Št. 12.
V Trstu, sabota 28. junija 1879.
Teči/ IVŽC
»Edinost" izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in vel i a ta Trst vse leto gl.2kr.— zunaj Trstu po posti vse leto .2 ,40
. , - P°lu ,eta ' 1 '
. . •	• .—.70
Za oznanila, kakor tudi za »poslanice" se plačuje ta navadne tristcpne vrste:
8 kr. će se tiska 1 krat 7 , • . - 2 krat 6 , , . „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posamezne Številke se dobivaj« po 7 kr. v tabakarnah v Trsta pri potiti, pod obokom tik Kalistrov« hiše, na Uelvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Proneku pri g. Gorjupu, v lJar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skfdnji pri Fr. Snni-in M. Magdaleni zg. J. Jelu.
Naročnina in vsa pisma naj se pošiljajo uredništvu » Trstu Via Ponte nuovo N." 1—1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V cdinoHti jo rane"
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo številko stopi naš list v drugo polovico leta. Vabimo vse čč. naročnike, kteri so s plačilom zaostali, naj takoj poravnajo, ker imamo obilo troškov, ktere moramo poravnati. Nekteri dolgujejo uže od več let, opominjamo jih, naj imajo toliko vesti, da nam pošljejo.
Pri težavnem delu in velikih sitnostih se lastno zgnbo trpeti, to mora vsak spre-videti, da je preveč. Žrtve, ktere nosimo na obalih Adrije, res so krvave in ako nas ne podpira narod, moramo onemoči. Vse nase čč. naročnike pa živo poživljamo, naj nam vsak enega naročnika pridobi, store 8 tem veliko, lažje bomo duševno in materijalno napredovali in koristili sveti reči, za ktero se bojujemo. Naš list ima na obalih Adrije veliko nalogo in jo more spol-novati le tedaj, ako nas podpirajo vsi rodoljubi v korist naše domovine in lastnega naroda.
Opravništvo.
Volilci okolice in Trsta!
V nedeljo 6. julija ste poklicani, da oddate svoje glasove možu, kteri bo zastopal vase interese v državnem zboru; možu, kteri bo na visokem mestu razkrival vaše reve in potrebe, ki se bo možato potezal za vaše pravice. To je naj svetejša vaša naloga in naj častniši dan vsega političnega ži-venja. Slovenci iz Trsta in okolice, pokažite svetu, da ste zreli in se zavedate svojih pravic, da bode svet strmel nad zvesto stražo jadranskih obal, ktera drži narodno zastavo visoko.
Volilci! ne dajte se zapeljati po sladkih besedah zvitih lahonov, oni vas love v svoje mreže, ako vam priporočajo svoje kandidate, da bi vas lažje polaščili, vam vzeli mili materini jezik in nas osramotili pred svetom.
Nam ni potreba ptujca, ki ne zna po naše govoriti, mi imamo domačina, kteri je nže mnogo storil za našo okolico, njega vo-lite, vsak naj zapiše na svoj listek ime Ivan Nabergoj; Če ima drugo ime, naj ga zbrise, naj vsak dela na to, da ne bodo la-honi in odpadniki lovili naš ih manj razumnih volilcev in jim vpisovali in vsiljali ptu-
jega človeka, ki ni naš; vsak naj pazi na odpadnike, kteri izdajajo domovino in naj jih »kuša z lepo besedo pridobiti.
Volitev bode v treh krajih, da volilci lažje na vrsto pridejo, kar je treba paziti in sicer: Tisti volilci, kterih imena se začenjajo s črko A pa do črke G bodo volili v dvorani Kidotto, to je v velikem gledišči zraven Tergesteo. Volilci, kterih imena se začenjajo s črko H pa do črke Q morajo priti voliti na lipski trg k staremu sv. Antonu v tamošnje šole. Kterih imena pa se začenjajo s črko R do Z, morajo iti volit v šolo na staro šrango do 2 ure popoludne.
Naj to volilcein bolj izvedeni rodoljubi razlože, da ne nastanejo pomote in zguba časa. Okoličani, pridite vsi tisti dan v nedeljo 6. julija do časa v mesto, da oddaste listke osobno, vsak mora sam priti, sicer ne more voliti. Ako ima kdo tisti dan kako opravilo, naj je opusti, ker je to bolj važno, ko vsako drugo opravilo. Tržaški Slovenci! svet gleda na nas, sramota bi bila, ako propademo in pustimo, da ptujec nam vzame sedež, na kterem mora le domačin sedeti. Zatoraj Je čvrsto na delo in zmaga bo naša, s ktero dokažemo, da smo v istini v lastni hiši gospodarji.
Odbor političnega društva „Edinost" za Primorsko.
--©$e-
Nadležni sosed!
Prijazno žive kmetje v vasi drug poleg druzega, kadar vlada mir mej njimi, a kako neprijazno je, ko sosed nagaja sosedu, draži mu posle in jih zapeljuje z sanjarijami za svoj dobiček. Ko je mera polna, nastane prepir, boj in sodba, ktera najrajši neha s tem, da mora nemirnež drago svojo hudobijo poplačati, še le potem je, ako ne za vselej, vendar za dalj časa miren,
Južni naš sosed za jadranskim morjem je Italija, to je ona Italija, ki je v sedem stoletih vedno tepena bila. Mi jej tega ne očitamo, kajti pripoznati moramo, da se je za svobodo bila, vendar pa je resnica, da italijanski narod ni junašk i da ima za svoje vspehe le drugim narodom hvalo vedeti; to nam treba povdarjati, ker znamenja kažo, da morda ne bode dolgo, ko se bodo naše junaške čete na slovenskej zemlji
ali v njih ravninah merile z Lahi. Kdor laške liste, kteri so v Avstriji prepovedani, tu pa tam v roke dobi, jasno vidi, da se gode vse demonstracije v Primorji v zvezi z laškimi širokoustneži, kteri zapeljani od avstrijskih lahonov, ki poročajo neresnične stvari v Italijo, po javnih in skrivnih listih pretresajo, kako se lahko pridobi primorska Italiji. Ako le malo plakatov raztrosijo, nže vidijo, kako vse vprek orožje bruBi in če kaka petarda poči, da vse bega; ali stvar je drugačna, ena lastovka nc dela spomladi in kopica kričačev tudi vojne ne; vendar je to uvod k stvari, ktera se dan na dan jasniše kaže, in zato bo treba prej ali slej storiti konec temu neznosnemu rovanji.
Italjanski poslanec grof liobilant se sme primerjati Ignatijevemu v Carigradu, ki zna pod krinko prijateljstva pripravljati vojno z Avstrijo, in če jc tudi dobil odpust, da se morebiti več ne vrne, vendar je stvar očividna, d» je le zato dobil odpust, d* more vspešno delovati po svojem načrtu. Nemirni sosed je začel užc r« s dražiti. V gornenji 1-taliji je nakopičil precej vojske pod planinami. Da ni ta armada za parado ali vaje, to je jasno, izgovori so prazni, stara srd na Avstrijo se kuha in mora izbruhniti v poželjivosti za Italijo unito, da se vzame Tridentinsko, Trst, Gorica in Istra.
Avstrija ima na vshodu važno nalogo izvršiti, da posede Novibazar in koroka dalje v Solun, kar mora storiti ako neče, da Italija v Albanijo se svojo pohlepno roko ne poseže, ter s tem zapre vrata jadranskemu morju, v Albaniji pa Avstriji po suhem za hrbet pride. Da je Avstrija s po-sedenjem Bosne in Hercegovine uže mnogo črt čez laški pohlepni načrt storila, da hoče postati v dejanji gospodarica Adrije in si s tem svojo prihodnost utrdeti, to je gotovo. Nemirni sosed ima mačjo politiko, s ktero je dejansko Italija edina postala, laška diplomacija pravnič ni opustila, kar ne bi slučajno koristilo Italiji in zadovolilo laški narod. Kaj pomenjajo razpostavljene laške čete v gorenji Italiji ? kaj sovražna pisava laških listov zoper Avstrijo? Kako menjenje. vlada mej našimi narodi nasproti Italiji, to je sploh znano. Nij državljana, razen primorskih lahonov, ki ne bi z ostro besedo dejanja južnega soseda grajal.
Kakor ima Avstrija na jugu neobhodno in neogibno nalogo, do v trdi državo
mogočno za vselej, enaka neizogibna naloga je, da si enkrat za vselej zavaruje mir z južnim sosedom Italijanom.
Avstrijski generalni štab, ki je ob ita-lijanskej meji svoje vaje letos imel, je oblak, kteri se počasi iz za gore dviguje v znamenje, da za njim se mnogo črnih in sivih oblakov stoji.
Slovenci smo uže do grla siti nadlegovanja, vednega rovanja lahonov mej nami, vednega hujskanja zoper naš narod ; potreba se bliža, da se ohlade za vselej vroče glave, pokazati bo morala mogočna Avstrija, da ne trpi na meji nemira, stra-bovati bo treba tam, kder izvira rovarstvo da so pribori mir, da bo sovražnik čutil in nikdar več si upal dražiti ter stegatf roke po ptujem blagu. Mogočna Avstrija ne sme trpeti, da si jej zobje štejo, ampak z mečem se mora braniti, le s tem se obvaruje nemirnih sosedov.
----
Volitve na Kranjskem.
24. junija so volile kmetske občine poslance v državni zbor.
Z izidom volitev smemo Slovenci zadovoljni biti, da, smemo ponosni biti na izgledno volilno disciplino našega naroda! Kakor eu mož so stali narodni volilci za kandidate, postavljene od našega osrednjega volilnega odbora.
Dozdaj so uain došla sledeča poročila in telegrami.
1, Skupina Ljubljana-Litija-Ribnica.
h Volišče Ljubljana. Oddanih je bilo 114 glasov, vsi za kandidata narodne stranke g. Karla Kluna.
2.	Volišče Kibnica. Glasovalo je 44 volilcev, vsi za g. Karla Kluna.
3.	Volišče Litija. Oddanih je bilo 78 glasov, vsi za narodnega kandidata centralnega odbora g. Karla Kluna.
Kandidat narodne stranke je torej z 236 glasi jednoglasno voljen.
II. Skupina Postoj na-Logatec.
1. Volišče Postojna. Narodni kandidat g. Adolf Obreza je voljen tu in v Logatcu jednoglasno.
III.	Skupina Kranj Kamnik-Radovljica.
1.	Volišče Kranj. Pri na* je bil voljen grof Iiohenwart jednoglasno.
2.	Volišče Kamnik. Tukaj je danes voljen bil grof Ilohenvvart jednoglasno.
3.	Volišče liadovljica. Pri nas je grof Hohenwart dobil od 55 glasov 53, le dva nemška volilca iz nemškega Weissqnfelsa nijsta zanj glasovala.
Torej je tudi volitev Hohenvvartova skoraj jednoglasna.
IV.	Skupina Novo mesto-Krvko-Črnomelj.
1.	Volišče Novoinesto. G. Viljem Pfei-fer je tu voljen jednoglasno.
2.	Volišče Krško. Narodni kandidat g. Pfeifer je voljen jednoglasno pri nas.
3.	Volišče Črnomelj, G. Pfeifer je tu voljen jednoglasno.
Krško. V vseh treh okrajih izvoljen je g. Pfeifer jednoglasno. Dobil je 165 glasov.
V. Skupina KoČecje- Trebnje-Radeče.
1.	Volišče Kočevje. "VVurzbaeh je dobil od nemških Kočevarjev 34 glasov, grof Barbo od slovenskih Kostelcev 10 glasov.
2.	Volišče Trebnje. Pri tukajsnjej vo-litvi je dobil grof Barbo 41 glasov, Wurz-bach samo 2 glasa.
3.	Volišče Kadeče. Grof Barbo je dobil 46 glasov, \Vurzbach 2 glasa.
Trebnje. Izmej vseh 135 oddanih glasov je Barbotovih 97, Wurzbahovih 38. Zmaga je naša! Živila slovenska domovina!
Dovrševaje s temi telegrami poročilo o izidu volitev na Kresni dan, ne moremo lepšega konca tem veselim vrstam pridejati, nego da željo izrečemo, naj 30. t. m. tudi mestni volilci posnemajo rodoljubnost, discipliniranost in neustrašenost naših slovenskih
volilcev po kmetih!	(Slov. Nar.)
---
Dopisi,
Pulj, 9. junija.
Slavnost treberne poroke Nj. Veličanstev, ki se je zavoljo neprijetnega vremena, in pa bolezni Nj. E. admirala, dolgo prenašala, vršila se je 25. p. m. v c. k. gozdiču (Kaiserwald) z jako sijajnim izidom. Lepa in obširna ravnica, skoraj sredi te goščave, bila je odičena z mnogobrojnimi avstrijskimi zastavami; okoli in okoli so bile nastavljene velike mize za goste, na sredi odri za odlične osobe; za tombolo, telovadbo in pantomiuo, na straneh tih odrov ograjeni prostor za ples in dva kola (kukanja) z miljom pomazana, da se lahko do vrha ne pride, na vrhu teh kolov so bile privezane botelje, klobase, kokoši, sadje, in z denarjem napolnjena inošnica.
V znamenje početka te veselice so za-grineli na c. k. fregatti „Bellona« streli topov, na to so zaigrale tri muzike t. j. c. k. mornarice, tukajšnjega pešpolka Alemaun in društva rokodelcev, c. himno, potem marš in odmarširale z vol.kim spremstvom veselega ljudstva. Prišedši v gozdič zadonele so zopet vse tri muzike c. himno, potem se je začela tombola, po tomboli ples, gimnastika, pantomina in streljanje v tarčo, če tudi je bilo občinstvo mešano in iz vseh avstrijskih narodov, pripetila se ni najmanjša nered-nost, ampak vse je bilo kakor bratje in sestre. Malo pred mrakom dvignejo se godbe svirajoč vesele komade proti mestu in za njimi vse občinstvo. Enake veselice se v Pulj i še ni videlo.
Jedva so te slavnosti minole, ko se tretji dan žalostna vest v malo irenotkih po vsem mestu in okolici razglasi, da je Nj. E. c. k. admiral, baron Bourguignon, 71 letni starček, svoje časti polno živenje za-klučil. Bourguignon je bil rojen na češkem, poveljnik Pulja in vseh trdnjav okoli mesta, in edini admiral c. k. mornarice, povik-šan na to stopnjo 1. 1875 od Nj. Veličan-
stva na c. k. ladiji „Suhwarzenbergtt, njegova prsa so bila odičena s prvimi avstrijskimi redi in svetinjami; imel je tudi več redov in svetinj drugih držav in častno sa-bljo prijeto od turškega sultana.
Mornarica in prebivalci Pulja so zgubili v njem enega najprvih dobrotnikov.
Te dni so osnovali tukajšni slovanski rodoljubi xbralno društvo« obstoječe iz Slovencev, Hrvatov in Čehov, ktero je že potrjeno, pa ne še odločen kraj v katerem se ima ustanoviti zavoljo tega, ker se je zopet druga prošnja na ministerstvo oddalo, da se tudi vojakom to vdeleženje dovoli. Do zdaj ima društvo že veliko udov vpisanih, od kojih večidel Slovencev. Ako se prošnja tudi za nas vojake usliši, ni dvombe, da ne bi društvo dobro napredovalo, ker nas veliko že dolgo po tem želi.
V Bazovici, 23. junija.
Minolo nedeljo sta počastila našo vas na prijazno vabilo volilcev gg. Nabergoj in Gorjup. Ko ljudstvo to zve, nakopiči se po maši v Urbančičevein borjaču precejšno število volilcev iz Padriča, Gropade in Bazovice okrog njih. G. Nabergoj pozdravi došle volilce in jim v kratkih besedah razvije vso parlamentarno delo minolih šest let v državnem zboru, ljudstvo ga je pazljivo poslušalo in radostno potrjevalo razno povdar-janje; ker je upati, da bode sedajni državni zbor imel drugo lice, treba je da si izvolite takega moža, ki bode naše stranke.
Volilci so uže mej govorom zahtevali njega za poslanca, ker se je minolih 6. let dobro in izgledno boril za okolico, in zato mora še dalje biti poslanec.
G. Dolinar naslika potem v kratkih besedah sedanje stanje, govori o volitvah io živo poživlja vse volilce, naj pridejo gotovo volit, nazadnje pa nazdravi g. Naber-goju, ki naj bo tudi vprihodnje državni poslanec, na kar volilci trikratnimi živio-klici navdušeno pozdravijo svojega poslanca in potem se je ljudstvo razšlo.
čudne razmere vladajo mej nami; nismo še do dobra pozabili Majitija, uže nam priglavico dela sedanji okrajni načelnik Mirkovič, kterega smo do sedaj radi imeli, ali kar je gospa doma pri njem, obernolo se je vse na slabše, ljudje trdijo celo, da ona hlače nosi.
Godile so se uže marsiktere stvari, ktere naj objavim. Navada je povsod, da po ženitevanji nevesto k ženinu z godbo spremijo ter se v domači hiši nekoliko pogoste, tudi tukaj je bito tako od nekda in bo še dalje. Godci so godli, g. načelnik pa je prišel branit to, da si v privatni hiši lahko vso noč ženitvanje traje, pa sramotno je odšel naš načelnik, kajti slišal je toliko, da, ako bi meni kdo toliko stvari rekel, pobral bi kopita in odšel tja v Bosno.
Policije nam ni treba v naši mirni vasi, saj je g. Mirkovič za ta posel prav živahen, časi ga spremlja ponoči še njegova boljša polovica po vasi v službenem nagibu; fantje povsod po vasi pojo ponoči, pri nas
to se radi slišimo, ker dokler fantje pojo, gotovo ni tatov blizu, ali on jih goni spat, če tudi nič hudega ne delajo, ker se o večernem zraku hlade, nedavno je nekega fanta gonil spat, a ta nalašč nij hotel iti in kaj je opravil? dolg nos mu raste, druzega ne.
Izrazil se je baje ta gospod, da če „anžiratitt BazovCane, ali gleda naj, da se mu ne zgodi kakor Majitiju, ki je pobral svoja kopita in odšel, a Bazovčani so se. Se nekaj smešnega: Fantje iz Gropade in Padriča so po noči peli v vasi, naš načelnik pošlje vsem vabila in res drugi dan pripoje vseh 52 k njegovemu stanovanju, vsak je imel vabilo za klobukom; ta jih potem graja, da ne smejo po noči peti; bil je prav velik raport, še celo gospa so bili zraven, ali poslal jo je baje eden fantov v kuhinjo k loncem, kakor pristuje.
Po groznej obravnavi „odmarširali" so zopet pojoči domu, ljudstvo pa jim je ploskalo.
Pozabil sem še povedati, da pri ouem ženitvanji je ukazal žandarmu, naj zveze nekoga, ali žandarm, ki je več v glavi soli imel nego Mirkovič, ni hotel tega storiti, čudno je pri nas, da naš načelnik izvršuje pestno pravico. Milujemo ga, da nema več one dobrohotnosti, ktero je prej kazal.
Bazovcan.
----
Kritični politični pregled.
Hvala Bogu, danes imamo vesele novice ! Volitve v državni zbor se vrše i začetek je sijajen. Naši bratje na Kranjskem so stopili prvi na volišče, ter se vedli tako pošteno, tako častno, da bo 24 dan t. m. zlat dan v. zgodovini kranjskih Sloveneev. V treh volilnih okrajih kmečkih občin so bili narodni kandidatje z vsemi glasovi izvoljeni, v enem je dobil nasprotni kandidat 2 glas ova od dveh Nemecv, v enem pa 38 izmej 13č> od nemških Kočevarjev i dveh sleparjev judežev, ki sta zrela za verbo. Kranjska dežela je govorila, povedala je z volitvami, kdo je i kaj hoče; trdno upamo, da mesta ne preslišijo njenega glasu, da bela Liubljano pokaže pri volitvi 30. t. m. da je vredna biti glava tako vrlemu narodu.
Tudi iz druzih krajev poročajo telegrami, da liberalci tla gube i konservativci zmagujejo; na češkem so se porazumeli veliki posestniki ter konservativnej stranki 10 poslancev prepustili. Uže danes se vidi, da bode doslej vladajoča stranka v prihodnjem državnem zboru v manjšini. Pritiskanja iu krivic bo kmalu konec, kmalu se začne povsod narodno živenje veselo razcvetati, Slovenec. doslej sluga tujou, bo svoboden na svobodnej zemlji.
Ves političen svet je pretresla vest, da je Napoleona tretjega edini sin, imenovan Lulu (Alojzij), zgubil ževenje v Afriki. Šel je slave iskat v južno Afriko z angleško vojsko, katera se bojuje zoper zamurce Zulu imenovane. Tam to ga ti na nečem ogledu zajeli, IS krat z sulico probodli ter ga do
nazega slekli. Mrtvo truplo je angleška vojska dobila i na Angleško poslala. Ko je cesarica Eugenija zvedela to nesrečo, pala je v medlevioe i poroča se, da tega udarca ne prebije. Pomenljivo je, daje to vest dobila na obletnico smrti mehikanskega cesarja Maksa, katere smrti je bil kriv Napoleon tretji. To je božja pravična kazen! Tako se je iznebila francoska republika največjega sovražnika ; Napoleonidi pač ne bodo več krone nosili,
Iiazpor mej egiptovskim namenstnim kraljem i zapadnimi evropskimi vladami je do tega vzra8tel, da je moral kralj odstopiti
in vlado prepnstiti svojemu sinu.
—--
Domače stvari.
Volilni shod bode v Škednji jutri v nedeljo 2 t. m. zjutraj po prvi maši; volilci iz I. okraja, ne zamuditi prilike in vde-ležite se vsi, ker se bodo omenjale važne in koristne stvari za vas in vso okolico.
Po blagoslovu popoludtie pa zraven Revoltelevo kapele v gostilni pri Jurji od II okraja. Vsi volilci iz Kocolja, Kadina, Lonjerja in Ketnarc so prošeni, naj se vde-leže, kakor tudi drugi volilci okolice. Odbor političnega društva „Edinosti".
Vabilo k veselici katera bo v nedeljo dne 29, junija 1879 v Rojanski čitalnici.
Spored: 1. „Petje*. — 2. Igra: „Svo-jeglavnežitt. — 3. Tombola. — 4. „Društvena zabava*.
Začetek ob 7 */a uri zvečer. — Vstopnina za neude 20 n.	Odbor.
„Slovansko podporno delalsko društvo" je imelo 15. t. m. svoj občni zbor, vdeležilo se je zbora precej delalcev in tudi nekaj odličnih gospodov iz Trsta. Voljen je bil odbor, ki bode posloval do zadnjega decembra; odborniki so: predsednik J. Do-linar, tajnik F. Grabrian, denarničar Pr. Žitko. Št. Nadlišek. I. M. Purič, A. Križanec, J. Hafner, M. Črnivec, Fr. Kobal in A. Trobec, kteri se je pa odpovedal odbor-ništvu.
Slovenski delalci v Trstu in okolici, pristopite v to važno in koristno društvo, ne poslušajte nasprotnikov, kteri Vam odgovarjajo, bodite zagotovljeni, da tukaj ni nobenega Sandrija, ki bi lovil z sladkimi besedami vaše krvave zaslužke, ampak skrbelo se bode, da z vloženimi denarji drug drugemu v nesreči pomaga, in da ima tudi Slovenec svojo zavetje, kar dosedaj ni bilo. Ude sprejema g. Fr. Zitko zraven Uhiozze (Corsia Stadion), št. 1. čudno je, da se naše ljudstvo udaje rajši ptujcem in jim vse veruje, nego domačim znanim ljudem, da jih potem sleparija; takih zgubljenih ovčič je mej našimi domačimi delalci prav obilo, da mu ptujec neznan človek veliko obeča, uže je ves njegov, nosi mu denar in še druge v nesrečo vleče, kar nam je jasno kazala Sandrijeva pravda in pa še neko drugo I društvo mej našimi domačini.
Slovenski delalci, ne bodite slepi, korist delajte na svoji družini, združite se v delalsko društvo, da prej začne svoje delovanje v vašo korist.
Slovensko trobojnico so uže večkrat na Prošeku žandarji z droga sneli ter tako razburili ljudstvo in le mirnemu, potrpežljivemu vedenju Prosečanov se je bilo zahvaliti, da se ni kaj pripetilo. Da je Luk-ši slovenska trobojnica trn v očeh, to vsak ve, rajše bi videl laško trikoloro.
Tudi pri procesji na Prošeku se je letos to godilo, da so žandarji zaukazovali slovenske zastave snemati, da niso zjutraj nič opaziti imeli, ko so jih ogledavali, še le potem je nastala nevarnost, ko so s tamošnjim zdravnikom govorili — čudno je to. Naj bode vsem Slovencem naznanjeno, da v privatni hiši je lahko vsaka zastava izobešena, le v krčmah in drnštvih tirja nek Gi-krov ministerski ukaz, da se ima zraven nenavadne zastave še cesarska izobesiti. Naj pride Lukša, Sindiči in žandarji iz Prošeka v doljno okolico, videli bodo vse zastave sveta po kampanjah, to da dotaknoti se jih ne bodo smeli; kaj takega je mogoče le na Prošeku, kjer kraljuje paša Lukša in njegova garda. Prosečani, ne spite več, saj smo vendar na svojej zemlji.
Trgovska firma, Pipan in drugi, je nehala, osnovala pa se je mesto nje in prevzela jo Milešič in Dolenec, dva zmožna in izvedena trgovca, oborožena z vsemi pripomočki duševne in materijalne potrebe. Priporočamo prav toplo omenjeno trgovino vaein Slovencem, da jo podpirajo s tem, da pri njej blago naročajo. Uže imeni kažete, da sta naše gore lista, posebno je vredna firma od naroda podpore, ker tudi za narod ogromno žrtvuje in zdatno koristi. Slovenci spomnite se Palackijevega izreka : „Svoji k svojim*, in podpirajte s tem narod na obalih slovanske Adrije, da si ma-ierijalno opomoreino, in moremo duševno napredovati. Vsem č. č. g. g. župnikom, predstojnikom samostanov, kakor vsem knp-čevalcem naj bo to v toplo priporočbo, po-strežen bode vsak pošteno, urno in po nizki ceni.
Naskok „Cittadina" od minole nedelje na politično društvo „Edinost* znači la-honsko svojat, koliko pojma ima ▼ naših razmerah. Udriha na levo in desno v bes-nosti, toda dobil je le „Cittadino" in la-honski patroni po ustih. Podika vso agitacijo in delovanje našega društva Ljubljani, kakor bi tako onemogli bili, kakor lahoni, da si morajo le vsi v Videm obračati in tam rovarske instrukcije prejemati. Dopi-sun iz Istre naj ve, da ini dobro znamo, da se ne čuti domaČega na naših slovanskih tleh, da pride čas, ko ne bode več Slovan podlaga vaši peti, ampak na boljše se o-berne in morda predno kdo misli. Kadar bodo še naši nasprotuiki hoteli o naših razmerah pisati, naj se prej dobro poduče in naj ne govore ko slepec o barvah. Mi smo uže sposobni sami v naši hiši gospodariti, ne potrebujemo, do nam bi ptujci po rodu
in načelih vsiljevali svojo neznosno kulturo in običaje.
Istrski kmet, kteri je bil doslej le za-ničevano orožje v lahonskih rokah, začel se je gibati i otresati jarem, ki ga je žalil, da se je bogu smilil. Vprihodnje pa uže sami poskrbimo, da se znebimo lahonskih begov.
Hajdrihovi „Jadranski glasovi * se
nže tiskajo in za mesec dni zagledajo beli dan. Kdor pozna Hajdrihove skladbe, ktere se posebno v izvirni popolnosti in pravi u-metnosti odlikujejo, moral bode priznati, da bi bila velika škoda, ako bi taki zakladi pozgubljeni in pozabljeni ostali. Priporočamo vsem prijateljem lepega petja, naj se naroče pri založniku g, V. Kosovelju v Trstu, in naj mu svoje naslove pošljejo, kakor tudi dijaki, kteri na počitnice otido, da se jim „Glasovi" točno na pravo mesto odpošljejo.
Sprehodni vlak mej Trstom in Kor-minom je počel po prav nizki ceni voziti. Iz Trsta odhaja o polu treh popoludne in se vrača o polu dvanajstih zvečer.
Trihine. Tukajšno c. k. namrstništvo je priobčilo svarilo, ker se je dokazalo, da se je mnogo amerikanske svinjine uvozilo v Trst, naj ljudstvo, ki ne pozna nevarnosti, svinskega mesa jie je surovega, ampak pripravljeno kuhauo ali pečeno, ker z vročino se pokonča ta škodljiva žival, ki se zaredi v mesu, ter povzročuje bolezen in tudi smrt.
Oro'J^e ni igrača. Nek finančni stražnik je čistil svoj revolver, radovedni dacar ga je gledal, revolver se sproži in krogla mu
je prestrelila vrat.
--
Razne stvari.
Žalovale na dunajskem cesarskem dvoril po umorjenem princu Ludviku Napoleonu bode vsled najvišjega ukaza trajalo skozi 10 dni od 23. junija do 2. julija.
Napoleoni imajo, kar so začeli sloveti, v svoji rodbini nesrečo. Vsi, kolikor jih zgodovina imenuje, umrli sa na ptujem : Napolion I., je v prognanstvu umrl na atoku Helena v atlantiškem morji. Napoleon II. Reichstadski, naj bolj priljubljen mej vsemi Napoleonidi, poginol je tako rekoč v ječi na tujem. Napoleon III., ko je po burnem ži-venji iz ječe ubegnol, zašel je stol francoz-kega cesarstva, in prognan po bitki pri Se-danu umrl je ko begun na Angleškem. Napoleon IV. mladenič v nojlepših letih, kteremu se je francoska krona lesketala, ubit je bil od divjakov Zulu v južni Afriki, v neslavnem boji.
Ta huda osoda je tudi njegovo mater Eugenjo tako zadela, da je zblaznela. Osoda ee maščuje, to je star pregovor, in žalostna smrt Napoleona IV. spominja nas smrti slavnega cesarja Maksa, ketero je zakrivil Na-
poleon III.; blaznost Eugenije pa blaznosti Šarlote, blage žene cesarja Maksa. — Kako očito se je tu pokazala božja pravica!
Kustoca. Ta vas ima v zgodovini ve lik pomen, toliko za Italijo, kolikor za Avstrijo. Na sv. Ivana dan 24. t. m. je bila blagoslovljena koščenica ubitih vojakov leta 1866, v pričo bivšega španjske^a kralja Amadeja in drugih laških veljavnih osob. Avstrijo je zastopal general grof Thun, poveljnik na Tirolskem, in drugi višji častniki. Laški zastopnik Villa je govoril in po-vdarjal, da je do sem bil boj starih sovražnikov, a danes imata drugo nalogo, namreč boj za civilizacijo in koščenica padlih vojakov preganja vsak črni oblak na političnem obnebji.
General Thun pa je rekel, da v tem grobu kosti padlih vojakov oznanjujejo prijateljstvo in mir mej obema vladama in narodi. Koliko je bilo tu iz srca govorjenega, tega ne bomo preiskavah, ker poznamo raz-mere obeh vlad. Nesrečna avstrijska politika je zakrivila, da na tisoče dobrih vojakov gnoji italijansko zemljo ter da je na milijone denarja izvrženega bilo.
Ker svobodo ljubimo, zato ne zavidamo naših sosedov, da so si priborili zedin-jenje in svobodo, le to bi trebalo, da je tudi drugim narodom ne kratijo.
Na s v. Ivana dan je bilo 10 let, kar so se merili z Italijani naši vojaki pri Ku-stoci, vsak bode rad čul, ako povemo, da so se bili ko levi, avstrijska armada pod poveljem višjega vojvoda Albrechta je imela samo 90 tisoč mož, a laška armada je bila za 30 tisoč mož močnejša, imela je 120 tisoS vojakov, grozovit je bil boj, nobeden nij hotel odjenjati, da je na večer naša vojska zmagala. Italijani sami trdijo, da bi bili mogli oni zmagati, ker so imeli dosti več moči, nego Avstrijci, pa dobro vodstvo višjega vojvoda je pripomoglo Avstrijcem k zmagi.
Marsiktera mati in marši ktera žena joka še danes za svojimi dragimi, ali osoda nema srca. Kar je Avstrija pustila v Italiji, kar bi bila uže davno brez prelivanja krvi morala pustiti, pridobi na jugu, kajti nje prava in zdrava naloga je, kulturo na jugu širiti, tam ima Avstrija svoje delo in tam je nje poklic.
Kakor se je prej vse protivilo in z vso silo delalo, da se obdrži Lombardija in Be-nečansko, in vendar ni bilo mogoče, prav tako bode osramočena ona mažarsko-nemška stranka, ktera se brani in protivi jugu, kteri se vendar le Avstrije oklene. Sosednjej Italiji naj bode Kustoca v poduk in večen spomin, da se Italija sama nikdar ne more meriti z avstrijskim junaštvom.
Listnica uredništva.
G. g. dopisnikoma iz Skednje in Bazovice. Tacih dopisov nam ni mogoče spre-
jemati, ker naš namen ne more biti, pod pi-havati in prepire buditi; svetujemo sprav-ljivost i mirno poboganje.
Zahvala.
Izrekam presrčno zahvalo vsem znancem in prijateljem, kteri so mojemu nepo-zabljivemu očetu
Jakobu Dermanu
skazali pri sprevodu zadnjo čast.
Pri sv. Ivanu, 28. junija 1879.
Anton Derman.
Poslano/
Dragi starešina! Splošna misel vseh Škedencev je bila, da ste Vi prav tak, kakor Bte se izrazili sami v pričo nekaterih mož, kar ste v resnici tudi večkrat z svojim vedenjem kazali, vendar se nobeden ni upal Vam očitati tega, zakaj, ker vsak zna, kaj ste, in mi dobro znamo, da sami sebi prištevate mnogo zaslug, mi pa ne znamo za nobeno ves čas Vašega življenja. Mi bi Vam svetova'i, da v prvi priliki, ko se snidemo, nam razodenete svoje zasluge, da bomo znali vas slaviti. Ker dobro znate zaničevati druge može, ki jih za nič vredne imate, zakaj ne stopite na čelo, posebno zdaj o priliki, ko se snuje društvo, da pokažete svoje vednosti, da bomo mogli po vaših predlogih in nasvetih delati; kaj takega niste nikoli storili, zato Vam moramo reči, da se le zato povzdigujete, ker ste denarničar, kar je lehko vsak, dokler mu drugi denarje nosijo in si prizadevajo, da denar raste; po Vašem trudu bili bi vedno na istem mestu, tedaj dragi nam, ker veste, da vse občinstvo zna, da zarad Vas bi bilo vso nič, saj molčite, in ne kratite dobrega imena možem, ki so se nekoliko potrudili za blagor občinstva, ker na tak način kratite pogum še tistim, ki so pripravljeni žrtovati čas in trud za naš hla-gor, posebno našemu sedajnemu načelniku, ker reči se more, da 8e v nobenem poslu ne morete ž njim meriti, razen bogastva, in vendar ste poskušali pri mnogih priložnostih mu čast kratiti. Mi poštujemo Vas kakor vsakega druzega moža, in še preveč, pa vendar Vam moramo reči, ne delajte več tako, ker na tak način delate nezlogo. To naj bo v svarjenje Vam, dragi starešina, in vaši trojici.
V Škednji, 10. junija 1879.
Več Skedenčev.
* Za sestavke pod tem naslovom jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.