naša komuna glasi 1. L O OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA - VI 1 Č - R U D N 1 K leto iv. LJUBLJANA, 27. APRIL 1964 ŠTEVILKA 4 cs)!a& ptaznik Tistega trošniški center, na Viču pa je zrasel nov zdravstveni dom. V gradnji je bilo to leto 513 stanovanj, v Zažarju pa smo izročili svojemu namenu nov vodovod. Uspehov je bilo še za zajetno knjigo. Le droben zapis govori, da smo že takrat krepko zastavili korak in ubrali pravilno [>ot —( z \ so večjo delovno vnemo, povečano proizvodnjo in skrbi za našega delovnega človeka k lepšemu jutrišnjemu dnevu. Cas pa je hitel dalje. • LETA 1962 SMO ZAPISALI: — Celotni družbeni proizvod je dosegel vrednost 33 milijard dinarjev, narodni dohodek pa 14 milijard 889 milijonov dinarjev. Narodni dohodek na prebivalca je znašal v teni času že 282.000 dinarjev. Gospodarske orga- nizacije so znatno jKivečale svojo proizvodnjo. Zgradili smo osnovno šolo v Trnovem, opremili in usposobili smo knjižnico „Prcžihovega Voranca“, uredili urbanistično dokumentacijo za ožje mestno območje, zgradili potrošniške centre v Trnovem in na Brdu, na Brdu, v Podutiku, na Vrhovcih in v Notranjih goricah pa je pritekla zdrava voda. Povrh vsega smo zgradili še 20 novih trafo postaj. Cas pa je hitel dalje. • LETA 1963 SMO ZAPISALI: — Uspehi in izkušnje v našem družbenem in gospodarskem življenju nam kažejo smer, ki jo moramo začrtati pri oblikovanju sedemletnega perspektivnega načrta komune. In to še toliko bolj, ko pregledujemo uspehe, ki niso majhni in ki so plod naših prizadevanj. Imamo novo šolo „0skarja Kovačiča", mnogim turistom in nedeljskim izletnikom je ljubljanski „Mercator“ odprl vrata svojega novega turističnega doma na Črnem vrhu. Zgradili smo več vodovodov, uredili krajevne jK>ti in ceste (kljub majhnim sredstvom), začeli smo z gradnjo nove „Utcnsilije“ na Brdu in še in še. Koliko načrtov, uspehov, koliko prizadevanj, da bi bil jutrišnji dan lepši, srečnejši. Odločna borba proti vsem negativnim pojavom Razprava na nedavni občinski konferenci ZZR NOV. ki sta se je udeležila tudi predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčič in predstavnik 00 ZZB NOV Ljubljana Stane Bobnar, je pokazala, da so nekdanji l>orci in aktivisti ter udeleženci NOV, pripravljeni kot vselej odločno nastopiti proti vsem tistim negativnim pojavom, ki sc še vedno odražajo v naši družbeni stvarnosti. Predvsem mislimo pri tem, na vse tiste probleme, ki opozarjajo na odnose v naši družbi, še toliko bolj pa na odnose do naših borcev in aktivistov. Mnoga je primerov, ki zaslužijo javno grajo, zato je treba proti njim nastopiti z vsemi močmi. Se vedno neurejeni odnosi, mnogokrat nevzdržne stanovanjske razmere, problemi štipendiranja otrok padlih borcev, vprašanja socialne, zdravstvene in spomeniške dejavnosti ter vrsta drugih problemov, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. OD POLHOVEGA GRADCA DO VELIKIH LAŠČ Poglejmo, kakšni so bili lani uspehi na nekaterih delovnih področjih naših krajevnih odborov ZZB NOV. V Tomišlju so govorili na občnem zboru o preživnini ostarelih kmetov, neurejenosti prenosov v zemljiško knjigo, o problemih priznavalnin in o zdravljenju članov organizacije. V Podpeči—Preserje so člani grajali premajhno povezavo občinskih organov za priznavanje posebne delovne dobe s terensko organizacijo ZZB NOV. Na terenu Krim—Rudnik pa so sklenili, da se organizaciji ločita, saj so se med člani [sijavila celo nekatera nasprotja. V Nadaljevanje na 2. strani VSEM NAŠIM OBČANOM ČESTITAJO OB OBČINSKEM PBAZNIKU — 27. APRILU IN MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA, 1. MAJU TER JIM ŽELIJO NOVIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALISTICNE JUGOSLAVIJE OBČINSKA SKUPŠČINA, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE ZMS, ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV, OBČINSKI ODBOR ZNAT, OBČINSKI ODBOR ZROP, OBČINSKI ODBOR RK, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE IN DELAVSKA UNIVERZA -v; jfe m Spomenik revoluciji ' A1 > • #; ... R i -4, Spominska plošča v avli zdravstvenega doma na Vicu Odlok o preživninskem varstvu kmetov Občinska skupščina je sprejela odlok o preživninskem varstvu kmetov, ki zajema ta čas okrog 30 kmetovalcev s skupno 30 družinskimi člani. S tem predpisom, ki je združen s skladom za preživninsko varstvo kmetov, bo občinska skupščina sama reševala vprašanja socialnega varstva vseli tistili kmetov, ki jih je prizadelo po-družabljanje, dokler ne bo sprejet republiški zakon o zavarovanju kmetov. V Tomišlju ne mirujejo V letošnji zimski sezoni je družabno življenje v Tomišlju zelo zaživelo. Čeprav leži vasica blizu Ljubljane, vaščani niso imeli nobenega razvedrila. To je občutila predvsem mladina, ki se je zbrala v novo ustanovljenem aktivu. Izdelali so delovni načrt in že na začetku poželi nekaj prav lepih uspehov. Pod vodstvom tovariša Terčka so lani ob Dnevu republike uprizorili enodejanko „Mcja“, za njo pa še komedijo „Poročil sem se s svojo ženo". Zasluga za tako lepe uspehe gre vsekakor požrtvovalnemu režiserju tovarišu Terčku. • Tudi za poletno sezono imajo vse polno načrtov. Urediti želijo športno igrišče, saj imajo zdaj na razpolago le mizo za namizni tenis ter šah in televizijski sprejemnik. • Februarja so v Tomišlju organizirali kuharski tečaj, ki ga je vodila gospodinjska pomočnica iz Ljubljane. Dekleta in žene so se naučile marsikaj, kar jim bo dobrodošlo pri njihovi kuhi. Jeseni pa nameravajo organizirati že tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave. • Toliko o prizadevanjih v Tomišlju. Prav • bi bilo, da bi se oglasili tudi iz drugih na- • šib krajev. Radi bomo objavili vaše pri- • spevke, pošljite pa nam jih vsak mesec, • najkasneje do 10. v mesecu na naslov na- • šega uredništva. USTANOVLJEN JE ZAVOD ZA SOCIALNO DELO Med zadnjimi v Ljubljani smo me-idavno tega tudi v maši občini ustanovili zavod za socialno delo. Zavod bo poleg reševanja aktuabiili socialnih problemov prevzel tudi vse upravno pravne posle, ki jih je doslej po veljavnih pravnih predpisih opravljal upravni organ občinske skupščine s področja varstva družine, varstva odraslih in skrbništva. Odločna borba proll vsem negativnim pojavom Nadaljevanje s 1. strani Iški vasi so govorili o obnovitvi Bcrcctove bolnice in o izdaji turističnega vodiča s partizansko dokumentacijo. Na Sovovem griču bo treba postaviti čimprej spomenik, so bili mnenja na zboru v Polhovem Gradcu, medtem ko bo v Notranjih goricah govorili o nabavi pra-porja, o grobnici na pokopališču in odločnejšemu reševanju socialnih problemov z zvišanjem podpor. V Velikem Osolniku bo treba postaviti spominsko ploščo, v Dvorski vasi pa spomenik padlim Ijorocm — domačinom. Letos predvidevajo ureditev spominskih plošč na Velikem Osolniku in v Tomišlju, uredili bi tudi dva spomenika padlim na pokopališčih v Robu in Horjulu ter spomenike v Vnanjih goricah, na Rudniku in v Notranjih goricah. c/tfa zapLeteni p&ti Ugotavljanje delovne in posebne dobe opravlja komisija, ki jo sestavljajo trije člani. Pri obravnavi predlogov za posebno dobo pa se je število članov povečalo z zastopnikom občinskega odbora Zveze borcev. Komisija za ugotavljanje delovne dobe je lani reševala 922 primerov za priznanje delovne dobe in 574 zahtevkov za priznanje posebne dobe. Od teh je komisija rešila 645 zahtevkov za priznanje delovne dobe in 404 zahtevkov za priznanje posebne dobe. Zaradi zavrnitve nekaterih zahtevkov se je pet strank obrnilo na vrhovno sodišče SRS. Uspeh je bil negativen, Dve, od teh petih strank, pa sta vložili tožbo pri zveznem vrhovnem sodišču prav tako z negativnim uspehom. Zaradi velikega števila pritožb proti odločbam komisije za ugotovitev delovne dobe je delo zelo otež-kočeno. Delo je zelo zamudno, ker temelji 95 odstotkov na izpovedi zaslišanili prič. Poseben problem predstavljajo stranke iz partizanskih območij, ki oddajajo ali odstopajo svojo zemljo kmetijskim zadrugam, same pa skušajo doseči priznanje pokojnine ali priznavalnine na podlagi priznane posebne dobe in s problematično delovno dolx>. Vzrok zamudnemu delu je tudi nediscipliniranost prič, ki Jih je treba večkrat klicati na zaslišanje. Težave so tudi s samimi predlagatelji, ker za dokazovanje nimajo dovolj dokumentov. Pri uveljavljanju posebne dobe pa so težave v tein, ker stranke zahtevajo priznanje posebne dobe, to je, dvojnega štetja v času NOB, čeprav dejansko niso upravičene, ker so le občasno sodelovale ali materialno podpirale narodnoosvobodilno gibanje. DELAVSKA UNIVERZA VIČ-RUDNlK PREDVAJA V MESECU MAJU naslednje filme: 9. in 10. maja — ameriški film: ČRNI NAREDNIK 16. in 17. maja — ameriški film: NA DIVJI ZAHOD 23. in 24. maja — jugoslovanski film: NEVESINJSKA PUŠKA 30. in 31. maja — egiptovski film: ALŽIRKA DJAMILA Filmske predstave bodo na Škofljici, na Golem, na Dobrovi in drugod. v SPREJET STATUT NAŠE OBČINE • X soboto, 5. aprila, sta oba zbora občinske skupščine na svoji skupni seji sprejela statut • nase občine. Sprejetje občinskega statuta pomeni zaključek plodne razprave ob osnutkih • občinskega statuta ter številnih pripombah naših občanov na javnih tribunali, ki so se • zvrstile prejšnji mesec. Po številnih razpravah, še posebej na statutarnih tribunah, jc • komisija za izdelavo statuta predložila osnutek statuta občinski skupščini, ki ga jc na • svoji zadnji seji z nekaterimi pripombami in dopolnitvami tudi sprejela. • Na sliki: na statutarni tribuni o problemih kmetijstva in gozdarstva v naši občini, so • razpravljali predvsem o značaju nekaterih kmetijskih panog v perspektivnem razvoju • našega kmetijstva v občini. Za boljše življenske pogoje Zadnja letna konferenca občinskega združenja ZVVI naše občine je pokazala, da bo bili v lanskem letu doseženi lepi delovni uspehi. To velja še posebej za vse tiste organizacije, ki so skrbele za boljše življenjske pogoje svojih članov, organizirale so tudi več izletov v kraje, znane iz NOV in našle stik z ostalimi družbenimi in množičnimi organizacijami na svojem območju. Občinsko združenje ima danes v svojih vrstah več kot 1100 članov, ki delujejo v 18 krajevnih organizacijah. Med njimi je 360 osebnih in 781 vojaških invalidov. V organizacijo pa še do danes ni vključenih več kot 140 invalidskih upravičencev ter bo treba storiti vse za njihovo čim prejšnjo vključitev v ZVVI. Pa šc to. Lani jc predsedstvo občinskega združenja priredilo tovariško srečanje svojih članov s skromno zakusko. Prav bi bilo, da bi organizirali takšna srečanja tudi v nekaterih drugih krajih naše občine. Na klimatskem zdravljenju v Ranjolah v Istri jc bilo lani preko 60 družinskih invalidov. Zastoj pri krvodajalski akciji Spričo letošnje epidemije gripe, ki je zajela tudi našo občino jc bil izpolnjen plan krvodajalske akcije le s 60o/o. Zato apelira ObO RK na vse občane, vodstva kolektivov, sindikalne jx>družnice ter družbene in množične organizacije, da s svojo pripravljenostjo v najbližjem obdobju prispevajo k izpolnitvi začrtane akcije in nujne humane pomoči sočloveku ter morda tudi samemu sebi. Še toliko dragocenejšo pomoč pri akciji, prav tedaj, ko jc epidemija gripe zajela vse naše kraje in ni prizanesla mnogim našim občanom, je toliko dragocenejša pomoč dijakov TSš v Ljubljani (KMRL, strojna in gradbena srednja sola) ter Zavoda za avtomatizacijo. Mizarske zadruge na Viču, stanovanjske skupnosti ,,Milan Cesnik", Žičnice — obrat livarna in terenov: Lavrice, Kozarij, Polhovega Gradca, Vrhovcev, Brda in Notranjih goric. Na pobudo ]K»dmladka UK so se letos prvič pridružili akciji tudi dijaki viške gimnazije. • Ker sc bo krvodajalska akcija nadaljevala • prihodnji mesec (maja), poziva občinski • odbor RK vse delovne organizacije, da sc • v čim večjem številu udeležijo akcije. ŠKOFLJICA: Soba družbenih organizacij Pred dnevi so bila zaključena dela pri Ureditvi in opremi sobe, ki so jo dobile v uporabo družbene in množične organizacije na Škofljici. Na Škofljici so tak prostor, kjer bi se redno sestajale na svojih sestankih vse družbene in množične organizacije v kraju, že močno pogrešali. In navsezadnje — vse doslej so se mnogi sestanki odvijali po raznih pisarnah, v dvorani gasilskega doma ali celo v gostilniških prostorih. Novi prostor družbenih organizacij res ni velik, saj sprejme naj vež do 25 ljudi, vendar je lepo in okusno urejen. Nova oprema, miza, stoli, na stenah umetniške slike — mimogrede delo domačina — dajejo prijeten videz domačnosti. Pobudo in večji del sredstev za ureditev in opremo jc dala SZDL, na pomoč pa sta priskočili tudi DPD Svoboda in krajevna skupnost. V sobi je tudi knjižnica, ki jc dostopna vsem, ki jim je pri srcu pisana beseda domačih in tujih avtorjev. ŽE LETOS V NOVIH PROSTORIH Ljubljanska tovarna tekstilnih potrebščin „Ulcnsilia“ gradi na Brdu novo tovarno. V rekonstrukcijo tovarne jo je prisililo to, da jc sedanje podjetje v neustreznih prostorih, da je oprema ekonomsko in fizično neustrezna in da je „Utensilia“ specializirano in edino podjetje te vrste v državi, saj je zastarelost strojev kar 82 odstotna. Prva etapa selitve jc predvidena za konec tega leta, dokončno pa sc bodo preselili ob koncu 1965. leta. Tovarna „Utcnsilia“ ima že dolgoletno tradicijo, že od leta 1946, ko so ji priključili še nekaj obratov, ki so delovali že pred drugo svetovno vojno, in oskrbuje celotno jugoslovansko tekstilno industrijo. Kapacitete nove tovarne se bodo povečale za dva in pol krat. Od tega bo prevzel velik delež izvoz, kajti z njim misli tovarna plačati kredit za vso uvozno opremo. Največ bodo izvažali v Zahodno Nemčijo in v Veliko Britanijo, delno pa v Vzhodno Nemčijo. Izvažali bodo predvsem kovinske in lesene utensilije kot so: grebeni, lamele, tkalski listi, čolnički iz stisnjenega lesa, cevi itd. Nova tovarna bo zaposlovala okoli 600 delavcev in bo imela tri milijarde celotnega dohodka. Zaradi takšnega povečanja kapacitet bo lahko nova tovarna krila potrebe domače tekstilne industrije, povečala osebne dohodke, prešla na 42-umi delavnik in povečala izvoz svojih izdelkov. cSezGna pcefritca minaaa Velika želja za igranjem na odrskih d*' skali združuje v veliko družino delavec, km®' te, vajence, dijake in študente, ki nedeljo ** nedeljo razveseljujejo staro in mlado po raznih bližnjih in daljnjih krajih. S svojo prizadet' nostjo na odru, ki ji mnogokrat ni mej** skušajo poživiti mrtvilo ki smo ga bili pri®* vsa ta leta. DPD Svoltodn na Škofljici sc Je uspcS®* predstavila že z dvema premierama domačem* občinstvu, gostovali pa so tudi na Turjak** na Dobrovi in v Ivančni gorici. „Tcžko jc bilo začeti", pravijo zdaj igrah* domače dramske skupnie, „vcndar sezona g** kar prehitro mimo nas". Mislijo, seveda že ** prihodnjo sezono, ko sc bodo spet z vso vneli*® lotili novih nalog. Da bi čimprej odpravi^ pomanjkljivosti, ki jih seveda ne manjka t11 v njihovem delu, IhjiIo nekateri igralci obiak® vali režiserski in maskerski tečaj. Veliko zaslug za dosedanje uspehe i1®* prav gotovo Lojzka Rupnikova, ki nesebi^** žrtvuje marsikatero prosto urico, da bi po1®* gula domačim fantom in dekletom pri njJ*®” vem delu v dramski sekciji. Zlata medalja za valjčni polirni stroj Ljubljanska tovarna „2icnica“ jc dobila na mednarodnem lesnem sejmu v Leipzigu najvišje priznanje — zlato rfie-daljo za valjčni polirni stroj „UPS“. Kopirni rezkalni stroj „Karusel“ pa je bil pohvaljen. Za kratek razgovor smo prosili konstruktorja ing. Friderika Vorgosana. • Kakšen stroj je te? — Stroj je namenjen predvsem lesni industriji. Služi za poliranje ravnih lesenih ploskev in umetne mase. To pa dosežemo z vrtenjem in osciliranjem bombažnega valja. • Kakšno prednost ima pred drugimi stroji te vrste ? — Glavna prednost je v enostavni izvedbi, ki omogoča rokovanje tudi nekvalificiranim delavcem. Poleg tega pa je stroj cenejši od podobnih. • Na kakšne težave ste naleteli pri konstruiranju? — Večjih težav nismo imeli. Nastale so šele na električnem področju. Kljub vsem smo jih pozitivno rešili. • Na sejmu je bil tudi Vaš rezkalni stroj „Karuscl“. Kaj nam lahko poveste o njem? — Največ upanja na uspeh smo polagali prav na ta stroj. Toda komisija je odločila drugače, čeprav sem mnenja, da je ta stroj boljši ter da bi moralo priznanje pripadati njemu. • Čemu služi ta stroj? — Kot prvi je tudi ta namenjen lesni stroki. Uporaben je predvsem za obdelovanje krivih ploskev, kot so noge miz in stolov. Menim, da je v evropskem merilu ta stroj na zelo visoki ravni. • Katere so njegove glavne odlike? — Predvsem se odlikuje po zelo veliki kapaciteti in enostavnosti. Jc i>o|>ol-noma avtomatiziran, tako, da lahko z njim ravna tudi nekvalificiran delavec. • Izdelali ste že prvo serijo obeh strojev. Kam ste jih namenili? — Prva serija, pet strojev bo potovala v Romunijo in v Bolgarijo. Za domače tržišče pa sta ostala dva stroja. • Kakšna pa je bila konkurenca na sejmu? — Konkurence v glavnem ni bilo in smo krez težav odnesli vsa priznati j a, čeprav velja sejem za enega največjih te vrste in jc po obsegu enakovreden sejmu v Hannovru. Vsepovsod je šel korak našega razvoja Na dvorišču za mehanično delavnico na Viču, blizu trolejbusnega obračališča, smo ga ■aali. Ril je v delovni obleki. Pregledoval je pokvarjen avto. Malce vprašujoče naju jc pogledal. Peš sva prišla s fotoreporterjem. Na-“nchnil se je, uganil najine želje in pristopil ‘‘sto k nama. »Tovariš Mrak, le dve vprašanji bi vam r«da zastavila, saj vidiva, da imate jtolnc roke dela.“ »Kar z mano stopita v pisarno. Skušal kom ustreči vajini želji,“ je odgovoril in naju Po|teljal v delavnico. Povedala sva, kaj bi želela, da nama pove ^ »Našo komuno11, ki naj bi za naš občinski praznik posredovala bralcem ugotovitve in pa ^olje nekaterih občanov, ki so morda tudi Ugotovitve in želje mnogih občanov, ki žive in delajo v naši občini. Vinko Mrak, naš znani športnik doma in * tujini, kjer je na tekmovalnih stezah s evo-Ptn motorjem osvojil prcnckatero zmago, nam j« dejal: • »Kaj smatram za največjo pridobitev v občini v zadnjih letih? Dvainštirideset let ^ j«- Potekla so mi na Viču. Kot otrok sem na podeželju, danes pa živim v mestu. Naša občina jc del mesta, del same Ljubljane, koliko bc jc storilo in zgradilo v naši občini osvoboditvi. Ce pa pomislim na stare Vi-na tiste, ki nimajo pravega doma, ne tujcev, pa menim, da jc prav za te najlepše P^krbljcno v Domu na Bokalcah. Posebno v j^dujih letih sc trudi občinska skupščina, da bi . ll° življenje vsem tem na Bokalcah čim pri-“mejše in domače. Dom je zaradi svoje dobre °,'ganizacijc in prijetnega življenja v njem, celo v tujini. * Kaj naj bi v naši občini še uredili? Sc je stvari, ki pa zahtevajo svoj čas in Potrebna sredstva. V naši občini imamo lc]>c c*nc točke. Delovnemu človeku jc potrebna 111 narava, toda takšna kot je. Brez dobrih C*st pa se skoraj vsak človek le nerad odpravi ^ kakšen izlet.11 kaj meni o teh dveh vprašanjih Slavica n>*r> ravnateljica osnovne šole na Viču. »Širok razmah, bodisi stanovanjske ali in-*r'j8kc gradnje, predvsem zadnjih nekaj let, jc vsekakor pohvale vreden. Vič stopa r koraku z ostalimi ljubljanskimi občinami. Nekdaj pusta barjanska zemlja jc danes že precej zazidana in predstavlja v naši viško-rudniški občini kompleks življenjsko potrošniškega centra. Menim, tisti, bližnji del barjanskega zemljišča. In drugo vprašanje. Med mnogimi pomembnimi deli, katera bo morala v prihodnosti opraviti naša občinska skupščina, bi bilo zame, kot prav gotovo tudi za ostali učiteljski zbor naše šole, predvsem pa za otroke, ki obiskujejo našo šolo, največja želja, da se čim-prej dogradi nova šola, ker bomo morali naj-brže prihodnje leto sicer uvesti že tretjo izmeno. Pa tudi za varnost šolarjev bi bilo potrebno poskrbeti. Promet ob Tržaški cesti jc zelo velik, pred šolo pa ni začrtanega prehoda na cesti. Naj nam že končno začrtajo tiste bele zebre. Oddahnili se bomo mi in stariši.11 Poslovodldnja trgovine »Mercator11 na Viču, Murija Šušteršič pa je zadovoljna, da jc tudi občina Vič-Rudnik le dobila sodobno samopostrežno trgovino in to v Rožni dolini. Ena sama takšna trgovina pa prav gotovo še ne more zadovoljiti vseh potreb bližnjih sosesk, ki sc iz dneva v dan širijo. Se jih bo treba, meni. Ker pa že sama 15 let stanuje v mali skromni sobici, bi želela v prihodnje hitrejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo, saj le tako se bo morda tudi njej uresničila dolgoletna želja, tla dobi svojemu finančnemu proračunu primerno stanovanje. Da bi nam še kaj zanimivega povedal, smo obiskali še 62-letnega Antona Dežmana, vratarja pri podjetju »Žičnica" na Viču. Prav prijetno smo pokramljali v vratarnici. »Veste, star sem že in kot mnogi starejši ljudje, ki jih tarejo razne tegobe in bolezni, se najraje ozrem na res lep in sodoben Zdravstveni dom na Viču, kajti, kdo ve, kdaj bom moral stopiti vanj. Z novim domom IkkIo 1m>1-nikom odpadle marsikatere urice čakanja in nepotrebne jeze. Pravijo, da sc starim ljudem nikamor ne mudi. Tudi mi še radi delamo, pač po svojih močeh. In v prihodnje? Želim, da bi šel razvoj bbčine s takšnim korakom kot do sedaj. Posebnih želja nimam. Danes sem že nekoliko star. Bil sem poljski delavec in danes sem vratar in zadovoljen. V mladih letih se za šolo nisem mnogo menil in danes mi je žal. Sedaj jc za otroke dobro poskrbljeno.11 Zagledal sc jc skozi okno in sc zamislil. Še k Miru Turku smo stopili. Čeprav mu vodstvo podjetja vzame največ časa, jc izven podjetja prav tako požrtvovalen in pa delaven družbeno-politični delavec. Svojo občino do potankosti pozna, z njo živi in dela. In kaj sodi in želi kot občan? »Zelje in potrebe so eno, možnosti pa drugo. Izhajati moramo iz realnih možnosti. Menim, da smo lahko predvsem zadovoljni z dograditvijo zdravstvenega doma na Viču, zdravstvenega doma na Rudniku, z dograditvijo šol na Vrhovcih, v Trnovem in na Rudniku, z ureditvijo nekaterih cest, tako do Velikih Lašč, Iškega Vintgarja, Vrhovcev in do Polhovega Gradca, kakor tudi z ureditvijo nekaterih turističnih točk in podobno. V prihodnje pa bo v prvi vrsti potrebno reševati vprašanja, glede na to s kakšnimi sredstvi bo občinska skupščina pač razpolagala, in to, osebni standard občana. Na področju , naše občine bo treba najprej reševati naslednja najbolj pereča vprašanja: komunalne zadeve (ceste in razsvetljava, vodovod ter kanalizacijo), dalje varstvene ustanove, stanovanja in tako dalje, skratka, skrb za dvig osebnega standarda vseh delovnih ljudi.11 VSEM NAŠIM BRALCEM, SODELAVCEM IN NAROČNIKOM ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI UREDNIŠTVO IN l PRAVA ..NASE KOMUNE" Julija nov zdravsteni dom na Rudniku »Umrljivost novorojenčkov je v letu 1962 padla na območju našega zdravstvenega demo pod evropsko povprečje,11 nam je povedal upravnik ZD Vič, dr. Milan Hodalič. • Kakšne uspehe ste dosegli v zadnjih letih lin področju zdravstvene zaščite občanov? — Največje uspehe smo dosegli na področju zdravstvene zaščite otrok. Umrljivost otrok iz leta v leto pada. Tako je v letu 1962 umrljivost padla na 0,83o/o, kar je nižje od evropske ravni in celo nižje, kot ga ima mesto Stockholm, kjer jc zdravstvena služba prav gotovo bolj razvita kot pri nas. Te uspehe smo dosegli le v Rožni dolini in v bližnji okolici ZD Vič, medtem, ko je ta problem v ostalih predelih občine še vedno pereč. Uvedli smo tudi neprekinjeno cepljenje otrok tekom celega leta. Tudi patronažna služba se je izboljšala, toda le na področju bivše občine Vič, medtem, ko jo na Rudniku še zmeraj slaba. Za vsako patronažno sestro potrebuje dom milijon in pol dinarjev letno, ta sredstva pa občina le s težavo dodeli. Tudi pri nudenjti specialistične pomoči smo dosegli lepe uspehe. PridobiU smo stalne sodelavce, specialiste ljubljanskih klinik. • Kaj je privedlo do združenja obeh zdravstvenih domov ? -— Zdravstvena doma smo združili zaradi enotnega vodenja zdravstvene službe v občini. Ker so bile ambulante raztresene po celotnem področju bivše občine Rudnik, je bilo zanimanje občanov za zdravstveno službo premajhno. To nas je prisililo, da smo vse ambulanto združili in jih vključili v Zdravstveni dom Vič. K združitvi nas je prisililo tudi pomanjkanje strokovnega kadra. • Kako jc z graditvijo novega ZD Rudnik? — Gradnja novega zdravstvenega doma na Rudniku jc v zadnji fazi. Dograjen bo v začetku julija. Finančna sredstva so za gradnjo zagotovljena. Težave pa bodo s strokovnim kadrom, ki ga je premalo. • Kakšne koristi bodo imeli občani od novega zdravstvenega doma? Z novim zdravstvenim domom bodo imeli občani urejeno zdravstveno služim in zaščito. Tudi patronažna služba sc bo izboljšala. PRAZNIČNA SREČANJA Z NAŠIMI OBČANI cSotiac: „Če bi lahko še enkrat igral" ..Aprilsko številko moramo pripraviti zei» skrbno!" mi je pred nekaj dnevi dejal urednik.. Seveda, takoj sem razumel. Aprila je vendar občinski praznik. Napravili smo koncept in vse je že bilo nared, le tega še nismo vedeli, koga od naših znanih občanov bomo zaprosili za razgovor. Beseda je dala besedo in nazadnje je stekel pogovor o znanem gledališkem in filmskem igralcu Bertu Sotlarju, ki stanuje [mkI Rožnikom. Njegov točen naslov smo zvedeli pri vratarju ljubljanske Drame, kjer je Bert Sotlar stalno zaposlen. Poklicali smo ga po telefonu in se dogovorili za razgovor. Sprejel nas je na svojem domu. Pi-iznati moram, da si niti najmanj nisem mislil, da bo pogovor že takoj od vsega začetka stekel tako sproščeno. Sicer pa, tovariš Sotlar je tudi v vsakdanjem življenju tak, kakršnega smo pač vajeni videti na filmskem platnu ali na odrskih deskah. Prijazen in neposreden. Pogovarjali smo se o vsem mogočem. O občinski problematiki in o gledališki in filmski dejavnosti. Navsezadnje smo mu pa zastavili enajst „uradnih" vprašanj, na katera je odgovoril takole: • Koliko filmov ste posneli do sedaj, kateri vam je najbolj pri srcu in v kakšnih pogojih je potekalo snemanje? Od približno tridesetih filmov, ki sem jih posnel do sedaj, mi na žalost niti eden ni posebno pri srcu. Skoraj vselej se m£ namreč po končanem snemanju zbudi želja, da bi smel vlogo še enkrat odigrati. Verjetno so temu vzrok pomanjkljivosti v procesu dela, oziroma v pripravljanju na snemanje. KULTURA ŠE VEDNO OB STRANI ‘Razmišljamo in ugotavljamo Ob občinskem prazniku se letos že tretjič zapored dvigajo zastori v naših dvoranah: tretja občinska revija dramskih skupin, sc nam predstavlja s svojimi izvajalci. Deset društev z desetimi dramskimi deli, od katerih nam vsako predstavlja del življenja v sedanjosti ali pa v preteklosti pri nas ali na tujem, se zvršča pred nami. Gledamo, doživljamo, smo žalostni in sc veselimo. • Razmišljamo. Ali so bili ljudje zadovoljni s tem, kar so videli? Smo jim segli v zavest, smo jim govorili k srcu? Bodo ti drobni kamenčki sestavili skozi leta lep mozaik? Bo ta kultura kultivirala našega človeka v človeka našega časa, In* * postal zares bolj svoboden, samozavesten in še bolj človeški? • In še razmišljamo. Kolikokrat se dvigne zastor na naših odrih v enem letu, kolikokrat se razsvetli filmsko platno? Imajo naši občani možnost seči po knjigi, ki si jo želijo, ne da bi pri tem morali stopiti ponjo v knjigarno? Sc labko zabavajo v veselem razpoloženju, je poskrbljeno tudi za to? Se lahko zbirajo tudi še kje drugje, ne samo v gostilni? Kaj bi morali še storiti? • In ugotavljamo: Vsa kulturno-prosvetna društva v naši občini pripravijo 13 do 13 dramskih del na leto, s 120 do 140 predstavami. Ogleda si jih pa 18 do 20 tisoč gledalcev. S štirimi filmskimi projektorji za širok trak in s projektorji za ozek trak prikažemo našim občanom po 40 do 50 filmov na C00 do 700 predstavah, ki si jih ogleda do 70.000 prebivalcev, zlasti v tistih krajih, od koder bi teže prišli v mesto. Dvanajst javnih knjižnic, od katerih je deset v sestavu kultumo-prosvetnih društev, premore okoli 20.000 knjig. Resda so mnoge knjižnice skromne, vendar je pa tudi res, da so v najbolj oddaljenih krajih občine. Zabavno glasbene skupine in manjši pevski zbori so po vseh koncih občine. Mnogi pa so zaradi svoje kvalitete znani tudi izven občinskih meja. V desetih klubih, opremljenih s televizorji, se zbirajo ali pa bi sc vsaj lahko zbirali vsi, ki želijo zvedeti še kaj več kot vedo, ki želijo o svojih mnenjih in stališčih razpravljati tudi z drugimi, ki želijo preživeti svoj prosti čas — tega je sicer zelo malo — v prijetni družbi in v prijetnem okolju. Ti klubski prostori so namreč v večini primerov že kar spodobno opremljeni. In ugotavljamo tudi to, da so ob vsem tem zrasli mnogi zgledni amaterji na vseli področjih kulturnega življenja. • In slednjič razmišljamo: Ali bo naša amaterska kultura v prihodnje še bolj zaživela, v še iiestrcjših barvah, v še mnogih drugih oblikah? Ali bodo dvorane kulturnih in zadružnih domov služile svojemu namenu ali se bodo tnorda spremenile v trgovske lokale in v industrijske objekte? Ali bo našim kulturnim delavcem — amaterjem priznano, da so družbeno koristni in potrebni ali jih bomo tolažili le s tem, da delajo vse le sebi v veselje? Bo potemtakem kultura prepuščena slučaju, da smo našli vnetega ljubitelja, ali pa bomo storili tudi kaj načrtnega? še več novih stanovanj Sredstva, ki bodo v letu 1964 na razpolago za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, bo občina Vic-Iludnik usmerila predvsem v dograditev začetih poslovnih objektov in stanovanj. Preostala sredstva bodo na razpolago za gradnjo novih stanovanj. Gradili bodo ob Tržaški cesti (soseska 3 in 4), ob Gerbičevi idici (soseska 2), na Vrhovcih (del soseske 7) in ob Dolenjski cesti. Občina Vič-Rudnik predvideva, da bo imela za gradnjo stanovanj na razpolago milijardo in dve sto milijonov dinarjev. Sredstva, ki so na razpolago za gradnjo poslovnih objektov pa bodo jMirabili predvsem za gradnjo potrošniškega centra, za gradnjo poslovne stavlie Kemoservisa in za nadaljevanje gradnje avtoservisa. • Kaj menite o naši filmski in gledališki kritiki? O naši gledališki in filmski kritiki nimam najboljšega mnenja, saj največkrat boleha za odsotnostjo njene glavne komponente — to je konstruktivnostjo. • Ste že kdaj pomislili, da bi prijeli za pero? Če ste. kaj bi pisali? Ce bi mi Muza poklonila pisateljsko pero, bi se ji spričo neštetih hvaležnih motivov iz našega vsakdanjega življenja, oddolžil predvsem s čudovitimi satirami. • Vaša prva akcija, če vas bi imenovali za direktorja občinskega komunalnega podjetja? Da ne bi |>ostrelil preveč kozlov, (Id so danes zaščiteni), bi nemudoma takšno imenovanje zavrnil, saj o teh rečeh nimam pojma. • Ste za ,,Našo komuno^ vedeli že poprej, ali šele sedaj, ko smo vas zaprosili za današnji razgovor? Resnici na ljubo, šele sedaj ob našem razgovoru. Pa ne vem ali sem temu kriv samo jaz, ali nekoliko tudi vi. • Ali se vam zdi. da so lokalni listi najbolj posrečena oblika informiranja občanov? Vsekakor, saj ima priliko najobširnejsega poročanja o specifičnih problemih, ki gotovo zanimajo občane. • Koliko mislite, da hi moral znašati pokojninski minimum? Vselej in v vsakem primeru toliko, da hi jim bile na stara leta prihranjene skrbi in težavo ob dohajanju cen. ki iz dneva v dan rastejo s prav mladeniško vehemenco. • Slabe in dobre strani s televizijskega ekrana? Poleg premajhnega programa, se mi zdijo nekatere oddaje premalo skrbno pripravljene. Bojim se tudi. da bomo morali sedaj, ko se je spet začela nogometna sezona, ta šport uživati s televizijskih ekranov v nekoliko prevelikih dozah, saj ga zelo rade prenašajo kar vse naše oddajne postaje. • Dogodek, ki je lani dvigni! v Rožni dolini največ ..prahu44? Ne verjamem, če ga je kakšen dogodek toliko, kolikor ga dvigne navaden ..fičko“, ki zaide na naše občinske ceste. • Ali se vam zdi. da hi oh vseh urbanističnih zamislih ostala podoba naselja pod Rožnikom, takšna kot jc? Vsekakor ne! Sicer pa vse za visi od zamisli oziroma njene realizacije. • In še vaši letošnji načrti? Predvsem delo v gledališču. • Za konec še to. Bert Sotlar je prijete« • sogovornik. In človek, ki govori » njim le • enkrat, si nehote zaželi, da bi še kdaj po-o kramljal z njim. Tako neposredno in tako o zanimivo. Jože Jesih Lelošnje inveslicije v trgovini Trgovsko podjetje „Mercator<£ bo porabilo /.a gradnjo trgovskih lokalov in za adaptacije okrog 200 milijonov dinarjev. Od tega za dograditev samopostrežne trgovine v Gerbičevi idici 80 milijonov, za gradnjo potrošniškega centra ob Tržaški cesti pa 100 milijonov. Za adaptacije in modernizacijo obstoječih objektov bo porabljenih 20 milijonov dinarjev. Podjetje „Pctrol" namerava vložiti več kot 100 milijonov za izgradnjo novih črpalk. Blagovni promet v družbenem gostinskem sektorju bo znašal predvidoma 750 milijonov 534 tisoč dinarjev, kar je 13,1 odstotka več kot v lanskem letu. Predvidene so nove investicije v višini 115 milijonov dinarjev. Za restavriranje Turjaškega gradu je potrebno 50 milijonov dinarjev. Na Rakitniškem področju se predvideva gradnja gostinskega obrata, ureditev umetnega jezera in vlečnice, kar l>o znašalo 49 milijonov dinarjev. Gostišče „Daj-dam“ namerava izvesti večjo adaptacijo pri gostišču ..Livada" na Ižanski cesti. Na razpolago bo 52. milijonov dinarjev kot kredit iz občinskega investicijskega sklada in sklada za razvoj turizma. Šestnajst družbenih, gostišč namerava vložiti za opremo prostorov še 38 milijonov 240 tisoč, dinarjev. Tako bodo celotne investicijo v gostinstvu znašale 153 milijonov 240 tisoč dinarjev. cy}ada ^19 id m (izjema: „Najljubša mi je Traviata" • Kdaj ste debutirali kol operna pevka? — Prvič sem pela leta 1943 v Mozartovem „Regu iz seraja" v ljubljanski operi, Pela sem vlogo Konstance. • Kje in kaj ste že peli? — Kritika me označuje kot koloraturni sopran, ki [Mije tudi lirične vloge. Prepevala sem v partizanih na mitingih, v opernih in koncertnih hišah, doma in na tujem. • Koliko vlog imate naštudiranih? — Naštudiranih imam kakšnih trideset vlog. Ne vem, morda jih jc tudi več. Toda to ni vse. Imam tudi bogat koncertni repertoar. • Katero vlogo najraje pojete? — Najljubša mi je „Traviata“. • Kje- v tujini ste že nastopili in Uje s* vas najtopleje sprejeli? — Kot o|>crna in koncertna pevka sen* gostovala, v Avstriji, Relgiji, Bolgariji, Italijk Izraelu, Cehoslovaški, Sovjetski zvezi, Moiuiou, Luzcmburgu in na Nizozemskem. Gostoval* sem z Verdijevo ,.Traviato“ in ,.Rigolototn“. Donizzctijcvo „I.ucijo Lammemoor", Rossinijevim „Seviljskim brivcem" in Puccinijevim „R°' hemom". Prisrčno so me sprejeli [>ovsod. • Vaš največ ji uspeh? — Verjetno letošnji skok v Verdijev ,,Re' qicm“ z ljubljansko Filharmonijo. Kno n10 pred nastopom so me telefonsko prosili •'•j zamenjam oImiIoIo sopranistko. Zadnjikrat seO* pela Verdijev „Rcqiem“ v Beogradu pt*“ štirimi leti. • Kot naš dolgoleten občan ste gotovo op*' zlil kakšne spremembe. Kaj menite, da je naŠ* največja pridobitev? — Po mojem mnenju zdravstveni don*' Poleg tega pa lahko v naši občini opazil*® tudi povečano gradbeno dejavnost. • Kaj hi bilo naši občini najlmlj potreb*®^ — Dobre in urejene ceste. o Ce bi bili en dan predsednik občino kaj bi najprej ukrenili? — Mestno vrtnarijo bi izselila iz mca**' o Vaša pripomba? — Zakaj pozimi čistijo ceste satnoi v gcm“ centru, drugod pa samo plužijo? Saša Pete«* SPOMINSKI KOLEDAR 1941—1945 17. aprila 1941: Kraljevska vlada podpisala v Sarajevu brezpogojno kapitulacijo stare jugoslovanske vojske. Junija 1941: na območju nase občim1 so se prižele prve partizanske akcije. Italijani so odpeljali prvih sedem fantov, ki so jil: polovili na Golem, v internacijo. 23. junija 1941: je bila dokončno formirana Moeilniika četa pod vodstvom Ivana Ja kiea-Jerina. 29.—30. avgusta 1941: V tej noči je Mokrška četa pod vodstvom Ljuba Šercerja napadla karabinjersko postajo na Turjaku. 14. septembra 1941: je italijanska vojska pr vic z večjimi silami napadla partizansko taborišče na območju Mokrca. Oktobra 1941: ustanovljen Krimski bataljon. Njegov prvi komandant je bil Jernej Ga šperšič, komisar pa Dušan Pirjevec. 4.—5. decembra 1941: so partizanski borci minirali preserski most. Horci so bili iz čete na Samotorici. 22. decembra 1941: je bil ustreljen pri To mišlju narodni beroj Ljubo Šercer. Oecembra 1941: Iz Horjula je v tem mesecu odšel prvi v partizane Rudolf Hribernik-Svarun. '• januarja 1942: je bila napadena italijanska postojanka na Turjaku. '7. marca 1942: je prihrumela italijanska vojska na Golo in požgala 170 domačij v bližnjih vaseh, na Golem in pod Ku-reščkom. Jo. avgusta 1943: so sc pričeli hudi boji na področju Sckirišče—Krvava peč—Iška-—Sv. Vid. Hoji so trajali dva dni. 1. maja 1942: so na Dolenjski cesti v Ljub- ljani ustrelili Italijani prva talca, Ernesta Eipperja in Mirka Gašperina. 7. maja 1942: se je na Ključu vnela huda bitka med borci Dolomitskega odreda in Italijani. 15. maja 1942: so Italijani zapustili Ig, v Zelimljah pa je bila ustanovljena Zelimelj-ska četa. 17. maja 1942: je bila osvobojena Pijava Gorica. 2. junija 1942: se je pričela velika italijanska ofenziva proti osvobojenemu ozemlju. 7. junija 1942: izšla je prva številka časopisa „Krim“. 22. junija 1942: je bila ustanovljena sanitetna postaja za sektor Krim. Mokre in za Iško dolino v Zapotoku. 12. septembra 1942: so Italijani v Zaklancu, Podolnici in Lesnem brdu aretirali 80 domačinov in jih odpeljali na Rab. 19. oktobra 1942: je šel prek Ljubljanskega barja na novo osvobojeno ozemlje v Dolomite lOOF. 15. decembra 1942: je Šercerjeva brigada napadla utrjeni Turjak in uničila dvajset belogardistov. 17. marca 1943: so pričeli Italijani z veliko ofenzivo, da bi uničili Dolomitski odred in vodstvo OF. Prodirali so iz treh smeri. 3. aprila 1943: je Tomšičeva brigada napadla belogardistično postojanko na Pijav i Gorici. 8. septembra 1943: je bila na Golem ustanov- ljena X. ljubljanska brigada. 22. oktobra 1943: je VIII. slovenska NOUR brigada „Frana Levstika" bila hude boje z Nemci pri Škofljici in Lavrici. Med najmlajšimi ob prazniku Ob občinskem prazniku smo obiskali osemletko v Trnovem in sc pozanimali za delo, zn uspehe in težave pionirskega odreda „Boris hidrič". Zn kratek razgovor smo zaprosili rav- nuteljico Jelko Topolškovo. * Kako deluje pionirska organizacija na ' •'št šoli V '— V pionirsko organizacijo so vključeni 's* učenci naše šole od drugega do sedmega ,!>zreda. V organizaciji je 800 učencev. PO je 'ozdelila delo na posamezne razredne pionir-"kc organizacije, ki skrbijo za učnovzgojne Uspehe po razredih in za sodelovanje med Ucenci. Pionirji bodo organizirali tekmovanje Zl1 boljše učne uspehe. Nagrado za to tekmo-Guijc. je razpisal Ohh ZMS Vič-Hudnik. tknjovali so tudi \ čistoči, redu in disciplini, ^uiagovalec tekmovanja, 51» razred, je bil na-£1’ajen z. enodnevnim izletom v Kranjsko goro. V začetku šolskega leta so razvili pionir-ski prapor in sprejeli cicibane v svojo organi-Pionirski odred izdaja tudi svoje gla-"'lu »Naš j»olct“. Za Skopje so zbrali več dc-llaiju in nudili materialno pomoč v skupni bednosti 40.000 dinarjev. * Kakšni krožki delujejo v pionirski or- B»nizacijiV — V PO deluje 15 krožkov. Najbolj obi-^ tnn sta foto in literarni krožek. V filmskem krožku predvajajo vsako soboto film, ki ga uvodoma komentirajo. Predstavo obišče nad dve slo učencev. Na jugoslovanskih pionirskih igrah so člani foto krožka dobili za uspelo fotografijo plaketo. Največ učencev je vključenih v literarnem krožku. Člani sodelujejo pri ureditvi pionirske šolske knjižnice, tekmovali j»a bodo s pismenimi nalogami za Cankarjevo značko. Obiskali so tudi nekatera podjetja in se spoznali z njihovim delom. Člani telovadnega krožka pa ImhIo sodelovali na raznih pionirskih športnih tekmovanjih. • Kakšni so vaši načrti in problemi? — V začetku septembra je bila na šoli pionirska konferenca, na kateri so sprejeli program dela za šolsko leto 1963/64. Pionirji se bodo udeležili vseh pionirskih tekmovanj, sodelovali bodo na jugoslovanskih pionirskih igrah in se udeležili pohoda „OI» žici okupirane Ljubljane11. Razstavili bodo svoje likovne izdelke in sodelovali na republiški razstavi pionirske fotografije. • Delo pionirske organizacije je otežkočeno, • ker šola nima svoje telovadnice. Zaradi • tega trpi tudi delo telovadnega krožka. • Najbolj pa jih ovira slabo gmotno stanje • učencev in pouk v dveh Izmenah. Štefan Nemeš 10. februarja 1944: so partizani obkolili Iško vas. Največ je bilo borcev iz Iške. 22. marca 1944: so partizani minirali progo pri Škofljici in uničili sovražno postojanko na Lavrici. 7. junija 1944: so enote brigade Ivana Cankarja zavzele okupatorsko postojanko na Igu. 25. avgusta 1944: so enote XVIII. divizije prodrle do Črne vasi in napadle belogardistično postojanko. 19. novembra 1944: je bila bombardirana postaja Ljubljana-Rakovnik. 29. novembra 1944: je bil izvršen zračni napad na Lavrico. 6. maja 1945: so se Nemci in domobranci umaknili iz Preserja. 7. maja 1945: se je pričel napad za osvobodi- tev Ljubljane. Najhujši boji so bili na Orlah, kjer so jurišali borci Cankarjeve in Gubčeve brigade. 9. maja 1945: so prvi vkorakali v Ljubljano borci oficirske šole Glavnega štaba. Prvo Narodno vlado Slovenije so Ljubljančani slovesno sprejeli in pozdravili prav na Viču pred tedanjo meščansko šolo. ŠTEVILKA 135923 PRIPOVEDUJE OD LJUBLJANE DO DACHAUA BILO JE PRED DVAJSETIMI LETI Ljubljana je bila zavita še v temo, ko so ke v zgodnjem jutru, 16. decembra 1944, odprla vrata jetnišnice v „Prisilni delavnici" in dolga kolona političnih jetnikov se je začela pomikati, obdanih z oboroženimi okupatorskimi hlapci, proti kolodvoru. Vse je bilo tiho, le zamolkli koraki so žalostno odmevali po ljubljanskih ulicah. Vso pol smo molčali, ker so nam prepovedali še govoriti. Na kolodvoru so nas razdelili v tri skupine. Medtem pa so se nam pridružile še tri skupine. Ko smo bili tako post rojeni, so pregledali skupine: zlo- glasni „Simon'1, njegov hlapce Hlebce ter dr. Lob. Povedali so še nekaj navodil našim vagonov po večini razbita in zadelana a papirjem. Tako smo se proti večeru pripeljali do neke postaje pred Salzburgom. Tu smo čakali vso noč. V Bad Gasteinu je bilo polno letoviških hotelov, kjer so prebivali begunci iz porušenih nemških mest. Končno se je vlak ustavil na postaji Woergel. Kdo izmed udeležencev tega našega transporta bi mogel pozabiti to mestece v severnih tirolskih Alpah. Dobili smo mulo grahove juhe, košček kruha t sirom in črno kavo. Po treh dneh vožnje je to bila naša prva topla hrana. Na tej postaji smo »tali 36 ur in šele četrti dan proti večeru so nas priključili brzovlaku za Salzburg—Muneheu. spremljevalcem, nakar so nas razvrstili v vagone. V tem času so se začeli zbirati na peronu matere, žene, otroci nesrečnih izgnancev in mnogi znanci. Vsi so se hoteli posloviti še enkrat, mogoče zadnjič od svojih dragih. Toda „Simon“, Hlebec in ostali, niso pustili nikogar blizu. Kmalu po 10. uri jc zatulila sirena in vlak je [>otcgnil proti Šiški. S perona smo še slišali jok in klice obupanih žena, mater in otrok, ki so nam mahali še zadnjič v pozdrav. Na postaji v Št. Vidu smo morali izstopiti iz vagonov. Tu so nas prevzeli Nemci. Razdelili so nas na več skupin. Stisnjeni smo bili kot vžigalice. Za spremstvo so nam določili nekaj gestapovcev in gorenjskih domobrancev. Počno ob 12. uri je vlak [»utegnil proti Gorenjski. Postali smo le v Kranju in dalj časa v Lescah, kjer se nam je priključil še en transport prav takih nesrečnežev, [napeljanih iz jetnišnice v Begunjah. Na Jesenicah smo v vagonih prenočili, zgodaj zjutraj pa smo nadaljevali pot. Ko smo »e pripeljali iz tunela onkraj Karavank, nas je presenetila zasnežena narava in prispeli smo v Podiožeo, na našo prvo postajo. Od tu smo se vozili do Celovca. Tu so nus priključili na električno lokomotivo, ki nas je odpeljala proti Beljaku. Od Beljaka dalje smo se vozili po samih gorskih pobočjih, bilo je nešteto malih in velikih predorov, srečavali smo vlake, katere je opravljalo le žensko osebje. Cim višje smo se vozili, tembolj je pritiskal mraz in vedno bolj naa je zeblo, saj so bila okna naših V Salzburgu so odklopili dva vagona v katerih so odpeljali, kakor smo zvedeli kasneje, ženske v Ravvensbriick, moške pa v Mauthausen. Naš vlak je brzel dalje. Proti polnoči smo sc pripeljali v Munchen. Peti dan zjutraj, okrog 10. ure, smo sc odpeljali dalje. Iz vlaka smo videli, da je bil Miinehen že močno porušen. Po nekaterih vmesnih postajah smo privozili v Allah, veliko taborišče s tovarno cementa in končno smo dosegli cilj, ki nam ga jc določil nemški okupator — postajo Dachau. Spet so nas prešteli, zvrstili in odcepljali smo skozi mesto v taborišče smrti. Ko smo prestopili železna vrata tal»orišča, smo se morali na povelje vsi odkriti. Na vhodnih vratih je ura kazala ravno poldne. Bilo je 20. decembra 1944. leta. Komaj »mo se malo ozrli po labirintu barak, sc je že oglasila sirena. Takoj so nas nagnali v jarek, V njem smo čepeli v»i premrzli od mraza nad eno uro. Po končanem alarmu so nas nagnali v eno izmed barak, kjer smo dobili listič z našimi osebnimi podatki. Od tu smo šli v sprejemno barako, kjer smo kakor na tekočem traku oddajali najprej vrednosti, potem vrhnjo obleko in čevlje, nato perilo in na koncu smo stali v „Adamovih kostumih", vsak s svojo culico v rokah, v kateri je ostal le še robec, ostanki hrane in nekaj drugih stvari. Od tu so mu gnali v kopalnico, kjer so nas ostrigli in obrili (ostrgali) po vsem telesu, premazali z neko pekočo tekočino in na koncu so nas obrizgali v veliki kopalnici. Jernej Cartanc LE KAJ IMAMO NA DOBROVI! • Mnogi drobili, a ir (oliko večji problr- • mi opozarjajo, da bo (relia na Dobrovi • začeli z. resnejšim delom — /akaj je • treba za vsako ceno pot pod noge — • in v Ljubljano V — Ugotovitev: Življe- • nje na Dobrovi gre svojo pot — skratka: • Dobrova nazaduje! — In kje so vzroki? • Poglejmo resnici v oči! lic s je, da je danes življenje na Dobrovi skorajda zamrlo. In res je tudi, da sc ljudje razen v zadružnem domu — bolje rečeno v njegovi dvorani — shajajo le še v skrajno žimemarjeni gostilni „Na grieku“. Popotnik, ki sicer pot le za čas zanese v lokal, zastrmi od ■'začudenja. Sanitarni inšpektor, ki je prc-irekolikokraf posegel vmes, se je verjetno oddahnit ko mu ni bilo treba venomer „vtakniti“ svojega nosa v dobrovsko gostilno. Sicer pa to tudi ni vse. Ob našem obisku so vedeli Dobrovcam povedati že marsikaj zanimivega. Prisluhnimo njihovim besedam: BRANKO GOLOBIČ: STORILI SMO PRECEJ, VEND A R NA ŽADU JEMO! „Dobrova zadnja leta nazaduje. Kje je temu vzrok, ne vem, vendar se mi zdi, da smo še pred leti storili veliko več za skupno korist kot pa danes. Naš prvi uspeh — kmalu bomo dogradili pet kilometrov dolgo vodovodno omrežje. Ostala nam je le še ureditev vodovoda v Stranski vasi, sicer smo že zaključili z delom. Za dograditev vodovoda v Stranski \ asi bi potrebovali najmanj dva milijona dinarjev. Zalo pričakujemo pomoč naše občinske skupščine. Krajevna skupnost bo prispevala okrog 500.000 dinarjev.11 • Kako pa jr na drugih področjih? Ce le pogledamo zbore volivcev danes in pred leti, vidimo marsikaj novega. Udeležba je danes mnogo slabša kot pred leti, ko so se ljudje navduševali za skupne akcije, pomagali s prostovoljnim delom skoraj povsod, danes pa je vse drugače. Mnogo so nam obljubljali. vendar je vse ostalo le pri obljubah. Zato so se ljudje mnogokrat že naveličali tega. • Kateri problemi vas najbolj tarejo? Teh je toliko, tla bo težko spregovoriti o vseli. Oti neurejenega gostinstva do zanemarjenih krajevnih poti. Mesnica ji: v obupnem stanju in če pomislimo, da »e je poslužuje okrog dl 100 občanov, je stanje že nevzdržno. Ljudje hodijo po meso v Ljubljano, suj je krajevna mesnica že tako zanemarjena, da je le kaj. Zato ni čudno, da so se ljudje odbičili za pot v Ljubljano. • Kako pa je s preskrbo nasploh? — Trgovina je lepo in okusno urejena, mnogi kmetijski pridelki pa so še vedno neprimerno dražji kot v mestu, zalo naši ljudje kupujejo precej v Ljubljani. • Ko smo slišali že toliko o vaših težavah, kaj vas torej najbolj „žuli"? — Med vsemi problemi, in teli le ni tako malo, se pogostokrat sprašujemo: „Kdaj bomo imeli ina Dobrovi čevljarja, brivca in krojača?" Za vsako reč jc treba iti v Ljubljano in izdatki niso tako majhni. Ce hi dobili denar za prevoz, bi gotovo dobili vsaj dvakrat, če ne tudi trikrat na teden zobozdravnika i/. Ljubljane. Tako pa ga nimamo še danes. • Ste kdaj pomislili na razbremenitev žena — mater? —Kako, da ne. Mnogo žena — mater bodi vsako jutro na delo v Horjul in v Ljubljano. Zato jc bilo treba pomisliti tudi na vzgojno-varstveno ustanovo. Vendar smo se znašli v zagati, kje dobiti za to primerne prostore. Morda bi bilo še najbolje, da bi uredili pro-Store v zadružnem domu in v prostorih nekdanje pekarije „Pri Derglinu“. • Kakšne pa so turistične perspektive na Dobrovi? — Imamo odlične možnosti za razvoj turizma. Le poglejmo. Znane izletniške toške — Ključ, Toško čelo, Žirovnikov graben, Osredek in Katarina bi bile lahko dostopne vsem turistom in gostom, ki jih pot pripelje v naše kraje. Perspektivo pa vidimo zlasti še v razvoju rekreacijskega turizma. • Vprašanje, bi bi si ga sami zastavili? — Ktlaj bomo začeli z gradnjo potrošniškega centra, v katerem naj bi bila tudi mesarija, brivsko-frizerski salon in ostale usluž-nostne dejavnosti. Dvorana v zadružnem domu je še vedno premalo izkoriščena, mladina pa je brez pravega vodstva in tako prepuščena sama sebi. BINE OTOREPEC: SKRR ZA NAŠEGA KMEČKEGA ČLOVEKA • Razvoj, uspehi in načrtovanja kmetijske zadruge? — Skrbeli smo zlasti za organizirano specializirano kooperacijo in investicije v naši sadjarski proizvodnji. • Kako ste organizirali sadjarsko proizvodnjo? — Delo je šlo v treh etapah. Na Babni gori, v Hruševem in v Gaberju bo 125 ha nasadov jablan in hrašk. Težave pa so s sred- stvi. Poprej smo dobili kredite, letos pa bo nekoliko težje s sredstvi. • Zadruga se ukvarja tudi z vzrejo broj-lerjev. Kakšni so prvi uspehi v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci? — Organizirana vzreja brojlerjev jc pokazala prav lepe uspehe. V kooperacijo smo vključili predvsem tiste kmete, ki so ostali brez zemlje, njihova gospodarska poslopja pa so ostala večjidel neizkoriščena. Ker pa so naselja strnjena je bilo mogoče organizirati kooperacijsko vzrejo brojlerjev in smo danes s kooperanti na Dobrovi, v Srednji vasi, Švici in Podsmreki nadvse zadovoljni. • Kako bo z letošnjo vzrejo? — V demonstracijskem centru na Osredku imamo 1500 komadov brojlerjev, v koopera- Na Črnem vrhu jc prijetno pozimi in poleti. Le nekaj kilometrov oddaljen od Polhovega Gradca in skrit med gozdove Polhograjskih Dolomitov nudi nepozabno podobo. Ziv- 3=^ ' C Ijcnjc tod okrog pa jc ubralo svojo pol. In šele pred letom dni so sc pomešali s prijaznimi domačini tudi pivi turisti, ki so obiskali senožeti ob robu Črnega vrha. Ljudje pa so navajeni trdega dela. In tega ni zmanjkalo nikoli tudi na Črnem vrhu. „Kr-picc“ zemlje, raztresene domala povsod do koder seže pogled, so desetletja nudila skromen grižljaj pod mnogimi strehami peščice kmečkih domačij. Danes pa sc je življenje tudi na Črnem vrhu „prebudilo“ iz svojega spanja. Ljubljanska veletrgovina ,,Mercator" je uredila prijeten turistični dom, ki mu oli njegovi domači originalnosti poloknic, kolovrata in domačih krhljev, gotovo ni primere. in kaj pravijo o problemih in željali, Se raje pa o svojih uspehih domačini. Prepustimo jim besedo. JOŽE SETNIKAR: ZA CESTO NI DENARJA Precej smo storili, vendar smo prišli le do polovice poti. Letošnjo pomlad, holje rečeno .še jHizimi, smo uredili 850 metrov cestišča. Ko pa smo prišli do Pasje ravni, nam je zmanjkalo „8apc‘\ liolje rečeno zmanjkalo je denarja. Kar smo uredili smo storili s svojimi rokami. Letos iti zmogli še vre, toda dobra volja in pridne roke niso vedno dovolj. Pot robna nam je pomoč, /nujo smo zaprosili našo občinsko skupščino. Za cesto bi potrebovali se okrog dva milijona dinarjev. livni vzroji pa bomo letos dosegli dvajset tisoč brojlerjev. • Izkušnje, ki ste jih imeli v lastni proizvod n ji V — V živinorejskem obratu na Brezovici imamo 70 glav živino, in 39 ha obdelovalne žemlje. Vse področje pa zajema 206 ha obdelovalnih površin. Letošnji investicijski program predvideva 105 milijonov dinarjev investicij, za gradnjo hlevov pa bo porabljenih 15 milijonov dinarjev. • Vprašanje, ki sodi tudi v okvir našega razgovora? — Zadruga je večji del svojih investicijskih sredstev vložila za usposobitev plantažnih nasadov. Tako bomo na naših plantažah pridelali cez pet let žc okrog 200 vagonov sadja! • Kdaj bo urejena cesta? — Cesta, ki l>o povezovala črni vrh s Poljansko in Selško dolino bo bržčas odprta prihodnje leto. Seveda, ec bomo dobili pomoč od drugod, saj sami ne zmoremo vsega. • Kakšna naj bi bila potem tiiristiena podoba Črnega vrha? — Precej prijaznejša kot doslej. Domačini so pripravljeni odstopiti tudi nekaj sob in tako Id lahko odprli našim turistom vrata na stežaj* LENART KRMELJ: OJ, TA NESREČNI AVTOBUS! Prav res je, da toliko govorimo o turizmu in prav je tako, vendar pa pozabljamo, da moramo urediti tudi prometne zveze. Kako bomo videli med nami turiste, ko ob nedeljah in praznikih, prav takrat, ko lahko pričakujemo n a j večji obisk, ni avtobusnih zvez 2 Ljubljano. • Kakšne pa so sicer avtobusne zveze? — Vsak dan odpelje zjutraj avtobus otroko v šolo v Polhov Gradec in se popoldne vrača iz Ljubljane na Črni vrh. • Kaj bi bilo treba še urediti? Urediti bi bilo treba nekatera krajevna pota, ki so v slabem stanju, vendar pa sami nimamo za popravilo denarja. In tako bo tudi ta problem ostal nerešen verjetno še nekaj b‘t* • Česa pa ste sc v zadnjih letih najbolj razveselili? — Dobili smo elektriko, z njo pa tudi telefon. Verjetno pa bomo kmalu dobili novo, lepšo cesto. Tako bo do Poljan boja mnogo prijetnejša, no, pa seveda tudi kraj«®* OBISK NA ČRNEM VRHU USTAVILO SE JE NA SREDI POTI Čipkarsfvo prodira v naše kraje Izdelovanje čipk v okolici Črnega vrha in Polhovega Gradca pomeni že nekaj desetletij *a žene in kmečka dekleta v Smolniku, Pru-jprožah, Setniku, na Bukovem vrhu, Srednjem Vrhu in v drugih hribovskih vaseh, pomemben Vir dohodkov. Zemlja je tod skopa in razen živinoreje lonetu ne nudi drugega dohodka. Zaradi oddaljenosti od mesta in tovarn je zaposlitev na domu skoraj edina rešitev, še posebno za žene. zl>oru čipkaric v Črnem vrhu, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga Dobrova. Dvorana v tamkajšnji šoli je bila skoraj premajhna za vse žene in dekleta, ki so prišle tudi iz več kot uro hoda oddaljenih vasi, da bi se s predstavniki zadruge in obrtnega podjetja „Cipka“ iz Idrije pomenile o boljših delovnih I>ogojih te domače dejavnosti. Ni slučaj, da Kmetijska zadruga na Dobrovi skrbi tudi za pospeševanje domače obrti. Poleg organiziranja močne kooperativne proizvodnje v živinoreji, prašičjereji in v perutninarstvu, čuti zadruga potrebo, da skrbi za uspešnejši razvoj vseh tistih dejavnosti, ki prav gotovo pomenijo za kmečkega človeka dodaten vir dohodka. Z zboljšanjem kvalitete čipkarskih izdelkov je mogoče doseči večjo ceno, s tem pa tudi boljše plačilo za delo, je poudarila na zboru čipkaric direktor podjetja „Cipka“ iz Idrije, tov. Jemec Nežka. Preko tega specializiranega podjetja namreč zadruga plasira vse čipkarske izdelke na tržišče. Da pa se tega zavedajo tudi čipkarice, zgovorno dokazuje nadvse uspeli 10-dnevni tečaj za kleklanje, ki ga je organiziralo podjetje „Cipka“ iz Idrije. Za tečaj je bilo še posebno zanimanje med dekleti in celo med šolsko mladino. Do 30 deklet in tudi starejših žena si je vse dni od jutra do večera „nabiralo“ znanje in se izpopolnjevalo v kleklanju. • Izdelovanje čipk pomeni v teh krajih za • okrog 150 žena in deklet dobršen kos vsak- • danjega kruha. Zato ne bi kazalo te domače • obrti tudi zanemariti. Kmetijska zadruga na • Dobrovi je pripravljena v bodoče posvetiti • vsestransko skrb tej domači obrti in za[M>- • slitvi žena v hribovskih vaseh. Škofljica danes in jutri N-I Črnem vrhu je precej pridnih ruk. ki jim kleklanje prežene marsikatero dolgočasno urico, sicer pa prinese dekletom še lep zadužek Kljub temu, da so naši čipkarski izdelki v nekaterih zahodnih deželah in celo v Ameriki -*clo iskani, je ta obrt v zadnjih letih precej Nazadovala. \ zrok temu je v neorganizirano-*ti žena, ki izdelujejo čipke. In navsezadnje •tudi preslabo plačevanje zahtevnega in natančnega dela. Res, da kleklanje ne terja fizičnega ua|>ora. treba pa je spretnih prstov dobršno mero potr|>ežljivosti. Petdeset dinarjev na uro za delo, ki sodi med zvrst Noniače umetnosti, je gotovo slabo plačilo. O vsem tem in še o marsičem, so se čip-tturice |Himenih' 8. marca letos na ustanovnem Pred dnevi so se sestali na Škofljici predstavniki občinske skupščine Vič-Riudnik, krajevne skupnosti ter nekaterih gospodarskih in družbenih organizacij. Po daljšem Času, mnogih pobudah in skoraj že pretiranemu zavlačevanju je prišlo do tega, skoraj pre-potrebnega posv eta tudi na Škofljici. Poglejmo o čem vsem je stekla beseda na škofeljskem razgovoru. Zanemarjena zd ra vsi vena služba Znano je v kakšnih pogojih dela domača zdravstvena služba. Prav zato je vprašanje zdravstvene zaščite, eno od osnovnih vprašanj, ki ga ho treba reševati že v bližnji prihodnosti. Na posvetovanju so sprejeli sklep, da pristojni organ občinske skupščine, obravnava sedanje stanje in upošteva pripombe ter želje prebivalcev v sedemletnem perspektivnem načrtu komune. Premajhni šolski prosiori Sedanji šolski prostori naše osemletke. ki so bili zgrajeni po vojni, so postali premajhni. Premajhni so postali tudi zato. ker se je močno povečal do- (ptUjodnJič: J()(9tjul in C19etike Jlalšce ^Pričujoči številki vam danes prvič predstavljamo naše kraje in naše ljudi. Na prvem tovora „Vse o Dobrovi" so sodelovali, od leve proti desni: Bine Otorepce. Ivan Virnik, Branko Golobič, Jakob Sedej in Franc Češnovar. tok otrok iz ostalih krajev, zlasti iz Pijave gorice in iz Zelimelj. Šoli pa primanjkuje tudi učnih pripomočkov. Vedno bolj postaja ptereča gradnja stanovanjskega bloka za prosvetne delavce. Problemov je še več, vendar pa bi bilo treba reševati predvsem vsa tista vprašanja, ki so povezana z vsakodnevnim življenjem v šoli. Se vedno brez urbanističnega načrla Se vedno je neurejeno vprašanje urbanističnega načrta problem štev. 1 na Škofljici. Preti šestimi leti je že bil izdelan urbanistični načrt za področje Škofljice, vendar ga je občina Vič-Rudnik iz nepojasnjenih vzrokov odložila. Posledica: mnogi prebivalci, ki so želeli graditi, so iskali lokacije drugod ali pa so ostale njihove želje neizpolnjene še do danes. Zato bo treba čimprej urediti zazidalni načrt za vse to področje, saj [trav gotovo ne bd mogoče čakati s tem vprašanjem še leta in leta kot doslej. Družbeni cenler pozneje Krajevna skujmost meni, da bi bilo potrebno na Škofljici začeti z gradnjo družbenega centra, saj so nekatere go-spodarske organizacije, med njimi tudi ljubljanski „Merčator“, pripravljeni priskočiti na pomoč. Vendar pa spričo mnogih drugih obveznosti, ki jih ima naša občinska skupščina, ta čas še ne bo tmogoče začeti z gradnjo družbenega centra na Škofljici. Korak nazaj Oh koncu še to. Škofljica je v zadnjih letih napravila korali nazaj. Izgubila je več gospodarskih organizacij. Najprej sta prenehala z delom oba kamnoloma, usahnil pa je tudi komaj ustanovljeni livarski obrat v Lamiščih in še nazadnje rudnik barita. • Razgovor je pokazal marsikaj, kar • bi veljalo urediti čimprej. Problemov • je mnogo, vendar pa lahko rečemo, • da je pobuda krajevne skupnosti, da • skliče tovrstno posvetovanje, nale- • tela na široko razumevanje in odo- • bravanje prebivalcev. Zdaj pa bo • treba od besed preiti k dejanjem, • seveda če bosta vselej volja in raz- • umevanje tudi med tistimi, ki so • dolžni priskočiti na pomoč. Začetek • je vsekakor že (na dlani. „Uarnost“ 06 praznifzu Spomladi leta 1958 je bilo na pobudo lokalnih organov javne varnosti organizirano uslužnostno podjetje za čuvanje splošnega ljudskega premoženja „ VARNOST". Podjetje, ki posluje z uspehom že šesto leto, opravlja svoje delovne naloge in obveznosti ter je v polni meri izpolnilo priča ko vaji ja pobudnikov za njegovo ustanovitev. Kakšne so dejavnosti, ki sodijo v okvir „VARNOSTI"? Teh je seveda več in vsaka ima svoje delovni*) področje, ki je toliko zahtevnejše od mnogih drugih dejavnosti. Poglejmo, kako je podjetje „VARNOST" razširilo zadnja leta svoje poslovanje. ,.\ ARNOST" je razširilo svoje poslovanje na straženje lokalov, poslovnih prostorov, uradov, pisarn. bank, skladišč, tovarn, gradbišč itd. Ob tem je organiziralo službo vratarjev in stalnih nočnih čuvajev ter službo obhodnih nočnih čuvajev. Podjetje je razširilo svojo dejavnost na območja vseh ljubljanskih občin in na območje ljubljanskega, okraja ter ima izpo- ■ stav e po vsej republiki. Najvažnejša funkcija je kontrolna služba na terenu. V sako čuvajsko in vratarsko mesto obiščejo kontrolorji ob dnevnem ali nočnem času, ko v podjetjih ne delajo, običajno od 14. do 6. Ure zjutraj Kakšno je delo obhodnih čuvajev ? Čuvaji pregledujejo, če so zaklenjena vrata, okna in rolete, če so ugasnjene luči in če gorijo ! varnostne luči. Ugotavljajo tudi, če so v redu požamo-vamostne naprave, če niso morda v prostorih skriti brezdomci — prenooe-varci ali osebe, ki iščejo priložnosti za tatvine in podobno. Storitveno podjetje „VARNOST“ pa je potrebno tudi trgovskim, obrtnim in drugim lokalom, ki imajo nad izložbami senčne zavese, ki jih pa uslužbenci podjetja redno in po potrebi dvigajo, spuščajo ali tudi _ snemajo. Služba „VARN0STI“ je predvsem preventivnega značaja, zato ni mogoče oceniti in presoditi vseh Uspehov, ki so jih dosegli v zadnjih šestih letih. Uslužbenci „VAR-NOSTI" so bili vselej na mestu. Vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč uslužbencem TNZ na terenu, večkrat pa se znajdejo v situacijah, da ni mogoče čakati |na intervencijo. Mnogokrat so že prepodili vlomilce, odkrili so nešteto vlomov ter ukradenih motornih vozil, koles in podobno. Še in še bi lahko naštevali. Veliko je bilo uspehov in prizadevanj delovnega kolektiva s Kolezijske ulice. In marsikdo ve šele danes, da je podjetje „VARN0ST;£ opravilo že doslej pomembno poslanstvo pri obvarovanju splošnega ljudskega premoženja. „Na5a komuna", glasilo izdajateljske skupnosti lista obeinskega odbora SZDL Ljubljana-Vic-Itudnik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Vlado Firm, Darko Perovšck in Jože jesih. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/L, telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NB Ljubljana št. (iOO-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in jc plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. RAZGOVOR OB PRAZNIKU 2zo&raževanje na družbenem in efconomsfiem področju-odraz našega perspektivnega razvoja NA VPRAŠANJA NAŠEGA UREDNIŠTVA ODGOVARJA TOKRAT SRETEN DIMITRI-JEVIC, VRŠILEC DOLŽNOSTI UPRAVNIKA DELAVSKE UNIVERZE VIC-RUDNIK. • Katero področje izobraževanja smatra Delavska univerza za najzahtevnejše in najpomembnejše v pogojih naše občine? — Delavska univerza smatra za najz.ahtcv-nejšc in najpomembnejše področje družbenoekonomskega izobraževanja občanov naše komune, ki je odraz naše socialistične stvarnosti in našega perspektivnega razvoja. K temu sodi način formiranja osebnosti občana za celotno družbeno in politično delo v komuni ter se mora sistematično in stalno izpopolnjevati in bogatiti s teorijo ter prakso pri opravljanju svojih dolžnosti in pravic v upravljanju naše občine in delovne organizacije. • Kakšen program ima Delavska univerza pri usposabljanju organov delavskega samoupravljanja v komuni in v delovnih organizacijah ? — Značilnosti našega dela s sodelovanjem koristnikov izobraževanja pri usposabljanju organov delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah, so predvsem v proučevanju potreb izobraževanja, njegovem programiranju, organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela ter ocenjevanju in spremljanju rezultatov izobraževanja. Programska politika izobraževanja organov upravljanja je zasnovana na potrebah v delovnih organizacijah in ugotovljenih, proučenih in analiziranih potreb po izobraževanju. Zato formiramo specializirane programe za posamezne delovne organizacije, ki so že pokazali lepe uspehe našega dela in prizadevanj. • Pri usposabl jali ju kadrov uporabl jate tudi najrazličnejše oblike izobraževanja. Katera od teh oblik se vam zdi najuspešnejša? — Najuspešnejše oblike izobraževanja so strnjene in stalne oblike izobraževanja kadrov, ki so ozko povezane s problematiko občanov na terenu in v delovnih organizacijah, tam, kjer živijo in delajo ter se srečujejo z določenimi družbenimi in strokovnimi problemi. • Posamezna področja izobraževanja v občini so zelo pomembna, vendar pa zanje ni pravega plačnika, sredstva družbenega sklada Za šolstvo pa v te namene ne zadoščajo. Kako torej DU v okviru lastno ustvarjenih sredstev’ zagotavlja izvajanje raznih oblik izobraževanja tia terenu, na vasi in v šolah s prelivanjem lastnih sredstev za to izobraževanje? — Delavska univerza rešuje deficitarne oblike izobraževanja s povečanjem svoje dejavnosti, zato ni prelivanja sredstev. Večji obseg zagotavljajo pravilno ugotovljene potrebe po izobraževanju in delo delovne skupnosti DU, saj so za naše delo osnova pogodbena dela, ki jih prevzame DU, razliko pa krijejo s svojim delom delavci DU. OBISK V NAŠIH PARTIZANSKIH DRUŠTVIH Pet desetletij dela, uspehov in težav • Je že tako, da le zdravi ljudje lahko uspešno prenašajo napore vsakodnevnega živ- • Ijenja. bolni in slabotni pa so mu le v napoto. V tem nam je narava velik vzornik. • Zato ima izrek: „Zdrav duh v zdravem telesu!1* danes še posebno veljavo. Med prvimi, ki so razumeli pomen in čutili potrebo [mi redni telesni vzgoji, so bili tudi ljudje ob Ljubljanici na južnem delu Ljubljane — Trnovčani. Prvi prijatelji telesne vzgoje na tem območju so sc že pred 56 leti zbrali in ustanovili telovadno društvo. Pionirsko delo društva ni bilo lahko, vendar takratnim telovadcem ni manjkalo volje in vztrajnosti. Redno so telovadili v telovadnici takratne Mestne ljudske šole na Cojzovi cesti. V takratnih društvenih pravilih je bil jasno zapisan namen telesno-vzgojnega dela: »Povzdigniti in okrepiti telesne in naravne sile v slovenskem narodu11. Že takrat so telovadili trije oddelki; člani, obrtno-trgovski in šolski naraščaj. Prve telov adne nastope je društvo prirejalo v Hribarjevem gaju, na sedanjem kopališču »Kolezija11. Vztrajno delo je obrodilo lepe uspehe. Ze leta 1912 sc je društvo udeležilo Vseslovanskega zleta v Pragi, na katerem so tudi tekmovali. Telovadec Jaka Sever je zasedel med več kot slo nastopajočimi 28. mesto, kar je bil izreden uspeh. Niti obe vojni nista mogli zavreti telesnovzgojnega dela v Trnovem. Kljub temu, da so se vrste telovadcev in vaditeljev vedno bolj redčile. Marljivi člani društva so pričeli graditi leta 1937 telovadni dom, in ga svečano izročili svojemu namenu, dne 9. novembra 1940. Dom to ogradili z lastnimi sredstvi, kar je bil dokaz ustvarjalne moči in potrebe po takšnem objektu na tem predelu. Trnovsko društvo pa ni združevalo v svojih vrstah samo telovadcev, temveč tudi kulturnike. Društveni moški pevski zbor in godba na pihala sta nastopala ob društvenih slovesnostih in veselicah, vendar ti dejavnosti nista bili množični in sta obstojali le krajši čas. Osvolioditcv naše domovine jiomcni novo obdobje telesno-vzgojnega društva »Partizan1' Trnovo. Vojna je pustila dediščino, ki jo je bilo treba spraviti pod streho. Vendar se je redna vadba pričela že jeseni leta 1945. V mnogo obetajoče novo življenje je spomladi leta 1947 udarila »strela11 — odločba o prepustitvi doma in vadišča filmskemu podjetju »Triglav film11. Društvo je prenehalo z delom za polnih sedem let. In kako je danes? Odgovor nam nudi prav zadnji občni zlx)r, ki je bil 4. marca. Zc obisk, dnevni red in razprava, potrjujejo življenjsko silo ustvarjalnosti ljutli, ki jim je telesnovzgojno tlelo v društvu postala družbena nujnost. Občni zbor je imel delovni značaj. Razprava je bila pomembna zato, ker društveni člani, predstavniki družbenih organizacij in sosednjih partizanskih društev, niso v skladu s tradicijo »pozdravljali in hvalili11 uspehe, pač pa so nadaljevali z razpravo o problematiki, ki je bila nakazana v vseh poročilih. Kot »rdeča nit11 se je vlekla skozi vso razpravo ugotovitev o nezainteresiranosti mladine, ne samo trnovske, pač pa tudi mladine izven meja oličinc in republike, za vsesplošno telesno vzgojo in o posledicah, ki izhajajo iz te ugotovitve. Da bi društveni občni zbor opozoril na negativne pojave v telesni vzgoji, je soglasno sprejel »Spomenico o stanju telesne vzgoje v društvu11. Nujno potrebno bo zamenjati kotlo za centralno kurjavo. Posebno svečano obeležje je dobil občni zbor z imenovanjem novega častnega člana. Mesto častnega člana si je z vztrajnim, revolucionarnim, naprednim in vzornim delom že v času predaprilske Jugoslavije, prav posebno pa še med narodnoosvolKidilno borbo in v povojni graditvi socialistične družbe, pridobil tovariš Jaka Avšič. Uspehi, ki jih je društvo doseglo v minulem letu, niso majhni. Poleg rednega dela so oddelki sodelovali na telesnovzgojnih prireditvah in manifestacijah v občinskem, repu- bliškem in zveznem merilu. Udeležili so se okrajnega, republiškega in državnega prvenstva v vajah na orodju. Pionirke so na okrajnem prvenstvu zasedle tretje mesto. Na republiškem prvenstvu, pa so osvojile tudi tretje mesto. Pionirji so na okrajnem pnenstvu zasedli prvo mesto, sodelovali pa so tudi na republiškem prvenstvu. Mladinke so se udeležile proslave ob Dnevu mladosti v Ilcogradu z ostalimi predstavnicami partizanskih društev iz vse Slovenije. Poleg drugih nastopov in tekmovanj je društvo priredilo tudi telovadno akademijo, kjer je nastopilo preko 150 pripadnikov društva. Pohoda „Ob žici okupirane Ljubljane11 sc je udeležilo pet ekip. Košarkarji so sodelovali v zimski ligi na Gospodarskem razstavišču in so v svoji skupini brez poraza zasedli prvo mesto. Ekipa, ki je lani prvič sodelovala v II. republiški ligi, je med osmimi moštvi zasedla četrto mesto. Lepe uspehe so dosegli tudi balinarji, saj je Mate Antunovič postal državni prvak v izbijanju. To je le kratek zapis o dejavnosti »Partizana11 v Trnovem, ki mu naš tisk ni posvetil nobene pozornosti, tako, da so problemi in uspehi ostali skriti naši širši javnosti. Lojze Habjan O zakupu kmetijskih zemljišč Zasebni lastniki kmetijskih zemljišč dajejo-večkrat del svojih zemljišč v izkoriščanje-drugim ljudem iz različnih razlogov. Največkrat zato, ker jih zaradi starosti ne morejo-sami obdelovati ali pa imajo premalo delovno sile. Za tak zakup prejemajo zakupnino v denarju, ali pa tako, da jim drugi obdelajo-njihove njive, pokosijo zanje seno ali pa drugače pomagajo. Iz prakse vemo, da zakupnina v denarju skoraj nikoli ne pokrije davkov, ki jih mora lastnik plačati za parcele, ki jih-dajo v zakup. To sc pravi, da je tak zasebni zakup samo v škodo lastniku. Škoda pa nit" samo enkratna, temveč dvakratna. Prvič j«r izguba v denarju, drugič pa zakujtojemalec nikdar njive ne obdela in pognoji tako kot' lastnik, temveč hoče iz njive izvleči čim več dobička z najmanjšim vlaganjem truda in pa sredstev. Zato je razumljiva trditev kmetov, da njiva, ki sc daje večkrat v psakup, ni velik© vredna, ker je navadno zelo izčrpana. Iz spoznanja, da zaseben zakup ne pokriva davkov, oziroma sploh ne prinaša nobenega dobička, temveč škodo, se je že kar precej zasebnih kmetov odločilo, da raje dajo-zemljo v zakup kmetijskim zadrugam ozirom*-državnim posestvom. Tak zakup jim namreč donaša trikratno korist. Prvič ostanejo lastniki zemlje, od katere sc nekateri ne morejo-ločiti, četudi jim je v veliko breme, drugič-prejemajo zakupnino, ki je sicer zelo malenkostna, tretjič so pa za take parcele oproščeni1 tudi davka. Pogledati pa je treba še drugo stran zakupa. Vsak zakii|M)dajalcc sc izjujstavlja nevarnosti, da l>o zaradi tega, ker daje zemljo V zakup zasebnikom, še kaznovan. Za koti o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59) namreč določa, da imajo* kmetijske organizacije prednostno pravico vzeti v zakup kmetijsko zemljišče, ki je državljansko-lastnima. Vendar pa se tako zemljišče smo dati v zakup zasebniku šele tedaj, če ga kmetijska zadruga ali državno posestvo noč«' vzeti v zakup in sicer v roku, ki ga določi občinska skupščina. Razen tega zakupodajalec ne sme zasebniku dajati zemlje v zakup ob ugodnejših pogojih, kot bi jo dal zadrugi ali pa posestvu. Kmetijska zadruga ali državno posestvo--nima prednostne pravice vzeti v zakup zasebne zemlje samo, če je lastnik zemlje ali njegov družinski član, ki je zemljo obdeloval, poklican, da odsluži vojaški rok ali pa, če lastnik zemlje ali njegov družinski član zemljo ne more obdelati zaradi bolezni, onemoglosti ali drugačne delovne nezmožnosti. Omeniti moramo tudi trajanje zakupneg®' razmerja z ozirom na to, da nekateri zasebni lastniki kmetijskega zemljišča zahtevajo, [>olnoma amortizirajo. Tak ča® pa ne more biti nikakor krajši kot 15 ali najmanj 10 let. Omenili smo, da določa zakon tudi kazen« če zakup zemljišča ne odgovarja zakonitim d0' ločilom. Občinski sodnik za prekrške lahk<*" izreče denarno kazen do 50.000.— din, zasebni lastnik ni prej ponudil v zakup zcni' Ijc kmetijski organizaciji, če da zemljo ^ zakup zasebnikom pod ugodnejšimi pogoji k0* kmetijski organizaciji, če vzame zasebnik ^ zakup večje kmetijsko zemljišče, kot je Pa dopustno, če vzame zasebnik v zakup zen1' Ijiščc za daljši čas, kot je predpisano in te zasebnik v zakup vzeto zemljišče v izkoriščanj® komu drugemu. Po uspehih v tekmovanju najboljših mladinskih enajsteric ljubljanskega okraja je mlado moštvo Svobode zabeležilo nov uspeh. Jeseni je mlada enajsterica pod vodstvom prizadevnega trenerja danega Novaka, osvojila naslov slovenskega prvaka. Kljub izredno močni konkurenci, saj nastopajo v mladinskem republiškem portreti prvenstvu nekatera prekaljena mlada moštva, med njimi Maribor, Kladivar, Železničar in Ljubljanska Olimpija, je Svoboda zasedla nepričakovano prvo mesto. Moštvo danes sestavljajo: MLADINSKO moštvo Svobode vratarji: Emil Ciuha, 1947, vajenec avtoklepar — Andrej Kopčič, 1947, vajenec; branilci: Jože Gorenje, 1945, frizer — Edo Vilfan, 1947, dijak — Franc Orel, 1946, vajenec; krilci: Slavko Lasič, 1945, vajence — Janez Fečur, 1946, vajenec — Igor Snoj, 1947, orodjar — Milan Levstik, 1948, dijak; napadalci: Konrad Jerončič, 1947, vajenec — Pavel Hribar, (kapetan moštva), 1945, žel. strugar — Viktor Bukovec, 1946, električar — Ado Kosi, 1946, graver — Brane Oblak, 1947, vajenec — Vlado Ulanec, 1947, vajenec; trener moštva: Janez Novak, grafični nameščenec. Nogometna, enajstorica Svobode pred odločilnim srečanjem s celjskim Kladivarjcm, ki pa se Vedno ni prineslo odločitve. Tekma sc je namreč končala brez golov. Tokrat so sc predstavili gledalcem tudi nekateri novi igralci našega ligaša: Oblak (drugi z leve proti desnii), Zdravkovič (četrti) in Eltrin (sedmi od leve proti desni). V prvi vrsti je na levi strani odlični Dolenc. Boltežarjeva spomladanska lastovica • Andrej Boltežar, najboljši jugoslovanski kolesar, zmagovalec lanskoletne dirke „Po Ju-goslnviji“ in najuspešnejši š|>ortnik naše občine v letu 1963, je na mednarodni kolesarski preizkušnji „Okoli Tunisa11 zasedel kot najboljši Jugoslovan odlično deveto mesto. Prihodnji mesec ga čaka „Dirka miru“ — Varšava—Berlin—Praga, ki pa je tudi največja amaterska kolesarska dirka na svetu. • Lojze Mikolič in Jože Vrbine se borita te dni z najboljšimi domačimi strelci za mesta v izbranem državnem moštvu. Mikolič je zasedel v vojaško puško četrto, Vrbinc pa peto mesto. • Nogometaši Svobode, ki so kljub neodločenemu rezultatu v srečanju z vodečim Kla-divarjem na domačem igrišču, skopi zmagi nad mariborskim Železničarjem in remiju v Novi Gorjci, obdržali na drugem mestu, čeprav jim je Rudar že tesno za petami. Vse kaže, da bo Hribemikova četa bržčas nosila zmagovalno zastavo, saj se je že precej oddaljila od svojih najnevarnejših zasledovalcev — Svobode in Rudarja. Svoboda je preizkusila v spomladanskem prvenstvu nekatere svoje nove moči, med njimi tudi Eltrina, Dolenca, Zdravkoviča in Oblaka, Vsi so pokazali solidno znanje in kar zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenostL Športni • Rokometaši Krima so zastavili v spo-mladinskem delu republiškega prvenstva z nič kaj obetajočimi upi. Se vedno se namreč d rži j« dna in edina želja je: „0stati v ligi!“. • Košarkarje Svobode čaka te dni prva preizkušnja v I. republiški ligi, v katero so se vrnili po dveh letih. Upamo, da bodo pod skrbno roko trenerja Lokarja letos srečnejše roke, čeprav je konkurenca kot vsa leta tudi to pot izredno ostra. Oflled p čajniki na OUtim! Jl jubl jana - QcanSpoct 8 sedežem v , Ljubljana, celovška 164 in V TRDINOVI ULICI 3 toplo priporoča svoje usluge v mestnem, primestnem, medkrajevnem in tovornem prometu in v svojih moderno opremljenih servisnih delavnicah Se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku 27. aprilu Čc bc 5e niste odločili, kam boste odšli med prazniki, vam priporočamo morda tole pot. OJ Ljubljane prek Igu do vrba Krima, kjer je urejen turistični dom. Med prazniki vam bodo postregli z izbranimi jedili pa tudi kapljica ne bo kar tako ob strani. Torej, če se boste odločili za nas predlog, vam prav gotovo ne bo žal. Za povečanje proizvodnje in izvoza • Pri U]K>rabi občinskih skladov bo treba pospeševati predvsem takšne ukrepe, ki bodo omogočali čim večje in čim hitrejše povečanje proizvodnje in izvoza ter večjo in hitrejšo rast produktivnosti dela. Kam bomo v tekočem letu vlagali denar? • Cestni sklad bo svoja sredstva U[>oral>il delno za rekonstrukcijo cest, delno pa za redno vzdrževimje cest. • Stanovanjski sklad bo financiral gradnjo že začetih poslovnih objektov in stanovanj, precejšen del sredstev pa bo vložen v gradnjo novih stanovanj. • Šolski sklad bo s svojimi sredstvi financiral osnovno dejavnost šol, del sredstev pa bodo vložili v gradnjo šole na Igu in Bičevju. • Sklad za pospeševanje obrti je namenjen predvsem izgradnji novih obrtno-proizvodnih objektov, ter servisnih uslužnostnih obratov stanovanjskih skupnosti. • Sklad za pospeševanje gostinstva in turizma bo koristil denar za kreditiranje gradnje novih gostinsko-turističnih objektov. • Družbeni zdravstveni investicijski sklad pa je namenjen predvsem dograditvi zdravstvenega doma na Hudniku. Pomlad, ki jo čutimo v teh dneh kot že dolgo ne. je našla skromen kotiček tu li med vrbami in jim prinesla novih moči. Čemu sc ne bi v prazničnih dneh pridružili temu paru tudi mi in se v gostišču na Livadi dodobra odpočili in pregnali vse skrbi1. 1000 članov Počilniške zveze V letošnjem letu stoji Počitniška zvcza» naše občine pred težka in zahtevno nalogo^ Kako bi v tem letu cim smotrneje in< agilncjc delovali V Treba je usposobiti cim več kadrov za* propagando in organizirati razna predavanja; o )K>menu PZ, ter na ta način pridobiti večin ladine v svoje vrste. Med poletnimi mesccii naj bi šlo na delovne akcije več brigad. Spoznavna srečanja naj bi bila v obliki športnih* srečanj in zabavnih prireditev. Prav tako- pa* bodo člani PZ v čim večjem številu sodelovali* pri pohodu „Ob žici okupirane Ljubljane44. /a svoje aktiviste mislijo organizirati 10-dnevno potovanje po Sloveniji in 14-dnevno* potovanje po Jugoslaviji. Ker je med 4500 člani Zveze mladine-Slovenije v naši občini le 400 članov, bo Počitniška zveza organizirala na šolali še pet novih družili in vključila v svoje vrste se 300^ novih članov. Zato bodo organizirali krajši* seminar. Vse te naloge pa bodo lahko izpolnili ler ob primerni finančni pomoči. Pri JO PZ upajo,, da jim bodo občinski forumi ta sredstva tudr omogočili. Poslovno združenje za Industrijsko gradnjo Z željo, da hi oh primerni koordinaciji strokovnih, finančnih, opera ivnih in drugih moči, ustvarili pogoje za naprednejši in ekonomičnejši način gradnje, smo dobili v Ljubljani prvo poslovno združenje za industrijsko gradnjo. Poslovno združenje ho lahko skrbelo za usklajenost in sinhronizacijo po-ameznih delovnih operacij, od urbanizma do prodaje objckto\ koristnikom ter za uvajanje montažno-industrijskega načina gradnje. \ se to pa nam daje mnoge prednosti. Med njimi še zlasti izkoriščanje ..mrtve sezone", manjši čas za predpriprave, za projektiranje in tudi za samo gradnjo, za ožjo specializacijo, za večjo mehanizacijo, kakor tudi za uporabo standardnih elementov itd. Do k«nra letošnjega leta naj hi v okviru združenja izvedli operativno poskusni objekt z ustreznimi preiskavami in atesti ter preskrbeli primerno tehnično dokumentacijo za obrat, ki bo izdeloval montažne elemente za gradnjo. Na sliki: polmohtažni način gradnje na Niču. Vse kaže, 'Ha bomo slednjič tudi na Rudniku dočakali težko pričakovano otvoritev zdravstvenega doma. S tem pa bomo še bolj uredili zdravstveno službo, ki je slonela doslej le na ramenih prizadevnih delavcev v zdravstvenem domu na Viču. MESTNI SVET IN MEDOBČINSKO SODELOVANJE Razprave na statutarni tribuni o Mestnem s: etn in medobčinskem sodelovanju sc je udeležil tudi inž. Ljubo Levstik, podpredsednik Mestnega sveta (na sliki levo), ki je med drugim ugotovil naslednje: ..Za občino Vič-Rmlnik jr postavljena nizka materialna osnova, kar razliko le še povečuje. Vprašanje šolstva jr predvsem stvar občine. ■:: pa izključeno, da pri lem ne bi dosegli akcije z. medobčinskim sodelovanjem. Občine morajo predvsem usklajevati posamezne dejav-nosti, vse ostalo pa je mogoče reševati le na ekonomski osnovi.44 Že letos na Brdu Kot predvidevajo v ljubljanski „UtcnsiIiji", se bodo že konec letošnjega leta selili v ii°'e delovne prostore na Urdu, kjer že rastejo veliki tovarniški objekti. Ob polni zmogljl'’0*^ proizvodnih kapacitet bo celotni dohodek dosegel že vrednost 3 milijard dinarjev.