se kolesarji na-
vadili drug na drugega in name
kot novega trenerja. Imam nov
način dela, nova merila ... Sicer so
najvažnejše tehnične priprave. V
tem tednu bomo kolesarji spozna-
li vse elemente treninga za prido-
bitev moči, vzdržljivosti, hitrosti
... Lahko bodo trenirali tudi sami
glede na zimo in šolo. V ekipi je
več dijakov in študentov. Na
pomlad bomo največ treniral sku-
paj."
Ob koncu pogovora so vsi kole-
sarji Perutnine Ptuj poslali bral-
cem Tednika lep pozdrav "z mor-
ja".
Roman Zavec
Na pripravah v Umagu: Rado Rogina, Andrej Omulec, Matevž Finžgar, Grega Gazvoda, Mitja
Mahorič, Boštjan Krevs in trener Robert Pintarič
ORMOŽ / OTVORITEV RAZSTAVE DEL STANISLAVA ROŠKARJA
Zaživelo novo raistavišie
10. obletnico sodelovanja s podjetjem Renault Slovenija so v
ormoškem podjetju Jeruzalem Ormož Avtosalon Renault
proslavili tudi z otvoritvijo razstave slik Stanislava Roškarja
iz Varaždina v Prodajno-servisnem centru na Hardeku. Vseka-
kor je razveseljivo, da je v Ormožu zaživelo novo likovno
razstavišče.
Ob otvoritvi je nastopila harmo-
nikarska skupina Holermus, ki
deluje pod vodstvom Jožeta Bari-
na-Turice. Umetnika in njegovo
delo je številnim obiskovalcem ot-
voritve predstavila prof. Mirjana
Dučakijevič, kustosinja muzeja
Varaždin. Zbrane goste je nagovo-
ril tudi direktor Miran Topolo-
vec.
Vsekakor je razveseljivo, da so
kulturne vezi s sosednjo Hrvaško
v obmejnem Ormožu še vedno
prepletene. Umetnost meja ne
pozna. Kljub temu pa je nekoliko
zbodlo dejstvo, da je katalog, ki je
bil narejen posebej za razstavo v
Ormožu, napisan samo v
hrvaškem jeziku. Verjetno tudi
dejstvo, da prihaja 40 odstotkov
kupcev Avtosalona iz sosednje
Hrvaške ni opravičilo. Odrasli, ki
smo skorajda vsi do zadnjega
obvladali ali vsaj razumeli jezike
sosednjih republik nekdanje Ju-
goslavije, pozabljamo, da mlade
generacije hrvatskega jezika več
ne obvladajo. Predvsem njim,
ormoškim učencem in dijakom,
ki bi naj bili nosilci ormoške kul-
ture, bi katalog v slovenskem jezi-
ku prav prišel.
Razstava je na ogled vsak dan od
7. do 16.30 vse do konca leta.
MF
Z otvoritve.
Foto: Hozyan
PTUJ / FOLKE TEGETTHOFF PONOVNO MED EKONOMCI
Pravijiie oživijo z vsakim branjem
V mrzlem novembrskem večeru 26. novembra je ptujsko ekonomsko šolo obiskal avstrijski pi-
satelj in pravljičar svetovnega slovesa Folke Tegetthofif. To je že njegov šesti nastop za dijake
te šole.
Pisatelj živi s svojo družino ne-
daleč od avstrijske meje. Veliko
potuje po svetu, saj je imel že več
kot 3500 nastopov po vseh konti-
nentih sveta. Napisal je več kot 30
knjig pravljic za odrasle in otroke.
Tokrat je dijake, natlačene v Stek-
larski delavnici, razveselil s
pravljico Der Miihlenelf, spremlja-
la pa ga je glasbena skupina Trio
Gemdrch.
Večer, ko so se dijaki preselili v
svet pravljic in čudežnih dožive-
tij, je bil nenavaden in lep. Po
predstavi so se s pisateljem še po-
govarjali ter "muzikantom" poma-
gali pospravljati glasbila. Še bi ga
poslušali!
Zapisali člani skupine EKO-
Teater	Folke Tegetthoff in trio Gemarch med dijaki ekonomske šole
Bogata ponudita hrane
po zmernih cenah
v novem ptujskem gostinskem lokalu Happy day, ki ga je ure-
dilo podjetje Maijana Fištravca iz Ormoža v Peršonovi ulici 1 v
Ptuju, je res kaj izbrati. Ob kompletni ponudbi pekovskih in
slaščičarskih izdelkov so zagotovili še celovito gostinsko
ponudbo, pečejo pa tudi pice. Za marsikoga pa bo dobrodošla
tudi ponudba kompletnih kosil, ki so po 800 tolarjev. Zmerne
so tudi cene drugih jedil, po katerih najraje segajo mladi. Kot
je povedal lastnik podjetja Maijan Fištravec, vodenje lokala je
sicer prepustil ženi Idi, se želijo s kompletno ponudbo
približati tudi starejšim, za katere bodo, če bodo to želeli, orga-
nizirali tudi razvoz hrane.
V Ormožu jim je to že uspelo.
Ker imajo kaj ponuditi, bodo lah-
ko kupcem dostavili na dom ne
samo kosila, temveč tudi druge iz-
delke iz svoje široke palete
ponudbe, kot so kruh, sladice, sla-
doledi, torte, že pripravljena hra-
na in podobno.
Marjan Fištravec je s podjet-
ništvom začel leta 1991, potem ko
je med prvimi izgubil službo v
ptujski Iskri Delti. Najprej je
odprl slaščičarno, leta 1993 tudi
pekarno, prvi kruh, po katerem so
postali znani, pa je bil domači
babičin kruh. Pozneje so de-
javnost še dopolnjevali.
Ime za lokal so izbrali mladi, ob
tem pa se Fištravec zaveda, da
mnogim, ker ni slovensko, ne
ugaja. Skupaj z Brunom Filipičem
iz Fidoma Maribor, ki je izdelal
idejno zasnovo za lokal in tudi do-
bavil opremo, sta se trudila, da bi
lokal bil predvsem prijazen, kar
sta dosegla z enostavno opremo in
igro barv. V njem je dobilo zapos-
litev 10 delavcev iz Ptuja. Njegova
želja je predvsem, da bi s kako-
vostno ponudbo zadovoljil
najširši krog gostov.
MG
Ida in Marjan Fištravec v svojem novem lokalu Happy day, ki
sta ga uredila v Peršonovi ulici 1 v Ptuju, v neposredni bližini
Šolskega centra Ptuj.	Foto: Črtomir Goznik
TRAP
Prva
božUna
tekma
Na olimpijskem strelišču
Gaj pri Pragerskem je bila
izpeljana prva božična tekma
v trapu z denarnim nag-
radnim skladom. Tekmovali
so na 50 letečih tarč ob zelo
neugodnem vetrovnem vre-
menu. Nastopili so tudi
odlični tekmovalci iz
Hrvaške, zmagovalec tekme
pa je Jože Grubelnik iz
Strelskega kluba Radlje ob
Dravi s 43 zadetki, pred
domačinom Igorjem Rakušo
s 38 zadetki in klubskim tek-
movalcem Jankom Ravnja-
kom s 38 zadetki.
Naslednja tovrstna tekma bo
novoletna trap tekma 2000 8.
januarja na istem strelišču
M. S.
PODGORCI / FOTOZAPIS
Novo leto se bliža in veselo razpoloženje narašča. V
pričakovanju leta 2000 so polno zaposleni tudi "muzikan-
ti". Tri potujoče trubadurje iz Prekmurja smo srečali na
turneji po ormoški občini. Na poti od lokala do lokala so v
Podgorcih dvigovali razpoloženje gostov.
Majda FridI
22
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK

ŠPORTNE NOVICE
MALI NOGOMET m
Mednarodni turnir
v nedeljo, 9. januarja, organizira NK Drava že
šesti nogometni turnir za mlajše dečke. Prijave
sprejemajo do 30. decembra.
KIKBOKS •
Mednarodni turnir v Kutini
Na mednarodnem turnirju v kikboksu v Kutini
je sodelovalo 250 tekmovalcev iz 28 klubov štirih
držav. Iz Slovenije so nastopili tekmovalci iz Ptu-
ja, Zagorja in Izole. Medalje za Ptuj so osvojili:
Matjaž Vindiš, Nadja $ibila in Sandi Kolednik
(vsi prva mesta), Matej Šibila in Sabina Kolednik
(oba drugo mesto) ter Matjaž Brumec (tretje mes-
to).
Milan Krajnc Pavlica
BOKS •
Mednarodni turnir v Kranju
Ptujsko boksarji so se udeležili mednarodnega
turnirja v boksu v Kranju. Rezultati: Boris Maka-
rič (Kr) - Sašo Pučko (Pt) 2:0, Primož Svetec (Do-
lomiti) - Marco Gfrer (Avstrija) 2:0, Barimi Eder
(Kr) - Uroš Bradač (SI. B.) 2:0, Demir Mesič (Dol.)
- Ginter Teleskau (Avstrija) 2:0, Boris Čutorič
(Kr) - Aber Hanmsa (Avstrija) 2:0, Mario Živko-
vič (Kr) - Dejan Muiličevič (Avstrija) 2:0, Igor Tu-
nikovič (Kr) - Ivan Pučko (Pt) 2:0; profesionalni
dvoboj: Sebastjan Novak (Kr) - Ivan Martinčič
(Nemčija) 2:0.
Milan Krajnc Pavlica
KECUANJE • Zmaga Drave proti
Prepoljam
v 6. krogu 1. lige OKZ Maribor so se kegljači
ptujske Drave pomerili z ekipo Prepolja in zmagali
z rezultatom 6:2 /5097:5021/. Posamični dosežki
ptujskih kegljačev: Vranješ 824, Ivančič 856, I
Amuš 883, Haladeja 843, Sušanj 845, Čuš 846. i
-ek
KEGLJANJE •
Poraz Drave i Lovremem
v sedmem krogu 1. lige OKZ Maribor so se kegl-
jači ptujske Drave pomerili z Lovrencem na Po-
horju in srečanje nekoliko nesrečno, predvsem pa
z majhno razliko izgubih s 5:3 /5021:5000/. Posa-
mični izidi ptujskih kegljačev: Vranješ 860,
Ivančič 845, Arnuš 877, Sušanj 784, Haladeja 841,
Čuš 793.
-ek
SP v ELEKTRONSKEM PIKADU / KALKAR 1 999
Mo/co svetovna prvakinia
Od 19. do 21. novembra je v
Kalkarju v Nemčiji potekalo
svetovno prvenstvo v elek-
tronskem pikadu. Slovensko
ekipo so pod vodstvom Draga
Skoka iz Ptuja zastopali ptir-
je tekmovalci, ki so na držav-
nem prvenstvu v Novi Gorici
dosegli najboljše rezultate:
državna prvakinja Romana
Čuček iz Ptuja, viceprvakinja
Mojca Humar iz Bat, državni
prvak Sergej Vodičar iz An-
hovega in viceprvak Omer
Delalič iz Divače.
Na svetovnem prvenstvu je slo-
venska ekipa dosegla drugo mesto
pred Avstrijo in za Nemčijo, kar je
najboljši rezultat do sedaj. Naj-
boljša tekmovalka letošnjega sve-
tovnega prvenstva je bila Mojca
Humar iz Bat, ki je ubranila naziv
svetovne prvakinje iz Luzema v
j	Švici leta 1997 (svetovno prvenst-
I	vo je vsaki dve leti), Sergej
j	Vodičar je dosegel odlično 3. mes-
!	to, prav tako dobro pa se je odre-
zala^ tudi ženska dvojica Hiunerje-
va-Čučkova, ki je osvojila 2. mes-
to.
DS
Slovensko zastopstvo na svetovnem prvenstvu v pikadu: zadaj
od leve Drago Skok, Sergej Vodičar in Omer Delalič, spredaj pa
viceprvakinja Mojca Humar (levo) in Romana Čuček
JUDO / FINALE EKIPNEGA PRVENSTVA
Impolu šesti naslov,
Drtnra ietrta
Judoisti bistriškega Impola so v finalu ekipnega članskega
prvenstva osvojili že šesti naslov državnih prvakov in tako
potrdili letošnjo premoč na blazinah. Na sklepnem turniiju
državnega prvenstva, že devetem v samostojni Sloveniji, so
namreč minulo soboto v športni dvorani v Slovenski Bistrica
pred okrog petsto gledalci zlahka opravili s tekmeci.
V	sklepni del turnirja so se po
štirih kvalifikacijskih krogih uvr-
stili zraven Impola še ptujska
Drava, ekipa Ivo Reya iz Čelja in
mariborski Branik.
V	prvem polfinalnem dvoboju
sta se pomerili ekipi Impola in
Branika, kjer pa so domačini že
napovedali pohod k šestemu nas-
lovu. Brez večjih težav so ugnali
Mariborčane z rezultatom 5:2
(50:17). V drugem polfinalnem
dvoboju pa sta se pomerili ekipi
Drave in Iva Reye. Ekipi sta se v
tretjem krogu kvalifikacij razšli s
tesnim izidom 4:3, tako da smo
lahko pričakovali zanimiv in ena-
kovreden dvoboj. Vendar je sreča
tokrat Ptujčanom obrnila hrbet. V
prvi borbi je sicer izkušenemu
Koledniku brez težav v drugi mi-
nuti uspelo ugnati Kukiča, nakar
je Marholt v trenutku nepazlji-
vosti klonil proti Holerju, enaka
usoda pa je doletela še Denisa
Rusa v borbi s Ferjanom v kat. do
73 kg. Vogrinec se je v kat. do 81
kg Beltramu oddolžil za poraz v
tretjem krogu in rezultat izenačil
na 2:2. V nadaljevanju pa celjska
ekipa judoistom Drave ni pustila
do sape. Lešnjak je v tretji minuti
moral priznati premoč državnega
prvaka do 90 kg Petelinška,
Sadžak je v uvodu borbe stri upor
izkušenega Tajhmana, Prime pa
tokrat ni bil kos več kot štirideset
kilogramov težjemu Ceraju v kat.
nad 100 kg. Z zmago 5:2 so Celja-
ni tako postali drugi finalisti in
potihoma upali na presenečenje v
bistriški dvorani.
V boju za tretje mesto so se po-
merili judoisti Drave in Branika.
Slednji so kljub visokemu porazu
v tretjem krogu (na Ptuju so proti
Dravi izgubili s kar 5:2) napove-
dali brezkompromisen boj za me-
daljo. Ptujčani so v boju za tretje
mesto uspeli iztržiti le dve točki z
zmagama Kolednika in Tajhma-
na in tako letošnje ligaško
prvenstvo končali na četrtem
mestu.
Finalni dvoboj med Impolom in
Ivo Reyo je minil v veliki premoči
bistriških judoistov. Vse borbe so
se končale pred iztekom petih mi-
nut. Bistričane je v vodstvo popel-
jal Zafošnik v kat. do 60 kg z zma-
go nad Kukičem, Vrbančič, bi-
striška okrepitev iz ljubljanske
Olimpije, je Impolu priboril novo
pomembno točko, v zelo ize-
načenem dvoboju je edino zmago
za Impol slavil Ferjan proti
Hašaju, po slabih dveh minutah
borbe pa je slavil še Soršak z zma-
go nad Bel tramom. Ozimič je v
kat. do 90 kg ob bučni podpori s
tribun v tretji minuti zlomil od-
por Celjana Petelinška in ga kot
vrečo položil na pleča. Tudi Sker-
biš in Marin nista zamudila pri-
ložnosti. Skerbiš je v kat. do 100
kg ugnal Sadžaka, Marin pa je z
atraktivno tehniko na pleča
položil okrog 140 kg težkega Cera-
ja in tako potrdil sobotno veliko
premoč nad celjskim Ivom Reyo.
Impolu je tako uspelo priboriti
vnovičen, tokrat že šesti, ekipni
naslov državnih prvakov.
MLADIJUDOISTI
USPEŠNI
Minulo soboto je v Limbušu pri
Mariboru potekalo področno
prvenstvo osnovnih šol v j udu za
mlajše in starejše deklice in dečke,
ki je obenem veljalo za izbirno
prvenstvo za nastop v finalu
državnega prvenstva, ki bo janu-
arja prihodnje leto. Sodelovalo je
kar 182 tekmovalk in tekmovalcev
iz štiridesetih osnovnih šol Štajer-
ske in Prekmiuia. Odlično so se
znova odrezali tudi člani ptujske-
ga judo kluba Drava, ki so osvojili
kar trinajst medalj.
Rezultati: Brina Solina, Mitja
Horvat, Danijel Janžekovič in
Uroš Tajhman 3. mesto (vsi OŠ
Olge Meglič), Aleš Petrovič 1.,
Jasmina Vojsk 2. in Ervin Vinko
3. mesto (vsi OŠ Ljudski vrt). Rok
Murko L, Lea Murko 2., Nejc
Murko in Barbara Murko 3. mes-
to (vsi OŠ Videm pri Ptuju), prvi
mesti pa sta v svojih kategorijah
osvojila Danijel Rus in Marjan
Majcen iz OŠ Domava.
V skupnem seštevku so slavili
učenci OŠ Juršinci pred učenci 1.
OŠ Lendava.
Simon Starček
ZAVRC
Ponosni na svoje delo
Zavrč je obmejna občina s sosednjo Hrvaško, ki je postala znana po aferi, v kateri so nam so-
sedje zaplenili kombi. Toda ljudje, ki živijo skupaj s sosedi v sožitju, temu ne namenjajo toliko
pozornosti. Za njih je najbolj zanimiv vsakdanjik - nekje ob meji, velikokrat pozabljeni.
In vendar so v tej vasi, ki je sedaj središče občine,
gojili športne aktivnosti. Njihovo športno društvo je
bilo registrirano 15. septembra 1969, Mirko Obran
pa je bil njegov prvi predsednik. V okviru Športnega
društva Zavrč, kjer je bilo aktivnih športnikov vedno
več kot štirideset, so ponosni na prehojeno pot, kjer
je bilo tudi veliko vzponov in padcev. V okviru
društva delujejo nogometna, namiznoteniška, šahov-
ska in smučarska sekcija. Ponosni so na to, da so
prišli do nogometnega igrišča in primernega objekta.
V zadnjem letu so izvedli kar nekaj tekmovanj, za ka-
tere so priznanja podelili na prireditvi ob 30-letnici
društva v soboto, 11. decembra. Završka kinodvora-
na je bila kar lepo izpopolnjena, tudi z gosti iz so-
sednje Hrvatske, saj so tudi oni - še v času nekdanje
skupne države - aktivno sodelovali pri delu in
gradnji društva. Predstavnika domačega društva in
gostov iz sosednje republike sta povedala, da je meja
samo administrativna, saj se ljudje dobro razumejo,
šport pa je takšna zvrst, ki to sodelovanje samo še
bolj krepi. Na koncu so podelili priznanja in plakete
zaslužnim članom. Priznanja so ^prejeli: Dušan
Juričenec, Zlatko Gomzi, Marjan Žgajnar, Roman
Vuk, Janez Hameršak, Ivan Šipek, Robert Vuzem,
Rajko Cestar, Milan Kokot, Martin Majcenovič in
Slavko Obran v imenu skupine štirih zaslužnih čla-
nov. Za 30-letno delo je dobil zlato plaketo Ivan
Pongrac, za 20 let srebrno Mirko Friščič in za deset-
letno delo v klubu bronasto priznanje sedanji pred-
sednik Slavko Pravdič.
Na koncu pa so bili vsi enotnega mnenja, da bodo
delo ŠD Zavrč dvignili še na višji nivo in povečali
število članov.
Danilo Klajnšek
MAJŠPERK
Ustanovili kikiMAs klub
Velika želja po delu in športnem udejstvovanju je pripelja do
tega, da so v Majšperku ustanovili Kickboxing klub Majšperk.
Branko Fidler, petkratni državni prvak, dolgoletni član slo-
venske reprezentance, peti na evropskem in svetovnem
prvenstvu, seje odločil, da bo končal aktivno ukvaijanje s tem
športom kot tekmovalec. V Majšperku obstajajo pogoji in
predvsem je veliko tekmovalcev, ki so se želeli ukvarjati s kik-
boksom. Nekaj jih je vadilo pri ptujskem klubu, «edaj pa bodo
lahko trenirali praktično kar doma, to pa je veliko bližje.
Pri ustanovitvi kluba je veliko
pomagal tudi Vladimir Šitar. Na
ustanovni skupščini, ki je bila pe-
tega decembra, so za predsednika
izvolili Igorja Purga, tajnik je
postal Franc Kodrič, blagajnik pa
Boris Varžič.
Branko Fidler nam je o delu in
načrtih povedfal: "Sedaj vadimo
dvakrat tedensko v telovadnici
OŠ Majperk, in sicer ob pone-
deljkih in četrtkih od 19.30 do 21.
ure. V tem času je možen tudi vpis
v članstvo. Sedaj imamo dobro
kombinacijo tekmovalcev, in sicer
veliko mladih in nekaj preiz-
kušenih, ki so že sodelovdi na
tekmovanjih. V prvi fazi bomo de-
lali na množičnosti. Ne bomo pa
pozabili na tekmovanje. Sedaj
moram pohvaliti prav vse, saj se
vsi izredno trudijo in predvsem
redno obiskujejo treninge. V nas-
lednjem letu načrtujemo, da se
bomo udeležili 15 tekmovanj v
okvir KBZ Slovenije, sodelovali
pa bi naj tudi na mednarodnih
turnirjih. Po naših predvidevanj-
ih naj bi imeli enega ali dva
državna prvak, dva ali trije pa bi
se na tekmovanjih za državno
prvenstvo uvrstili med prvih pet."
Dobre volje jim ne zmanjka, s
trdim delom pa bodo vsekakor
dosegli želene cilje, ki si jih kot
športniki želijo.
Danilo Klajnšek
KUNG FU
FinmInI furalr
Kung fu klub Ptuj je v prostorih
boks kluba Ptuj izvedel finalni
turnir, ki je dal po treh turnirjih
(v Radljah, Slovenj Gradcu in
Ptuju) državne prvake v devetih
kategorijah. Organizatorji niso
pričakovali velikega obiska, ven-
dar se je potem zbralo izredno ve-
liko število gledalcev. Na sporedu
bi moralo biti devet borb, vendar
ga v kategoriji nad 91 kilogramov
ni bilo, ker je Andrej Bagari iz
Murske Sobote imel prometno
nesrečo.
Rezultati: do 57 kg: Simon
Hedžet /Ljutomer/ - Matjaž Saj ko
/Slovenska Bistrica/1:2, do 67 kg:
Danilo Korotaj /OvmožJ - Boštjan
Gašljevič /Ptuj/ 3:0, do 71 kg:
Robi Kolarič /Ljutomer/ - David
Rumik /Slovenj Gradec/ 3:0, do
75 kg: Ciril Čuš /Ljutomer/ - Robi
Duler /Slovenj Gradec/ 3:0, do 81
kg: Damir Hasanagič /Ptuj/ - An-
drej Erjavec /Ravne/ 3:0 prekini-
tev v 2. rundi, do 86 kg: Daniel
Marhod /Maribor/ - Matjaž Pant-
ner /Ravne/ 3:0, do 89 kg: Rok
Štavdeker /Slovenj Gradec/ -
Tomaž Vouk /Ravne/3:0, do 91
kg: Matjaž Pandev /Ravn^ - Mar-
ko Pečovnik /I^vne/ 0:3, nad 91
kg: Uroš Repas /Slovenj Gradec/
3:0 b.b..
Danilo Klajnšek
PLAVANJE
Ponovno uspešen
Matjaž Pernat
Na mednarodnem plavalnem mitingu v
Trbovljah je uspešno nastopil tudi plavalec
Matjaž Pernat, ki je v disciplini 200 metrov
prsno zasedel prvo mesto s časom 2:30,11 ter
za več kot štiri sekunde izboljšal svoj osebni
rekord. Prav tako je uspešno nastopil na Špeli-
nem mitingu v Kranju, kjer je na 100 metrov
prsno zasedel drugo mesto z časom 1:07,79, na
200 metrov prsno pa je bil četrti s časom
2:20,15 ter za več kot osem sekund izboljšal
osebni rekord.
Matjaž je v PK Branik Maribor dobil novo
trenerko, priznano Majo Šarac, ki je že delala
kot profesionalna trenerka v mariborskem
klubu. V novem letu si tako Matjaž kot njego-
va trenerka želita, da bi čimprej prišlo do iz-
polnitve norme za mladinsko evropsko
prvenstvo, kjer naj bi mlad in obetaven plava-
lec nastopil še kot kadet, vendar bi si pridobil
prepotrebne izkušnje. Prevozi na relaciji Ple-
terje- Maribor in številni treningi so tako
obrodili sadove.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Novoletni pohod na
Kum
Prvi izlet, na katerega se bomo odpravili ptujski
planinci v novem stoletju, nas bo vodil na najvišji
vrh Posavskega hribovja, 1219 metrov^ visoki
Kum. Pot nas bo vodila iz Trbovelj skozi Cebulo-
vo dolino in čez Lontovž na vrh gore, kjer stojita
planinski dom in cerkev sv. Neže, v kateri je v
času reformacije pridigal Primož Trubar. Po
daljšem počitku bomo sestopili v 2^gorje. Za vse,
ki bi se želeli povzpeti na Kimi po cesti skozi Do-
bovec, bo tudi letos luejena popolna zapora ceste
za ves motorni promet.
Zberemo se v nedeljo, 2. januarja 2000, na želez-
niški postaji Ptuj ob 6.30 uri (odhod vlaka ob
6.45). Opremite se planinsko za zimske razmere
planinski čevlji, topla obleka, rokavice ...). Hrana
iz nahrbmika in v planinski koči. Cena izleta
vključuje povratno vozovnico, organizacijo in vo-
denje ter znaša za člane PD 750 tolarjev, za mlade
planince 600 tol^ev in za nečlane PD 1.500 tolar-
jev (velja članarina za leto 1999). Prijave z vplačili
sprejemamo do torka, 28. 12. 1999 v društveni pi-
sarni, Prešernova 27. V Ptuj se bomo vrnili ob
19.30 uri. Vodil bo Uroš Vidovič.
U.V.
TEDNIK - Četrtek, 23. december 1999
25
ŠPORT
MALI NOGOMET / MALI NOGOMET / MALI NOGOMET
UgeimZPh^
V Športni dvorani Center na Ptuju so pričeli tek-
movanje v malem nogometu, ki ga organiozira MNZ
Ptuj. Ekipe so razdeljene v dve skupini. Po
končanem rednem tekmovanju bo odigrana še
končnica tekmovanja za naslov prvaka; zmagovalcu
bo dana možnost, da se uvrsti v 2. SLMN - vzhod.
Tekmovati pa so pričeli tudi v veteranski ligi.
Rezultati - skupina A - 1. krog: Zlatoličje - Breg
1:1, MDNS Ptuj - Sestrže 7:1, Draženci - Podlehnik
2:3, Ricks Cafe - Lovrenc 2:12. Vrstni red: Lovrenc,
MDNS Ptuj in Podlehnik 3, Zlatoličje in Breg 1,
Draženci, Sestrže in Ricks Cafe O točk.
Rezultati skupina B - L krog: Dolane - Remos 2:3,
Hajdoše - Kozminci 2:4, Avtoelektrika Bračič - Lipa
Vitomarci 4:4, Mačo Juršinci - Telekom 3:2, Vito-
marci - Peugeot Toplak 3:2. Vrstni red: Kozminci,
Remos, Mačo Juršinci in Vitomarci 3, Avtoelektrika
Bračič in Lipa Vitomarci 1, Dolane, Telekom, Peu-
geot Toplak in Dolane O točk.
Veteranska liga - 1. krog: Zlatoličje - Majšperk
3:4, Smamica - Club 13 Hajdoše 1:10, Markovci -
Vodka 12:2. Vrstni red: Markovci, Club 13 Hajdoše
in Majšperk 3, Zlatoličje, Šmarnica in Vodka O točk.
imU NOGOMET-ONI ORMOŽ
1. liga - rezultati zaostalih srečanj 3. kroga: Pušenci
- Zopa Atex Križevci 2:5, Interles Ormož - Holermu-
SAH
% Hhropotezno
prvenstvo Ph^a
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem tiu-nirju Šahovskega
društva Ruj za december je zma-
gal mojster Gregor Podkrižnik z
11 točkami pred Robertom
Roškarjem z 10 točkami. V pre-
cejšnjem razmaku za zmagovdce-
ma so se na naslednja mesta uvr-
stili Janko Bohak z 8 točkami,
Dušan Maj ceno vič s 7,5 točke ter
Martin Majcenovič, Jože Čič in
Robert Mihalič s 7 točkami. Sledi-
li so Lazar, Skledar in Krajnc s po
5 točkami itd. V skupnem seštev-
ku za društveno hitropotezno
prvenstvo za leto 1999, kjer se
upošteva 10 najboljših rezultatov
na 12 turnirjih, z naskokom vodi
Robert Rošker pred Gregorjem
Podkrižnikom.
Poslednji hitropotezni turnir za
društveno prvenstvo bo tradicio-
nalni novoletni turnir 2. januarja
ob 9. lui.
Janko Bohak
• Turnir Šahovske
selaiie Spuhlja
Tudi letos je med člani ŠS
Spuhlja vsako prvo soboto v mese-
cu potekal hitropotezni turnir;
končali so ga v decembru. Na
koncu so si tekmovalci razdelili
naslednje uvrstitve: 1. Franc
Pičerko 107,5 točke, 2. Karel Rob-
nik 107, 3. Stane Toplak 92,5, 4.
Milan Kolarič 55 in 5. Franjo La-
z^ 32.	-
Šahisti ŠS Spuhlja in ŠD
Gorišnica so se srečali na tradicio-
nalnem družabnem srečanju v
GD Spuhlja. Po nenapisanem
protokolu so se ljubitelji šaha naj-
prej srečali in pogovorili za šahov-
skimi deskami, odigrali medse-
bojno srečanje in pokazali drug
drugemu, kdo je v šahu najbolj
vešč. Zmaga se je nasmehnila
šahistom ŠD Gorišnica.
Vse ljubitelje šahovske igre pa
vabijo, da se udeležijo tradicional-
nega turnirja 26. decembra ob 9.
lui v gostišču "Pri Majdi" v
Spuhlji, ki so ga poimenovali
"Turnir v spomin na preminula
člana ŠS Spuhlja Milana Šeruga
in Nendeta Supančiča.
Ivan Kolarič
• Podroino prvenst-
vo osnovnih šol
Y četrtek, 16. decembra, je bilo v
OŠ Videm področno prvenstvo v
šahu posamezno. Po reorganiza-
ciji tekmovalnih področij so se na
tekmovanju pomerili učenci
osnovnih šol s ptujskega, sloven-
skobistriškega in ormoškega
območja. Pomerili so se v treh sta-
rostnih kategorijah, ločenih po
spolu. Sodili so sodniki Šahovske-
ga kluba Ptuj, med njimi tudi
mednarodni sodnik Janko Bohak.
Med deklicami do 11 let je zma-
gala Eva Reberc pred Barbaro
Sumenjak in in tretjeuvrščeno
Mojco Zamuda, vse iz Oš
Gorišnica. Med dekleti do 13 let je
bila najuspešnejša Mojca Šoste-
rič iz OŠ Videm, po uspehu pa sta
ji sledili Sabina Bratušek iz OŠ
Cirkulane in Andreja Žnidarič iz
OŠ Gorišnica. Med dekleti do 15
let je prevzela vodstvo Vanja Bu-
tolen iz OŠ Zetale pred Barbaro
Rižnar in tretjeuvrščeno Evo Ko-
kot, obe OŠ Giorišnica.
Dečki do 11 let: 1. Aljaž Vidrih
iz OŠ Sp. Polskava, 2. Matej Ko-
ciper iz OŠ^ Gorišnica in Klemen
Lilija iz OŠ Cirkulane. Dečki do
13 let: 1. Mitja Mataln iz OŠ Sp.
Polskava, 2. Jurček Horvat iz OŠ
Gorišnica, 3. Jaka Lozinšek iz OŠ
Gorišnica. Dečki do 15 let: 1. De-
nis Žuran z OŠ Gorišnica, 2. Mit-
ja Fištravec, prav tako iz OŠ
Gorišnica, 3. Aleš Amuš iz OŠ
Destrnik.
Prvi trije iz vsake skupine so
prejeli medalje in diplome, samo
diplome pa še naslednji trije.
A. Murko
NOGOMET
Novo ime, novi iiiji!
Agonija pri ptujskem drugoligašu je izgledala
tako, kot si ljubitelji nogometa niso znali oziro-
ma niso želeli predstavljati. Slaba bera točk, ob
tem slaba uvrstitev, odhodi kvalitetnih igralcev,
nerazumevanje v lastni skupnosti, pomanjkanje
denarja... in še bi lahko naštevali.
Pomoč oziroma rešitev je prišla v pravem
času. Ko so že skorajda vsi vrgli puško v koruzo
in je bil položaj brezzizhoden, je uspešni podjet-
nik Miran Vuk ponovno potegnil voz za sabo.
Preko poznanstev in poslovnih vezi je uspel v
svoj klub pritegniti Gorana Mladenoviča, sicer
ljubitelja nogometa, ki je velik uspeh dosegel z
Rogozo. Na Ruju so našli rešitev, ki je ustrezala
vsem, saj nekaterim ni vseeno, kaj se dogaja z
nekdaj uspešno Dravo. Če lokalna skupnost ni
najbolje znala oziroma želela poskrbeti za Dra-
vo, so to storili ljudje, ki imajo radi nogomet in
Dravo.
S 1. januarjem naj bi bi ob Dravi stalo še ime
Montavar. Če bi morda koga to motilo, potem bi
moral že prej dati svoj delež, ampak tega ni bilo.
S tem se odpirajo nove možnosti za ptujskega
drugoligaša in operacija obstanek bo ostala
drugotnega pomena. Na vrsti bo reorganizacija
kluba in revidiranje ciljev, ki bodo realni. Vseka-
kor bodo prišle okrepitve. O trenerju in drugih
pa bo več jasno prihodnjič.
Napovedi in tihe želje so tako postale re-
sničnost. V soboto bodo vse selekcije Drave
zbrane v ŠD Center, kjer bo seveda največ po-
zornosti veljalo prvemu moštvu. Vsaj obstanek
Drave ne bi smel biti več vprašljiv, vse drugo pa
bo jasno kasneje. Zavel je nov veter in tako reka
Drava kot NK Drava ni več videti tako kalno ka-
kor po jesenskem delu prvenstva.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI
Velika Medelia - Pemuiko
Ib^ Bakavii M:22/18:1/
VELIKA NEDELJA: Belšak 1,
R Mesarec 2, Trofenik, Gregorič,
Potočnjak, Bezjak 10, Planine 5,
Kokol 1, Belec, Poje 10, R Mesa-
rec 3, Okreša 3, Klemenčič, Ku-
mer.
Rokometaši drugouvrščene Ve-
like Nedelje so brez večjih težav
prišli do novih točk, ki jih še na-
prej ohranjajo na drugem mestu
prvenstvene razpredelnice v 1. B
SRL. Delo so jim olajšali rokome-
taši Pomurke KB, ki so igrali sla-
bo in niso bili večja ovira. Po
začetni enakovredni igri so pobu-
do prevzeli domači rokometaši in
z lahkoto dosegali zadetke ter
višali vodstvo, ki je ob odhodu na
odmor znašalo enajst zadetkov.
Gostje so se v tem delu igre bolj
posvečali komentiranju sojenja
kot pa igri in seveda se je vse to
pokazalo v igri.
Začetek drugega polčasa je minil
v enakovrednejši igri. Domači
strateg Vili Trofenik je dal pri-
ložnost prav vsem igralcem, ki so
to izkoristili in še nekoliko
povečali vodstvo. V Veliki Nedelji
so vsi igrali dobro, izstopala pa sta
neustavljiva Dino Poje in Robi
Bezjak. Gledalci so svoje rokome-
taše nagradili z dolgim aplavzom.
Po seriji zmag so enostavno poza-
bili na slab start v novo prvenstvo.
Ormož - Krim
25:20/10:10/
i ORMOŽ: Dogša, Hanželič 2,
I Antolič 3, Juršič 2, Pučko 1, Džar-
! mati, Prapotnik 4 /2/, Grabovac,
i Mezgec, Kirič 7 /2/, Kotar 5,
I Šulek, Horvat 1, Ivanuša.
I Za igralce obeh moštev je bilo to
I zelo pomembno srečanje ob kon-
j cu prvega dela prvenstva v 1. B
I SRL. Domači so upali na zmago
in do nje na koncu sicer prišli,
vendar veliko težje, kot so
pričakovali. V prvem polčasu sta
bila i^ in rezultat izenačena. V
nadaljevanju srečanja pa so roko-
metaši Krima povedli s tremi za-
detki prednosti in že je kazalo, da
bodo Ormožanci težko preobrnili
rezultat, še posebej ko je bil v 39.
minuti diskvalificiran Prapotnik.
To je bil ključni trenutek
srečanja, saj so potem veliko boljši
nasprotnik bili domači rokome-
taši; najprej so rezultat izenačili,
nato pa povedli in si do konca
priigrali prednost petih zadetkov.
Pomembni točki jim bosta v na-
daljevanju prvenstva veliko
pomenili.
Drugo mesto za
Ptujčanke
članice ženskega rokometnega
kluba Ptuj so uspešno nastopile
na četrtem memorialnem turnirju
v Čakovcu, kjer so zraven njih
nastopile še ekipe Podravke II. iz
Koprivnice, Zagreba in domačega
Čakovca. Ptujčanke so osvojile
drugo mesto, njihova igralka Re-
nata Petek pa je bila z osemnajsti-
mi zadetki najboljša strelka.
ZA ŽRK PTUJ so nastopile: Vi-
dovičeva, Bojeva, Potočnikova,
Šijančeva, Pučkova, Bezjakova,
Majeričeva, Mikoličeva, Podhost-
nikova, Petkova, Maračičeva in
Kelenčeva.
Danilo Klajnšek
SERVIS SMUČI
TENIS OPREME TER KOLES
Šport Servis Davorin Munda s.p.
9o^enski trg 1,2250 Ptuj, tel.: 062^587
Turnir
smm^si^lnmtl
Strelski klub Ptuj organizira v
počastitev dneva samostojnosti
republiško strelsko tekmovanje
Turnir samostojnosti. To bo na stre-
lišču v dvorani Mladike.
V soboto, 25. decembra, bo tek-
movanje v streljanju z zračno
puško, v nedeljo pa z zračno
pištolo. Začetek tekmovanja v so-
boto bo ob 9. uri, v nedeljo pa ob
8.00.
Strelski klub Ptuj organizira ta
turnir četrtič in pričakuje kot ved-
no do sedaj nastop slovenske
strelske elite.
Predsednik strelskega kluba
Ptuj Franc Simonič ob tem pravi:
"Poskusili bomo biti dobri gosti-
telji kot vedno do sedaj, potrudili
se bomo biti zmagovalci kot
včasih. Vabimo vse na tekmo,
vstop je brezplačen."
Letos je prvič generalni pokro-
vitelj župan Občine Gorišnica
Slavko Visenjak: "Ponosni smo da
smo generalni pokrovitelji naj-
večje strelske tekme. Strelski klub
Ptuj je med najuspešnejšimi v Slo-
veniji in s sekcijo Halo Grkulane
organizira strelstvo tudi v občini
Gorišnici."
Generalni sponzor je Kager hiša
Ptuj. Direktor Kager hiše Fridrik
Kager ob tem pravi: "Sponzorirali
smo Pokal Ptuja, obnovili streho
na viničarski hiši na Rodnem
Vrhu in kot vrh letošnjega dona-
torstva je Tiurnir samostojnosti.
Donatorstvo je enako kot naše
hiše, ki jih izdelujemo za domači
trg in tujino, naše okno v športu
in himianitarno delo."
Ptuj solidno v prvi
ligi
v tretjem krogu prve državne
lige v streljanju z zračno pištolo je
Strelski klub Ptuj (Franc Bedrač,
Gorazd Selišek in Matija
Potočnik) s 1654 krogi zasedel
šesto mesto. Posamezno je Matija
Potočnik s 566 krogi dosegel
četrto mesto, Gorazd Selišek je
nastreljal 545 krogov, Franc Be-
drač pa 543. Ekipno je na ttimirju
tretjega kro^ zmagala ekipa Celja
s 1679 krogi. Ptuj je po tretjem
krogu na osmem mestu.
Juršinčani drugi
v Miu^ki Soboti je v soboto bil
tretji krog druge državne lige.
Med enajstimi ekipami z zračno
pištolo je ekipno zmagal Kruno
Brežice s 1622 kro^. Ekipa
Juršincev v sestavi Majda Raušl,
Simon Simonič in Mirko Moleh
je bila s 1613 krogi druga. Strelci
SK Ptuj Petlja Milan Stražišar,
Robert Šimenko in Simon Fras pa
so bili s 1571 krogi sedmi. Posa-
mezno so ptujski strelci nastrelja-
li: Mirko Moleh 555, Majda Raušl
539, Robert Šimenko 527, Simon
Fras 524 in Simon Simonič 519
krogov.
SD Petoviaavto -
SD Jože Kerenčič
Ormož 1611:1483
v tretjem krogu tretje državne
lige je SD Petoviaavto iz Ptuja
(Boštjan Simonič, Simon Simo-
nič, Sandi Štebih) slavila zmago s
1611 krogi. Ekipa SD Jože Ke-
renčič je nastrelila 1483 krogov.
Najboljši rezultat tretjega kroga je
imel Simon Simonič 555 krogov,
drugi je bil Boštjan Simonič 554
krogov, oba Petoviaavto. Mladi-
nec Petoviaavta Sandi Štebih je
nastrelil 502 kroga - osebni rekord
Matija Potočnik -
zmagovalec med
mladinci
v Ljubljani je bilo 18. decembra
srečanje strelskih reprezentanc
Slovenije in Hrvaške z zračno
puško in zračno pištolo v katego-
riji članov, članic, mladincev in
mladink. Slovenski strelci so
prvič zmagali s 6:2. V mladinski
ekipi Slovenije je z zračno pištolo
nastopil tudi Ptujčan Matija
Potočnik ter zmagal s 556 krogi in
si priboril zlato medaljo.
SI
Tretji krog III. lige
v Ptuju
SD Juršinci je na Ptuju organizi-
rala 3. krog III. državne lige v
streljanju z zračno pištolo. Ekip-
no so člani ŠD Juršinci nastreljali
1551 krogov, posamezno pa so do-
segli naslednje rezultate: Janko
Berlak 527 kr., mladinka Staška
Benko 518 krogov in Zlatko Kos-
tanjevec 506 kr. Rezultati 3. kro-
ga: SD Dornava - ŠSK Coal
1451:1555, SD Tišina - SD Tur-
nišče 1617:1478, SD Petoviaavto -
SD J.K.Miklavž 1611:1483, SD
Kidričevo - SD Juršinci
1511:1551. Vrstni red po treh kro-
^h: 1. SD KLF.Tišina 9 točk, 2.
SSK Coal Petiškovci 9 točk, 3. SD
Petoviaavto 7 točk, 4. SD Š.K.
Turnišče 7 točk, 5. SD Juršinci 5
točk, 6. SD J.K. Miklavž 5 točk, 7.
SD Dornava 3 točke, 8. SD Ki-
dričevo 3 točke.
P.D.
26
četrtek, 23. december 1999 - TEDNIK
w "I •7T y »1 v ^ f -	'T»liti I
. - ^ TiL I tiF -'^»AkhnmifLu iniBiiliB
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V okviru Veselega
decembra bodo v ptujskem
gledališču na sporedu
predstave, ki jim bo sledil
prihod Dedka Mraza: v
četrtek, 23. decembra. Lut-
kovno gledališče Papilu s
predstavo Brundarija ob
16.30 in 18.00; v ponedel-
jek, 27. decembra, predsta-
va Hrestač članov Baletne-
ga studia DPD Svoboda
Ptuj ob 16.30 in 18.00; v to-
rek, 28. decembra. Lutkov-
no gledališče Maribor s
predstavo Obuti maček ob
16.30 in 18.00; ob 19. uri bo
na Mestnem trgu Slovo od
dedka Mraza in njegovega
spremstva.
PTUJ • Danes, 23. decem-
bra, ob 17. uri bo v
pravljični sobi mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana
Potrča V Malem gradu
zadnja pravljica v tem letu.
Na praznično pravljico naj
imajo otroci lahka športna
oblačila in copatke.
ORMOŽ • Danes, v četr-
tek, 23. decembra, ob 18.
uri bo v Domu kulture lite-
rarno-glasbeni večer z nas-
lovom Z ljubeznijo v leto
2000 v izvedbi učencev OŠ
Ormož.
DORNAVA • Nocoj ob 19.
uri bo v zasebni glasbeni šoli
Nocturno božično-novoletna
produkcija učencev.
POLJČANE • Drevi ob 18.
uri bo v telovadnici
poljčanske osnovne šole
občinsko praznovanje dne-
Kulturni
križemkražem
va samostojnosti. Nastopa-
jo vokalna skupina Freya iz
Šmarja pri Jelšah, orkester
Glasbene šole Slovenska
Bistrica in dramska skupina
OŠ Poljčane.
STUDENICE • V petek, 24.
decembra, med 22. in 24.
uro bodo pri Starem gradu
nad Studenicami uprizorili
žive jaslice. Ponovitev bo v
soboto, 25. decembra, med
14. in 15. uro.
ZGORNJI LESKOVEC •
Na božič, 25. decembra, ob
16. uri bo v župnijski cerkvi
sv. Andraža božični kon-
cert, na katerem se bodo
predstavili pevski zbori iz
Markovcev, Ptuja in Lesko-
vca, ki jih vodi domačin
zborovodja Srečko Zavec.
PTUJ • V soboto, 25.
decembra, ob 19. uri bo v
refektoriju minoritskega sa-
mostana na Ptuju Viktori-
nov večer - Božični koncert,
na katerem bosta sodelova-
la mešani pevski zbor Vikto-
rina Ptujskega pod
vodstvom Sonje VVinkler in
godalni kvartet Feguš iz
Maribora.
ZGORNJA LOŽNICA •
Med 25.in 31. decembrom
bo na Zgornji Ložnici in po
sosednjih vaseh potekalo
Koledovanje v izvedbi ko-
morne moške skupine KUD
Alojza Avžnerja.
VELIKA NEDELJA • V
nedeljo, 26. decembra, bo
imela kustosinja Pokra-
jinskega muzeja Ptuj Irena
Kulturni
križemkražem
Mavrič javno vodstvo po
razstavi Velika Nedelja skozi
stoletja ob 8.15 in 11.30.
SKORBA • Kulturno
društvo pripravlja v nedeljo,
26. decembra, ob 15. uri v
domu krajanov v Skorbi
božično-novoletni koncert.
Nastopajo: pihalni orkester
Talum Kidričevo, plesni par
Monika in Marko, moški
pevski zbor z Grajene, Ula
Šegula, ljudske pevke in
moški oktet KD Skorba.
ZAVRČ • KUD Maksa Fur-
jana prireja v nedeljo, 26.
decembra, ob 16. uri v kul-
turnem domu Božično-no-
voletni koncert. Predstavil
se bo moški pevski zbor
kulturnega društva. Gost
koncerta je tamburaška
skupina iz OŠ Cestica iz
Hrvaške.
DESTRNIK • Ob 10-letnici
dekliškega cerkvnega
pevskega zbora bo pri sv.
Urbanu na Destrniku v
nedeljo, 26. decembra, ob
18. uri božični koncert.
ŠMARTNO NA POHORJU
• V nedeljo, 26. decembra,
ob 18. uri bo v telovadnici
osnovne šole božično-no-
voletni koncert.
GORIŠNICA • Na Domin-
kovi domačiji bodo 27. in
28. decembra (obakrat ob
17. uri) pripravili božični
večer, žive jaslice in gleda-
liško uprizoritev betlehems-
kih dogodkov. V torek, 28.
decembra, po ogledu živih
jaslic bo v večnamenski dvo-
Kulturni
križemkražem
rani v Gorišnici božični kon-
cert, na katerem se bodo
predstavili pevci, tambura-
ši, harmonikar, mladi glas-
beniki in plesna skupina.
MARKOVCI • V cerkvi sv.
Marka bo v ponedeljek, 27.
decembra, ob 18. uri Boži-
čni koncert, ki ga pripravlja
Kulturno-umetniško društvo
Markovski zvon. Sodelovali
bodo otroški pevski zbor
Zvonček, vokalna skupina
KOR in mešani cerkveni
pevski zbor sv. Marka ter
glasbeniki s širšega ptuj-
skega območja.
PTUJ • V ponedeljek, 27.
decembra, ob 19.30 bo v
gledališču Ptuj plesna
predstava Hrestač v izvedbi
plesalcev in igralcev DPD
Svoboda Ptuj. Predstava je
za izven, vstopnice so na
prodaj v TIC-u in eno uro
pred predstavo na gleda-
liški blagajni.
PTUJ • V Gledališču Ptuj
bodo v torek, 28. decembra
ob 20.30 uri, v četrtek, 30.
decembra, ob 19.30 in v
petek, 31. decembra, ob
21. uri ponovili komedijo
Triko v režiji Matjaža Latina.
PTUJ • V minoritskem sa-
mostanu bo še do konca
leta na ogled razstava Cirila
Velkovrha o verskih zna-
menjih ob slovenski pla-
ninski poti.
PTUJ • V prostorih Ozare -
enota Ptuj, Viktorina
Ptujskega 3, je do 31.
decembra odprta razstava
slikarja Branka Stošiča.
ORMOŽ • V Avtocentru
Renault podjetja Jeruzalem
Ormož na Hardeku je do
31. decembra vsak dan od
7. do 16.30 na ogled razsta-
va slikarja Stanislava
Roškarja.
VELIKA NEDEUA • V veli-
konedeljskem gradu je vse
do 12. januarja na ogled
razstava Velika Nedelja sko-
zi stoletja kustsosinje Po-
krajinskega muzeja Ptuj Ire-
ne Mavrič.
SLOVENSKA BISTRICA •
Od 22. decembra si lahko v
likovni galeriji bistriškega
gradu ogledate likovno
razstavo Maje Pogačnik z
Dunaja.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna si lagko ogleda-
te Asterixa in Obelixa proti
Cezarju, 28. in 29. Prvi pol-
jub, 30. bo Tarzan (samo
ob 18. uri), na silvestrovo
pa ni predstav. Predstave
so ob 18. in 20. uri.
ČRNA KRONIKA
NA PREHODU TRČILA
V PEŠCA
Po Partizanski cesti v Slo-
venski Bistrici je v ponedeljek,
13. decembra, ob 7. uri vozila
osebni avto 47-letna P.J. iz Vi-
sol. Na prehodu z pešce je
trčila v 73-letnega V.P. iz Slo-
venske Bistrice, ki je prečkal
vozišče. Pešec je padel in se
huje ranil.
VOZNIK PO NESREČI
ODPELJAL
V	četrtek, 16. decembra, ob
13.30 uri je v križišču Parti-
zanske ceste in Ulice Borisa
Kidriča v Slovenski Bistrici
neznani voznik avtomobila
Renault kangoo rdeče barve
na prehodu za pešce trčil v
zadnje kolo 12-letnega kole-
sarja. Deček je padel, voznik
je ustavil in z dečkom sprego-
voril nekaj besed, potem pa je
odpeljal neznano kam. Zaradi
tega so policisti zaprosili nez-
nanega voznika in morebitne
druge očividce, da se jim og-
lasijo in tako pomagajo
razjasniti okoliščine nesreče.
TRČILA V
NEPREVIDNEGA PEŠCA
V	petek, 17. decembra, oko-
li 15. ure je po Radvanjski ces-
ti v Mariboru vozila osebni
avto I.C. iz Ormoža. Na
vozišče je nenadoma stopil
52-letni P.L. in voznica ni
mogla preprečiti trčenja. Nep-
revidni pešec je padel in se
hudo ranil.
VLOMILEC OBISKAL
LOKAL V CIGONCI
V	noči na četrtek, 16.
december, je neznanec vlomil
v lokal Mostiščar v Cigonci pri
Slovenski BIstirci. Odnesel je
več raznih aparatov in glasbe-
ne opreme. Po oceni je lastnik
oškodovan za okoli 400.000
tolarjev.
VLOM V BENCINSKI
SERVIS V STARŠAH
V	noči na nedeljo, 19.
decembra, naj bi bilo okoli
enih po polnoči, je neznanec
vlomil v bencinski servis v
Staršah. Založil se je
predvsem z raznimi vrstami ci-
garet, odnesel pa je tudi
precej srečk slovenske loteri-
je. Škoda znaša okoli 150.000
tolarjev. Vlomilec najbrž upa,
da bo prišel do večjega plena,
če bo katera od ukradenih
srečk zadela kak večji dobi-
tek. Zgodi pa se lahko, da
bodo več sreče imeli policisti
in ga izsledili.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Sonja Pernat,
Trnovska vas 45/a - Niko;
Tanja Pleteršek, Njiverce
vas 22, Kidričevo - Alena;
Marjetka Bogša, Koračice
61, Sv. Tomaž - Marino;
Lizhen Qui, Stogovci 55,
Ptujska Gora - dečka; Mi-
lanka Levstik Virant,
Žibernik 26, Rogaška Sla-
tina - Maja; Silva Prijol,
Trnovci 3, Tomaž - Dani-
jelo; Simona Krajnc,
Drstelja 7, Destmik -
dečka; Darja Vočanec
Toplak, Velika Nedelja 9 -
Adrijano.
POROKE - PTUJ: Marjan
Bratuša, Dornava 58, in
Brigita Visenjak, Slomi 18;
Alojz Cestnik, Draženci
19, in Bianca Mereuta,
Vulcan, Romunija.
POROKA - ORMOŽ: Go-
razd Pokrivač, Jastrebci
63, in Nevenka Stojko, Bu-
kovec 57.
UMRLI SO: Anton Kme-
tec, Ul. heroja Lacka 6,
Ptuj, ^^ 1960 - 1 8. decem-
bra 1999; Jožef Kukec,
Žigrova ul. 4, Ormož, ^
1926 - t 12. decembra
1999; Elizabeta Kirbiš,
Tržeč 32, 1921 - t 9.
decembra 1999; Marija
Cvetko, rojena Peter, Bra-
tislavci 59, 1923 - t 10.
decembra 1999; Alojz Top-
lak, Rimska ploščad 7,
Ptuj,^t; 1919 -112. decem-
bra 1999; Marjeta Hentak,
Ul. Ane Ziheriove 2,
Ljubljana, ^ 1909 - 9.
december 1999; Ana Ro-
jko, rojena Stergar, Krčevi-
na pri Vurbergu 83, * 1927
- t 12. decembra 1999;
Konrad Ferk, Kajuhova 1,
Ptuj, * 1922 -1 13. decem-
bra 1999; Rudolf Zakelšek,
Reševa uL 20, Ptuj, ^1911
-114. decembra 1999; An-
gela Štabuc, rojena
Dovečar, Podgorci 132, ^
1932 - t 14. decembra
1999; Marija Kostanjevec,
rojena Jambrovič, Dor-
navska c. 25, Ptuj, 1913 -
t 15. decembra 1999; Ed-
vard Stepišnik, Zasavci 1,
^ 1939 - t 17. decembra
1999.

TEDNIK - Četnek, 23. december 1999
mM
35
ZA KRATEK CAS
Info-
glasbene novicel
Prvi del statističnega pregleda leta
1999 je posvečen najpopularnejšim
albumom ali velikim ploščam. Podat-
ke sem zbral na osnovi svetovnih
glasbenih lestvic, prodaje albumov in
celotne kakovosti albuma.
TOP 100
1.	Ali the Way - CELINE DION
2.	Come on Over - SHANIA TWAIN
3.	By Reguest - BOVZONE
4.	Baby One More Time
- BRITNEV SPEARS
5.	Millennium - BACKSTREET BOYS
6.	Unplugged - THE CORRS
7.	The Best of me - BRVAN ADAMS
8.	Songs from the Last Century
-GEORGE MICHAEL
9.	The Hush - TEXAS
10.	Rainbovv - MARIAH CAREV
11.	Bury the Hatchet - THE CRANBER-
RIES, 12. Supernatural - SANTANA, 13.
Fan Mail - TLC, 14. Steptacular-
STEPS, 15. Ricky Martin - RICKY MAR-
TIN, 16. Notting Hill - MOTION PICTU-
RE SOUNDRACK, 17. Affirmation - SA-
VAGE GARDEN, 18. CIapton Chronic-
les - ERIC GLAPTON, 19. Reace -
EURVTHMICS, 20. Turn it on Again
'The Hits" - GENESIS, 21. Californica-
tion - RED HOT CHILLI PEPRERS, 22.
Christina Aguilera - CHRISTINA AGUI-
LERA, 23. The Man Who - TRAVIS, 24.
Greatest Hits 3. - OUEEN, 25. Reload -
TOM JOHNS, 26. Greatest Hits - CHER,
27. S & M - METALLICA, 28. Twenty
four Seven - TINATURNER, 29. VVestlife
-	WESTLIFE, 29. Singles of the 90's -
ACE OF BASE, 31. Live - SHERVL
CROW, 32. You, me and us - MARTINE
McCUTCHEON, 33. 13 - BLUR, 34.
Brand New Day - STING, 35. One the G.
-	JENNIFER LOPEZ, 36. Unplugged -
ALANIS MORISSETTE, 37. VVillennium -
WILL SMITH, 38. Schizophonic - GERI
HALUVVELL, 39. A Uttle Bit of Mambo -
LOU BEGA, 40. Forever - PUFF DAD-
DY, 41. Performance & Coctails - STE-
REOPHONICS, 42, The Party Album -
VENGABOVS, 43. Head Music - SUE-
DE, 44. Hours - DAVID BOWIE, 45. In-
vincible - FIVE, 46. Love and the Russi-
an Winter - SIMPLV RED, 47. A Love
Uke Ours - BARBARA STREISAND, 48.
Nightiife - PET SHOP BOYS, 49. Syn-
kronized - JAMIROOUAI, 50. Have a
Niče Day - ROXETTE, 51. The Very Best
of Salt N-Pepa - SALT N'PEPA, 52. No
Exit - BLONDIE, 53. Volare - GYPSY
KINGS, 54. Avvake and Breathe - B'-
VVITHCED, 55. No Ordinary VVorId -
JOE COGKER, 56. The Very Best of The
Mavericks - THE MAVERICKS, 57. Post
Orgasmic Chill - SKUNK ANANSIE, 58.
Austin Povver "The Spy Who Shagged
me" - MOTION PICTURE SOUND-
TRACK, 59. Trunk Funk "The Best of
Brand New Heavies" - BRAND NEW
HEAVIES, 60. Enrigue - ENRIOUE IG-
LESIAS, 61. Aida - ELTON JOHN & TIM
RICE, 62. Runaway Bride - MOTION
PICTURE SOUNDTRACK, 63. The Very
Best of Elvis Costello - ELVIS COSTEL-
LO, 64. Timeless 2. - MICHAEL BOL-
TON, 65. Greatest Hits and a Uttle Bit
More - 911, 66. A Plače on Earth "Grea-
test Hits" - BELINDA CARLISLE, 67.
Club - S CLUB 7., 68. MirrorbalI - SA-
RAH McLACHLAN, 69. Breathe - FAITH
HILL, 70. Hooray for Bodies - BLOOD-
HOUND GANG, 71. On How Life is -
MACY GRAY, 72. Viva El Amor - THE
PRETENDERS, 73. Mary - MARY J.BLI-
GE, 74. Equally Cursed and Blessed -
CATATONIA, 75. Tarzan - MOTION PIC-
TURE SOUNDTRACK, 76. Run Devil
Run - PAUL McCARTNEY, 77. In Ufe of
Chris Gaines - GARTH BROOKS, 78.
Heart and Soul "Songs from Ally McBe-
al" - VONDA SHEPHARD, 79. Nexus -
ANOTHER LEVEL, 80. Slim Shandy LP
- EMINEM, 81. Supergrass - SUPER-
GRASS, 82. Rave Unto the Joy Fantas-
tic - THE ARTIST - PRINCE, 83. LeAnn
Rimes - LEANN RIMES, 84. Millioners -
JAMES, 85. Mindfields - TOTO, 86. The
Best of Kelly Family 1 & 2 - KELLY FA-
MILY, 87. Wild Wild West - MOTION
PICTURE SOUNDTRACK, 88. Break-
down - MELISSA ETHERIDGE, 89. Dr.
Dre 2001 - DR. DRE, 90. Singnificant Of-
ter - UMP BIZKIT, 91. The Best of Scor-
pions - SCORPIONS, 92. Issues -
KORN, 93. Looking Forvvard - CROSBY,
STILLS, NASH & YOUNG, 94. Midnight
Vultures - BECK, 95. One from the Mo-
dem - OCEAN COLOUR SCENE, 96.
Surrender - CHEMICAL BROTHERS,
97.	Feeling Strangly Fine - SEMISONIC,
98.	As Time Goes by - BRYAN FERRY,
99.	To Venus and Back - TORI AMOS,
100.	Fly - DIXIE CHICKS.
David Breznik
ZAPADEL JE
PRVI SNEG
Ko sem se zjutraj zbudil, sem
opazil prvi sneg. Zelo sem se ga
razveselil. Drevesa so bila bela
in obtežena s snegom. Takoj
sem se oblekel in poskusil sneg.
Med rekreativnim odmorom v
šoli smo se šli ven kepat, delat
snežaka in lovit. Ko smo se
vrnili v razred, smo bili mokri.
Oblačila smo dali sušit na radia-
torje.
Doma sem se preoblekel in s
prijateljem sva se šla kepat. Pri-
jatelja sem zadel v glavo in naji-
na bitka se je končala.
Marko Kmetec, 3.b,
OŠ Kidričevo
BABICA
PRIPOVEDUJE
Moja babica je preživela
otroška leta v Lovrencu na Po-
horju. V tistih časih otroci niso
imeli igrač, knjig, računalnikov
in podobnih stvari, ki jih ima-
mo danes. Zato so tudi pri igri
uporabljali različne predmete iz
lesa ali pa doma narejene igrače
iz blaga. Babica mi je povedala,
da se je kot otrok najraje igrala
gledališče. V družini je bilo pet
otrok, zato so se takšne igre
lahko igrali. V stari drvarnici so
si naredili oder. Za zastor so
uporabili stare koče, za sedeže
pa kose lesa. Potem so si razdeli-
li vloge in se naučili kratko igri-
co. Na igro so povabili sosede in
starše, ki so morali plačati
vstopnino. Za zbrani denar so si
otroci kupili bombone. To je le
ena od zgodb, ki mi jih je babica
povedala o svojem otroštvu.
Kaja Jakolič, 2. h,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zaj pa
smo drgoč tam, kak se zima
začne. Toto pismo sen vam pisa
v pondelek, 20. decembra, zodje-
ga mesca v totem tisučletji.
Ponoči je zapah skoro 20 centi-
metrov snega, kije drgoč pokrija
vse tisto, kar blo črnega na totem
puklastem sveti. Mica giih zdaj z
lopato sneg od hišnega praga
meče in me zove: "Ferdamani
ded, kaj boš samo za
šrajbmašino seda ali boš tudi lo-
pato v roke vzeja, saj se ti nede
roka posušila, če boš lopato ob-
jema.'" Jaz pa nazaj: "Čuj, Mica,
zakaj pa si namesto politologije
lopalogijo študirala in maš pač
zaj lopato v roki namesto pisal-
nega stroja!" Joj, kak, da bi v
sršenovo gnezdo palco porina,
tak sen jo razdroža, ke se je pen-
la kak najbojša iajfa: "Ti boš
meni pamet sola, butln diplomi-
rani, saj drugo ne veš kak jezik
sukati. Si čista podoben našin
politikom. Gofloš in gofloš, ha-
ska pa nega od tebe nibenega. Če
bi meja jajca, bi se s čim drugim
ukvorja. Še z jezikom si ne veš
kruha služiti, saj si s tvojim ho-
norarom niti štumf namren ku-
pitir
Ker smo glih že pri jeziki, vam
bom zastava eno uganko. Ali
vete, gdoje moški 300-procentni
seksualni invalid? Saj ven, ke ne
vete in vam bom jaz poveda:
moški je 300-procentni seksual-
ni invalid te, gdo več nemre sek-
sati, po štengah podne, ma obe
roki v gipsi in še jezik pri-
grižjeni!" Ha, ha, ha, smejte se
malo, če glih je zadeva precik
boj žalostna kak pa smešna.
Pa bodimo resni. Pred nami je
božični večer, vejki družinski
svetek. Zbrali se bomo ob jasli-
cah, šli k pulnočnici, molili za
grehe, ki smo jih zagrešili, in si
zaželeli vse dobro v novem leti.
Mene je že moj sosid Juža prosa,
da bi priša na božični večer pod
jegove jaslice v vlogi osla. Ce bo
dober honorar, bom tudi toto os-
lovsko vlogo prevzeja, saj je tudi
šef ptujskih minoritov ob otvo-
ritvi Krekove banke na Ptuju
reka, da je mina cajt diktature
proletariata in je zdaj cajt dikta-
ture kapitala. Tudi jaz še enkrat
provim: verjemi v tistega boga,
ki v banki svoj oltar ima!
Vas lepo podavlja vaš bančnik
Luy'ek in vam želi vesele prazni-
ke
MOJ DEDEK
Moj dedek je moj. Nikomur ga
ne dam, nikomur ga ne poso-
dim. Je samo moj.
Moj dedek je vesel, nikoli ni
žalosten. Pri njem veljata prego-
vora: 'Dobra volja je najbolja.
Smeh je najboljše zdravilo za
tvojo mladost.' Pri njem na
kmetiji ni dolgčas. Ima muce,
mlade psičke druge živali, ki so-
dijo na kmetijo. Zelo je delaven.
Rekli bi, da je kot mravljica. Je
zelo previden, čeprav včasih
tudi neroden.
Nekoč se je zgodilo. Babica
večkrat ob sobotah peče kruh in
rozinovo potico. Takrat ji je
manjkalo nekaj sestavin, pa je
dedka prosila za majhno uslugo.
Dedek jo je z veseljem uresničil.
V roke je vzel cekar ter se na ko-
lesu odpeljal proti trgovini.
Vstopil je v trgovino, vzel
košaro in bral z listka, kaj naj
kupi. Košara je bila napolnjena
z rozinami, moko, sladkorjem,
eno čokolado, tremi lizalkami
in tremi žvežilnimi. Stopil je do
pulta, da prodajalka izračuna
znesek plačila. Dedku je postalo
vroče. Pa ne zaradi vsote na list-
ku! Doma je namreč pozabil de-
narnico! To je ugotovil, ko je se-
gel v levi in desni žep na hlačah.
Bilo mu je zelo nerodno. Ker pa
večkrat hodi v to trgovino in ga
prodajalke poznajo, so ga napi-
sale v zvezek. Dedek je pohitel,
da bi čimprej povrnil dolg. Pri-
peljal se je na dvorišče in stekel
v kuhinjo. Babica ga je vprašala
po ceni, on pa ji je povedal, kaj
se mu je zgodilo. Začela se je
smejati, on pa jo je čudno gle-
dal. Vprašal jo je: "Kaj pa je tako
smešno?" "Oh, ti pa si pozabljiv!
Denar vendar imaš v levem
žepu na srajci." Dedek se je pre-
pričal, ali to res drži. Denar je
bil res tam. Hitro se je odpeljal
plačat dolg. Prodajalka je vsoto
v zvezku prečrtala in vse je bilo
kot poprej. Ko se je dedek peljal
počasi domov, je opazil na cesti
vrečko rozin. "Zagotovo so
moje!" je pomislil. Hotel je sto-
piti s kolesa, pa je zaradi kamna
na cesti padel. Znašel se je na ro-
zinah, da so stekle kot reka iz
predrte plastične vrečke. "Še do-
bro, da sem jaz v redu. Rozine
bomo če kupili nove." S
predrtim kolesom se je komaj
pripeljal na domače dvorišče.
Ko je babica slišala vso zgodbo,
je skomignila z rameni in rekla:
"Neroda nerodna! Lahko bi se
poškodoval!" Dedek je pomislil:
"Raje grem nahranit zajce. Tam
ne potrebujem ne denarja ne ko-
lesa."
Takšen je moj dedek. Imam ga
rada, saj me spravlja v smeh in
dobro voljo. On je najboljši, še
boljša pa je babičina rozinova
potica.
Anja Jurgec, 8. b,
OŠ Videm
SLON IN
NJEGOV RILEC
Nekoč je živel slon, ki je vse-
povsod stikal s svojim rilcem.
Zato ga nihče ni imel rad. Mislil
si je, da bo odšel drugam, in res
je odšel. Šel je v mesto in tam
tudi ni našel nobenega prijatel-
ja. Nekdo ga je celo udaril po
rilcu, da je njegov rilec za deci-
meter zrasel. Tako se je spet od-
pravil drugam. Mislil si je, zakaj
ga vsi tepejo in zanemarjajo. Ko
je prišel v naslednje mesto, ga je
nekaj dečkov potegnilo za rilec
in rilec mu je spet zrasel. Am-
pak tokrat ne za en decimeter,
temveč kar za dva. Zelo se je
razjezil. Rekel si je sam pri sebi,
da če ga bodo v drugem mestu
spet tepli, se vrne v Afriko. Ko
je prišel do mesta, ga je neka de-
klica takoj priprla z vrati in rilec
je postal še bolj dolg. Zato imajo
vsi sloni tako dolge rilce.
Leonida Logar, 3.b,
OŠ Kidričevo
SNEG
Zvečer je začel počasi padati
bleščeč bel sneg. Otroci se ga
razveselijo. Sankali so se po bre-
gu in smučali. Nekega dne pa so
sklenili narediti velikega
smešnega snežaka. Miha je šel
po ploščato lepoto za sneg, ga
pobral in vrgel na zbrani kup.
Otroci so naredili tri veliki
kepe, ki so bile okrogle. Naredi-
li so mu še smešne roke. Mira je
šla k babici po star lonec za klo-
buk. Dala ga je na najvišjo kepo,
ki je bila za glavo. Miha je hitro
stekel k hišniku, da mu da črno
oglje za oči in gumbe. Ana je pa
šla domov po stari kos lesa in ga
obarvala oranžno, da je bil vide-
ti kot dolg nos. Anja je hitro ste-
kla k mami po staro metlo. Vta-
knili so jo v snežakovo smešno
roko, usta pa so naredili iz
fižola. Dali so mu še šal, da je bil
opremljen za letošnjo zimo.
Tanja Vinkovič, 4. c,
OŠ Gorišnica
DROGA IN JAZ
Droga, cigareti in alkoholne
pijače škodujejo zdravju. Mis-
lim, če bi bilo tega manj, bi bilo
življenje boljše. Najbolj od vse-
ga škodujejo droge. To zelo ško-
duje tudi otrokom. Nekaj o tem
smo izvedeli na predstavi v OŠ
Videm. Kljub temu še ne vemo
čisto vsega. Zato moramo paziti,
kaj pijemo. Na predstavi smo iz-
vedeli kar nekaj o drogah, ciga-
retah in alkoholu: kje jih dobi-
vajo, kako jih uporabljajo in po-
dobno. Jaz bi rad preprečil pro-
dajanje drog. Če bo šlo tako na-
prej, bomo vsi zasvojeni z nečim
nevarnim. Tudi alkohol in ciga-
rete zelo škodujejo. Odločil sem
se, da droge ne bom nikoli poiz-
kusil! Alkohol pa bom pil v
manjših količinah, ko bom sta-
rejši!
Sandi Peršuh, 3.r.,
OŠ Sela
RADA BI SE
VRNILA DOMOV
Bilo je deževno vreme, lilo je
kot iz škafa. Imela sem majceno
hiško, ki je imela veliko špranj.
Rodila sem otroka, ki je bil zelo
šibak. V hiši je bilo zelo hladno
in takrat je otrok staknil
pljučnico. Prejokal je vso noč in
ves dan, jaz pa sem bila nesrečna
in potrta. Nenadoma se je zja-
snilo. Postalo je lepo vreme. Ta-
krat sem majhno šibko dekle
položila v zibelko, kjer je sijalo
toplo sonce. Ves čas sem mu
pela in naenkrat je priplul po
sinjem morju črn zamorc. Stopil
je iz čolna in mi prišel bliže. Črn
zamorc me vpraša: "Zakaj, Vida,
nisi tak rdeča, nisi tak cveteča?"
Prestrašeno sem odgovorila:
"Kak bla bi rdeča in cveteča, ker
mene zadela je nesreča." Takrat
črn zamorc v roke prime moje
dete. Nekaj časa si ga ogleduje
in ugrabi moje dete. Cele noči
nisem spala. Odšla sem iskat
šibko dete. Hodila sem po svetu
in ga iskala. Bila sem potrta, ho-
dila sem lačna s solzami na licu.
Bilo je vse zaman, jaz pa sem še
vedno jokala. Takrat sem si naj-
bolj želela domov, kjer sem bila
srečna in kjer me je zadela nes-
reča. Nikoli in nikdar nisem
našla šibkega dekleta. In od ta-
krat sem često sama s solzami v
očeh.
Jasmina Brenholc, 8. a,
OS Ivanjkovci